Stev. 133. (Posamezna Številka 8 vinarjev.)_j/ frstll, ¥ SreOO, maja 131/ e.amsK ali?. Izhaja vsak danf tudi ob nedeljah In praznikih, ob 5 zjutraj. Uredništvo: Ulica Sv. Fran&»ka Asskegn SL 20, L nadete. — Vsi đc*7 1 naj sc pošiijjjo avedni&vu lista. Ncirankirana pi»ma se ne sprejemajo in rukopisi se ne vračajo. IrJsjutaj ia odgovorni urednik Štefan Godina. Lastnik koasorcij li? s' ,Edinost*. — Tisk tiskarne .Edinosti", vpisane zadruge z ou ejerlm poroštvom v Trstu, ulica Sv. frančtSka As&kega a. 20. Telefon urcJiii5tva in uprave štev. 11-57. Naročnina znaša: Za celo leto.......K 3120 £a pol leta ................15 S0 za tri mesece............• . . . 780 za nedeljsko izdajo za celo leto...... . 620 za poi leta............. • • • . 3"60 Posamezne Itevilke .EdinosU' se prodajajo po S vinarjev, zastarele številke po 10 vinarjev. Oglasi se računajo na milimetre v Sfrokosti ene kolone« Cene: Oglasi trgovcev fn obrtnikov.....mm po 10 vin. Osmrtnice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih zavodov ...............mm po 20 vin. Oglasi v tekstu Usta do pet vrst........K 20.— vsaka nadaljna vrsta.............2.— Mali oglasi po 4 vinarje beseda, najmanj pa 40 vinarjev. Oglase sprejema inseratnl oddelek .Edinosti'. Naročnina In reklamacije se pošiljajo upravi lista. Plačuje se izključno I• upravi .Edinosti- — Plača In toži se v Trsta. Uprava in Inseratni oddelek se nahajata v ulici Sv. Frančiška Asiškega št. 20. — PoštnohraniioIČnl račun Št. '41.652. Sethmarcnov odgovor na interpelacije o vojnih ciljih Nemilje. »tim izkijMce S pošteno Rusiio pripravljena Nemčija vedno za perfen mir. vojaški poioža! sijajen. Obljube nevtralceia bodo iz-p >lr »ene. Po ajanja s sovražnikom sele po sretnem koncu. BEROLIN. 15. (Kor.) Nenavadna ve-! k a napetost, s katero so pričakovali vsi gevor državnega kancelarja na interpe- svojega cesarja, kateremu zaupajo in ki tudi zaupa njim. Cesarjeva beseda, ki jo je izpregovoril meseca avgusta, živi nepo- Inci^e 'k n-ervativcev in socijaliste v glede tvoiiena, ne krpo zasnovana. Poslanec ' v se je-*zra£ala v rivo'bičajno Kosicke, ki se ie predstavljal kot poseben številnem obisku današnje seje državne zbornice. Dvorana, loža zveznega sveta in tribune za občinstvo so bile nabito polne. V o r,!omatski loži so bili navzoči: avstro-gr^ki veleposlanik princ Hohenlohe s soprogo. turški posiajnik in mnogi člani di-olo matičnega zboia. V ložah za občinstvo ie bilo opaziti avstrijske socijalistične ;»os!ancc Adleria. Seitza, Rennerja in £l*cnbogna. P> reši1 vi nekaterih vprašanj in rnanj-Mii predlog ie podelil predsednik dr. Kamni najprej besedo konservativnemu p<;-iaiieii Rosicke v svrho utemeljitve konzerva -ne interpelacije, Govornika so so-ponovno prekinjevali z medklici. Zj posl. Rosickom je govoril posl. Scš«ei«-ciiiann v svrho utemeljitve socija-irv^ne interpelacije. Njegov govor so sprci;: j'i konservati\"ci z viharnimi protesti. \a:,» k nastopil državni kancelar Beth-ni. a: u naših vojnih ciljev, ki pa v tem tre-iku ne bi služila interesom države, Jako dobro!■) radi tega jo moram odklanjati. (Odobravanje v središču.) <>J 7'me 1914/15 pritiskajo -sedai ti, sedaj o».: name. da naj naznanim naše vojne C' e. kotikor mogoče natančno. (Živahni kl^ci: Ne. ne! ) \ sak dan se zahteva, i^a naj jih javno razglasim. Da se me prisili., da bi izpregovoril. se je poizkušalo razla- čuva/ te besede (Prav dobro!), je dobil potrebni odgovor za nepotvorjeni na-daljni obstoj te cesarjeve besede^v velikonočni cesarjevi poslanici. (Odobravanje.) Zaupam, da bo mojo zamolčljivost, ki jo izvajam — bilo bi brezvestno od mene, če bi je ne — da bo to mojo zamolčljivost umevala večina državnega zbora in da jo bodo umevali tudi prav tako tam zunaj v narodu. Gospoda moja! Cel mesec sem že divjajo najnezaslišanejše bitke na naši Zapad-ni fronti. Ves narod živi z vsemi svojimi občutki in skrbmi, s svojimi mislimi in čustvi pri svojih sinovih tam zunaj, ki se z brezprimerno žilavostjo in zaničevanjem smrti upirajo vsak dan obnavljanim naskokom Angležev hi Francozov. (Odobravanje.) Tudi danes ne vidim pri Angleški in Francoski še čisto nič pripravljenosti za mir. še nič popusta njunih razsežnih osvo-jevalnih in gospodarskih uničevanjskih ciljev. (Živahno pritrjevanje.) Kje so vlade, ki so prošlo zimo svobodno stopile pred svet, ~a bi storile konec tej blazni moritvi narodov? Ali so bile v Londonu ali i Parizu? Zadnji glas. ki sem ga slišal iz Londona, se je vendar glasil: »Vojni cilji, ki smo jih proglasili pred dvema letoma, žive neizpremenjeno dalje.« (Živalmi klici: »Cujte! Ciijte!«) Poslanec Scheide-mann ne bo verjel, da bi mogel jaz proti temu razpoloženju nastopiti z lepo kretnjo! Ali morda misli kdo, ca bi ob tem razpo- m« je molčanje napram programom j jo/eniu zapadnih sovražnikov mogel te P ^a:iiLzm:i strank m smeri o vojnih ciljih SO\ ražr.ike kdo s programom odpovedi in kot odobravanje. Proti temu moram protestirati kar najodločneje. Pri dopustitvi javnega razpravljanja o vojnih ciljih sem izrecnti izjavil, da se vlada ne more ude-ežv\ati in ni inegla udeležiti prepiranja j raznih naziranjih. Protestiral sem proti Uma. da bi se iz molčanja vlade izvajali kaki Ntvarni sklepi glede njenega stališča »Klici: Čujte, čujte!) Ta protest ponavljam ^edaj. v najobsežneje obliki. (Otobra vanje). Kar sem za mogel vsako-č povedati o naših vojnih ciljih, to sem povedal ja\no tu v državnem zboru, ^p'osne temeljne smeri so bile in nič več (Kiici v centru: Jako dobro!«), a bile so J-..'olj jasne. da izključijo vsako identificiranje z diuginn poizkušanimi programi. Jaz sem sc držal teh temeljnih sineri do L. šnjega dne. Našle so v naši, skup odrekanja naravnost prisiliti k miru? (Živahno pritrjevanje.) In za to vendar gre. Al« naj dam tem našim zapadnim sovražnikom zagotovilo, ki bi jmi dopuščalo, da bi brez nevarnosti lastnih izgub podaljševali vojno v neizmernost? Ali naj rečem tem sovražnikom: »Naj priOe, kakor hoče, mi se bomo odrekali ob vseh okoliščinah? Skrivili vam ne bomo niii lasu, toda vi, ki nam hočete do živega, vi pa le še dalje poizkušajte svo>o srečo!« (Klici: »Prav dobro! ) AH pa naj nemško državo označim na vse strani kot formulo (Zelo prav), ki tvori ie del celote mirovnih pogojev. Politika, ki enostransko opušča po naših sinovih iii bratih priborjene uspehe in ki pušča vse ostale račune neporavnane? Ne gospodje, tako politiko odklanjam. :io z našimi zavezn:ki «Jne \2. decembra p. j T(J bl biij '-ajgrša nehvaležnost napram L izvrieni ntnmM pdnudbi nov slovesen mna^vorn našega naroda zunaj in doma. izraz. (Klici v središču: Jako dobro! <) I • »- ..nevanje, ki se pojavlja vno»vič, češ da obstoja glede n»irovnega vprašanja kako .i >orotstvo med numi in našimi zavezni- ki. je navadna bajka. (Živahno odobravanje v centru in pri središčnih strankah velik ) gibanje.) Konstatirani to izrecno iii z :-,< tovostjo, da izrazim s tem tudi prepričanje vodilnih državnikov naših zvez-nvt vlasti. (Odobravanje.) n mirovna stremljenja. Ra-zi-T.iem klic po jasnost«, ki je bil z desnice iii it v naslovljen danes name. Toda, gt>sp >ja iT'oja. pri razpravi o vprašanju voi.jiii eiijev more biti zame edino vodilo ie skorajšnji in obenem srečni dovršetek vojne. (Živahno odobravanje.) Preko tega ne sinem storiti ničesar in ne smem reči ničesar. Ce me, kot sedaj, sili skupni po-iož--" k zamolčljivosti, bom zamolčljiv in se ne dam spraviti s da Sc!?eiJemai!nd niti gospoda Rocsicke. (Vi-!!,«•-,,o. ponovno odobravanje in ploskanje v središču, klic v središču: »Roesieke je začel! £ Viharna veselost.) Ne dam se -praviti s tega pota i>o za katero je mislil poslanec Schei-demann, la jo more sedaj, ko bobni to-pevski ogenj ob Aisni in pri Arrasu, vreči med riLirj : možnost levo^ucije. (Živahno viiiaino odobravanje in ploskanje.) Nemški iu«rod z menoj vred ne bo umeval te bese J c (Odobravanje), toda tudi ne poizkusa gospoda poslanca Rosicke, da bi me predstavil kot čioveka. ki je pod socijalno-uemokratskim vplivom. Očita se mi, da sem pod vplivom neke straike. Nisem pod vplivoiii nobene stranke, niti z levite niti oJ vaše strani (obrnjen proti desnici). (Medklic-! z desnice: »To vemo!«) Ciospo-da moja! Veseii me. Ja ugotavljam to. (Ži/alino odobravanje in j>loskanje.) Ce st ,ii po J kakim vplivom, je to vpliv mojega Ona bi bila istovetna s predajo bodočnosti naše domovine. Ali pa naj morda nasprotno objavim kak osvojevalni progi am? Tudi to odkJanjatn. (Klici na desnici: »Tega vendar ne zahtevamo!« — Predsednik zvoni, veiik nemir.) Ako ni b:lo to zahtevano, se popolnoma >strii».'a-mo. Sestavitev osvojeva'nega programa torej odklanjamo. Mi nismo šli v svrho osvejevanja v boj, v katerem se nahajamo sedaj skoro proti celemu svetu, am-pak samo, da si zagotovimo naš obstoj in bodočnost našega naroda. Kakor odpovedni tako tudi osvojevalni program ne more pripomoči k zmagi in končanju vojne. Nasprotno, napeljaval bi le vodo na mlin sovražnih vlasti. S tem bi jim le olajšal, da bi še dalje mamrli njih vojne site narode in podaljševali vojno do brezmejnosti. (iospodje, tudi to bi bila najgrša nehvaležnost proti r^šim bojevnikom pri Arrasu in ob Aisni. Kar se tiče našega vzhodnega soseda, Rusije, sem govori! o tem že zadnjič. Zdi se, kakor da Rusija odklanja nasilne osvo-jevalne načrte. Ah hoče ali zamore Rudija vplivati v enakem smislu na svoje za-i veznike, tega ,ne morem prorokovati. Ne-besedi, | dvomno se Anglija s pomočjo svojih ostalih zaveznikov prizadeva z vsemi sredstvi, da vpreže Rusijo tudi še nadalje v angleški vojni voz in da prekriža ruske želje po skorajšnj: vzpostavitvi svetovnega miru. Toda gospodje, ako hoče Rusija preprečiti nadaljno prelivanje krvi svojih sf-nov, ak > s svoje strani odklanja osvojevalni načrte, ako hoče doseči trajno razmerje mirnega življenja z nami, potem je vendar samoobsebi umliivo, da mi, ki želimo isto, ne bomo razrušili v bodočnosti trajnega razmerja in tudi ne onemogočili razvoja Rusije z zahtevami (Viharno odobravanje in ploskanje), ki se ne strinjajo s svobodo in voljo narodov sainili in ki bi zasadili kal novega sovraštva v ruskem narodu. Ne dvomim, da je mogoče najti nobenega okrrilenia. (Živahno odobrava-nje.) Gospoda moja! Naš miHtaneni položaj i je tako dober, kakor ni bil še nikdar odf začetka vojne. (Živahno odobravanje.) Sovražniki na zapacu ne morejo prodreti vkljub najogroinnejšmi izgubam. Naši pod-vodniki delujejo z naraščajočim uspehom. (Odobravanje.) M;slim, da spoznavajo to tudi nevtralci. Kolikor je združljivo z dolžnostmi napram našemu lastnemu narodu, ki so nam vedno in povsod prve, se oziramo na koristi nevtralnih držav. Kar smo iiin obljubili, miso prazne obljube. To velja prav tako &>■ naše obmejne sosede, za Nizozemsko in skandinavske države, kot za države, ki. so zaradi svojega zemljepisnega položaja posebno mOčno izpostavljene sovražnemu pritisku. Pri tem m??Hm zlasti na Špansko, ki je, zvesta svojhn viteškim tradicijam, mogla doslej ob velikih težkočah fzvajati samozavestno nevtralno politiko. (Živahno odobravanje.) Priznavamo to s hvaležnostjo in imamo samo eno željo, da naj bi španski narod žel sadove svoje samostojne in krepke politike v razvoju do moči in bogatega procvitanja. Gospoda moja! Taki so ti časi za nas. S polnim zaupanjem se moremo zanašati, da se bližamo dobremu koncu. Kajti potem pride čas, ko bomo mogli o mirovnih ciljih, glede katerih sem v polnem sporazumu z vrhovnim annadnim vodstvom (viharno odobravanje). razpravljati s sovražniki. Potem dosežemo mir, ki nam bo dal svobodo, da v neoviranem razmahu svojih moči vzpostavimo, kar je razdejala ta vojna, da iztkrvi in vseh žrtev iznova vstane ta država m narod ter neodvisno in neogroženo po svojih sovražnikih postaneta zavetje miru in dela. (Živahno odobravanje, ki se često ponavlja, in ploskanje.) n; ro ia. kateremu edinemu moram služiti, j rešitev, temelječo izključno na medseboj-r. 'je^a narodu. č;gar sinovi se skupno! nem sporazumu, ki izključuje vsako misel b ureza uo*ioj naroda, t rano sliiiieiii e>koli j na nasilje in ki ne dopušča nobene osti ia Imm onnodno poroSlu. AVSTRIJSKO. DUNAJ, 15. (Kor.) Uradno se razglaša: 15. majnika 1917. Vzhodno in jugovzhodno bojišče. — Nič posebnega. Italijansko bojišče. — Po tridnevni topovski pripravi, pri kateri je nastopil sovražnik od Tolmina do moria z vsemi svojimi topovskimi masami in mino v kami, se je pričel včeraj od zaveznikov italije vedno znova zahtevani pehotni napad proti naši soški armadi. Sovražnik je na več kakor 40 km dolgi fronti napadel na številnih točkah naše črte. Najsrditejši boji so bili v ozemlju Plav, na Sveti Gori, na v-išinah vzhodno Gorice, v ozemlju Fajtega hriba in pri Kostanjevici. Na mnogih točkah bojišča so se globokovrstne mase Italijanov razbile 2e v ognju naših topov in strojnic, tako na hribu sv. Gabrijela, kjer je sovražnik pometal od sebe opremo, puške in čelade in se umaknil v popolnem neredu. Kjer so Italijani uspeli, tamkaj so biQ sprejeti od naše pehote, ki je ne more omajati noben topovski ogenj, in vrženi po boju moža proti možu. Na tak način so naši razstreljeni jarki na Faj-tem hribu petkrat menjali posestnika, dokler jih niso končno branitelji zmagovito obdržali. Na posamičnih točkah je bH zasledovan sovražnik do njegovih postojank. Naše hrabre čete so izvoievale dne 14. mejnika v krepki obrambi popoln uspeh. Sovražnik je ostavil v naših rokah nad 2600 ujetnikov m več strojnih pušk. Bitka se nadaljuje brez prestanka. — Naši letalci so nastopali nad bojnim ozemljem proti številnim italijanskim letalom. Oficirski namestnik Arrighi je sestrelil svojega 11. nasprotnika. Dva sovražna letalca sta bila sestreljena v zračnem boju, dva druga po našem topovskem ognju. — Na Kcroškem m Tirolskem le neznatno bojno delovanje. Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer, fml. DUNAJ, 15. (Kor.) Iz vojnega poročevalskega stana se poroča: 15. majnika zvečer. Ob Soči so se tudi danes ves dan vršili srditi boil Bojna fronta se razteza proti severu preko Kanala. Boji s« razvijajo ugodno. NEMŠKO. BEROL1N. 15. (Kor.) Veliki glavni stan. 15. majnika 1917. Zapadno bojišče. — Armada kraljeviča Ruprehta: Med Ypernom in Armentieresom se je nadaljevalo živahno topovsko delovanje. S kratkim bobnajo-elm ognjem ob Scarpi in pri Monchy pripravljeni angleški napadi se v sled našega uničujočega ognja niso mogli razviti. Južno in vzhodno Bullecourta so bili sovražni sunki krvavo oefeiti. — Armada nemškega cesarje viča: Na posamičnih točkah fronte ob Aisni in v Sam panji je topovski boj zopet naraste!. Proti višinskim postojankam Chemin des Dames, vzhodno Cornicy in severno Prosaesa se je razvil v presledkih do znatne sile. Več naših stotnij je s krepkim napadom zavzelo Ste. Berthe Ferme vzhodno Fort dc Malin ai so na m jo obdržalo proti sovražnim napadom v svrho zopet ne osvo-iitve. Utotako so obdržali Poreačaui dne 13. majnika na višini 10S severno Sa-pigneula z vržen jem Francozov novo pridobljeno črto kljub štirikratnim sovražnim napadom. Pri Aillesu, severno Craonella in zapadno ceste CoiLcny—Berry zu Bac so bili francoski delni Sunki brezuspešni. Vzhodno Može so bili napadi sovražnih čet na vas Blancee odbiti. V zračnem boju je padlo šest sovražnih letal za nemškimi črtami. Eno nedaliao je bilo prisiljeno, d!a je pristalo med nami. Vzhodno bojišče. — Nobenih posebnih dogodkov. Macedonska f r m t a. — Sever-iio Bitolja in v kolenu Cerne topovski boj zopet narašča. Prvi generalni kvartirmojstera , d. Lud^ndorff. BEROUN. 15. (Kor.) Veliki glavni stan, 15. majnika 1917, zvečer. Ob prekopu AIsne—Marne in v Šampanji živahen topovski ogenj. — Na ostalih frontah na zapadu je bilo ob deloma slabem vremenu mirneje. BOLGARSKO. *4 SOFIJA, 14. (Kor.) Generalni štab poroča: Macedonska fronta: Ob vzhodni obali Prespanskega jezera je poizkušala neka sovražna stotnija napredovati, a jo je pregnal naš ogenj. Ob Crveni steni topovski ogenj in patruljne praske. Na višini 12S0 severno bltoijske nižine istotako pičel ogenj. V kolenu Černe od časa do časa živahen topovski boj. Vzhodno Cerne je prišlo dvakrat do bobnajočega ognja. Poizkus sovražnega oddelka, da bi prodrl proti Gradešnici, se je izjalovil v našem uspešnem ognju. V ozemlju Moglenice so se vršili noč in dan srditi boji. V splošnem razvijajo v tem okolišu, potem ko se je po drugih odsekih macedonske fronte ofenziva Angležev, Francozov, Rusov in Italijanov popolnoma izjalovila, Srbi obupne, a istotako brezuspešne napore, da bi dosegli vsaj kak manjši uspeh. Tekom dneva in ponoči je bil topovski ogenj posebno srdit in se je razvil končno v bob-najoči ogenj. Nato so izvršili Srbi na mo-gleniški fronti ponovne napade, a so bili vedno odhiti ob najtežjih izgubah. Pri Dobrem polju so plačali Srbi svoje napade z velikanskimi izgubami. Popoldne so bili napadi ve&rat ponovljeni, a istotako odbiti. Pri Kukuruzu so napadali Srbi od opoldne do 10 zvečer neprestano z veliko srditostjo, toda njihovi napadi so se izjalovili. Zapadno Vardar ja pičel topovski ogenj. Iz dopolnilnih poročil je razvidno, da so imeti Francozi, ki so bili včeraj pregnani z višine Jarebične, južno Hume, težke izgube. Našteli smo pred našimi ovirami 500 francoskih trupel. Vzhodno Var-Jarja do izliva slabotno topovsko delovanje. — Romunska fronta: Pri Tulceji posamični streli. Pri Galacu topovski ogenj TURŠKO. CARIGRAD, 14. (Kor.) Iz glavnega stana se poroča: Fronta ob Dijali: Šest ruskih konjeniških polkov s tremi baterijami, ki so severno Sirvankaie prekoračili Dijaio, se je umaknilo pred našimi bližajočimi se četami. Sovražnik se je izognil boju in odšel preko Dijaie v jugovzhodni smeri. Rusi napadajo od 11. t. m. naše postanke na perzijski fronti. — Na ostalih frontah nobenih dogodkov. DOGODKI NA MORJU. BEROLIN, 14. (Kor.) Wolffov urad poroča: V Atlantskem morju smo potopili vnovič 4 parnike in 8 jadrnic, skupno 25.000 ton. BEROLIN, 14. (Kor.) Wolffov urad poroča: V zadnjem času so ruska letala večkrat poizkušala preprečiti delovanje naših predstražnih ladij ob severni ikur-landski obali. Dne 13. t. m. zjutraj srno radi tega izdatno obmetali z bombami rusko letalsko postajo Leba.ro. BEROLIN, 15. (Kor.) Wolffov urad poroča: Mornariški zrakoplov »L 2i« se od 14. t. m. pogreša. Glasom uradnega angleškega poročila so »L 22« dne 14. majnika dopoldne uničile v Severnem inorju angleške pomorske sile. Nač. adm. štaba mornarice. Bojno gibanie na soški fronti. DUNAJ, 14. (Kor.) Italijanski topovski ogenj, ki je postajal na >soški fronti od Tolmina do morja vsak dan močnejši, je narastel včeraj mestoma do bobnajočega ognja. Vsi kalibri topov, havbic in mož-narjev obdelujejo po cele ure naše jarke, v katerih pričakujejo naši junaki v izbornih kritjih navalov italijanske pehote. Do-sedaj so se. pokazali Italrjani le v dveh odsekih: pri Biljah, južno Gorice, kjer je napadlo več stotnij, in pri Plavah, kjer so se poizkušali Itaiijani z nenadnim napadom polastiti ene naših sprednjih postojank vzhodno te -vasi. Dvakrat so poizkušali svojo srečo: prvi nava! se je razbil v našem obrambnem ognju, drugi je bil ustavljen v predozemlju. Ogrska pehota se je posebno odlikovala z naglim in posrečenim sunkom. SOVRAŽNA URADNA POROČILA. Italijansko poročilo. 14. majnika 1917. — Na trentinski fronti tekom včerajšnjega dneva topovski dvoboj na asiaški olauoti. Sovražna letala so vztrajno poizvedovala v suganski dolini. Naša so izvršila protinapade in jih odbila. Sovražni oddelki so bili pregnani iz obližja Pancveggia in pobočij Costabellc. Na ju-1'jski fronti je doseglo bombardiranje večjo srditost. Naša artiljerija je 'srdito obstreljevala baterije, obrambne črte in Oe I ovalna središča sovražnika. Za sovražnimi postojankami so nastali požari. Jugovzhodno Gorice so nam drzne ofenzivne akcije našiii patrulj prinesle okoli 30 ujetnikov in dve nedotaknjeni 'strojnici s številno municijo. — Letalsko delovanje je bilo večje. Sovražnik je metal bombe na Oglej in poškodoval cerkev in arheološki muzej v mestu. Ob Soči ste b:K sestreljeni dve sovražni letali. Demisija podnačelnika poljskega klttb^. DUNAJ, 15. (Kor.) Glasom listov je poslal posl. Glabinski načelniku poljskega kluba pismo, v katerem mu sporoča, da odlaga čast podnačelnika in svoje mandate v posamičnih komisijalh poljskega kluba. Atentat na Kerenskega? STOCKHOLM, 15. (Kor.) »Svenska Dagbladet« poroča iz Haparaude: V zadnji seji dume je neki individij, po imenu Musin. poizkusil atentat na Kerenskega. Musin je bil aretiran. Pri zaslišanju je izjavil, da je hotel Kerenskega umoriti. Reforme v angic-Ški mornariški upravi. LONDON, 14. (Ivor.) Reuterjev urad poroča:' V spodnji zbornici je naznanil prvi lord admiralitete Carson gotove izpre-meinbc v mornariški upravi, ki imajo namen, kolikor mogoče rešiti prvega lorda in načelnika admiralitete upravnih stvari, da sc jima omogoči, da posvetita vso svojo pozornost važnim vprašanjem vojevanja na morju. Mornariški š>tal) bo pomnožen z oficirji aktivne pomorske službe. Admira-Hteta 'dobi organizacijo, podobno muni-cijskemu ministrstvu. Organizacija bo odgovorna tudi za gradnjo ladij in zahteve admiralitete v vojnem uradu in plovbenCin ministrstvu. Admiral JelHcoe ie dobil naslov načelnika mornariškega štaba. OUčnl z&ar poittifte&i MM „Edinosti" v nedeljo. 13. majnika 1917. : Blagajniško poročilo. Društveni blagajnik Vladko Ternovec ie poročal o društvenem denarnem stanhi v letih 1915.—1916. in 1916.—1917. Iz nje-' govega poročila posnemamo, da je število vpisanih društvenih članov v prvem letu ostalo približno neizpremenjeno. Članarina pa se ni mogla inkasirati niti od polovice članstva, ker jih ie veliko odrinilo k vojakom ali se pa sploh začasno izselilo iz Trsta. Skupni dohodki društva v prveiu letu so bili K 1071*23, izOatkr pa K 648'30 in se je preostanek K 422'93 prenesel na novi račun. Društveno imetje ob koncil tega leta je znašalo K 1002T6. V naslednjem letu -so se društvene razmere izpre-mcnile tudi le malo. Dohodki so znašali K 1449*63. izdatki pa K 636'—, in se ie ostanek K 813*63 prenesel na novi račun. — Imetje društva ie narastlo na K 1500'17. Knjige in račune je pregledal pregledo-valec računov član Gracijau Stepančlč ter našel vse v najlepšem redu. K blagajniškemu poročilu se je oglasil državni poslanec dr. Otokar Rybaf, ki ie omenjal, da se je tudi na prejšnjih občnih zborih rudno oglašal k blagajniškemu poročilu in poudarjal, da je med našim ljudstvom vse premalo požrtvovalnosti za politično društvo. Za vsako vojno je treba denarja, in najboljši zgled imamo v naši državi sami, ki stopa pravkar pred nas že s šesti in vojnim posojilom in zahteva, da naj ji damo na razpolago sredstva za nadaljevanje vojne. Tako je treba sredstev tudi za politično delovanje, za politično vojno. Danes pa je bil govornik veselo iznenađen ob podatkih blaga in ikovega poročila. Poročilo izikazuje sicer res precej zaostale članarine, toda v teh težkih, žalostnih časih ni bilo pričakovati niti toliko. Veselo ie to dejstvo ne morda zaradi par kron. nač pa zato. da »se je vkljub temu, da je poklicanih pod orožje toliko članov, da jih je toliko v svojem zaslužku prikrajšanih, veirdar prispevalo toliko v svrhe, ki jih zastopa politično društvo. To dejstvo je viden dokaz, da naše ljudstvo trdno zaupa političnemu društvu, da veruje v boljšo bodočnost naroda in da razume naše ljudstvo, da je naše politično društvo tudi v resnici delovalo in tudi sedaj deluje za naše politične potrebe, za katere je delovati poklicano. Govornik se v rmena odbora zahvaljuje vsem onhn, ki ne izgubljajo zaupanja v društvo in njega delovanje, in izraža upanje, da se sedaj, ko ie zopet oživelo politično »delovanje, tudi vsi on:, ki so doslej stali ob strani iz kateregakoli vzroka, spomnijo svoje narodne dolžnosti in doprineso tudi svoj prispevek na žrtvenik naše politične stvari. Zahvala Tržaški posojilnici in hranilnici. Predsednik dr. Josip \Vilfan je pripomnil ob tej i riiiki, da se med društvenimi dolicOki nahaja tudi prispevek Tržaške posojilnico in hranilnice, s katerim se je Stran II. •EDINOST" štev. 135. V Trstu, dne 16. maja 1917, omogočifo vzdrževanje društvenega voj-nopomožnega urada, ki se je bavil zlasti s prošnjami za državne podpore družinam vpoklicancev Lil njih zvišanje ter tako sto->ril veliko za naše ljudstvo. Naša dolžnost Je, da izrečemo najrekrenejšo zahvalo na-Senra najstarejšemu denarnemu zavodu na ) tel naklonjenosti. (Odobravanje.) Blagajniško poročilo se ie oJobrilo soglasno. Volitev odbora. Po kratkem premoru v svrtio porazgo-vora o volitvi oilbora jc predsednik zopet ©tvoril zborovanje in nato izjavil: Naše načelo je, da naj so v odborih političnega društva zastopani vsi sloji našega ljudstva, zlasti pa tudi delavstvo. Posebno velja to za Sv. Jakob, ki je centrala našega delavstva in kjer je obstajal tudi v drugih časih poseben O-lsck kot predstav it el j tega delavskega okraja napram političnemu društvu. I ako se je tudi sedaj pri Sv. Jakobu sestavil tak odsek, ki ie v pismenem sporočilu izrazil želje šentjakobskega delavstva. „ To pismeno sporočilo javlja izvolitev eJseka devetih članov in določitev Josipa Durnika in Josipa Sorna kot zastopnikov Sv. Jakoba v odboru političnega društva ter izreka v imenu šentjakobskega narodnega delavstva popolno zaupanje državnemu poslancu dr. Otokarju Rybafu in ga nasroša. da stori vse, kar se mu zdi koristno »n potrebno za to tipeće delavstvo. Na predlog člana Frana Kravosa se ie sklenila volitev z vzklikam. Predlagal je ebenein, da naj bi se z ozšrom na sedanje izredne razmere ne izvevUe kake večje rz, r.i.iembe v odboru, temveč samo one, kJ so potrebne zaradi morebitnih posebnih krajevnih odnošajev. Izvoljeni so bili natp z vzklikom: , . za predsednika: dr. Josip \Yilfan; za odbornike: Makso Cotič, dr. Ivan M. Cok, Josip Durnik. Anton Wk!avee. dr. Otok ar Rybar, dr. Edvard Slavik, Josip Soro, Vladko Ter novec, Ernest Voiarič, za nametnike: Barkovlie: Jakob Starec, Bazovica: Andrej Orjfič, Opčme: Kare! Malalan, Prosek: Mat ko MK, Roool: Matija Sever, Rnjan: ban Bufon, _ Sv. han: Ivan £vab. Sv. Križ: Ivan Košuta Pirčev. Skedenj: Ivan Godina Kudrtč. t Pregledovale*! računov: dr. Josip Abram, Ivan Preiog. Gručijan Stepančič; Volitev Je zaključil predsednik dr. Wil-fan z besedami: Budite prepričani, ko ste nas zopet izvolili, da ostajamo na svojem mestu le. da po svojih najboljših inOčeh slu/.;; narodu. Drugega phčHa ne pričakujemo in ga tudi nočemo imeti. Kakor Uitro pa se najdejo, potem pa svoja mesta rade volje odstopimo mlajšim, boljšim močem. Prehaiajoč k točki »Slučajnostim« je omenjal predsednik nato, da se je smatralo za umestno v odboru, da naj bi se na občne:.! zboru v kratkih resolucijah naglasile na aktualnejše naše seJanje želje in zahteve. Ker je k prvima dvema resolucijama govoril predsednik dr. \Vilfan sam, ic prev zel pred^edništvo podpredsednik dr. Slavik. Prva točka je bila anrovizacijsko vprašanje. Izhai ie iz lokalnih razmer — je dejal govornik -r- ie treba opozoriti predvsem j na dve vprašanji, ki ste nam kot tržaškim j Slovencem najbolj na srcu. Glavno vprašanje pa je vsekakor vsakdanje preskrb-liauje. Tu trpita naše mesto in naša okolica po razmerah, ki so nezavisne od nase volje in mršili lokalnih čmtteljev. V anro-vizaciiskih stvareh trpi naše prebivalstvo pod ok liščinami, ki so splošne v vsej nasi monarhiji, a različno lansiranje in stopnjevane v raznih krajih, ki pa vendar zadevajo celoto. Pri nas v Trstu se je ustanovila aprovi-zacii^ka komisija na namestništvu, v kateri so zastopani razni sloji prebivalstva. Izpočetka je bila osnovana na široki podlagi, pozneje pa se je zožila in sedaj imamo mi tržaški Slovenci kot svojega zastopnika v njej našega dr. Josipa Abrama. Kdor pozna poslovanje aprovizacijske komisije rnl blizu, rnara priznan, da je bila izvolitev dr. Abrama zelo »srečna. Mož je svoji nalogi posvetil ves svoj razuin in ves svoj čas. S tem pa seveda ne pravimo, da bi ne bilo ncJostatkov tudi pri naši tržaški aprovizac;ji. Kar ie bilo splošnih želja, so jih izražala POD 1 ISTEK. naša glaisila, a tu mon«j<* obžalovati, da je cenzura bolj, kot je Bilo treba, omejevala izražanje takih naših želja in tako zgrešila, da se na polju aprovizacije ni mogla razviti svobodna razprava. V tem oziru bi se bilo z javno razpravo preprečilo marsikaj slabega. Četudi take razprave morda razdražajo in razburjajo javnost, pa je vendar nepobitno, da je za reševanje vprašanj, ki zadevajo vse ljudstvo, edina pot ta, da pride ljudstvo kot tako do besede. (Tako je!) Treba je tu, da se izreče posebno odločna beseda zlasti glede aprovizacije naše zgornje okolice. Opozarjati hočemo predvsem na krivice, ki se niso dogajale toliko mestu in spodnji okolici, pač pa zgornji okolici, odkoder so neprestano prihajale grenke pritožbe. Ce je v tem vprašanju kak višji .činitelj izhajal iz ozirov na razpoloženje, ki se v tesno bivajočih mestnih masah hujše izraža kot pa na ueželi, potem moramo reči* da višja politika pri vprašanju^ želodca ne sme imeti prve besede. Ce naš okoličanski kmet tudi res ni toliko razpoložen za vznemirjenje kot so mase v mestu, pa je vendar tudi treba skrbaifc zanj, in prav zaio je tembolj treba poudarjati dejstvo, da je bila naša zgornja okolica v aprovizacijskih stvareh znatno zapostavljana. Zato predlagam, da s posebno resolucijojiozovemo vlado, da skrbi tudi za zgornjo okolico, ki je bila doslej občutno zapostavljena. — (Odobravanje.) Narodne gospodarske, socijalne m kulturne zahteve. Tesna pa je zveza med krušnim in političnim vprašanjem. Ce pogledamo v bližajočo se nam težko bodočnost, se moramo zavedati, kaka bo v tej bodočnosti eksistenca vsakega našega posameznika in naše skupnoki, da bo odvisna edino le od uveliavljenja našish zahtev. Saj smo celo čuli, kako se v gotovih krogih govori o potrebi neke notranje kolonizacije, da bi se naseljevali na naših tleh tuji elementi. u'očiin pa morajo naši lastni rojaki s svojih domačih tal v najoddaljenejše kraje. Da, sedaj živimo v času, ko je najnuj-nejc potrebno, da se našemu narodu omogoči dostop do lastnih šol, do javne uprave ter se mu da talko življenjska možnost, da kelikor mogoče popravi težke rane, ki mu jih je zadala vojna. Treba je, da nas država prizna kot enakovreden živelj, ki je težko trpel po vojni^ ki je bil že pred vojno v takem položaj«, da ga je vojna morala težko zadeti, in ki preboli težke r>oslediec vojne le tedaj, če dobi sredstva, Ja si popravi ta položaj. Treba nam je, da nam dajo šole, v katerih se ne bodo vzgajali samo duhovniki, odvetniki in uraJniki, temveč bo naš narod dobival v njih tudi ono strokovno izobrazbo, na podlagi katere bo lahko nastopal kot trgovec, obrtnik, kot proizvajalni živelj v teh bogatih pozicijah. Vsega tega pa ne dosežemo, če nas država ne prizna kot domačega življa, če nam ne prizna enakovrednosti in enakopravnosti. Poudarjam ponovno, da jc med politiko in krušnim vprašanjem najožja zveza. Boj za napise je tudi boj za polento! Ali je za to treba pojasnila? — V dveh letih, kar ni zborovalo naše društvo, bi se bilo moralo s pristojnih strani marsikaj popravki. Toda dobivali smo Ie drobtinice. Občina je prevzela v svojo oskrbo naš svetorvanski otroški vrtec in v enem italijanskem vrtcu je otvorila slovenskega, seveda poleg — nemškega. To so skoraj edine naše pozitivne pridobitve v času dveh let. — Da, v okolici so tudi napravHi slovenske napise na šolskih poslopjih. Pa ali ni ircnija5 da naj bi tudi to navajali kot pridobitev? Po d veli letih vdne, ki se ie vnela zato, da bi ta zemlja prišla pod tujo kraljevino, ki se tam z druge strani zaganja v nas, da bi ta zemlja postaia italijanska; vojne, ki ie naperjena proti resničnim razmeram v teh naših krajih — saj vendar Italijani sami dobro vedo, da poleg njih bivamo tudi mi na teh tleh; — po dveh letih voine. v kateri je padel cvet našega naroda, v kateri umira ves naš narod, je pač žalostno, da je kai takega mogoče v državi, ki ima v svoji ustavi prizmi no enakopravnost vseh narodov! Nič »Jmgega ne zahtevamo kot enakopravnost, in zato je tudi prav, da izide iz nas glas, s katerim pozovemo merodajne činitelje, da dajo našemu narodu, kar inu gre! (Odobravanje.) Govornik je predlagal nato že objavljeni resoluciji. Zborovalec GrgiČ poudarja, da na tržaškem mestnem magistratu celo v vojaškem oddelku še vcino nočejo poznati našega jezika in odgovarjajo na slovenske nagovore: »Sedaj je vojna, naj se ne uganja politika!« Na tržaškem mestnem magistratu ni vojna izpremfcnila prav ni- česar, in brez skrbi, da bi se komu kaj zgodilo, se ravna s Slovenci tamkaj prav tako, kot se je ravnalo v prejšnjih časih. Dr. Wilfan: Resolucija je res premila, prekrotka. V dokaz, kakšne razmere so vladale doslej na tržaškem mestnem magistratu, bodi naslednji preznačilni dogodek: Kmalu po napovedi laške vojne sem se obrnil na mestni magistrat, da mi izda domovnico. Prosil sem slovenski in sicer, da mi izdajo domovnico tudi v slovenskem jeziku. Poslali so mi italijansko. Pritožil sem se na cesarskega komisarja dvornega svetnika pl. Krekicha. Na slovensko pritožbo sem prejel od cesarskega komisarja nemško rešitev, da je uradni jezik tržaške občine — italijanski! Pritožil sem se nato na namestništvo, kjer so mi obljubili rešitev še tekom tistega meseca, a sedaj, po vlveh letih, še vedno nimam rešitve. Take so pač razmere pri nas v Trstu. Obe resoluciji ste bili nato sprejeti z odobravanjem soglasno. * « « Popravek. V tajniškem poročilu, kjer je govor o premestitvi slovenske gimnazije i« učiteljišča iz Gorice, naj se čita: »Posrečilo se je doseči, da so se zaposiovalni tečaji obeh zavodov namestili v Trstu«, ne pa, đa sta se zavoda kot taka premestila v Trst. Milijonar, ki ie izginil. Rcman. Francoski spisal Evgea ChaveUc. — Meni se zdi, da je zmožen za vse, in sicer oJ tistega dneva dalje, kar mi je zagrozil, da požene gospico Pavlino iz hiše, k: je vendar izključno le njena last____ne pa morda teh prokletih vsiljencev, ki se šopirijo tu. Pri teh besedah je taka srdita mržnja spačila Colardov obraz, da se je de Lo-zeril takoj domislil nečesa. — O, o! — si je mislil, niti oče niti hči nista bogve kako pri srcu temu staremu bedaku, ki mi preskrbi sredstvo, da bom mogel brzdati kapitana, če bi se mi upiral le preveč. Takoj nato pa je napravil zelo začuden obraz in dejal: — Na mojo vero, nrti slutil nisem, da Domače vesti. K imenovanju g. Radovana Kundiča. Kakor smo že včeraj javili, je bil nam. koncipist, g. Radovan Kundič imenovan za podtajnika mejne grofije istrske. O. Kundič je rodom Istran, pozna perfektno hrvatski, slovenski, italijanski in nemški jezik in kar je posebno važno, istrske razmere. Deloval je od začetka vojne z Italijo pri aprovizaciiski komisiji v Trstu, ter si je pridobil splošne simpatije pri vseh slojih prebivalstva, s katerimi je prihajal v dotiko. Za časa njegovega službovanja pri c. kT. okr. glavarstvu v Kopru je bil predsednak podporne komisije ter si jc s svojo nepristranost jo 'pridobil ugled ne samo med slovanskim, ampak tudi* med italijanskim življem. Mesto, na katero je poklican sedaj, jc seveda . jako odgovorno mesto, ki zahteva mnogo znanja, sposobnosti in požrtvovalnosti. Toda prepričani smo, da bo g. Kundič tudi na tem mestu z vso vnemo deloval za procvit in blagor ubogega istrskegajkmeta. Čestitamo Istra-nom na tej pridobkvi in obenem seveda tudi g. Kundiću k imenovanju na tako važno mesto. Vodno vprašanje. Da se vsaj deloma, in kolikor je to ob obstoječih razmerah pač možno, odpomore naraščajočemu pomanjkanju vode, je mestni vodovodni urad sklenil, da uvede zopet razdeljevanj sterilizirane vode potoni posebnih sodov, porazmeščenih po raznih točkah mesta. Prebivalstvu se toplo priporoča, da iz lastne dobre volje poskrbi za primeren red v organizaciji tega razdeljevanja ter predvsem pazi na to. da se ne ponesnažijo razpostavljeni sodi ter se ne poškodujejo ali odnesejo naprave in predmeti, ki so neobhodno potrebni za redno razdeljevanje vode. — Razen omenjenih sodov se bo prebivalstvo lahko posluževalo tudi naslednjih vodnjakov, ki nudijo dobro izvirno vodo: Ulica Pondares št. 11, ulica Pondares št. 13, ulica Madonnina št. 15, ulica Madonnina št. 31, Obrtna šola, ul. Stadion, ul. Boroevič, Walussnig. ul. Porta št. 466, ul. Porta št. 449, ul. Porta št. 404, ul. Porta št. 304, ul. Porta, Nu-schak, Jasbitz, Barkcvlje, ul. S. Martin, »Austria«, &1. Remota št. 9, ul. Murat Kla-sing. pri sv. AndT€;ju, Haggi Consta, pri sv. Andreju, Hummel, u T. Besenghi 4, ul. Be-senghi št. 15, ul. Besemghi št. 27, ul. Be-•senghi št. 13, ul. Besnghi št. 24, ul. Besenghi, meteorologična postaja, ul. Navali Bazzoni, Pri sv. Andreju, zoologična postaja, Montuzza, kapucini, ul. S. Michele št. b, ul. Boroevič št. 15, ul. Rossmi št. 318, Sardoč, Škorklja Cordaroli 348, Skorklja Cordaroli 317, ul. Rossini št 17, ul. Rossi-ni št. 18, pri sv. Andreju, Schmitz, pri sv. Andreju (Kranjska industr. družba), pri sv. Andreju, Angeli, Rojan, nasproti vojašnice, Ponziana štev. 135, Ponziana št. 289, Sv. Alojz«, Mauroner, Sv. Alojzij, Pozzo Bosco, ul. Porta 304, mestna klavnica, vojaško vežbališče, ul. Oiulia št. 45. ul. Oiuiia št. 68, Vrdela 463, Vrdela 464, Brandežija 762. Brez naslova in brez komentaifa. V nekem tukajšnjem zavodu obstofrta slovenski in neslovenski oddelek. Sedaj pa doznaje-mo, da vlada v slovenskem oddelku najlepši red, da so otroci mirni m zadovoljni in se tako lepo doseza namen zavoda. V onem drugem oddelku pa je zmešnjava in vznemirjenje med otroci — celo jok je med njimi — ker otroci ne razumejo njih. ki so jim poverjeni v varstvo in vzgojo! Ne treba nikakega nadaljnjega pojasnjevanja, ne komentarja. Le eno besedo pravimo: boj proti naravi ne more donašati blagoslova. Odškodnina za oddane kovine. Anagra-fični urad-v uli.ci Sanita št. 25/111., vrata 58, bo danes od 3 do 5 pop. izplačeval odškodnino za vse komisije in na vsa potrdila do št. 5000. Upravni odbor občine Nabrežina naznanja vsem občinarjem, da kdor še ni sestavil izkaza škode, povzročene v času vojne, naj to stori in pošlje naznanilo c. k. okrajnemu glavarstvu v Sežani. Tam se nahaja okrajna komisija, da tozadevno uraduje in rešuje vložena naznanila. Nadalje se naznanja, da kdor občinarjev še ni sestavil seznama (inventarja) vseh premičnin in svojih raztečnih stavbenih prostoročna! to pravilno stori, ker bo to pozneje gotovo vsakemu posestniku v različnih slučajih znalo koristftr. Dobro je, če so te listine potrjene" in podpisane po izvedencih ali po pričah, katerim je posestvo ali podjetje dobro poznano. — Za upravni odbor občine Nabrežina: predsednik Ivan" Caharija. 15 milijonov kron za vojno posojilo. Centrala Živnostenske Banke v Pragi je podpisala zase in nje podružnice 15,000.000 (petnajst milijonov kron) na VI. avstrijsko vojno posojilo. Poštrit promet z Albanijo. Od 20. aprila t. I. naprej je dovoljeno pošiljati v Puko v Albaniji na vojaške osebe naslovljene, priporočene zasebne pisemske pošiljke in poštne nakaznice; enako so dovoljeni tjakaj tudi vojnopoštni zavitki. Pri etapnem postnem uradu v Puki se sprejemajo v odpravo po vojaških osebah priporočene pisemske pošiljke in je vojaškim osebam dovoljeno predajati poštne nakaznice in vplačevati zneske na položnice. Hote! fn restavracija METROPOLE Trst, ulica S. Nico!6 22. Kuhinja prve vrste. Vina izbrana« Elegantne sobe. — Največja čistost. — Cene zmerne. HCe m vef oglarjev proti dobremu plačilu. — VeJ se fizve pri tvrdki J. Tavčar, Trst, ul. S. Zaccaria štev. 3. MALI OGLASI. potrpežljiva učiteljica ^V^vv treh mesecih. — Barriera 23 I. 1131 Morskega pomočnika ršM Cecilia Rittmeyer 12. 1130 UVlffMlHlftlri v ulici Salice, (Piaz/a Barriera) DUrVUlllIll M barvajo moške in ženske obleke ter v?»'rovrstno blago. Čistijo »e obleke in zavese. — Pellizsaro. 1132 Ea4«AiiiC Anton Jerkift posluje »opet v svojem rOIUgrUI ateljeja t Tnta. Via deUe Poste štev. HS. 407 Henrika tvrdKo vo?nXcn^kri?au k n3. pletenine K 5, nerabne obleke K 1-2(1, vrv, žaklje. Skladišče Geppa 1«, Nacson 1120 sem se nahajal v taki nevarnosti, in zastonj iščem vzroka, zakaj naj bi me bil kapitan hotel spraviti s sveta. Colard se je obotavljal trenutek, potem pa je trdno pogledal de Lozerilu v oči in dejal potasi: — Zaradi one slike, ki jo je pokazal sodnik in o kateri ste se delal, kot da je ne poznate. — Kako?____da sem se delal!---- iz kakega vzroka pa naj bi se bil delal, kot da bi je ne poznal? — Brez dvoma iz strahu, da bi se mogk) zdeti komu, da nastopate kot obtožitelj kapitana. — Kot obtožitelj in zaradi česa? — Zaradi umora mojega gospoda. Ce bi bila ona slika v resnici slika umorjenca, bi ne bilo nobenega dvoma več o usodi gospoda Bricheta, in ko bi bilo ugotovljeno, da je umrl nasilne smrti, bi se začelo preiskavati, kdo bi imel korist od' njegove smrti, in ker kapitan.... Cflffft železne, lesene, oljeve, mineralnega o iju, JUUC benzine, porabljen papir, odrezke, tisko-riL® in arhive kupnje Knret, Settefontane 1. (1125 IH- Trst - via Stadion 10 - Trst Odprt oii S*, zvečer naprej Cena: L vrste K 2.1L vrste R1. Žveplo v en te utca 819. od 5 kg r a prej prodaja in razpošilja Nemao-.v-iki M>naei, Budapest VI. Le- 3069 Odda meblirana.soba, na razpolago je tudi kuhinja. Vi« Commerciale št«v. 14, L nad^ desno. B lfmillffl mm žaklje Od K 2.50 do K AUPIljE SE 3.20, pletenine K 5. Razne cunje 70 vin., sjikno staro In novo, pokrivala do K 3. — ACCO, Acquedotto štev. 13. 1129 a Vsaka krona ponaša uničiti sovražnikov up! Vsaka krona ]e stavbni kamen za mir. Vsaka krona pospeii povratek naših iunakev z bojišča! Vsled lega naj stori vsakdo svojo dolžnost In na| podpiše oolno posojilo! m Likerji. Velike in male partije prodam takoj po ugodnih cenah. Dvojen kumin buteljke po Vi Maraškin » „ Vi Menta „ „ V, Crema maršala „ „ Vi Grenčica „Istria" , „ '/i Fernet , * lU Vlahov (tip) „ n Vi Slivovec v sodih Žganje „ • „ Malinovec „ „ kakor tudi šampanjec „Comte de Valoisa, sladki refošk, dezertna in namizna vina v buteljkah po T/io- NB. Za kakšnosibodi naročilo prosi se denar poslati v naprej. J. PARČINA, Trst. Skladišče Via tielsi 10 od 11—12 in od 4—5. JADRANSKA BAHKA Trst, Via Cassa da Risparmio 5 (Lasfno poslopje) Kapilal In rezerva K 8,890.000. - FILIJAL.KE : Dunaj Tegcthofstrasse 7—9, Dubiovnik, Kotor, Ljubljana, Metković, Opatija Split, Šibenik, Zaća% VLOGE NA KNJIŽICE — : 312 °o : od dneva vloge do dneva vzdig». lientni davek plačuje banka svojega. Obrestovanje vlog na tekočem in žiroračunu pa dogovoru. - Akredetlvi, čeki in nakaznice na v=a tu-in inozemska tržišča. KUPUJE IN PRODAJA : vrednostne papirje, rente, oblisraciie, zastavna pisma, prijoritete. delnice, srečke itd — VALUTE IN DEVIZE. PREDUJMI na vrednostne papirje in b!a«o ležeče v javnih skladiščih. SAFE DKPOSITS PROMESE.--Prodaija srečk razredno loterije. Zavarovanje vsakovrstnih papirjev proti kurzni izgubi, revizija žrebunja srečk i. t. d. brezplačno. Stavbni kredit, reuibours krediti. Borzna naročila. — Inkaso. MENJALNICA.---ESKOMT MENIC. Telefoni; 1403, 17«>3 in 2676. Uradne ure: od 9 d) 1 popoldne Brzojavi: JADRANSKA. Stroj za šIsanlB in vezanje, pravi nsm-Jkl uzcrci. Seldel&neumaQ&ifl ..Sinsei" Ras! & Gasser Bogata zaloga vseh potrebščin. Mehanična delavnica za vsako popravljanje. _ Tvrdka ustanovljena leta 1178. — FRANCESCO BEDNAR Trst« ulica Campanile št- 19. Sedaj ga ie prekinil de Lozeril z glasnmi smehom: — Ubogi moj starina, tvoja vtlana ljubezen napram Brichetu te znori popolnoma ____Pri-segam ti, da kapitan niti pičice ne sluti o tvojem ljubeznivem sumu napram njemu. Ne da bi se tudi le količkaj oziral na baronov smeh, je Colard nadaljeval, srepo mu zroč *v oči: — Torej sftka ni bila črsto nič podobna umorjencu ? — Nki najmanje. — In tekom vseh štiTih ur, kar sta bila tu, ni kapitan prav nič govoril z vami o tem dogodku? — Niti z besedico ga ni omenil. Ko je tako odgovarjal, se je de Lozeril, da bi se izogni! poizveiujočesnu Colar-dovemn pogledu, vmtl k mizi, na kateri so ležale karte poleg zlata in bankovcev. (Dalje.) Sesto avstr. vojno posojilo Od 10. maja do 8. junija t. L je odprto podpisovanje tega posojila, ki sestoji iz a) 57,% državnega posojila amortiziranja v 40 letih od 1923 L naprej po K 92.50 7. manj 0.50 odbitka tedaj netto po K 92.—% davka prosto. Vrhutega se vračunajo obresti 1 meseca. Podpisuje se lahko nominalnih od K 50.— naprej in pod znanimi pogoji daje e An*/ Arx ioa°/ V a V Ar hn i