r
s
m
Posamezna številka; *
"■'M
1 krono.
#TABOS* i«baj* rv* dan, mr« nedelj« in prasuikoT, ob 18. uri r da-umom naslednjega dne Ur etan« celoletno 180 K.% polletno 00 K, četrtletno 45 K, neseno lo K. Lnserati po aogororu. Pri refckratn. objavi popust.
^»ro- in ?n oprati .TABORA*, MARIBOR, JorSioera ulica Štor, 4.
ooo poštnina PAVsAxrnA.i<rA o b q
TABOR
■	Posamezna številka:
g' / 1 krono.
5'	T7RET>NIŽTYO m nabija r JTarf-	|
»	b»> Jur^ioeva ni. at. 4, I. nad-	;
5	«■ i< t. Telefon internrb. it. 276*
m	CPKAVA «0 nahaja t Jurčioeti
e, detno. Tele«
« fon št. 24. SHS poštnočekoTsi nr Z	iun	6t«v. 11.787.
» Na naročila brez denarja ae n« Z	«*in* — BoVopisi ae no vročajo.
3
Leto: I.
Maribor, sreda 17. novembra 1920
Številka: 69.
Dr. Korošec izda! našo narodno stvar za svojo stranko.
Padec Sebastopola — konec Wrangiove armade. — Boijševiki prodali Sibirijo AmerikancemJ
Severna meja.
Maribor, 16. novembra.
Določitev podrobne meje med našo državo in Avstrijo na ozemlju bivše Štajerske v prvem odseku od Kokošnjaka do Sv. Urbana nas je prepričala, da tudi tu, kakor povsod, kjer se določa naša usoda, ne smemo upati na pravico. Vsak otrok v prvem razredu srednje šole ve, da so poleg vodnih mej najboljše in najbolj naravnne raz-vodne meje, samo učeni gospodje naše medzavezniške razmejitvene komisije »zgleda — kakor, da bi tega ne vedeli. Izgleda — pravimo — kajti v resnici se skriva za tem le ona nam sovražna pristranost, kakor povsod drugod. Komisije in konference, ki določajo naše meje, jih določajo povsod strategično, toda strategično v korist našim sosedom. Tako «dn le tako zamoremo razumeti tudi določitev meje od Kokošnjaka do Sv. Urbana. Kajti že površen pogled ha zemljevid nas prepriča, da komisije ni moglo voditi nič drugega nego želja, dati Avstriji, s tem, da se je meja od naravnega razvodja potisnila na južna pobočja — strategične ugodnosti in prednosti. In fakt je, da ob sedaj določeni meji dominirajo avstrijski topovi nad vso našo dravsko dolino nad Mariborom.
Toda to še ni največja opasnost. Večja in največja je opasnost v odseku doslej še nedoločene meje od Sv. Duha do Mure! Radi določitve pp-drobne meje v tem odseku je nastal med našo in avstrijsko delegacijo tako oster spor, da se je medzavezniška komisija izjavila za nekompetentno soditi in odločiti^ ampak je sklenila, da
se mora ta zadeva predložit vrhovnemu svetu v Parizu. Našo mejo proti Avstriji severno okrog Maribora bo torej določeval — Pariz. V tem suhem dejstvu je izraženo vse! Kajti kar je doslej določil in odločil Pariz, je določil in odločil vedno v našo škodo.
Oglejmo si sedaj opasnost, ki nam preti malo pobližje. Avstrijska 'delegacija je zahtevala temeljito korekturo meje severno Maribora. Ona ne zahteva nič več in nič manj nego pri-klopitev k Avstriji vsega ozemlja severno od Lajteršberga. Ako bi se njena zahteva izpolnila, bi b.il Maribor le par streljajev oddaljen od meje! Mirovna pogodba sicer določa, da se je • treba pri podrobni določitvi meje držati v prvi vrsti razvodja ter starih administrativnih mej. Dalje pa določa tudi, da bodi St. lij naša zadnja obmejna postaja. Toda na to se ne smemo zanašati, preveč smo že doživeli razočaranji kajti kjer gre koristi naših nasprotnikov in za n#šo škodo, tam ne velja nobena mirovna pogodba. To vejo tudi Avstrijci in radi tega se tudi popolnim zaupanjem obračajo v Pariz. Na verodostojnem mestu smo izvedeli, da so Avstrijci, odkar so dosegli, da pride zadeva pred parižki :orum, trdno prepričani o svoji zmagi. Temu primerno sedaj tudi agitirajo in rovarijo po tem reklamiranem ozemlju. Njihova agitacija se je že tako razširila, da večina posebno bolj nemčursko nav-dahnjega prebivalstva trdno veruje, da m več daleč čas, ko bo združena z Gradcem.
Naš Maribor je torej v nevarnosti!
V	tem resnem trenutku je treba, da se dvignemo vsi, da preprečimo ta naj
novejši nameravani atentat na naše narodno ozemlje. Zahtevamo, da se spoštuje mirovna pogodba tudi Qfl drugih, kakor jo moramo spoštovati mi. Niti ena hiša, ki leži tostran razvodja se ne sme odtrgati od našega državnega telesa. V tem smislu zahtevamo tudi Qd naše . delegacije, da v bodoče ne molči, kskor je molčala doslej, kajti od njenega molka ima korist samo nasprotnik. Ako se posreči našim sovražnikom najnovejši zločin, bo odgovornost zanj nosila ona sama!
Milan Razpotniki
Literat in njegov brlog.
(Poglavje k stanovanjski bedi).
(Dalje.
Tako sva se »guncala“ jz ulice v Blico med slabimi dovtipi in šalami. Na trgu sva dobila Jožovo staro, ki se svojega starega prijatelja ni baš posebno razveselila.
„Kaj“, kar dva »terata bom imela danes na glavi? In v tisti mišji luknji tam gori? Kjer se človek še sam komaj obrača in zadene ob vsakem koraku ob steno, ob zaboj ali kaj drugega nespodobnega. Bog se usmili, pojdita rajši kamor hočeta, makar v Union, nekoliko drobiža Vama rada navrženi".
Nekoliko v zadregi sem bil, a v srcu sem se razveselil, da ne bo treba tam gori nadlegovati.
„Kar sem rekel, sem rekel", je 0y* govoril Joža. „Samo poleg že določenih jedil napravi še jabolčno potico. Spomnil sem se, da jo ima ta Človek najrajši izmed vsega, kar je sladko. Pojdi!"
Obrnila se je proti svoji navadi molče ter odracala dalje. Midva z Jožo pa sva krenila za prvo silo na „gulaž“ v zaju-trkovalnico, zakaj meni je pošteno krulilo in	sem	zeval	kakor ka-
pelj na suhem. Tamkaj se je razvne vo«d nama	jem	mgQMQjr,1,5
ja zaradi njegove lepote v teh časih ne <aže priobčiti. Omenim naj samo par stavkov,- ki se mi zde bolj aktualni in realni in ki so motda vredni, da se otmo pozabljivosti.
„Ali si slišal", je dejal Joža, „da je prišlo na poverjeništvo za prosveto v Ljubljano iz Beograda vprašanje in naročilo, naj se z obratno pošto odgovori, kaj se je vse storilo v zadnjem času na kulturnem polju v Sloveniji?"
»Nisem še slišal, dragi Joža".
„Pa je res. Torej poslušaj. Ko je dobil gospod referent pfi poverjeništvu za prosveto tisti papir v roke, ga je silno zaskrbelo. V prvi omotici je hote' sklicati skupaj vse slovenske literate, potem samo nekatere in nazadnje samo enega. Pa jii mogel ne vseh, ne neka terih in ne enega, ker nobenega ni po znal mti po imenu. S tem torej ni bilo ,Pal Pa ie nekega svojega pri jatelja, ki poučuje na obrtni šoli zemlje pis. In tega je poklical k sebi in ga je zaupno poprosil, naj mu svetuje. Mož je.nabral obraz y učene gube in.se za mislil. Dolgo casa je vrtal s kazalcem i čelo, nazadnje pa je izpregovoril in de jal: O prijatelj, prav si storil, da si po klical vprav mene, zakaj drugi bi Ti ne vedel pomagati. Glej, v Sloveniji imamo Vrhpolje, Velopolje, Dobropolje, Devico ki ealiVVaiiio v Polju in celp.^toapljc tara
Notranja in zunanja politika.
*	Trgovcem in obrtnikom. Iz teh trogov smo dobili sledeče vrste: Med vojno se je pojavilo vse polno ljudij, ki so skušali kot trgovci črez noč obo gateti. Razpaslo se je med temi nerednimi ljudmi veriženje, navijanje cen itd. Pod temi razmerami je trpelo občinstvo in nič manje solidni trgovci, ker jih je iščala k tlom brezobzirna konkurenca Seveda se je polastila kupujočega občinstva velika nezadovoljnost in deloma ogorčendlt nad trgovci vobče brez ozira na poštene in nepoštene. Na pritisk avnosti je izdala vlada razne stroge naredbe, da zatre verižništvo in navijalce cen. Na podlagi teh naredb pa so oblasti jrijemale in kaznovale po večini samo male delikte, ki so nastali ponajveč vsled nerednosti po malih trgovinah. Pravih verižnikov in navijalcev ccn, zlasti pa zakotnih prekupcev in drugih takih temnih elementov niso našli in ne kaznovali. Tako neen*(ko postopanje pa je skrajno irivično in ogroža z uničenjem reelnega :rgovca. Slovenski trgovec je v Mariboru
do večini še ie začetnik in bije danes iz navedenih vzrokov že trd boj” za ob* stanek. Zato je nujno potrebno, da se slovenski trgovci začnejo brigati za po-itiko, za delo v parlamentu, kjer se naj razmere pojasnijo v pravi luči. Isto velja tudi za obrtniški stan. Mi moramo imeti parlamentu svojega zastopnika, do katerega imamo zaupanje, da bo v vsa« kem važnem slučaju zastopal trgovski in obrtniške koristi. Edina stranka,, ki postavila kandidate iz naše srede, ji Demokratska stranka. V Ljubljani kan f didira veščak Mohorič, na Štajerskem! pa kot trgovec naš domačin Weixl in vi celjskem okraju Konrad Elsbaher, kot obrtnik pa stari bojevnik za pravic^ obrtniškega stanu, ključavničarski mojstet Rebek iz Celja. Dolžnost nas vseh je torej, da agitiramo med svojimi tovariši, da gre vsak .volit, in odda svojo krogljico na Štajerskem v tretjo skrinjico, na kateri bo prilepljena kandidatna lista v jugoslovanskih barvah.
*	Kandidatna lista JDS. W po««®. Ijek je predsedniku okrož. sodišča .predložila deputacija JDS obstoječa iz vgg.:
prof. Voglarja, dr. Koderman«,drj|Li* polda, dr. Reismana in Troha,' dovršene kandidatno ' listo t 263 izvodih.^Lii uvrščena kot tretja, je obrobljena.;, J državnimi barvami kot znak . liste ; JDS
* Kandidatne liste drugih strank so dosedaj predložene: kot prva'SLSj druga NSS, četrta JSDS;^ od ostani strank liste doslej Se niso bi 1 e^predloftene' Čakajo najbrže na zadnji '• dan , pred-ložitvenega roka, kar pa je za oddaljeni kraje zelo riskirano, če jih' pravočasne porazdele po voliščih.
* Shoda JDS v Ptuju iirv Ormož*
sta se zadnjo nedeljo sijajnovobneslalj
nekje v kamniškem okraju. Toda kulturnega polja pri nas nema.* — In referent je bil naenkrat rešen velikih skrbi, ves hvaležen je stisnil prijatelju roko ter se mu priporočil še za drugo silo. Potem je pa sedel k aktu in napisal lastnoročno, da se mora, žal, rešiti negativno, ker kulturnega polja ni nikjer v Sloveniji".
Ko sva se dostojno podprla, sva izginila zopet na prosto in tavala brez cilja po mestu. V Gosposki ulici nekje sva zagledala mladega človeka, ki nama je pridirjal nasproti. V svoji vihravosti ni dovolj pazil kaj leži na cesti in je stopil v kravjek. Kakor bi ga pičil gad, je odskočil. Morali bi videti obraz, ki ga je možakar napravil! Silna zadrega se ga je polastila, mahal je z rokamir gledal v tla in na svoj čevelj in ni ve del od velike ogorčenosti, kaj bi. Joži se je zasmilil. Prijazno se je obrnil proti njemu in smthljaje dejal: „Ne ženite si preveč k srcu te malenkosti, mladi prijatelj, še vedno je to boljše, kakor da ste se oženili".
In mladi človek je takoj spoznal veliko resnico teh besed, ae je hvaležno nasmehnil, dejal »Saj res" in izginil za oglom.
Midva z Jožo sva jo pa mahala dalje proti mestnemu parku in ootem še dalje orati Kalvariji....Vaa jaaKkLaft-biU=d£es- r
vesa, globoko doli so klanjala svoje na pol gole veje, pesek, pomešan, z 'odj padlim še zelenim listjem je škripaLpc'* nogami.	’	"■
„Vsak dan jo maham, to pot. ,Pc štirikrat, petkrat, Šestkrat gori , in:, doli. Vidiš, tam gori za Kalvarijo je moj br^ log. Križev j£ bil ves pot mojega živ] ljenja, a da bom na starost še ,kalvaril| na takšen * način kakor vidiš in boš šq bolj videl, ko prideva v moje dvorane} ne bi si bil mislil nikoli".
Popravek: V včerajšnji■„listek se,je prav po nepotrebnem vtihotapilo nekaj zelo neljubih tiskarski pogreškov. Morda je bil kriv pondeljek po Martinovi'ne j delji. (Op. stavca: Krivdo ima le koj rektor). Tako bi se moralo glasiti naj mesto 1 komad 2 K pravilno taborna 2 K, ker sicer nima dotični' pasns^nc benega smisla. Najbolj so jo pa pota mili pri zadnjem odstavku, ki se‘mori glasiti takole: „Cakaj, dragec, še dnij gačne čudeže boš videl. Tam doRjiekje prodajajo neko reč „za prešiče arat", Jaz za svoj okus bi „aral“ in „naaral* tiste gospode, ki bi lahko takšno jezf kovno „prešičerijo" preprečili itd. itd do konca.	?isateft
posije sledi.)
Obe dvorani sta bili nabito polni in v Ptuju je moralo mnogo ljudi oditi, ker niso mogli noter. Kakor zadnjič v Celju, Mariboru in v Slovenski Bistrici, sta pokazala tudi ta dva shoda, da je zavladalo zlasti med našim meščanstvom ;veliko zanimanje za demokratsko stranko. Cela vrsta poprej indiferentnih krogov se je vzbudila in ojačila demokratske vrste. Večina uradništva vseh kategorij je obrnila hrbet laži-socijalni stranki, ki s cepljenjem naprednih vrst samo oja-čnje klerikalno moč- Na shodih so govorili min. dr. Kukovce, tv. Rebek kot zastopnik obrtništva, dr. Brezigar kot kandidat beguncev, dr. VI. Sernee in prof. Voglar. Vsi govori so bili vseskozi stvarni. Nikdo ni obljubljal volilcem nemogočih stvari, vsi govorniki so nagla-šali težaven položaj, v katerem živimo in ki zahteva, da se vso napredne vrste vseh stanov združijo v boju proti na-gačtnjaštvu in plemenenskemu separatizmu, ki ogroža Jugoslavijo z razpadom. Glavne misli so zbrane v rezolucijah, ki jih prinašamo na drugem mestu.
* Resolucije sprejele soglasno na javnem shodu JDS Ptuju tn Ormožu : !. Zbrani volilci z ogorčenjem odločno protestiramo proti taki pogodbi z Italijo, ki nas gospodarsko in vojaško ubija in odriva od morja in pooblaščamo navzočega g' ministra dr. Kukovca, da pa danem položaju kot zastopnik sloveur skega dela JDS v vladi izvaja po svojem najboljšem preudarku primerne posledice. 2,: Obsojamo oajnovejšo klerikalno gonjo proti armadi kot prikrit boj proti državnemu edinstvu. 3. Se priklučujeme resulucijem celjskega shoda JDS glede okrožne samouprave! 4. Izražamo zaupanje ministru dr. Kukovcu ter narodnima poslancema gospod Kejžarju in Voglarju.
/? Polomija narodnih socijaicev v Slov. Bistrici. Na zadnjo nedelja je-sklicala NSS javen shod. Napovedana sta bila dya govornika, Tone Vahter in Hiter. Ta dva sta tudi točno prišla. Toda, koga ni bilo, to je bilo občinstvo, to so bili volilci. Niti pol človeka ni prišlo na shod in čfez dve in pol ure brezuspečnega čakanja sta jo oba govornika odkuiila na železnico.
* Roškarjev! volilni shodi. Klerikalni minister na razpoloženja Roškar prireja sedaj pridno shode po Slovenskih goricah. Preteklo nedeljo je imel tak volilen shod tudi v Svečini v goli. Shoda se je vdeležilo nekaj žensk in otrok ter le prav neznatno število mož volilcev. Na shodu je premleval v pridigarskem tonu vse one klerikalne fraze iz najstarejših in na jgnusnejših časov. Lagal je kakor običajno, da vladajo od početka do danes našo državo liberalci, ki so zakrivili nešteto zla. Zabavljal je čez trgovce, ki odirajo ljudstvo, očital urad-ništvu, da požre vse kmečke davke. Pri tem je povedal, da so sedaj liberalci zvišali davke samo za to, da so povišali uradništva plače. Dalje je hvalil dr. Korošca ter lagal,- da je bil proti povišanju železniških tarifov. Apeliral je na poslušalce, naj volijo krščanske može in rte »brezverce", ki so za to, da se zaprejo cerkve ter vržejo križi iz šole ter hočejo dovoliti možem, da bodo lahko zapustili svojo ženo in otroke. Iz tega njegovega nltrademagoškega govora jg razvidno, da so klerikalci še vedno isti, kakor ppd Šušteršičem. H koncu je hujskal poslušalce proti Beogradu, kjer gospodujejo brezverci ter1 agitiral za slovenski separatizem. Poslušalci so na njegova izvajanja molčali, ko pa je bilo pridige konee, je rekel neki kmeti Saj »mo vedeli, da bo zopet lagal P
a kronika.
— Pazite* na sodnji dan! Zakaj tedaj boste odgovor dajali, ali ste, šli 1. 1920 na volišče in koga sto volili. Ljudje božji! To svarilo ne prihaja morda iz naših vrst, ampak razglašajo ga Vam sami božji namestniki kot skrivno razodetje v »Slov. Gospodarju". Pri dosedanjih volitvah smo sicer doživeli,' da je za večni- dušni blagor preskrbni Padpastir dr. Jeglič za srečen izid volitev ukazal izpostaviti Sveto Rešuje Telo. ampak ' pozabil je nas opozoriti še na sodnji dan. Razodetje le skrivnosti si je sv. duh pridržal za volitve v konstituanto za Jugoslavijo v i. 1920 po Krislovem rojstvu. In to pot. si je sv. duh izvolil bolj skromnega pastirja. Eden ali drugi, morda je, bila tudi trojica, ki je izdala na koncu uvodnika v - pastirskem listu mariborskih apostolov. imenovanem ..Slovenski Gospodar" skrivnost, za kar tero svet dozdaj še ni vedala namreč, cW so bomo še na sodnji dan pečali tudi z volitvami letu 1920 za konslitu-anto v Jugoslaviji. Ge nismo napačno informirani, so za ta zadnji svetovni dogodek v uredništvu ..Slov. Gospodarja" že sestavili posebno sounjodansko komisijo, obstoječo iz: Goleča, kot predsednik, dr. Lenarta, kot tajnik, ^ Žebota kot blagajnik, v ostali odbor: Capuder, Tušenjak in Roškar, slednji kot zastopnik agrarcev in pokojnih ministrov. -~ Ampnk salo na stran. Mi srno. se že pred volitvami odločili, da se v tem voiivnem boju izognemo vsemu, kar bi utegnilo tudi versko vprašanje vmešavali v ta boj. Toda doživeti srno, da so naši klerikalci ostali tudi to pot isti stari j grešniki, kakor so se izkazali pri vseh dosedanjih' volitvah. Ni jim dovolj izlo-raba prižnice in spovednice,- ne, ampak tildi vos svoj tisk in politične liste izlorabljajo s takimi skrajnimi grožnjami, kakoi je ta v »Slov. Gospodarju", da bo namreč vsakdo dajal še na sodnji odgovor, koga je to pot volil. Gospodje pripišite si sami, če izloraba vere s takimi grožnjami na nasprotni strani, rodi odpor, ki bo le, v vašo lastno škodo.
— Pravica močnejšega. Na našem mariborskem stanovanjskem polju je. zavladala zadnje Čase prava pravcata revolucija in anarhija, /a odredKa famoznega stanovanjskega urada se pihče- vpč ne zmeni. Naj navedemo samo en najznačilnejši primer. V Einspielerjevi'ulici na §tebilki 24- je stanovala neka gdčna. Hdlzl, ki se je; sedaj v svrho ženitve preselila v Avstrijo. Njeno stanovanje obstoječe iz dveh. sob in kuhinje je nakazal stanovanjski urad. unancarju g* Antonu Borlaku; tozadevni nalog je podpisal predsednik tegp urada dr. Juvan sam. Ko pa .je hotel omenjefri prevzeti to nakazano mu stanovanje, je našel \ njem že nekega Megliča, uslužbenca tukajšnje sodnije, ki se jo vselil v stanovanje na lasfno pest. G: Borlak je Šel potem k g. dr. Juvanu ter ga prosil naj poskrbi, da, pride do nakazanega mu stanovanja. Dr Juvan pa mu je odgovoril, da to njega nič ne briga in da Če se je v stanovanjc vselil že drugi, stanovanje pač ni več prazno. Na pripombo g. Borlaka, da se bo tudi on vselil na svojo roko -v prvo stanovanje, ki ga dobi mu je odvrnil, da je to njegova stvar. V ocigled lem razmeram prosimo merodajne kroge naj so ne srmšijo yeč s tem »državnim" stanovanjskim uradom ter naj posle tega urada izročijo raje v zakup kaki privatni firmi.
— Za Roškarjev volilni shod v Svečini je ukazal krajni šolski svet zakuriti šolsko sobo s šolskim kurivom. Radovedni smo, s kakšno pravico uporablja ta famozni šolski svet drva, ki So namenjena za šolo v.' klerikalne volilne namene?
— Pozor na protldržavne rovarje. Kakor se nam poroča se vozijo po zgornji Pesniški, dolini, posebno pa po Kungoti, Plaču in Sve&ni zadnje dni razni znani pangermanski zagrizenci in protidržavni rovarji a ld pruski baron Tvvickel, dr. Neuwirth itd. Istočasno se po omenjenih krajih kolportira vest, da pripadejo Avstriji. Dobro bi bilo dognati, koliko in kakšni zvezi sta omenjena dva, in drugi podobni gospodje s tem govoricami in s to pro.tidržavrio veleizdajaiško propagando ?
— Kdaj prične Maribor zidati?
Neznosne stanovanjske razmere so prisilile državno oblast, da je izdala odredbe, v smislu katerih so bogataši, ki so, polnili privatn-a stanovanja, primorani zgraditi stanovanja. Nadalje veleva vladna naredba, da morajo tudi večja podjetja v lastni zgradbi svojim uradnikom itd. preskrbeti stanovanja. Dočim Se. te prisilne, a vsled nevdržljivih stanovanjskih razmer opravičene na-redbe po drugih večjih mestih kolikor toliko že izvršujejo, je,ostal Maribor, kjer je najhujše za stanovanja, zopet v svoji znani »častili" izjemi. Nikjer se nič ne opaža, da bi se bilo pričelo kaj večjega oziroma sploh kaj graditi v stanovanjski svrhe. Imamo polno bogatašev milijonarjev, ki bivajo v lepih stanovanjih v zasebnih hišah, ki bi pa vkljub za zgradbo lastnih hiš neugodnim razmeram že zdavno lahko kraljevali pod svojo lastno streho. Kakor vidimo, niti v tem oziru nimamo uri nas na pristojnih mestih energičnih mož, ki bi imeli korajžo zakonitim potom prepoditi vse, kar bi lahko imelo svojo streho, iz'privatnih stanovanj. V Zagrebu se je to leto zgradilo 20 velikih poslopij z večnadstropnimi^ moderno urejenimi stanovanji ne vštevsi mnogih prizidav, ki so zdatno povišale število stanovanj in lokalov za javno obrt. Se v tem mesecu se zida in gradi na vseh koncih in krajih mesta. Tudi v Ljubljani se je pričelo živahne-e gibanje v zgradbah novih hiš. Samo Maribor čaka kakor lenuh boljših časov. Skrajni čas je, da uvažujejo vsi, ki jih ta javen apel zadeve, da "se z. zgradbo novih hiš ne sariio olajša stanovanjska mižerija, ampak, da se s tem nudi tisočem danes brezppselnim ugodna prilika za zaslužek. Torej na delo! Pričnite, če z lepa ne., gre, tako;, kakor so v Ljubljani in Zagrebu : milijonarje so vrgli kratko-malo ven iz privatnih stanovanj in glejte, to je bil najboljši recepl za takojšnji pričetek lastnih zgradb.
— Metaltgevverbe -Genossenschait Marburg. Ze pred pol letom smo v „M. Delavcu" opbzorili pristojno oblast, da obstoja v jugoslovanskem Mariboru še vedno zadruga,' označena v nasiovu. Opozorili .smo to pristojno oblast tudi, da proslavlja ta zadruga v svojih društvenih prostorni še vedno morilca Ju-goslovenov, avstrijskega cesarja. Prepričani smo bili, da ta javna opozoritev zadostuje, da pristojna oblast takoj izvrši svojo dolžnost ter razpusti to proti-državno čutečo zadrugo ter odstrani sliko 'avstrijskega cesarja. Toda kako bridko smo se varali v svojem pričakovanju, o tem smo se prepričali te dni, ko so se v,tej zadrugi vršile, vajeniške preiskušnje. Cela preiskušnja se je vršila še v navzočnosti slike avstrijskega cesarja, v izzivajoče nemškem ieziku, vsled česar so vajenci neuki nemščine prišli v nevarnost, da sploh ne dobe zrelostnega spričevala. Poklicati so rgorali hišnico, da je igrala vlogo tolmača med vajenci in izprašujočimi mojstri. Izpričevala: „Lehrbrief“ in »Lehrzeugnis" so se izdala tudi slovenskim vajeucem v nemščini z nemško štampiljko zadruge. Kot „Vorsteher“ je na izpričevalih podpisan Polatschek. Kaj poreko v Beogradu, ko izvedo, da se v tretjem letu Jugoslavije v Mariboru vršijo vajeniški izpiti pred sliko avstrijskega cesarja, _ ki je ukazal vojno proti Srbom, ki je kriv toliko gorja srbskega naroda? Kaj poreko v Beogradu, da vzdržuje pokrajinska vlada v Sloveniji tu1 pa najvažnejši, obmejni, postojanki svoje podrejene oblasti, ki v svoji brezbrižnosti dopuščajo take javne
j protidržavne škandale? Cedanes »Tabor"
; priobči, da so se oglasile priče za nedolžno prganjanega Jugoslovena, zadostujejo, da ga jutri odpeljejo kar trije policisti v zapor. Toda tak protidržaven škandal ne najde očes ne ušes. prizadetih oblasti.
— Kontrola javnih podjetij. Pod
tem naslovom opozarja torkov »Tabor" Trgovski gremij, naj se zanima in pomaga- oblasti izvesti tozadevne konse'-kvetice tičoč se električnega podjetja se poroča sledeče:	Električno podjetje
pichler & Comp. je graško podjetje. Ker je to podjetje sploh tuje, je tudi na gremijaini hiši že napravilo mnogo škode 4in je tudi v drugem^oziru, kar_ sejiče
svojih dolžnosti nasproti gremiju zeloj netočno, se je tvrdki že začetkom leta sodnijsko odpovedalo. Tvrdka je nato po svojem zastopniku dr. Oroslu vložila; ugovor in tudi dokazala s pismeno po-, godbo, da ima pol letno odpoved, kar sedajno vodstvo gremija sploh ni vedelo.'
V	gremiju samem se "ne nahaja nikakai pogodba. Zato se je moralo s L jul. tl,« na novo sodnijsko odpovedati. A tudi tokrat je omenjena tvrdka vložila priziv in ž njo tudi mestno električno podjetje, češ da se tej tvrdki ne more odpovedati,' ker je obojno podjetje na medsebojno! delovanje navezano. Gremij je pa kljub temu pristal na to, da mora oboje pod-, jetje iz hiše. Prvo naj se pošlje kamor spada, za drugo pa naj skrbi mestna, občina, da dobi v eni svojih mnogih občinskih hiš svoje prostore. Vodstvo, gremija stoji ravnotako na stališču, da spadajo prostori v trgovski hiši le svojim članom, nikakor pa drugim. Čakati je torej treba do končne sodne razprave, ki se že itak pol leta vleče. Kar se torej tiče dopiščevega zadnjega odstavka, . da naš gremij pomaga oblastim izvesti tozadevne konsekvence, je pa dopisnik v hudi zmoti. Jasno je danes vsakemu trgovcu, da naše oblasti trgovino kolikor mogoče ovirajo, ne pa da bi ji še šli
na roko. Toliko tore v vednost in pojasni
trgovskim krogom o, . da se gremiju
pozneje ne bi predbacivalo, da se zai stvar ne zanima.
Trgovski gremij,
- Svetovni čudež. So ljudje, Kf trdijo, da je doba čudežev že zdavno minula, in da gre dandanes vse življenje svojo naravno pot naprej ali če naravni proces tako zahteva, tudi nazaj. Ampak ti ljudje, ki to trdijo, ne poznajo naših klerikalcev, gotovo pa ne bero „Straže“i Res je, čudežev, ki bi jih rodila vera.’ ni več j , zato pa jih tem več rodi — klerikalna politika, bodisi v interesu vere-ali še rajše v interesu stranke. Se pred, par leti so vpili: Doli s SrbijoI fPogin kralju Petru l In so te gnali kot hudo-, delca v ječo in iz ječe so te s procesijo! spremili na vislice, če si le z eno be-j sedo zgolj kot človek pomiloval nemška’ grozodejstva nad vbogo srbsko rajo. In] so prisegali pred živim Bogom in tiso-] čero množico večno zvestobo Avstriji in njenemu presvitlemu katoliškemu vlad darju. A danes isti pfisegarji vpijejo* Živela Jugoslavija! Živel kralj Peter! Naf ni to dosti velik čudež? Ne! Se večji čudež — tako se nam vsaj zdi-- jež zadnjič zvalila katoliška „Straža“. Je šla pet gospodov od sodišča tja doli ali gori proti Sv. Kungoti. Pustili so se pogostiti np istem mestu, kjer se je vei let gostil dični poslanec in minister „iq spe“ g, Žebot. Ker gospoda od sodišča ne more živeti brez zapisnikarjev, jim je „Straša“ preskrbela enega najbolj vestnih svojih poročevalcev za notranje zadeve. Kot vesten kronist si je natanko zapisal ne le vsako besedo, ki se je tam izgovorila, ampak tudi vsak litrček, ki je izginil po grlu Žejnih gostov.' In koi so bili s pogoščenjem gotovi, je g. za«j pisnikar za notranje „$tražine“ zadev« ugotovil, da je 5 — beri pet oseb po^ pilo nič več kot 135 litrov vina, torej ga je izpii vsak gost nič manj jn nič) več kot ravno 27 litrov Vina. Ce želodci! in glave in noge, ki prenesejo na enem] sedežu 27 litrov vina, ne. spadajo k svetovnim čudežem, potem res ne vemoj kaj naj bo še čudež na tem čudnem; svetu. — A ta čudež je še večji kot jej množina 135 litrov vina. Gostje namreč! zatrjujejo, da tega tako natančnega kro-j nista niso videli med seboj tudi ne, še predno so pokusili prvi kozarec. Torej ima „Straža“. tudi svoje, nevidne poro^ čevalce ? Morda bi nam ta čudež, kakor: tudi čudež o romanju gotovih aktov bž okr glavarstva v uredništvo „Straže“j pojasnil dr. Lajnšičev ozir. Zebotov^j upnik, vrli nadorel Krepek ?	,.
 Zbornični dan. — Zaradi riastife pivših zaprek, se V sredo, dne 17.,t,;.ra!> v Mariboru ne vrši zbornični dan.&£,|*
— Izobraževalno društvo trgovk rkih nastavljencev, ki je samo pre-! barvana firma prejšnjega zagrizenega! od naše vlade razpuščenega nemškega društva, baje, kakor smo izvedili, noče sprejemati novih članov slovenske naj rodnosti ter njihovo pristopno prijavo enostavno,..odkloni. n Radfjega .ncvzivAtpd
vsg one trgovske nastavljence, Slovence, katerih vstop v to društvo se je odklonil, da se blagovolijo v narodnem
interesu zglasiti v našem uredništvu.
— Društvo Jugoslovanskih železniških uradnikov javlja celokupnemu železniškemu uradništvu, da je njegov osrednji odbor končno začel delovati s sedežem v Ljubljani. Do izrednega občnega zbora, ki se vrši v Ljubljani, dne. 19. decembra 1920 vodi društvo spopolnjeni osrednji odbor. Ker bodo imeli na občnem zboru pravico glasovanja samo tisti uradniki (pripravniki), ki so se priglasili za člane do 1. avgusta 1920 naprej, in ki sp plačali vsaj enkratno mesečno članarino (10 kron na mesec), poživlja osrednji odbor vse uradnike in uradniške pripravnike, ki se še niso priglasili za člane, da to storijo čimprej.
Načrt mesta Maribora je na novo izšel. Dobi sfe ga v knjigarnah. Komad po 9 K-
— Jz Bistrice pri Limbušu se nam /oroča: »Tabor* je pred kratkim priobčil vest, da vozi vlak v nedeljo jako »godno za izletnike' iz' Maribora za Limbuš in Ruše. Vprašamo, zakaj ne tudi za Bistrico, ki je vendar najlepši kraj našega dravskega Pohorja. Mord3 zato, ker ni v Bistrici niti ene slovenske gostilne; tudi se večkrat zgodi, da gost na slovensko zahtevanje sploh ne dobi ničesar. Ni čuda, da se ne vidi na Bistrici niti enega slovenskega gosta izstopiti, in se sliši na kolodvoru kakor tudi v gostilnah v Bistrici samo nemško blebetanje, ker imajo tam naši panger-rnani svoje gnezdo, uad Latero drž{l° oblasti svojo močno roko. Pred kratkim je privaudral semkaj tudi zagrizen major (G.) ki noče pošiljati svojih otrok v slovensko šolo. pač pa mu jih poučuje znani denuncijani Prieger, ki ga jako pogosto vidimo laziti okoli okrajnega glavarstva, ali je morebiti tam zvedel kake novice, ker se je gospod ma-TT izrazil (der Robič ist schon wegen seiner Nationalijat klein geivorden und ein anderer (Rajh) wird noch“. Res v’čudnih c^sih živimo. Lajnšičeve prerokbe, da bodo iz nemških volkov črez noč postale slovenske ovčice, se toraj slabo uresničujejo.
Kultura in umetnost.
4~ Noč ljubezni. V pondeljek zvečer smo videli v našem narodn. gledališču prvi nastop ruske operetne družbe »Chat uoir*. Nastopila je v opereti „Noč ljubezni", katero je spisal in uglasbil Valentinov Simon. Kdo je ta mož mi ni znano, po delu sodeč pa je čisto navaden plagijator, kajti njegova opereta je samo zmes raznih odstavkov iz Zpanih oper, nikakor pa ne kak ruski Original., Zato pa je tudi v celem brez glave in brez nog. Na programu je na-pjsano, da 'je iprvo dejanje zaročitev, drugo ugrabljenje, tretje sodišče, toda v, opereti nismo videli ne enega ne drugega. Med ansamblom se nahaja nekaj dobrih moči, o ostalih naj zadostuje, ake pripomnim, da spadajo bolj v kabaret nego v gledališče. Ravno radi fcjga pa se je publika ob predstavi dobro zabavala. Gledališče je bilo tako polno, kakor le ob najboljših časih.
’ -r.
. 4- Zrnje. Izšla je 5. številka ter prinaša nastopno vsebino: J. B.: Žerjavi, (Pesem.) — J- B.: Setnja. (Pesem.) —
Polenčan: Predreformacijska doba naše knjiženosti. — Dr. M. St.: Nekaj o razvoju gledališča. — V. Cotič: I. umetniška razostava v Mariboru. — Avgust Strindberg- — Kocianov in Zikov koncert. — Iz gledališke pisarne. — Repertoire' tekočega tedna, — Želeti bi bilo, da bi se ta naša prva mariborska kulturna revija razširila. Ako najde dovoli naročnikov, se bo povečala in izpopolnila ter tako postala končno ono, kar smo si it dolgo želeli. Naroča se pri Upravi slovenskega narodnega gledališča v Ma riboru.
-f- Anton P. Cehov „SosedJe In druge novele*: Poslovenil Fran Pogačnik v Ljubljani 1920. Založila Tiskovna zadruga. Cena 18 K po pošti K 1.60 več. S to zbirko stopa pred nas
Anton P. Cehov poleg Maupasanta največ čitan novelist svotevnega slovstva. Fin psiholog obdeluje snov vsestransko ter slika življenje umetnikov, bogatašev in malih’ ljudi z dosledno realistiko in neizprosno resnicoljubnostjo. Pričujoče novele nam pričajo, kako se je znal lotiti problematične ženske nravi in iz-premenljivega ženskega značaja. Delikatne stvari, kakor žensko nezvestobo v zakonu, stremljenje ženske duše dvigniti se nad vsakdanjost, otresti se lažnjive morale in se izpopolniti kakor moški, dalje žensko objestnost in muhavost, obvladuje pisatelj z nedosežno lahkoto in dovršenostjo. Knjiga obsega poleg naslovne povesti še nastopne: »Babje carstvo, Veliki in mali Volodja, Znameniti ljudje, Dobri ljudje in Rotschildove gosli". Knjiga se naroča pri Tiskovni zadrugi v Ljubljani, Sodna ulica štev. 6.
4- Knut Hamsun dobi! Nobelovo nagrado. Švedska akademija znanosti je priznala Knutu Hamsumi Nobelovo 'darilo za literaturo za 1. 1920. Literarna nagrada za leta 1919. je bila priznana švicarskemu pesniku Karlu Sp.ttelerju, Noblovo nagrado za fizilco za. leto 1920 je dobil ravnatelj mednarodne pisarne za nauk o merah in težah dr. Karl Guilaume. Nagrada za kemijo se letos ne razdeli.
Sloven. narodno «j!eifališč8.
Repertoire bodočih dni:
X torek 16.: ..Svečenica ognja'*, ruska opereta.
V sredo 17.: »Smrtni ples*. Ab. B.
V če'rtek 18. »Vampir* (»Smrtnega plesa" II del). Ab. A.
V petek 10.: »Maščevanje ciganke", komična opora. »Mož—žens—on“.
V soboto 20. • Plemi večer. „Sent M' Ahese“, slovite plesalke egiptovskih plesov.
, Spar!.
: Pri nedeljski nogometni tekmi za prvenstvo Slovenije je premagala »Ilirija* mariborski »Rapid* z rezultatom 6:0 (2:0\ Ljubljančani so postavili na igrišče urno in zelo spretno možtvo, v katerem so se* posebno odlikovali nam že znani gg. Tavčar, Vidmajer, Oman ter novi igralec g. Loos, prejšnji član češke »Slavije*. »Rapid* pa je zopet enkrat postavil možtvo, katerega se je šport malo oprijel. Tako skrajno nedisciplinirano sku ino zomore res le .Rapid* poslati na sporini prostor, ki mu
poleg tega še prekipeva nemška prenapetost in predrznost. Da se drznejo njegovi člani obrane starejšemu 'igralcu »Ilirije* dajati zaušnice med igro, ga psovati z ,,Schweinehund* in pljuvati pred njega — si nismo mislili. Igralci pa, kot so gg. Sajevic in Žunkovič od »Rapida*, sploh ne spadajo v nobeno javno tekmo. Igralcem, ki so vedno silili z igrišča, pa odbor »Rapida* lahko pomaga s tem, da jih za vselej pusti »abtretat8, kar bi bil edino pravilni tuš na prevroče žirce. Isto velja tudi za vse igralce, ki spuščajo tako nesrečne duševne izrodke v svet,, kajti s psovanjem soigralcev nasprotnika se slavnemu „Ra-pidu* lahko enkrat spodrsne, da ne bo več stal. Svetujemo nadaljfe »Rapidij*, da postavlja k blagajnam in v rediteljsko službo obeh jezikov zmožne ljudi, sicer v nasprotnem slučaju sam odgovarja za posledice evenluelne šamoodpo-moči.' Vstopnice v samo nemškem jeziku ne spadajo v Jugoslavijo — če »Rapid* to ne uvideva, potem tudi bn ne spada m®c* nas- Isto velja za pristranskega sodnika, ki rožlja ob autu z avstrijskimi športnimi medaljami, ter se v odmoru repenči z »i bin a Viana geprfifter Šids-nchta, Verbandsschiedsrichta*. Tak šport . pa še ne pozna, da bi sK iz inozemstva moral naročevati aut-sodnike.
Najnovejša poročila.
Dr. Korošec zapostavlja narodne interese za strankarske.
Maribor, 16. novembra. Danes je imel miuister dr. Korošec v tukajšnji kazinski dvorani klerikalen volilni shod, na katerem je pral v zelo neministrskem tonu svojo jajčjo kupčijo ter obkladal demokrate z vsemi mogočimi psovkami. To je počenjal v času, ko se v Beogradu odloča usoda sramotne pogodbe z Italijo. Ves naš narod pretresa grenka bol nad to našo največjo nesrečo, vsi ministri so zbrani m Beogradu, kjer se bije boj za to, ali naj se pogodba potrdi ali ne, vodja slovenskih klerikalcev pa se za to ne zmeni; njemu je bolj važna strankarska agitacija nego usoda enega milijona naših nesrečnih bratov v Primorju.
Zahtevajte	o
stilni ,,Wabor“. <^i®s®j»®»®ia®.
Konec Wranglove armade.
DKU. London, 15. novembra. „Sunday Press* doznava iz Sebaslopola da je položaj na Krimu brezupen. Zavzetje mesto po rdečih četah se pričakuje v najkrajšem' času. Bolševiki so prodrli vse obrambne črte ter dospeli celo že za rbet bežečih WrangIovih čet. Rdeča kavalerija se že bliža mestu. Panika raste od ure do ure.
DKU- Pariz, 15. novembra. (Wolf) »Matin* poroča iz Londona, da je dospela v Carigrad vest, da so boljševiki zavzeli Jalto in Eupatorijo ter se približujejo Sebastopolu. Wranglov ministrski predsednik je prispel v Carigrad, da organizira evakuacijo Krima.
DKU. Sebastopol, 15. novembra. General Wrangl se nahaja v Sebastopolu. Križarka „WaIdeck Ransau* čaka v pristanišču, da se vkrca. V Wranglovi armadi je prišlo do vporov, ki so povzročile popolen poraz.
DKU. Pariz, 15. novembra. Kakor poroša »Havas*, se’ je gen. Wrangi vkrcal na križarko.
DKU. Pariz, 15. novembra. »Havas* poroča, da so boljševiki vkorakali v Sebastopol.
DKU. Pariz, 15. novembra, po poročilu iz Carigrada je prispel general Wrangel v Carigrad.
Boljševiki so prodali Sibirijo Ame-rikancem. ,
DKU Stockholm, 15. novembra. Ameriški finančnik VVashington E. Vanderlip, ki se je nahajal več mesecev v Moskvi ter se pogajal s sovjetsko vlado, je dospel sinoči iz Revala v Stokholm ter podal poročevalski centrali „Nordisk“ podatke o pogodbi iz ameriških finančnih zavodov sklenjenega sindikata s sovjetsko vlado. Sindikat je prevzel od sovjetske vlade v najem za dobo 60 let ves severovzhodni del Sibirije^ vzhodno 600 vključivši poluotok Kamčatko; torej o-zemlje, ki obsega približno 400.000 kvadratnih milj. Sindikat, kateremu pripadalo vse pravice nad rudniki, premogovniki ribarstvom itd. bo prevzel to ozemlje spomladi 1921 ter takoj -.pričel z izkoriščanjem. Vesti o pouličnih bojih in u-porih v Moskvi je označil Vanderlip kot popolnoma izmišljene.
, • --------------
Turki in boljševiki.
DKU London, 15. novembra. (VVolf.) Po poročilih londonskih listov iz Carigrada so kemalistične čete zasedle Batum. V Georgijo so vdrli na eni strani boljševiki, na drugi kemalisti in sicer * namenom, priboriti si prehod skozi Malo Azijo. Antantne čete sp .vse .potrebno -zaobji^mbo,.
Komedija zveze narodov seje pričela.
LDIJ Ženeva, 15. novembra. V re^ formacijski dvorani, ki je bila nameni jena za otvoritev zborovanja zveze narodov, so se zbrali odposlanci okoli polu enajste ure in zasedli svoja mest a j Hymanš je olvoril sejo in opozarjal, dal je na podlagi člena 5 pogodbe o zvezi narodov sklical prvo zborovanje zveze narodov v Ženevi, predsednik Wi!son! zjavii je, da je prva seja otvorjena in • izročil besedo predsedniku Moti. Ro na-' govora Mote, ki ga je ponovno prekinilo odobravanje navzočih, je povzel 'besedo Hymans, ki je v imenu zveze narodov pozdravil švicarsko vlado in izjavil, da je bil storjen velik korak naprej za boljšo bodočnost narodov, ako-se ženevskim pogajanjom posreči ugladitij pota za cbližanje držav. Zveza narodov ima nalogo, splesti okrog narodov vezij ki jih drže skupaj načela splošne solidarnosti. Ustvariti mora solidarnost, da olajša bol narodov. Hymansov govor je spremljalo živahno odobravanje.
Nato je skupščina prešla k volitvh predsednika. Izvoljen je. bil Hymans 35 glasovi od 41 oddanih. Na zveznega predsednika Moto so odpadlo 4 glasovi,: na Adorja (Ženeva) 1| glas in na Leona Bourgeoisa 1 glas. Seja je bila nato odgodena na popoldne. V popoldanski! seji je Hymans naznanil, da so po 15. oktobru vložili prošnjo za sprejem v zvezo narodov Albanija, Bolgarska, Avstrija in Aserbejdžan. Ker se po pravilih zveze narodov morajo vsi predlogi. katere naj skupščina zveze narodov obravnava, staviti štiri tedne pred1 ■ začetkom zborovanja, je treba poprej skleniti, ali pride prijava teh držav sploh še na dnevni 'red zborovanja. Lord Cecil je izjavil, da se prijave omenjenih držav morajo staviti na dnevni red te skupščine, ker je sprejem novih Članov eden najvažnejših nalog zveze narodov,’ ki prekaša vsa druga državna vprašanja na svoji pomembnosti.	y
Leon Bourgeois je predlagal, naj se o pripustitvi prijav na dnevni red za vsak slučaj glasuje in da sprejem prijav na dnevni red nikakor ne sme tvoriti prejudica za sprejem te ali one države,! ki se je prijavila., Tittoni je opozoril, daj se mora zveza narodov, ako hoče kaji veljati, predvsem opirati na javno mnenje sveta. To javno, mnenje pa ne bo razu-j melo, da so zadele prijave zaradi biro4 kratičnega poslovanja na težkoče. Zatoj podpira v polnem posegu mnenje lorda; Cecila. Nato je skupščina sklenila,- dal izroči prijave štirih držav, ki so prosile1 za sprejem v zvezo narodov po 15. okt.^ posebni komisiji, ki naj zvezi narodovj poroča in stavi predlog, ali pridejo te! prijave še na dnevni red tega zborovanja,1 Prihodnja seja se bo vršila'jutri dop. \
LDU. Ženeva, 15. novembra. (VVolt) Pri današnji seji sveta zveze nerodov je poročal Leon Bourgeois '<x sestavi gospo-* darske in finančne komisije, čije ustanovitev še je sklenila v Bruslju. Svet o tem še ni izrekel svojega zaključka. !;fv
D’Annunzijeva predrznost zavrnjena
DKU Trst, 14. novembra. Ko so dospele zastave brigade Lombardija, ki so se vporabile pri svečanostih v Rimu,1 zopet na Sušak, se je podal D’Annunzioe z generalom Cecherinijem in reškim) . prostovoljci na Sušak ter je zahteval,! naj se brigada z zastavami vred poda! na Reko. Poveljnik brigade, general; Feraris pa je to zahtevi odklonil, nakar! je d’Annuozio izkazal zastavam vojaško čast, ter se vrnil 's svojimi prostovoljci na Reko.
Pred liovo rusko-poljsko vojna. *
DKU. Pariz, 15. novembra. (Havas.); Brzojavka iz Rige poroča, da je stavili predsednik boljševiške delegacije na! prvem sestanku s Poljaki oster protest! proti podpiranju Petljure s strani Polja-j kov. Izjavil je, da smatra njegova vlada! to za kršenje mirovne pogodbe. V slu-' čaju, ako bi Poljska še nadalje kakorkoli; podpirala Petljuro, bo obnovila sovražnosti proti Poljski.
Madžarska sprejela mirovno pogodbo*
DKU. Budimpešta, 15. nov. Obl priliki zborovanja Narodnega sveta je! bila danes mirovna pogodba v tretjem* branju_spr|jeta.
M,
Maribor
ULIC N
stran 4
i,T AB OT?"
Gospodarstvo, trgovina.
| Avtomobilna zveza v Crni gori. Dne 1. junija 1921 se uvede redni promet z avtomobili med Kotorom —N:egušem—CeMnjem ter Cetinjem —Reko—Podgorico in Nikšicem,
| Poljedelske šole v Vojvodini. Delegacija ameriške melodijske cerkve,
Marmor, 17. novembra 1Š20\
Pešto, Beogradom in Zagrebom, se jej vsled nedospelosfi madžarske delega- * cije razbila.
| Osnovanje kemične tyornice. Ministrstvo za obrt in trgovino in finančni mmister sta potrdila statut o j osnovanju ..Kališke k°mične tvornice“,j ki bode imela središče v Kalizi. Del- i niška glavnica bode znašala 3,000.000!
Proda sta e®«©: 1 zimsko suknjo in 1 zimsko obleko za gospoda srednje postave, kakor tudi J klobuk, 1 častniško paradno joeo, 4 para čevljev št. 42 in gamaše. Vpraša nai se: Vrazova ul. št. 6, pritličje, levo.
W ii n??plnip a Frouin ip rin^lpi nnH-’' mar^> CSnovatelji oa bedo 5 kališkill Salonska suklja . in še Ki ii naceiuie g. c.\ \wm, je aossej poa t—n-	nhi^u,«	to	csnn
piraia ustanovljenje protestantovskih cetkev v Jugoslaviji. Sedaj nameravata
lekarnarjev. Ta delniška družba bode proizvajala kemične preparate, večino ma za_ zdravilstvo.
razne druge obleke se ceno proda. Domenik Fabjančič, Jurčičeva i^l. 5, I. ndstr.
M«vbrovBm<j soba se išče.
misiia ustanoviti nekai poljedelskih is,.,«, „
šnl in sicer v Vojvodini Dehoati <=p	* Cehoslovaški izvoz v Italijo, mepsovana soca se isc
že predlagali neUaj posestev, ^kjer bi ° statistiki čehoslovaškega trgovskega Ponudbe na upravo hsta.
£e mogle ustanoviti te šole.	r	-l8	16 Ziia, in°	Prva	slovenska brivrujs
I Omei'tev orcm^ta rsn Dnnjjv} ' *-e^05l°vaŠkih produktov v lta!i]0. V §e slavnemu občinstvu pri t I umfj,tev Pr?m~™ P« Donavi. prvih mesecih tega- leta se je uvozilo /s.ed nizkega s.ania vode ;e beograi* blaga za 58 milijonov lir, večinoma ski brodarski sndinat prisijjpn, da lesa, železnih izdelkov,strojev in slek'a. orne)! zimsko plovbo nc čr i i^eogvad \z ital-je se je »vozila včehoslovaško Radujevac. Omeieni promet je u- blaga za 19 milijonov lir oljčnega olja, ved,en .tudi na črti Beograd - Baja, wina, svile in južnega sadja.
pletena žens’;*» ročna torbica dne 14. f. m. pre»^
-0d Mr,?d3le,n;iJ<’2 cerkve če* Stolno u ICO do, Cankarjeve uhce. V torbici je bUa denar-nica z večjo svoto denarja, nrčun za qoso Franca Košir (b;nčni uradnik) čez 1378 K in denar za po-ravnanje računa krojača g Stanislava Vidovič, Sme-
JiIKak 4J6.- Pcšt2ni najditelj naj torbico ,roti oobrr nagradi odda v upravi lista.	779
•poroča. 7.3 točno in čisto postrežbo se jamči. Fran Novak, brivski mojster, Aleksandrova cesta št. 22 (prej G. Gredlič).	243
Beograd — Gradište in Beograd Segedin.
| Svobodna cona v solunski luki. Grška vlada je odobrila potrebni kredit Za otvoritev svobodne cone v colunski luki- t
. ,	JAKOB	KELC
kazno m humor, i *>;««■
Nova ameriška |2najaba. Mnogo Maribor, Stcfoa Ulila 5
paroplovnih družb in tudi veliko m- _ t,# ženierjev se je bavilo z misiiio, kako izdeluje obleke za dame Vojna odškodnina. Ministrstvo1 bi dvign li iz merske globine nešteto jn g^spotfe po najr.ižj h za pravosodja je izdelalo pravilnik o j ladif, ki so jih valovi pogoltnili. Po cenah. Postrežba tečna!
—statistiki seje izr-čunalo, da znaša; 	—
vrednost, potonljena r>a morsko dno,' več stotin miliiard kron. Na vse načine
(prijavi vojne odškodnine
| Nova proga v Bački in Banatu. Prometno^ ministrstvo ;e izvršilo pred-
(Gleichstrom)
16„Pf)’ 13 PH' 1 ‘/= PH in ■/, PH z na-pusca^i (Anlass), ter sjtsto? 83 plin proda
Mariborska tiskarna d: d.
Jurčičeva ulica 4.
pripravna dela za frasiranje rroge ki se ie Pokušalo, dv gniti te ladije, ali bi spajala Banat in Bačko. Z deicm1VSI dosedanji tehnični prinomočki so ee bo pričelo že te dni.	ise !zda,‘ J<°t zelo romanjklj vi. Naj-
| Osnovanje velike mestne pe-! Pr?'e se K P.cs5u’si'o zamašiti v Minic^cb;	■	i	Iad i vse od^rtir.e, rztirsti vso vodo
*e?C'	™ '©Initi ladjine prostore z zrakom.
lalerlh Si bilo"Llo?e'ofn0“ Jo	"**»	J"	^»o	-r^	z
SP£Ci Po' el« M il »» ugotovita, da se po-dnevno 50.000 kg. kruha	|	tapljači v svo ih dosedanjih ob'ekah
| Pos.anik nemš^m .ndusi.rt<cev ne more potooit tako globoko, ker bi ✓ Parizu. ^ -nani industnjec julij ]e-, j h vodni pritisk strl. Ameriški iznaj* welovsky je b i poklan od trgovske ditelj A. B. Sall-n,er iz Njujorka, Pi zyeze svobodne države Gdahske v se 5avj vej je|. 5^^ problemom, Pariz, da vrši pogovore s tamo§njimi je iznašel oVleo, s katerim se morejo industriiskimi kropi.	lpotapl:ači	pogrezati v zelo velike
buhe smokve za izdelavo likerja. siobine. Kar se tiče dviganja ladij iz Trgovsko-obrtna zbornica v Osijeku morske globine, je izjavil imenovani opozarja interesente, ki bi potrebovali inženir, da je znašel priprave, s ka-oečjo množino suhih smokev za izde- jteriifsi jamči, da dvigne vsako, tudi lavo likerjev,naj se prijavijo na gornji največjo ladjo na dan. Njegov sistem Zbornični urad med ura dni mj urami. ; bi obstojal v tem,. da priirdi na poto-
••is nt	-^tIir.e-^riie-V p^ien0 ladjo ze’o mnogo ba'onov iz
gnji. Na angleških tržiščih se je po- trdnega gumiranega bl2oa ter n-j.r>olfli javil veliki padec v cenah smrekovega poiem te balone z zrakom. Nata . a.\. ^zro^ ’e .»skati v tem, da so način bi se zamoglo vsako ladjo d<i-stavili producenti v Kanadi in na gnjji na morsko giadino, cdkoder bi Švedskem ogromne cene na iz'!e'avo. se j() odpeljalo v bližnji pristan. Videli | Madžarska noče prometnega bomo v prih dnMlv dneh, ako se da sporazuma z nami. Železniška kon-1 iznajdba uporabili.
ferenca, ki bi se imela vršiti med nami j_________________________________________________
in delegacijo Madžarske radisoora-j	Glavni urednik: Radi voj Rehar,
zuma direktnega prometa med Budim-1	Odgovorni urednik: Fran Voglar.
Potrtega srca naznanjamo, da je naš ljubljeni oče. brat, svak in zet, gospod
Frane ECuf&m
vlafeovo<£jja
včeraj ob 18. uri zvečer po dolgi, mučni bo1ezni> previden s sv. zakramenti, zapustivši nepreskrbljenega sinčka, v Gospodu zaspal.
Pogreb se vrSi v sredo, dne 17. novembra ob 15. uri popoldne iz mrtvašnice na pokopališču.
Sv. maša zadušnica se bode brala dne 18. novembra ob pol 9. uri zjutraj v cerkvi oo. Frančiškanov.
Maribor, dne 16. novembra 1920.
Ivan Kulovic	Franc	Ku!oyic
brat	sin
Jurij in Terezija Repič tast in tašča ter ostali sorodniki.
P. n. občinstvu naznanjam, da sem otvoril na Aleksandrovi cesti 30
S1 brivnico
ter se slavnemu občinstvu1 n3)<oplc.je priporočam. !
.Serrsei
773	koroški	begunec.
Centrala: SPLIT
Zagreb, M Sad
Afilijadje:
Zadružna banka Refa Zadružna štedionica Trsi
Osnoyn~ glavnica: K 50,000.000***-
C3 C3 S
Bankovni oddelek:
Bav! sa z vsemi bančnimi posli. Obavija izplačila na vsa totemska m inozemska tržišča pod najugodnejšimi pogoji*
Blagovni oddelek:
Kupuje In predaja'n a veliko vse domate in prekomorska
proizvode.
Menjalnica:
Kupuje in prodaja tuje valute, devlza in Jeke* ter vse WSte domačih in tujih eiektov.
Vloge:
Sprejema denar ha vložni Uro In tekoče račurfe ter jih obrestuje pod najboljšimi pogoji.
El Q B
Podružnica Maribor
6ssposka ulica 20 (Pirchančva hiša)
prične s poslovanjem	743	i6-»2
1. decembra 1920.
VSAKE VRSTE
K. KARNER!
?}
Telefon štev. 375
Špedicija vseh vrst. o Sprejemanje blaga v skladišča. Zacariojenja in zavarovanja, o Medaarodni prevozi.
Selitve z patentiran. pohRtvenlmi vozovi na vpe stranL o Skladišče spojeno s tirom jttžfce železaioe, 0
Hajveije doraaže špedicijsko podjetje v Jugoslavjjl.
Špedicijsko dostavno podjetje južne železnife.
MARIBOR
 Pl,#r,la! Aleksandrova cesta 13. — SklodiSča: ft8aksanidrova cesta 70, KorcSka eosta 19.	...........
Central: LJUBLJANA. — Podružnice: MARIBOR, B£OQRAD( ZAGREB« TRST, WI£N.  J
tojaia: li&ko^jua ^drii^A AUiiiiac — li&ka: Macihoc&ka tjL^uxa d.
Brzojav. naslov: Spedbalhtia,