\.mi
207.
V UflMM, v Uelrlek ffne fl. SenfeOlDra 1924. Posamezna številka stane 1 "5© Din Uit Ul.
Naročnina
za državo SHS:
na mesec......Din 20
za pol leta......120
ca celo leto .... .240
za inozemstvo: mesečno.......Din 30
Sobotna izdaja:
celoletno
v Jugoslaviji .... Din 40 v inozemstva.... . 60
Cene Inseraiom:
Enostolpna petitna vrsta mali oglasi po Din 1*50 in Din 2'—, večji oglasi nad 45 mm višine po Din 2'50, veliki po Din 3'— tn 4-—. oglasi v uredniškem delu vrstica po Din 6'—.
Pri večjem naročiiu popust
Izhaja vsak dan lzvzemši ponedeljka in dneva po prazniku ob 4. uri zjutraj.
PeStDino Mm v uofovinL
Uredništvo je v Kopitarjevi ulici 6/m. Rokopisi se ne vračajo; nefranktrana pisma se ne sprejemajo. Uredništva telefon 50, upravništva 328.
čen list za slovenski narod.
Uprava je v Kopitarjevi uliet 6. Čekovni računi Ljubljana 10.650 in 10.349 (za Inserate) Sarajevo 7.565, Zagreb 39.011. Praga ln Dunaj 24,797.
Po katoliškem shodu lanskega leta smo v Sloveniji priča ene katoliške manifestacije za drugo: zborovanja katoliškega dijaštva v Ljubljani, dekliških in fantovskih dnevov v Mariboru in Marijanskega kongresa v Ljubljani, da ne omenjamo manjših ali zgolj stanovskih, kakor je bila na primer tridesetletnica krščanskosocial-ne delavske organizacije.
Vse te manifestacije niso katoliškega gibanja med Slovenci samo utrdile, marveč so mu dale tudi našemu času primernih smernic ter ga tako usposobile za ustvarjajoče delo v bodočnosti. Katoliški shod je naglašal v moderni obliki večno-veljavna načela katoliškega verskega in moralnega nazora, Marijanski kongres je pakazal na češčenje Matere božje kot enega najglobljih virov notranje nabožnosti, mariborski mladinski dnevi pa so mladini dali direktive, kako našo kulturo prešiniti s pravim narodnim duhom, ji dati večno-stno vsebino in si prisvojiti dobre strani modernega napredka ter ga poplemenititi s krščanskimi življenjskimi vidiki.
Vsi ti shodi so pokazali na družino, Faro, občino, cerkev, narod kot na organič-ne zajednice človeškega soživljenja, ki družijo svoje člane med seboj po ljubezni, moralni solidarnosti in duhovnih, gole materialne interese v duhu krščanstva presega-jočih smotrih. Naglašal i so, kako da se l jubezen do naroda izpopolnjuje po ljubezni do vsega človeštva, in kako da se oboje med seboj sklada, ako je živa vera v božji izvor in moralno dostojanstvo vsake posamezne duše. Zbudili so v vsakem udeležencu živo zavest, da more odoleti materia-j lizmu, mehanizmu, egoizmu in mamonizmu naše civilizacije le po obnovi krščanskega mišljenja v vsaki duši in po zasidranju krščanskega duha v naši notranjosti. Odklonilo se je vse, kar slanove, narode, države razdružuje, in naglašalo to, kar je katoliško, to je, kar vse spaja v eno družino božjih otrok.
Človeštvo se mora vrniti k enotnosti temeljnjih nazorov na svet, na poslednji najvišji smoter človeka in družbe, k enotnosti vere, v eno vesoljno cerkev. Kultura se mora prešiniti z nadnaravnimi vidiki, vrniti se moramo k enotnemu življenjskemu slogu, podrediti materijo duhu, duha pa Bogu. Tako bo tudi v socialnem življenju človek človeku postal brat, ne pa volk, kakor je dejal angleški utilitarist. Znanstvo in tehnika pa morata služiti ne pohlepu, brezmejnemu množenju proiita in materialnemu uživanju, ki mu proporcionalno odgovarja pravtako veliko pomanjkanje, marveč duševni povzdigi, moralnemu napredku in sreči ter miru srca, ki je postal v naših časih neznan pojem ...
Te misli in pobude morajo v naših srcih tiho zoreti dokler se ne začne nova doba v človeštvu. Zadovoljni sinemo biti, da tudi slovenski narod nekaj doprinaša k tej preobrazbi in preosnovi kulture. Zadovoljni tembolj, ker stojijo temu gibanju na čelu slovenski katoliki, ki množijo Krekovo dedščino. Nekje smo te dni brali, da so »meščanski krogi« ob naših kongresih stali ob strani. Ti »meščanski krogi« naj le ostanejo odzadaj, ako ne morejo naprej. Naprej gredo le zdravi in močni.
Brezuspešne intrige radikalov.
DAVIDOVIČ PRI KRALJU. - AKCIJA POLITIČNIH, RADIKALSKIH GENERALOV. INTRIGE RADIKALSKIH POSLANIKOV.
Belgrad, 10. sept. (Izv.) Danes od 7.50 do 8.50 zjutraj je bil ministrski predsed-! nik na dvoru v avdienci. Po avdienci je od-| šel v predsedništvo vlade, kjer je do 11 i razpravljal z načelniki bloka dr. Korošcem, dr. Spahom, Nastasom Petrovičem in dr. Kulovcem. Potek razgovorov se drži v strogi tajnosti. Radi teh konferenc nista imeli sej niti ukazni odbor niti demokratski poslanski klub.
Belgrad, 10. sept. (Izv.) Radikali nadaljujejo s svojimi intrigami proti današnji vladi, vendar jim te intrige ne uspevajo. Razpoloženje v vladnih krogih je odlično. Radikali se poslužujejo v poslednjem času sredstev, ki ne smejo biti dovoljena stranki, ki hoče igrati parlamentarno vlogo. Proti sedanjemu režimu pošiljajo
na najvišja mesta napačna in izmišljena poročila. Ravno tako proti HRSS. Ta poročila so absolutno neresnična. Poslužujejo se raznih intrig med generali. Tako se je danes razširila vest, da bodo nekateri generali s generalom Perom Živkovičem v spomenici zahtevali, tla vlada demisionira. Radikalom služijo tudi nekateri naši poslaniki v inostranstvu, med drugimi Milan Milojevič na Dunaju, in dr. Tiča Popovič v Budimpešti. Ta dva poslanika sta pošiljala najbolj neverjetna poročila proti akciji HRSS, da bi delo sedanje vlade kompromitirali. Vse delo radikalov temelji na izmišljotinah, s katerimi naj bi se zrušila vlada in da oni pridejo ponovno na vlado. Vlada je v svojem položaju čvrsta.
Belgrad, 10. septembra. (Izv.) V finančnem ministrstvu se je vršila seja med poljedelskim in finančnim ministrom ter ravnateljem Narodne banke. Na tej seji so razpravljali o desetmilijonskem posojilu, ki bi ga Narodna banka dala za potrebe pasivnih krajev. Obenem je sklenjeno, da se za to leto oproste davščin po povodnji prizadeti.
Ženeva, 10. sept. (Izv.) Včeraj je sprejel avstrijski kancler dr. Se'pel zastopnike časopisja, katerim ;je izrazil svoje zadovoljstvo nad uspešnim delom Drštva narodov zlasti glede razorožitve in je obžaloval, da mu ni bila dana priložnost slišati govorov Mac Donalda in lierriota.
Ženeva, .10. sept. (Izv.) Na seji Društva narodov je predsednik Motta s toplimi besedami pozdravil avstrijskega kanclerja dr. Seipla. Govor predsednika Motto so zborovale! večkrat prekinili z burnim odobravanjem.
Ženeva, 10. sept. (Izv.) Na današnji seji Društva narodov so razpravljali o finančni sanaciji Ogrske. Tozadevni predlogi so bili soglasno sprejeti.
Ženeva, 10. sept. (Izv.) Bolgarski zastopnik Kal Tov se je na današnji seji Društva narodov izrekel za razorožitev in za upostavo razsodišča.
Mus30Btnt|6ve zeife.
Belgrad, 10. sept. (Izv.) V belgrajskih političnih krogih sč z nevoljo ugotavlja, da fašistično časopisje, zlasti »II Piccolo della Sera«, vodi kampanjo proti sedanji vladi ob priliki posameznih dogodkov v naši državi. Ker je znano, kako je fašistovsko časopisje organizirano, se ve, da je ta kampanja inscenirana. Mussolini ni z Marinkovicevo izjavo zadovoljen, da ho vedno vodil prijateljsko politiko. On hoče namreč, da bi se nova vlada v vprašanju notranje in zunanje politike, kakor je to storila prejšnja vlada, postavila v varstvo fašistovske Italije.
IZJAVA m. BREMENA 0 STANOVANJSKEM ZAKONU.
Belgrad, 10. septembra. (Izv.) Socialni minister dr. Halidbeg Behmen je izjavil o novem stanovanjskem zakonskem načrtu naslednje: Priprave za spremembo stanovanjskega zakona se vrše in so naletele na velike težave, ker nisem našel nobenih tozadevnih načrtov in nobenih statističnih podatkov itd. Poslovni prostori ne bi spadali pod ta zakon. Zakon ne bo veljal za vasi. Najemnina se bo povišala, vendar se bo oziralo na gospodarsko šibkejše sloje.
RA Z VRST? TE V URADNIKOV.
Belgrad, 10. septembra. (Izv.) Na seji komisije uradniškega zakona se je razpravljalo vprašanje o reviziji razvrstitve uradnikov po kategorijah. Ugotovili so, da je nova razdelitev nemogoča iz mnogih razlogov. Edino v drugi kategoriji se bodo mogli izvršiti popravki glede onih, ki nimajo fakultetne izobrazbe. S tem v zvezi se jc obravnavalo vprašanje starih državnih uradnikov, ki po novem zakonu nimajo potrebne kvalifikacije za svoje mesto. Ker je ugotovljeno, da ima le 11 odst. fakultetno izobrazbo, bi se tisti, ki zavzemajo važna mesta, za katera nimajo kvalifikacije, na teh mestih obdržali, in bi se za nie napravila posebna razvrstitev. Kar se tiče materialne strani uradniškega zakona, se bo oddelek o draginjskih dokla-dah revidiral.
SKRBI ORJUNE.
Belgrad, 10. septembra. (Izv.) Odposlanstvo Orjune je po zborovanju v Novem Sadu obiskalo notranjega ministra in interveniralo radi vesti, da namerava vlada razpustili vse nacionalistične organizacije predvsem Orjuno. Nastas Petrovič je izjavil, da bo svoj odlok izvršil, ako se zgodi, da bi nacionalistični organi hoteli rušiti red in mir in da bi si prisvajali pravice, da bi branili državo pred nekimi izmišljenimi nevarnostmi.
FERADBEG DRAGA PRI DR. KOROŠCU.
Belgrad, 10. sept. (Izv.) Predsednik džemijeta F e r a d b e, g Draga je obiskal dr. Korošca in se z njim razgovarjal o prestavljanju učiteljev na muslimanskih verskih šolah v Novem Sand-žaku in južni Srbiji.
NEMŠKI UČENJAK V JUGOSLAVIJI.
Belgrad, 10. sept. (Izv.) Dr. Gotz, redni profesor v Bonnu je prispel v našo državo v svrho proučavanja naše zgodovine, etnografije in narodnih pesmi. Dr. K o r o š e c je naročil vsem oblastem, da mu gredo na roko.
MARIBORSKO GLEDIŠČE.
Belgrad, 10. septembra. (Izv.) Že nekaj dni se mudi v Belgradu upravnik mariborskega gledališča, da izposluje podpore za gledališče.
POPRAVILA VAGONOV.
Belgrad, 10. sept. (Izv.) Vsi vagoni, ki se nahajajo od prevrata sem po postajali, posebno v Sloveniji po gorenjski progi, bodo počasi prepeljani v delavnice in popravljeni.
POSLANEC IZ NEMČIJE V BELGRADU.
Belgrad, 10. sept. (Izv.) Poslanec nemškega lleichstaga Bergstraffer je prišel v našo državo proučevat gospodarske razmere. V Belgradu jo obiskal dr. Korošca. Iz Belgrada odide v Sarajevo, Zagreb, in nato v Bolgarijo.
ŽELEZNIČARSKI KONGRES V BERLINU.
Belgrad, 10. sept. (Izv.) Od 22.-27. sept. se vrši v Berlinu železničarski tehnični kongres, s katerim je zvezana razstava. Na kongres so pozvani tudi naši železničarji.
SKOPLJE PROSI ZA BORZO.
Belgrad, 10. septembra. (Izv.) Trgovska in industrijska zbornica v Skoplju je predlagala trgovinskemu ministru osnovanje borze v Skoplju, ki bo velikega pomena za gospodarski napredek južne Srbije.
KRALJEVA DVOJICA NA LOVU.
Belgrad, 10. septembra. (Izv.) Kralj in kraljica sta odpotovala v Kupinovo v Sremu na lov. Zvečer se vrneta.
POGAJANJA Z MAŽARSKO.
Belgrad, 10. sept. (Izv.) Pri dr. Ry-baru se jo danes zglasil Vodyaner "v svrho nadaljevanj pogajanj z Mažarsko, ki so se radi Marinkovičeve odsotnosti odgodile.	s
BELGIJSKE ŠTIPENDIJE.
Belgrad, 10. sept. (Izv.) O belgij-skih_ štipendijah se daje na znanje, da jih je ponudil višji tehnični institut v Liegu in da nima belgijska vlada z njimi nič opraviti.
IMENOVANJA PRI POKRAJINSKI UPRAVI V ZAGREBU.
Zagreb, 10. septembra. (Izv.) Kakor je zvedel vaš dopisnik, bodo pri zagrebški pokrajinski upravi te dni imenovani: za načelnika prosvetnega oddelka prof. Basa-rič, za načelnika gospodarskega oddelka
prof. Navratil, za načelnika pravosodnega odelka pa svetnik stola sedmorice Pobor. Te dni bodo imenovani tudi veliki župani v Dalmaciji.
AVSTRIJSKI SOC. DEMOKRATJE
NAPOVEDUJEJO P,O.) VLADI.
Dunaj, 10. sept. (Izv.) Na današnji seji parlamenta so zahtevali socialni demokratje od vlade, naj predloži parlamentu vse sklepe finančnega značaja, ki jih namerava predložiti Društvu narodov v Ženevi. Ker vlada tej zahtevi ni ugodila, so sklenili socialni demokratje voditi proti sedanji vladi najostaejšo borbo.
BREZPOSELNOST V ANGLIJI.
London, 10. sept. (Izv.) Po zadnji statistiki znaša število brezposelnih v Angliji 1,162.700 oseh, okoli 100.000 manj kakor koncem preteklega leta.
VSTAJA NA KITAJSKEM.
Shanghai, 10. sept. (Izv.) Angleški zastopnik je dal v varstvo diplomatov izkrcati večji mornariški oddelek. Vladne čete kopljejo v okolici mesta obrambne okope.
POTRES PRI CARIGRADU.
C.ii 'igrad, 10. septembra. (Izv.) Vi carigrajski okolici je kratek potres poškodoval mnogo vasi. Porušenih je okoli 80 odstotkov vseh poslopij.
(Od našega angleškega poročevalca.)
London, 5. septembra.
Irski problem je zato tako nevaren, ker ga ni mogoče rešiti. Nenadno prihrumi na površje in nikdo ga ne razume. Človek misli, da meri na zajca in ko je ustrelil, ter se je dim izkadil, vidi, da je ustrelil in raz-togotil medveda. Tako je pisal znani angleški publicist Garvin v s;Observeru« 10. avgusta t. I. Ta primera ni nič manj bogata nego ona o zmajevih zobovih. 700 let je Anglija klicala duhove in, ko jih je priklicala, je pozabila, kako se jih zopet znebiti.
V naslednjem hočemo podati čisto kratko sliko ozadja sedanjih težav. Omejiti se hočemo izključno na podatke zgodovine.
Invazi ja Irske se je pričela 1. 1172. Der-mont Mac Murrongh, kralj planinskega plemena, je bil izgnan z otoka, ker je zapeljal ženo sosednjega kralja. Mac Murrongh je šel v London ter se vrnil nazaj v Irsko v senci armade, ki jo je Henrik II. poslal tja pod vodstvom Lord Pembroka, »da izvrši kraljevo voljo in privede irska plemena v luč civilizacije.« To je začetek tragedije. Izvršila se je v treh dolgih in krvavih dejanjih.
Do Henrika VIII,, znanega apostata in preganjavca katoliške cerkve (1535), so angleški kralji imeli pred očmi problem, kako ugonobiti irski narod k o t p 1e-m e. Vzela se jim je av tonomija, zakoni med Irci in Angleži so se prepovedali, govorjenje irskega jezika se je pod smrtno kaznijo zabranilo, ravnotako se Ircem ni dovolilo prodajati kakršnokoli blago. Irske šege in navade so se kaznovale s smrtjo.
S Henrikom VIII. se potem prične drugo dejanje tragedije. Kralji pred njim so hoteli uničiti narod kot narod, on in njegovi nasledniki pa mu hočejo vzeti vero i n z e m 1 j o ter Irce poluteraniti, pa jih ponižati do sužnjev brez doma in pravic. V dosego tega cilja so kralji iznašli teorijo p 1 a n t a c i j ali n a s e 1 j e v a -n j a. Posebne kraljevske komisije so bile poslane na Irsko, z nalogo, da razlaščujejo irske posestnike ier zemljo razdele med angleške plemenitaše, ki so jo dali v najem novodošlim protestantskim, angleškim najemnikom. Poseben zakon je določil,»da se vsakdo, ki se bo branil izročiti kralju, kar je njegovega, smatra izven postave.'.' Komisij. je vestno izvrševala svojo dolžnost, je sistematično razlaščevala vse irske posestnike in .jih je potem, češ da so izven postave, pustila pomoriti. Osobito kraljica Elizabeta se je prizadevala na ta način kolonizirati in »civilizirata Irsko. Lord Bacon piše o tej dobi: »Divji lov na divje Irce.« V najkrajšem času so poselili cel severni kot, takozvano provincijo Ulster, s škotskimi kolonisti ter pognali Irce kot ubogo
čredo nazaj v gorovje. Ta doba je najgro-
zovitejša in najbolj krvava v irski zgodovini. Irci so bili izven zakona, pobijali so jih sistematično, brez sodbo, kjerkoli so jih dosegli; vsa stara kultura je bila uničena. Vsak spomin na irski narod mora biti izbrisan, tako da bo nova generacija prinesla novo življenje kot del angleškega naroda, brez drugih tradicij nego angleških.« (Bacon.)
Vstaja 1. 1641. pod Rory 0'Moore jo imela uničevalno posledice. Preganjanjo Ircev se je spremenilo v neusmiljen masa-ker. To so potem spomini na dobo Crom-\vella ali »Pekel«, kot ga Irci imenujejo. Preti uporom so Irci še posedovali okoli dve tretjini zemlje, po vstaji jim ni ostalo več kot četrtina, vse drugo je prešlo v roke kraljevih komisarjev, ld so šli na otok xia vpeljejo novo državno cerkev.«
V tej dobi je irsko gibanje, ki je doslej imelo nacionalističen značaj, dobilo versko barvo. Iz boja za irski narod je nastal boj za vero sv. Patricka.
Iz zunanje politike.
*	Napetost v Berlinu. Prihodnji ponedeljek bi se imel vršiti kabinetni svet pod predsedstvom g. Eberta. V ta namen bosta prišla v Berlin dr. Mars in Stresemann. Dve pomembni vprašanji tirjate določeno stališče: nota o vprašanju vojne krivde in vprašanje vstopa Nemčije v Društvo narodov. Dr. Mane je poslal Mac Donaldu in Herriotu osebno pismo, v katerem se je oprostil, da v Londonu ni načel vprašanja vojne krivde ter da mora to sedaj storiti. Nemčija da se nikakor noče izmakniti re-paracijskim obveznostim, ali nemški narod 6e smatra glede vojne nedolžnim in državni kancelar je modalno obvezan, dati tem čuvstvom izraza. Zunanji urad je sprejel te dni brzojavne nasvete, naj ne lansira note o vojni krivdi, češ da bi to bila le prazna, demonstrativna gesta, ki bi utegnila uničiti vse plodove londonske konference. V Berlinu pričakujejo strastnih notranjepolitičnih kontroverz.
*	Herriot o nameri nemške vlade, <— Herriot je imel v Meauxu govor, v katerem se nahaja dobesedno tudi sledeče, na nemško vlado naslovljeno mesto: »V Ženevi sem izpustil pred vsemi narodi veliki krik naše nedolžnosti, obenem pa tudi voljo, da hočemo videti našo varnost zajamčeno. Spričo vsega tega sem zakriknil in to ponavljam tu med znanci. Ne verujem, da bi mogli verjeti duševno normalni ljudje, češ, da je Belgija napovedala Nemčiji vojno ali pa da je Francija skočila germanskim tolpam za vrat. Tej Franciji pa je treba vrniti njeno moč in mladost.«
*	Nemčija in vprašanje vojne krivde. Nemška vlada še v trenutku, ko izidejo te vrste, ni izročila napovedane note o vprašanju vojne krivde. Ima pač zavest, da bi s tem storila silno politično napako. Zmerni krogi yNemčiji ne morejo z dovolj ostrimi besedami obsoditi tak korak, ki bi pomenil na eni strani koncesijo nemškemu nacionalizmu, na drugi pa bi nujno povzročil popolno izolacijo Nemčije. Da bi pomirila prvo ogorčenje, je poslala — tipajoč previdno po političnem in diplomatičnem terenu — Mac Donaldu in Herriotu po eno pismo. To so otročarije, kajti vprašanje vojne krivde ni malenkost: to je najgloblji moralni problem nemškega naroda, kakor pravilno sklepa »Frankfurter Zeitung«. List pravi, da je zočin, ako se tako deli-kalno vprašanje kompromitira s prenagljenostjo. Kako naj sodita o tej zadevi Mac-Donald in Herriot, ko povdarja nemška Vlada v svojem pismu, da jima ni treba naknadno izročene note resno pretresati? Herriot ne bi mogel mirno vtakniti noto v žep, ker bi se dvignil vihar levice proti njemu samemu. Herriot je v Ženevi in Me-aux-u jasno povedal, kaj in kako misli o tej zadevi. Glavnemu uredniku berlinske »Vossische Zeitung«, Georg Bernhardu, je izjavil Herriot, da mu ne gre v glavo, kako more nemška vlada v trenutku, ko želimo organizirati skupno bodočnost s posredovanjem Društva narodov sploh misliti na izročitev take note. V danem slučaju da mu ne preostane nič drugega, kakor najenergičnejši protest. S tem v zvezi je Bernhard ostro napadel zunanjega ministra dr. Stresemanna, ki da je za to noto odgovoren. Kalastrofane posledice nemške vladne izjave so se že pokazale v Ženevi, kjer je zbranih 15 ministrskih predsednikov evropskih držav. Posledica — piše Bernhard — bo izolacija Nemčije v Evropi in na celem svetu.
Politične vesti.
'4- Davidovicevi pristaši in prijatelji so bili sinoči vabljeni na prijateljski razgovor v prostore hotela »Lloyd« v Ljubljani. Udeležilo se .je sestanka precejšnje število pristašev raznih strank. Dr. Ifebein, koroški rojak, ki jc kot prostovoljec in zdravnik živel več let v Srbiji, zlasti v Macedoniji in Stari Srbiji, je kot sklicatelj uvodoma označil namen in pomen sestanka, prečital brzojavno pozdravno brzojavko dr. Toplaka iz
Maribora in z ostrimi besedam! obsodil korupcijo in nasilja Pribiževiceva in Pa-šiceva. Orjunci, ki so prišli z očividnim namenom, da bi izzivali k rokovnjaštvu, so so temu primerno tudi obnašali. Posebno so razgrajali ob lekcijah raznih govornikov, ki so bičali prejšnji nasilni režim, čigar poslušna opora so bili Žer-javovi orjunski opričniki. Dasi ni bilo izrazitih pristašev Davidoviceve stranke, vendar je potek sestanka pokazal razpoloženje zanjo. Omembo vredno je tudi to, da je predsednik sestanka izjavil, da mu je dr. Žerjav nekoč na njegove očitke odgovoril tako-le: »Kadar me bo delavstvo volilo, bom vodil delavsko politiko; ker me pa kapitalisti volijo, vodim torej kapitalistično politiko.« Bolje bi niti krivonosi Žid ne mogel označiti svojo barantaško žilico.
-f Korupcija v prometnem ministrstvu. Korupcija prejšnjega režima prihaja polagoma na dan v posameznih slučajih. To je korupcionistom kajpada silno neljubo in skušajo na javnost vplivati z lažnivimi poročili. Tako je »Radikalsld glasnik« dne 3. septembra t. 1. pod naslovom »korupcija v prometnem ministrstvu« prinesel vest, da je g. minister Sušnik izdal brezplačno vozovnico I. razreda vpokojenemu polkovniku ,kompanjonu Balkanske banke itd., ki na državni račun potuje po svojih kupčijah. Res pa je ravno nasprotno. Dotično vozovnico je izdal minister prejšnje vlade Popo-somvič dne 24. aprila t. 1., minister Sušnik jo je pa 20. avgusta z lastnoročnim podpisom odvzel, ker je prišel tej korupciji na sled.
4- Izdatna podpora. Novosadski tednik »Narod« poroča, da je tamkajšnje radikalno glasilo »Zastava« prejelo iz dispozicij-skega zaklada od prejšnje vlade 400.000 dinarjev v gotovini in več vagonov papirja. Kljub temu znaša davčni zaostanek akcijske družbe, ki izdaja »Zastavo«, 300.000 dinarjev.
Beležke.
Sprememba v vodstvu ljubljanskega muzeja ne da »Jutru« miru. Demokratska stranka je pripravljala usodne spremembe na muzeju, katerih žrtev bi imel postati tudi dr. Mal, in je že isks>a med svojimi političnimi pristaši kandidatov za mesta na tem zavodu. Razumljivo je, da sedaj glasilo te stranke ne more preboleti, da je prišel v
ravnateljstvo znanstvenik, ki ni pristaš ju-trovske politike in ki se s politiko sploh nikoli bavil ni. Kar je bilo lojalno, zakonito in potrebno iz vseskozi stvarnih razlogov, o čemer naj Jutro« povpraša strokovno kroge, je demokratom nasilje. Mi jim z mirnim srcem prepuščamo njihove »avtentične vire«, iz katerih zajemajo svojo polemiko in javkajo o nasilju ter se veselimo napredka, ki pod dr. Malom v muzeju ne bo izostal.
Slab udarec. »Slov. narod« poroča, da je bil pred porotnim sodiščem obsojeni Viktor Habič aktivni član Orla. Zamolči pa, da je bil že tri mesece pred storjenim delik-tom radi nasilnega vedenja izključen iz Orla. Ne bi ii »Slov. narod« raje poročal, če je bil Sokol, ki so ga klofutah v Kamniku radi podobnega delikta, vsaj po deliktu izključen iz Sokola! To bi bilo bolj aktualno in manj hinavsko!
»Slov. narod« primerja marijanski kongres s 60—70 tisoč udeleženci z zborovanji »nacionalnih organizacij«.
Ministrske plače. Nedeljsko »Jutro« je objavilo razne zneske, iz katerih sestoje ministrske plače. Minister prejema po »Jutru« 8000 Din mesečne plače, ravno toliko draginjske doklade, potem prejema še poslanske dnevnice, če je poslanec in ima na razpolago avtomobil in šoferja. Te številke utegnejo biti popolnoma točne, ne dokazujejo pa prav nič drugega kot to, da sedanji ministri ne prejemajo niti ficka več plače kot so jo prejemali prejšnji.
Krokodilske solze. »Jutro« se joka. Joka naravnost obupen jok nad ubojem, ki so ga zagrešili baje »Hanaoci« v Osjeku nad »patrijotičnimi elementi«. »Jutro« slika na steno naravnost strašne posledice tega zločina. »Država bo razpadla, kralja bodo odstavili, armado bodo razkrojili, v Sloveniji bodo zavladali »klerikalci«. Tako tarna in stoka »Jutro« nad »ogroženim mirom in redom v državi«. Toda takrat, ko si je v Trbovljah rudar Fakin sam« pognal kroglo v glavo, — takrat, ko si je nesrečni Juvan »sam« zmečkal prste in ko so se ljudje »sami« pretepali javno po ljubljanskih idicah, — da, takrat pa ni bil »javni mir in red« prav nič »ogrožen«, ampak jo bilo vse v najlepšem redu. Razlika je samo ta, da sedanja vlada takih razbojniških aktov ne odobrava, krivce kaznuje, prejšnja je pa take politične razbojnike pustila delati, kar so hoteli in jim je dajala še po-tuho in podporo.
nosil on sam. Klub SLS je interpeliral
župana, zakaj ne skrbi, da se po gostilnah drži policijska ura. V Tržiču se popiva do 2, do 4, celo do 6 zjutraj. Skoro vsako soboto, nedeljo in praznik se vrše po trgu kravali, pretepi in pokolji. Konštatiralo se je, da občinski odborniki sami v tem oziru ne delajo I izjeme. Po zelo živahni debati se je sklenilo, J naj se naroči nočnemu čuvaju, da pazi, kateri gostilničarji ne drže policijske ure. Za vsako naznanilo naj dobi čuvaj polovico globe, ki jo bo moral plačati naznanjeni gostilničar. Ob sobotah in nedeljah naj skrbi za red po trgu orožniška komanda. Taksa za plese se z novim letom zviša. Klub SLS je tudi predlagal, naj občinski odbor sklene, da pozove vsakega občinskega funkcionarja, pa naj bo župan ali kale svetovalec, da odloži svojo funkcijo, ako se je pregrešil zoper po« licijski red. Demokratski odborniki so se zelo nervozno ustavljali temu predlogu, končno pa je obstalo pri tem, da se bo o tem sklepalo v posameznih slučajih. Pač značilno I Klub SLS je interpeliral župana, zakaj ni preprečil, da se je Bistrica odcepila od trži-škega poštnega okoliša. Sklene se, da župan* stvo stori potrebne korake, da ostane Bistrica pri tržiški pošti. Nadvse interesantna pa je bila tajna seja, ko je šlo za to, da se raz-žene neki konkubiuat. O tem pa za enkrat še — molčimo.
Vojnik. Podružnica sadjarskega in vri* narskega društva priredi v nedeljo, 5. oktobra t. 1. v posojilnični dvorani sadno razstavo za tukajšnjo okolico. Otvoritev ob 8. Vstopnina 1 Din, otroci 50 par. Sklep v torek, dne 7. okt. ob 14 z licitacijo razstavljenega sadja v prid društvu in z razdelitvijo nagrad. Sode-lovanje s predavanji je obljubilo več strokov-i njakov. Kupci se vabijo!
S. Marijanski kongres.
Sv. oče Marijanskemu kongresu.
Papežev državni tajnik kardinal Gaspari je poslal kongresu naslednjo brzojavko: Vsem, ki so na kongresu v Ljubljani zbrani, da bi pomnožili slavo deviške božje Matere, podeljuje sveti oče, pričakujoč od kongresa najobilnejših sadov zveličan ia, z ljubečim srcem apostolski blagoslov. — Kardinal Gasparri.
Zahvala kralja in kraljice.
Predsednik Marijanskega kongresa je prejel sledečo zalivalo:
Belgrad, 8. septembra.
Njihovi Veličanstvi kralj in kraljica se srčno zahvaljujeta za izjave udanosti, poslane povodom Marijanskega kongresa.
Udeležba na kongresu.
Uradno se je ugotovilo, da se Je na Marijanski kongres samo z vlaki pripeljalo do 50.000 oseb. Ako se ceni udeležba mesta in okolice na 20.000, je dosegel kongres številko 70.000 udeležencev.
Dnevne novice. *
—	Taksirajte vloge! Pristojbinslie' Olajn šave, ki jih določa zakon o prometnem osob-ju, so z zakonom o taksah ukinjene in se morajo kolkovati vse prošnje prometnih uslužbencev na pristojne oblasti. S tem se opozarjajo vsi, ki vlagajo prošnje, da v svojo lastno korist taksirajo vse vloge, ker se sicer ne rešujejo.
—	Novi načelnik prometnega ministrstva. Za načelnika prometnega ministrstva je imenovan ing. Hodžič.
—Prometna uprava v Splitu je ukinjena. Njeno funkcijo prevzame zagrebško ravnateljstvo.
—	Dijaštvu in staršem! Opozarjamo Vas, da ima ljubljanska podružnica »Slov. dijaške zveze« naslove gospodinj, ki so pripravljene sprejeti dijake ozir. dijakinje na stanovanje s hrano ali brez hrane. Informacije se dobe v Ljudskem domu, II. nadstropje ysak dan od 11. do 12. ure. Istotam so na razpolago naslovi inštruktorjev.
-— Poročil se je 10. t. m. v Škofiji Loki pr. Primož S i m o u i č, strokovni učitelj na kmetijski šoli v Št. Jurju ob juž. železnici z gdčno Ivanko Sušnik, učiteljico iz Skof-jeloke. Novoporočencema želimo vse najboljše!
—	Glavna skupščina društva sodnikov. ill;. t. m. se bo vršila v Belgradu glavna skupščina društva sodnikov. Razpravljalo se bo med drugim tudi o sodelovanju na zboru pravnikov v Zagrebu.
—	Kongros zobotohnikov v Jugoslaviji. Državna zveza zoboteknikov Jugoslavije je sklicala svoj kongres za 14. in 15. t. m. Kongres se bo vršil v Belgradu.
—	Kosta Novftkovič obsojen. Pisatelj knjige »Macedonija Macedoncem je bil 9. t. m. obsojen na podlagi zakona o zaščiti države na 6 mesecev zapora- 2 in pol meseca preiskovalnega zapora sta mu uračunjena.
—	Dve nesreči v Kranju. Na savskem mo-rtu v Kranju je zavozil avlo Josipa Krakerja iz Ljubljane s sprednjim kolesi v neko razpoko. Pri tem sta so razletela oba plašča in je le malo manjkalo, da ni vrglo avto z mosta, Potniki so odšli s strahom, avto in ograja pa R sta močno poškodovana. Druga nesreča pa se je pripetila na Kokrškem mostu pri Polakovi tovarni. Tovorni avto jo vozil težko obložen cez most. Komai pa ga je prevozil, se je pre-.
fesnešcenja in premešče-nja učiteljev v Sloveniji.
Postavljeni so na njihovo prošnjo po razpisu: i', za stalno učiteljico telovadbe na I. mestni dekliški osnovni šoli v Ljubljani Marija Vidmar, učiteljica v Ljubljani; 2. na IL mestni dekliški osnovni šoli v Ljubljani Marija lvredar, učiteljica v Ljubljani; 3. za šolskega upravitelja v Zabukovju Ivnik Ludovik, učitelj istotam; 4. za stalni učiteljici v Sv. Križu pri Kostanjevici Ana Očakar, učiteljica istotam in Marija Očakar, učiteljica istotam; o. za stalno učiteljico v Poljanah nad Škofjo Loko Sonja Klovar, učiteljica v Trebi ji; 6. za stalnega učitelja v Šmarju pod Ljubljano Alojzij Bercet, učitelj v Špitaliču; 7. Pavla Haller, učiteljica v Dolu, za stalno učiteljico istotam; 8. Josip Černe, učitelj v Tržiču, za šolskega upravitelja v Leskovcu pri Krškem; 9. Pre-mrov Marija, učiteljica v Grahovem, za učiteljico v Begunjah; .10. Roza Meditz, učiteljica v Stari cerkvi, za učiteljico v Koprivniku; 11. Srečko Kristan, učitelj na Bohinjski Bistrici, za stalnega upravitelja v Bevkah.
Po njihovi prošnji premeščeni: 12. Poč-kaj-Divjak Cecilija, učiteljica v Predanovali, za učiteljico brez stalnega mesta v Dolgi vasi; 13. Braz-Grilc Franja, učiteljica v Pobrežju, za učiteljico brez stalnega učnega mesta v Prevaljah; ,14. Irma Pevnek, učiteljica v Stop-cah, za učiteljico brez stalnega učnega mesta v šoštauj; 15. Josip Verikovnik, učitelj v Šoštanju, za učitelja brez stalnega učnega mesta v Št. Ilju pod Turjakom; 16. Vobič-Trstenjak Ema, učiteljica pri Sv. Trojici v Slov. goricah, za učiteljico brez stalnega učnega mesta pri sv. Andražu v Halozah; 17. Josipina Milavec, učiteljica v Babinem polju, za učiteljico brez stalnega učnega mesta v Mostah; 19. Tavčar Ana, učiteljica v Predovljah, za učiteljico brez stalnega učnega mesta na dekliški osnovni šoli v Kranju; 20. Lenče Iva, učiteljica v Zagozda-ču, za učiteljico brez stalnega učnega mesta pri Sv. Jurju pri Grosupljem; 21. Fakin Franja, učiteljica na Trati, za učiteljico v Mostah;
22.	Sartori Nataša, učiteljica v Korinju za učiteljico brez stalnega učnega mesta na Mirni;
23.	Schmid Marija, učiteljica pri Sv. Lenartu za učiteljico brez stalnega učnega mesta v Št. Vidu pri Stični; 24. Anica Peršič, učiteljica v Bohinjski Bistrici, za učiteljico brez stalnega učnega mesta na osnovno šolo na Jesenicah; 25. Rodič Tinica, učiteljica v Gaber ju, za učiteljico brez stalnega učnega mesta v Sto-piče; 26. Ela Campa, učiteljica v Sodražici, za učiteljico brez stalnega učnega mesta v Bohinjski Bistrici; 27. Saksida Berta, učiteljica na Dvoru, za učiteljico brez stalnega učnega mesta na dekliški osnovni šoli v Trhovljah-Vodah; 28. Miklavčič Antonija, učiteljica na Blanci, za učiteljico brez stalnega učnega mesta v Ligojni; 29. Ljudmila Grum, učiteljica
pri Sv. Petru pod Sv. gorami, za učiteljico brez stalnega učnega mesta v Brezij pri Dobrovi; 30. Marija Cizel-Prašnikar, učiteljica v Mev-Ijah, za učiteljico brez stalnega učnega mesta v Mekinjah; 31. Ložar Marija, učiteljica v 2i-reh, za učiteljico brez stalnega mesta v Moravčah.
Po neizogibni službeni potrebi so premeščeni: 32. Ciril Dequal, učitelj v Dvoru, za učitelja-voditelja v Ambrusu; 33. Mervar Fr., zač. učitelj-voditelj v Ambrusu, v isti lastnosti na Dvor; 34. Mervar-Vehovec Mara, učiteljica v Ambrusu, za učiteljico brez stalnega učnega mesta na Dvor; 35. Gregorič-Mandelj Angela, učiteljica v Mostah, za učiteljico brez stalnega mesta na Barju (Ljubljana); 36. Špenko Josip, učitelj v Komendi, za učitelja v Šoštanj za ekspozituro v Ravneh; 37. Grgič Jurij, uči-telj v Turnišču, na ekspozituro dolenjelendav-ske državne šole v Benicah.
Iz katehetska službe. Katehet Jožef žužek, je premeščen nazaj v Kranj, katehet Vincencij Lavrič pa nazaj v Kočevje.
DOPISI.
Tržič. Dne 5. septemb. je bila prva seja novoizvoljenega občinskega odbora. Bila je prav zanimiva. Jasno se je pokazala popolna zveza socialistov in demokratov. V čast ogromnemu številu socialističnega delavstva pa moramo omeniti, da isto ne odobrava koalicije njih voditeljev z najhujšimi sovražniki delavstva, t. j. z demokrati. Socialističnega delavstva je danes sram, da so izvolili tako zastopstvo v občinski odbor. Svetovalska mesta in odseke so si po bratovsko med seboj razdelili demokratje in socialisti. Pri seji je bil sprejet regulativ za občinsko klavnico in določile so se tarife; invalidu Markiču se je oddala v oskrbo občinska tehtnica; na predlog kluba SLS se je sklenilo proti predlogu župana, oziroma svetovalcu, da se mizarskemu mojstru Andraška odda nekaj zemljišča v Preski za zidavo nove hiše. Zanimive so bile interpelacije občinskih odbornikov iz kluba SLS. Pri debati o klavnici je g. Jožef Femc interpeliral župana, kaj je ukrenil, da še znižajo cene mesu v Tržiču. — V Tržiču je namreč meso najdražje, dražje kot v Ljubljani. Neki tržiški mesar n. pr. je prodajal meso celo v Kovorju cenejše, kot pa doma v Tržiču. — Zupan Lončar se je izgovarjal, da ne more ničesar storiti. Nekateri demokratski odborniki so skušali mesarje celo zagovarjati. Toda tajiti niso mogli, da je v Tržiču meso neprimerno dražje kot pa drugod. G. Femic (SLS) je predlagal, da bi občina pritisnila na mesarje s tem, da bi sama klala. G. župan je ugovarjal, da to ni mogoče, ker se je tak poizkus že enkrat ponesrečil. G. Femis je izjavil, da je pripravi i en sam klati, da se dožene, koliko imajo tržiški mesarji preveč dobička. Rizik o in morebitno škodo bo
lomil most na dvoje in Je popolnoma neuporaben za vsak promet.
—	Zoparji v Novem mesto. Posestnicl Mariji Zupančičevi iz Žužemberka je bila ukradena na svinjskem sejmišču listnica, v kateri je imela 22.500 Din v raznih bankovcih. — Isti dan in ravno tam je bil okraden tudi posestnik Martin Pavšič iz Češenc pri Trebel-nem. Spreten in predrzen žepar mu je odnesel listnico, v kateri je imel 15.100 Din.
—	Nedostatki pri zagrebški cestni železnici. V zadnjem času se dogaja, da mora zagrebška cestna železnica vsled večjih ali manjših defektov v vodu po nekaterih progah za par ur ukinjevati promet. Tako se je stopila 9. t. m. na vodu Savske ceste svinčena varnostna naprava, obenem pa se je pred Apollo-kinom vtrgala žica. Hkrati je bil ustavljen promet, ki so ga šele po tri-četrturnem delu mogli otvorltt
—	Aaretacija mažarskega vohuna. Kakor poročajo lz Belega Manastira, je bil aretiran mažarski vohun Štefan Pikintoš, ki je že drugikrat pobegnil. Kakor izgleda, Sje bil Pikintoš v zvezah z odličnimi Mažari, ki jih bodo gotovo prijeli.
—	Ukradena krava. Posestniku Josipu Zagoreu v Baznem je bila ukradena iz hleva krava, stara okrog 5 let, rdečkaste barve z belo liso, vredna 4000 Din.
—	Zaderski arhivi. V nedeljo so prepeljali s posebno jadrnica arhive iz Zadra, v kolikor so pripadli naši državi in se nanašajo na upravo naše Dalmacije.
—	Reparacija krivic v Novem Sadu. Bivši minister za narodno zdravje Slavko Miletič je protipostavno odslovil mestnega fizika dr. Evgena Feny5a in je na njegovo mesto postavil srnaoskega agitatorja dr. Jurija Čeremova. Mestni senat je proti temu odloku protestiral, češ da minister nima pravice, imenovati zdravnika v avtonomno oblast. Nova vlada je to imenovanje sistirala in dr. Fenyo je zopet nastopil svojo službo.
—	Razne tatvine in vlomi. V Dobrovniku je bilo vlomljeno v stanovanj© Terezije Miso-ye, kjer je pokradel tat več ženske svilene in volnene obleke in perila, ogrinjalo, rjuhe in nekaj drugih domačih potrebščin. — Na kolodvoru v Vidmu je bilo ukradeno iz železniškega tovornega voza 10 kosov pločevine. Ker je ta pločevina pripravna za ključavničarsko obrt in se svari pred nakupom pod roko. —
V	Gaberjah pri Brezovici je bilo vlomljeno skozi okno v hišo posestnika Janeza Babnika. Tat je odnesel več blaga in perila, ženskega in moškega, nekaj platna, 4 pare čevljev, uro s srebrno Verižico, narodno nošo in 8 naglavnih rut v skupni vrednosti okrog .10.000 Din.
I ,Vlomilca je videl neki delavec v gozdu pri To-[ škem čelu, ko je bežal s plenom proti Ljub-. Ijani. — V Klapah pri Slovenski Bistrici je bilo vlomljeno pri FercL Soršaku. Tat je ukradel 3 moške in 2 žensld obleki, več različnega perila, ženskih naglavnih rut in pa 200 Din gotovine. Skupna škoda znaša okrog 6000 Din. ;V Gorenjem Lakosu pri Lendavi je bilo ukradeno posestniku Janezu Rebrica iz shrambe 270 kg pšenice, 20 kg domače svinjske masti In suhega mesa in pa za plen potrebne vreče, tako da znaša skupna škoda čez 2000 Din. — .V Liscu pri Zidanem mostu je bilo ukradeno Antonu Možiču iz kašče 35 kg slanine in dva z mesom napolnjena svinjska želodca v skupni vrednosti do 2000 Din. — V Lokah pri Trbovljah je bilo vlomljeno v stanovanje rudarjev in pokradeno: razna obleka, klobuki, perilo, dežniki in druge potrebščine v skupni vrednosti do 5000 Din. Storilec, katerega poznajo, je pobegnil na Hrvaško.
—	Gonilni jermen — Orjaki V izložbi tvrdke »Elite« Ljubljana, Prešernova ulica vis a vis Kreditnega zavoda za trgovino in obrt je izstavljen gonilni jermen velikan, 800 milimetnov širok, 12 milimetrov debel, ca. 200 kg težak ter 19 metrov dolg. Istega je iz-
; delala svetovno znana domača jermenarska tvrdka Carl Pollak d. d. za industrijo usnja in usnjatih izdelkov v Ljubljani. Jermen je izdelan iz najfinejšega usnja za jermena, takozva-nega »Spezial-usnja«, katero izdeluje tvrdka Pollak že preko 20 let v svoji specijalni tovarni za podplate in jermena v Kranju. Inte-resantno na jermenu je to, da je bil raztegnjen na hydraulični raztezalnici s težo 15.000 kg, ter da ni niti enega šiva na njem, temveč je iermen le zlepljen z lepilom, katero tvrdka Pollak sama izdeluje. Jermen je naročen od tovarne za dušik d. d. Ruše in bo montiran na elektro-motorju z 750 (PS) konjskimi silami in 490 turami na minuto, priklopljen na kompresor z nateznim valjkom (Lenixrolle)! Častno je za našo domačo industrijo, da more taka precizna in obenem ogromno velika | jermena v tako kratkem roku in v tako iz-borni kvaliteti naši industriji izgotoviti 5416
Iron, železnati izdelek, znano sredstvo proti slabokrvnosti in bledoličnosti ter pomanjkanju teka. Proizvaja ga Mestna lekarna v Zagrebu ia se , dobi v lekarni Leustek.
Opozorilo. Več tisoč parov čevljev (ostankov posameznih vzorcev) tovaren «PEKO« se prodajajo do vštetega 20. t m. po znatno znižani ceni samo v trgovini Aleksandrova cesta štev. 1, na kar se cenj. občinstvo vljudno opozarja.
=111=i 11=111=I i 1=611=111=111=111
V	nedeljo, dne 14. sept. vsi na Dobrovo na orlovsko prireditev
■ šfaJersKe novice. <
8 Celjsko katol. dijšatvo je gostovalo z uprizoritvijo iger v raznih krajih tekom letošnjih velikih počitnic. Igrali so dve igri in sicer: čaloigro »Umetnost in narava« in žalo-igro »Bele vrtnice«. Od teh jim je prva tako ugajala, da so zahtevali povsod, da se Še enkrat ponovi. Ker pa letos ne bo več mogoče radi bližajoče se gole iger ponoviti, se obenem zahvaljujemo vsem onim Ifaktorjem, ki so pomagali pri prireditvah, zlasti čč. duhovščini, ki nas je povsod tako očetovsko sprejela ter nam šla na roko in se priporočamo za njeno naklonjenost v prihodnosti. — Odbor.
š Poroka. Na Vidmu pri Krškem se je 7. t. m. poročil železniški uradnik g. France O m a b e n z gdč. Minko Kocjančevo. — Bilo srečno!
š Pijani razgrajači napadli vlak. Kmečki fantje Stergar, Sečen in Zidarič, od 18 do 21 let stari, so se vračali ponoči ob 2. uri pijani domov v Selo pri Dobovl. — V pijani razposajenosti so izruvali dva težka bruna ne daleč od proge in so jih zavlekli na železniški tir. Proti Dobovi prihajajoč vlak je res treščil v nastavljene tramove, posrečilo pa se je pazljivemu strojevodji da je še pravočasno vlak zavrl in se ni pripetila večja nesreča. Pač pa je kljub temu precej poškodovan stroj. Orožniki so napadalce že drugi dan izsledili in so jih odpeljali v celjske zapore. Fantje se zagovarjajo s popolno pijanostjo.
Primorske novice.
p Kanonična vizitacija novega škola dr, Fogarja. Novi škof dr. Alojzij Fogar si je o priliki svoje kanonične vizitacije na Krasu in v hrvatskih dekanijah Istre mahoma osvojil srca vernikov. Ljudstvo mu je povsod postavilo slavoloke in ga povsod navdušeno sprejelo. Mestoma so množice jokale, ko je vladi-ka zapuščal njih župnije. Primorski Slovenci se veselijo delovanja svojega vladlke, ki vnaša v versko življenje svoje škofije duh miroljubnosti, enpristranosti in ljubezni do vseh. Škof dr. Fogar je zares dober pastir svojih ovčic; navdaja ga lahko zavest, da ga bodo verniki tržaško-koperske škofije cenili in globoko spoštovali Bog ga ohrani na mnoca leta!
V nedeljo popoldne, dne 12. septembra 1924. priredi Okrajni odbor SLS za kamniški pol. okraj velik
Ljudski tabor na Homcu.
na katerem bodo poročali poslanci o našem političnem, narodnem in gospodarskem položaju.
Ker je ta tabor zasnoval nas nepozabni dr. Krek, vas vabimo od blizu in daleč, pridite v obilnem številu, da se skupno spomnimo na prvoboritelja jugoslovanskih idej, katerega edina želja je bila, videti Slovenca svobodnega na svoji zemlji.
Odbore Kmetskih zvez opozarjamo, da se udeležijo tabora v čim večjem številu.
LjufilJansMe novice.
li Nj. eminenca g. kardinal Cagliero je vrnil včeraj dopoldne poset g. knezoškofu, g. velikemu županu in g. komisarju mestno občine. Vsi občudujejo njegovo živahnost in izredno ljubeznivost. Visokemu gostu je slovensko ljudstvo prirastlo k srcu; pravi, da teh srečnih dni nikoli ne bo pozabil In da bo o poteku vsega veličastnega Marijinega slavja poročal svetemu očetu. Kardinal odhaja danes opoldne z glavnega kolodvora; obiskal bo še salezijanske zavode na Dunaju in v Mona-kovem ter se bo nato direktno vrnil v Rim. ^ lj Umrl je splošno priljubljen gostilničar g. Josip Boštjančič v Linhartovi ulici, svoječasno v Kolodvorski ulici »pri Pepetu«. Bil je odličen naš somišljenik. Pogreb dragega pokojnika bo v petek popoldne ob 2. uri iz Linhartove ulice. Blag mu spomin!
lj Izlet v Velesovo. Umetnostno-zgodovin-sko društvo priredi v slučaju ugodnega vremena v nedeljo, dne .14. t m. izlet Ljubljana— Kranj—Velesovo—Cerklje—•Skaručina—Ljubljana. Odhod ob 6.45 zjutraj izpred Kolizeja na Gosposvetskl cesti, kosilo v Velesovem. Voznina znaša za osebo 40 Din. Prijave (omejeno število) sprejema do petka opoldan tajnik društva v umetnostno-zgodovinskem seminarju na univerzi.
lj Promcnadni koncert muzike Dravske divizije v »Zvezdic v četrtek 11. t. m. od 16.30 do 18. ure. Spored: 1. Blankenburg: Združeni prapori, marš. 2. Flotow: Ouvertura k operi Marta. 3. Kendla: Veseli trenutki (srbske pesmi). 4. Wagner: Parslfal. 5. Zaje: Večer na Savi. 6. Jaki: Čehoslovak In Jugoslovan.
lj Pobegnila je neznano kam 181etna Ana VarŠek z Gline. Za popotnico je vzela svoji gospodinji Minki Oiuladič v Ilirski ulici par sandal, vrednih 120 Din in pa 100 Din gotovine.
lj Tatvine v Ljubljani. Mizarskemu mojstra Cirilu Lipovžu v Gosposki ulici je bila
uferadena črna poročna obleka in črn klobuk v vrednosti 2200 Din. — Iz stanovanja magi-stratnega uradnika Stanislava Rebolja v To-manovi ulici je bilo pokradene v zadnjih mesecih več ženske obleke in perila, 2 posteljni svitlosivi odeji in dve blazini v skupni vrednosti čez £000 Din.
lj Policijske prijave. Včeraj je bilo vloženih 16 prijav in sicer radi tatvine 2, radi ka-Ijenja nočnega miru 2, radi prestopka cestno-policijskega reda 8, radi prekoračenja policijske ure 1, radi pobega 2, radi poškodbe tuje lastnine 1, radi ogrožanja javne varnosti 1, radi nedostojnega vedenja 2 in radi lahke telesne poškodbe 1. — Aretiranih je bilo 6 oseb in sicer radi krošnjarjenja brez dovoljenja, radi tajne prostitucije, radi požiga, radi beračenja, radi postopanja in radi lahke telesne poškodbe.
Objava za sprejem v stalno poštno in brzojavno šolo.
Po odločbi gosp. ministra za pošto in br-zojav je rok za sprejem v poštno in brzojavno šolo podaljšan do 20. septembra t. 1. po istih pogojih, šola pa se začne dne 1. oktobra.
V	to šolo se sprejemajo samo moški prosilci, ki so:
1. Državljani kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev;
2. popolnoma dovršili najmanj šest razredov gimnazije ali realke;
3.	dovršili vsaj 16 let in še ne prekoračili 25. leto;
4.	ki so zdravi na duhu in telesu, ld nimajo nobenih telesnih nedostatkov in napak in govorijo gladko, kar je treba vse dokazati z izpričevalom državnega zdravnika, in
5.	ako so lepega vedenja.
Vse naštete pogoje je treba dokazati s predpisanimi izpričevali pristojnih oblasti. Prosilci, ki ne pridejo naravnost iz šole, morajo razen izpričevala o državljanstvu, šolskega izpričevala, krstnega lista in zdravniškega izpričevala predložiti tudi Izpričevalo pristojne oblasti o vedenju in o tem, s čim so se do tedaj bavili.
Vse prijave s predpisanimi listinami vred se morajo predati osebno ali pa po pošti do 20. septembra t 1. poštni in brzojavni šoli (Poštansko-Telegrafska Škola«) v Beogradu.
V	prijavi je treba napisati natančen na-lov prosilca, zato, da se mu bo lahko sporočilo, ali je sprejet, ali ne.
Šola traja dve leti in vsi, ki jo bodo dovršili, bodo nameščeni kot pripravniki druge kategorije uradnikov.
Siromašni učenci, ki dokažejo s potrdilom pristojne oblasti, da nimajo premoženja, bodo dobivali od države podpore, in sicer učenci iz Belgrada do 400 dinarjev, učenci iz drugih delov države pa do 800 dinarjev na mesec, so pa zato dolžni služiti v poštni in brzojavni stroki dvakrat tako dolgo, kakor so dobivali podporo. Višino podpore bo določal poštni svet.
Štev. 49.089. Iz ministrstva za pošto in brzojav, avgusta 1924.
šolski vestnik.
Gremij trgovcev v Ljubljani opozarja, da se Vrši vpisovanje za II. in III. razred na gre-mljalni trgovski šoli v petek, dne 12. t. m. od 2—5 popoldne v šoli na Ledini (prltbčje levo). Ponavljalnt izpiti se vrše v pondeljek, dne 15. sept. in torek, dne 16. sept. 1924 vsakokrat popoldne od 2—6. Natančen razpored je razviden na deski v šoli na Ledini. Redni pouk se prične v pondeljek, dne 22. septembra 1924 ob 2 popoldne.
Tržil. Vpisovanje na meščanski šoli bo 12., 13. sept od 8—12. Začetna sv. maša v nedeljo, 14. sept. ob 8. Redni poduk 15. sept ob 8. — V nedeljo, dne 14. sept. priredi meščanska šola običajno letno razstavo risarskih in drugih izdelkov, ki so bili na državni razstavi v Belgradu. Obisk te razstave občinstvu toplo priporočamo. Vstop prost. — Ravnateljstvo.
Srednja kmetijska šola v Mariboru otvori letos svoj I., II., in III. letnik. Šola je triletna; četrto leto je določeno za praktično izpopolnitev. Vsi učenci so eksternisti in se tedaj morajo zdrževati izven zavoda na lastne stroške. Pogoji za sprejem so: a) starost vsaj 15 in ne nad 19 let, vendar morejo vstopiti tudi 14 letni, ako so telesno dovolj razviti, kar določi šolski zdravnik; b) dovršena nižja gimnazija, realka, oziroma popolna (4 razredna) meščanska šola z vsaj dobrim uspehom, vendar pa slab red iz kakega tujega jezika ne ovira sprejema. Absolventi samo 3 letnih meščanskih ter dveletnih kmetijskih šol morajo polagati ob vstopu sprejemni izpit iz slovenščine (ali srbohrvaščine), matematike, geometrije, fizike in zemljepisa v obsegu, ki je razviden iz posebnega programa (dobi se pri direkciji za 1 Din); c) absolventi 6. razreda gimnazije, oziroma realko lahko izjemoma vstopijo takoj v II. letnik pod pogojem, da polože izpit črez I. letnik; i) dobro vedenje; d) državljanstvo SHS; e) telesno in duševno zdravje. Šolsko leto za II. in III. letnik začne 1. oktobra, za I. letnik (novince) pa izjemoma 15. oktobra t. 1. Prošnje za sprejem v I. letnik je kolkovati s 25 dinarji in poslati najdalje do 1. oktobra t 1. direkciji drž. srednje kmetijske šole v Mari-
boru s sledečimi prilogami: I. krstni list,
2. domovnica, 3. zadnje šolsko spričevalo, 4 izpričevalo o nravnosti. Obvestilo o re^ šltvi prošnje se dostavi po poŠti vsakemu prosilcu.
Cerkveni vestnik.
c Cerkev Marije Pomočnice na Rakovniku,
Sv. Stolica je z odlokom z dne 30. julija pod običajnimi pogoji dovolila popolen odpustek vsem vernikom, kateri obiščejo svetišče na dan posvetitve ali na obletnico posvetitve ali v kakem dnevu sledeče osmine. Od srede do nedelje se obhajajo isotam duhovne vaje: pri, dige so zjutraj ob petih in zvečer ob četrt na osem.
Narodno gledišče.
11. sept. se poje opera Evgen Onjegim ,V vlogi Lenskega nastopi kot gost tenorist gospod J. Jiranek iz Prage, ki je v tej vlogi na mnogih čeških gledališčih žel priznanje. Vlogo Tatjane poje prvič na našem odru novo. angažovana dramatična pevka gdč. Vanečko-va. Naslovno vlogo Onjegina poje g. Popov, ki šteje to partijo med svoje najboljše. Vlogo: kneza Gremina poje pri tej predstavi g. Be-tetto. Pozneje bosta nastopala v tej partiji tudi gospoda Zathey in Zupan. Ostale vloge pen jejo: Gdč. Sfiligojeva, Ropasova, ga. Smolen-skaja, gg. Mohorič, Šubelj in Perko. Opero dirigira g. Balatka, režira g. Bučar.
Pevski vestnik.
Celjsko pevsko okrožje nujno poziva vse one pevske odseke, ki na okrožnico še niso prijavili udeležbe za pevsko prireditev dno 21. t. m. in tudi niso sporočili, katere pesmi bodo peli, da to takoj store, ker bi sicer mo-i rala prireditev radi nemarnosti nekaterih od-t sekov odpastL Prosimo toraj! — Celjsko pev-t sko okrožje.	t
Dijaški vestnik.
d Celokupnemu kat mislečemn celjskemu dijaštvu v vednost Ponovno opozarjamo vse kat. dijake in dijakinjo iz Celja in okolice, da se vrši v nedeljo, dne 4. septembra ob 9. dopoldne v vrtni dvorani hotela »Beli vol« ustanovni občni zbor D. C. K. D. Vsi tisti, ki se še niste priglasili za vstop v to društvo, storite to do sobote, dno 13. septembra, ker sicer nimate ne aktivne ne pasivno volivne pravice. Zahtevajte pa tudi, da <5a vam predlože pravila, da jih imate priliko preštudirati. — Upam, da ne bo noben zaveden kat. misleči dijak (in ja) izostal. — Za pripr. odbor: Drobno, cand. phil.
d O nameravanem izletu na gore so pomenimo nocoj ob 8. uri zvečer v Ljudskem domu. — B. M. E.
Poizvedovanja.
Našla se je večja vsota denarja. Dobi se v Hiralnici sv. Jožefa, Vidovdanska c. 9.
Našlo se je v cerkvi sv. Jakoba dne 8. t m. nekaj denarja. Dobi se: Čopova c. 21, podpritličje.
Pozabil je neki gospod v trafiki Bič, "Ambrožev trg, mal zavitek. Prosi se, da se tam oglasi.
Ubogi invalid — Čevljarski učenec — je izgubil od Židovske ulice do Marijinega trga čevelj (rjav). Pošten najditelj se prosi, da ga odda pri L. Breceljniku, čevljarskemu mojstru, Vidovdanska cesta J.
■■BHBHBBBBHKaaaBaaaanBMaMM
Fotografije Marijan, kongresa
s privoljenjem načelstva zunanjih priprav prodaja fotograf g. AVG. ZALETEL. Stari trg 32 (razglednice po 5 Din, večje 13 X 18 cm na karton po 20 Din). — Slike so dobro pogojene.	5494
BBBHBBBBBBflBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBB
Poslano.*
A
,V javnosti, osobito v Tržiču in okolici krožijo vesti, da se jo pri bodoči vili tvrdke C. B. Mally v Tržiču in okolici podrla škarpa, katero je zgradila stavbena tvrdka Viljem Treo. Resnica je, da se je škarpa v dolžini 12 m podrla, netočna pa je vest da je to zakrivila stavbena tvrdka Viljem Treo, Ljubljana, Go-sposvetska cesta 10, podružnica Tržič. Da ne bode eventuelno namenoma napačnega sum-ničenja moje tvrdke, moram javnosti pojasniti, da škarpe ni zgradila stavbena tvrdka Viljem Treo, Ljubljana, Gosposvetska cesta 10, podružnica Tržič, temveč je bilo fco delo poverjeno stavbeni tvrdki profesor Rudolf Treo, Ljubljana, Gosposvetska cesta samo št 12. Toliko v pojasnilo mnogih govoric in v znanje njihovim namenoma- raznaaalcem.
R. Treo.
• Za vsebino tega dopisa odgovarja uredništvo
Ie, kolikor določa zakon.
Specielno za gospode DUHOVNIKE nudi črne
dežne in Hubertus-plašče
ter PELERINE samo iz prvovrstnega in nepremoč-Ijivega blaga konfekcijska in modna TRGOVINA
Fran Lukič, Pred škofijo 19.
Dr. Basa j:
Ali so male hranilnice in posojilnice po deželi še umestne?
Pred nekoliko dnevi se je razmotrivalo to vprašanje na izredno važnem večjem sestanku in so tam prišli do zaključka, da bolj kaže držati le še večje posojilnice, male pa z ozirom na današnje težke gospodarske razmere opuščati, gotovo pa ne ustanavljati novih malih posojilnic
Ni mi znano, kateri razlogi poglavitno so mišljeni pod >težkimi gospodarskimi razme-ramic Gotovo pa je, da težke gospodarske razmere« govore, če presojamo z zadružnega stališča, ravno za male hranilnice in posojilnice ali za Rajtajzenove posojilnice, kot jih imenujemo po njih ustanovitelju.
Ko je bil položaj za nemškega kmeta najtežji, ko je trpelo vse njegovo gospodarstvo ravno vsled pomanjkanja kredita, ko mu je bil napredek gospodarstva in s tem tudi boj z ameriškim farmerskim proizvodstvom ravno vsled pomanjkanja cenenega kredita onemogočen in ko je nemški kmet bil v nevarnosti, da podleže v boju z amerikanskim poljedelstvom in izkrvavi v rokah oderuhov, tedaj so bile male hranilnice in posojilnica očeta Raifl-eisena, s svojo neomejeno zavezo, z malim okolišem in brezplačnim vodstvom tiste čudodelne ustanove, ki so nemškega kmeta rešile, ki so se v celi Nemčiji neverjetno hitro razširile in neverjetno hitro tudi našle pot med kmečko ljudstvo drugih držav, drugih narodov.
Mogoče je, da se udeleženci tistega sestanka dalekosežnosti svojega sklepa niso niti zavedali. Prepričan sem, da ali niso mislili pri svojem sklepu na blizu tri stotine naših rajfajzenovk ali pa se niso zavedali bistva rajfajzenovih posojilnic in njih pomena za naše kmečko gospodarstvo. Nj mi bo torej dovoljeno, da kolikor mogoče na kratko opozorim samo na najvažnejše momente, ki odločno in z vso težo govorijo za to, da držimo naše male posojilnice. Še več, ne le da jih držimo v dosedanjem obsegu in številu, temveč da z vsemi močmi delujemo za uresničenje one resolucije V. katoL shoda, ki pravi kratko: »Hranilnico in posojilnico v vsako iarok
Kmečko gospodarstvo vsled svojih posebnosti povsod zahteva cenenega kredita. Kmečko gospodarstvo dragega kredita ne prenese. To je izkušnja, tako splošna, da je doltazova-. nje nepotrebno in nepotrebno tudi navajanje historičnih in statističnih podatkov za to.
Cenen kredit pa ima dva zelo važna pogoja: popolno varnost in čim manjšo režijo. Reiffeisen je pri reševanju vprašanja kmečkega kredita tema dvema pogojema najpopolnejše ugodil z dvema principoma: neomejeno solidarno jamstvo vseh članov zadruge in brezplačne častne dolžnosti vseh mož v vodstvu zadruge. To je čisto, krščansko zadružništvo, h kateremu se bomo morali vedno in vedno povračati, ne pa se od njega oddaljevati.
Le kot popolnitev ali pa kot potrebno posledico navedenih dveh načel je uvedel v svoj sistem še druge zahteve.
Omejitev delovanja zadruge na majhen okoliš, na faro ali občino sledi iz potrebe neomejene zaveze. Ako vsi člani posojilnice jamčijo solidarno s celim svojim premoženjem za posojilnico, je jasno, da se morajo med seboj poznati. Ravno tako mora vodstvo zadruge, možje načelstva poznati premoženjske razmere in osebno zanesljivost kmetov, ki naj jih sprejme v članstvo zadruge in jim dovoljuje posojila.
Ako možje v načelstvu vršijo svojo dolžnost kot brezplačno, častno službo iz ljubezni do bližnjega, se zopet ne sme v tem delu od njih preveč zahtevati: zato naj se ta njihova dolžnost kolikor mogoče zmanjša in olajša z omejenim okolišem. Pri majhni posojilnici jim je pri njihovi sposobnosti in izobrazbi omogočen pregled, jim ni pretežko poslovanje. V pobudo za tako delo pa jim je misel, da delajo za sosede, za svoje soobčane, sofarmaae, ne pa za tuje jim ljudi.
V rezervni zaklad, ki ga zahteva Raiff-eisen, naj gre ves dobiček. Ni namen posojilnice, delati dobiček, temveč preskrbeti malim ljudem kredit po kolikor mogoče nizki obrestni meri. Ako je pri poslovanju koncem leta vendar prebitek, naj gre v celoti v rezervni zaklad in naj se nikoli ne razdeli. Ker je razdelitev dobička že za vedno vnaprej izključena, odpada za vodstvo izkušnjava, da gospodari na dobiček. V kolikor pa gre ves poslovni prebitek vsako leto v rezervni zaklad, sc s tem ne poveča toliko varnost za vloge, ker je varnost vlog več kot dovolj zagotovljena z neomejeno zavezo; z rezervnim zakladom se poglavitno omogoči zadrugi še bolj dosegati svoj namen, da dovoljuje čim cenejši kredit.
Male posojilnice so velike važnosti pa tudi za organizacijo varčevanja. Ne le, da je z neomejenim, solidarnim jamstvom podana popolna varnost za vloge, ne le, da vlagatelji osebno poznajo možem v vodstvu zadruge, katerim denar zaupajo, ampak zavest, da bodo mogoče jutri ali pozneje sami potrebovali od te zadruge posojila, je gotovo najbolja pobuda, da svoje prihranke nosijo v domačo za-
drugo. Prezreti seveda tudi ne smemo splošno znane človeške slabosti: bližnje priložnosti Ustvarimo jim najbližjo priložnost za nalaganje prihrankov v domači fari, pa bodo te prihranke res nosili. Čim gostejša bo mreža hranilnic, tem več bo priložnosti za zbiranje, za varčevanje, tem več ljudskega denarja se bo zbiralo, da oplodi naše kmetsko gospodarstvo. Pomnite, da brez kapitala ni napredka. To velja tudi za kmetijstvo.
Res je, da so težke gospodarske razmere. Ali ako z zadružnega stališča iščemo odpo-moči, jo moramo iskati ravno v rajfajzenovih hranilnicah in posojilnicah. Nalijmo čistega vina! Nazaj k načelom Raiffeisen-a! Kdor misli od pomoči z velikimi posojilnicami, kdor za to navaja potrebo delitve dela in strokovnega vodstva, ta ali popolnoma plava v današnjem duhu profitarstva ali pa ne vidi, kam velike posojilnice vodijo.
Naše ljudstvo je znalo oceniti pomen malih hranilnic in posojilnic in se jih je b vnemo in zaupanjem oklenilo. Ne podirajmo tega, kar je v slovenskem zadružništvu najlepšega in najidealnejšega, temveč pomagajmo dograditi to do večje popolnosti >Hranilnico in posojilnico v vsako farole
g Zavarovanje proti toči. Dosedanja ureditev tega vprašanja ni pokazala pričate-vTsse-ga uspeha. Nekatere pokrajine se sploh odtegujejo z?yarwanju pri državnih ustanovah in se rajše obračajo na privatna društva. Iz te situacije misli ministrstvo poljedelstva najti izhod v reviziji dosedanjega zakona, M naj bi se oslonil na novo osnovo zavarovanja. Naj-prikladnejše zavarovalne institacije bi bile državne ali mešane, pri katerih fei bila odrejena 320 fina državna konlrcta. tsm ozira bi moglo služiti za vzor a^TOvesjs, ki ga je Bavarska uvedla leta 1884., ki je bilo potem tekom časa zelo izpopolnjeno. Bavarska je vpeljala državno zavarovanje. Četudi je ta dežela zelo podvržena vremenskim škodam, vendar ni nosila nobenih doplačil, ker so premije same pokrivale škodo.
g Inšpekcija vod vodi	vodnih za-
drug v Vojvodini popravo škode, ki so tej deželi letos povzročile velike p-??odnji. V ta namen je ministrstvo p-ij-idelstva izplačalo že 50 milijonov dinarje*:,, a bo nis&alo na novo odrediti še kredit v znesku milijonov dinarjev.
g Izmena; tračnic Belgradom in Zagrebom. Naša vlada se pogaja a nemško Industrijsko grupo Otto Wolf radi izmenjave pokvarjenih tračnic na progi Zagreb-Belgrad, za kar bi plačala vlada [100 milijonov dinarjev. .Vendar še ni nič defiiiitivnega sklenjeno.
g Razširjenje puškarEe v Kranju. Kakor javljajo listi, se namerava puškama v Kranju razširiti s sodelovanjem češkega kapitala
g Velik živinski r.ejcm v Belgrada. Kakor nam poročajo iz Belgrada, priredi 21. do 23. septembra t. L belgrajska mestna občina s sodelovanjem vseh trgovskih in gospodarskih korporacij na široki osnovi velik sejem za živino in živinske produkte.
g Certifikati o izvozu blaga iz kneževine Licktenstein, katere je dosedaj izdajala vlada v Vaduzu, izdajajo od 1. avgusta t L nadalje gospodarske zbornice kneževine Lichtenstein, g Sladkorna kampanja v Italiji. Ze koncem p. meseca so začele sladkorne tvornice prevzemati sladkorno peso od producentov. Začetkom septembra je večina tvornic že obratovala. Kampanja 1924—1926, ki se začne s 1. septembrom 1924, bo dala ca 400.000 ton sladkorja Ker znaša poraba Italije samo 320 tisoč ton, bo preostajalo ca 80.000 ton za iz- j voz.
g Hranilne vloge v Italiji. Dne 31. maja L j leta so dosegle hranilne vloge v Italiji višino 21 in pol milijarde lir. Od te celokupne vsote odpade na hranilnice 111.3 mitijarde lir, 9.4 milijarde lir je vloženih pri j>oštni hranilnici, 750 milijonov lir pa pri zastavljalnicah. — Sredi leta 1914. so znašale hranilne vloge v Italiji samo 5.1 milijarde lir.
g Kongres štednje v Milanu. Od 21. do 25. septembra t 1. se vrši v Milanu kongres za organizacijo in propagando štednje, na katerega bo najbrže tudi naša vlada odredila svoje delegate.
g Nova uvozna carinska tarifa v Avstriji. Po novi avstrijski uvozno-carinski tarifi bi znašala carina na uvoz svinj nad [110 kg težkih 5 zlatih kron od komada, na uvoz prašičev do 10 kg 1.50 zl. krone, a od 10—40 kg 4 zlate krone od komada. Konji za klanje ne plačajo carine. Prekomorska svinjska mast se ocarini s 3 zl. kronami, ostala svinjska mast in slanina pa s 5 zl. kronami. Uvozna carina na svinjsko meso znaša 14 zl. kron, na ostalo meso 12 zl. kron, na predelano (sušeno, kuhano itd.) meso pa 24 zl. kron. Pšenica plača pri ceni od 3200 do 3800 a. K 2 zl. kroni za 100 kg, ako pa je izpod 3200 ali iznad 3800 a. K, plača 4 zl. krone, oziroma 0.25 zl. lcroue.
g Ukinjenje uvozne carine na moku na Poljskem. Kakor poročajo iz Varšave, je ministrski svet ukinil uvozne carine za moko in uvedel izvozno carino za rž v znesku 1 zlata po toni.
g Naraščanje tečajev tujih posojil v New Yorka. Ker ie londonska konferenca prinesla
ugodne rezultate in ker je v 'Ameriki obilica denarja, so korzi tujih posojil na newyorški borzi znatno poskočili. Od maja L 1. pa do septembra L 1. beležijo nekatera tuja posojila do 10 odstotkov porasta, tako da je nastala dispariteta med ameriškimi in evropskimi notacijami.
g Število bank na Poljskem. Število delniških družb-bank na Poljskem j*e 133. V Varšavi sami je 46 bank. Večina poljskih bank datira iz povojnih let 1921 do [1923 t. j. iz dobe najhujše inflacije.
g Produkcija premoga v Avstriji. V mesecu juliju t. 1. so nakopali v Avstriji 227.000 ton premoga (črnega, rjavega), v juniju t 1. pa 234.000 ton.
Borze.
10. septembra 1924.
T	DENAR.
Zagreb". Italija 3.315—3.3*5 '(3.3375 do 3.?375), London 33&90—339.90 (339.50 do M%¥>), Newyork 75.80—76.80 (76.30—7730), Pariz 4.00—4.05 (4.0225—4.0725), Praga 2.265 do 2.295 (2.275—2.305), Dunaj 0.1063-0.1083 (0£0755—0.1P955), Curih 1425—14.35 (14.35 do 14.40)', e*?ht. dolarji 74.625—75.625 (75.50 do 76.50).
Curih. Belgrad 6.90 (7^—), BuitBmpešta 0.00695 (0.C0S9), Berlin 1.265 (1-265), Italija 23.25 (23.26), Londssi 23.69 (23.63), Newyork 533 (533.7S), Pariz 28.10 (27.85), Praga 15.95 (15.92), Dnrotj 0,00751 (0.0075), Bukarešt 2.85 (2-80), Sofija 3.85 (3.85).
J>r«naj. — Devize: Belgrad 936, Kodanj «-900, Londasj 315.90P, Milan 3094, Newyork 70.935, Park 3752, Varšava 13.570. Valuto: dolarji 70.460, angleški fimt 314.100, francoski frank 3725, lira 3090, dinar 934, češkoslovaška krona 2117.
Praga. Devize: Ifca 148.50, Zagreb 44.82^, Pariz 170.50, London 150.80, New-yoik 93.95.	■ \A 1...
Vrednostni papirji:
Ljjnbljana Vojna odškodnina 117 do 122, Celjska posojilnica, d. d. Celje 210, Ljubljan-rtra kreditira banka, Ljubljana 225, Merkan-filna banka, Kočevja 118 do 122, Prva hrvatska itedienšea, Zagreb 918, Slavenska banka, Zagreb 103 do 108, Strojne tovarne in livarne, Ljubljana 164, Trboveljska premogokopna družba, Ljubljana 480 do 500, Združene papirnice Vevče 123 do 1*28, 4 in pol odst za-dolžnice Kranjske deželne banke 93.
Zagreb. — Hrv. esk. banka, Zagreb 119, Hrv. rveopča kred. banka, Zagreb 122, Hrv. sle*. hip. feenka, Zagreb 59 do 61.50, Jugo-slovenska banka, Zagreb 113, Ljubljanska kreditna banka, Ljubljana 220 do 240, Prva hrv. štedionica, Zagreb 915, Slavenska banka, Zagreb 105, Srpska banka Zagreb 139, Hrv. esk. banka Zagreb 102, Hrv. slav. d. d. za in-dustriju šečera, Osijek 925 do 940, Našice 93, Gutmann 1000, Slavonija 83 do 86, Trboveljska premogokopna družba, Ljubljana 480, Vojna odškodnina 114 do 1-16.50, 7. odst inv. posojilo 63 do 64.
BLAGO.
Ljubljana. Les. Skureta "13 mm. T., H., fco vag. Kranj 800, deske 20 mm, I-, II., IIL, fco meja 690, remeljni 70-70, L, II., IIL, fco vag. nakladalna postaja Gorenjsko 625, letve 20-40, 1, 2, 3 m, fco nakladalna postaja Kranj 500, lipa plohi, 54 mm, od 14 cm širine, me-dia 28 cm, fco meja 900, hruška, plohi, od 1.50 m napr. dolž. od 14 cm sir. na deb. 26, 30, 40, 60 in 80 mm, media 30 cm, fco meja 1100, oreh, plohi, od 1.50 m dolž. napr. deb. 30, 40, 50, 60, 70 mm od 14 cm naprej, media 28 cm, fco meja 2100, hrast okrogel les od 2.50 m dolž. naprej, od 30 cm prem., fco nakladalna postaja 400, drva, suha, bukova, 1 m dolžine, fco nakladalna post. Slov. 3 vag. 28 do 29, 28 (zaklj.), oglje Ia, vilano, fco meja 123 Žito in poljski pridelki: Pšenica domača, fco Ljubljana 375, pšenica bač-ka, fco Bačka postaja 365, oves bačld, fco Bač-ka postaja 275, koruza bačka, fco Bačka postaja 295, krompir uzančni, fco gor. postaja 1 vag. 110 do 116.25 116.25 (zaklj.), laneno seme, par. Ljubljana 675, suhe gobe po kakovosti 46 do 52. Stročnice, sadje: Fižol ribničan, fco Ljubljana 570, fižol prepeličar, fco Ljubljana 500, fižol mandolon, fco Ljubljana 440. Vino: Vino, belo, dolenjsko, štajersko, hrvatsko po vzorcu, fco nakladalna postaja 700.
Novi Sad. Pšenica 345 do 355, koruza 287 do 290, moka 565 do 550.
Fran Erjavec;
Časopisi so prinesli vest da je ministrstvo za socijalno politiko po dveh dolgih letih vendarle izdelalo pravilnik k enemu najvažnejših socijalno političnih zakonov, to je k zakonu o zaščiti delavcev in da pride ta že prihodnje dni pred ministrski svet, ki bo o njem sklepal. Ker je po toči zvoniti prepozno in smo bili doslej pod prejšnjimi vladami navajeni dobivati iz tega čudnega ministrstva dosledno prava pravcata skrpucala in žive dokumente upravne nesposobnosti ter narav-njost šovinističnega centralizmu, naj mi bo
dovoljeno že v naprej pripomniti k temu pravilniku nekaj nujnih opazk, da jih bo mogoče pri končni redakciji še upoštevati.
Pravilnik k zakonu o zaščiti delavcev je bil jako nujen in je tudi prav posebne važnosti, kajti ni ga bilo morda še zakona po prevratu, ki bi bil tako lahkomiselno in tako di«. letantsko sestavljen, kot ravno ta Radi ob-širnosti snovi, ki jo ureja, naj se omejim danes le na njegov četrti oddelek (§§ 70 do 107 a), ki govori o >borzah dela« in pri katerem sem sam precej sodelovaL Imeli smo tedaj mnogo posvetovanj, ki so rodila lepe in pravilne rezultate, toda tedanji in žal 3e sedanji načelnik delavskega oddelka v ministrstvu za socijalno politiko je šel preko vseh sklepov teh enket ter trmasto -— trma j'e pa navadno sestra nesposobnosti — in samovoljno uvedel v načrt prave pravcate gluposti, oziroma črtal celo odstavke, tako da je v svoji današnji obliki naravnost karikatura, ki kriS po reviziji. Mož, ki dotlej nikdar v življenju nobene >borze dela« (že ta izraz je stvarno napačen, kar sem povdarjal v svoji knjigi: »Brezposelnost itd.«) videl ni, je s tem zakonom faktično raz drl vso lepo in smotreno organizacijo naših posredovalnic za delo, Id so se tedaj tako lepo razvijale ter s svojimi uspehi in ceneno režijo pokazale pravilnost svojega ustroja Ta zakonski načrt je bil v, zakonodajnem odboru — fabriki za zakonska surogate — brez debate sprejet, po velikih težavah in obotavljanjih od strani Pašiča tucE podpisan in končno sredi junija 1. 1922. razglašen v >Službenih novinah«. čeprav obsega vitalne delavske zadeve (delovni čas, d©., lavske zbornice, borze dela, delavske zaupni, ke in delavske legitimacije), vendar dosedanje vlade v svojem notoričnem antagoniznmt proti vsej socijalni politiki in zakonodaji niso čutile potrebo izdelati k temu zakonu tudi potrebni pravilnik, radi česar v tem zakonu odrejenih določb deloma nihče ni izvrševal, z institucijami pa, ki jih ta zakon >ureja«, so pa delali kakor svinja z mehom, tako da so na vsej črti propadale. To zavlačevanje je pa v svojem efektu rodilo vsaj to dobroto, da bo morda mogoče danes s pravilnikom odpraviti in vsaj za prvo silo popraviti marsi-kako pogrešijo zakona, kajti na revizijo zakona po vsej priliki ne moremo upati še tako hitro. In na nekatere najnujnejše in najvažnejše določbe, ki naj jih ta pravilnik k §§ o >borzah dela« vsebuje, naj opozorim tem potem.
Prvo, kar je potrebno je, da se pridelijo posredovalnice nazaj k pokrajinskim oddelkom za socijalno skrb in se jih na ta način reši direktne podrejenosti ministrstvu za socijalno politiko, kajti centralizacija posameznih panog socijalne politike je pomenjala y praksi doslej njihovo smrt. Nad njimi- je stalno visel Damoklejev meč v obliki absurdnih odredb, ki so prihajale iz Belgrada in ki so onemogočevale vsako redno poslovanje, dočim na druge najnujnejše zadeve niti odgovorov ni bilo. Posredovalnice naj tvorijo, kakor so bile zamišljene in kakor so tri leta tudi uspešno delovale, samostojne institucije pod kontrolo in v proračunu pokrajinskih oddelkov za socijalno politiko.
>Osrednja borza dela«, ki jo določa § 75 cit. zakona, je vsekakor potrebna, zate naj se zopet vzpostavi z delokrogom, ki ga določa zakon, odvzeti se ji mora pa vsekakor ingerenca na ^postavljanje, napredovanje, kaznovanje in odpuščanje osebja«, kar naj se poveri pokrajinskim oddelkom za socijalno politiko.
§ 83. določa >deželne skupščine« vseh borz dela v državi, ki se morajo sestati najmanj po enkrat na leto, toda doslej se še ni vršila nobena. Te so v današnjih časih, ko nam trka pereča brezposelnost z vedno večjo opasnostjo na vrata, vsekakor jako potrebne, zato naj se stvar uredi tako, da se bodo tudi res vršile in da njenih sklepov ne bo mogel premetavati vsak pisač v ministrstvu.
Neobhodno je potrebno, da se v zmishf § 94. vzpostavijo zopet pokrajinske osrednje borze dela, ld so bile v zadnjih letih na veliko škodo rednega poslovanja in zgolj iz centralistične trme zatrte. Pokrajinskim osred njim borzam dela naj bodo v vseh ozirih podrejene vse posredovalnice v dotični pokrajini, in one tvorijo vmesno instanco med krajevnimi in osrednjo državno posredovalnico v Belgradu ter posredovalni organ med krajevnimi posredovalnicami in polrrajinskim oddelkom za socijalno politiko. Točno naj se začrta njih kompetenca in delokrog, ker imajo izvrševati pri organizaciji in regulaciji delavnega trga prevažno funkcijo, ki je ne morei nadomestiti noben drug organ. Da so te zatrti, kaže, da avtorji zakona niso imeli nobenega pojma o ustroju in poslovanju posredovalnic. V tem smislu naj se opišejo, dopolnijo in interpretirajo tudi vsi drugi §§, ld po strt)go vzetem besedilu morda nasprotujejo tej zahtevi.
Pri krajevnih in pri osrednji borzi dela določa zakon posebne upravne odbore, ki imajo pa pri današnjih razmerah, kakor 101' ustvarja zakon, precej fiktiven pomen, vendar naj pravilnik imenoma odreja organizacije, ki imajo pravico delegirati v te odbore svoje zastopnike, da se ne ponovi praksa, kakor obstoja še vedno pri bolniški blagajni in delavski zbornici. Danes so tozadevne razmere /e toliko stabilne, da je to praktično Izvedljivo.
Kaj je mišljeno s § 03a cit. zakona, stavim, da niti njegov avtor sam ne ve, vendar bi se dala iz tega napraviti lepa in zlasti pri nas silno potrebna institucija nekakih »letečih« posredovalnic, ki bi bile velike važnosti zlasti za sezonske delavce. To zadevo naj pravilnik točno uredi.
§ 94 je problematične vrednosti, zato se ga večina občin seveda tudi ne drži ali pa tako, da se Ilogu usmili. To vprašanje je treba točno urediti.
Morda ni uspešno delovanje nobene druge socijalno politične institucije tako popolnoma odvisno od kvalitete in strokovne usposobljenosti uradništva kot ravno posredovalnice, zato je treba uvesti strokovne izpite, kakor so uvedeni n. pr. pri uradništvu bolniške blagajne. § 96 naj se v tem smislu dopolni s pravilnikom, obenem je pa treba dati vsaj vodilnim uradnikom s proračunom možnost nadaljnje strokovne izobrazbe. Na tem mestu naj takoj tudi omenim, da je pri vsaki borzi dela potrebna preprosta delavska čitalnica, lci mora imeti vsaj glavne lokalne liste, ker tvorijo ti tudi važen poslovni materijal uradništva. Potrebne vsote za te liste in najnujnejše strokovne časnike bi se ne smelo črtati iz proračuna nobene posredovalnice.
Nemudoma naj se odpravi nesmiselna določba, da smejo izdajati borze dela delavcem polovične vozne listke, če potujejo iskat dela, ker je ta določba v škodo erarja in praktično tudi v škodo delavcev. Ti listki naj se izdajajo le posredovanim delavcem.
Istočasno s tem pravilnikom morajo iziti tudi vsi specijalni pravilniki glede podpiranja nezaposlenih, ld naj bodo urejeni tako, da bodo tvorili prvp stopnjo k sukcesivno uvedenemu zavarovanju za brezposelnost.
Bolniške blagajne pobirajo sedaj posehne prispevke v svrho vzdrževanja borz dela. Pri današnjih razmerah radi tega borze dela niso nobeno breme za državo, temveč celo nekako pridobitno podjetje, kar je morda unikum. To se mora odpraviti in pravilnik naj jasno določa, da se morajo ti prispevki uporabljati samo v pokrajini, kjer so bili nabrani, zato naj jih odračunavajo bolniške blagajne direktno osrednjim pokrajinskim borzam dela v svrho kritja za tekoče izdatke in nadaljnje izpopolnjevanje cele institucije, ki je komaj v povojih. Vsaj one posredovalnice v glavnih mestih morajo imeti lastna uradna poslopja z
NAJBOLJŠA
NAJCENEJŠA
NAJUSPEŠNEJŠA
REKLAMA
so oglasi v »Slovencu«.
ŠIVALNI STROJ je naprodaj za 1000 Din v Rožni ulici št. 21. 5497
DIJAK se sprejme na dobro hrano iu stanovanje. — Cena 1200 Din za celo oskrbo. Naslov v upravi. 5496
PRODAM
MOŠKO KOLO. Ogleda se Domobranska c. št. 7, I. nadstropje, od 12 do pol 2 popoldne.	5466
Prodajalko iščem
za trgovino stekla in porcelana. — Pismene ponudbe z referencami je poslati na: AVG. AGNOLA, Ljubljana.
Hagarln sin.
Roman. Paul Keller. — F. O.
(Dalje.)	57
Okleneta se ga v zapuščeni starosti in ga nočeta izpustiti. On jima pa dobrohotno prigovarja:
»Tukaj ne moremo ostati, v ti vasi ne, tukaj ne, kjer bodo kmalu vsi vedeli. Pustita me! Poiskal bom kak prostorček, kjer bomo lahko živeli.«
Sedaj se ozrejo stare oči po starem domu. Tiho se izprašujeta: Kako naj odideva? Kako moreva na stara leta še oditi na kak drug kraj, v nov svet?
Toda njegov težki boj vidita. In ko ju proseče pogleda, gleda iz njegovih oči podoba nepozabne hčere. In vesta: pri vnuku je najin dom.
En dan, eno noč in še en dan je ostal pri njima. Sama ljubezen jih je bila in na troje temnih življenj se je razlilo v teh urah mnogo zlate luči.
Dober angel je zaprl Robertu usta, da in sivim starišem nič povedal o kruti hčerini smrti. Tako ju je rešil tega strašnega trpljenja. Molče sta sprejela, da je umrla hči v rokah dobre žene, ki je hvalila njen čisti obraz.
Hellmich in njegova žena sta blagoslavljala spomin te žene.
Zvečer drugega dne se je pripravil Robert na pot. Stari Hellmich mu je dal dvesto tolarjev. To si je pritrgal od ust, pa Robert jih je sprejel s čuvstvi hvaležnosti in varnosti. Kajti to je bila dediščina, do katere je imel pravico, ne miloščina.
institucijami, ki spadajo zraven (kuhinjami, prenočišči itd.) in te bo s temi prispevki mogoče zgraditi.
Vsporedno s tem pravilnikom naj se izda nov pravilnik glede ureditve vprašanja inozemskih delavcev, o čemur sem na tem mestu že razpravljal.
To bi bilo nekatere najvažnejše pripombe, v podrobnostih bi jih bila pa seveda še cela vrsta, zato je neobhodno potrebno, da dobe pravilnik pred uveljavljenjem v izjavo vse zainteresirane organizacije, institucije in pa strokovnjaki.
Turisfika in šport.
ŠPORTNI PREGLED.
Nogomet. Prvo kolo zaključnih tekem za prvenstvo Jugoslavije, ki se je igralo pretečeno nedeljo, je končalo z rezultati: Ilirija (Ljubljana) :Sarajevski AŠK 1:3, Hajduk (Split): Gradjanski ŠK (Zagreb) 5:0!!, Jugoslavija (Belgrad) :S1 a vi j a (Osijek) 5 : 2. Prvak subotiškega podsaveza Sombor-ski Šport je bil v prvem kolu brez protivnika. Iz konkurence izpadejo potemtakem ljubljanska Ilirija, Gradjanski ŠK in Slavija. V drugem kolu se sestanejo 21. t. m. Jugoslavija : Sombor v Subotici, Hajduk : Sarajevski AŠK v Sarajevu. Finalista bosta skoro gotovo Hajduk in Jugoslavija — ako ne bo novih presenečenj. Usodni poraz dosedanjega prvaka Gradjanskega ŠK v Splitu znači namreč športno presenečenje prvega reda in tudi poraz Ilirije po SAŠKu, ld v Ljubljani ni bil v stanu razviti kako posebno igro, je prišel nepričakovano. Ilirija je v tej tekmi tekom prvega polčasa povsem dominirala na igrišču, toda v drugem polčasu je podlegla lastnemu tempu ter popolnoma popustila. SAŠKu je uspelo potisniti jo v defenzivo in doseči najprej iz enajstmetrovke izravnavo, nato po desnem krilu še drugi in tretji gol. Vzrok temu bolečemu neuspehu našega prvaka leži v slabi napadalni vrsti, iz katere se bodo morali nekateri starejši igrači brezpogojno umakniti mlajšim silam.
S AŠK je igral 8. L m. v Ljubljani še drugo telimo in sicer s kombiniranim teamoin ljubljanskega nogometnega podsaveza. Rezultat tekme glasi 1 :1. Pri tem je treba naglasiti, da je bilo
Od tega denarja je plačal majhni dolg, ki ga je imel pri dr. Friedliebu. Ni vedel, da je storil s tem krivico. Nič ni hotel, nobenega pfeniga iz hiše, ki ga ni priznala.
V	pusti večerni uri je zapustil vas.
V	pivnico ob gozdu je šel. Tam je čakal dvanajst dni, dokler niso prišli tovariši.
Stari Hellmich in žena sta sedela sama pri mizi, na kateri je gorela svetiljka.
Dolgo, dolgo se nista čutila samih.
Zdaj je sedelo hrepenenje pri njima.
Mati je mnogo jokala, oče jo je pa objel za vrat in jo tolažil.
»Mati, potolaži se! Naš Bog še živi! On ni zapustil Hagare in tudi njenega sina Is-maela ne. Potolaži se, mati, kmalu pojdeva k njemu!«
Potolažila se je in zopet sta bila mirna in zopet vesela. Da, celo smejala sta se včasih.
Samo če je prišel pismonoša, ju je prevzel nemir.
Čakala sta.
24. poglavje.
Pot je vodila skozi sneg in led. Po tujih cestah je hodil in dvorišča na levi in desni so bila tuja.
Tuj je bil tudi poklic. Tuj in nespameten! Kdo trobi v zimskem viharju pomladne pesmi? Kdo igra in vabi k plesu, če teče povsod deževnica v umazanih jarkih? Kdo naj veselo poje, če prezeba po telesu, prezeba v duši?
Godec dela to za borno plačo. On je pojoč berač, hinavec za denar. Med vsemi preziranimi šaljivci je on zadnji.
Topo je šel Robert po svetu. Ta topost ga je rešila. Zaradi teca ie nrenašal to živ.
kombinirano moštvo neprestano v premoči in da je podalo mnogo lepšo igro kot dan preje Ilirija. Gostje so drugi dan ugajali manj kot prvi dan, njihova velika nediscipliniranost je marsikoga neprijetno dirnila. Podsavez je preizkusil v tej tekmi nekatere nove moči, ki naj bi izpopolnile podsavezno reprezentančno moštvo za pokalno tekmo dne 14. t. m. v Zagrebu.
Finale juniorskega turnirja med Ilirijo in Primorjem, ki se je vsled odredbe podsaveza v nedeljo ponovilo, je končalo tokrat z zasluženo zmago Ilirije v razmerju 3 :2. Obe moštvi sta igrali zelo nervozno, posamezniki v Primorju so bili razen tega tudi skrajno nedisciplinirani.
V	Celju sta absolvirala SK Celje in ljubljanski Jadran prvo tekmo prvorazredne prvenstvene sezone 1924-25. Zmagal je Jadran s 5:2; igra je bila zadovoljiva z obeh strani, SK Celje je bilo vkljub negativnemu rezultatu nekoliko v premočL
V	Mariboru je slavil I. Slov. SK >Maribor-£ petletnico svojega obstoja z velikopoteznim programom. Jubilejne prireditve je otvoril v nedeljo dopoldne propagandni obhod športnih društev, popoldne so se vršila v Ljudskem vrtu lahkoatlet-ska tekmovanja in nogometna tekma Rapid : Viktorija (Zagreb), ki je završila z rezultatom 3 :1 za Rapid. V ponedeljek so se nadaljevale lahkoatletske tekme, nogometna tekma med Rapidom in Mariborom je ostala neodločena (1 :1), propagandna tekma hazen ljubljanskih športnih klubov Ilirije in Atene je končala z rezultatom 3 :1 za Ilirijo. Pokal za prvaka propagandne štafete skozi Maribor je dobila štafeta ljubljanskega Primorja, drugi važnejši lahkoatletski rezultati so: 100 m Perpar (Prim.) 11.2, 200 m Weibl (Priin.) 25.1, skok v daljavo Perpar 607 cm, skok v višino Baumgartner (Ptuj) 160 cm.
Prvenstvene tekme II. razreda v Ljubljani so se pričele 8. t. m. s tekmo Slovan :Korotan (Kranj). Rezultat 8:1, igra je bila dokaj zanimiva.
Kolesarstvo. Dirka za prvenstvo Jugoslavije na progi Zagreb—Ljubljana, ki se je vršila v nedeljo s ciljem v Ljubljani, znači nov uspeh dosedanjega jugoslovanskega prvaka Dukanoviča (Sokol, Zagreb), ki je dospel na cilj v času 4 ur 54 minut kot prvi skoro četrt ure pred ostalimi vozači. Na sledečih mestih
ljenje. Ni mislil na preteklost, ni mislil na prihodnjost. Sedanjost je bila pa uboga, brezbarvna, prazna, zanj brez pomena.
Slab tovariš je bil. Dovtipi prijateljev so se mu zdeli neumni, zato so polagoma utihnili. Če so se veselili majhnega dobička, je smatral to za nespametno, če so se jezili, ker so slabo ravnali z njimi, se ni strinjal z njimi. Če so govorili o topli sobi, o prijetnem počitku, jih ni poslušal
Tako je prinesel molčečnost in nejevoljo v majno družbo in tovariši so tožili skrivaj nad njim. Da bi ga zmerjali, mu prigovarjali, to so že davno opustili.
Niso ga razumeli. Nio jim ni povedal o svojih velikih dožitkih.
Včasih se je spomnil starega očeta in stare matere. Tedaj je bil nesrečen. Takrat sta stopili predenj preteklost in prihodnjost: prihodnjost — brez rešitve, preteklost — samo jeza in gorje.
Nekoč je po nemirni noči posal dopisnico staremu Hellmichu in ženi. Pisal je le malo: da mu gre dobro, da potuje s tovariši in išče doma.
Dneve in dneve ga je težila ta laž. Tri tedne se je boril sam s seboj, preden se je mogla njegova duša odločiti/
_ Bilo je koncem novembra. Godci so prišli blizu mesta z mnogimi tovarnami. V neki gostilni pred mestom so se ustavili. Prav sami so sedeli v slabo zakurjeni sobi. Zdaj vstane Robert iu pravi: »Ne pojdem več z Vami k: Nihče se ni začudil, to so vsak dan pričakovali. Nič odgovora. Robert nadaljuje: v*To živlienia ni vredno človeka!,:
so: Truban (Orao, Zagreb), Osrečki (Sokol, Zagreb), Kosmatin (Primorje, Ljubljana) itd. Kosmatin in Osrečki sta imela pri Novem mestu karam bol, ki je Kosmatimi za več minut zadržal ter mu brez dvoma vzel mnogo izgledov na boljši placement. Primorje je vio-žilo vsled tega protest pri savezueni razsodišču, ki pa je bil zavrnjen. Nekateri člani Primorja so radi Kosmatinove nezgode prov-zročili že na cilju incidente, ki so se nadaljevali kasneje pri razdelitvi daril. Savez je smatral nato za potrebno uvesti proti Primorju disciplinarno postopanje, ki je končalo s tem, da je bil SK Primorje izključen iz Jugosl. koturaškega saveza^
Ljubljanska porota.
DRUGI DAN POROTE. — DVE TAJNI OBRAVNAVI.
Danes sta se vršili dve obravnavi, obe radi hudodelstva po § |127. Pri obeh je bila javnost zaradi pohujšanja izključena.
Prvi je nastopil komaj 16 letni zidarski pomočnik Ivan Habič iz Bizovika pri Dobrunjah, ki je bil radi javnega pohujšanja obsojen na 3 meseco strogega zapora. — Pri drugi obravnavi sta bila obsojena Anton Dolčič na >14 mesecev, Novak Josip na eno leto ječe, Černjak Ivan pa jo bil oproščen. Vsi trije so doma iz Spodnje Zadobrove.
Danes se vršita dve obravnavi, in sicer proti Heleni Stefančičevi radi detomora in proti Petru Pircu radi uboja.
Na novo sta še razpisani dve jako zanimivi obravnavi, in sicer proti Jerančiču iz Kar-lovske ceste v Ljubljani, ki je obtožen umora Fani Petkovškovo na Vidovdanski cesti. Ta se vrši v ponedeljek, dne 15. septembra. Dalje se vrši v torek in sredo dne 16. in 17. novembra obravnava proti Janezu Kristanu iz Pir-nič radi umora svoje žene in radi goljufije. Obravnava je določena, kar je zelo redko, na dva dni in je klicanih k obravnavi 54 prič. Predsedoval bo senatu svetnik dr. K a i s e r* zagovarjal pa bo obtoženca dr. Švigelj.
Naznanila.
Krekova mladina (dram. odsek) Ima sestanek drevi ob 8. v prostorih Jug. strok, zveze, Stari trg 2.-I. Na dnevnem redu so zelo važne stvari, zato za vse člane in članice obvezen. — Odbor.
Inserirajte v »Slovencu«!
DEKLE, boljše, ki zna šivati, nekoliko kuhati, IŠČE službe pri boljši, majhni družini, i. KRIŠTOF, prva mestna hiša za Bežigradom.
KUHARICA
samostojna, poštena, z dobrimi spričevali, najraje z dežele, se sprejme. Ponudbe: Povšnar, Kokra n. Kranjem
HALO!	HALO!
PoSIiove kože
kupujem za Ameriko v vsaki večji množini ter plačujem do 15. sept. po 3—5 Dim
Franc smalc
trgovina s klobuki, LJUBLJANA, Marijin trg 1
»Tega nisi prej rekel,c pripomni Steiner rezko.
»Res ne, mislil pa često. Ko pridemo zdaj v mesto, si poiščem kakšno službo.«
»Zakaj pa nisi potem ostal v Teicha-
vi?«
Nato ni odgovoril.
»Kakšnega dela se boš pa prijel?« vpraša Schulze.
»Tega ne sprašujem. Kjerkoli. Vse je boljše kot to postopanje.«
-Če ne dobiš takoj dela, boš v velikem mestu lahko od lakote poginil.«
»Ne bom! Imam denar. Dvesto tolarjev imam.«
Prestrašeni ga pogledajo, kot da so mu je zmešalo.
Zdaj vrže listnico na mizo in pokaže nakaznico.
Osupli se odmaknejo s stoli od mize.
»Nikar se ne bojte! Tega nisem ukradel! Dediščina moja je to. Stara Hellmi-chova v Teichavi sta moj stari oče in stara mati, ona sta mi dala.«
S tem je odkrito povedal.
Povedal je tudi drugo, povedal vse sunkoma, pretrgano, kot da ga boli vsaka beseda, kot da je vsaka beseda izgubljena.
Vsi sede tiho in iznenadeni, boječe iti v veliki zadregi.
1 »Zdaj sem Vam povedal. O tem nobeno besede več! Kdor še kaj zine, je moj sovražnik!«
Prihodnji dan jih je pregovoril, da so sli z njim v mesto. Da) jim je denarja, da so si vzeh stanovanje, in se sam nastanil v majhni sobi. Tako jo štirim godcem postlal oot v življenje.
Potrebujemo za takoj enega
IZDELOVATEUA VOŠČENIH SVEČ !
Mesto stalno, plača dobra. Ratkovič, Orlovič i drug, 1LIDŽA pri Sarajevu.
KUHARICO
dobro, z večletnimi spričevali, sprejmem. Pridnost, snažnosf in poštenost predpogoj. — Naslov v upravi »Slovenca« pod štev. 5462.
PRIDEN iN POŠTEN
HLAPEC
za v trgovino 6e sprejme pri tvrdki Al. S. M. ZOR-MAN, Ljubljana, Stari trg 32
Proda se radi selitve STAVBENA PARCELA z opeko vred, na zrač., suhem prostoru. Naslov pove uprava »Slovenca« pod štev. 5410.
KUPIM dobro ohranjen PLETILNI STROJ. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod šifro <Pletilni stroj«.
PRODA SE K0VČEG
sistema Madler pripraven za potnike. Naslov pove uprava lista pod štev. 5477.
Inštruiram
nižjereaka. Naslov v upravi »Slovenca« pod številko 5478
SPREJMETA se 2 gospoda na stanovanje z ali brez zaj-jutreka. — Naslov v upravi «Slovenca» pod štev. 5479.
TRGOVINO
S STANOVANJEM
na prometnem kraj« v mestu ali na deželi se IŠČE za takoj ali pozneje, tudi trgovino in gostilno. — Ponudbe na upravo lista pod šilro «TRGOVINA» št 5381.
Rasno lepa
POHIŠTVO mehka salonska garnitura, umivalnik in buiet z marmornato ploščo, omare, postelje, pisarniška blagajna — NAPRODAJ. Dunajska ce-sta 15, levo, stopn. II, levo.
■■miimiiiiiimmiiuiuitiuiuiiiiiimifm-
I	P. n.
UK
3
(d
O l/t
(O
š opozarjamo, da so zopet do- } j speli najboljši Šivalni stroji j :	in kolesa	=
I „GRITZMER" !
: V VSEH OPREMAH j : za rodbinsko in obrtno : | rabo. Istotam vseh vrst: i čevljarski stroji ,,Adlcr" ; š kakor: cilinder, levoročni ; ;	in krojaški.	:
I Pouk v vezenin ter š I hrpanfn perila in i
= nO^OVlC (štofanje) brez- \ \ plačno edino le pri: :
| Jos. Peteline, Uubljana i
: bliža Prešernovega spomeni- : : ka ob vodi. Popravila sprejemamo. ■
šivane odeje
klotaste, v vseh barvah, razpošilja po povzetju po 260 Din. Manufaktura A. KRI-SPER, Ljubljana, Rožna ulica štev. 19.	5407
Dijakinji rS^
hrano. Klavir na razpolago. Kje, pove uprava pod št. 5408
bivši učitelj konservatorija po znižanih cenah. - Naslov v upravi lista pod štev. 5340.
z meš. blagom se vzame v najem za daljšo dobo ali poznejši nakup. Event se pristopi kot KOMPANJON ali poslovodja s kavcijo. — Ponudbe pod »PRILIKA« št. 5322 na upravo »Slovenca«.
Sprejmem dobrega, pošten. KOVAŠKEGA pomočnika in VAJENCA. - ANTON POGORELC, kovaški mojster, Struge, Dolenjsko.
I fppnpf >ma veselje do UOGIBGO trgovine z meš. blagom, boljših staršev, s prim. šol. izozbrazbo, zdrav in čvrst, ne pod 15 let star, se sprejme takoj. Dotični, ki je že nekoliko vajen trgovine, ima prednost. - Naslov pove iz prijaznosti uprava »Slovenca« pod štev. 5342.
D T J A K se sprejme na stanovanje in hrano. Nadzorstvo dobro. Stanovanje je v bližini tehn. srednje šole in realke. Naslov v upravi «Sloveuea-> pod štev. 5498.
Narodna noša!
Prodam celo žensko narod, nošo z avbo in pa nekoliko moške narodne noše. — Ana ŠUŠTAR, Lukovica šf. 22, pri Domžalah.	5485
SOBARICA
se sprejme s 15. septembrom ali 1. oktobrom; prednost imajo take z daljšimi spričevali in ki znajo nekoliko šivati. Naslov: Hotel Triglav, Sevnica.	5468
mmmmaM
KH.9VOINIOPTIR
UUBMANA.
s 50.000 Din SE IŠČE za dobro vpeljano obrt. Naslov v upravi lista pod št. 5391,
sprejmem na dobro brano in strogo nadzorstvo. Poizve se v upravi št. 5377.
Modistka Horvat
STARI TRG
prodaja bele klobuke od 150 do 200 Din, dvobarvne po 170 Din, enobarvne po 140 Din, različne baržunaste in druge novosti po najnižjih cenah. Žalni klobuki v zalogi.
POŠTENA, PAMETNA
ŽENSKA
tti se razume na kuho in lepo gospodinjstvo, ali pa vsaj deloma zna kuhati, je ubogljiva in vdova, se sprejme takoj. — Naslov v upravi »Slovenca« pod štev. 5456.
Bukova drva
kupuje po najvišjih cenah Družba ILIRIJA, Kralja Petra trg Št. 8.	5460
Borove plohe
5 cm in borove deske 20 mm - popolnoma suhe - kupimo večjo množino. - Ponudbe z navedeno ceno za in3 na: ERMAN & ARHAR, Sent Vid nad Ljubljano. 5446
trboveljski
premog n. Petne
Ljubljana Gosposvetska cesta 16 Telefon 343
Predno si nakupiS
železninske robe, kot kuhinjske posode emajlirane modre in rjave, aluminijaste, lite železne ali emajlirane železne, raznega jedilnega orodja, raznega orodja za obrtnike, okovja, žag, lopat, kos, tehtnic vse vrste itd. si oglej bogato zalogo pri tvrdki
Stanko Florjančič
veletrgovina z železnlno na Sv. Petra cesti Št. 35 (prejo Moncingorjov lokal.)
Drva ln hrastovino
kupujem
in siccr bukova suha 1 m dolga in hrastovino od 30 cm debeline naprej. Cenj. ponudbe z navedbo cen, dobavnega roka in plačil, nih pogojev na Oglasni zavod Vorsiča nasl., Maribor.
^HBBEaHBHBB&BBBflBBBBBBBBtiBBBRHglSieBEBBflBBBBV'
iS H
znamke <-PUCH» T. VIII. 6 sedežni, Boschova električna razsvetljava, na električni pogon (Anlasser), ugodno naprodaj — event. se zamenja proti vsakovrstnemu blagu kakor: les, deželnimi pridelki, usnje, manu-fakturno blago, zlatnino, srebrnino itd. Za prvovrstnost automobila jamčim eno leto. — Istotam se proda po jako nizki ceni in ugodnimi pogoji še nedograjeno tovarniško poslopje, pripravno za vsako večjo tovarno ali kaj sličnega. — Ponudbe ali event. pojasnila na »APOLLO«, Ljubljana, Stari trg št. 19, II. nadstropje.
H
a
B B
B B B
B
IBBBnaflBnSBBBBSiBBiBEaeiSHSSgBBBBBBBBHi
n
Dovolim si cenjene odjemalce in p. n. občinstvo opozoriti na svoj novo ustanovljeni
torbarski
kjer se izdelujejo potne torbe, kasete in kovčeki iz usnja in platna v raznih formah in velikostih. Sprejemajo se tudi naročila za specijelne torbe in kovčeke n. pr. za razne vzorce, za trgovske potnike itd.
Velika izbera raznih torbic in kovčekov od najmanjih do največjih.
£
Aleksandrova c. 13
Slomškov ©
s
Potrti globoke žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je moj ljubljeni soprog, naš oče, stari oče, stric, gospod
gostilničar
dne 10. septembra 1924 ob 9 zjutraj, po prejemu sv. zakramentov, mirno v Gospodu zaspal.
Pogreb se vrši v petek, dne 12. septembra ob 2 popoldne iz hiše žalosti, IJnhartova ulica št. 4, na pokopališče pri Sv. Križu.
Preblagega pokojnika priporočamo v molitev in blag spomin. Ljubljana, dne 10. septembra 1924.
ŽALUJOČA RODBINA.
HELENA BOŠTJ ANC1C roj. Tominc, soproga. — FR ANICA DE2MAN, MARIJA PRAUNSEIS, hčeri. — PAVEL DE2MAN, nadzor, strojev., ALFONZ PRAUNSEIS, zasebni uradnik, zeta. — MAJDA, ELIZABETA, PAVEL, PETER DEŽMAN, ALFONZ PRAUNSEIS, vnuki.
šivilisa dobro izurjena, OlTllja želi mesta po hišah. Naslov v upravi št. 5436
Enonadstr HIŠA
z vrtom iu zemljiščem se po jako ugodni ceni takoj proda. - Poizvo so v Ljubljani, Opekarska cesta 10. 4182
POSESTVO PRODAM
poceni, pripravno za vinsko trgovino. Zraven čebelnjak in čebele. - ANTON SVET, Globoko, Brežice. 5495
Iz proste roke se proda v Blagovici poleg velike ceste
HIŠA in sadni vrt
v hiši dobro obiskana trgovina, zraven tarnc cerkve. -Več se poizve pri Karlu VIDALI v Mengšu na pošti.
Delavnica naprodaj!
500 m1 vrta, samo zase, pripravna tudi za stanovanje, v bližini Ljubljane, za ceno 150.000 K. - Polovico takoj plačati, drugo po dogovoru. Naslov pri upravi pod 5458.
(gp@00£!i(30000000000000a0000O3]g)!Z!)
m m m 0 0 0 0 0 0 0 0 tu 0 0 0 0 0 0 a a 0 gi 0
0
Prometni zavod za premog d. d. 0 ¥ LJUBLJANI
prodaja
PREMOG
IZ SLOVENSKIH PREMOGOVNIKOV
vseh kakovosti, v celih vagonih po originalnih cenah premogovnikov za domačo uporabo kakor tudi za industrijska podjetja in razpečava na debelo
INOZEMSKI PREMOG IN KOKS
vsake vrste in vsakega izvora ter priporoča posebno prvorstni čehoslov. in angleški koks za livarne in domačo uporabo, kovaški premog, črni premog in briketc
Naslov: Prometni zavod za premog d. d
T Ljubljani, Miklošičeva cesta Stev. 15. IL
0(g@00g0000©0000000000013)0(3g(gtj2)
DOBRO VZGOJENO
MLADO DEKLE
staro do 17 let, sprejmem za lahko hišno deio k otrokom. Naslov v upravi pod 5457.
l/nvino BAKER. MED> KOVIflC PAKFONG,
ROTGUSS, mehki SVINEC, ODPADKE kupujemo po najvišjih cenah. Po robo pošljemo. - »BUTONIA«, Zagreb, liorvačanska cesta 29, telefon 2261.	5208
PERJE
kemično čiščeno, za pernic« in blazine, kg Din 60.—. Belo gosje perje, skubljeno, kg Din 200—, prima beli puh, kg Din 400.—, razpošilja po povzetju
Josip Brozovič
ZAGREB, Boškovičeva ulica št. 18. Lastna tvornica perja
išarsMi oglas.
Dana 21., 22. i 23. septembra 1924, o srpskoj pravoslavnoj Maloj Gospojini, održavat če se u BOS. GRADIŠČI
veliki godišnji vašar
sa svima vrstama stoke i svakovrsnom robom.
Na ovaj vašar dozvoljeno je dovesti stoku, provigjenu sa pravovaljanim marvinskim putni-cama iz svih nezaraženih krajeva.
Gradsko poglavarstvo BOS. GRADIŠKA.
NAPOMENA: Po odluci opštinskog odbora, izlaga-čima tekstilne i manufakturne robe, bili oni iz mjesta ili sa strane, neče se naplačivati nikakova mjestarina.
Izložitelji jestvina i piča (izuzev slastičare) nisu od plačanja mjestarine oprošteni.
Velika zaloga šivalnih potrebščin modnega nakita, svile, baržuna i. t. d. pri
1 Šinkovec nosi. K. Soss
Ljubljana, Mestni trg 19.
šiviljs in krojači znaten popust 1 Se pošilja dnevno po pošUI

Zahvala.
Higifesiicna pralnica
Šimenc, Kolodvorska S.
je otvorila poleg' pranja in likanja tudi popravljanje vsakovrstnega perila, ker se bode odslej, neposredno hitro in ločno izvršilo delo po želji stranke. — Za državne na-stavljencc primeren popust.	5469
Povodom smrti mojega ljubljenega soproga in očeta, gospoda
se tem potom najprisrčneje zahvaljujem vsem, ki so ga spremili na njegovi zadnji poti, vsem darovalcem vencev in za izraženo sočutje. — Najlepša zahvala g. ravnatelju Zadružne gospodarske banke, dr. Slokar-ju, uradništvu banke, konfekcijski tovarni «ODELO« ter prečastiti duhovščini', posebno g. p. Engotu, ki mu je ves čas njegove bolezni lajšal gorje.
Vsem tisočera hvala !
Rožna dolina, 10. sept. 1924.
VIDA KRŽE in OTROCI.
Naša srčnoljubljena, dobra mati oziroma tašča, stara mati in teta, gospa
m
Me*
i" -)..'"
mm
III
fi-.- KliS
elma
vdova trgovca
je dne 9. septembra L L po kratki bolezni v 79. letu mirno preminula.
Pogreb bo v četrtek dne 11. t. ni. ob pol 4 popoldne iz hiše žalosti, Stari trg št. 17, na pokopališče k Sv. Krištofu.
V Ljubljani, dne 9. septembra 1924.
KLARA JANESCH, GRETE TERDINA, LUDVIK TERDINA, otroci. — DR. HANS JA-NESCH, FRANC TERDINA, zeta. — GINA TERDINA, sinaha. — Vsi vnuki in vnukinje.
Brez posebnega obvestila.
Mestni pogrebni zavod v Ljubljani.
Potrti globoke žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem tužno vest, da je naš prisrčno ljubljeni brat, oziroma svak in stric, gospod
hišni posestnik, gostilničar in prevoznik
po dolgi, mučni bolezni dne 10. septembra t. L, previden s tolažili svete vere, v 66. letu svoje starosti mirno v Gospodu zaspal.
Pogreb predragega pokojnika se vrši dne 11. septembra t. 1. ob 5 popoldne iz hiše žalosti, Tržaška cesta št. 9, na pokopališče k Sv. Križu.
Vsem, ki so pokojnika pozuali, ga priporočamo v blag spomin in molitev.
Sv. maša zadušnica se bo brala v farni cerkvi trnovski 12. septembra t. 1. ob 8.
V Ljubljani, 10. septembra 192-1.
AVGUST TERPINC, brat. - FRAN.TA VIDMAR roj. TERPINC, sestra - in vsi
ostali sorodniki.
Mestni pogrebni zavod v Ljubljani.