LETO XfV KRANJ, SREDA, 6. septembra 1*561 izhaja ob ponedeljkih, sredah in sobotah - te5-J^fonij uredništvo 24-71, tajništvo in uprava 21-90 ~ tekoči račun pri komunalni banki v kranju 17-t0-1-135 - letna naročniCA 900 Dm, mesečna 75 din, posamezna stev. 10 din G L A S I L O S O C IALISTICNE ZVEZE DELOVNEGA ŠT. Wl L IZHAJA OD OKTOBRA »47 KOT TEDNIK - OD L JANUARJA 1956 KOT POLTEDNIK - OD 1. JANUARJA 1980 TRIKRAT TEDENSKO - IZDAJA CP »GORENJSKI TISK- v KRANJU - UREJUJE UREDNIŠKI ODBOR - GLAVNI UREDNIK: SLAVKO BEZNIK JUDSTVA ZA GORENJSKO Odmev beograjske konference nevezanih držav na Gorenjskem VČERAJ: PRVIČ V SOLO Foto: F. Perdan Zadnji govorniki so včeraj stopili z govornice v veliki j nesti človeštvu novo nesrečo? De-skupščinski dvorani, kjer je bilo pet dni slišati misli, kil^tme milijonov žrtev fašistične so tako blizu svetovnemu miru. V aleji miru so voditeiji izvenblokovskih držav zasadili zadnja drevesa, ki bodo ostale kot spomin na to veliko srečanje zagovornikov miru in najodločnejših nasprotnikov vojne. Nemogoče je ponoviti vse misli, ki so bile v teh dneh izrečene z govornice te velike konference voditeljev izvenblokovskih držav. V minulih dneh so na beograjski konferenci razpravljali o različnih temah od vojne in miru, preko obnovitve poskusov z jedrskim orožjem, razorožitve, do koloria-lizma. Težko je reči, kateri govor je zapustil večji vtis. Prinašamo v kratkih izvlečkih samo nekatera značilna mesta iz govorov voditeljev izvenblokovskih držav. ^Slp broz tito -p*edsi;dnlk flrj ^Sedaj je potrebno strnili vse ^lrt>ljubne napore in sile na sve-8 ' z odločnimi dejanji pri-^. VaJo k zmagi miru. Pri svoji jjj^jubni politiki se predstavni-neaganžiranih dežel lahko na-JaJo ne samo na svoje narode, temveč tudi na miroljubne sile po vsem svetu, vključno tudi na narode blokovskih dežel. V središču pozornosti vsega sveta je najaaoveiše zaostrovanje položaja okrog Berlina. Kdo nam lahko zagotovi, da ta nevarnost že jutri ne bo dobila takega obsega, ki bi utegnil pri- noresti zahtevajo drugačno pot. da bi v prihodnje preprečili podobne tragedije.« HAILE SELASIE - ' ETIOPSKI CESAR »•Vsa naša pozornost je usmerjena na Berlin, nesrečno mesto, mesto, razdeljeno na dvoje, mesto razdeljeno samo proti sebi in izolirano od nemškega naroda . . . Etiopija podpira koncept združene Nemčije. Etiopija podpira načelo svobodnega dohoda v Zahodni Berlin. V zadnjih letih smo bili v Kongu priče tega, da so se Afričani j bojevali proti Afričanom in nieo j pomislili, da bodo edinole Afričani tisti, ki bodo ta boj izgubili.« Dr. KWAME NKRUMAH -PREDSEDNIK GANE »■Ponovno naglašam, da je kolori al iz om osnovni vzrok ' vojne. Neodvisnost afriških dežel je v veliki meri odvisna od popolne osvoboditve Afrike izpod kolonialnega jarma. Ce bi bila Afrika združena, bi Francija dvakrat premislila, preden bi se lotila svojega žalostnega napada na Bizerto. Tale napad bi iromreč pomenil napad na vse afriško dežele brez razlike.« DfcAVAHARLAL NEHRU - PREDSEDNIK IWDI.ISKE VLADE »Zavzemam se za popolno razorožitev v svetu, ki bi bila bistveni pogoj za urejanje vseh drugih svetovnih problemov. Iz-v treba imeti vedno pred očmi.« dežele: spoštovanje in izvajanje mh'jlji.bne kceksistence me:! državami z različnimi družbenimi in političnimi sistemi ter načelo narodov do samoopređelitve.« (Nadaljevanje na 2. str.) Kranj, 5. avgusta — Povsod, kamor si te dni zašel, je bilo slišati iz radijeicih ali televizij.skih sprejemnikov glasove prevajalcev iz dvorane beograjske konference nehlokovskih držav. Ne samo v Kranju, po vsej Gorenjski so se zbirali ob radijskih in v še večjem številu, ob televizijskih spre-•jemnikih poslušalci in gledalci, da bi bili kar najbolje seznanjeni s potekom konference nevezanih držav. V Kranju so tisti, ki imaj3 televizijske sprejemnike, spremljali konferenco na domu. Ostali pa so pohiteli v javne lokale ali k svojim znsmcem. V hotelu »Evropa« se je vsak dan zbralo orecejšnije število gledalcev, prav teko so se zbirali Kranjčani ob televizijskih sprejemnikih v kranjskem Klubu gospodarstvenikov in v Domu JLA. V kranjski tovarni Iskri so še posebej organizirali spremljanje konference nevezanih držav. Vsak dan no ob odmoru vključili zvočnike, da so lahko poslušali govore najvidnejših državnikov nevezanih dršav. Fred nedavnim pa 190 preskrbeli delavcem tudi nad 100 televiz'Vkih sprejemnikov. Na . Jesenicah ie Delavska univerza organizirala . crlo prsdava-nja o izvenblokovskih deželah, in sicer na Jo-enicrh, na Juvorniku. na Plavžu in v Žirovnici. Vsakemu predavanju je sledilo še pred-vaianie filmov p potovanju pred-^ecteika Tita v Afriko in Indijo. Prav tako r.o v kranjskih kinematografih, v »Storoču« in kinu .►Center« predvajali filme o dr- šavah, ki sodelujejo na konferen-' Okrajnega bi v Beogradu. 1 Kranju. Številni Radoveljčani so se zbirali ob televizijskem sprejemniku v hotelu »Grajski dvor«. Po radovljiških delovnih kolektivih, kjer imajo ozvočenje, eo redno spremljali konferenco neblokov-skih držav. Izredno zanimanje je med gorenjskim prebivalstvom vzbudil v torek predsednik kongoške vlade, Cyril Adela, ki je govoril kot 26. govornik. V prihodnjih dneh pa bodo delavske univerze skoraj po vseh krajih na Gerenjskem organizirale še številna predavanja, o beograjski konferenci nevezanih držav. M. 2. Kolektiv Sukna- iz Zapož — pokrovitelj brigade 20. Gorenjska MDB Cankarjev bataljon na avtomobilski cesti V soboto, 9. septembra, zjutraj odhaja na gradbišče avtomobilske ceste »Bratstva in enotnosti« 20. mlcidinaka gorenjska delovna brigada Cankarjev bataljon. Brigado bo tvorilo 120 brigadirjev iz vse Gorenjske, predvsem bodo to člani sekretariatov tovarniških komitejev LMS. Zato je ta brigada, ki ima namen vzgojiti ob delu na avtomobilski cesti številne nove mladinske kadre, še toliko 'pomembnejša. Pokroviteljsvo nad brigado je prevzel delovni kolektiv tekstilne tovarne Sukno Za-puže. Zbor brigade bo v petek ob 17. uri popoldne pred zgradbo ljuo.tsk.aga edbora v Jeseniški Mmml s® rimovali Tako kot po vsej Sloveniji, ta-k% je fudi na Jesonicah veliko zanimanje za potek konference voditeljev neblokov.-kih držav v Beogradu. V ponedeljek, 4. eept. ob 13.33 uri, so se pr^d glavnim vhodom v železarno, v javomi-ških valjamah in; v predelovalnih cbratih,- zbrali ješesljiki že'ozarji k zborovanju. Predstavniki tovarniškega sindikata eo ob teh priložnostih govorili o vlogi in pomenu nevezanih drr.av v boju za ohrr.n:tev miru na svetu in o pomembno." t i mednarodnega sodelovanja. Brzojavko, naslovljeno na predsednika konference., ki so jo prebrali člani družbeno^a upravljanja v podjetju, so jeseniški že-lezarji sprejeli z viharnimi aplavzi. Ostalim delovnim kolektivom, organizaciji Socialistično zveze, raznim družbenim < in mladinskim organizacijam, ki cc ra iborova-| njih, predavanjih in sestankih se-jznanjajo s pctekoni beograjske 'konference, se je tako pridružilo še 70C0 jescni.'kih železarjev. Predsednik Gane Nkramah racd govorom na beograjski konferenci Foto: F. Perdan Dr. osvaldo dorticos -prfdsv.dnik kubf: »Mimo vprašanja razorožitve sta kot pomembna problema za zagotovitev miru odločilni dve načeli, ki se ju morajo držati vse hI, če lahko pregleda naše čevlje in vzaime tiste, ki so potrebne popravila ter jih popravi. Od piesencčenja nisem prišel dj besede; in to tembolj, ker je za čevljarjem prišel še mizar. Slišal je, je dejal, da potrebujem nova vrata in je prišel pogledat, kaj se bo dalo narediti. V tednu dni bom mel. S Ponižen del uprave podjetja H >em. Imam višjo šolsko izobrazbo, p mesečne prejemke po tarifnem mnog g pravilniku (ki mu bo kmalu od- usluge g kienkalo) in vsak mesec nekaj H honorarnih ' ur. Po 120 dinarjev S — td dva deci cvčka na plačilni B dan ril M ime,ti v tem času dopust in da p zato ne bo delal z.i tak > ceno kot m takrat, kadar ni čas v,x dopust), gj sem ves zadovoljen pripomnil; p »Najlepša hvala, vcd.no hnm no- H sil k vam popravljat čevlje!* Pa || sem hitro dobil odgovor: *Mi je S čisto vseeno, če nikoli več nr vi- §= dim vaših čevljev, imam boljšega ■ dela dovolj!" Kakor rečeno, stanujem v stari M hiši in zadnjič sva imela z žcr.<- p sestanek hišnega sveti in skleni- j§ la, da bova naročila novi Vrata H za kuhinjo. Šel sem k naiMUiemn M mizartu in mi je bilo zelo nerad- §§ no, da* sem ga upal prositi z-r B nova vrata. Da nisem imel priv, M sem takoj slišal, saj me je \titar I odrezavo poučil, da mu še na g misel ne pride, da bi se ukvarjal S s takimi drobnjarijami. la I Resnično mi je žal, da sem si drugega dela več kot preveč. Naš upal to sanjati, posebno še, ker v (.m, da je to posledica mojih p-evzetnih želja. Toda tudi te svojih prednikov, želje imajo svoje vzroke Naj jih zares ponižen in p-vem. » Pred nekaj tedni sem nesel k čevljarju čevelj, z luknjo v podplatu. Ta je v vsej svoji veličini spuščala poletni dež do moje noge. Ondan sem se drznil povprašati, če je čevelj že popravljen. Bil je in sto zelo dobro. hišni svet je svoj sklep umaknil, r: ker jaz ne upam s svojo željo = v nobeno mizarsko dclavn:co več. B Torej — na kratko rečeno — B strašansko nerodno mi je, kadar- p koli moram nekoga prositi, d ■z ml E za dobro plačilo kaj naredi. Imam E vedno močnejši občutek krivde, M ker ne znam vsega sam narediti, g lato mi, lepo prosim, oprostiti g moje prevzetne sanje. Nil I STRAN NOTRANJA IN ZUNANJA POLITIKA SREDA, 6. SEPTEMBRA l^1 mm V Lescah in na Koroški beli Pred dvajsetimi leti, konec avgusta in v začetku septembra, so borci Cankarjeve čete s pomočjo 6kojevskih, partijskih in drugih organizacij na terenu začeli obračunavati s posameznimi izdajalci. To je imelo ugoden odmev med bili dovoljenje za predavanje o hitlerizmu in Slovencih. Dr. Fran Zvviter nam je govoril o 29. oktobru, češkem nacionalnem prazniku. Policija je smatrala to predavanje kot revolucionarno dejanje in je zaradi tega nameravala celo razpustiti naše društvo. Sele potem, ko so ugotovili, da so isto predavanje poslušali tudi na Univerzi, so se pomirili. Zelo dobro prebivalstvom. Toda Nemci so za ^ spominjam tudi predavanja protiutež temu streljali talce in Marije Vilfanove o delavstvu in tako skušali zastrašiti prebivalstvo. Tako je bilo 4. septembra 1S41. leta ustreljeno v Lescah 5 talcev. To je bil odgovor na likvidacijo izdajalca Gabrijela Zupana. Prav isti dan so Nemci ustrelili pet talcev tudi na Koroški Beli, kjer so bili partizani likvidirali izdajalca Ivana Hrovata. Sumljivo društvo »Program našega Društva absolventov državnih trgovskih šol je bil kirlturno-prosvetno delo. Organizirali smo tečaje tujih jezikov (nemški in italijanski), prirejali smo družabne večere rn razna predavanja. Največjo skrb smo posvečali predavanjem, ki so bila zmeraj dobro obiskana. To pa jo kaj kmalu postalo sumljivo policiji. Zahtevala je ,naj vsak predavatelj predhodno predloži pismeno predavanje. Spominjam se. da je bilo okrog tega mnogo prepirov in da dostikrat res nismo mogli mimo teh zahtev. Morali smo dostaviti policiji določene teze o nameravanem predavanju. Tako je bilo na primer s predavanjem dr. Bratka Krefta, ki je želel govoriti o Prešermi in o po- inteligenci v Angliji. Najbolj pa mi je ostalo v spominu predavanje o ljubljanski bolnišnici, ki.se ga je udeležilo veliko poslušalcev. Problem bolnišnice je bil v resnici velik. Na posteljah sta ležala po dva bolnika, in ro ne samo v sobah, marveč tudi v hodnikih. Predaval je zdravnik, ki je bil politično neoporečen, in ki je bil za to, da bi se stvar čimu^odneje rešila. Seveda je bilo znano, da so tudi to akcijo začeli komunisti.« Olga Krajger — Zbornik spominov aktivistov revolocio-narnega delavskega ribanja. |jfflniiiiiiii"ii»in»mn^^ I L/ad/e in dogodki AvitamiiMza ie OSMSM orožja. V političnem pogled" g pomeni obnovitev jedrskih eks- | plozij v doglednem času razširi- g = Sklep sovjetske vlade o obno- in kjer nikakor niso našli skup- obsodili napoved sovjetske vla- H vitvi poskusov z jedrskim o rož- ne osnove v pogledu nadzorstva, de, da bo izvršila atomske po- H jem je bil tako grenek oreh za Z druge strani so morda točne sknse. Poudarjajo, da je Sovjet- 3* svetovno javno mnenje, da so predpostavke, da zaplet okoli ska zveza s sklepom o obnovitvi tov kroga držav, ki bodo razpo- | I na Vzhodu za oblažhev odklo- Berlina ia potek berlinske kri- atomskih poskusov doživela lagale z atomskim orožjem in § g silnega stališča svetovne javno- ze zaskrbljuje vzhodne države, enega največjih psiholoških in to povečuje nevarnost, da !©• | H sti. morali najti neko »oporo in zato jr najbolje, da ne držijo propagandnih porazov v zadnjih kalne vojne naglo prerastejo v | _ odobravanje« med vzhodnimi križem rok in preizkusijo nu- letih. Izražajo zaskrbljenost spri- atomske vojne. Z znanstvene?« | ■ sosedi. Da bo ironija časa še klearno bombo, o kateri je Kru- čo dejstva, da je sovjetska vla- gledišča pa sovjetski sklep za- g I večja, so v opravičilo tega ne- ščev že pred nekaj tetini govoril da povezala ta svoj nepričako- daja smrten ndarec upom sveta, g H pričakovanega sklepa našli ge- na počitnicah ob crnomorski vanj korak z zadnjimi ukrepi da bo moč atomske države pri- g §§ slo, da obnovitev poskusov * je- obali. Rusi so najbrž želeli z zahodnih držav v berlinski krizi, siliti, d* bi prenehale zastmp- | S drskim orožjem doprimš?, ohra- obnovitvijo posknsov pokarati V tem vidijo tudi namero so- ljati ozračje z atomskimi pada- g I nitvi mirn in Jo narekuje tre- zahodnim državam, kakšne moč- vjetske vlade, da pospeši poga- vinami. I notni mednarodni položaj. Clo- ne karte imajo v rakah pred za- Jania z :.»h<:ln .ri drj.avr.mi o Na povsem negativen sprejem g H vek res t?žk» verjame, kakšne četkom napovedanih razgovorov Berlinu in da z grožnjo, da bo je naletel sklep sovjetske vlade g H »tvari vse služijo velesilam, da o Berlinu in Nemčiji. prciskesiSa »sap-r!>ombo~, pet tudi na beograjski konferenci. | bi zagotovile mir. Splošnega Naj bo že tako ali drugače. tisočkrat močnejšo od tiste, ki sklep sovjetske vlade j« nalet :•! je ur.ifila H;*vsšimo, prisili Za- vtrsa, da |e korak sovjetske vlade v svojem političnem bistva v svetu na odločen od'don in hod k popnš;?njn. povsem zgrešen, ni mo-jla zakri- odkrito zeprepaščenje. Ze več- ti podpora »mno*ien:h ^esian- krat «e je pokaralo, da so Rusi kov« n» kpterin w» državljani poledice svojih dejanj slabs vzhodnih držav dali glasove za preračunali in da je končnica to obnovitev ,;rJr?k'h poskusov. pozicijske igre med Vzhodom in Obnovitev poskusov z jedr- Zahodom izpadla ptvsrm draga- skim orožjem ima lahko dve raz- če, kot so najbrž predvidevali, lagi. Sovjetska vlada je hotela Odlašanje s posknsom nove r učinkom novih preizkušenj nu- atomske bombe, ki so ga napo- klearnega orožja prelepiti za- redali, govori v peti trditvam, hodne države, da pristanejo na da bodo raarđa le še. premislili, podpis sporazuma o prepovedi preden bodo pritisnili na »vžl- jedrsklh poskusov, ki so sra pri- galne naprave..« Prva posledica sovjetskega sklepa, ki jc že precej vidna bo. da bodo zahodne države obnovile atomska eksplozij«, za katere se v ZDA že več mesecev zav/.rmajo vojaški krogi in m no- sjtu^0 gi člani Kongresa. Naj ponovimo samo misli, ki so g jih o tem izrekli različni držav- g niki. Obsodba sovjetskega kora- g ka je bila očitna. Tito: »Zdaj je | Za ljudi m zahoda ima sovjetski sklep tri različne posledice. V vojaškem pogledu bo imel postopek sovjetske zveze za po- ze tako daleč, da sovjetska vla- g da objavlja sklep o obnovitvi g poskusnih eksplozij jedrskega i orožja. Ne preseneča nas tako g zelo sporočilo o obnovitvi po- %. atomskimi in vodike- g vimi bombami, ker bi lahko ra- g zumeli razloge, ki jih navaj* g vlada ZSSK Bolj nas preseneča g to. da se je to zgodilo na ds* g začetka te konference mira. g sledico mrzlični razvoj majhnih Spričo tega je ves svet še bolj g ■ pravili na razguvorih v Ženevi V zahodnih državah so ostro *n gigantskih vrst atomskega zaskrbljen. (Nadaljevanje s 1. str.) SIRIMAVO BANDARANAIKE - PREDSEDNICA CEYLONSKE VLADE »Ne govorim le kot predsednica vlade neke dežele, marveč predvsem kot mati in žena. ki se boji vojne in vseh njenih strahot, ki se boji. da bi njen sin padel v vojni ali pa umrl zaradi njenih ložaju žene ,ki ga je pripravila posledic po dolgotrajnih mukah. Angela Vode. Zelo težko smo do- kar bi bilo še bolj grozno.« princ norodon SIHANlTf. - Sef kamboske države »Nobena sila nima pravice imeti vojaško oporišče, če tom ti nasprotuje legalna vlada dežele.« modibo keita -predsednik republike mali »Udeleženci beogradske kflnfe renče smo pionirji miru in graditelji narodne skupnosti, ki bo zasnovana na pravici in bratstvu Ekonomske enote in priprave na nove pravilnike o delitvi ČD in OD snesene KMETIJSKA POSESTVA ZARADI OPRAVIČLJIVIH VZROKOV ZAOSTAJAJO ZA KMETIJSKIMI ZADRUGAMI V zadnjem času posvečajo precejšnjo skrb pripravam [pri njihovi učvrstitvi, pri dode-za sestavo novih pravilnikov o delitvi osebnega dohodka j :t 1 csnovnih in obratnih sred- v gospodarskih organizacijah. Zato smo se nameni H i^' in ured*tvi *™™™> pravnih ^ v ° J i Odnosov med enotami m* posa- pfftftti tudi o tem, kako je s temi pripravami v kmetijskih ■ meznih enot do kmetijskega go-zadrugah in v kmetijskih gospodarstvih. Prav na kratko IViko rečemo, da so posebno kmet'iska gospodarstva pri pripravah takorekoč na samem začetku, saj vsa še niso u^nela dokončno izoblikovati in utrditi ekonomskih enot. Medtem so kmetijske zadruge korak pred njimi. T-ko imajo dokončno izoblikovan-^ ekonomske enote in dobro izdelajo proizvodne finančne plane po ekonomskih enotah skoraj vseh gorenjskih kmetijskih zadrugah. Posebno pa prednjačijo zadruge Gorenja vas, Cerklje, Radovljica in Jesenice, ki so si s temi pripravami zagotovile pogoje za izdelavo novih pravilnikov o delitvi dohodkov. Člani upravnih organov in sindikalnih organizacij so dobro seznanjeni z novimi predpisi, saj so o tem veliko razpravljali na svojih sestankih, močno pa primanjkuje ustreznega administrativnega kadra, ki bi prinravo tehnično izpeljal. Se bolj pereče jc pomanjkanje tega kadra pri kmetijah gospodarstvih. Večina loh gospodarstev jc izven večjih naselij in so zato le z veliko težavo dobila najnujnejši kader za vodenje knjigovodstva. Kmetijska posestva oo v izgradnji in dobivajo sredstva predvsem za gospodarske investicijo, za potrebe družbenega standarda pa so sredstva predvsem spodarstva nimajo dovolj močnih knjigovodstev, pri uvajanju ekonomskih enot nastajajo velike težave. Nekatera gospodarstva nimajo urejene knjigovodsko evidence in zato premalo tekočih ekonomskih podatkov, na katere bi se bilo mogo-o onreti rrri izdelavi proizvodno-finanenih programov in pri organiziranju ekonomskih enot. Zato so to enote do sedaj v glavnem določene le ekvirno. Krm-i ■ iskim zadrugam je pri or-gamzinmju ekonomsk h enot in pri pripravah na nove pravilnike ponvagala predvsem Okrajna zadružna zveza, pri kateri je bila v ta namen ustanovljena posebna komisija. Voditelji sindikalnih organizacij po kmetijskih zodrugah on imeli pred nekaj mewei tridnevni seminar v Poljčah, kjer so se seznanjali a to problonmti-ko. Pred kratkim ustanovljena kmetijska zbornica pa nudi pomoč predvsem kmetijskim |O0pO» dmrstvom. Pri Zbornici za kmetijstvo in gozdarstvo je bila nam- zelo skromna. Posledica so seve- r** ustanovljena podobna JfeMlfed da največkrat slabo stanovanjske ip druge razmere, zato bo v prihodnje temu zastoju vsekakor treba posvetiti več pozornosti in seveda nameniti potrebne vsote denarja. Ker torej kmetijska go- ja kot pri zadružni zvezi za pomoč kmetijskim gospodarstvom. Pomagala in svetovala bo pri izdelavi analize gospodarskega stanja mej in smeri proizvodnje v posameznih ekonomskih enotah, ZMEČKANI VOZNI LISTKI Pretekli teden tflH se votli z avtobusom iz Kranja v Skofjo loko in bil priča dogodku, ki mi rr bil prav nič všeč. Zato sem se odločil, da ga napi'em, seveda z upanjem, da bo to vsaj majhen opomin tistim, ki ne znajo biti vljudni. Na avtobus, ki odpelje ia Kranja proti Škofii lokt ob pol o bi uporabili sredstva, ki jih rošijo za oborožitev za ekonomski razvoj premalo razvitih dežel, bi podrli ogromen jez, ki obstaja sedaj na sve*u.« ADAN ABDULAH OSOTAN - PREDSEDNIK REPUBLIKE SOMALIJE »Hladna vojna je pripeljala do dirke v oborož(-v;inju. ki jo v naj. VBČJ1 meri ogroža svetovni nv.r. Zelo žalostno je. da trosijo astronomske vsote denarja za vražja orožja, namesto, dn bi ga uporabili za izboljšanje socialnih Blnžh na svetu, za odpravo lakote, nepismenosti in bolezni ter v drugo namene. Tako bi se končalo ekonomiko siromaštvo v premalo razvitih deželah.« BEAVOGUI LOUB8 LANSANA - GVINEJSKI ZUNANJI MINISTER »Mir in svoboda 6ta celota. Nobena dežela ni niti svol>odna, niti varna, dokler so po svetu žarišča vojne. Naša konferenca mora obravnavati vse te grožnje m si prizadevati, dn bodo vsa ta vojna žarišča odstranjena ali, da se bodo vsaj. zmanjiala.« tal k doseženim uspehom. Blejskim tabornikom so čestitali tudi z-.istopniki DruStva prijateljev mladine. Planinskega društva Bled in gaatteev. POMIRITEV V BRAZILIJI - Po dvanajstih dnevih krize v B*" ziliji so naposled našli rešitev, ki bo pripeljala podpredeediB*3 Goularta na položaj predsednika Brazilije. V brazilskem glavn«*11 mestu so sporočili, da so trije vojaški voditelji sprejeli ustavne mem.be. Danes ali jutri bo Goulart uradno proglašen za Tiov«^3 predsednika Brazilije. Glavno vprašanje, ki se zdaj postavlja, je: koga bo predaedo^ Goulart. v skladu z ustavnimi spremembami, imenoval za pred^' nika republike. AMEP.ISKO-BRITANSKI PREDLOG - Predstavnik britaroske^ zunanjesra ministrstva je na t imovni konferenci izjavil, de w* Velika Britanija in ZDA ponudili Sovjetski zvezi ustavitev j***" skih poskusov v zraku za vselej, in ne da bi čakali na vzpostavi^ nadzorstvenega sistema. Cilj tega predloga jc rešiti svet pred atc*11' skimi radiaeijami, ki so nevarne za človeško življenje. »Ce bo Sovjetska zveza sprejela to ponudbo, bo pomenilo, da ^ za vselej ukinjeni jedrski poskusi v" zraku«, je izjavil predstavi11 britanskega m;ni fcost po novih vzgojnih pripomoć-j šotnim za njihov trud, zlasti pa^ kih ,kot so na primer vizualna | učiteljicama Kandučevi in Jegli-£ učila. cevi za njuno dolgoletno in uspeš- < Predsednik Sveta za šolstvo, ; no delo na žirovniiki šoli. Zbo-, Andrej Caserman pa je nanizal j rovanju je sledil izlet na Planino se nekatere pereče probleme, pod Golico. Tu so se udeSeženci * 111 ^d drugimi pomanjkanje učne-j pogovarjali o obravnavanih mne-^ 8a osebja. V Kranjski gori, na njih in v tovarl&kem popoldnevu i pričeli letošnje šolsko leto. Z (, PRIJETNO S KORISTNIM i V teh dneh je DPD Svoboda? Primskovo gostovala 6 pestrim ^ kulturnim programom v Blagovi- ^ ci. Program je obsegal dva dela, 4 prvi se je nanašal na 20-letnico f vstaje, v drugem pa je nastopila r folklorna skupina^ novo ustanov- f ljeni instrumentalni kvintet, žen-f ski in moški pevski zbor. Moški r zbor je tokrat nastopil prvič, f Mednarodni jubilejni šahovski veleiurnir .,Bled 61 pred pricetkom Šolskega leta Sindikat železarskega izobraževalnega centra in sindikat jeseniških prosvetnih delavcev sla Pred pri četkom šolskega leta organizirala za svoje člane prijetja izleta. Vzgojitelji mladih metalurških delavcev in tehnikov 60 86 podali na Srednji vrh nad Martuljkom, osnovnošolski in gimnazijski vzgojitelji pa na dvo- (Nastop je društvo združilo z iz- J pRV0. KOLO NEPOPOLNO, V DRUGEM PA FISCHER — TAL J 1:0 — PRISRČEN ^okrožno potovanje po S*a- |te^^Ka^to^t^te v|spREJEM NOVEGA MLADINSKEGA PRVAKA BRUNA PARME - NESREČNI UDOVČIČ — ZA TURNIR ŽE V ZAČETKU VELIKO ZANIMANJE ©cenili so dosedanja prizadevanja Preteklo soboto je imelo DPD Svoboda Javornik — Koroška Bela lemi občni zbor. To drušvo je Prvo v okraju, ki je na občnem zboru v tej sezoni ocenilo lansko-*efcno delo in si začrtalo smernice 24 pribodnje delovno obdobje, društvo vključuje blizu 600 čla-n°v, od katerih je 260 aktivnih. Vsi ti delajo v 7 odsekih. Kljub 'e*n.u, da društvo nima lastnih Prostorov, je eno najbolj delavnih na Gorenjskem, saj sta pevski ZW in godta na pihala sodelo-vaia na vseh proslavah in akademijah v domačem kraju, pa tudi na centralni proslavi 20-letnice Vstaje na Poljanah nad Jesenicami. Pevski zbor pa je sodeloval tudi na centralni proslavi v Ljub- ljani. Društvo vzorno skrbi, skupno s šolo, za vzgojo pevskega naraščaja v mladinskem pevskem zboru in tamburažkem orkenrtru. Društvo si že več let prizadeva, da bi dobilo svoj dom. V zadnjem letu je od teh prizadevanj že to-fn^f°, ze+ v 2LF?*«r*ri«tll 5« ,., j , , , • žseher je to spretno lzRonctu m hko napredovalo, da so potrjen: , i 10 I „• „P;^ii2i v Z .. T , - , , i d Tali a ze v 12. potezi pripeljal v nacrti, določena lokacija; zagotov- {* ,^ . _lf™J tn ^ «„„1*1^ 4velike težave, medtem ko se je finančnih sred-J . .... „„rolr v Čeprav sla glavnega sodnika veleturnirja dr. ing. Milana Vidmarja, še bolj pa gledalce, že v prvem kolu neprijetno presenetila z miroljubno delitvijo točke Germek in Bertok kar v 17. potezi, pri polni šahovnici, je bilo kljub temu na ostalih šahovnicah precej vroče. Takšna ugotovitev velja tako za prvo kot tudi za drugo kolo, v katerem je poskrbel za presenečenje, če sploh lahko zapišemo, da je to presenečenje, mladi velemojster Bobby Fischer, ki je z odlično igro — žrtvoval je damo in kasneje zanjo dobil dve trdnjavi in tri kmete! — »ukrotil« donedavnega svetovnega šahovskega šampiona Mihajla Talja. Sovjetski velemojster je naredil tezi (!). Fi- ljen je tudi del stev. Težave pa imajo z zemlji ščem, vendar upajo, da bodo tudi*? to rešili. Računajo, da bodo lahko kmalu pričeli z gradnjo Društvo tega spremljali to sre- Jprav je vse kazalo, da bo zdržal ima tesne stike e Svobodo Trbov-t. . . ._____t.- _____ ____ in t»„___ nekdanji svetovni prvak že v 18. potezi znašel v brezupnem •■položaju. Številni gledalci so ra- Dovoli, da ti v priznanje izročim ta darila.« — Potem ga je prisrčno objel in poljubil, vsi prisotni pa so ra še enkjrat nagradili za njegov uspeh z navdušenim ploskanjem. — Skoda je le, da najmlajši udeleženec blejskega turnirja v svoji igri z velemojstrom Pet- zumljivo v ponedeljek popoldne irosjanom ni imel več sreče Ce- zanimaniem. ičanie z največjim Ije II., s katero izmenjujejo razna!J, ■ * 1 . , . * Videlo pa se je, da se je falj gostovanja. Občnemu zboru so prisostvovali tudi zastopniki družbenih organizacij in predsednik jeseniške občine. Prijetno čtivo Kulturni, prosvetni in zgodovin-^i zavod »Borec« je v maju in Ittniju izdal dve številki mladin-8ke revije »KURIRCEK«. Mladinska revija »Kurirček« si ^G po prvih dveh številkah pridobila velik krog bralcev in prija-^ijev. S svojo vsebino iz težkih, K!itvnih dni naše ljudske revolu-?'je, z dogodki iz današnjih bo-»*V zatiranih ljudstev v svetu in 8 svojo pestrostjo je navdušila °froke, starše in vzgojitelje. Prinaša jim prijetno čtivo za dom ln šolo. Čeprav je namenjena °trokom od osmega do petnajste- , 8a lea, marsikdo slnrejšil segel P° njej. Številne pohvale dekazu-**J0, da jo revija opravičila na-p r i č 1i k o\ • r, n j a izdajatelja. i v k n r ni en Nov leksik«;a - Zagrebško založniško dojetje »Informn'or« je teh dneh založilo prvi jugofllo-nr>ski leksikon, ki obravnava go-^^arska vprašanja. I \ Ikon s£buj(. v]-ot jo tisoč pojmov. Komik v nt komični slture'ji - »».^ ^akor težko odločil za podpis k porazu na formularju in zavlekel ta najtežji trenutek za vsakega šahista vse do 47. poteze, čeprav je bil konec jasen že vsaj 10 ali 15 potez prej. In ko je le demonstrator obesil na veliko šahovnico napis i Fischer - Talj 1 : 0, je odjeknir v ) festivalski dvorani navdušen a-V drugi polovici septembra bo\plavz mlademu Bo,bbyju. izšla nova številka revije »Ku-\ rirček«. To bo prya številka no-J BRUNO PARMA vega leni.ka, ki bo obsegal deset \ _ „,, .„,,' številk. Novi letnik bo bralce raz-i MEDNARODNI MOJSTER veselil z dvobarvnim tiskom in\ ge a večjim navdušenjem pa so povečanim obsegom, s primerni- \ p»iedalci in udeleženci turnirja v mi nagradami za reševalce kri- lponedeljek popoldne pozdravili žank, rebusov, slikovnih ugank ininoVega mladinskega svetovnega driunh z;:nimivcsti. V reviji »Ku- ijiahovskega prvaka Bruna Parmo, n.očv". bo vsakdo našel kaj zani-J^o, s<> je le-ta pojavil v veliki mivega. Sdvorani. Novega prvaka, ki je s Cena revije bo še naprej 60 i tem osvojil tudi naslov medna-dinarjev za izvod, celolena nn-Jr^jnega mojs.tra, so toplo sprejeli ročnina je 600 din. Poverjeniki pai/.e pred vhodom v dvorano blej-imajo za skupinska naročila 10i6ki pionirji, v dvorani pa je ta odstotkov popusta. S prijetna dolžnost pripadla v irnc- Sole, pionimke organizacije, de-lnu Sahovislce zveze Slovenije, lovmi kolek; ivi in posamezniki! i jugoslovanske šaliovske zveze ter Mladinska revija »Kurirčok« jeJVi3eh jugoslovanskih šahistov naj-primerno darilo za vsakega otro-J starejšemu jugoslovanskemu ude-ka. Zato pcslcrb.e, da bodo vsiiievencu blejskega turnirja in se-otroci imeli naročeno s\'Ojo revi-i danjemu državnemu prvaku dr. jo »Kurirček«-, ki jih bo veakipetru Trifunoviču, tet je dejal: mesec razveselila z novo števil- a^Vsi se veselimo tvojega uspeha, ko. Ce hočee imeti celoten letnik i Bruno, ti si Slovenec, toda iz srca revije, jo noreči te čimprej na na-i ti čestitamo vsi Srbi .Hrvati, Bo-slcv: Uredništvo in uprava revije| sanci, Makedonci in Crnogorci. »Kurirček«, Ljubljana, Trg revo-J-rvoj talent jo potrjen in prepri-I;i i;o 1 — ali po elefenu na štc->can sem, da bo naša socialr* p-* vilko 22-736. J skupnost, storila vse za tvoj na- . daljnji napredek, razvoj in vzpon. proti velikemu »tigru«, je Parma v časovni stiski vzel spretno nastavljenega nasprotnikovega kmeta in se zaradi tega znašel pred matom ali pa izgubo figure. GLIGORIC - FISCHER (Kraljeva indijka) Partija iz I. kola blejskega mednarodnega veleturnirja L de .Sf6, 2. c4, gC, 3. Sc3, Lg7, e4, d6, 5. Sf3, 0-0, 6. Le2. e5, 7. 0-0. Sc6. 8. d5, Se7, 9. Sel, Sd7. 10. Sd3, f5, 11. ef, S : f5, 12. f3, Sf6, 13. Sf2, Sd4, 14. Sfe4, St 8 15. Lg5, Dd7, 16. g3, h6, 17. Le3. c5, 18. L:d4, ed, 19. Sb5. a«, 20. Sb : dfi. d3. 21. D : d3, Ld4+. 22. Kg2, S : g3, 23. S :.c3, S : c8, S : fl, 24. Sb6, Dc7, 25. T : f i. D : bO, 2(5. 1>4, D : M, 27. Tbl, Da5 28. S : c5. D : c5, 29. D : gS+, Lg7, 30. T : b7, Dd4, 31. Ld3, Tf4, 32. De6-[-, Kh8, 33. Dg6 remi. DARGA - UBOVCIC (Kraljeva indijka) Partija iz I. kola blejskega mednarodnega veleturnirja 1. d4, Sf6, 2. c4, d6, 3. Sc3, So:1." 4. Sf3. g*5, 5. e4, e5, 6. Le2, L;7 7. O-O, 0-Q, 8. Tel, c6. 9. Lfl, a5. 10. Tbl, TeC, 11. d5, Sc^. 12. b3, od, j 13. cd, Ld7, 14. Sd2, Dc7, 15. n4, Tf8, 16. Sc4, Se8, 17. Le3, ti, 18.' ef, gt, 19. Tel, Sf6, 20. S:d6, D:d6, 21. Sb5, L:b5, TL L:cd, DdS, 23.1 L:b5, e4, 24. f3, Kh 3, 25. fe. S:e4,J 26- T:e4, fe, 27. L:f8, D:f8, 28. d6,) Td8, 29. d7, Df4, 30. Tc4, De3-r-,J 31. Khl, Lf6, 32. g3, Kg7, 33. Dg4-j Crni j c prekoračil čas. ZA UDOVClCA 2X0 Vsekakor je doslej najbolj nesrečno starta! zagrebški mednarodni mojster Mijo Udovčič. V prvem kolu proti Dargi in v drugem proti Bisguierju so skoraj vsi, sam pa še najbolj, pričakovali popoln uspeh. Vse pa se je obakrat v časovni stiski zasukalo za 180 stopinj. Prvič je Udovčič prekoračil čas, drugič pa v časovni stioki spregledal skoraj vse, kar je le ostalo na šahovnici! S tem pa se je »odrekel« tudi 10.000 dinarjem, saj prireditelj nagradi vsak aga igralca, ki osvoji celo tbdkO s L.000 dinarji. In ko je že besoda o denarju — nagradah — naj zapišemo še to. Prva nagrada na mednarodnem jubilejnem šahovskem veletura'rju Bled 61 je 1000 dolarjev in 500.000 dinarjev, druga 800 dolarjev in 400.000 din, tretja 600 dolarjev in 300.000 din, četrta 450 dolarjev in 2O0.0C0 din, pota 350 dolarjev in 130.000 din, šesta 250 dolarjev m 100.000 din, sedma 200 dolarjev in 90.000 din, osma 150 dolarjev in 80.000 din, deveta 100 dolarjev in 70.000 din in deseta 100 dolarjev ter 60.000 din. B. Fajon tretje KOLO: PORTISCH - BERTOK - remi BLEDj 5. septembra - Danes jc zanimanje za Bleiski šahovski turnir precejšnje. Udeležuje se ga veliko gledalcev, ki se predvsem zanimajo za zanimiv potek srečanja med Pachmanom in dr. Trifu-novićem ter Donnerjem in Fi-scherjem. Naš velemojster in mladi Boby sta oba žrtvovala in si s tem ustvarila zelo ugodne pozicije in za oba skoraj lahko napoveme popoln uspeh. Precej boljši položaj si je danes ustvaril že tudi nedavni svetovni prvak Tslj proti islandskemu velemojstru Olaf^sanu. Doslej je bila dokončana le partija med Bertokom in Portischem, ki sta že po približno dveh urah in komaj 15 potezah razdelila točko. V ostalih srečanjih so v času, ko poročamo (19. ura), položaji na šahovnicah dokaj nejasni ali pa tako »pleteni, da še ni moč predvideti končnega rezultata alf vsaj približno oceniti, kdo stoji bolj« beli ali črni. B. F. Blejske sffcice Bobby ni več kavboj. Stevikrđ ljubitelji šaha so sicer pričakovali mladega in skoraj najvišjega osemnajstletnega Bobtrjrja- Fischer-ja tudi tokrat v njegovih, pred časom, značilnih kavbojfcah. Toda vsi so se ušteR. Na Bledu celo krožijo govorice, da ima Bobbv tokrat s seboj kar sedemnajst elegantnih oblek. Kolikšna sprememba od njegovega zadnjega bivanja na Bledu (na turnirja kandidatov za svetovnega prvaka). In še nekaj. Ko je moral Bobby prvič na Bled, so mu morali preneka-teri pomagati z denarjem, sedaj pa ima Bobbv sam na hranilni knjižici vloženo 25.000 dolarje*. Škoda je tako lepe dvorane. Dr. ing. Milan Vidmar, glavni sodnik na turnirju, je bil slabo razpoložen, ko je moral sprejeti remi med Bertokom in Germe-kom že v 17. potezi. »Kdo pa bo gledal takšen šah? Mar ni škoda tako lepe in velike dvorane, če bo prazna, brez gledalcev, ki prav gotovo niso željni taksnih odločitev v partijah.« Blejski pionir namesto Parme. Slavnostni otvoritvi, ki je bila v soboto zvečer, še niso prisostvovali vsi udeleženci turnirja. Manjkali so še Bisguier. Olafeson, Matanovič in Parma. Medtem ko je namesto Matanoviea žrebala njegova soproga, je za Parmo potegnil listek s številko 3 eden izmed blejskih pionirjev. V ponedeljek je bilo največje zanimanje za njun dvoboj ^•kega komika Jimrnvja Duran *T« medtem, ko je gledal telev" ^Joki spored, okradli tatovi. C ^ ukradenih predmetov ni ravnog <'jhna, okrog 20 tisoč dolarjev ^ dokumenti r avtomobilske cesto v v »-Con t ni za Izvenarmadno k'RoJo- v r,e<>-'T.idii, so v dneh r'fer.'nr<. odprli razstavo foto-bii i/ ° ^e^u mladine'na avtomo-cesti »Bratstva in enotnosti«, jj.'^^ovanjc na kulturnem po-«.tiit U ~* ;'f kn-(ar za presveto in ■g*turo |n pr os ve to ZIS, Kretel jjv'^nkovski^, je pred dnevi spre-^ j- 1111 nra" za presveto Bolivije, g^-ja Sel.-nna Velandn. Na raz-riju°ni ''" r-;.--,r;.vlj,-ili <> HOxl»dova-dr^v°^°^ dežel na kulturnem po-) \ v njt. Irna - Pravlcar snem« orne-.' gruJ° fdni«ko podjetje v Bočkem l'rvih f"'rn ■ fc^no i^niod Mari Vlc:>' v lilrnu bo oblikovala m J* Vlady- '1>a 3e wl« Prav v ^ «neh v Bačkem Gradištu na poročajo, so znanega am ti "n ■ Meiirovlču V Sl^itu^ v<»n«.«ti, )>,aviiar dokumentarni^ Velikem jugoslovanskem Meštroviču. I. kolo: Gligorič — Fiscl>er remi, Donner — Pe-trosjan remi, Parma — Keres odloženo, Darga — Udovčič 1:0, Bisguier — dr. Trifunović remi, Germek — Bertok remi, Pachman — Matanovič odloženo, Por-tiseh — Geller 0:1, Najdorf — Olafsson odloženo, Ivkov — Talj prekinjeno v slabšem položaju za belega. II. kolo: Fischer — Talj 1:0, Olafsson — Ivkov remi, Geiler — Najdorf remi, Matanovič — Portisch remi, Bertok — Pachman prekinjeno, dr. Trifuncvić — Germek 1:0, Udovčič — Bisguier 0:1, Keres — Darga remi, Petrosjan — Parma 1.0, Gligorič — Donner remi. Po II. kolu imajo po eno in pol točke Darga, Bisguier, Gellcr, dr. Trifunovič, Petrosjan in Fischer. V včerajšnjem tretjem kolu so sc srečali: Donner — Fischer, Parma — Gligorič, Darga — Petrosjan, Bisguier — Keres, Germek — Udovčič, Pachman — dr. Trifunovič, Portisch — Bertok, Najdorf — Matanovič, Ivkov — Geiler in Talj — Olafsson. — Danes bodo igrali prekinjene in odložene partije, jutri pa je prost dan. V četrtem kolu, v petek 8. septembra, bodo igrali naslednji pari: Fischer — Olafsson, Geiler — Talj, Matanovič — Ivkov, Bcrf ok — Najdorf, dr. Trifunovič — Portisch, Udovčič — Pachman, Kercj — Germek, Petrosjan — Bisguier, Gligorič — Darga in Donner — Parma. Igralni čas je od 16. do 21. ure. 4 STRAN SREDA. G. SEPTEMBRA 1961 OBVEŠČEVALEC m II L II OGLASI ,.. a Z obiska v »Konjskih opekarnah« PRODAM ? kolesi, dirkalno in navadno, odlično ohranjeni, prodam. Kli-šama, Gorenjski tisk, Kranj 3467 Ugodno predam dobro ohranjen kuhinjski kot — mizo, 2 stola in zaboj za premog. Naslov v oglasnem oddelku 3521 Ugodno prodam šivilski šivalni eiroj, dobro ohranjen. Naslov v oglasnem oddelku 3511 Prodam staro gašeno apno. Na Skali 4, Kranj 3532 Prodam kompletno otroško posteljico. Naslon' v oglasnem oddelku 35?!? Prodam motorno kolo DKV 350 ecm. dobro ohranjeno. Ogled vsak dan na Polici 14, Naklo. Ivan Durič 3534 Prodam kuhinjsko mizo. Na*!ov v oglasnem oddelku 3535 Prodam motor Vespo 150 c?m. dobro ohranjen. Naslov v oglasnem oddelku 3536 Prodam stopnice. Pot na Jo-šta 26. Kranj 3537 Prodam ali zamenjam osebni avto Steuer v voznem stanju. V račun vzamem tudi moped. Visoko 60 3538 Prodam violinčelo. Naslov v oglasnem oddelku 3539 DKW 250 ccm, letnik 1955 s prikolico ali brez, prodam po ugodni ceni. Šenčur 230 3540 Prodam dobro ohranjen Fiat 800. Naslov v oglasnem oddelku 3541 Prodam ročni p! etilni stroj znamke Irena. Naslov v oglasnem oddelku 3542 Prodam dvoje oken, notranja polkna. velikost 90/119. Sajovic Miha, Valjavčeva 6, Kranj 3515 KUPIM Kupim zazidljivo parcelo v bližini Kranja. Naslov v oglasnem oddelku 3543 OSTALO Vsa tapetniška dela Vam hitro, lepo in moderno izdela tapetnik Jože Lakner, Stražišče 3212 RAZPRODAJA! Valilnica v Naklem razprodaja zaradi preobremenjenosti vzrejaličča, po zelo znižani ceni, plemenske pš^ke vsak dan v vzrejališču na Pivki 10. KZ Naklo 3527 Nisem plačnik za moje-,i moža Ivana Soleti. Zena Greti Soleti 3544 Dne 3. septembra som ob 21. uri izgubil aktovko s fotoaparatom na cesti Sk. Loka — Kranj, na odseku med Sv. Duhom in Sr. Bitnjem. Prosim poštenega najditelja, naj jo proti nagradi vrne na naslov v oglasnem oddelku 3515 V najem hi dala delavnico za čevljarsko ali kako drugo obrt. Cena in poboji po dogovoru. Ponudbe oddati v oglasni oddelek pod »NP-45« 3564 Zamenjam suho, zračno, veliko dvosobno stanovanje s pritiklina-mi v zgradbi Narodne banke v Radovljici, Gorenjska cesta 16, za enako v Kranju. Ogled stanovanja je možen vsak dan dopoldan Palavestrič DPD Svoboda Prims-kovo prireja ob začetku sezone plesni tečaj, ki. bo vsak četrtek ob 19. uri v veliki. dvorani Zadružnega doma. Tečaj, bo trajal 12 večerov z venčkom.. Začetek tečaja 14. septembra obi 19. uri. Vljudno vabljeni 35481 Po službi grem pomagati v! Zaloge opeke naraščajo 700 TISOČ KOSOV OPEKE ČAKA NA KUPCE Prav gotovo sodi med naj po- j a. Pomanjkanje opeke je bilo membnejši gradbeni material — opeka. Nekaj let nazaj in še vse do letošnjega maja, je bilo na kmetijstvo ali drugam za hrano f G oren jskem zaradi številnih gra-in stanovanje. Pavla Kokal, Kid-Fdemj, po opeki precejšnje povpra- ričeva 7, Kranj 3549 Iščemo pridno in samostojno natakarico. Nastop službe s 15. septembrom. Naslov v Oghptnena oddelku 3550 V nedeljo, 3. septembra, sem izgubil od Podbrezij do Bleda duš- tevanje. Gorenjske opekarno ni-'so uspele izdelati toliko opeke, kot so jo gradbena podjetja potrebovala. Privatniki sploh niso 'prišli na vrsto. Pomagali so si na ta aH oni način. Nekateri so jo izdelovali kar sami doma. — Precejšnjo vrzel s tovrstnim grad- nik od motorja. Prosim vrniti t benim materialom je zapolnilo proti nagradi na ime Jože Keršič, f splošno gradbeno podjetje »Pro-tovarna »Sava«, Kranj f jeki« iz Kranja, ko je začelo lami pereče vse do letošnjega maja. Sedaj pa se je stvar obrnila. Kako je v resnici, smo se pozanimali v podjetju »Kranjske opekarne«. Tu so nam postregli z zanimivimi podatki o 'tem gradbenem materialu. Letošnji načrt »Kranjskih ope-' kam« je predvideval 14 milijonov kosov razne opeke, vendar, kot je trenutna situacija pokazala, bodo izdelali v dveh obratih, in sicer na Bobovku in v Cešnjevku, okoli 12 milijonov kesov opeke. Potrebe Gorenjske v zadnjih letih pa so pokazale, da bi vsako Garažo na Primskovem, v bližini Šončurske ceste, dam v najem. Naslov v oglasnem oddelku 3551 'izdelovati žlindrino opeko in je J leto v kranjskem okraju potrebo-[zato nabavilo dva posebna stro-I vali okoli 20 milijonov kosov epe- Kino in 8. se p- 1 Obisk Jugoslovanov v tujih dr-vah. V letošnjih prvih šestih MAIGRE f mesecih je odpotovalo v tujino nad 118.000 naših državljanov ali skoraj 40 tisoč več kot lani. Kaže, I™ 8VS5T\-a 86 i50 število Jugoslovanov, ki bedo letos potovali v tuje države, prvič povzpelo nad 200 tisoč. Še 6. septembra Rali-'vedno je več posameznih poto- Jeseni*e »RADIO«: 7 tembra francoski film POSTAVLJA PAST Jesenice »PLAVŽ«: 7 tembra amer. barvni film LJU BEŽEN EDDY DUCHINA Žirovnica: jansko francoski film ZDRAV NIK IN MAZAC vanj kot pa kolektivnih izletov. Tako je do konca junija letos ko- _ „ , ., ,-. , 91aktivno notovalo v druge države Dovje: , septembra itali^nskoi ^ mCTno ' r*90 tisoč državljanov. i Posvet gozdarskih strokovnia- francoski MAZAC Radovljica: 6. septembra italijanski film VOLARE ob 18. in 20. uri; 7. septembra ameriški glasbeni film GIGI ob 20. uri Duplica: 5. in 6. septembra angleški barvni film UREZI NJENO IME S PONOSOM ob 18. uri; dne 5. in 6. septembra pa ob 20. uri Kranj »CENTER«: 6. septembra italijanski glasbeni film POTUJEMO V SAN REMO ob 16., 18. in 20. uri, ter matineja istega filma ob 10. uri; 7. in ,8. septembra ameriški barvni film NEKATERI SO PRITEKLI ob 16., 18. in 20. V Tiskanmi napredujejo V minulem mesecu, so pričeli v predilnici tdkstime tovarne Tiskari m a v Kranju s proizvodnjo česane oziroma polčesasie preje. Z zanimanjem in zadovoljstvom so ta pomembni dogodek sprejele posebno predice in prisukovalke izmene »B«. Predenje č©sanke je prijetnejše od mikanke, in to zaradi manjšega števila pretrgov in uri ter matineja istega filma objpa zaradi čistih razmer na stroju samem, ker česanka ne tvori v tolikšni meri v ozračju plavajo-Kranj »STORZlC«: 6. septembra J ^ gvrža, kot je to običajno pri zapadno nemški film DANES 9Ejpt«i*W>dn$i mikane preje. S to ZENI MOJ MOZ ob 16., 18. in 20.r,esa!no prejo predejo zaenkrat na uri, ter matineja istega frlma ob{treh strojih. Sedaj bo treba skr-10. uri; 7. e^temtro_an^"bski. f?™Jbeti le še za to, da bo izdelava .čimlepša, predenje pa čimbolj DVANAJST JEZNIH MOZ ob 16., I 18. in 20. uri ter matineja istega f enakomerno, filma ob 10. uri; 8. septembra an-r gW;k: film POPLAVE STRAHU r Za podjetje je proizvodnja ce-ob 16., 18. in 20. uri, ter matineja $ sanke pomembna tako v ekonom-ifetega filma ob 10. uri #skem, kakor tudi v proizvodnem Vpogledu, saj bodo s to proizvodnjo Letni .kino -PARTIZAN«: 6. inJlahfco pokrili potrebo lastne tkal- 7. septembra angleški film PO-inice> ali ^ Vseeno prejo proda ja-PLAVE STRAHU ob 19.30 uri;lu -n m nad0mestilo kupovali šte- 8. septembra italijanski glasbeni i vilke ^gtih prej, ki so potrebne film POTUJEMO V SAN REMOi nj)dgovor: V vašem primeru d<~ favec praviloma nima pravice d:> denarnega nadomestila. Do tega denarnega nadomestila pa bi bili kljub temu upravičeni, čeprav je delovno razmerje pre 'ehalo po spora/umu, aH na podlagi va-;e odpovedi, v primeru, će je do sporazuma ali oapOVedJ prišlo: zaradi premestitve zakonca, ali nuli prebivališča \t zdravstvenih razlogov na podlagi izvida zdrav- povračila prevoznih stroškov še uspeli? Odgovor: Po 77. členu Zakona o zdravstvenem zavarovanju delavcev in nslužbeneev se lahko povračilo zahtevajo le v enem letu po njihovi zapadlosti. Kot dan zapadlosti zahteve se vzame dan, ko je zavarovana oseba plačala stroške, za katere ji gre povračilo. S svojim zahtevkom torej ne boste uspeli, zaradi zastaranja. evropskih držav zberejo k delovnemu posvetu gozdarski strokovnjaki. Letos so za sestanek izbrali Jugoslavijo; pretekli teden so v Rogaški Slatini zaključili tridnevno posvetovanje o izkoriščanju gozdov. Posvetovanja so se udeležili strokovn3»ki iz Norveške, Švedske, Švice, Avstrije, Nemčije, Bolgarije in Jugosftavije. Na sestanku so proučevali nove načine eksploatacije gozdov, razvoj tovrstne mehanizacije in napredek v gozdarstvu sploh. Jugoslovanski razstavljavci na sejma v Damasku, rta osmem mednarodnem sejmu v Damasku, ki so ga odprli 25. avgusta, sodeluje med razstavljavci iz 20 držav tudi 75 jugoslovanskih podjetij, ki prikazu je jo izdelke približno 230 naših proizvodnih podjetij. Naša podjetja razstavljajo v novo zgrajenem reprezentativnem jugoslovanskem paviljonu s površino 1300 kvadratnih metrov, ki ga štejejo med največje paviljone na sejmu. ke. Največji odjemalci »Kranjskih opekarn« so Kranjsko gradbeno podjetje, potem »Tehnik« iz Škofje Loke, »Projekt« iz Kranja, »Gorenje« iz Radovljice »Sava« z Jesenic in »Gradiš« z Jesenic. Nekaj opeke so prodali tudi drugim gradbenim podjetjem izven okraja, in sicer »Pionirju« v Novem mestu in še nekaterim ljubljanskim gradbenim podjetjem, Zaradi nekaterih gospodarskih ukrepov, ki . so zavili gradbeno dejavnost, so v zadnjih treh mesecih začele zaloge opeke v »Kranjskih opekarnah« iz dneva v dan naraščati. Trenutno imajo na zalogi okoli 700.000 kosov opeke. Sede j izdelujejo samo polno opeko, ker je proizvodnja te opeke nekoliko počasnejša. V »Kranjskih opekarnah« razmišljajo, kako bi oddali odvisne zaloge, opeke. Povedali so nam, da so se že pozanimali pri nekaterih gradbenih podjetjih izven kranjskega okraja, kamor bodo prodali opeko. Računajo pa, da se bo stanje v oktobru bistveno izboljšalo in da bo potem tekla proizvodnja vseh vrst opeke normalno. V »Kranjskih opekarnah« tudi menijo, da so letošnje zaloge opeke povsem normalen pojav m da nimajo bojazni, da je ne bi prodali. Podobne zaloge, kot so nam povedali, se skoraj v vseh opekarnah naberejo vsakih pet do šest let. Leta 1955 so se srečali z enakim problemom. Prihodnje leto bodo nedvomno potrebe po opečnih izdelkih narasle in jih bodo samo v kranjskem okraju gradbena podjetja potrebovala okoli 20 do 22 milijonov kosov. Prav zaradi tega bodo še ta mesec odprli nov obrat opekarne v Stražišeu z vsemi sodobnimi napravami in z letno zmogljivostjo 8 milijonov kosov razHčne opeke. Z^nogljivost dosedanjega obrata pa je bila le 2 milijona kosov opeke letno. M. Z. Če bi prišlo do požara Dne 13. avgusta je kornandant Okrajne gasilske zveze za Gorenjsko Janez Gros pregledoval gasilske centre in vodne razmere na tem območju. Posebno slabe vodne razmere ima Dobrava — Vintgar; vodni bazen sicer obstaja, a je samo do polovice napolnjen. Hidranti v novem naselju Dobrava niso niti označeni niti nimajo minimalnega pritiska, T^eizkušnja enega od hidrantov je bila ob 12. uri, toda izkazalo se je, da v njem vode ni. Vaščani so povedali, da od H« do 12. ure in od 21. do 5. ure zjutraj vode sploh ni; niti pri hidrantu niti pri odjemalcih vode. Zelo slabe vodne razmere so tudi v Zabreznici, Smoknču in Koroški Beli. Najslabše stanje je prav gotovo na Suhi ,v Predosljah in Mlaki. Prav gotovo jo še mnogo vasi, kjer so slabe vodne razmere in ni bazenov, toda o tem bodo spregovorili vaščani na« slojih sestankih. Te ugotovitve po vsiljujejo še eno misel: s čim bi na podrečjifl. kjer so ugotovili skromne vodne zaloge, gasili, če bi prišlo do požara? Morda bi le kasalo poskrbeti za ustrezne vodne razmere? Naročnikom Glasa Te dni srno po pošti razposlali položnice za pobiranje naročnine za Glas za čas od 1. maja do 31. decembra 1961, t. j. za 8, in ne samo za 4 mesece, kot smo to delali lani. Ta ukrep je bil potreben zaradi občutnega povišanja pristojbine, ki jo moramo plačati za vsako položnico. Prosimo naročnike, da to z razumevanjem upoštevajo, in pismonoši žc ob prvem obisku poravnajo noročnino. Kolikor predvidevate, da boste zaradi službe ali drugih opravil ob obisku pismonoše odsotni, prosimo, da denar izročite prijatelju ali sosedu, kjer bi ga pismonoša lahko dobil. S tem se bomo izognili nepotrebnemu zavlačevanju pa tudi stroškom, ki zaradi tega nastajajo. Uprava Glasa DELAVNICE TEHNIŠKE TEKSTILNE ŠOLE V KRANJU razpisujejo prosta mesta ~ 2 tkalskih mojstrov Osebni prejemki po Pravilniku. Pismene ali ustmenc ponndbc sprejemamo do zasedbe razpisanih mest. »Al.MIRA« Alpska modna industrija Radovljica, sprejme STENODAKTILOGRAFKO L razreda Plača po dogovoru. Nastop slu/bc možen takoj. Ponudbe poslati na upravo podjetja. IZGUBIL JE OBLAST NAD VOLANOM V nedeljo, 3. septembra ob je na odseku I. reda Podbrezje--Posavec prišlo do nenavadne prometne nesreče. Voznik: osebnega avtomobila dr. F. Z. je zaradi pred seboj počasi vozečega tovornjaka ustavil vozilo in nekaj časa počakal. Nato je hitro pritisnil na plin in v hipu izgubil cfoiast nad vozom. S prednjimi kotesi je zadel v obcestni smernik, nakar ga je zaneslo v skalo. Pri nesreči se je huje poškodovala voznikova žena F. Z., tako da so jo morali takoj preperjati v jeseniško bolnišnico. ODSTRANJEVANJE RAZBITIN Kranjski poklicni gasilci imajo polne roke dela z odstranjevanjem razbitin, ki ostajajo na cesti kot posledica prometnih nesreč. Tako so v soboto, 2. septembra, reševali v Gobovcih, na cesti I. reda Kranj - Bled osebni avtomobil Fiat 600, št. LJ 52-97. Delo gasilske enote je zelo otežkočeno, saj za tako delo ni primernih tehničnih naprav. Zato se dogaja, da se razbitine avtomobilov šele po daljšem času odstranjujejo, i*1 še to na zelo primitiven način. V. M. SPET POŽAR V OKREVALIŠČU NA JEZERSKEM Jezersko. 1. septembra — V 6^-boto ob 15.30 je v okrevališču na Jezerskem že drugič v zadnji'1 dveh letih izbruhnil požar; zadnji je bil 29. novembra 1960. P"'11' so pogasili člani Ljudske milice na Jezerskem in pacienti okn -lišča. V obeh primerih je bilfl vzrok požaru krušna peč, ki nL pravilno grajena, prav tako tu<^ dimnik ne ustreza. Zadnji požar je bil sicer malenkosten, venci .n' bi se prav lahko zgodilo, da pG požar ponovi, če bo peć ostal* v takem stanju. POŽAR v dupljah Zgornje Duplje, 3. septembra " Ob 18.50 je izbruhnil požar na S°* spodnnskem poslopju Mirka Ter*" na. Zgorela Je strežna konstrukcija ter krma za živino. Do P0' žara je prišlo zaradi neustreznQ elfcktrične napeljave; lastnik Je namreč uporabljal telefonsko i[c° namesto električne. Škodo coni.ia na približno 2 milijona dinarjev- Vedno zadnji Če opazim pripraven prostor za koli stopim v vrsto. Toda na'}- parkiranje, tisti, ki je vozil pred bol} strašno jc to, da t le pa »C menoj, pobiti m mi pred nosom pridem na vrsto niti tedaj, kdfa* avzame prostor. Medtem ko se je tip, ki se mu nikoli ne mudi, trudim, da najdem drug prostor za menoj. Včeraj sem hotel kw Nezgode v naši nadzvočni dobi hotela, če pešati in koliko, če se sem 50 nunut, ker je neka plavo- za parkiranje, je za menoj ie piti zelo lepo srajco. Za meno) so večje, kot si mislimo. Danes pelje, kje vse vlak stoji dalj kot laska pred menoj plačala šest ra- dolga kolona avtomobilov, a voz- stal tip, ki se mit ne mudi. Na- gre vse tako hitro, da je človeku 15 minut in ali se lahko posluzi čunov za telefon, dva mesečna niki na vso moč trobijo in me enkrat se znajde picd menoj in potrebno kar dvaJerat več časa, jedilnega vagona, če ima karto za obroka za posojilo, za sebe m za nagovarjajo s takimi besedami, vzame prav tisto srajco, ki >'" da oravi neko delo. Če velimo spalni vagon. šri prijateljice iz pisarne. Nato ki jih ne morem ponoviti, ne da jo hotel jaz. Verjetno jc pomignt sem / telefonirati iz Amerike v Evropo, Jaz stojim in potrpežljivo la- j' vprašala, koliko velja telefon- bi zardel. prodajalki, in ji s prstom poka dobimo zvezo kot bi trenil z kam ter medtem opazujem, kako ski razgovor med New Orlean- Opazil sem nekaj zares čudne- zal, kaj hoče — za mojim hfb* očmi, toda če hočemo telefoni- se vrste pred drugimi okenci som in Rimom, če fe mogoče po- ga. Kdorkoli stoji pred menoj v tom. Ko sem te hotel t <'■"''' rati prijatelju v sosednjo ulico, zmanjšujejo, vrsta za menoj pa slan telegram j 63 besedami v vrsti, niti malo ne hiti. V jedil- lom odpeljati v peto nadstropij čakamo na zvezo po več ur ali raste. Ko je potnik, ki se je bil HonoUilu, in če ima popust pri nem vagonu »pazim nekoga, ki te veleblagovnice, tt jc trm j morda kar celo dopoldne. Reah- naslonil na okence, dobil vsa po- telegramu, ker gre za čestitko. ■ je ze pojedel predjed in pečenko, predme in deček pri dvigalu ",; tivno letalo vas prenese s kraja jas ml.t, počasi izvleče cigareto, jo Ko sem prišel na vrsto '.— je Prepričan sem, da bo sloni na okence in na dulgo in pred 25 minutami široko razpravlja t blagajnikom; o tem, ke je preli vel lanski do- tu h u je Navadno mi zastavi pot ne kave in se končno še lagod-Podobne stvari se mi dogajajo nekdo, ki vozi s hitrostjo 2$ kilo- ne je namesti v stolu, odpre ča- Odločil iem se, da ne bom di, kadar plačujem račun v metrov na uro, in to točno po sopis in začne rele:% ti križanke, kjer več čakal v vrsti, ker s p*' Taki in podobr ' pust, kolikokrat mora premenjati banki. Nedolgo tega sem hote! sredini avtoceste, tako da ga ne lipi rnc pre- dam od sedaj tudi jaz v tisto t"-; vlak, koliko ima od postaje do plačati račun za elektriko. Čakal morem niti obiti niti prehiteti, ganjajo, kamorkoli grem in kjer- sto ljudi, ki sem jim ne mM di. »REDA, G. SEPTEMBRA 1961 ZANIMIVOSTI STRAN £a jopico in krilo na zgornji •liki ne bi mogli reči, da sta fcadnji krik mode, ker smo take komplete že nosile. Pa zaradi tega ne bomo v takem oblačilu nič manj moderno obl cene Nadzorovanje poslovfiiii ljudi v Ameriki Več kot 10 tisoč Amerikance v iz dneva, v dan pri delu in na potovanju opazuje eden »velikih bratov«. Velika podjetja najemajo vse več poklicnih vohunov, privatnih detektivov m tajnih agentov. Ti agenti imajo samo eno nalogo: maskirani kot »kolegi« morajo povsod vohuniti in potem pisati poročila o uslužbencih podjetja. To nenavadno, vendar v praksi že precej običajno kontrolo življenja Amerikancev odkriva v skrbno dokumentirani reportaži ugledni nevrvorski Bat »Wallstreet Journal«. Vohune — v polepševal-nem žargonu menažerjev imenovano »zamaskirani zbiralci podatkov« — nastavijo kot uslužbence ali delavce v podjetjih. Tam sledijo svojim kolegom na vsakem koraku. Opazujejo, če generalni zastopnik gre v kavarno, namesto, da bi iskal kupce, in s telekame-rami s sosednjih hiš slikajo pisarniške prostore aH delo pri vskladi.ščenju. »Mnoge naših strank.« je izjavil direktor neke vohunske agenture s 1700 uslužbenci, »potrebujejo usluge prav tako kot usluge kakšne zavarovalnice.« Menažer neke druge agenture, ki oskrbuje 500 velikih podjetij z vohuni, je izjavil: »Vse kaže, da se uporaba tajnih agentov v poklicnem življenju vse bolj širi.« Taki agenti prijavijo prodajaftko, ki ukrade pol kilograma masla prav tako hitro, kot direktorja, Ki prodaja konstrukcijske načrte konkurenčnemu podjetju. Posnemajo na magnetofonski trak raz- govore o šefih, vohljajo v privatnih pismih knjigovodij in poročajo o »damah«, ki jih je proku- rist spoznal na službeni poti. Po zek> točni ocenitvi »dela« najmanj 3000 poklicnih vohunov po tovarnah, trgovinah in pisarnah Združenih držav. Slatki carinikov Francoski turisti, ki se v zadnjih dneh utrujeni vračajo z dopustov v svojo domovino, doživljajo na obmejnih prehodih kaj nenavadno dobrodošlico; zveza francoskih carinikov — nezadovoljna z delovnimi pogoji — je organizirala nenavadno stavko. Pri tem carinikom ne more nihče očitati zanemarjanja dolžnosti, kajti svojo nalogo — po dogovoru s svojo zvezo — vršijo s podvojeno natančnost jo. Potne liste in carinske dokumente vsakega posameznega avtomobila prav natančno pregledajo; prtljažnike morajo potniki odpirati, izvleči iz njih kovčke in jih po nepotrebnem odnesti na carinarnico. Naivnost pa taka To se je pripetilo Rusku, ameriškemu državnemu sekretarju za zunanje zadeve, ko se je vračal v Ameriko po sestanku z Aden-iiuerjem. Reaktivec, s katerim je prispel v Pariz, je imel dva izhoda. Rusk je izstopil pri zadnjih vratih, istočasno pa je pri prednjih vratih vstopil ameriški ambasador v Parizu general Gaven. da bi ga pozdravil. Nekdo je Rusku namignil, da se ambasador nahaja v avionu, drogi pa so am- Vest, da je topovska granata ubila osem otrok v majhnem italijanskem mestu Averzi, je razburila italijansko javnost. Otroci se namreč niso igrali z granato iz radovednosti, pač pa je bil njihov »poklic« zbiranje granat. Precej prebivalcev revnega mesteca se ukvarja z iskanjem granat in bomb, da bi dobili iz njih eksploziv in ga prodali. Granato je našel 13-letni deček nekje na polju, jo prinesel domov komplet je pa -.j veda le za Posebne priložnost '—i _______ ■■■■■■■■■■ NESREČA OTROK V LIGNANU Na obali mosta Lignano, blizu prostora za taborjenje se je pripetila huda tragedija. Ko je 400 otrok nekega italijanskega otroškega doma istočasno steklo v vodo, se je n* nekem globokem mostu pričelo potapljati okoli 30 deklic. Številni . kopalci so bili neverjetni paniki italijan-skh vzgojiteljev. Samo odločnemu rxisrodovanju nekaterih turistov so mnogi otroci lahko zahvalijo Za rešitev. Kljub termi pa so Štiri potegnili iz vode že mrtve. basadorju povedali, da je Rusk že izstopil. General je hitro stopil ven, ameriški državnik pa se je prav tako hitro vrnil v avion. Tako sta se zopet zgrešila. Pravijo, da se je to ponovilo nekajkrat, dokler se nista srečala. Neki francoski novinar, ki je videl ves komičen prizor, je menil, da je to najbolj naivna diplo-matafca igra v zadnjah petdesetih letih. v Averzi na dvorišče, in jo pričel razstavljati. Okoli njega so se kmalu zbrali otroci. Nenadoma je odjeknila močna eksplozija, da so se zdrobile šipe na sosednjih hišah. Ko so pritekli ljudje, so bili priča grozljivermi prizoru. Na tlaku so ležala s krvjo oblita trupla petih dečkov, medtem ko. od treh ni bilo niti sledu, ker jih je eksplozija popolnoma raztrgala. Ubita je bil t\idi neka starka, ki je sedela pred vrati. V Velenju izkopljejo vsak dan 8500 ton premoga. Rudarji velenjskega rudnika so dosegli v juliju povprečno dnevno proizvodnjo nad 8500 ton premoga. To je doslej največji uspeh znanega rudnika lignita. Nadaljnja merinizacija ovac v Makedoniji. V Makedoniji bodo letos merinizirali 500 tisoč domačih pasem. Na kmetijskih posestvih in zadružnih organizacijah bodo merinizirali vse ovce. Od leta 194*, ko so začeli z merini-zacijo, so v Makedoniji merinizirali več kot 2 milijona ovac. Tako se na nekaterih večjih obmejnih prehodih zbirajo tisoči motoriziranih Francozov in v dolgih kolonah čakajo, da pridejo na vrsto pri carinskem pregledu. — Družine ki so imele pred seboj v načrtu še dolgo pot, so morale svoje načrte menjati, ker so se carinike formalnosti zavlekle za več ur. Na meji pri Baslu je morala policijska enota urejevati promet. Kljub temu so se čakajoči avtomobilisti hudo jezili in s trobljenjem ter drugimi sredstvi protestirali proti francoski carini. Prav to pa je želelo vodstvo stavke. Istočasno so namreč v Ženevi lahko avtomobilisti brez kontrole prestopili meje; tam so si namreč cariniki izmislili prav nasproten postopcik: čeprav so bili na svojih delovnih mestih, se .prav nič niso zanimali za potnike na cesti. N Cariniki upajo, da bodo tako prisilili državo, da ugodi njihovim zahtevam. Edini naSii Znani francoski pisatelj, slikar, filmski režiser in kritik Cocteau si je pred dnevi privoščil kaj nenavaden luksus: dal si je napraviti trajno ondulacijo. Ker se je zgodilo to na Ažurni obali — ne ostane nič skrito — so se za Coc-teaujev podvig kmalu pozanimali novinarji. Hudomušni Cocteau jim je povedal, da je trajna on-dulecija bira edini na«in. da spravi svojo »divjo glavo« v red. Azija proizvaja na!?eč filmov Po neki pred kratkim objavljeni statistiki znaša število v letu 1960 po vsem svetu izdelanih filmov 2S50. To pomeni, da se je število filmov v primeru z letom 1950 povečalo skoraj za tisoč. Samo v Evropi so posneli v lotu 1960 več kot 900 filmov, od katerih je bilo lf)0 v koprodukciji. Italija je posnela največ filmov — 170; Francija 133, Velika Britanija 123, Sovjetska zveza 120, Zahodna Nemčija 106, Turčija 104, Vzhodna Nemčija 27, Avstrija 10. Jugoslavija 17, Madžarska 15, Švedska 15, Danska 14, Finska 14. V Afriki je bila filmska produkcija majhna z izjemo ZAR, ki je posnela 50 filmov. Na vsem ameriškem kontinentu so posneli 300 filmov, medtem ko se je Azija s 1580 posnetimi filmi povzpela na vrh lestvice svetovne produkcije. V Aziji je vodilna Japonska 6 310 Posnetimi filmi. dokumenti! IVA* JAM dokumenti: dokumenti! 8 V začetku decembra so se v Poljanski dolini pri ^ Kocjanovih v Bukovščici sestali Stane Žagar, Lojze Ke- r be, Jože Gregorčič, Maks Krmelj ter aktivisti rz Medvod. Škofje Loke in iz obeh dolin. Tedaj je Žagar, ki se je vrnil rz Ljubljane, kjer je dobil navodila, povedal, da ima vstaja tu namen, da bi po Titovem načrtu dvignili k orožju vso Gorenjsko. Nemci so namreč pripravljali nova preseljevanja, kar je brk> poleg ostalega, treba preprečiti. Rečeno je bilo tudi, da se bo Cankarjev bataljon premestil v Poljansko dolino in tam razvil še širšo aktivnost. Pri nekaterih nemških enotah, kot so bili Luksemburžani, je bilo glede Hitlerjevih postopkov opaziti nezadovoljstvo, in čeprav je Glavno poveljstvo par- 0 tizanskih enot sodilo, da je v tem času na Gorenjskem v okoli 10.000 Nemcev, so cenili, da so tla za razvoj vstaje ugodna, predvsem pa, da je množičen upor potreben. Navodilo za vstajo je bilo napisano z mlekom, ki ga je Žagar takoj, ko ga je prebral, sežgal. Še preden pa je Cankarjev bataljon zapustil Mohorja, je doživel še en spopad. V začetku decembra je zapadel nov sneg. Že prej so bile številne sledi, kajti bataljon ni miroval. Razen tega so cankarjevci preživeli tam dva meseca. Zato so najzanesljivejši kmetje takoj, ko je zapadel sneg, zvozili in shodili poti ter sekali drva Tako so bile sledi čisto zmešane in Nemci bi jih težko odkrili. Ko pa je zapadel nov sneg, so pohiteli. Na Mohor je prišlo okoli 200 Nemcev. Spopad je bil neizbežen. Nekaj Nemcev (6) je padlo, ostali pa so bili pognani v beg. Po tem spopadu se je tudi nekaj partizanskih novincev razbežalo. Bataljon je bil že tako namenjen drugam, konkretno v Poljansko dolino. Zato se je drugi dan odpravil na pot. Tedaj je štela enota 72 mož. 9. decembra zvečer se je pričel premik. Toda — tudi ta ni minil brez praske, ki sicer ni bila huda, vendar značilna za tisti čas, kajti dokazovala je, da so bili Nemci tam okoli budni na vsakem koraku. Na polju med Selcami in Dolenjo vasjo, kjer so hoteli prečkati cesto, so naleteli na nemško patruljo. Z bataljonom je bil vol iz kroperskega farovža, živa rezerva, ki je že enkrat ušel nožu in je tedaj vlekel za seboj sani, natovorjene s hrano in s šotorskimi krili. Cankarjevci so usekali po nemški patroli s tremi mitraljezi. Pri tem sta bila dva »stražmojstra« zaščitno ali »schutzpolicije« ranjena. Preostali so se do jutra skrili v neki hlev, vendar so Nemci tako lahko ugibali, da se je bataljon preselil drugam. 3. najimenitnejša AKCIJA DOTLEJ Pot z Mohorja je bila dolga, a zaradi snega in tej-, vorov na hrbtih tudi hudo naporna. Na Stripnik, majhno vas, so prigazili naslednji dan, ko se je svitalo. Tu so predanih in prenočili. Ze popoldne, 11. decembra, so zvedeli, da se po dolini Luše bliža precej močna kolona Nemcev. Razumljivo je bilo, da so naglo pospravili in se umaknili v bližnji gozdiček. A Nemci so se zgubili neznano kam in dan je minil brez posebnosti. Štab se jo zdaj odločil, da bodo krenili naprej. Tako so proti večeru prišli v Rovte pod cesto, ki pelje na Blegaš. Utaborili so se pri kmetu Debeljaku, pripravljeni na vse. To je bilo moč sklepati po nesezutihčevljih, ki jih tudi med spanjem niso sezuli, tudi ostala oprema in orožje sta bila pri rokah. Noč je potekla mirno. Tako je prišel tisti 12. december. Jutro je bilo spokojno. Tudi patrulje, ki so se vrnile, niso zvedele nič posebnega. To, da so prejšnji dan videli nekje nemško kolono, ni bilo nič posebnega. Da bi se vrnila proti škof j i Loki, o tem nihče izmed domačinov ^ ni vedel nič povedati. { dokumenti! dokumenti! dokumenti! a 9 Ran? \Ve-ncr Rlchter 17 ■ "lni;;|,. s sel>o.j dinamitne naboje in lopate?« je vnraš»| Hahncmann. je dejal Beijerke. davili so i Mfte proti vrhovom. s,'ša1i so Buschmaivna. ki jc govoril Hahen-i«3 / edli bomo hribovje ob desni In levi s*ranl cetf. Braniti moramo prelaz.« Spredaj M , r,-,n 7rii v široko dolino, ki se je ra*»rost;riil,v VM od ob/orja proti jugu. Nad odda-^On nlžinn je >ijn!a polna in svetla Iona. Rnarhmxnn jc rav na vrh gorskega hrbta. , "''''iiiui,,, s4. \v ustavil na majhni skalnati i/bo-kluii. "''"ukai... j< dejal. -Od tod je moč streljati na Vs* strani.., r lN*l izboklino jc padlo pobočje strmo proti dolini. ',()«ilo vid- ti cesto, ki sc Je v ovin- h »Puščal i nai dol. >>,l(l tod lahko obvladate cesto.« *r» Uuehler. Hj»* tudi,- J« deta! Crudmnnn, »Miniran bomo Jutri zjutraj. Dovolj časa imate. *° Uhkn dobro vkopljttc« B»s*-hniann |c odšel navzdol po pobočju. »Itazbili N bomo,-, jc dejal Beijerke. M s«- počutil /a gorami,« Je zamr- Legli so na trda tla in zaspali. Guehler je ležal na hrbtu in čutil kamenje, ki ga je tiščalo v križ. V obraz mu je sijala polna luna. Skalni vrhovi so (.;go stali v lunini svetlobi. -Svinjarija!« jc dejal Grundmanzi, ki je ležal nad ruehleTJcm. Guehler je zadremal. Potem je zaslišal kotalje-njto kamenja in s pod rsi j s nje okovanih škornjev po skalah. -.Preplah!« jc dejal nekdo, ki je močno sklonjen opazoval pečine. »Ta je znorel,« je deja Grondmamai. ►►Naprej, naglo, pripravite so. V desetih minutah morate biti vsi spodaj pri avtomobilih. Vse stvari v/.emite I seboj!« Vzeli so lopate, Mrojnioo in naboje ter se spvstfli po pobočju. »Kakor mezgi,« jo dejal Beijerke. Na cesti so našli avtomobile. -Človek.« je dej-et Filnsrh nafmiwna.nnn. »«ri in val posrani preplah!« -Američani »o sc izkrcali za nami na zahodni 0|-Xli- .Drvi svoj ftbee, Filusch!« je dejal Rahnemann. Avtomobile so obračali na ozki cesti. Podčastniki in votniki so preklinjali. »Naprej, naprej,« je dejal Busvbmann, »pohitite!« Motike, strojnice in lopate so zmetali na avtomobile. -V.ri'/ hrupa!« je vpil Buschroann. »Sam pa kriči, kakor da je na kavarniškem dvorišču. - je dajal Guehler. Zavili so m- v odeje, se stimuli drug pole«; drugega in zrtNpnli. Avtomobili so vo/.ili navzdol po hribu. Pred jutrom »o se spet pripeljali do obale. -O Američanih ni ne duha ne sluha... je dejal Beijerke. »Nič drugega, samo mučenje ljudi,« jc znova pričel Filusch. Nenadoma se Je nad njknl" pojavilo nekaj lovski b letal. PoskakaAi » z avtomobilov bi polegli v jarek zraven ceste. Lovska letala so streljala po avtomobilih. ►►Človek,« je dejal Beijerke. -tile pa lepo bljn- vajo.« Stekli so na cesio. Voenik njihovega avtomobili, jc vl.^1 prek odprtega okna. ►►Kaj i pa je s temle?« je dejal Filuach. ►►Korfec!« Je dejad Beijerke. 7, voznikovega rela je tekel majhen curek krvi. SneM so ga s sedeža m ga položili v jarek. Lovska letala so se vrnila. Dostojanstveno, kakor veKke lastovke, po kro*«a nad posušenimi koruznimi polji. -Pokarali nam bodo vso naš-o branjarijo!« je vvkMknil Beijerke. StekH so čez travnike in pustili avtomobile, kjer sn obstali. v Pred nitim je bezal krivonogi Buschmann. Pritekli so do neke hrte sredi polj in se zasopi-hanl ustavili za zidom. »Psi!« je dejal Buschmann. lovska letala so nenehno krožila nad njuni. Beijerke j > stopil v hišo in se vrnil z loncem, v katerem je bila na pol skuhana kokoš. ► G!ejte,« je dejal, -pravkar sem jo kupil.« Sli m> v kuhinjo, postavili lonec spet na ognjišče in posedli okros mize. -Naj kar streljajo.« je dejal Beijerke. Nad hlso so leteli težki bombniki. Zelo visoko so hii?ti prsti severu. Lovska, letela so letela tik nad strehami in strelje.la na avtomoMh? po cesti. -Vse bodo posvinjali < je dejal Filusch. Ita/delili so si kokoš. Vsakdo je vad sto; kos in ga obiral. »•Nekam trda je,« je dejal Guabjbar. -Da,« je dejal Filusch. -trda kakor onaneJb« Na cesti jc vse utihnilo. Od !i so k avtomobilom, ki so prasni stali na sončni cesti. Priiel je nizki In debeK Breuteroann in presrzel n.'ihov avtomobil. Na koruznem polju so izkopati plitvo jamo in pomžtti vanjo -Toaarifc«. Potem so jo naglo zasuli s peskom. -Naprej.« je vpil s ceste Buschmann. -pohitite!« Pripeljali so se do obale in sc ustavili v nekem gozdu. »Američanov ni,« je dejal Filusch. -Morda bodo še prišli.« je odvrnil Hahnemann. Vso noč so ležali v gozdu in čakali. Zjutraj so odili z Bnsclunamnom vzdolž cest,'. Prišli so do neke kmetije in se v njej nastanili. Kmetija jc bila prazna in zapuščena. Samo v hlevu so našli nekaj nedoraslih piščancev. Piščanci so frfotaM po hlevu In bežali prek dvorišča. Busehmann v razpeti srajci je tekal za njimi. Napodili so piščance nazaj v hlev in zaprl« vrata. Potom so pričeli na dvorišču kuhati. Dopoldne so jim pridelili italijanske prostovoljce i/, fašistične mifcoe. O-nndmarin in Guehler sta ležala na slami, ki sta jo pripravila za noč. Zraven njtiju je ležal eden prostovoljcev. Guehler je dejal: »Čemu ni«i ostal doma?« »Italija je velika,« je dejal oni, »Italija bo zmagala.« »Ne, ne,« je dejal Guehler. »Italija več kulture od vseh.« »Ni ravno tako videti,« je dejal Grundmann. »O, Italija stara kultura in vsa velika mesta, FiTcnca, Milano, Benetke, Rim.« »Pa mi?« je dejal Grundmann. »Vi samo Berlin, Francija samo Pariz, siromašne dežele.« -Kad pa. je z Mussoiintjem?« je vprašal Guehler. »O. MusKoJina velik človek, on bo zmagal.« -Se -vedno?« je dajal Guehler. Pristopil je RHtmh in dejal: -Po kavo moraš.« »Jas?« je dejal prostovoljec, -Jaz sploh ne iti po kavo,« -Naprej je dejal Filusch. »la« nikakor prinesti kavo.« HB»»ch ga je sunil in dejal: »Naprej, naglo!« Prostovoljec je vstal in udaril FJtaseha. 5 STRAN G LAS SREDA, 6. SEPTEMBRA 19& ŠPORT • ŠPORT•ŠPORT • ŠPORT•ŠPORT•ŠPORT•ŠPORT•ŠPORT ____!_____£________ ' ■ .... : ___:_i_—_i_—_-_:_i MLADI PLANINCI PO STEZAH PARTIZANSKE JELOVICE Planinska zveza Slovenije organizira vsako leto mladinski orientacijska, pohod za Milovanovičev memorial. Letos bo ta pohod v nedeljo, 10. septembra, na Jelovici s startom na Lipniški planini. Na Jelovici bodo poskrbeli za planinski tabor, kjer bodo planinci lahko tudi prenočevali. Pravico do tekmovanja imajo člani mladinskih f ' -»kov Planinskih društev Slovenije, člani Zveze tabornikov in Počitniške zveze Slovenije. Planinsko društvo Bled, ki je miciator tega pohoda, vabi vse prebivalce Gorenjske, da se udeležijo tega edinstvenega slavja in si hkrati ogledajo NOB Zakaj Znano je, da je bila pred dobrim letom ustanovljena v Kranju Okrajna zveza za telesno vzgojo, ki naj bi združevala razen Partizana tudi vse ostale športne panoge na Gorenjskem. Namen ustanovitve jc bil tudi v tem, da bi še bolj poživili telesno kulturo v kranjskem okraju. Toda, kot je razvidno iz dosedanjega dela tega najvišjega telesnovzgojnega organa v kranjskem okraju, je to v bistvu nadaljevanje bivše organizacije Okrajne zveze Partizan, medtrm ko se za ostale športne panoge ta zveza praktično sploh ne briga; skratka, do nekaterih njej podrejenih odborov ima vodstvo OZTV prav mačehovski odnos. Res, da je letos nekoliko teže finančnimi sredstvi, vendar bi spomenike! se dalo k'jub temu skrrtnno, ner-imalno delati v vseh odborih Dostop na Lipniško planino je j Okrajne zveze, če ne bi z vso uso-možen tudi z motornimi vozili, in \ do gorenjske telesne kulture raz-sicer preko Rovtarice in Martin- j polagal en človek, ki mu je bore čka ali pa skozi Poljansko dolino, (malo do tega, kako delajo razen Planinske poti bodo markirane. l Partizana ostali odbori športnik ■ ■ ▼ ie* dneh so končale mladinske delovne brigade, ki so bile sestavljene v precejšnji meri iz srednješolske mladine, zaradi bližnjega začetka šole, delo na Centralne n športnem parku v Kranju. Kljub velikim uspehom, ki so bili doseženi, je treba do jesenskega deževja končati se nekatera nujna dela, da ne bi čez žitno propadalo, kar je bilo v zadnjih dveh letih z velikim trudom ustvarjeno. Zato se obračamo k vsem prebivalcem Kranja in okolice, k mladinskim in sindikalnim organizacijam, da pripomorejo s prostovoljnim delom za ureditev teh nujnih stvari. Športni park, ki ga je v teh dveh letjh gradila mladina, bo služil vsem nam in našim otrokom, in prav zato je še toliko pomembnejše, da se dela dokončajo. Dela, ki jih je treba še izgotoviti, niso težka. Vsakdo, ki je voljan s svojim delom pomagati, lahko '?rldc vsako popoldne na gradbišče za kranjskim kopališčem. Ob letnem kinu »-Partizan« stoji lesena lopa, kjer je shranjeno orodje, ki si ga lahko izposodite. Na gradbišču vam bodo strokovnjaki obrazložili vsa dela. Treba je presojati humus in ga nasuti na pripravljeno podlago. ŠPORTNO DRUŠTVO »TRIGLAV« miBHiniMii^ Bežni vtisi z republiškega taborniškega mnogoboja iinii w pii panog, za katere skoraj vedno ni denarja, za partizanske organiza-ci te pa vedno. Številni amaterski gorenjski športniki in telesnevzgojni delavci se res čudijo temu, kako je mogla Okrajna zveza organizirati v Kopru več tečajev za čredno telovadbo, razen tega pa se je skupnega treninga udeležilo več telovadcev in telovadk. medtem ko za ostale športne odbere ni denarja niti za funkcionalne izdatke, za normalno delo. Pa še to, kar najbolj bel: te-lesnov^.gojne funkcionarje. Vodstvo OZTV ima tudi po drugi strani zelo slab odnos do dejavnosti posameznih odborov, saj kljub mnoaim vabilom in ustnim Rokometašice startom Mladosti pred Od 13. do Hi. avgusta je bil na Debelem rtiču pri Ankaranu republiški taborniški mnogoboj. Tabornike so tekmovali v postavljanju šotorov, signalizaciji in orientacijskem teku. Tekiraovanja se je vdokftfta tndi ekipa iz Kranja, ki se je uvrstila na četrto mesto. O vtisih kranjske ekipe s tega tekmovanja nam je napisal krajši sestavek tabornik Joža Sifkovič. Kranjsko ekipo smo sestavljali: Svrk, Miro, Zmazek, Raca in jaz. Naš vodnik je bil Hine. Iz Kranja smo odpotovali z vlakom do Di-oče, šest stiskalo na« štirih slamaricah. Ze naslednje jutro smo takoj po zajtrku tekmovali v signalizaciji in postavljanju šotorov. Postavljanje šotora nam ni šlo preveč dobro od rok in smo ga postavljali približno dve minuti. Sicer kovali, ker doma nismo imeli šotora, da bi trenirali. — Popoldne smo se nekateri odpeljali v Koper, kjer smo si ogledali doževo ralačo, muzej in stari del mesta. Pošteno smo so najedli fig, ki so bile tu zelo poceni. Naslednji dan je bil na vrsti orientacijski tek. Toki i smo približno pol ure. S komoasom emo določali smeri, spoznati smo morali razne potne znake. Ob poti so bile nameščene štiri kontrole. Po našem tekmovanju smo opazovali še tek starejših tabornikov. Popoldne smo se lahko kopali, po večerji pa smo so udeležili tabor-velemoj;trov, štirje mednarodni nega ognja. Program je bil zelo pester, nastopal pa Je tudi naš Joža kot »oča s Krana«. in v čisti kranjščini povedal nekaj okroglih. Prihodnje jutro smo podrli tabor, okoli devetih pa so nam na zboru slovesno podelili nagrade, prehodno pokale in diplome. Prvo mesto si je priboril Koper, drugo Ljubljana, tretje Novo mesto in četrto mesto Kranj. Kmalu po zboru smo 6e začeli odpravljati vsak proti svojemu domu. CIF pa boljšega rezultata nismo priča- etos resni Za člani v republiški rokometni ligi bodo v nedeljo, 10. septembra, zaigrale tudi rokome Lasice v osemčlanski republiški ligi, kjer bo z Gorenjske tudi letes sodelovala kranjska' Mladost. Letošnja ženska republiška liga bo najkvalitetnejša dosrej. Zato v začetku ni moč napovedati favorita za prvo mesto, niti kandidata za izpad iz lige. Toliko izenačenih moštev še ni bilo v tej ligi, kot jih bo letos. Pred nedeljskim startom smo obiskali rokornetašice Mladosti, kjer smo zvedeli marsikaj zanimivega: @> Trener Pclde Solelšek nam jc dejal: »Po več letih S>0 bile, letos priprave najboljše, kar je precejšnja zasluga erjnih igralk, ki so se resno lotile dela. V prvi ekipi bodo prišle v postov naslednje igralke: Mira Udovč (vratar), Meri Kc!m?.n, Francka Jankovi';, Anki in Majda An&ele, Ivanka in Marija Tolar, Zdenka Kristan, Glga Rajgelj, Nataša Ccsnik in Tatjana Mcžrk.« q Na Vprašanje, kakšno mc"'n fjo ze.srdla Mladost ob koncu -v-venstva, so pesamezne igralke dejale: Kaplan Mer) Kclman: »Ce bomo teko pridno trenirale, kot srno zadnje tri tedne, bomo zaneslj:vo odale v ligi.« Vratarka Mira Udove: »Lahko bc.mo prve ali zadnje; vse je od-viiTrno, kako bomo prihajale na trening.« Francka Jankovič: »Lahko računamo na dobro uvrstitev.« Anka Ankele: »Prvi bo letos tisti, ki bo imel največ sreče. Borile sc bomo za čimboljše mesto.« Majda Ankele: »Želim si predvsem to, da bi igralke redno prihajale na trening, in uspeh ne bo izostal.« Marija Tolar: »Pridružujem sc mnenju Majde.« Zdenka Kristan: »Upam, da smo dovolj dobro pripravljene za nedeljski start.« Olga Rajgelj: »Naša ekipa je zelo perspektivna in je zmožna mnogo večjih uspehov, kot jih de6ega« Ivanka Tolar: Računam na dober plasman v republiški ligi.« urgencam ni na seji nobenega zastopnika Okrajne zveze. Kot primer navajamo zadnji dogodek. Junija je na primer Odbor za rokomet sklical skupno sejo s predstavniki Okrajne zveze, kier naj bi razpravljali o razvoju rokometa v naslednjih dveh lelth na Gorenjskem. Želeli so, da bi temu sest.*«nku prisostvoval tudi predstavnik OZTV Kranj. Kljub obljubi pa se ni nihče odzval niti k&'meje opravičil. Preteklo sredo je Isti odbor spet sklical podoben posvet, verdar se je zredilo enako kot junija. Da M zanesljivo prišli na to sejo zastopniki Okrajne zveze, je član IO RZS, tovariš Pejovič, dan poprej ielefonično vpra?al tehničnega sekretarja OZTV tcviriša Vodneve, če bi lr'~*> prišel. Te*»'ii?Hj sekretar OZTV je ebljnbil, da se bo osel: no udeteSfl seje z nekaterimi člimi predsedstva. Iz Ljubljene sin prišla dva zese-rnihe., od OZTV pa ni bilo nikogar. Pri ngs se vprašujemo. ^A{ res ni v vodstvu Okrajne zveze človeka, ki bi utegnil priti vsaj enkrat letno na se-stenek njej podrejenega odbora? Ali se res hlfcee ne nra iz oči v oSi pogdedaii in rove;'rti resnice? Fno vsekakor drž', da v sedan'1 Okrajni zvezi za telesno vzgojo V Kranju ni nekaj v redu. Ko smo še razgovM-Jall z nekaterimi šporf-rimi delavci v ostalih športnih odborih OZTV, smo med drugim zvedeli, da imajo celo uslužbenci Okrajne zveze dok? j čučen odfpas do amatesk»'h šport-n!h delavcev. Val, ki jjhn je pri src:* razvoj telesne kulture na Gfirea$skem, so razočara ni nad delom Okrajne zveze za tel emo vzgojo. Želijo s', da bi ta okrajni šperini forom res dobil v tel" ni kulturi tisto vlogo, ki mu popada. To se pravi, da ne bo OZTV podpirala samo eno vrsto športne dejavnosti, marveč da bi upoštevala vse športne panoge enako. Zavedeti se moramo tudi, da smo na Gorenjskem vsi eno. in da ni več dveiirnosti v naši icicsnl kalturi. -ek Pozabljeno prijateljstvo Srečal sem se z Janezom; z dobričino, ki ni kadil in tudi ni pil alkoholnih pijač. Rad je poslušal vesele štorije in se dekletom plaho nasmihal. Ta večer je bil tako vesel, da je prelomil z abstinenco in se pridružil naši družbi, kjer smo uganili včasih tudi prenekatero okroglo. Da bi se kdo ne izmuznil pripovedovanju, smo žrebali. »Janez je na vrsti!« je zado-nelo v zboru. »Saj veste, da ne znam govoriti,« se je branil. »Daš rajši za deset litrov črnine?« »Ne, to pa ne!« je zagrabil varčni Jansz. »Govoril bom. — Ampak nekaj resnega bom povedal.« »V gimnaziji sam imel sošolca — no, nekateri ga poznate —, ki je bil ro svoji pridnosti nekje v sredini — vem pa, in rudi drugi vedo. da je v matematiki precej šepal; prav pri tem predmetu isem mu precej pomagal, da je srečno privozil do konca. Oba sva maturirala. Oba sva tudi hkrati dobila službo v isti tovorni. Njemu se je sreča kmalu nasmehnila, meni pa je obrnila hrbet. Prijatelj Peter je brž prišel v oddelek, kjer je šef potreboval pomoč. V kratkem je postal pomembna oseba. Kar je on delal, je bilo vse zelo važno in prepričal je druge, da je v podjetju nenadomestljiv. Hodil je takorekoč po zraku. Ja£ pa sem imel precej manj pomembno mesto v drugem oddelku. Leta so tekla. On je bil Pqč6cč s svojim oddelkom, jaz pa sem še vedno tičal za jsto m i ■? o kot prvi dan. Tudi najini dohodki so se razlikovali. Lepega dne se je moj prijatelj in sošolec vpisal na univerzo kot izredni študent. . . — Izredna marljivost, so trdili vsi. Tisti pa, ki so ga dobro poznali, so vedeli, da vso snov preštudira v dopoldanskem času v tovarni, delo pa prepušča svojim podrejenim.-« »Pa mu ni nihče gledal P0** prste?« je nekdo vprasaL »Kdo neki? S šefom sta bila prijatelja. Imela sta vsak svojo sobo. Podrejeni so vedeli za ta študij — pa kdo bi drezal v to. Vidite, tako je Peter študiral, jaz pa sem gulil vedno isti stol. Peter je postal šef. Bil eem premeščen v njegov oddelek. Spomnil se me je, sem si mislil-Prijatelja se je spomnil ... Eji Janez, zdaj si na konju! Peter ve, da si marljiv in odprte glave. Ni pozabil, da si mu p*" magal preganjati matematiko v gimnaziji. . .« »Preklemansko sem radoveden, kako se je odrezal,« jem«* nil Miha. »Takoj vam povem. — Vsak ,se predstavi šefu — no, tako tudi jaz. Prešerno sem odprl vrata in že od daleč zaklieal: Zdravo, Peter . . .! Čestitam k diplomi! Kaj, Peter, ali ni čudno, kje se spet srečava. V gimnazij1 skupaj, zdaj spet skupaj' T Upam, da ti bom v pomoč. Ali se še spominjaš, kako sVa . - • Obraz se mu je pomračil. Tovariš Janez — je dejal — prosim govoriva poslovno. Želim, da omenjaš starih stvari in da ne pozabljal, da sem tvoj predstojnik. In še nekaj: ne tikaj vpričo drugih!« — Onemel sem. Kaj pa prijateljstvo, Peter? sem komaj izdavil. — Pozabi! Zdaj sem za vs« šef z diplomo v žepu! Debelo som ga gledal in nisem mogel verjeti. Opazil je to in je dodal: »Tega ne moreš razumeti.« »Mejduš bi ga po nosu. mišljavea domišljavega,« je planil najbližji poslušalec. »In ti, kaj si mu odgovoril'?« »Zelo sem bil razburjen " najbrž sem grdo zaklel. Zaloputnil sem vrata in takoj odšel v personalo zaradi premestitve na staro delovno mesto, kjer & me ob vrnitvi začudeno spraševali, zakaj sem odšel od Petra'- »Zaradi prijateljstva, tovari#! Zaradi prijateljstva ...« Fid Mladi igralci tenisa kranjskega Triglava Prvenstvo Kranja v tenisu Kranj, 5. septtfmbra - Na obeh začasnih teniških igriščih T K Triglav se odvijajo od minule sobote dokaj zanimive borbe za naslove kranjskih prvakov. NftStOpa več kot trideset članov kluba .predvsem pionirji in mladinci. Tekmovanja pionirjev 60 že zaključena. V skupini do 14. leta je zanesljivo zmagal Leopold ?ni-dar, v skuoini do 12. lota pa Ljubo Kokl. Nastopajoči so pokazali ;>r j znanj« in borbenosti. Od- •!!i!ill!lllllinillH!HHHIHHWlli^ LHlPUST - „A®IJ§" 2 ze .že pripravljene za zajtrk, le gostov še ni bilo. Sama sva se usedla v velik restavracijski prostor, od koder po noju je prvi natakar pregnal, češ da za Mi v uredništvu smo že težko pričakovali našega sodelavca, •V vodal, da je bila Istra nem njegova »domovina« glav-- In bralci »Glasa« pa verjetno še kaj je bilo tam najlepše smo ga bolj. Za kakšno osebo gre, vam vprašali? je povedala že naša »fotografi- »Morje, sonce, barva in cena ja«. Bodićar se je spet oglasil v cvička (150 do 220 dinarjev Merf našom uredni ivu po daljčem j„ seveda, seveda, marsikaj bi molku, ki mu ga pa ne smemo zameriti, saj ima tudi on vse pravic« do letnega dopusta. S eeboj je prinesel tudi daljši prispevek, za katerega pa jc danas, žal, zman.iknlo prostora. -Objavili pa bomo nekaj zanimivosti, ki smo jih zvedeli v razgovoru l njim. Ko smo ga vpra&elL, kje je bilo še lepo, če ne bi imel s seboj moje zveste Marjane...,« je pripovedoval Bodiear s hro-peneiim vzdihovanjem. Potem pa je nadaljeval: »Vsekakor pa mi ha najbolj ostal v spominu ffovl grad in tamkajšnji hotel Trst. Zjutraj okrog 8. ure sva šl.i tja na zajtrk. Usedla sva se v restavracijo, kjer so bile vse mi- rniji: nI prostora, IpniVtC samo M njihove geste — tujce!« Usedla svu se na vrt. Morda bova imela srečo, sicer pa bova morala ostati brez zajtrka... In ko je prišel prvi nate kar, nama .je kratko in malo rekel: .zajtrka tu ne serviramo.* Ta je pa lepa sem si mislil, in če Marjana ne bi bila Marjana, bi t!« to jv-ro res ostala brez zaj-trka. Spustila sc je v boj za zaj-trlv — in imagfria.-i — Sedaj ko si spet doma, si verjetno že pozabil na ta dogodek?« »Vcrjelno bi g;v nikdar ne po-zab'1. če ne bi bij v nedeljo na nojromelni tekmi v TCrartju, in : klonila 6:0- fi:0- - Vo 'olfmalu so zrna- , okilx> yA ^...j... , r, ...„ll.aton1 govalci obračunali med seboj ta- 17 kole:.. Znidar laotonlln 8 tekimoval- " , " V »računali v četrtfinal- l^^f*1* v fvecej lepši \f> p4 sfboJ takole j Koikr ipo9c&lni (ekmi v ''" s predvel svoj dopvst, nam je po- Eu1il,!i«UtolilliUlliliimilHltH^.!ii!illilllll.l,ilKiallliltlllllllllllfUlliH^ «»»1111««^ Kompare, Zdešar M., Znidar B., i^.]^ Zdcčul B., 2un, Mc-lvcd itd. I* efi V skupini pionirjev do 12. leta I .f^Protno od moških pa '»» *{i staro-ti je nastopil« 8 tcklmoval- !rokcuv {a'':r,> kf™> rev, VI s > ob-." alh I -a\ h inpti * - M.u.t-n 6t0. 6:«, Anzele - ?.,n '' '■ '» Crn -<*\ (i::i- 6:0, Znkbr II. - Marom-č 7 "»"^tom 10:8, in se (J:?, 6:0. Z-leaar M. - Kink 6-? !7 Pr>vo- Slovanom in flve*«" 6:0. - ZAra-rnve'tjl so v polflnalu [uvn>tile v polfina'o tekmovanj 0d«Oftl n.vdrrtnfc Izide! Kokl - j IVihodn.o nedeljo 10 t^€% r, 6:7, 0:0 jn Zx«.c ar M. - bra. bodo šli v boj 'za točk« D- 6:2> v firwiUl P* !• Korenjaki ligaši, k jer jih bo ^ Kccl j.r -magal Zdciarja « 6:1, 6:1. hc>v«]o v V# 9 n sicer B°r* VrstnJ rod: K''ki. Zde-ar M., An- ! j.,:,ra, Sova in MladeM II * Kf„ • -v B- *un> Kink- Mnr- nja, &tc . 1 Golnika Tfžtf (Ji CUtl in Muren :ič. Dupljo, Križe in ItedovljicL ^ Dane• so Wl« n« vn?l: le tu:li »prvič sodeluje v goroajA^ prva predti-koiovanja v mo^ki \ komelnem prvenstvu.