Mb Poštnina platana p qrtwmt m Cena Dta 1*- Vlcumskl turni Stel). 2C9 II Citibliani, tetetek 25. novembra 1937 leto II. Razlage o francoskem nepričakovanem obisku v Angliji Razgovori o usodi Srednje Evrope v Londonu London, 25. nov. o. Uradno poročajo, da bosla predsednik francoske vlade Chautemps in zunanji minister Delbos m povabilo angleške vlade prišla 29. in 30 novembra v London na razgovore, ki se bodo nanašali na nemške zahteve, katere je lord Halifaz izvedel ob obisku v Berlin. Francoska državnika sta vabilo angleške vlade sprejela. Temu francoskemu obisku v Londonu pripisujejo zelo velik pomen in ga označujejo kol enega najvažnejših dogodkov po svetovni vojni. Ker bosta Anglija in Francija zdaj zavzeli skupno stališče di nemških zahtev, zlasti listih, ki se tičejo Srednje Evrope in kolonij. Francija in Anglija sta doslej nastopali proti Nemčiji združeno samo pri vprašanju meja, katere bi ob vojni skupno branili. Srednja Evropa pa je bila tisti kamen spotike, ki je bil do zdaj napoti vsakemu zbližanju med Francijo in Nemčijo Glede Srednje Evrope pa je Anglija hodila po svoji poli. Zdaj pa, ko Angleži natančno vedo, kakšne so nemške zahteve in nemški nameni glede vseh važnih političnih vprašanj, se zdi, da hočejo pridobili za svoje stališče tudi Francijo in 8 tem omogočili sporazum, ki naj ustreže nekaterim bolj ali manj opravičenim nemškim zahtevam. Vprašanje je seveda, kaj bo storila Francija, ali bo pripravljena popustiti Nemčiji toliko, kakor je pripravljena Anglija, ki ni tako vezana na Srednjo Evropo. Zdi se pa, da so tudi Francozi pripravljeni na popuščanje, in sicer ne iz kakih prijateljskih čustev do Nemčije, marveč predvsem iz strahu pred vseboj rastočo nemško vojaško močjo, ki ograža najbolj neposredno pač Francijo. Dokaz za to, da Francozi ne bodo neizprosno vztrajali pri svojem stališču glede Srednje Evrope in da bi bili pripravljeni Nemčiji pustiti tam proste roke vsaj v nekaterih ozirih, vidijo v lem, da je francoski zunanji minister Delbos zaradi obiska v Londonu odložil svoje potovanje po prestolnicah Male zveze na poznejši čas. To potovanje naj bi bilo države Male zveze, Avstrijo in Poljsko še bolj povezalo s francoskim političnim stališčem. Še enkrat nemške zahteve London, 25. novembra. Iz dokaj natančnih podatkov iz uradnih angleških krogov se vidi, da sta lord Halifax in Hitler razpravljala v glavnem o teh-le točkah: 1. Nemčija ostane zvesta načinu dvostranskih pogodb, ki jih kaka država neposredno sklene z drugo. 2. Nemčija ne goji nikakega neizprosnega sovraštva do Zveze narodov in ne odklanja, da bi morda v bodoče mogla vrniti se v Društvo narodov, če se ta ustanova reformira. Posebno čl. 16. pakta DN bi se moral vsaj omiliti, da bo izločen iz mirovnih pogodb. 3. Nemčija nima teženj po osvojitvi novega ozemlja v Srednji Evropi. 4. S Češkoslovaško si želi dobre soseščine, lii se da doseči z neposrednimi razgovori, ki naj rode podobno pogodbo, kakor je avstrijsko-nemška z dne 11. julija 1936. 5. Nemčija zahteva kolonije, ki so ji potrebne zaradi pomanjkanja surovin, zaradi goste obljudenosti in zaradi ugleda kot svetovna velesila. Za zdaj bi se Nemčija zadovoljila s tem, da ji druge države priznajo njeno pravico do kolonij. Nova razdelitev kolonij, ki bi jih Nemčija potrebovala, bi imela obsegati prepustitev raznih ozemelj ob popolni njeni suverenosti, medtem ko bi se glede drugih ozemelj priznal Nemčiji politični vpliv ali pa gospodarski vpliv v obliki, ki naj se šele določi. Delbos o svojih političnih potovanjih tariz, 25. nov. A A. Havas: Pred odborom za zunanje zadeve je v parlamentu včeraj zunanji minister DeIbo6 razložil nagibe in okoliščine, ki spremljajo njegovo potovanje v Varšavo, Bukarešto, Belgrad in Prago. Uradno poročilo pravi, da je na seji razložil diplomatski položaj v Srednji Evropi m pri tem podčrtal voljo Francije, da vzdrži svoje prijateljske zveze in da še naprej dela za gospodarsko in duhovno zbliževanje med narodi. V svojem poročilu pred zunanjepolitičnim odborom je Delbos nakazal, kako so nekateri zadnji dogodki v svetu uplivali v zadnjih mesecih oa države, ki jih bo kmalu obiskal. Več poslancev , je stavita razna vprašanja na zunanjega ministra. Delbos je izjavil, da je zelo srečen, da bo lahko šel v London in tam z angleškimi državniki izmenjal misli o mednarodnem položaju. Predsednik Mistler se je ministru zahvalil Aljehin : Euwe 11 : 9 Pravijo, da gre v tretje rado. Tudi Aljehin In Euwe sta včeraj sklenila svoj tretji zaporedni remis. Gotovo pa bi vsaj enemu od teh dveh delali krivico, če bi trdili, da je šlo res tako >rado«. Teklo je namreč tako nerado, da sta se velemojstra morala tudi te igre lotiti dvakrat. Igro sta začela v torek zvečer, Aljehin kot napadalec, vsaj v prvi polovici igre, Euwe pa kot črni branilec. Aljehin kaj rad pobira vse, kar mu nasprotnik ponudi, čeprav še tako preprostega in ubogega kmeta. Hoče na vsak način dokazati, da je niaterijalna premoč, če Se tako majhna, tudi odločilna, na drugi strani pa Euwe že nekaj partij sem rad daje svoje vojake — seveda ne preveč — samo zato, da bi se bolj svobodno gibal in njegovi težki topovi lažje in temeljitejše tolkli. Aljehin menda hoče dokazati, da je vsaka žrtev na račun boljše pozicije najmanj precej tvegana, če ne sploh neumestna. Umestna vedno samo v toliko, v kolikor je sebi »darežljivemu« igralcu nasproti dober ali slab tekmec. V 20. igri je Aljehin spet ugrabil nasprotniku kmeta. Navadno pravimo, da ga je ugrabil, čeprav bi se to dostikrat z drugimi besedami reklo, da ga je nasprotnik le ponudil, ker je računal z drugo prednostjo. Res je, da je imel Aljehin ob prekinitvi torkove igre kmeta več kot Euwe. Ta prednost pa mu tudi tokrat ni zadostovala, da bi igro dobil. Končala se je včeraj s polovično zmago obeh. Po Aljehinovem zaletu v 6., 7. in 8. partiji, ki jih je povrsti vse tri dobil in nasprotnika tako občutno prehitel, da še sedaj vodi z dvema točkama, je tekmovanje za svetovno šahovsko prvenstvo postalo čisto drugačno. Ne več tako precizno, ne več tako silovito, da bi prinašalo cele zmage temu ali onemu, pač pa vedno boli popustljivo in polno napak. Vsaj tako pravijo odlični kibici, ki so se že sami merili v boju z Euwejem in Aljehinom. Od 9. do 10. igre ni bilo nič manj kot osem remisov! Po dve igri pa sta od takrat oba tekmeca dobila. Zanimivo, če ne čudno utegne biti tudi to, da je v zadnjih treh igrah Aljehin dvakrat kot beli samo remiziral. Pa vendar ne misli delati tako do konca. Ce bo z remiji hotel postati svetovni prvak, bo moral neodločeno igrati še najmanj osemkrat. Sicer pa je on že večkrat dobil kot Euwe, ki mu še vedno manjka ena zmaga kot prvi pogoj za drugo, oziroma za obdržanje visokega naslova. Stanje je sedaj po 20. Igri 11 : 9 za Aljehina. Danes igrata v Amsterdamu 21. partijo. Vesti iz Belgrada Belgrad. 25. nov. A A. Včeaj, 24. t. tn. je skupščina izvolila odbor za proučevanje zakonskega predloga o ustroju novih okrožnih in okrajnih 6o-dišč. Odbor se je okoli 12 6estal in konstituiral. Za predsednika 60 izvolili Petra Bogavca, za podpredsednika Ljubomira Božnioviča. za tajnika in poročevalca odbora pa Bogoljuba Kneževiča. Na isti seji so sklenili, da bo prihodnja 6eja odbora 25. t. m. ob petih popoldne v Narodni skupščini. Na 6ejo so povabili tudi pravosodnega ministra Milana Simonoviča. Razpravljali bodo o zakonskem načrtu q noyih okrožnih in okrajnih eodjžčih. za njegovo poročilo in poudaril, da želi ves odbor ministru v Londonu in Srednji Evropi popolen uspeh. Ko je socialistični poslanec Grumbach izrazil nekatere bojazni zaradi potovanja v nekatere prestolnice in da obisk v tistih prestolnicah ne bi bil na mestu, je Delbos odgovoril, da Francija vodi politiko neposrednega stika. To potovanje je tudi bilo dogovorjeno v popolnem sporazumu. Grumbach in tovariši 60 se zadovoljili s temi pojasnili in odobrili ministrove namene. O potovanju v London pa je Delbos odkrito priznal, da to potovanje ni 6amo odgovor na Ha-lifajtovo potovanje v Berlin, ampak celo naravno moralno dopolnilo tega potovanja. Predsednik angleške vlade hoče uradno obvestiti Francijo o izidih tega potovanja. Rdeča španska vlada naj odstopi, da omogoči mirovna poga anfa z generalom Francom Pariz, 25. nov. AA. (DNB) »Jour« poroča z dobro poučene strani, da namerava Negrinova vlada v najkrajšem času odstopiti. Na njeno mesto naj bi prišle osebnosti z nalogo, da 6e pogajajo s Salamanco o pogojih za premirje. Po poročilu tega lista bo predsednik te nove vlade Portela Valada-res. To je Negrinu svetoval predsednik katalonske vlade Companys po razgovorih, ki jih je imel v Bruselju z zastopniki Anglije in v Parizu s francoskimi politiki. Nacionalistični državni svet Saint Jean de Luz, 25. nov. AA. (Havas) General Franco je baje naročil načelniku španske monarhistične stranke, da sestavi načrt novega državnega sveta, podobnega tistemu, ki je bil v veljavi pod monarhijo in republiko, le da bi ta državni 6vet imel širše področje, pri tem pa ne bi aktivno sodeloval v nacionalni politiki. Sef monarhistične 6tranke Goicoecche je obenem dobil zagotovilo, da bo imenovan za predsednika novega državnega sveta. Kakor je znano, je general Franco določil pred nekaj tedni 50 članov, ki naj sestavijo politični sve* španske nacionalistične falange, edine stranke, ki obstoji na ozemlju nacionalistične Španije. S prvotnega seznama so črtali razne monarhistične voditelje, ker se zdi, da je mladina šnanske tradicionalistične falange izrazila željo, da teh 06eb ne bi bilo v svetu. Po drugi 6trani bi pa monarhisti želeli poslati generalu Francu načrt o usta- novitvi pomembne ustanove državnega sveta, ki naj pripravi zakone in prouči osnovna vprašanja španske obnove. Vendar se zdi, da ta načrt monarhističnih krogov ne bo tako lahko prodrl. Japonci pritiskajo čez Rumeno reko Kitajci lih skušafo zavreti pred Nankingom wingliaj, 25. nov. o. V Tsingtau, ki leži ob obali vzhodne pokrajine Čantunga, je bilo proglašeno obsedno stanje. Veliko Kitajcev se je dalo v beg in ti pripovedujejo, da so videli ob tej obali mnogo japonskih vojnih ladij. Begunci pravijo, da so te ladje bombardirale glavno mesto pokrajine Tsinan, ki leži ob Rumeni reki ter so povzročili veliko žrtev in mnogo požarov. Vse kaze, da hočejo sedaj Japonci prekoračiti Rumeno reko ter osvajati pokrajino Tsinan. Šanghaj, 25. nov. o. Poročila, ki prihajajo iz Šanghaja, poročajo, da so ojačene kitajske čete pričele z ofenzivo proti Japoncem, ki prodirajo proti Nankingu. Šanghaj, 25. nov. o. Včeraj je bilo zaključeno pogajanje med angleškim poslanikom in kitajskimi oblastmi v Nankingu ter med angleškim poslanikom v Šanghaju in japonskimi vojaškimi oblastmi glede vzpostavitve nevtralnega pasu v Nankingu. Ta pogajanja so bila zaključena z uspehom. Kitajci so že umaknili svoje čete iz določenega nevtralnega ozemlja. Japonci pa so se zavezali, da ne bodo obstreljevali tega ozemlja, ali samo v tem primeru, če ne bo to ozemlje služilo Kitajcem kot zaledje, kakor je bilo to v Šanghaju. Šanghaj, 25. nov. o. Včeraj popoldne so Japonci ponovno bombardirali Nanking. Njim nasproti je prišlo sedem kitajskih letal, ki so se spustila z njimi v boj. Japonci so sestrelili tri kitajska letala, od katerih sta bili dve ruskega izvora. Japonci zatrjujejo, da so Rusi v zadnjem času poslali Kitajcem sto letal. Angleška pravica v Palestini Jeruzalem, 24. novembra. AA. (DNB) Šejk Saadi Franhan, ki ga je vojaško sodišče obsodilo na smrt z obešenjem, je star 80 let in je prijatelj bivšega voditelja arabskih aktivistov Fauzija Kau-dasija, ki so ga svojčas izgnale britanske mandatne oblasti. Med razpravo je šejk Saadi Šarkan izjavil, da je popolnoma nedolžen, njegovi zagovorniki so pa protestirali, ker sodišče ni hotelo zaslišati priče obrambe temveč samo priče obtožbe. Vojno sodišče tudi ni hotelo priznati razne olajšujoče okolnosti glede na obtoženčevo visoko starost. Končno odločitev o usodi na smrt obsojenega šejka pričakujejo te dni; odvisna bo v glavnem od poveljnika britanskih čet v Palestini. Po končani razpravi in proglasitvi razsodbe je prišlo do demonstracij pred poslopjem sodišča in je morala poseči vmes policija. Vse arabske organizacije in vodilne osebnosti so sklenile skupno prositi visokega angleškega komisarja, naj pomilosti na smrt obsojenega šejka Saadija Farhana. Iz romunske domače politike Bukarešta, 25. nov. m. Časopis »Adeverul«, ki je znan po svoji demokratski usmerjenosti, prinaša v včerajšnji izdaji članek, v katerem se pisec čudi nad tem, da je bil prvi korak novega predsednika narodne zaranistične stranke ta, du je stopil v stik s skrajnimi desničarskimi ele--'uuui in desničar slu m voditeljem Codreanuom glede sklenitve volilnega sporazuma. Kritika je obsodila ta sporazum, češ da ne gre,' da bi na-rodno-zaranistična stranka kot demokratična stranka sodelovala s fašisti. Uradniške plače majejo francosko vlado Pariz, 25. nov. o. Zaradi vladnega načrta o zvišanju uradniških plač je prišlo v vrstah vladne koalicije do razdora, ki ga najbrž ne bo mogoče poravnati. Skrajni socialisti in komunisti zahtevajo, naj vlada določi dve in poJ milijardi za zvišanje plač. Vlada pa tega ne more, če hoče ohraniti državne finance v ravnovesju. Vsa prizadevanja, da bi pridobili skrajne socialiste in radikale za vladni načrt, so se izjalovila. Zato je predsednik Chautemps včeraj poslal predsedniku skupne levičarske skupine pismo, v katerem pravi, da vlada ne more izdati več kakor 1700 milijonov frankov. Finančni minister bo danes popoldne stopil v stike s finančnim odborom, da bo le-ta lahko zadevo jutri dopoldne predložil parlamentu, jaz bom pa zahteval takojšnjo debato in postavil vprašanje zaupnice. Tedaj bo vsaka stranka lahko svobodno prevzela odgovornost pred narodom. Kot skrajna posledica tega spora bi lahko, kakor napovedujejo pariški listi, prišel padec Cbautempsove vlade, katemniu bi sledile nove .volitve. , 4 Vesti 25. novembra Za polovično ceno se pripeljete v Ljubljano od koderkoli, če v dneh od 26. nov. do 7. dec. obiščete razstavo bratov Šubicev v Narodni galeriji. Na odhodni postaji kupite legitimacijo (obr. K 13), katero daste v Narodni galeriji žigosati. S potrjeno legitimacijo imate pravico do brezplačnega povratka domov. Ogromno število beguncev je včeraj prišlo v sanghajsko francosko četrt. Policija je morala z orožjem delati red in je bilo več ljudi pri tem ranjenih. Na čast predsedniku madžarske vlade Dara-nyju in zunanjemu ministru Kanyju so včeraj v uerlinu priredili slovesno kosilo in slavnostno predstavo v operi. Za svetovno razstavo v Newyorku leta 193!) ie Japonska najela 50.000 kv. čevljev razstavneea prostora. b Starodavno japonsko viteško obleko z oklepom I?1*?} vlada P°darila predsedniku italijanske vlade Mussoliniju v priznanje za zasluge pri sklepanju protikomunistične zveze. Poljsko potniško letalo, ki vzdržuje promet med \ arsavo m Palestino, je izginilo na poti iz Soluna piloti Iu 80 bili trije 1>0tniki in tr'i® Oddelek za državno obrambo bodo odprli na berlinskem vseučilišču, kjer bodo razni generali predavali študentom o vojni tehniki. Ta oddelek tehniki"0 ' obvezno obiskovati vsi študentje na Voditelj ameriškega zastopstva na konferenci , I ,'h„drfT.V BruselJ'u Norman Davis je prvotno mislil obiskati razne evropske prestolnice, a ja po naročilu svoje vlade zdaj ta načrt opustil. „nr,i 7“ Pre?l??',nik» argentinske republike bi morala danes oklicati poslanska zbornica, a kaže, cev n«”L a°^A' kor. Se ve£ opozicijskih poslan-sklepčna udelezil° seJe’ ki zaradi tega ne bo 15 svetovno znanih kiparjev tekmuje pri izdelavi načrtov za spomenik velikemu norveškemu raziskovalcu Prietjohu Nansenu. Spomenik bo stal na norveškem severu Tiberbergu in bo veljal 5 milijonov norveških kron. . ,.Ye!ike stavke so izbruhnile v indijskih industrijskih središčih, zlasti v Bombaju in Kalkuti, btavke povzročajo indijski nacionalisti. ^Jmsko-iUlijansfci sporazum so podpisali v c kra,i Boris je včeraj obiskal pred- sednika švicarske republike Motta. - - Grof Pariški, pretendent za prestol francoskih kraljev, je iz Švice, odkoder so ga oblasti pregnale, pristašiV J ln imel vCerai sestanke s svojimi Slovesnosti ob 25-letnici albanske neodvisnosti se bodo začele v Tirani v petek z govorom kralja /-oguja, ki ga bodo oddajale tudi vse italijanske postaje. CsR naj začne redne odnošaje z nacionalistično Španijo in naj uvede stvarno politiko, da ne bo imela gospodarske škode, kakor jo je imela v abesinski vojni. Tako pozivajo vlado praški >Narodni listy«. Sv. oče je včeraj predsedoval slavnostni seji rimske Kongregacije svetih obredov. Potem pa se jo odpeljal na daljši sprehod z avtomobilom. » Grčiji je vse mirno in ni govora o kaki revoluciji, kakor so to pisali francoski levičarski listi. Vozniki in raznašalei premoga stavkajo v Pragi. Kljub posredovanju oblasti ni ee prišlo do sporazuma, tako da morajo Pražani prezebati, zlasti srednji in nižji sloji, ki premog kupujejo sproti. Vse francoske letalske tovarne je vlada 8 posebnim zakonom postavila pod nadzorstvo letalskega ministrstva, pri katerem so za to ustanovili posebno komisijo. Redno zračno zvezo med Italijo in Južno Arne-riko bo začela prihodnje leto italijanska državna letalska družba >Ala Littoriac. S poskusnimi poleti bodo začeli že v kratkem. 1000 centov kave je podaril Mussolini nemški pisateljici Luisi Diehlovi, ki potuje po Abesiniji, z naročilom, da je kava namenjena za nemško zimsko pomoč. Program za novo francosko politiko v Severni Afriki, kjer nameravajo Francozi domačine strožje pritisniti, je razvil na seji vlade minister Saraut. Po njegovem načrtu bo imenovan poseben vojaški poveljnik, ki bo imel izredne, skoraj diktatorske pravice v francoski Afriki. Velika ležišča petroleja so odkrili na srednjem Ogrskem pri kraju Lispe. Iz surovega olja, ki so ga našli v globini 1300 m, bodo pridobivali še enkrat toliko bencina, kakor je v navadni nafti. Stavkati so začeli študentje na avstrijskih vseučiliščih v Innsbrucku in v Grazu v znamenje soglasja z dunajskimi študenti, ki so zadnje dni močno demonstrirali proti vladi, deloma zaradi nove uredbe o zdravniškem študiju, deloma pa na pobudo hitlerjevskih agitatorjev. Odposlanstvo bivših italijanskih bojevnikov je včeraj sprejel tudi angleški vojni minister Hore Belisha in imel pred njim lep govor o junaštvu italijanske vojske med svetovno vojno. Pravico do vzgoje otrok Nemčija Cerkvi odreka in si jo lasti izključno zase. Tako je govoril nemški prosvetni minister Kerrl na nekem zborovanju v Fuldi. Prve pomilostitve na smrt obsojenih Arabcev je izrekel včeraj angleški visoki komisar Waueho-pe, ki mu je vlada dala to pravico s posebnim zakonom. Na smrtno kazen so bili Arabci obsojeni zaradi manjših prestopkov, med drugim zaradi nošnje orožja. Antiohijskega patriarha kardinala Tapounija, duhovnega pastirja katoličanov sirskega obreda, so včeraj sprejeli v francoskem zunanjem ministrstvu. Svetovno razstavo v Parizu bodo danes zaprli do spomladi. Vsa vstopnina od danes bo šla za pariške siromake. Razstavo je obiskalo Sl milijonov ljudi. Nadzorstvo nad poljedelsko proizvodnjo, zlasti nad koruzo, tobakom in rižem, bodo s posebnim zakonom uvedli v Združenih državah. Z nadzorstvom hočejo omejiti preveliko pridelovanje, ki bi privedlo do gadja cen. Nove zavarovalne sleparije se odkrivajo Ljubljana, 25. novembra. Dvorana št. 79 je bila pri včerajšnji popoldanski obravnavi procesa o zavarovalnih sleparijah nabito polna. Bilo je izbrano občinstvo, mnogi med n jimi so bili celo oškodovanci, ki jih je prav iako drugače nepismeni Avgust Škof, zato pa zelo pretkan špekulant na zavarovalne starostne police, potegnil za večje ali manjše zneske. Malenkostna zadevica v sobi št. 28 je prav za prav sprožila ta Škofov proces. Včerajšnja popoldanska obravnava nam je v vseh oblikah razgalila delovanje takih zavarovalnih špekulantov. Pred vojno je bil svoj čas tudi v Ljubljani velik proces zaradi življenjskega zavarovanja. Špekulanti so zavarovali ljudi na velike svote, k zdravnikom v Trstu pa so vodili mesto pravih, na jetiki bolnih ljudi zdrave in krepke kandidate. Tako so ti špekulantje potegnili po nekaj mesecih ali tudi letih velikanske svote, ki jih je morala izplačati londonska življenska zavarovalnica »The Gresham«. Metod teh agentov se je poleg drugih posluževal sedaj tudi vojni dobičkar Avgust škof, o katerem krožijo po Ljubljani prav čedne pravljice. Mož je drugače veselega, šaljivega in radodarnega značaja. Njegov princip je bil: ' Vrzi šila in kopita v peč, ubogi šuštarček! Služi raje s policami!« Premile plačane po smrti Senatni predsednik g. Rajko Lederhas je v začetku obravnave prečital najprej novo poročilo likvidatorja »Naprednosti« dr. Josipa Kronvogla. Ta znova ugotavlja, da je bilo na izrednih podporah in posmrtninah izplačano 2,700.000 din. Samo 3 zavarovalni slučaji so dobri, vse druge zavarovalne pogodbe so neveljavne. Ni tožil, ker bi bil uspeh negativen, ko dolžniki nimajo premoženja. Na izrednih podporah je bilo izplačanih 427.000 din, a od 212 podpornikov je bilo vrnjeno le okoli 24.500 din. Predsednik je nato navajal podrobnosti iz salda-kontov, ki jih je predložil likvidator skupno z revizorjem. Ugotovljeno je bilo glavno dejstvo, da so bile dostikrat premije plačane na nekatere zavarovance še le po njih smrti. Vladal je pri »Naprednosti; pravcati nered. Na podlagi knjižnih izvlečkov je predsednik z obtožencem obravnaval posamezne v obtožnici navedeno slučaje. Obtoženčeva pesem v odgovor se je navadno glasila: »Ne morem pojasniti!... To je pomola!... Ne morem odgovarjati na te konto-izvlečke, ker so ua to ne razumem... Večkrat je bila pomota, /.aradi pomot so zahtevali pojasnila, pa sem odgovoril, da so premije plačane... Za knjigovodstvo »Naprednosti« nisem odgovoren ...« Zanimivo je dejstvo, da je obtoženec zelo špekuliral na smrt popularnega ostrostrelca g. Schreya. Ta pa mu je prekrižal račune, kajti še sedaj živi zdrav in vesel. Škof je zavaroval tudi nekega reveža Cankarja na Viču. Treba je razgnati tolpe sleparjev Po končanem točnem pregledu knjižnih izvlečkov je drž. tožilec predlagal, da naj sodišče zasliši zadnjega predsednika »Naprednosti« Vili-balda Tomana, trgovca v Trbovljah. Navedel ja mnoge zanimive točke, kako je Škof skušal Tomana po reviziji pridobiti na svojo stran. Toman je bil izvoljen za predsednika, toda zahteval je, da se odstranijo iz uprave društva razni elementi. Škof pa ga je hotel pridobiti na svojo stran. Vabil ga je celo v Ljubljano, kjer bo pri njem videl, kako lepo urejeno ima stanovanje in da se bo enkrat lahko umil v »srebrnem lavorčkuc. Pri tej navedbi državnega tožilca je obtoženec vzdihnil: »Ojej! O Marija! To ni res!« Toman kot priča naj bi pojasnil, kako so skušali pri Mestni hranilnici mariborski dobiti 500.000 dinarjev, ko že več niso imeli pravice kasirati denarnih zneskov, ker je bilo odrejeno, da morata Čeke podpisovati le predsednik skupno z okrajnim komisarjem. V svojem končnem govoru je državni tožilec vzkliknil: »Skrajni čas je, da razženemo to sleparsko bando!« Zadruga za propagando zdravja Državni tožilec, ki je z največjo marljivostjo zadnji čas na podlagi časopisnih poročil zbiral razno gradivo o sleparskih pomožnih blagajnah, je še prav posebno osvetlil metode sleparskih zavarovalnih Irikov. Špekulanti so prenašali zavarovalne police, ki so jih ubogi ljudje skoraj proč metali, iz ene »pomožne blagajne: v drugo. Da bi se izognili kontroli, so bežali iz »Naprednosti« in ustanovili v Ljubljani novo zadrugo pod donečim imenom »Privredna in zdravstvena zaoraga«. Ravnatelj zadruge je bil neki Rože, rodom Tržačan, italijanski državljan, podravualelj pa Avgust škof. Naloga zadruge naj bi bila. da poživi smisel za zdravstveno propagando med narodom in da siromakom nabavlja cenena, dobra zdravila. (Klic med občinstvom: »Da reveža oderejo!«) Rože je začel izdajati tudi mesečnik ..Zadružni gospodar:. V tem mesečniku je Rože napadal zlasti bansko upravo v Ljubljani, češ, da nimajo smisla za tako socijnl-nokoristno ustanovo in da ne vpoštevajo želja ljudstva. Mesečnik je izhajal v Zagrebu. Ker je kasa-cijsko sodišče zavrnilo odobritev te zadruge, se je Ločeni ženi razgrizel nos Maribor. 24. novembra. Na mariborskem Lentu, kjer se odigravajo najčešče razne družinske tragedije in druge take razburljive stvari, so imeli sinoči sopet Spektakel, ki je oameval po vseh ulicah. Iz nekega stanovanja je prihajalo strahovito vpitje in rohnenje. Pozneje se je izkazalo, da se je za zaprtimi vrati tega stanovanja odigrala neobičajna zakonska tragedija med dvema ločencema. Delavec Franc Š. je že precej časa ločen od svoje žene. ki 6e preživlja kot sobarica v nekem mariborskem hotelu, pa je kljub ločitvi na ženo še vedno ljubosumen. 1 a ljubosumnost je postala pri možu že prav bolestna ter je povzročala večkrat prav hude izbrghe. Sinoči je izvabil S. svojo ločeno ženo v 6voje stanovanje pod pretvezo, da je njegovo mater zadela kap ter bi rada še enkrut pred smrtjo videla 6vojo bivšo sinaho. Zena je res verjela ler je šla v moževo stanovanje. Cim pa so se zaprla in zaklenila za njo vrata, je mož zagrabil palico ter je začel ženo strahovito pretepati. Nazadnje jo je obdeloval 6 pestmi ter jo naposled z vso silo ugriznil v nos ter ji zadal tako poškodbo, da i' bo ostal obraz za vedno skažen. »Zdravstvena zadruga« preselila v Zagreb, da bi sc popolnoma izognila kontroli nadzorno oblasti. Tam je na videz centrala, toda glavne posle zadruge vodi podružnica v Mariboru. Mesto zdravstvene propagande, špekularijo naprej z zavarovalnimi policami. Branilec dr. Žirovnik se je protivil zaslišanju predsednika Tomana in izvedbi novih dokazov, češ, da se to ne tiče obtoženca in da so dokazi čisto nepotrebni. Senat je sklenil zaslišanje zadnjega predsednika Vilibalda Tomana. Banket pri f,Orlu" Priča Vilibald Toman je v vseh podrobnostih pojasnjeval poslovanje »Naprednosti« in vlogo obtoženca Škofa, ki je bil dejanski gospodar. Med drugim je omenil, da je bil določen za delegata na občni zbor 'Naprednosti«, ki je bil avgusta 1934. Večer pred občnim zborom je bil velikanski banket v hotelu Orel«. Tam so bile sploh seje. Opazil je grozno razsipanje denarja. Kdo je banket plačal, še danes ne ve. V vseh podrobnostih je opisal, kakšne intrige so vladale proti njemu in kako so skušali denar razmetavati. Za njim je bil zaslišan poprejšnji predsednik »Naprednosti« Friderik Bojk, rodom Tržačan, italijanski državljan, avtoprevoznik v Mariboru. Ta je napravil zelo klavrn vtis. Nič ni vedel. V mnogih točkah pa je Škofa močno blamiral in ovrgel njegove navedbe. Imel je 2000 din mesečne plače. (Veliko začudenje!) Drž. tožilec priči: »Vse premoženje Vzajemnega kreditnega društva je izginilo v žepe odbornikov!« (Ogorčeni klici iz ob- Ljubljana, dne 25. novembra. Poročali smo že o spretno izvršeni goljufiji z usnjem, pri kateri je neka ljubljanska tvrdka bila oškodovana za nad 20.000 diu. Spretno izpeljana prevara bi se posrečila, če ne bi prejel fingirani naročnik računa, ki ga je izstavila tvrdka dobaviteljica usnja. Ta je vprašal seveda takoj i dobaviteljico, zakaj je dobil tako velik račun, j nakar je že bila obveščena policija. 2e drugi dan je bil pod ključem brezposelni usnjarski potnik J. Turner in prav tako je bilo pri raznih kupcih zaplenjeno mnogo usnja. Policija je seveda začela temeljito preiskavo, ki je pokazala, da je Turner s prav neverjetno širokopoteznostje in spretnostjo zasnoval goljufije z usnjem na debelo. Osnoval je nekakšno družbo za prodajo usnja, ki pa je žal poslovala brez vsake zaveze in obveze. Te je namreč prepuščala raje fingiraniin naročnikom, ki so potem dobivali račune. Ce hočemo biti pravični, mu moramo priznati, da je tudi to res vedno neprijetno prejemanje veliki računov fingiranim naročnicam prihranil, seveda samo zato, da prevare ne bi prišle na dan. Naročal je usnje večkrat. Prvo večje naročilo je oddal 1. oktobra, drugo večje Iti. oktobra, pri zadnjem in tretjem naročilu pa se je ujel. Skupno je oškodoval isto tvrdko, ki je redno dobavljala po njegovih naročilih za nad 40.000 din. Da mu je pa to moglo tako lepo iti izpod rok, ne da bi ga zasledili, je pa poskrbel na ta način, da si je vzel kompanjona, brezposelnega in spretnega ključavničarskega pomočnika N. Jevnikarja. Ta je bil pri tej družbi sluga, tekač in delavec. Potem, ko je bil aretiran Turner, je Jevnikar zbežal z družino iz Ljubljane, vendar so ga hitro našli in dobili pri njem tudi še nekaj denarja. Kadar ni imel dela z »usnjarskim podjetjem«, je izdeloval izredno lepe vžigalnike, ki so jih v njegovi delavnici našli kar cel ducat v delu. Prav tam so našli tudi zalogo vlomilskega orodja, ki si ga je večinoma sam izdelal in katerega je uporabljal pri postranskih zaslužkih, kadar družba njegovega kompanjona ni dovolj nesla. Njegovo udejstvovanje je tudi omogočilo, da prevare z dobavami usnja niso prišle na dan. Ljubljana, 25. novembra. V nedeljo je bila nad Vrhniko na poti. ki vodi proti Verdu, sredi gozda slovesna otvoritev prve zadružne žage na Notranjskem. Za ustanovitev zadružne žage se je že pred nekaj časa ustanovila na Notranjskem lesna zadruga lesnih posestnikov na Verdu. Zadruga si je nadela nalogo, da skuša dvigniti lesno gospodarstvo na Notranjskem in s tem pomagati mnogim, ki so odvisni od tujega kapitala in izpostavljeni njegovemu izkoriščanju. Zato je bil trenutek, ko so lesni posestniki iz svojih lastnih sredstev nabavili strojno lokomo-bilo za rezanje lesa in jo v svečanem sprevodu pripeljali na njeno sedanje mesto, trenutek, ki bo ostal vsem v lepein spominu na samozavest, delo in trud našega malega človeka. Vsa prireditev je imela videe malega pvaznika. Novo ustanovljena žaga jo bila vsa v naših zastavah in okrašena z zelenjem. Prireditve se je udeležilo mnogo domačinov iz Vrhnike in bližnje okolice, prišli so zastopniki raznih zadrug z Notranjske, Gorenjske in Dolenjsko. Predsednik lesne zadruge je v lepem pozdravnem govoru nagovoril vse prisotne in se. jim zahvalil za njihovo razumevanje teženj in težav notranjskega ljudstva, ki je v prvi vrsti odvisno od lesne industrije, ki ni imela dozdaj prilike, da se razmahne, kakor bi bilo treba. O pomenu produktivnega zadružništva je govoril dr. Tomaž Furlan. Ugotovil je, da pri uas vse premalo polagamo važnost na to, kako velik j>oruen ima prav zadružništvo pri reševanju gospodarstva naše vasi. Važno pa je produktivno zadružništvo predvsem zalo, ker kreditno gospodarstvo ni imelo pri nas potrebnega zaledja in temelja. Na osnovi produktivnega zadružništva bi se poživilo tudi kreditno gospodarstvo, poživilo pa bi se tudi gospodarstvo naše vasi. Zaradi raznih izdelkov kakor lesa, poljskih, mlekarskih. Čevljarskih in izdelkov naših obrtnikov je potrebna organizacija, tako da bi se našim kmečkim ljudem in našemu malemu človeku dala možnost za prodajo, da bi denar ostal našiin ljudem in da bi se ua ta način ustvarila možnost, da si ljudje iz tega denarja ustanavljajo zadruge tudi v drugih panogah. Z zadružno organizacijo našo vasi bi se rešilo tudi socialno vprašanje ua vasi in odpravila nezaposlenost. Uovor- činstva: »V arest ž njimi!«) Predsednik publiki: »Bodite dostojni! Tu je sodišče in ne gledališče!« Ob 21 je bilo končano dokazno postopanje. Sledil so govori. Roparji narodnega premoženja Državni tožilec dr. Jolij Fellaher je v kratkem, hudo ostrem in temperamentnem govoru žigosal sleparije zavarovalnih špekulantov. Škof je spravil mnogo ljudi v nesrečo. Pri Vzajemni pomoči je zaslužil nad 120.000 din mesečno. V na-daljnem govoru se je dotaknil tudi nekega Rožeta, ki je pri »Naprednosti« igral vidno vlogo. To je posebne vrste tip. Je nekemu železničarju, ko se je vozil iz Avstrije v Maribor, podtaknil komunistično literaturo. V Mariboru pa ga je ovadil. Revni železničar je bil obsojen zaradi komunistične propagande. Pozneje se je izkazala njegova nedolžnost in Rože je bil obsojen zaradi lažnega ovajanja. Taki kriminalni tipi izkoriščajo revno ljudstvo! Večjih sleparij ne morejo na univerzi niti slušateljem prava pokazati! To so roparji narodnega premoženja! Pomožne blagajne so zadruge za podpiranje sleparjev. Skrajni čas je, da se zakon iz leta 1892. ukine! Zahtevam strogo kazen. Škof ni goliuf I Branilec dr. Janko Žirovnik je v nekako mirnem tonu skušal ovreči izvajanja in trditve državnega tožilca. Najprej se je pozanimal za »Feniksa«, kjer zavarovanci trpe še večje škode. Nato je vzkliknil: »Goljuf ta-le Škof ni!« Ni vse prav napravil, pa zato ni kazensko odgovoren. Ni imel prevamega namena. To ni kazenska, marveč civilna zadeva. Niso goljufi, samo napačno so poslovali. Predlagal je oprostilno sodbo. Nato je predsednik objavil, da se bo sodba danes opoldne razglasila. Že ob 9 dopoldne se je sestal senat na posvetovanje, ki je trajalo do razglasitve sodbe. Turner je pri telefonskih uaročilih, ki jih je dajal tvrdki, v kateri je razmere prav dobro poznal, vedno »zastopal« druge ljubljanske tvrdke, ki so bile v rednih trgovskih zvezah z dobaviteljico. Po telefonu je vedno spoznal, s kom govori in ga pravilno naslavljal, tako da telefonsko naročilo ni vzbudilo nobenega suma. Ker dobaviteljica redno sama razpošilja blago, se je moral temu izogniti in je dejal, da bo poslal sam voznika, ki bo usnje odpeljal takoj na postajo. Voznik je v resnici prišel in preden so mu dali blago, so ga seveda radi varnosti vprašali, kam pelje. Pa je rekel, da pelje na postajo. Ti prevozniki so bili tvrdki znani in se ji je zato zadeva zdela popolnoma v redu. Ko je pa voznik odpeljal, je nastopil Jevnikar, ustavil nekje na cesti voznika, mu povedal, da se je njegov šef premislil in ga poslal v začasno skladišče. Od tam so ga drugi pod njegovim vodstvom razvažali kupcem v Ljubliano. Pri prodaji je bila ta »družba« zelo dobrohotna, dajala je vedno dobro mero in tudi velike popuste pri takojšnjem plačilu. Dobaviteljica računa nikdar ni dala vozniku, ampak ga je vedno pošiljala po pošti. Zato je bilo treba prestreči tudi račune, ker bi sicer prevare Bclgrad, 25. nov. Po mesečnem statističnem poročilu osrednje uprave za posredovanje dela je meseca oktobra stanje nezaposlenih s posredovanjem te uprave znatno padlo. Pretekli mesec je iskalo dela pri vseh javnih delovnih borzah v državi 45.353, med njimi 37.170 delavcev in 8.183 delavk. Iz meseca septembra je pa ostalo še 12.250 nezaposlenih delavcev. Tako so so meseca oktobra prijavili pri javnih delovnih borzah 57.603 nezaposleni delavci. Nezasedenih mest, ki so na razpolago osrednjih uprav za posredovanje dela, je ostalo iz prejšnjega meseca vsega skup za moške in ženske 236, meseca oktobra se je pa pri javnih delovnih borzah ponudilo 2.606 mest. Ce upoštevamo, da je bilo meseca oktobra lanskega leta 10.868 več prijavljenih nezaposlenih delavcev in za 102 manj rož- nikova izvajanja so pri občinstvu naletela na toplo odobravanje. Svečan trenutek je bil, ko jo deklica stopila k stroju in stroj pognala z željo, naj bi ta stroj bil našemu ljudstvu nadaljna močna vzpodbuda v razvoju našega zadružništva. Žaga se je premaknila in zapela svojo pesem. Veselo je razrezala prvi hlod. Tarnburaški in harmonikarski zbor je poskočno zaigral himno »Hej Slovenci«, katero je v zboru ponavljalo vse ljudstvo. Ko je bil svečan del prireditve pri kraju, se je razvila na veseličnem prostoru ljudska zabava. Mnogi so si z zanimanjem ogledali zlasti razne naprave pri žagi, ki so jo ustvarili domači ljudje popolnoma samostojno brez tujega kapitala. Za Notranjsko pomeni to veliko, pomembno dejanje, ki bo vzpodbuda in klic za povzdigo zadružništva. Slov. Konjice, 24. nov. Državna cesta Maribor—Celje zavije na našem Glavnem trgu v ostreni, kar 90 stopinjskem ovinku proti Celju. Na istem mestu pa se z državno cesto spoji tudi banovinska, ki drži iz Poljčan. Spričo velikega prometa je ta prostor mnogo preozek, saj je stisnjen med dve hiši in grajski potok, ki nepokrit in »zavarovan« z železnimi drogovi ovinek še bolj zožuje. Ker je križišče pretesno, se je tukaj pripetilo v prav kratkem razdobju več lažjih in težjih nesreč, da o prejšnjih ne govorimo. Dne 2t. septembra se je tu smrtno ponesrečil krojaški vajenec Grgurevič Anton, ki jc s kolesom krenil okrog vogala Zottellove hiše. pa je pri tem zadel ob voz. Sunek ga jc vrgel pod desno zadnje kolo, ki ga je povozilo do smrti. Dva dni nato je neki izletniški avtobus zavozil z zadnjim kolesom po betonskem robu jarka. Manjkalo jc za las, da bi bil zdrknil v strugo. V začetku oktobra se je nek motociklist zaletel v hišo g. Leskovška, ker mu je na ovinku vozilo spolzelo. Nekaj dni, pozneje |>a jc iz istega vzroka neznani motociklist trčil v kolesarja, vendar pa ni bilo zaradi njegove počasne vož- Nesreča zaradi neprevidnega ravnanja z orož cm Maribor, 24. novembra. Sinoči se je pripetila v Jarenini usodna nesreča, ki bo najbrže zahtevala človeško življenje. Pred hišo 26-letnega posestnika Dominika Jamer-nika so se proti večeru usedle jerebice. Jamernik, ki je strasten lovec, je zagledal jato ptic ter je naglo planil v hišo po puško. Orožje je imel nabito prislonjeno v kotu 6obe. Pograbil je puško za cev ter jo potegnil za seboj. Pri tem pa je zadel s puško ob stol in v trenutku je zagrmel 6trel, ki je zadel Jamernika v glavo. Šibre so ga udarile pod brado ter so mu polovico obraza dobesedno olupile. S 6trašno zevajočo rano se je zgrudil nezavesten na tla, kjer so ga našli domačini ter 60 naglo obvestili mariborske reševalce, da so ga prepeljali v bolnišnico. Njegova poškodba pa je tako huda, da je najbrže ne bo prebolel. Skupščinski odbori na de5u Belgrad, 25. novembra, m. Na včerajšnji skuj)-sčinski seji je bil izvoljen odbor za proučevanje zakonskega osnutka o ustanovitvi novih okrožnih in okrajnih sodišč. Ta odbor bo imel svojo drugo sejo danes popoldne. Za predsednika je bil včeraj izvoljen Peter Bogavac, za podpredsednika pa Ljubomir Božinovič. Včeraj popoldne sta imela svoje seje tudi administrativni odbor narodne skupščine in odbor za prošnje in pritožbe. Na obeh sejah so poslanci obravnavali tekoče zadeve. Drobite vesti Zagreb, 25. novembra, m. Vladimir Radič, sin pokojnega Stepana Radiča, v svojem časopisu »Narodni val« javlja nekemu čitatelju iz Dalmacije, da_ so se v bivšo HSS prikradli razni volkovi v ovčjem kožuhu. V tem članku Vladimir Radič omenjenemu čitaelju iz Dalmacije na koncu tudi svetuje, naj stopi v stike s Slovaki v Stari Pazovi. Belgrad, 25. novembra, m. Kraljica Marija je sprejela zastopstvo zdravnic ter se z njim dalj časa razgovarjala o zdravniških stvareh. Tirana, 25. novembra, m. Pc vsej Albaniji so danes velike slovesnosti v proslavo 25 letnice svobodne Albanije. Kralj Zogu je izdal proglas na albanski narod. Na proslavo te obletnice so bili povabljeni tudi zastopniki vseh sosednjih držav, tako tudi naše. Tuji zastopniki bodo gostje samega kralja Zogua ali pa albanske vlade. prišle ua dan. Zato je šel Jevnikar naslednji dan na pošto, ter skromno kot sluga vprašal, še preden so se razšli pismonoše, če je prišlo za njegovega šefa kako pismo, ki ga nujno pričakuje. Navedel je ime fingirane tvrdke, opisal pismo ter povedal, kdo ga je odposlal. Pa ga je seveda dobil in fingirani naročnik ni dobil računa. Dobaviteljica je pa smatrala s tem zadevo za urejeno, ker so med tvrdkami, ki so v stalnih zvezah, ne plačujejo računi točno prvi dan. Tako je bilo mogoče, da je Turner izpeljal kar tri velike dobave usnja. Ker se pa Jevnikarju ni posrečilo prestreči zadnjega pisma, je prišla vsa zadeva na dan. Policija preiskavo še nadaljuje in bo temeljito prerešetala Jevnikarjevo prošlost, ki je gotovo zelo pestra. položi ji vib mest (kar pomeni, da je na 100 ponujenih mest prišlo 2027 nezaposlenih oseb), se jasno vidi, da stanje nezaposlenosti v naši državi pada. Meseca oktobra je preko javnih delovnih bor/, dobilo dela 1846 oseb, in sicer 990 delavcev iu 856 delavk. Razen tega so javne delovne borze tistim, ki so ostali nezaposleni, izplačale podporo v znesku 1,235839.50 din za 10.397 nezaposlenih oseb. Od gornjega zneska se je izplačalo 1,192.611 dinarjev redne podpore, 15.237 din izredne, 97.614 dinarjev potni nc ir. 18.220.50 din v blagu. Od tega zneska se je izplačalo 40.528.50 din nezaposlenim uradnikom, 639.604 din kvalificiranim delavcem, 519.319 din nekvalificiranim in 36.396 diu kmetom (poljskim delavcem). L novembra f. 1. je bilo pri vseh javnih delovnih borzah prijavljenih vsega skupaj 14.037 nezaposlenih delavcev in delavk, med njimi kmetijskih in vrtuarskih 122, rudarjev 20, plavžarjev 9, delavcev iz gozdarske in žagarske industrije 149, iz industrije kamna, ilovice in stekla 186, kovinskih predelovalcev 420, iz industrije strojev, inštrumentov in aparatov 363, iz gradnje prevoznih sredstev 11, iz industrije lesa in rezbarij 458, iz usnjarske, gumijaste industrije in njunih sirovin 70, iz tekstilne industrije 356, iz konfekcije in izdelave nakitov m tapetništva 586, čevljarjev in opankarjev 373, iz higienske brivske stroke 270. iz industrije papirja in celuloze 26, iz industrije hrane in pijač 522, iz industrije, tobaka 2147, iz gostilničarske obrti 619, iz kemijske industrije 14, iz gradbene 294, iz gradnje železnic, cest in vodnih uaprav trije, iz grafične industrije in kujigoveštva 183, i* ostalih poklicev v raznih tovarnah in podjetjih 1045, iz trgovine 451, iz denarnih zavodov, zavarovalnic in samostojnih pisarn 31, dninarjev 3321, iz kopenskega prometa in prevoznih podjetij 99, iz pomorstva, brodarstva in ribištva 396, služinčadi 1080, iz svobodnih poklicev 299. goslarjev, artistov, pevcev itd. 94 in vajencev 20, skupaj 14.037 oseb. nje hujše nesreče. Vozačev kateregakoli vozila se nu tem ovinku polašča nekakšen strah pred nesrečo. To mesto tudi pešcem ni preveč ljubo. Ostrina ovinka in ozek prostor sta kriva precej nezgod. Nepazljivost tu ne pride toliko v poštev. Redarja pa ni vedno na tem mestu, ker nima saino redarskih opravkov. Poleg tega pa še igra nesrečno vlogo nepokrit potok, ki nezgode še pospešuje. Ob tej priliki nam je zelo dobrodošla vest, da je na merodajnih mestih že izdelan načrt za odpravo tega stan ja Od spojitve oplotniške ceste z državno na Prevratu bi se namreč zgradil podaljšek iste do gornjega konca trga. ki bi nadoniesto\ul sedanjo cesto skozi trg. To bi bila vsekakor najboljša rešitev. Tako bi bilo nesrečno križišče na Glavnem trgu dodobra razbremenjeno. Državna cesta bi peljala pod trgom skoro v ravni črti. Poleg tega pa bi to dosti pripomoglo h krajevni razširitvi ter olepšunju. Ob novi cesti bi kmalu nustalo novo naselje. Vprašanje pokritja jarka, o katerem se je že tolikokrat govorilo in pisalo, pa bi sc moralo tudi že enkrat odstraniti z dnevnega reda. -r ■ r-—a«-— —a-.. . ....| >|[|° - - „Usnje na debelo, družba brez zaveze" Svečana zadružna prireditev na Notranjskem Tetnia Notranjčev za osamosvojitvijo v lesni industriji Stanje brezposelnosti v državi 'Nevarni ovinek sredi Konjic Vremensko poročilo »Stavčnega doma« Po stanja danes ob 7 zjutraj Kra; l. ,i S c 3« S T £ G 1* tempe ratnrs v r > _ ‘■3 ti s % o;. Veter (smer, i a kost) Pada- vine •7 =1 S S vrsta Ljubljana /«1-2 3-4 6-5 91) 10 N, 0"2 dež Maribor 761-1 3*0 6-0 80 10 NWS — — Zagreb 767-1 5-0 8-0 80 10 E, — — BelgraO 767-4 5-0 7-0 95 I1IBI- m 0 2-0 dež Sarajevo — — 11-0 — — — — Skoplje 765‘č 7-0 11-0 05 10 0 30 dež Split 765'L 8-0 13-0 90 5 NE, — — Kumbor 763-4 8-0 — 80 0 NNEj — — Rab 766-0 7-0 — 70 7 ENEt — — Pripomba. Vremenska poročila od Bel-grada naprel »e nanaiato na prejšnji dan. Vremeuska napoved: Oblačno deževno vreme. Splošue pripombe o poteku vremena v Ljubljani od včeraj do danes:, Včeraj je bilo ves dan in in vso noč popolnoma oblačno. Deževati je pričelo ob 5.15. Barometer pada. Ipbljana danes Koledar Danes, četrtek, 25. novembra: Katarina. Petek, 26 novembra: Leonard. Nočno službo imajo lekarne: dr. Kmet, Tyr-ševa cesta 41; mr. Trnkoczy ded., Mestni trg 4 in mr. Usiar, Selenburgova ul. 7. TEI. 27-30 SLOGA Krasen muzikaličen šlagei! Princesa ostrig (AusterniilU) V gla*. vlogati: Herman Tnimlg, T&e Lingen, OsKar Sima. Guati Woll. Herald Pauisen mmztmiMM Premierat Najnovetše odKntle ituoavne dvojice Lllian Harvey — 'Willy Frilsch v duaoviti iu zabavni komediji 7 zaušnic BMTfffp] Izredno napeti film Trojka V krasni zimski naravi se odigra borba dveh trojk. V glavni vlogi Jean Slurat, Charl Vane! e.vip.15-^ 2i.,? w iVa Vlil. prosvetnem večeru, ki bo v petek, 26‘. novembra, ob 8. s beli dvorani hotela Union, je na sporedu zanimivo predavanje g. prof. dr. I. Grafenauerja: O borbi za ohranitev slovenščine kot književnega jezika. Zadnje čase sc je na tem področju mnogo raziskovalo in so se odkrile nove zanimivosti. Prav to bo tvorilo jedro tega predavanja, na kar opozarjamo eenj. občinstvo. Tečaj 2a odbornike prosvetnih društev, kateri upravljajo zdravstveni referat, bo 4. in 5. decembra v Ljubljani. 4. decembra, t. j. v soboto zvečer ob 6. bo prvo predavanje pod naslovom: Delokrog in dolžnosti odbornika za zdravstvo v društvu, drugo predavanje ob 19.: Obseg zdravstvenega dela v društvu in tretje ob 20.: Protialkoholno delo v društvu. V nedeljo, 5. decembra ob 8. sv. maša, ob 9. zdravstveni pouk, ob 10.: Asanacija vasi, predavanje s skioptičninii slikami, ob 11.: Soeial-nomedicinsko delo in higienske ustanove, ob 12. kosilo, po kosilu odhod z avtobusom v Lukovico, pregled asanacij iu zdravstvenega doma. Nujno opozarjamo vsa prosvetna društva, da prijavijo do 1. deeembra točen naslov odbornika, ki se tečaja udeleži. Na poznejše oglase se ne bo mogoče ozirati. Tečaj za maskerje kamniškega okraja bo v nedeljo, 19. decembra, v Prosvetnem domu v Kamniku. Začetek ob 9. dopoldne, konec ob 5. popoldne. D rušiva naj prijavijo udeležbo Prosvetnemu društvu Kamnik. Razglednice. Izšle so božične razglednice v založbi Prosvetne zveze. Akademski slikar g. R. Šubic je naslikal motiv k polnočnici in Jezušček v gozdu. V večbarvnem tisku jih je izdelala Jugoslovanska tiskarna. Razglednice so umetniško delo, izvršeno doma. Veliko tujega žuuda se uvaža ravno za praznike iz tujine, zato vrši Prosvetna zveza lepo delo, da ustvarja s pomočjo domačih umetnikov lepše stvari, kakor so pa od drugod impor-tirane Za božič naj vsakdo zahteva samo te razglednico Dobe se v vseh trafikah, trgovinah in pri društvih, kakor tudi v centrali: Prosvetna zveza, Miklošičeva cesta 7. Društveni koledarček prejmejo še ta teden vsa , društvo s prošnjo, da ga razpečajo med članstvom. •Stane 7 din Občni zbor slalom kluba 'M bo jutri ob 20. pri Slamiču v kmečki sobi Vabimo vse članstvo, da se zanesljivo udeleži. Prijatelji kluba dobrodošli. Prirodoslovno društvo opozarja na predavanje g. univ prof. dr. Borisa Zadniku o temi: /Določevanje spola« Predavanje, ki ga spremlja precejšnje število diapozitivov bo v petek, 26. t. m., ob 20. v mali filharmonični dvorani (Kino Matica). Prosvetno društvo sv. Krištof. V četrtek zvečer ob 8. je predavanje o Bolgarih. Predava prof. Kranjc. Filozofsko društvo v Ljubljani priredi v soboto, dne 27. novembra svoje prvo letošnje predavanje. Predaval bo go?p. univ. prof. dr, Evgen Spektorski: »Badenska šola in sodobna filozofija.« Predavanje bo v mineraloškem institutu na univerzi ob 18. Vabljeni vsi, ki se zanimajo. Vstop prost. Uuhlteka s;!e*Ja!!šfce DRAMA — začetek ob 8 zvečer: Četrtek 25. novembra: >Pesem s ceste«:. Red Četrtek. Petek, 2(5 novembra: Zaprto. Sobota, 27. novembra: •»Firma«. Red A. OPERA — začetek ob 8 zvečer: Četrtek 25. novembra: v Ančka«. Opereta. Premierski abonma Petek, 26. novembru: Zaprto. (Gostovanje opere ■> Celju.) Takšno je vxg!edno „nacifonalno" delo! Marenberški nacijonallsti in nlihovo pfodonosno udejstvovanje Maribor, 24. novembra. Pred mariborskim okrožnim sodiščem se je vršila te dni zanimiva razprava, o kateri govori danes vsa Dravska dolina. Na zatožni klopi je sedel prej v Marenbergu vsemogočni Franc Holbl, katerega je državni tožilec obtožil, da je kot občinski reierent in blagajnik za dravski most zase uporabil denar, ki mu je bil poverjen v službi. Obtožnica mu očita, da si je kot občinski referent za dravski most pridržal denar, ki ga je prejemal kot mostnino od mostničarja in katerega bi moral 6P™tj nalagati v občinsko hranilnico na pesebno knjižico »Most«. Ta dični funkcionar je izrabil svoj položaj in 6tisko vlagateljev hranilnice v svojo korist. Občinska hranilnica je zaradi obče stiske prosila za zaščito in za odlog plačil. Zaradi do-voljene zaščite vlagatelji niso mogli priti do svojega denarja in hranilne knjižice so se zato kmalu začele prodajati za polovično in še nižjo ceno. Holbl Franc je po nizki ceni kupoval take knjižice z denarjem, ki ga je dobil kot blagajnik za most, ' nato pa je kot funkcionar hranilnice dal iz kupljenih knjižic prepisati vloge na občinsko knjižico »Most« po nominalnem kurzu, tako da mu je pri vsakem takem vpisu ostala približno polovica gotovine na razpolago za njegove osebne potrebe. Kakor Holbl z občinskim denarjem, tako je njegov prijatelj šolski upravitelj Mirko Lešnik tržil z denarjem šo'skega sveta in elektrarne. Takih primerov so odkrili 19 in le srečnim okoliščinam se ima zahvaliti Lešnik, da ni bil soobtožen in oba zopet le srečnemu slučaju, da niso vsi primeri prišli pred sodišče, ker predlog za pregon ni bil pravočasno stavljen. K temu bi pripomnili le to, da je svoj čas vzbudila med našimi jNSarji veliko prahu Lešnikova premestitev v Negovo, da so hiteli svojim vernikom dopovedovati, da je Lešn:k nacionalna žrtev in da je moral iti na zahtevo maren-berških Nemcev in nemškutarjev. Sedišče se je prepričalo o Holblovi krivdi ter ga je z ozirom na njegove rodbinske razmere kaznovalo !e z 20 dnevi zapora. Za 2500 Din mesec dni v zaporu za drugega Seda' bosta sedela i obsojenec i n!ecov namestnik Maribor. 24. novembra. Pred okrožnim sodiščem se je vršila danes zanimiva razprava zaradi afere, o kateri se je letošnje poletje na Pobrežju precei govorilo. V poletni je bil namreč pobreški mesar in posestnik Josip Caf obsojen na mesec dni zapora ter bi moral svojo kazen odsedeti. Caf pa je pravilno kal-kuliral, da ga v jefnišnici mariborskega sodišča itak osebno ne noznajo in da je vseeno, če sedi sam, ali pa kdo drugi pod njegovim imenom. Podal se je na iskanje ter res našel brezposelnega de- Srebrni lubilej dr. Ogrizka Celje, 23. novembra. V nedeljo sta obhajala v krogu svoje družine liho in skromno 25 letnico svoje poroke povsod priljubljeni celjski odvetnik dr. Anton Ogrizek in njegova gospa Marija. Jubilanta sta se poročila v Gradcu v mestni župni cerkvi. Do avgusta 1913 jo g. dr. Ogrizek ostal kot pripravnik pri deželnem sodišču v Gradcu. Že na univerzi je bil član V/Zarje« in bil precej časa tudi njen predsednik. Mnogo je delal pri »Slovenski dijaški zvezi- ter bil tudi med ustanovitelji slovenskega društva ■./Kres« iu »Društva sv. Marte«. Poleg drugega dela v Gradcu je pomagal kulturno organizirati gornjc-štajerske slovenske delavce v Kapfeldu pri Le-obnu. Ko se je po prevratu vrnil od vojakov, je šel še dva meseca kot prostovoljec k jugoslovanski vojski za tajnika narodnega sveta v Celju. Kmalu potem je odprl svojo odvetniško pisarno v Celju. Po nastopu v Celju je bil takoj izvoljen v mestni občinski svet Kot odbrnik in pzneje kot podžupan je organiziral mestno avtobusno podjetje in tzv. Ogrizkovo stanovanjsko kolonijo na Lanovžu. V Celju je imel več funkcij, tako v nadzornem svetu Ljudske posojilnice* kot ogbomik v centralnem načelstvu in vodstvu SLS za Slovenijo. Decembra 1932 ga je brzojavno razrešil požupanske časti te- lavca Friderika Podplatnlka iz Maribora, ki je bil pripravljen iti za primerno nagrado v zapor. 2500 din, katere mu je Caf obljubil kot nagrado, je lepa vsota in marsikdo bi šel za tak denar mesec dn: v luknjo. Tudi Podplatnik je bil zadovoljen in je pod Cafovim imenom v redu odsedel svoi mesec. Vsaka stvar pa pride enkrat na dan in tako je prišla tudi ta. Podplatnik in Caf sta se morala zagovarjati pred okrožnim sodiščem ter sta bila obsojena prvi na 10, drugi pa na 7 dni strogega zapora. danji predsednik vlade Živkovič ob znanem spopadu, ki sta ga izzvala v Ljubljani pred Živkov i-čem dr. Ogrizek in dr. Basaj, ko sta z vso odločnostjo nastopila proti pritisku za vstop v Sokola, posebno na državne uslužbence in za obrambo svobode, vesti in prepričanja za člane slovenskega Orla. Do razpusta narodne skupščine 1929 je bil g. dr. Ogrizek namestnik poslanca in oblastni poslanec za šmarski okraj. Bil je načelnik kluba oblastnih poslancev SLS v Mariboru. V oblastni skupščini je reorganiziral in izvedel preureditev Južnoštajerske hranilnice v Hranilnico mariborske oblasti, sedaj Hranilnico Dravske banovine. Po znanih punktacijah je bil 26. januarja skupaj z dr. Korošcem, dr. Natlačenom in dr. Kulovcem kon-finiran in bil najprej v Ključu v Bosni 5 mesecev, nato v Banjaluki 2 meseea in v Kiseljaku 13 mesecev Ves čas, 20 mesecev, je dobra in močna gospa krepko prenašala težak udarec, ki je zadel družino Za časa konfinacije je vodil pisarno dr. Liker, sedanji predsednik upravnega sodišča v Celju, ki je bi! zaradi oprostilne konfinacijske razsodbe brzojavno z vsemi sodniki upokojen. Ko se jo organizirala JRZ, je bil izvoljen za predsednika okrajnega odbora za Šmarje, kjer je kot tak dejansko vodil in vršil funkcije političnega zastopnika tega okraja. Odličnemu in najbolj popularnemu celjskemu advokatu, zavednemu Slovencu in naročniku ^Slovenskega doma« k srebrnemu jubileju kar naj-iskreneje čestitamo Na mnoga letal ČASNIKARSKI KONCERT 1. decembra ob 2030 v dvorani na Taboru Vstopnice so na razpolago od sobote naprej v Matični knjigarni v> Šport ohranja zdravje in mladost Po pravici lahko trdimo, da šport ohranja mladost. Onemu, ki je gojil šport v mladosti, na starost ne manjka zdiavja in življenjske sile. Za to trditev imamo nešteto primerov. Eden takih najzgovornejših primerov je ameriški »kralj veslačev« Fred Plaisted, ki je svoj 88. rojstni dan proslavil tako, da je še enkrat preveslal progo pri Schuykill River v Filadelfiji, kjer je prvič postal svetovni prvak 1. 1876. Težko bi bilo najti drug primer, ki bi bil boljši kot ta »rekord«. Starčki 88 let na splošno ne gojijo telesnih vaj in za svoj rojstni dan se ne hodijo še enkrat preizkušat na kraj, kjer so nekoč zmagovali. Ta naš nekdanji svetovni prvak pa je progo prevozil s tako močjo in voljo, da se mu je vse čudilo Drug tak primer nam nudi pred kratkim umrli Dunajčan Franc Brauneis, ki je umrl star 72 let. Mož je prevozil s čolnom v svojem življenju najmanj 90.000 km — število, ki ga ne bo tako kmalu kdo dosegel —, pa je še štiri leta pred svojo smrtjo v 12 urah preveslal 124 km. Še kot 67 leten starček se je udeležil tekem in je privozil na cilj kot drugi. Sposobnost in moč teh starih športnikov je najboljši dokaz za dejstvo, da šport iu telesne vaje ohranjajo telo iu duha veselega in zdravega. Prav ta najstarejša športna generacija služi lahko naraščaju za vzgled v marsikaterem pogledu. Mladina naj pravilno ceni uspehe, ki so jih dosegali stari športniki pred davnim časom na vseh področjih športnega udejstvovanja. Take uspehe se ne sme podcenjevati in pri njihovi presoji moramo imeti vedno pred očmi čase, v katerih so bili doseženi, čeprav danes morda mnogo zaostajajo za današnjimi rezultati. Ti stari športniki so bili pionirji, ki so orali ledino in ustvarjali temelj športnemu udejstvovantu, ki se zdi mladini danes povsem samo posebi razumljivo. Pokazalo se je tudi že večkrat, da tudi še danes stari športnik’ dosegajo v primeri z današnjimi razmerami odlične uspehe. Mnogo imamo primerov, ki nam kažejo, kako so stari športniki z večjimi izkušnjami, boljšo tehniko in z zdra-veišo taktiko premagali mlajše tekmovalce. Seveda veljajo te prednosti samo do gotove starostne meje, kajti življenjski mejniki in zakoni so le taki, da mladost napreduje in da se ji starost ne mor'-uspešno protiviti. Izza naših meja V bližini Nove vasi sta dva lovca po nesreči obstrelila dve deklici, doma iz neke vasi pri Opatjem selu, ki sta' se vozili mimo gozda s ko-{£?»• se bosta morala zagovarjati pred sodiščem, ker sta streljala v 6meri proti javni cesti. Poškodbe, ki sta jih prizadejala dekletu, pa niso težke. Granata je razmesarila na Kalvariji Petra Mavriča, starega nad 50 let. Nesrečneža je našla mrtvega njegova žena pod neko skalo, ko ga je sla iskat, ker ga ni bilo nekaj dni domov. Pokojnik je imel dovoljenje od oblasti, da sme pobirati vojne izstrelke in ga je najbrže, ko je hotel odpreti granato in iztresti iz nje smodnik, doletela tako žalostna smrt. Medanski občani so ob priliki velike slovesnosti, ki je bila v ta namen prirejena, izročili domačim karabinerjem lepo zastavo. Proslave so se udeležili številni zastopniki oblasti in mladina v fašističnih krojih Dva tihotapca konj so aretirali minuli teden pod Ostrožnim brdom v bližini št. Petra na Krasu. Hotela sta vtihotapiti preko meje iz Jugoslavije šest konj. Obmejna straža je konje zaplenila, oba tihotapca, izmed katerih je eden jugoslovanski državljan, pa vtaknila v zapore. V Pulj« je bil velik proces proti tihotapcem. Bil je to brez dvoma edeu največjih procesov, kar jih je sploh bilo pred tem sodiščem, saj se je moralo zagovarjati zaradi tihotapstva preko 40 oseb in je proces sam trajal 15 dni. Kazni, ki jih je izreklo sodišče, so bile zelo hude. V celoti je obsodilo sodišče obsojence na 51 let težke ječe in na 1.795.151 lir denarne kazni. Večina obsojencev je iz puljske okolice, a mnogo izmed njih je tudi iz notranjih pokrajin Italije, rvajvečjo kazen je dobil neki Consalvi Edvard, m sicer nad štiri leta ječe in 207.000 lir globe. Nesreče so na dnevnem redu pri gradnji '"eltke eleklrične centrale ob Soči pri vasi Do-blarji, kjer se sedaj vrše glavna dela. Pretekli teden je bil ze.!o nevarno poškodovan poleg dveh Furlanov tudi 35 letni Anton Kraje iz Kobarida. Nesreča jih je zadela, ker je v njih bližini nenadoma eksplodirala mina in na nevarnost niso bili pravočasno opozorjeni. Poudariti je treba, da se vrše dela v zelo nevarnih okoliščinah ob strmi strugi reke in da se poleg Vsega za varnost ljudi zelo malo skrbi zaradi tega, ker dela zelo pospešujejo. Od tu m ta Na včerajšnji seji Narodne skupščine so se najprej obravnavala poročila po&a-meztiih skupščinskih odborov o zakonskih osnutkih, ki jih je vlada pred ložila tem odborom v proučevanje. Temu 60 sledile razne interpelacije, med drugimi interpelacija na ministra financ, če misli kaj znižati davke tistim kmetom v Sloveniji, ki so jih letošnje vremenske nezgode težko prizadele. Minister Cvetkovič je za to interpelacijo v imenu vlade odobril nujnost. Nato je bil izvoljen poseben odbor, ki se bo bavil z zakonskim predlogom o ustanovitvi novih okrožnih in okrajnih sodišč Naslednja točka dnevnega reda je bilo poročilo posebnega odbora za proučevanje sporazuma med našo državo in Češkoslovaško, ki je bil sklenjen lani in obravnava med drugim tudi zadeve zavarovanja naših državljanov, ki bivajo na Češkem in obratno. S to konvencijo je urejeno tudi drugo zelo važno vprašanje. Češkoslovaška se je obvezala plačati ljubljanskemu Pokojninskemu zavodu 1,100.000 dinarjev na ime tistih premij, ki so jih slovenski zavarovanci pred in med vojno plačevali Pokojninskemu zavodu v Pragi, pa so po vojni morali prestopiti k ljubljanskemu Pokojninskemu zavodu. Najbolj zanimivo pa je dejstvo, da je Voja Lazič o tej konvenciji izjavil, da sicer proti njej nima ničesar, da pa bo glasoval proti, ker v vlado nima zaupanja. Finančni odbor Narodne skupščine, kateremu je finančni minister izročil v pretres osnutek novega državnega proračuna za prihodnje proračunsko leto. se bo sestal na prvo zasedanje 10. decembra. »Fiikrer« Dimitrije Ljotič je razglasil svetli, da bo konec tega meseca ali pa v začetku decem bra obiskal Sarajevo. Baje mu pristaši pripravljajo prav triumfalen ‘sprejem. Kdo pa so ti pristaši, pa ni znano... Znano je samo to, da Veliki Dimitrije v Sarajevu nima nobenih somišljenikov. Italijanski pevci, člani svetovnoznane milanske Seal e? ki bodo odpeli nekaj oper v Zagrebu in Belgradu, se že nahajajo v Zagrebu. Ko sta gledališči v obeh mestih razglasili, da lx>do prišli pet znameniti italijanski pevci in pevke, so bile vse vstopnice, čeprav po visokih cenah, Se isti dan razprodane. Včera j je italijanski generalni konzul v Zagrebu priredil ua čast italijanskim gostom čajanko, na katero je povabil tudi najvidnejše zagrebške umetnike in predstavnike glasbene umetnosti. Posebno ribiško šolo zahtevajo zase ribiči v Crikveniei. Tamkajšnji ribiči si prisvajajo lastnost, da so oni edini poklicni ribiči ob vsem Jadranskem morju, ki se im bavijo poleg ribištva še 7, nobeno drugo obrtjo. Zaradi tega zahtevajo od banske uprave, da podpira v prvi vrsti le nje. Tudi zagrebški tramvaj jc podoben -krvničk- kakor ljubljanski. Ni ga skoro tedna, da ne bi podrl kakega človeka, ki neoprezno koraka preko ulice Včeraj je podrl na Maksimirati cesti kmeta Tomo Selepeta tako nesrečno, tla je žrtev obležala mrtva. Kmet je potiskal pred seboj voziček za mleko ter se ni ozrl za seboj, čeprav je tramvajski voznik neprestano zvonil. V zadnjem trenutku je hotel voznik tramvaj ustaviti, vendar je bilo že prepozno. Tramvaj je zgrabil od zadaj Selepeta in ga vrgel na pločnik, kjer si je nesrečni kmet razbil glavo, Zagrebški pismonoše so prišli na svojevrstno domislico. Znano je, kako morajo pismonoše pri raznašanju pošte v mestih premuogokrat spre-sopibati» cela nadstropja, da oddajo nošto naslovljencu. Da bi sc izognili nepotrebnim naporom in da bi obenem pošto povsod hitreje oddajali, je društvo poštnih nameščencev prosilo hišne posestnike, naj bi v svojih hišah namestili posebne nabiralnike, v katere bi .pismonoše vrgli vso pošto za tieto hišo. Ideja ni napačna, posebej zato, ker bi si pismonoše prihranili na ta način mnogo časa ter bi pošto lahko mnogo hitreje raznesli po mestu. Za okrog 845 milijonov dinarjev je bila aktivna naša trgovina 1 drugimi državami v letošnjih desetih mesecih. Po mesecih se je iz\o^ od januarja do vš-tevši oktobra gibal takole: v januarju 402 milijona din (lani 289), v februarju 4.19 (215), v marcu 512 (355), v aprilu 570 (268), v maju 501 (220), v juniju 416 (294), v juliju 553 (330), v avgustu 606 (372), v septembru 592 (504) in v oktobru 5587 (468.5). V istih mesecih pa se je uvoz gibal takole: v januarju 521 milijonov dinarjev (lani 342), v februarju 334 (294), v marcu 451 (420), v aprilu 463 (326), v maju 418 (324), v juniju 433 (294), v juliju 427 (313), v avgustu 446 (274), vseptembru 488 (353) in v oktobru 482.8 (346) milijonov dinarjev. V primeri z isto dobo lani, je naš izvoz letos naraste! za 1804.2 milijona dinarjev ali za 54.5%, dočim je uvoz narastel v primeri z enakim lanskim razdobjem le za 979.8 milijona dinarjev ali v odstotkih za 30. če bo tudi v novembru in decembru trgovinska bilanca ostala vsaj v približno enakem razmerju, bomo na koncu leta smeli zapisati, da je bila naša trgovinska bilanca v 1. 1937 aktivna za celo milijardo dinarjev. Tovarna pohištva ;>Jukra< jo včeraj pogorela v Sisku. Ogenj je nastal v sušilnici sredi dneva. Ko je vajenec zapazil ogenj, je takoj poklical na pomoč mojstra, ki je obvestil gasilce. Požar so sicer omejiji, vendar je škoda kljub temu velika. To je 32. požar letos v Sisku. h zanimivim primerom dvoženstva wr, bari te dni novosadsko sodišče. Državni tožilec je obtožil 47-letnega Dragotina Češljareva, posestnika iz Ma-lenca, zaradi dvoženstva. Mož je bil pred vojno poročen, ko je bil pa v Rusiji ujet, ge ie oženil ponovno. Pozneje se je spet vrnil v domovino, vendar pa ruske žene ni pripeljal s seboj. Nekaj let-za njim pa jo je primahala v i, 5o državo tudi Rusinja in bila seveda presenečena, ko je videla, da ima Češljarov v Malencu svojo ženo, s katero je bil poročen pred njo. Zaradi tega ga je naznanila sodišču, pred katerim pa se Češljarev zagovarja, da se je v Rusiji oženil po sovjetskem >obredniku : in da sedaj za njega ta zakon tako rekoč ne velja. Sodišče je prišlo v zagato, če naj prizna veljavnost sovjetskega zakona ali ne. Zaradi tega je vso zadevo predložilo pravosodnemu ministru v rešitev, I* maščevanja, ker ga je bil zalotil pri tatvini, je Anton Lulič iz Tvrdnjave pri Slavonskem Brodu ustrelil 33-letnega kmeta Josipa Španiča. V družini Spaničev je bila predvčerajšnjim svatba, na katero je prišel tudi Lulič, ki je sicer znan kot lovski tat in večen prepirljivec. Svatbo pa je Lulič porabil za to, da je po sobah stikal v nameri, da bi kaj ukradel. Ko ga je pri delu Josip Španič slučajno zalotil, ga je oklofutal. Jezen je Lulič skočil domov, vzel puško in počakal pred hišo Josipa. Čim se jo španič pokazal, ga je Lulič ustrelil iz puške. Ko so orožniki ubijalca prijeli, so ga ljudje hoteli Iui&il Fred 20 leti so prvič poslali v boj tudi tanke. Slika kaže takšno angleško raztrgano zverino v gozdu pri Bourlonu. Kaj naj jem, da bom star 100 let V modernem zdravilstvu so že neštetokrat zastavili vprašanje, če je mogoče napisati zanesljiv in res uspešen zdravniški recept, po katerem bi človek lahko dosegel starost sto let. Na to vprašanje smo dosedaj še vedno dobili nikalen odgovor. Zato pa je morda tem bolj zanimivo, če se pobavimo malo tudi z vprašanjem, kako so živeli oni, ki so res dosegli to visoko starost. Podatke o tem je zbral francoski zdravnik Jean Vignes Rouges, ko se je zanimal za potek in način življenja okoli štiristoterih stoletnikov. Ta zdravnik je o tem izdal obširno knjigo, ki vsebuje prav zanimive ugotovitve. Od teh pa so spet najbolj zanimive tiste, ki mu jih je dala francoska meščanka gospa Ducassou, ki je letos julija meseca dosegla starost 106 let. Sedaj živi ta gospa v Tou-louseu. Njen oče je bil mornar, ki je postal posebno slaven zaradi tega, ker je bil on tisti, ki mu je bilo poverjeno, da prepelje posmrtne ostanke velikega Napoleona z otoka Sv. Helene v Francijo. O možnosti, da človek doseže lepo starost sto let, je zdravnik dr Rouges povedal tole: »Ljudje, ki dosegajo starost nad sto let, so navadno takšni, kakršne smatramo za povprečne ljudi. Redkokdaj so ti ljudje v svojem življenju storili kaj izredno važnega in pomembnega. Nikdar niso bile to kakšne zagonetne narave. Niso bili to strastni ljudje, niti ne posebno temperamentni, pa tudi ne kaj čisto nasprotnega. Niso nikoli kaj posebno važ- nega doživeli, njihova fantazija je bila precej zmerna, tudi niso hlepeli za slavo. Poznali niso nikakega posebnega sovraštva do tega ali onega, niso bili nikdar preveč nevoščljivi, kaj malokrat so se tudi pošteno razjezili ali pa bili celo ljubosumni. Ljubezen je igrala v njihovem življenju bolj srednje važno vlogo. Njihova svojstvena lastnost je bila mirnost in zadovoljstvo z vsem. Bili so tudi izredni optimisti.« Zanimivo je pri teh stoletnikih tudi to, da jih je 80 odstotkov — vsaj od tistih, ki jih je spoznal zdravnik Rouges — živelo zelo revno in v zelo žalostnih socialnih razmerah. Med temi stoletniki je izredno malo takšnih, ki si služijo svoj kruh z umskim delom, nasprotno pa je pretežna večina takšnih, ki so v svojem življenju opravljali težaška dela. Neki 104 letni Francoz je prepričan, da je dosegel tako visoko starost zaradi tega, ker je 40 let preživel kot mornar na širokem morju. Neka Nizozemka častitljive starosti je povedala, da je bila njena najljubša hrana zelenjava in sir. Stoletni Škot pa misli, da je dosegel tako visoko starost zaradi tega, ker se je skozi vse življenje hranil s kruhom in mesom. Ob vseh teh podatkih pač ne moremo drugega trditi, kakor da res ni mogoče reči, kakšnega recepta se moramo držati, da bomo nekoč stari sto let in več. Kako Francifa časti svoje pristaše Prejšnji teden je preko Rima dospel v Francijo velik cerkven dostojanstvenik in človek edinstvenega pokoljenja, namreč antijohijski patriarh in kardinal Ign. Gabriel I. Tapuni, ki je v ravni črti potomec Kristusovega bratranca Jakoba Starejšega. Radi te sorodnosti mu tudi papež sam izkazuje posebno čast e tem, da ga poeadi poleg svojega prestola na poseben in samo zanj narejen manjši prestol. Patrijarh-kardinal opravlja tudi svoje vrste mašo, v istem obredu in jeziku, kot jo je opravljal njegov rodbinski prednik, apostol Jakob. Med svetovno vojno so ga Turki, ki so se bojevali proti Francozom, ujeli skupno s francoskimi menihi in pristaši Francije, ga zaprli in obsodili na smrt. Rešila sta ga v zadnjem trenutku papežev poslanik in avstrijski konzul v Carigradu. Ker je trpel za Francijo, za katero ima še danes V60 naklonjenost in občuduje njene misijonarje, so ga zadnjič sprejeli v Franciji z vsemi častmi, kakor najmogočnejša kralja, da s tem javno pokažejo, kako cenijo ljudi, ki posebno v sedanjih razburkanih časih in celo v Palestini skušajo uveljaviti francoski vpliv, ugled in blagodejnega duha. Ali ste že poravnali naročnino? I Programi Radio Ljubljana Četrtek, 23. novembra: 12 Odmevi od blizu in dai le5 (plošče) — 12.45 Vreme, poroCila — 13 Cas, spored, obvestila — 13.15 Magistrov trio — 14 Vreme, borza — 18 Pester spored (Kadljski orkester) — 1S.40 Sloveni šiina za Slovence ( g. dr. Rudolf Kolarič) — 19 Cas, vreme, poročila, spored, obvestila — 19.30 Nae. nra: Ministrstvo ra telesno vzgojo _ 19.50 Zabavni kotiček — 20 Koncert Orkestralnega društva Glasbene Matice. Uvodne besede govori prof. L. M. Škerjanc. Dirigira prof. L. M. Škerjano - 21 Večer vesele glasbe (Jožek in Ježek, g Milan Stante s harmoniko in plošče) 22 Čas. vreme, poročila, spored — 22.15 Večer vesel« glasbe (nadaljevanje). Drugi programi Četrtek, 25. nov.: Belgrad-Zagreb: 20 Vokalni koncert, 21 Prenos — Dunaj: 19.25 Prenos iz Braunaua ob Innu, 20.25 Pestra ura, 21 Orkestralni in vokalni koncert, 22.50 Plesna glasba — Budimpešta: 19 Celo iu klavir, 19.35 Igra, 21.20 Orkestralni koncert, 22.20 Kla-. vir, 23 Zabavni koncert — Italijanske postaje: I. skupina (421, 304 in 283 m): 17.15 Klavir, 21 Igra, 22.15 Kvartet — II. skupina (560, 369 in iS3 m): 17.15 Operne arije, 21 Peragallova opora »Ginevra degli Almieri« —> '11. skupina <492, 272 in 221 m): 20.30 Simfonični kom cert — Praga: 19.35 Orkester in flavta, 20.25 Igra, 22.35 Violina — Varšava: 20 Lahka in zborovna gl,, 22 Komorni koncert — Berlin: 19.10 Plesni večer Hamburg-K61n: 20 Lortzingova opera gel doumeti. Kolikokrat si je že zastavil vprašanje: zakaj »a čemu naj pošilja zdaj večji del svoje psoadke v Loharo, ko je vendar prav te dni grozila največja nevarnost ne njej, marveč Chuko-tiju?... In zakaj čakati, zakaj ne bi žensk in otrok takoj poslali v Kalkuto?______ Oddelki bi morali naslednji dan odriniti v Loharo. Po njihovem odhodu bi v trdnjavi ostale samo ena stotnija pehote. Polkovnik Champbell je ves dan nadzoroval trdnjavo in vse oddelke ter utrjevalna dela, s katerimi so začeli takoj po prihodu v Chukoti. Razgovarjal se je s pehotnimi častniki in sicer z vsakim posebej, dočim se za konjenike indijske brigade, ki so tvorili jedro posadke, sploh ni zmenil. Konjeniški častniki so se temu njegovemu vedenju čudili in se spraševali, kaj naj vse to pomeni. Nihče ni mogel razumeti, kaj je poveljniku, da je nenadno postal tako čuden ... Vickersa pa, ki bi jim bil morda edini znal in mogel razložiti to poveljnikovo spremembo, še vedno ni bilo od nikoder. Tudi polkovnik Campbell sam je že težko čakal na to, kdaj se bo Geoffrey Vickers vrnil s svoje raziskovalne poti. Sklenil je bil, da bo njega in nekaj najboljših fantov iz indijskega polka le pustil v Chukotiju in jih ne bo jemal s seboj v Loharo. Med kosilom in med večerjo je le sem pa tja izpregovoril | kako redko besedo s hčerko, ki mu je edina delala družbo* • Zdaj pa zdaj jo je nežno in ljubeče pogledal, kakor da se ji hoče opravičiti zaradi tega, ker je tako molčeč. Pri kosilu ga je Elizabeta vprašala: »Ali se je Geoffrey vrnil? Glas ji je malo drhtel. Oče ji je odgovoril: »Ne, ni ga šel Toda bodi brez skrbi. Geoffrey se bo vrnil zdrav in nepoškodovan. On je pameten in oprezen človek, ki se nikdar ne spušča v nevarne pustolovščine.« Prav to vprašanje je Elizabeta ponovila pri večerji. Tudi zdaj je dobila enak odgovor, kakršnega ji je dal oče opoldne. Videla je, da začenja ta stvar skrbeti tudi njega. w Pospravila in pripravila za na pot je svoje stvari. Delo jo je toliko raztreslo, da je bila precej mirnejša. Ni hotela očetu prizadevati skrbi in ga motiti s svojim večnimi vprašanji. Zato si je z vsemi silami prizadevala, da bi premagala svoje razburjenje in radovedno bojazen. Naslednje jutro se je Geoffrey vrnil. Elizabeta je iskala prilike, da bi govorila z njim, toda jei ni dobila, ker je bil Geoffrey neprenehoma pri očetu v pisarnL Morala sta imeti važne razgovore in posvetovanja ... Campbell se je z majorjem Vickersaom pogovarjal samo o nevarnosti, ki je grozila trdnjavi in pa o tem, kaj bi bilo treba še vse storiti, da bi Chukoti čim bolje in čim močneje utrdili. Ves ta čas Geoffrey ni utegnil, da bi bil poiskal za kak trenutek Elizabeto, čeprav je komaj čakal nato, kdaj se bo spet dobil z njo. Nič ni bil razžaljen, da ga pri prihodu iz Kalkute ni čakala, čeprav ga je to bolelo. Sam sebe je prepričeval, da jo je lady Warrentonova najbrž na naglo povabila v Loharo k sebi. Zaradi tega ga ni mogla počakati. Zdaj pa, ko mu je poveljnik sporočil da bodo morale ženske z otroki zapustiti trdnjavo in da je treba povelja za to pričakovati sleherni trenutek, je vendar za vsako ceno hotel govoriti z njo. Toda ni prišel do tega. Bil je neprenehoma za* posljen s pregledovanjem posameznih utrdb, obzidij, orožja, streliva in z drugimi rečmi za obrambo trdnjave, ki se je pripravljala na skorajšnji napad. »SloveuaU dum« izhaja raak delavnik »t; 12 M*v*e£na n&roftntna 12 Din ta inozemstvo 2 i Dtn Urodnifttvo Kopitarjeva n h ca S/lil ieleton «9 4 to 299b. Uprava* Kopitarjeva 1» Telefon HM Za Jagualoraoeko tukarno ■ Luubij&m: E, Ce& Izdajatelji lvaa ftakgveo. Orcdullu Jože Košiče k.