SKUPSCINSKI
DOLENJSKI LIST
za občine ČRNOMELJ, KRŠKO, METLIKA, NOVO MESTO, RIBNICA IN TREBNJE
Letnik XX
Novo mesto, 29. julija 1983
št. 17
OB&NA NOVO MESTO
157. Sklep o kriterijih, po katerih se šteje, da delavec preživlja osebo, ki živi z njim v skupnem gospodinjstvu.
158. Statut samoupravne interesne skupnosti za ceste občine Novo mesto.
168. Odlok o čiščenju potokov in jarkov na območju občine Novo mesto.
169. Odlok o prepovedi točenja alkoholnih pijač do določene ure v dnevu na območju občine Novo mesto.
170. Sklep o prenehanju začasnih ukrepov družbenega varstva.
171. Odlok o urejenosti naselij in varstva javnih in zelenih površin v občini Novo mesto.
OBČINA ČRNOMELJ
159. Odlok o ustanovitvi Sodnika za prekrške občin Črnomelj in Metlika.
160. Odlok o zakloniščih in drugih zaščitnih objektih
v ------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------
"\
161. Sklep o razpisu referenduma v KS Sodražica. OBČINA KRŠKO
162. Odlok o spremembi odloka o zagotavljanju in usmerjanju sredstev za intervencije v proizvodnji hrane.
OBČINA METLIKA
163. Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o ustanovitvi sklada za intervencije v kmetijstvu.
164. Odlok o ukrepih za racionalno zmanjševanje energije.
165. Odlok o poslovnem času.
166. Odlok o zakloniščih in drugih zaščitnih objektih.
OBČINA TREBNJE
167.	Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o zagotavljanju in usmeijanju sredstev za intervencije v proizvodnji hrane, v
J
VSEBINA
OBČINA RIBNICA
Občina Novo mesto
157.
OBČINSKA ZDRAVSTVENA SKUPNOST NOVO MESTO
Na podlagi 5. člena samoupravnega sporazuma o uresničevanju zdravstvenega varstva je skupščina Občinske zdravstvene skupnosti Novo mesto na seji dne 14. junija 1983 sprejela naslednji
SKLEP O KRITERIJIH, PO KATERIH SE ŠTEJE, DA DELAVEC PREŽIVLJA OSEBO, KI ŽIVI Z NJIM V SKUPNEM GOSPODINJSTVU
V smislu S. člena samoupravnega sporazuma o uresničevanju zdravstvenega varstva se šteje, da delavec preživlja osebo, ki živi z njim v skupnem gospodinjstvu:
1. če je stara 55 let (ženska) oziroma 60 let (moški).
Če je mlajša, pa le, če je pridobitno nezmožna in je tta nezmožnost enaka invalidnosti I. kategorije po predpisih o invalidskem zavarovanju;
2. če nima nobenih lastnih dohodkov.
3. če ima lastne dohodke iz enega ali več virov, pa skupno ne presegajo dve trejini predpisanega zajamčenega osebnega dohodka, ki ga določajo republiški predpisi. Pri tem se dohodki iz kmetijstva upoštevajo tako, da se katastrski dohodek preračuna po faktorju, ki velja za izračun varstvenega dodatka v Skupnosti pokojninskega in invalidskega za-
varovanja, dohodki, oproščeni davka, pa se vštevajo na podlagi idealne davčne osnove. Dohodki po tej točki so čisti mesečni dohodki, po odbitku prispevkov in davkov /
Pri ugotavljanju zneska dohodka na posameznega družinskega člana se dohodek deli s številom tistih družinskih članov, ki so se na osnovi zakona ali pogodbe dolžni medsebojno vzdrževati.
Številka: 011—2/83 Datum: 14. 6. 1983
Predsednica skupščine JOŽA MIKLIČ, l r.i
158.
Na podlagi 137. člena Zakona o cestah (Uradni list SRS št. 38/81) in 30. člena samoupravnega sporazuma o ustanovitvi Samoupravne interesne skupnosti za ceste občine Novo mesto je skupščina skupnosti za ceste na seji zbora uporabnikov in zbora izvajalcev dne 17. 5. 1983 sprejela
STATUT Samoupravne interesne skupnosti za ceste občine Novo mesto.
I.	UVODNE IN SPLOŠNE DOLOČBE
1.	člen
Samoupravna interesna skupnost za ceste občine Novo mesto (v nadaljnjem besedilu: skupnost), je bila ustanovljena s samoupravnim sporazumom dne 21. 12. 1982.
Skupnost je samoupravna interesna skupnost, v kateri delavci, delovni ljudje in občani uresničujejo svoje potrebe in interese na
področju cestnega gospodarstva, pri čemer oblikujejo, usklajujejo in spremljajo uresničevanje celovite politike na področju dejavnosti vzdrževanja, varstva, rekonstrukcij in gradenj cest, usklajujejo programe dela na posameznih področjih dejavnosti, elemente za samoupravne sporazume o temeljih planov ter osnove in merila za določanje obveznosti uporabnikov in izvajalcev v cestnem gospodarstvu.
2. člen
Dejavnost skupnosti je posebnega družbenega pomena.
Dejavnost skupnosti je:
Oblikovanje, usklajevanje in spremljanje uresničevanja celovite politike in dejavnosti na področju vzdrževanja, varstva, rekonstrukcij in gradenj Cest, uslajevanje programov dela na posameznih področjih dejavnosti, elementov za samoupravno sporazumevanje o temeljili planov ter določanje normativov in standardov za vzdrževanje cest, višino povračil za čezmerno uporabo cest, letnih programov del vzdrževanja in varstva ter razvrščanja lokalnih cest.
3. člen
Skupnost je pravna oseba s pravicami, obveznostmi in odgovornostmi. ki jih ima na podlagi določil ustave, zakona o cestah in drugih predpisov, samoupravnega sporazuma o ustanovitvi skupnosti ter tega statuta.
4. člen
Skupnost ima pri Službi družbenega knjigovodstva, podružnica Novo mesto, odprt žiro račun in druge račune.
5. člen
Ime skupnosti - je:	SAMO-
UPRAVNA INTERESNA SKUPNOST ZA CESTE OBČINE NOVO MESTO.
Sedež skupnosti je v Novem mestu, Novi trg številka 6.
6. člen
Skupnost ima in uporablja pri svojem poslovanju štampiljke z besedilom:	Samoupravna interesna
skupnost za ceste občine Novo mesto.
Štampiljka je okrogle oblike.
7. člen
Skupnost je vpisana v sodni register pri Temeljnem sodišču v Novem mestu, Enota v Novem mestu.
8. člen
Skupnost predstavlja in zastopa v okviru svojih pristojnosti, brez omejitev, predsednik skupščine skupnosti.
9. člen
Skupnost ima v pravnem prometu z drugimi vsa pooblastila s področja dejavnosti.
10. člen
Sk pnost odgovarja za obveznosti, ki jih prevzema v pravnem prometu z drugimi z vsemi svojimi sredstvi, s katerimi razpolaga.
II.	SAMOUPRAVNA ORGANIZIRANOST SKUPNOSTI
1, Skupščina skupnosti
11. člen
Skupnost upravlja delegatska skupščina.
Skupščina je sestavljena iz:
- zbora delegatov uporabnikov (zbor uporabnikov)
- zbora delegatov izvajalcev (zbor izvajalcev)
Zbor uporabnikov šteje 64 delegatskih mest.
Zbor izvajalcev šteje 11 delegatskih mest.
12. člen
Od skupnega števila delegatskih mest v zboru uporabnikov skupnosti delegirajo skupščine krajevnih skupnosti vsaka po enega (1) delegata, to je dvaintrideset (32) delegatov.
Delavci temeljnih organizacij združenega dela in drugih organizacij združenega dela in delovnih skupnosti ter delovni ljudje, ki samostojno opravljajo dejavnost z osebnim delom s sredstvi, ki so lastnina občanov, delegirajo 32 delegatov .
V zbor izvajalcev delegirajo delavski sveti TOZD, ki na cestah opravljajo dela s področja vzdrževanja, novogradenj, projektiranja in podobno na območju skupnosti, 11 delegatov ,
V zbor izvajalcev delegirajo delegate tudi temeljne organizacije, ki opravljajo raziskovalna dela, projektiranje ali gradijo ceste na območju skupnosti, po enega delegata. Ti delegati sodelujejo v zboru izvajalcev le v primeru in času izvajanja dogovorjenih del in nalog, ob katerih se vzpostavljajo trajnejša razmerja in to le v zadevah, glede katerih imajo obveznosti, odgovornosti in pravice v zvezi z izvajanjem nalog.
O številu delegatskih mest in oblikovanju konferenc delegacij oz. skupnih delegacij, sprejme skupščina skupnosti za ceste poseben sklep.
13. člen
Funkcijo delegacij za delegiranje delegatov v skupščino skupnosti opravlja delavski svet, skupščina krajevne skupnosti ali kateri drug ustrezen organ upravljanja temeljne samoupravne organizacije ali skupnosti.
14. člen
Mandatna doba skupščini skupnosti traja 4 (štiri) leta.
15. člen
Skupščina skupnosti dela in odloča na sejah. Skupščina veljavno sklepa, če je na seji navzočih več kot polovica delegatov vsakega zbora.
16. člen
Sejo skupnosti sklicuje in vodi predsednik, v njegovi odsotnosti ali zadržanosti pa podpredsednik skupščine.
2.	Način dela in odločanja v skupščini skupnosti.
17. člen
Delegati v skupščini odločajo:
- na skupni seji obeh zborov,'
- enakopravno v obeh zborih
- samostojno v posameznem zboru,
18. člen
O zadevah oz. nalogah iz pristojnosti skupščine skupnosti odloča skupščina na skupni seji obeh zborov, predvsem o:
- politiki razvoja vzdrževanja, rekonstrukcij in graditvi regionalnih in lokalnih cest na območju skupnosti;
- predlogu dolgoročnega plana;
- predlogih samoupravnih sporazumov o temeljih plana;
- nalogah in ukrepih s področja splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite;
- sprejetju finančnega načrta in zaključnega računa skupnosti;
- sprejemu splošnih aktov skupnosti;
-* izvolitvi - razrešitvi predsednika in podpredsednika skupščine skupnosti;
- izvolitvi in razrešitvi predsednika in podpredsednika in članov skupnih organov skupnosti;
- samoupravni sporazum o medsebojnih pravicah, obveznostih in odgovornostih med skupnostjo ža ceste in delavci delovne skupnosti, ki opravljajo dela za skupnost ter o drugih aktih skupnosti;
- povezovanje in združevanje skupnosti z drugimi;
- postopkih na sejah in sprejemanju sklepov ter samoupravnih splošnih aktov;
- vseh drugih zadevah iz svoje pristojnosti na podlagi zakona, samoupravnega splošnega akta o ustanovitvi skupnosti, statuta in tega sklepa, v kolikor zadeve niso prene-šene v upravljanje in odločanje skupnim kolektivnim organom.
19. člen
O zadevah oz. nalogah iz pristojnosti skupnosti oba zbora enakopravno razpravljata in odločata na ločenih sejah:
- o osnovah in merilih za določitev cen storitev oz. povračil za izvajanje dejavnosti vzdrževanja in varstva regionalnih in lokalnih cest;
- o standardih in normativih za obseg in kakovst vzdrževanja regionalnih in lokalnih cest;
- o razvrstitvi ceste in drugih prometnih površin med lokalne ceste in o spremembah razvrstitve lokalnih cest v javno pot;
- o vseh drugih zadevah s področja pristojnosti skupščine, kot je to določeno s samoupravnim sporazumom o ustanovitvi oz. statutom skupnosti.
20. člen
Delegati zbora uporabnikov samostojno obravnavajo in odločajo zlasti o naslednjih zadevah:
- o sredstvih, ki jih uporabniki cest združujejo za izvedbo sprejetih planov;
- o izvolitvi in razrešitvi predsednika in podpredsednika zbora uporabnikov;
- o imenovanju članov komisij in delovnih teles zbora uporabnikov;
- o delegiranju delegatov zbora uporabnikov v zbor uporabnikov Skupnosti za ceste Slovenije;
- o vseh drugih vprašanjih s pristojnosti zbora uporabnikov.
21.	člen
Delegati zbora izvajalcev samostojno obravnavajo in odločajo predvsem o naslednjih zadevah:
- o obsegu in kakovosti del in storitev, dogovorjenih v planih osnutkov skupnosti za ceste, kijih morajo izvesti temeljne organizacije združenega dela pri vzdrževanju in varstvu regionalnih in lokalnih cest v smislu zakona o cestah, predpisov o varnosti cestnega prometa ter vseh drugih predpisov, ki so izdani na njihovi podlagi;
- o predlogih za spremembe normativov in standardov s prikazom vpliva teh sprememb na kakovost in učinkovitost cestnih del;
- o višini pristojbin za izredne prevoze po cestah;
- o imenovanju članov komisij in delovnih teles zbora;
- o delegiranju delegatov zbora izvajalcev v zbor izvajalcev Skupnosti za ceste Slovenje;
- o izvolitvi in razreš tvi predsednika in podpredsednika zbora;
- o vseh drugih zadevah s pristojnosti zbora.
22. člen
Po predhodnem izjavljanju delavcev, delovnih ljudi in občanov v temeljnih organizacijah združenega dela in drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih odloča skupščina na skupnem zasedanju obeh zborov:
- o dodatnih finančnih obveznostih uporabnikov cest, ki niso opredeljene in dogovorjene v samoupravnem sporazumu o temeljih srednjeročnega plana skupnosti;
- o samoupravnem sporazumu o ustanovitvi skupnosti;
- o samoupravnem sporazumu o temeljih planov;
- o drugih zadevah, če tako sklene skupščina.
23. člen
Odločitve in sklepi skupščine skupnosti o zadevah, o katerih odločajo delegati v skupščini na skupni seji obeh zborov, so sprejeti, če je zanje glasovala večina vseh delegatov obeh zborov.
Odločitve in sklepi skupščine skupnosti o zadevah, o katerih enakopravno odločata oba zbora so sprejeti, če jih je v enakem besedilu sprejela večina vseh delegatov v vsakem zboru.
Odločitve in sklepi, o katerih samostojno odloča zbor uporabnikov oz jžbor izvajalcev so sprejeti, če je zanje glasovala večina delegatov zbora uporabnikov oz. zbora izvajalcev.
24. člen
Uporabniki in izvajalci v skupnosti za ceste sodelujejo in odločajo o zadevah, ki se urejajo v skupnosti za ceste Slovenije preko svojin delegatov v skupščini Skupnosti za ceste Slovenije in v skladu z določili samoupravnega sporazuma o ustanovitvi Skupnosti za ceste Slovenije in njenega statuta.
25. člen
Zaradi zagotavljanja enotnosti kolektivnega dela, skupnega in enakopravnega odločanja, odgovornega postopanja ter obnašanja uporabnikov in izvajalcev pri uresničevanju pravic, obveznosti in odgovornosti, ima skupščina skupnosti za ceste predesedstvo kot koordinativno telo, ki predstavlja metodo dela za usklajevanje svojega dela.
Predsedstvo skupščine skupnosti sestavljajo po položaju:
- predsednik in podpredsednik skupščine,
- predsedniki odborov.
Skupščina skupnosti za ceste po trebi lahko imenuje v predsedstvo druge člane izmed delegatov skupščine.
3.	Skupni organi skupščine
26. člen
Skupščina skupnosti oblikuje za izvajanje svojih nalog skupne organe izmed delegatov uporabnikov in izvajalcev.
Skupni organi skupščine so naslednji odbori:
- odbor za plan in finančna vprašanja;
- odbor za samoupravne in organizacijske ter kadrovske zadeve;
- odbor za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito.
27. člen
Mandatna doba odborov skupščine skupnosti traja 4 (štiri) leta.
Predsednika, podpredsednika in člana odbora izvoli skupščina za dobo 2 (dveh) let s tem, da se isti člani lahko ponovno izvolijo še za 2 (dve) leti.
Predsednik odbora se izvoli izmed delegatov zbora uporabnikov in
podpredsednik iz vrst delegatov zbora izvajalcev.
28. člen
Odbori so za svoje delo odgovorni skupščini skupnosti, kateri morajo po potrebi, najmanj pa enkrat letno, o svojem delu tudi poročati.
29. člen
Odbori delajo in odločajo na sejah.
Odbor veljavno odloča, če je na seji prisotna večina članov odbora.
Odbor sprejema sklepe z večino glasov vseh članov odbora.
30. člen
Odbor za plan in finančna vprašanja ima predvsem naslednje pristojnosti:
- zbira predloge, osnove in elemente za sestavo planskih aktov;
- pripravlja osnutke samoupravnega sporazuma o temeljih planov;
- pripravlja predloge planov: letnih in srednjeročnih;
- pripravlja elemente in predloge samoupravnih sporazumov o povračilu za izvajanje dejavnosti vzdrževanja cest;
- analizira in spremlja rezultate svobodne menjave dela v dejavnosti vzdrževanja cest;
- pripravlja in izvaja razpise za izvedbo gradbenih del v okviru letnih planov;
- organizira strokovno ocenjevanje predlogov, projektov, elaboratov in nalog;
- pripravlja predloge za financiranje raziskovalnih del, tehnične dokumentacije za gradnjo cest in strokovnih elaboratov za potrebe skupnosti;
- spremlja dotok in zbiranje sredstev za regionalne in lokalne ceste po zakonu o cestah;
- skrbi, da se sredstva, zbrana za regionalne in lokalne ceste uporabljajo namensko;
- obravnava in pripravlja predlog periodičnih obračunov in zaključnega računa skupnosti;
- pripravlja in skrbi za pripravo gradiv s svojega področja za skupščino skupnosti.
Odbor šteje 9 (devet) članov s tem, da se v odbor izvoli iz zbora uporabnikov 6 (šest) in iz zbora izvajalcev 3 (tri) člane.
31. člen
Odbor za samoupravne in organizacijske ter kadrovske zadeve izvršuje predvsem naslednje naloge:
- Spremlja samoupravne odnose in delovanje delegatskega sistema ter predlaga ukrepe za izboljšanje teh odnosov;
- spremlja ter proučuje organizacijo skupnosti in povezavo s Skupnostjo za ceste Slovenije ter drugimi samoupravnimi interesmi skupnostmi s področja materialne proizvodnje;
- obravnava osnutke samoupravnih splošnih aktov skupnosti ter predlaga njihove spremembe in dopolnitve;
- obravnava kadrovsko problematiko skupnosti in strokovnih delavcev, ki bodo opravljali strokovna dela za potrebe skupnosti oz. daje na njihovo imenovanje soglasja;
- zbira predloge kandidatov za člane odborov komisij in drugih delovnih teles skupščine.
Odbor šteje 7 (sedem) članov s tem, da se v odbor izvoli iz zbora uporabnikov 5 (pet) članov in iz zbora izvajalcev 2 (dva) člana.
32. člen
Odbor za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito neposredno skrbi za izvajanje nalog s področja
ljudske obrambe in družbene samozaščite v skupnosti.
Odbor za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito sodeluje s pristojnimi organi družbenopolitične skupnosti in krajevnih skupnosti v občini, kakor tudi z družbenopolitičnimi organizacijami in skupnostmi v občini pri izvajanju nalog splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite, še posebej pri razvijanju in utrjevanju obrambnih in samozaščitnih priprav v cestnem gospodarstvu občine.
33. člen
Odbor za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito zlasti:
- sprejema in dopolnjuje obrambni načrt skupnosti;
- predlaga obrambne elemente k samoupravnemu sporazumu o temeljih plana skupnosti ter plana skupnosti in drugih samoupravnih splošnih aktov skupnosti ter ukrepov s področja ljudske obrambe, za katere je pristojna skupnost;
- izdela načrt priprav za primer naravnih in drugih hudih nesreč na območju občine s področja cestnega gospodarstva;
- sprejema ukrepe, ki so v pristojnosti skupščine skupnosti, če se skupščina zaradi izrednih razmer ne more sestati;
- skrbi, da bo ob izvajanju dejavnosti vzdrževanja, rekonstrukcij in gradenj cest na območju občine zagotovljeno upoštevanje obveznih varnostnih vidikov vseh potrebnih ukrepov s področja ljudske obrambe in družbene samozaščite;
- opravlja tudi druge naloge v skladu s predpisi s področja ljudske obrambe in družbene samozaščite.
34» člen
Odbor za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito šteje 5 (pet) članov s tem da so iz zbora uporabnikov izvoljeni v odbor 3 (trije) člani in iz zbora izvajalcev 2 (dva) člana.
Predsednik in podpredsednik odbora sta po svoji funkciji predsednik in podpredsednik skupščine skupnosti.
35. člen
Podrobnejša določila o oblikovanju, načinu dela in drugih pristojnostih odbora za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito se lahko opredete s posebnim sklepom skupščine skupnosti.
4.	Pravice, obveznosti in odgovornosti delegatov
36. člen
Delegati v zborih skupščine skupnosti imajo pravice, obveznosti in odgovornosti, kijih določajo ustava, zakoni, samoupravni sporazum o ustanovitvi skupnosti ter ta statut, predvsem pa:
- da' izražajo na sejah zborov skupščine stališča in sklepe, sprejete v delegacijah oz. konferencah delegacij, ki so jih delegirale;
- da predlagajo, oblikujejo in sprejemajo sklepe in stališča, ki uveljavljajo samoupravne dru žbeno-ekonomske odnose v cestnem go-
rdarstvu ob upoštevanju načela, je dejavnost vzdrževanja in varstva cest dejavnost posebnega družbenega pomena;
- da dejavno sodelujejo v delu skupščine oz. zborov skupščine, v delu skup.'ih organov skupščine ter v delu občasnih organov skupščine oz. zborov;
- da slabijo za obveščanje delegacij oz. konferenc delegacij o delu skupnosti oz. njenih organov.
37. člen
Delegati so v mejah svojih pravic, obveznosti in odgovornosti samostojni pri svojem delu v skupščini oz. zborih skupščine, upoštevaje smernice, stališča in sklepe delegacij oz. konference delegacij, ki so jih delegirale v skupščino.
Delegati so za svoje delo v skupnosti odgovorni ustanoviteljem skupnosti.
38. člen
Podrobnejše določbe o pravicah in dolžnostih delegatov v skupščini skupnosti, sejah skupščine, posameznega zbora in skupnih organov ter o programiranju dela v skupščini se lahko opredele s poslovnikom o delu skupščine skupnosti.
111 USKLAJEVALNI POSTOPEK
39. člen
V primeru, da odločitev, ki se sprejema enakopravno v obeh zborih, ni bila sprejeta v enakem besedilu na obeh zborih, se opravi usklajevalni postopek med zboroma.
40. člen
Usklajevalni postopek izvede komisija, ki šteje tri delegate zbora uporabnikov in tri delegate zbora izvajalcev.
Komisija dela na seji, kiji morajo prisostvovati vsi člani komisije.
Komisijo za izvedbo usklajevalnega postopka in njenega predsednika imenuje skupščina skupnosti na skupni seji.
41. člen
Skupščina skupnosti lahko na isti seji nadaljuje razpravo in sprejme odločitev o zadevt, o kateri ni bilo doseženo soglasje, če komisija iz prejšnjega člena tega statuta uskladi stališča in oblikuje predlog odločitve.
Če kljub usklajevanju ni bilo doseženo soglasje v skupščini in ni mogoče sprejeti odločitve s potrebno večino, skupščina predlog odločitve začasno umakne z dnevnega reda, komisijo iz prejšnjega člena statuta pa zadolži, da nadaljuje z usklajevalnim postopkom /
V primeru tz prejšnjega odstavka tega člena mora komisija za izvedbo usklajevalnega postopka v roku, ki ga določi skupščina skupnosti, predložiti predsedniku skupščine skupnosti usklajen predlog odločitve ali pa ga obvesti, da do uskladitve ni prišlo.
42. člen
V primeru, da po opravljenem usklajevalnem postopku skupščina skupnosti ne sprejme predloga odločitve, odločitev pa zadeva sklep posebnega družbenega pomena s področja cestnega gospodarstva, da skupščina skupnosti pobudo izvršnemu svetu skupščine občine Novo mesto, da začasno uredi to vprašanje.
IV.	PRISTOJNOSTI PREDSEDNIKA SKUPŠČINE TER PREDSEDNIKOV ZBOROV SKUPŠČINE
43. člen
Predsednik skupščine skupnosti ima zlasti naslednje pristojnosti:
- predstavlja in zastopa skupnost;
- sklicuje in vodi seje skupščine;
- organizira delo ter skrbi za izvajanje sklepov skupščine;
- skrbi, da skupščina dela v skladu z določili samoupravnih aktov skupnosti;
- daje' pobude za obravnavo posameznih vprašanj na seji skupščine oz. zborov;
- podpisuje sklepe in samoupravne splošne akte, ki jih je sprejela skupnost;
- skrbi zausklajevanje skupnih nalog v Skupnosti za ceste SRS;
- skrbi za sodelovanje skupščine skupnosti in njenih zborov z drugimi skupnostmi in organi v skupščini;
- sklicuje in vodi predsedstvo;
- opravlja druge naloge, ki mu jih naloži skupščina oz. druge naloge s pristojnosti skupnosti.
44. člen
Predsednik skupščine je za svoje delo odgovoren skupščini.
Predsednik in podpredsednik skupščine se izvolita za dobo dveh tet.
Ista oseba je lahko ponovno izvoljena za predsednika in podpredsednika skupščine skupnosti še za eno mandatno dobo.
Analogno se to določilo uporablja tudi za predsednika in podpredsednika zborov uporabnikov in zbora izvajalcev.
45. člen
Če je predsednik skupščine odsoten ali zadržan, ga nadomešča z vsemi pooblastili podpredsednik skupščine, ki lahko po pooblastilu predsednika skupščine tudi trajno opravlja posamezne naloge iz pristojnosti predsednika skupščine.
46. /Sten
Predsednika zbora uporabnikov in zbora izvajalcev imata zlasti naslednje pristojnosti:
- predstavljata in zastopata zbor;
- sklicujeta seje zbora ter predlagata dnevni red sej zbora;
- organizirata delo ter skrbita za izvajanje sklepov zbora.
47. člen
V odsotnosti predsednika zbora ga nadomešča v vseh zadevah in z vsemi pooblastili podpredsednik zbora.
V.	SAMOUPRAVNA DELAVSKA KONTROLA
48. člen
Za uresničevanje in varstvo samoupravnih pravic se v skupnosti za ceste oblikuje odbor samoupravne delavske kontrole.
Odbor samoupravne delavske kontrole šteje 5 (pet) članov.
Član odbora samoupravne delavske kontrole ne more biti hkrati delegat v skupščini skupnosti ali član drugih teles skupščine skupnosti.
49. člen
Odbor	samoupravne	delavske
kontrole izvolijo za dobo 4 (štirih) let temeljne in druge organizacije združenega dela, samoupravne organizacije in skupnosti, ki delegirajo delegate v skupnost po predhodnem kandidacijskem postopku, ki velja za delegiranje delegatov VSkupščino skupnosti.
50. člen
Odbor	samoupravne	delavske
kontrole ima zlasti naslednje pravice, dolžnosti in odgovornosti:
- nadzira izvajanje samoupravnega sporazuma o ustanovitvi skupnosti, statuta skupnosti ter sprejetih družbenih dogovorov, samoupravnih sporazumov in pogodb;
- nadzira izvajanje sklepov skupščine, posameznega zbora in skupnih organov skupnosti;
- nadzira izvajanje sklepov skupščine, posameznega zbora in skupnih organov skupnosti;
- nadzira družbeno in gospodarno smotrnost uporabe sredstev
skupnosti ter razpolaganje z njimi;
- nadzira izvajanje samoupravnega sporazuma o temeljih plana skupnosti in planov skupnosti;
- nadzira izvajanje finančnega načrta in programa dela skupnosti;
- nadzira uresničevanje načela javnosti dela skupnosti;
- nadzira uresničevanje drugih samoupravnih pravic, dolžnosti in interesov ustanoviteljev skupnosti.
51. člen
Odbor za samoupravno delavsko kontrolo na prvi seji, ki jo skliče predsednik skupščine skupnosti, izvoli predsednika odbora.
52. člen
Odbor samoupravne	delavske
kontrole lahko zahteva od skupščine skupnosti, posameznega zbora in skupnega organa vse podatke, ki so mu potrebni pri delu ter ima pravico vpogleda v ustrezno dokumentacijo.
53. člen
Odbor	samoupravne	delavske
kontrole opravlja nadzor na lastno pobudo, na pobudo delegacij oz. konference delegacij, na predlog skupščine skupnosti, zborov skupščine in skupnih organov /
Odbor samoupravne delavske kontrole opravlja nadzor sam, lahko pa za ugotavljanje posameznih dejstev zadolži ustrene strokovne organizacije oz. posamezne strokovnjake.
54. člen
Odbor samoupravne delavske kontrole ima pravico in dolžnost, da o svojih ugotovitvah seznanja skupščino skupnosti, posamezen zbor ter skupne organe, kakor tudi podpisnike samoupravnega sporazuma o ustanovitvi skupnosti ter, da daje predloge za odpravo ugotovljenih pomanjkljivosti.
Če se ugotovljene pomanjkljivosti oz. nepravilnosti ne odpravijo, obvesti odbor samoupravne delavske kontrole o tem pristojnega pravobranilca samoupravljanja.
55. člen
Podrobnejša določila o oblikovanju odbora samoupravne delavske kontrole ter o načinu njegovega dela, se lahko opredete s posebnim pravilnikom.
56. člen
Skupščina skupnosti lahko poleg stalnih skupnih organov imenuje tudi občasna delovna telesa, odbore in komisije z namenom, da proučijo posamezne . adeve iz pristojnosti skupščine skupnosti.
S sklepom o imenovanju se določi tudi njihovo sestavo, naloge in mandat.
VI.	OPRAVLJANJE STROKOVNIH DEL ZA SKUPNOST
57. člen
Administrativno strokovna, pomožna in tem podobna dela za skupnost opravlja skupna strokovna služba SIS gospodarskih dejavnosti in Cestno podjetje Novo mesto in to:
a) skupna strokovna služba SIS gospodarskih dejavnosti opravlja vsa administrativno strokovna dela, vključno s knjigovodskimi deli in skrbi za povezovanje strokovnega in administrativnega dela za skupnost in njenih organov.
b) tenjejjna organizacija združenega dela za vzdrževanje cest oz. delovna organizacija s področja cestnega gospodarstva pa zagotavlja opravljanje strokovno tehničnih del, planske in analitične službe ter inve-stitorske poste.
58. člen
Razmeija med Skupnostjo in skupno strokovno službo SIS gospodarskih dejavnosti oz. organizacijo iz 57/b člena tega statuta ureja samoupravni sporazum o medsebojnih pravicah, obveznostih in odgovornostih.
VII. JAVNOST DELA SKUPNOSTI
59. člen
Delo skupnosti je javno in dostopno delavcem, delovnim ljudem, občanom, družbenim in civilno pravnim osebam, ki imajo možnost vpogleda v dokumentacijo skupnosti, razen v tisto, za katero veljajo predpisi o uradni ali poslovni tajnosti.
60. člen
Skupščina in skupni organi skupnosti redno, pravočasno in popolno obveščajo ustanovitelje skupnosti o celotnem delovanju skupnosti ter o problemih, stanju in razvoju družbenoekonomskih odnosov v cestnem gospodarstvu, o izvajanju samoupravnega sporazuma o temeljih plana skupnosti ter drugih planskih aktov skupnosti, o izvajanju samoupravnih splošnih aktov ter sprejetih družbenih dogovorov in samoupravnih sporazumov, o delovanju delegatskega sistema in samoupravne organiziranosti skupnosti, o delu organizacije združenega dela, ki opravlja strokovna dela in naloge za skupnost, kakor tudi o drugih pomembnih vprašanjih iz pristojnosti skupnosti.
61. člen
Javnost dela ter obveščanja o delu skupnosti se zagotavlja zlasti:
- preko delegatov v skupščini skupnosti;
- s pismenimi gradivi za seje skupščine, zborov in skupnih organov skupnosti;
- z občasnimi informacijami o delu skupnosti, objavljenimi v občinskem glasilu;
- z objavo vseh samoupravnih splošnih aktov skupnosti v uradnem glasilu občine;
- z drugimi oblikami obveščanja, kijih določi skupščina skupnosti.
VIII. REŠEVANJE SPOROV
62. člen
Spore iz družbenoekonomskih odnosov in drugih samoupravnih odnosov, ki nastanejo v skupnosti, rešuje posebno sodišče združenega dela, ki ga ustanovi skupnost skupaj z drugimi samoupravnimi interesnimi skupnostmi s področja dejavnosti prometa in zvez Slovenije.
63. člen
Podrobnejše določbe o delovanju sodišča združenega dela so opredeljene v samoupravnem sporazumu o ustanovitvi sodišča združenega dela za področje dejavnosti prometa in zvez Slovenije.
IX. KONČNE DOLOČBE
64. člen
Ta statut je sprejet, ko ga sprejme skupščina skupnosti.
65. člen
Spremembe in dopolnitve statuta sprejema skupščina skupnosti po postopku, ki velja za njegov sprejem ,
Za razlago določb statuta je pristojna skupščina skupnosti.
66. člen
Po sprejemu statuta jjcupščine skupnosti v skladu z ustreznim dolo-
čilom zakona o cestah statut predloži v soglasje pristojnemu občinskemu organu.
67. člen
Z dnemd ko začne veljati ta statut, preneha veljati statutarni sklep o oblikovanju, nalogah in pristojnostih skupščine, zborov in drugih organov skupščine SIS za ceste občine Novo mesto z dne 21. 12.
1982, objavljen v skupščinskem Dolenjskem listu št. 2 z dne 20. 1.
1983.
68. člen
Ta statut prične veljati osmi dan po objavi v skupščinskem Dolenjskem listu.
Številka: 6-1/83
Predsednik skupščine: LADISLAV KOTNIK, 1. r.
168.
Na podlagi 58. člena zakona o vodah (Uradni list SRS, št. 38/81) in 223. člena statuta občine Novo mesto (Skupščinski Dolenjski list št. 5/79 in 14/8 2) j e skupščina občine Novo mesto na seji zbora združenega dela dne 22. junija 1983 in na seji zbora krajevnih skupnosti dne 23. junija 1983 sprejela
ODLOK
o čiščenju potokov in jaikov na območju občine Novo mesto
I. Splošne določbe
1. člen
Ta odlok določa obveznost vseh upravljalcev, lastnikov oziroma uporabnikov pribrežnih zemljišč ob potokih in jarkih, da ta zemljišča redno čistijo in vzdržujejo.
2. člen
Za potoke in jarke se po tem odloku štejejo vsi potoki in jarki oziroma vodotoki, po katerih teče voda stalno ali občasno, razen reke Krke.
II. Vzdrževanje potokov in jarkov
3. člen
Lastniki oziroma uporabniki pribrežnih zemljišč ob potokih in jarkih morajo skrbeti za vzdrževanje potokov in jarkov tako, da se omogoči čimbopi odtok visokih voda, preprečijo škodljivi vplivi in varujejo zemljišča pred erozijo.
Predvsem so dolžni redno odstranjevati neprimerno zarast in naplavljene predmete, ki zapirajo pretočni profil vodnega korita ter odstraniti vse odpadke ob vodotoku oziroma ob brežinah.
V vodotokih in na bregovih morajo posekati drevje in grmovje, ki ovira pretok vode in odstraniti panje in vse ostalo, kar ovira vodni tok, tako da ne poškodujejo brežin.
4. člen
Lastniki oziroma uporabniki pribrežnih zemljišč ob potokih in jarkih morajo čistiti potoke, jarke in pribrežna zemljišča skozi vse leto, neprimerno zarast pa morajo odstraniti vsako leto v času od 15. oktobra do 15. marca.
Lastniki oziroma uporabniki pribrežnih zemljišč morajo na brežinah gojiti primerno zarast, da se brežine obvarujejo pred erozijo.
5. člen
Lastniki oziroma uporabniki pribrežnih zemljišč ob potokih in jarkih morajo o vseh poškodbah večjega obsega na brežinah, vodo-
tokih in vodnogospodarskih objektih pravočasno obveščati preko KS pristojni organ vodnogospodarske inšpekcije oziroma vodnogospodarskega podjetja Novo mesto, ki odredi ukrepe za preprečitev večje škode.
6. člen
Reko Krko in regulirane odseke ostalih vodotokov s pribrežnimi zemljišči mora v skladu s finančnim načrtom Območne vodne skupnosti vzdrževati Vodnogospodarsko podjetje.
7. člen
Prepovedano je odlaganje smeti, odpadkov in drugih predmetov ter pranje motornih vozil na pribrežnih zemljiščih, brežinah in vodotokih.
III. Izvajanje odloka:
8. člen
Krajevna skupnost:
- na pobudo in ob sodelovanju strokovne službe Območne vodne skupnosti vsako leto predlaga program del na svojem območju ter ga posreduje območni vodni skupnosti do 30. septembra za naslednje leto,
- organizira skupni sestanek z lastniki oziroma uporabniki pribrežnih zemljišč in strokovno službo Vodnogospodarskega podjetja,
- skrbi za izvajanje sprejetega programa posekov in čiščenja skupno s strokovno službo Vodnogospodarskega podjetja.
Strokovna služba Vodnogospodarskega podjetja:
- sodeluje s KS pri dogovorih o posekih ter pri pripravi predlogov programa posekov in čiščenja za posamezno KS,
- izdaja strokovna navodila lastnikom oziroma uporabnikom pribrežnih zemljišč za obseg in način poseka preko KS,
- na vabilo se udeleži sestanka, ki ga organizira KS v zvezi s posekom oziroma čiščenjem,
- rečni nadzornik sodeluje s predstavniki KS pred in med izvajanjem posekov in če je potrebno, obeleži drevje, ki ga je potrebno odstraniti,
- strokovna služba posreduje Vodnogospodarski inšpekciji podatke o lastnikih oziroma uporabnikih pribrežnih zemljišč, ki v določenem roku ne bodo izvršili posekov.
IV. Nadzorstvo
9. člen
Nadzorstvo nad izvajanjem določil tega odloka opravljata Vodnogospodarska inšpekcija, ki izdaja tudi ureditvene odločbe v smislu tega odloka, in rečno nadzorstvena služba Vodnogospodarskega podjetja.
V. Kazenske določbe
10. člen
Organizacije združenega dela in druge pravne osebe ter posamezniki, ki storijo prekršek v zvezi s samostojnim opravljanjem dejavnosti, se kaznujejo z denarno kaznijo od 250 do 60.000 din, če storijo prekršek po 3., 4., 5. in 7. členu tega odloka.
Z denarno kaznijo od 50 do
15.000	din se kaznuje za storjene prekrške iz prvega odstavka tega člena tudi odgovorna oseba OZD ali druge pravne osebe.
11. člen
Posamezniki se kaznujejo z denarno kaznijo od 50 do 15.000 din za storjene prekrške po 3., 4., 5. in 7. členu tega odloka.
VI.	Prehodne in končne določbe
12. člen
Lastniki oziroma uporabniki pribrežnih zemljišč ob potokih in jarkih morajo ta zemljišča urediti v smislu 3. člena tega odloka najkasneje v šestih mesecih po uveljavitvi tega odloka.
13. člen
Z dnem, ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok o določitvi manjših potokov in jarkov (Skupščinski Dolenjski list št. 23/70).
14. člen
Ta odlok začne veljati 8. dan po objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu.
Številka: 324-08/70
Datum: 23. 6. 1983
Predsednik občinske skupščine Novo mesto UROŠ DULAR, l.r.
169.
Na podlagi 223. člena statuta občine Novo mesto (Skupščinski Dolenjski list št. 5/79 in 14/82) je skupščina občine Novo mesto na seji zbora združenega dela dne 22. junija 1983 in seji zbora krajevnih skupnosti dne 23. junija 1983 sprejela
ODLOK o prepovedi točenja alkoholnih pijač do določene ure v dnevu na območju občine Novo mesto
1. člen
Organizacije združenega dela, druge samoupravne organizacije in skupnosti, ki opravljajo gostinsko dejavnost v občini, ki opravljajo gostinsko dejavnost z delovnimi sredstvi v zasebni lasti, ne smejo točiti alkoholnih pijač v času od končanega normalnega obratovalnega časa do 8. ure zjutraj, razen ob nedeljah in praznikih, ko prepoved ne velja.
2. člen
Določbe iz prvega člena tega odloka ne veljajo za hotele in druge enote, ki nudijo gostom prenočišča, glede njihovega internega poslovanja z gosti, ki pri njih prenočujejo.
3. člen
Z denarno kaznijo do 60.000 din se kaznuje za prekršek pravna oseba, če toči alkoholne pijače v prepovedanem času.
Z denarno kaznijo do 10.000 din se kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.
Z denarno kaznijo do 15.000 din se kaznuje za prekršek samostojni gostinec ah drug posameznik, ki roti plačilu toči alkoholne pijače v asu, ko je to prepovedano.
4. člen
Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravlja Uprava inšpekcijskih služb.
5. člen
Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati odlok o prepovedi točenja alkoholnih pijač do določenega časa na območju občine Novo mesto (Skupščinski Dolenjski list št. 24/73).
6. člen
Ta odlok začne veljati osmi dan
po objavi v Skupščinskem Dolenjskem Ustu.
Številka: 332-02/73 Datum: 23. 6. 1983
Predsednik občinske skupščine Novo mesto UROS DULAR, Lr.
170.
. Na podlagi 617. in 618. člena zakona o združenem delu (Ur. L SFRJ, št. 53/76), 14. člena zakona o sprejemanju začasnih ukrepov družbenega varstva samoupravnih pravic in družbene lastnine (UR. L SRS, št. 32/80) ter 213. člena statuta občine Novo mesto (Skupščinski Dolenjski list št. 5/79 in 14/82) je skupščina občine Novo mesto na sejah družbenopolitičnega zbora dne 20. 6. 1983, zbora združenega dela dne 22. 6. 1983 in zbora krajevnih skupnosti dne 23. 6. 1983 sprejela
SKLEP
o prenehanju začasnih ukrepov družbenega varstva
1.
Začasni ukrepi družbenega varstva, ki jih je s sklepom št. 017-01/82 z dne 30. 6. 1982 (Skupščinski Dolenjski list št., 17/82) uvedla skupščina občine Novo mesto zoper Zavod za požarno varnost Novo mesto, prenehajo veljati z dnem 30. 6. 1983.
2.
Ta sklep začne veljati takoj in se objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu.
Številka: 017-1/82
Datum: 23. 6. J983
Predsednik občinske skupščine Novo mesto
UROŠ DULAR, l.r.
171.
Na podlagi 228. člena statuta občine Novo mesto (Skupščinski Dolenjski list št. 5/79 in 14/82) in zakona o komunalnih dejavnostih (Uradni list SRS ŠL 8/82) je skupščina občine Novo mesto na seji zbora združenega dela dne 22. junija 1983 in na seji zbora krajevnih skupnosti dne 23. junija 1983 sprejela
ODLOK o urejenosti naselij in varstvu javnih in zelenih povišin v občini Novo mesto
L SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
S tem odlokom se določajo načini in ukrepi za zagotovitev primernega videza naselij v občini Novo mesto, za zagotovitev urejenosti javnih površin ter varstvo in vzdrževanje zelenih površin.
Določbe tega odloka veljajo za vsa naselja v občini Novo mesto, v kolikor ni posebej določeno, da veljajo samo za Novo mesto.
2. člen
Za javne površine po tem odloku veljajo:
1. ulice s pločniki, trgi, ceste, parkirni prostori in druge površine, namenjene za javni promet v naseljih,
2. železniške in avtobusne postaje ter postajališča in čakalnice, javne garaže, javna zaklonišča, tržnice, telefonske govorilnice in podobno,
3. javne zelene površine, kot so zelenice, parki, nasadi, drevoredi, sprehajališča in podobno,
4. Otroška igrišča, zemljišča za stalne ali občasne športne in druge javne prireditve.
Za zelene površine po tem odloku veljajo:
1. vse javne zelene površine,
2. skupine gozdnega drevja na površini do 5 arov,
3. gozdovi s posebnim namenom in tista zemljišča, ki se po zakonu o gozdovih smatrajo za gozdne površine,
4. posamezne skupine dreves in posamezno za naravno okolje pomembno drevje,
5. skupne zelene površine v stanovanjskih naseljih ter zelenice oz. vrtovi ob stavbah,
6. zelenice ob javnih komunikacijskih in vodnih površinah, brežine vodotokov, ob spomeniških in zgodovinskih objektih ter posameznih turističnih in drugih javnih objektih,
7. kopališča, športna in otroška igrišča, šolski vrtovi in pokopališča.
O tem, ali posamezno zemljišče kaže šteti za zeleno površino po tem odloku, v dvomljivih primerih odloči občinski upravni organ, pristojen za komunalne zadeve (v nadaljnjem besedilu: pristojni občinski upravni organ).
II.	VIDEZ NASELIJ
4. člen
Vsakdo je dolžan s primernim upravljanjem in vzdrževanjem svojih objektov in površin, s primerno rabo javnih objektov in površin ter s primernim osebnim ravnanjem zagotavljati urejenost naselij ter red in urejenost najavnih površinah.
Objekte in naprave, ki so za posamezno naselje ali območje posebno značilni (kapelice, brvi, mostovi, posebne ograje, znamenja sakralnega značaja, oporni zidovi), je potrebno obravnavati in vzdrževati posebno skrbno (pridobiti navodila službe spomeniškega varstva).
Organizacije združenega dela in druge pravne osebe ter občani morajo:
1. žedno vzdrževati zunanje površine ob stavbah (dvorišča, zelenice, vrtove, dovozne poti in parkirne
rostore) in druga zemljišča, s aterimi upravljajo, tako da ne kazijo urejenosti okolja,
2. redno vzdrževati svoje zgradbe in druge objekte, še zlasti skrbeti za urejenost fasade, strehe, žlebov, dimnikov, snegobranov, odtočnih cevi, obvestilnih napisov in drugih zunanjih delov stavbe ter vzdrževati red in čistočo okrog njih,
3. gnojišča, gnojnične jame in druga začasna odlagališča odpadkov urediti v skladu s sanitarnimi predpisi na tistem delu zemljišča, da ti objekti ne kazijo urejenosti okolja,
4. urediti odvodnjavanje meteornih in drugih voda ter gnojnice tako, da se ne stekajo na javno pot, ali druge javne površine, ali v cestno kanalizacijo,
5. vzdrževati žive meje, ograje in drevje na svojem zemljišču tako, da ne ovirajo javnega prometa in ne kazijo videza okolja,
6. hortikulturno urediti okolje novih objektov z samoniklim krajinsko značilnim rastjem.
5. člen
Vsakdo je dolžan zagotavljati čistočo na javnih in zelenih površinah. Prepovedana so vsa dejanja, ki ogrožajo ljudsko zdravje, nasprotujejo pravilom čistoče in higiene ali kazijo zunanjo podobo kraja.
Prepovedano je:
1.	odmetavati in odlagati odpadke ali drugače onesnažiti tla in
predmete najavnih površinah,
2. odlagati predmete, ki povzročajo smrad, na javne in zelene površine,
3. pisati po zidovih hiš, ograjah in drugih objektih, lepiti lepake izven za to določenih mest,
4. poškodovati, uničevati ali odstranjevati posode za odpadke in drugo opremo, nameščeno najavnih površinah,
5. iztepati ali metati predmete skozi okno ali z balkona,
6. zlivati odpadne vode, fekalne odplake, odpadno olje, ostanek škropiv, strupe in drugo tekočo nesnago na javne in zelene površine,
7. prati, čistiti ali popravljati motorna ali druga vozila ali opravljati kakršnokoli obrtniško dejavnost najavnih površinah.
6. (?len
Izložbe vseh lokalov morajo biti čiste in lepo urejene ter v nočnem času razsvetljene.
Označba firme in ustanove mora biti lično izdelana, usklajena s krajevnimi urbanističnimi predpisi in vzdrževana.
V starem jedru Novega mesta je za označbo firme oz. ustanove potrebno mnenje pristojne organizacije za varstvo naravne in kulturne dediščine.
Plakatiranje
7. člen
Plakate in objave je dovoljeno nameščati le na oglasnih deskah, oziroma na krajih, ki jih za to določi pooblaščena komunalna organizacija.
V izjemnih primerih sme pristojni upravni organ dovoliti plakatiranje tudi na drugih krajih (izložbe, drevesa in podobno),
8. č len
Transparente, plakate, parole, objave in druge priložnostne znake se mora odstraniti v 24 urah po tem, ko je minil razlog, zaradi katerega so bili nameščeni.
Nameščanje in odstranjevanje plakatov in drugih objav opravlja pooblaščena komunalna organizacija.
9. člen
Objekte, drevesa in naprave, ki zaradi dotrajanosti ali neustrezne lege kazijo urejenost okolja, mora lastnik oziroma upravljalec odstraniti.
V kolikor lastnik oziroma upravljalec objekta ali naprave ne odstrani v roku, ki se mu določi, se lahko odredi odstranitev takega objekta ali naprave na njegove stroške.
10. člen
' V središču Novega mesta ni dovoljeno rediti domačih živali. Pse, mačke ali večje število manjših živali, ki ne predstavljajo motnjo za stanovalce, je dovoljeno rediti le, če to dopušča hišni red, oziroma v soglasju s skupnostjo stanovalcev. /
Izven središča Novega mesta in v ostalih naseljih v občini se smejo rediti domače živali le. v primerno urejenih prostorih. Ni dovoljeno rediti domačih živali v stanovanjskih blokih in na njihovih funkcionalnih zemljiščih.
Tisti, ki mu je kmetijstvo edini poklic, sme rediti domače živali v središču mesta, vendar mora imeti za rejo primerne zaprte in ograjene prostore. /
11. člen
Središče Novega mesta obsega po tem odloku tele ulice: Glavni trg, Seidlovo ulico, Jenkovo ulico, Dete-
lovo ulico, Dilančevo ulico, Germovo ulico, Vrhovčevo ulico. Šolsko ulico, Strojarsko pot, Streliško ulico, K sodišču, Kratko ulico, Vavpo-tičevo ulico, Pugljevo ulico, Breg, Društveni trg, Citalniško ulico, Cvelbarjevo ulico, Kosovo ulico, Sokolsko ulico, Muzejsko ulico, Mej vrti, Škrabčevo ulico, Prešernov trg, Kidričev trg, Kastelčevo ulico, Strmo pot, Hladnikovo ulico, Cesto konjandanta Staneta, Trubarjevo ulico, Novi trg, Dalmatinovo ulico, Defranceschijevo ulico, Na Loko, Zupančičevo sprehajališče, Jerebovo ulico, Ulico talcev, Cesto herojev, Prisojno pot, Koštialovo ulico, Cankarjevo ulico, Mestne njive, Lamutovo ulico, Kettejev drevored, Ljubljansko cesto, Slakovo ulico, Partizansko cesto, Šmihelsko cesto, Le-banovo ulico, Ulico Mirana Jarca, Nad mlini, Resljevo ulico, Zagrebško cesto, Kandijsko cesto, Ulico Majde Šilc, Ragovsko ulico, V Ragov log, Ulico Marjana Kozine, Maistrovo ulico. Ulico like Vašteto-ve, Slančevo ulico, Ulico Milana Majcna, Trdinovo ulico, Valantiče-vo, Kotaijevo ulico, Gubčevo ulico, Skalickega ulico, Paderšičevo ulico, Adamičevo ulico, Kristanovo ulico (do mostu prek Težke vode), Ulico Danila Bučarja, Šegovo ulico, Volči-čevo ulico, Cesarjevo ulico, Ulico Slavka Gruma, Drsko (do Ulice Slavka Gruma), Tavčarjevo ulico, Levstikovo ulico, Jurčičevo ulico, Stritarjevo ulico, Kurirsko pot, Cesto brigad.
12.	člen
Na območju občine je prepovedano postavljanje vozil, šotorov in podobnih objektov z namenom, da bi v njih kdo stalno ali začasno prebival.
Določbe prvega odstavka tega člene ne veljajo za turistično taborjenje in taborjenje, ki ga z vzgojnim namenom organizirajo družbene organizacije in društva, in ne za prebivanje oseb, ki sodelujejo pri potujočih prireditvah (cirkuške in artistične predstave in podobno) če so objekti postavljeni na površinah, ki so določene v te namene.
IV.	JAVNA SNAGA
A.	Vzdrževanje javne snage
13. člen
Pri čiščenju in obrezovanju dreves in grmičevja, pri urejanju zelenic in pri drugih podobnih delih na javnih površinah mora izvajalec del odpadke takoj odstraniti.
14. člen
Izvajalci gradbenih del so dolžni na svoje stroške:
1. pri obnovi zunanjih delov zgradb postaviti lovilne odre, zaščitne ograje oz. prehode, da se prepreči poškodovanje in onesnaženje mimoidočih ljudi in javnih površin,
2. zagotoviti na gradbišču tako urejenost, da bo onemogočeno onesnaževanje javnih površin,
3. preprečiti širjenje prahu z gradbišča, še posebej ob rušenju zgradb ali ob urejanju fasad (z visečimi zastori iz jute),
4. nalagati vozila tako, da se pri prevozu material ne stresa po javnih površinah,
5. očistiti vozila pred odhodom z gradbišča tako, da vozilo ne pušča nesnage na javnih površinah,
6. vskladiščiti in zavarovati gradbeni material na gradbišču tako, da se ne more širiti ali prenašati na javne površine.
15.	člen
Upravljalci nezazidanih zemljišč
so dolžni zemljišča čistiti in vzdrževati tako, da na njih ni nesnage, neurejene zarasti in drugega odpadnega materiala, oziroma, da ne kazijo urejenosti okolja.
16. člen
Organizacije združenega dela, samostojni prevozniki, vozniki vozil in občani morajo pri prevozu tovora preprečiti izpadanje na javne in zelene površine ter zagotoviti, da tovor ne povzroča smradu in prahu.
V primeru, da voznik vozila oziroma občan, ki prevaža tovor, ne more preprečiti onesnaževanja javne površine, mora takoj poskrbeti za odstranitev nesnage. Odstraniti mora tudi nesnago, ki nastane pri nakladanju ali razkladanju.
17. člen
Organizatorji prireditev, prodajalci pri stojnicah in posamezniki morajo ob posebni rabi javnih površin skrbeti, da se javne površine ne poškodujejo in čim manj onesnažijo in da se ne pojavi smrad, po uporabi pa so dolžni javne površine temeljito očistiti, po potrebi razkužiti in vzpostaviti v prejšnje stanje.
B.	Čiščenje javnih površin
18. člen
Za čiščenje javnih površin iz prve in tretje točke prvega odstavka 2. člena tega odloka skrbijo samoupravna komunalna skupnost in krajevne skupnosti. Podrobnejše razmejitve čiščenja javnih površin določajo samoupravna komunalna skupnost in krajevne skupnosti vsako leto z letnim planom.
Samoupravna komunalna skupnost in krajevne skupnosti morajo določiti vrsto, obseg in kakovost storitev (standarde čiščenja javnih površin) in z letnimi programi zagotavljati sredstva za določeni standard čiščenja posamezne vrste javnih površin v posameznih naseljih.
Samoupravna komunalna skupnost in krajevna skupnost lahko poverita čiščenje javnih površin komunalni delovni organizaciji.
19. člen
Kdor prekomerno onesnaži javno površino, mora takoj poskrbeti, da bo javna površina očiščena.
Če tega nemudoma ne stori, lahko tisti, ki je po tem odloku odgovoren za čiščenje posamezne javne površine, poskrbi za očiščenje prekomerne onesnaženosti na stroške povzročitelja.
Za izredno čiščenje javnih površin po tem odloku šteje čiščenje, ki je potrebno zaradi večjega onesnaženja, kot je običajno pri redni uporabi javne površine (onesnaženje s prevozom, nakladanjem, razkladanjem, odlaganjem odpadkov pri prometni nezgodi in podobno).
20. člen
Javne površine iz druge in četrte točke prvega odstavka 2. člena tega odloka so dolžni redno čistiti upravljalci teh površin.
Za čistočo na odprtih prostorih, ki niso javne povrane (dvorišča, vrtovi, odprte garaže, vhodi in izhodi v javne prostore, prostori, ki se začasno uporabljajo za javne prireditve) skrbijo lastniki, upravljalci površin oz. organizatorji prireditev.
Če upravljalec oz. lastnik površine, navedene v tem členu, teh površin ne čisti redno, se lahko odredi, da te površine očisti komunalna organizacija združenega dela na stro&e lastnika oz. upravtjalca teh površin.
21. člen
Pločnike in hodnike za pešce so dolžni redno čistiti lastniki, upravljalci oz. uporabniki zgradb, ob katerih so pločniki. Smeti s teh površin morajo odlagati v smetnja-
22. člen
Organizacije združenega dela in druge pravne osebe ter občani, ki so po tem odloku dolžni čistiti javne površine, lahko to obveznost pogodbeno prenesejo na komunalno organizacijo, o čemer pa moraio pismeno obvestiti samoupravno komunalno skupnost in krajevno skupnost.
V.	UREJANJE ZELENIH POVRŠIN
23. člen
Vzdrževanje zelene površine obse-ga:
- negovanje in obnavljanje gozdnega, sadnega in okrasnega drevja, grmovja, cvetličnih nasadov, trat in podobno,
- vzdrževanje in obnavljanje peš poti in opreme zelenih površin,
- varstvo zelenih površin pred poškodbami in boleznimi in
- redno čiščenje in oskrba zelenih površin.
24. člen
Za posege na javne zelene površine je potrebno soglasje upravljalca teh površin na podlagi ureditvenega (hortikulturnega) načrta.
Za posek skupine gozdnega drevja na površini do 5 arov v naselju in za posek posameznega ali skupine dreves v naselju je potrebno predhodno dovoljenje za varstvo okolja pristojnega občinskega upravnega organa.
Preden se izda dovoljenje za posek drevja, mora o tem dati s-voje mnenje pooblaščena organizacija za varstvo naravne in kulturne dediščine.
Dovoljenje ni potrebno za odstranitev biološko dotrajanega sadnega drevja.
25. člen
Javne zelene površine je potrebno skrbno gojiti in vzdrževati
Zato je prepovedano:
1.	lomiti drevje ali grmovje, trgati cvetice, voziti, parkirati in hoditi izven urejenih in dovoljenih poti, s 2. poškodovati žive meje ob javnih poteh,
3. prevračati ali prestavljati klopi, posode za smeti, zaščitne ograje, cvetlične posode, naprave za igranje otrok in druge naprave na zelenih površinah,
4. puščati živali na javne zelenice, kopališča, športna in otroška igrišča, šolske vrtove in pokopališča,
5. metati in odlagati papir, odpadke in druge smeti na zelene površine,
6. puščati odpadno vodo na zelene površine.
26. člen
Vsi vrtovi v naseljih morajo biti estetsko urejeni. V njih ni dovoljeno graditi utic in drugih pomožnih objektov brez dovoljenja pristojnega upravnega organa.
27. člen
Za urejanje in vzdrževanje gozdov in gozdov s posebnim namenom veljajo predpisi o gozdovih.
28. člen
Z javnimi zelenimi površinami upravljajo samoupravna komunalna skupnost in krajevne skupnosti.
Samoupravna komunalna skupnost in krajevne skupnosti morajo s
svojimi plani zagotavljati vzdrževanje javnih površin v naseljih, vzdrževanje pa lahko poverijo komunalni delovni organizaciji.
Zeleno površino na zemljišču, ki je družbena lastnina, urejajo in vzdržujejo organizacija zdru ženega dela, druga samoupravna organizacija oz. skupnost, ki upravlja z zemljiščem.
Zeleno površino, kije v lasti oz. v uporabi občana, ureja in vzdržuje lastnik oz. ji porabnik.
Za vzdrževanje urejenih zelenih jjovršin v okolici stanovanjskih blokov (funkcionalno zemljišče), skrbi skupnost stanovalcev. /
VL NADZORSTVO
29. člen
Nadzorstvo nad izvajanjem tega odloka in predpisov, izdanih na njegovi podlagi, izvršujejo pristojni inšpektorji (komunalni, sanitarni, vodnogospodarski, gozdarski, gradbeni, urbanistični in drugi) in za komunalne zadeve pristojni občinski upravni organi, ki izdajajo tudi ureditvene odločbe na podlagi tega odloka.
Če uradna oseba ugotovi, da je bil storjen prekršek po tem odloku,
eredlaga organu za kaznovanje pre-rškov uvedbo postopka o prekršku.
VIL KAZENSKE DOLOČBE
30. člen
Organizacija združenega dela ali druga pravna oseba, oz. posameznik, ki stori prekršek v zvezi s samostojnim opravljanjem dejavnosti, se kaznuje z denarno kaznijo od 250 do 60.000,- din:
če ravna v nasprotju s 1., 2., 3.,
4., 5. in 6. točko 3. odstavka 4. člena tega odloka, če ravna v nasprotju s 1., 2., 6. in 7. točko 2. odstavka, 5. člena tega odloka, če ravna v nasprotju s 6., 7., 8., 9., 12.,
14., 15. členom tega odloka, če ravna v nasprotju s 1. odstavkom
16.	člena tega odtoka, če ravna v nasprotju s 17., 19., 21., 24. členom tega odloka in če ravna v nasprotju s
6.	točko 25. člena tega odloka.
Z denarno kaznijo od 50 do
15.000	din se kaznujejo za storjene prekrške po tem členu tudi odgovorna oseba organizacije združenega dela ali druge pravne osebe.
31.člen
Posameznik se kaznuje z denarno kaznijo od 50 do 15.000 din: če ravna v nasprotju sl., 2., 3., 4., 5. in 6. točko 4. člena tega odloka, če ravna v nasprotju sl., 2., 3., 4., 5.,
6.	in 7. točko 5. člena tega odloka, če ravna v nasprotju* 7., 8., 9., 10.,
12., 15. členom tega odloka, če ravna v nasprotju s 1. in 2. odstavkom 16. člena tega odloka, če ravna v nasprotju s 17., 19., 20.,
21., 24., 25., 26. členom tega odloka.
VIII, PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
32. člen
Ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok o komunalni ureditvi in zunanjem izgledu naselij v občini Novo mesto (prečiščeno besedilo - Skupščinski Dolenjski list št. 24/70).
33. člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Skupščinskem Dolenjskem Ustu.
Številka: 352-01/63-9
Datum: 23.6. 1983
Predsednik občinske skupščine Novo mesto UROS DULAR, 1. r.
Občina Črnomelj
159.
Na podlagi 90. člena Zakona o prekrških (Uradni list SRS št. 12/77), 174. člena Statuta občine Črnomelj, 219. člena Statuta občine Metlika, sta Skupščina občine Črnomelj na seji zborov dne 18. 7. 1983 in Skupščina občine Metlika na seji zborov dne 13. 7. 1983 sprejeli
ODLOK o ustanovitvi Sodnika za prekrške občin Črnomelj in Metlika
1. člen
Ustanovi se Sodnik za prekrške občin Črnomelj in Metlika kot skupni organ za kaznovanje prekrškov (v nadaljnjem besedilu: sodnik za prekrške).
2. člen
Sedež sodnika za prekrške je v Črnomlju, enota pa v Metliki.
3. člen
Sodnik za prekrške ima svoj pečat z besedilom: SR Slovenija, Skupščini občin Črnomelj in Metlika, Sodnik za prekrške Črnomelj.
4. člen
Sodnik za prekrške ima položaj samostojnega organa družbenopolitične skupnosti.
5. člen
Sodnik za prekrške vodi postopek o prekršku na prvi stopnji. Sodnik za prekrške spremlja in proučuje družbene odnose in jx>-jave s svojega delovnega področja ter daje skupščinama občin, državnim organom in samoupravnim organizacijam ter skupnostim predloge za preprečevanje prekrškov ter drugih negativnih pojavov.
6. člen
Sodnika za prekrške volita skupščini občin ustanoviteljic za mandatno dobo 8 let in je po preteku te dobe lahko ponovno izvoljen.
Sodnik za prekrške ima namestnika, ki se voli po postopku in na način, kot sodnik za prekrške.
7. člen
Sodnik za prekrške daje skupščinama občin ustanoiliteljic letna poročila o svojem delu.
8. člen
Glede sprejemanja samoupravnih splošnih 3ktov, urejanja delovnih razmerij, finančno materialnega poslovanja in drugih vprašanj povezanih z delom se sodnik za prekrške povezuje z upravnimi organi Skupščine občine Črnomelj.
9. člen
Sredstva za delo sodnika za prekrške zagotavljata občini ustanoviteljici s svojima proračunoma. Osnova za zagotovitev sredstev je obseg dela.
10. člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu, uporablja pa se od 1.
7.	1983 dalje.
Številka: 021-4/83 Datum: 18. 7. 1983
Predsednik Skupščine občine Črnomelj JURE PERKO, dipl. politolog l.r. Številka: 117-1/82 Datum: 13. 7. 1983
Predsednik Skupščine občine Metlika JANEZ GAČNIK, dipl. ing. 1. r.
160.
Na podlagi 158. člena Zakona o splošni ljudski obrambi (Uradni list SFRJ, štev. 21/82) in 204. člena Zakona o splošni ljudski obrambi in družbeni samozaščiti (Uradni list SRS, štev. 35/82) ter 173. člena Statuta občine Črnomelj, je Skupščina občine Črnomelj na seji Zbora združenega dela in Zbora krajevnih skupnosti dne
18.	7. 1983 sprejela
ODLOK o zakloniščih in drugih zaščitnih objektih
1.	SPLOŠNE določbe
1.člcn
S tem odlokom se ureja graditev zaklonišč in drugih zaščitnih objektov ter financiranje, upravljanje in vzdrževanje, uporaba, oddajanje v najem ter nadzor nad zaklonišči.
2. člen
Za zaščito pred vojnimi akcijami in njihovimi posledicami se prebivalstvo, materialne in druge dobrine zaklanjajo v zakloniščih, zaklonilnikih in drugih zaščitnih objektih.
3. člen
Zaklonišče je zaprt prostor, ki mora po svoji funkcionalni rešitvi, konstrukciji, obliki in opremi iz polnjevati pogoje, ki so določeni s predpisanimi tehničnimi normativi za zaščito pred učinki sodobnih bojnih sredstev.
Glede na stopnjo odpornosti se zaklonišča delijo na zaklonišča močnejše, osnovne in dopolnilne zaščite.
Javno zaklonišče je namenjeno za zaklanjenje občanov, ki so v času nevarnosti na javnih mestih v bližini zaklonišča.
Zaklonišča v stanovanjskih, poslovnih in drugih stavbah so namenjena zlasti za zaklanjanje stanovalcev, delavcev in drugih občanov, ki stanujejo, delajo ali se zadržujejo v teh stavbah.
Skupna zaklonišča so namenjena zlasti za zaklanjanje stanovalcev, delavcev in drugih občanov v določenih stanovanjskih, poslovnih in drugih stavbah.
4. člen
Zaklonilniki in drugi zaščitni objekti so kletni in drugi prostori v obstoječih objektih, komunalni in naravni objekti ter rovi zaklonilniki, ki se preuredijo oziroma gradijo po posebnem odloku občinske skupščine ob neposredni vojni nevarnosti v vojni,
5. člen
Upravne zadeve v zvezi z graditvijo, uporabo, vzdrževanjem, oddajanjem v najem zaklonišč ter 'graditev zaklonilnikov in drugih zaščitnih objektov za zaščito prebivalstva, materialnih in drugih dobrin upravlja občinski upravni organ za ljudsko obrambo.
II.	GRADITEV ZAKLONIŠČ IN DRUGIH ZAŠČITNIH OBJEKTOV
6. člen
Za graditev javnih zaklonišč skrbi skupščina občine.
Za graditev zaklonišč v stanovanjskih, poslovnih in drugih stavbah ter drugih zaščitnih objektov skrbijo družbeni investitorji in zasebni graditelji (v nadaljnjem besedilu: ..investitor"), imetniki pravice uporabe in lastniki teh stavb.
7. člen
Zaklonišča se gradijo na območjih in v objektih, v skladu s tem odlokom ter načrtom graditve zaklonišč, ki je sestavni del aktov o urejanju prostora (planskih in izvedbenih aktov).
Načrt za graditev zaklonišč v občini se izdela na podlagi ocene ogroženosti območja občine v vojni ter načrta za zaklanjanje prebivalstva in materialnih dobrin.
Oceno ogroženosti območja občine v vojni določa svet za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito na podlagi stališč in usmeritev Predsedstva SR Slovenje. Svet za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito občinske skupščine na tej.podlagi dotoči območja in naselja obvezne graditve zaklonišč ter stopnjo odpornosti zaklonišč.
Organi in organizacije, ki se ukvarjajo s prostorskim planiranjem, urejanjem prostora ter projektiranjem in graditvijo objektov, morajo pri izdelavi vseh aktov o urejanju prostora in gradbenoteh-nične dokumentacije na območju občine upoštevati območja, naselja in objekte, v katerih se obvezno gradijo zaklonišča in druge pogoje za zaklanjanje prebivalstva, materialnih in orugih dobrin.
8. člen
Območja, kjer je obvezna gradnja zaklonišč ter stopnja odpornosti zaklonišča, so prikazana na karti v merilu 1 : 25.000, ki je sestavni del tega odloka.
Priloga iz prvega odstavka tega člena je označena s stopnjo zaupnosti, „Ljudska obramba" Uradna tajnost ,,Zaupno" in se javno ne objavi, tirani pa jo upravni organ, pristojen za ljudsko obrambo ter upravni organ za izdajo lokacijskih m gradbenih dovoljenj.
9. člen
Zaklonišča se obvezno gradiio v šolah, vzgojnovarstvenih in zdravstvenih organizacijah, domovih za ostarele in večjih organizacijah združenega dela tudi izven območij obvezne graditve zaklonišč, določenih v prilogi iz 8. člena tega odtoka.
Svet za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito občinske skupščine lahko izjemoma v posameznem primeru iz prejšnjega odstavka odloči, da sc zaklonišče ne gradi, če so zagotovljeni naravni ali drugi pogoji za zaščito občanov ali delavcev v takšnih objektih ali e je ogroženost objekta majhna.
10. člen
Investitorji morajo na območjih in v objektih, ki so določeni pri graditvi novih stavb in pri adaptaciji stanovanjskih in poslovnih stavb z lastnimi sredstvi graditi zaklonišča, če gre za povečanje koristne površine ali za spremembo namembnosti objektov in za katere je treba pridobiti gradbeno dovoljenje.
• Investitorji so dolžni graditi zaklonišča v objektu ali njegovi ne-
posredni bližini, v skladu s predpisanimi tehničnimi normativi.
Za stavbe iz prejšnjega odstavka se ne štejejo manjši objekti, v katerih se ne bodo zadrževali ljudje (garaže razen garažnih hiš, kioski, čebelnjaki ipd.)
Investitorji lahko gradijo skupna zaklonišča to, če je to v skladu s tehničnimi normativi ter z akti o urejanju prostora.
V stanovanjskih stavbah, ki jih gradijo zasebni graditelji, se gradijo zaklonišča dopolnilne' zaščite do zmogljivosti 15 zakloniščnih mest.
11. člen
Upravni organ, pristojen za izdajo lokacijskega in gradbenega dovoljenja, lahko izda tako dovoljenje za objekte na območju ali v naseljih obvezne graditve zaklonišč in za druge objekte, v katerih se morajo graditi zaklonišča po tem odloku le s poprejšnjim soglasjem upravnega organa za ljudsko obrambo.
12. člen
Zaklonišča na območju občine se morajo graditi tako, da jih je v miru mogoče uporabljati za druge namene, vendar to ne sme vplivati na njihovo uporabnost in priprav-^enost za zaščito.
13. člen
Investitor komunalnih in drugih objektov, ki sc gradijo jx>d površino tal, je na zahtevo upravnega organa za ljudsko obrambo po predhodnem mnenju Sveta za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito občinske skupščine dolžan prilagoditi te objekte za javna zaklonišča. Dodatni stroški, nastali zaradi prilagoditve objekta za zaščito, bremenijo sredstva za graditev javnih zaklonišč.
14. člen
Investitor, ki gradi ali adaptira stavbo na območju, kjer je obvezna graditev zaklonišč ali če gradi objekt, v katerem se mora
fraditi zaklonišče .je lahko oproš-en graditve zaklonišča, če so v stavbi ali njeni neposredni bližini določene s predpisanimi 'tehničnimi normativi že zadostne za-ktoniščne zmogljivosti ali če graditev zaklonišča ni možna zaradi geoloških, hidroloških ali konstrukcijskih pogojev.
Investitor, ki je oproščen graditve zaklonišča po prejšnjem odstavku, mora plačati pred pridobitvijo gradbenega dovoljenja prispevek za zaklonišča razen, če je v stavbi že zgrajeno zaklonišče ali če je bil prispevek za zaklonišče že plačan pri njeni gradnji oziroma, če je investitor z lastnimi sredstvi že zagotovil potrebne za-kloniščne zmogljivosti.
Odločbo o oprostitvi graditve zaklonišča in o plačilu pris[>evka po tem členu izda občinski upravni organ za ljudsko obrambo.
15. člen
Potreben zakloniščni prostor se določi tako, da se zagotovi za-kloniščne zmogljivosti:
- pri graditvi novih stanovanjskih objektov za najmanj polovico stanovalcev
- pri graditvi družinskih stanovanjskih objektov za načrtovano število članov gospodinjstva, vendar ne manj kot za tri osebe,
- organizacije združenega dela in organi, ki delajo v vec izmenah, najmanj za 2/3 zaposlenih v največji delovni izmeni in za vse slučajne obiskovalce,
- organizacije združenega dela
in organi, ki delajo v eni izmeni za 2/3 zaposlenih in za vse običajne obiskovalce,
- v hotelih, samskih domovih, dijaških in študentskih domovih in drugih turističnih objektih, najmanj za polovico celotnega števila ležišč oz. sedežev in za 2/3 zaposlenih v največji delovni izmeni,
- v zgradbah s trgovskimi lokali za 2/3 zaposlenih v največji delovni izmeni in za kupce računajoč pri tem dvokratno število vseh zaposlenih v največji delovni izmeni,
- v objektih, ki se uporabljajo za kulturno prosvetno dejavnost za najmanj 1/2 sedežnih vrst (kino dvorane, kulturni domovi ipd.) in 2/3 zaposlenih v delovni izmeni,
- v šolah in vzgojno varstvenih zavodih za najmanj 2/3 varovancev oz. učencev, dijakov ali študentov v izmeni in za 2/3 zaposlenih v največji delovni izmeni,
- za stavbe, za katere ni določeno število zakloniščnih mest jx> tem členu, dotoči zmogljivost zaklonišč občinski upravni organ za ljudsko obrambo po predhodnem sklepu Sveta za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito Skupščine občine Črnomelj.
16. člen
Temeljne in druge organizacije združenega dela in druge samoupravne organizacije in skupnosti ter samoupravne stanovanjske skupnosti morajo v svojih razvojnih programih zagotoviti, da se v obstoječih objektih na območjih in v naseljih obvezne graditve zaklonišč ter v objektih, kjer se morajo graditi zaklonišča za zaklanjanje prebivalstva, materialnih in drugih dobrin, gradijo s svojimi sredstvi ustrezna zaklonišča oziroma, da se v ta namen v roku, ki ga določa zakon, prilagodijo in uporabijo ustrezni kletni prostori in drugi gradbeni ali naravni objekti, tako, da bo dosežena odpornost zaklonišča dojiolnilnc zaščite
III.	UPRAVLJANJE IN VZDRŽEVANJE ZAKLONIŠČ
17. člen
Javna zaklonišča upravlja in vzdržuje Skupščina občine Črnomelj oziroma organizacija, ki jo za upravljanje in vzdrževanje po-oblasti Skupščina občine Črnomelj.
Zaklonišča v stanovanjskih, poslovnih in drugih stavbah upravljajo in vzdržujejo lastniki, imetniki pravice uporabe oziroma upravnici teh stavb.
18. člen
Zaklonišča je treba redno vzdrževati v brezhibnem stanju.
Stroški za vzdrževanje zaklonišč se delijo na način, ki velja za tekoče in investicijsko vzdrževanje objektov ter bremenijo lastnika, uporabnika oziroma organizacijo, ki upravlja stavbe.
19. člen
Zakloniščni red in navodilo o vzdrževanju in uporabi zaklonišča predpiše občinski upravni organ za ljudsko obrambo.
IV.	UPORABA
ZAKLONIŠČ V MIRU
20.	člen
Zaklonišča se lahko v miru uporabljajo za druge namene pod naslednjimi pogoji:
- da se v zakloniščih ne opravljajo adaptacije, ki bi poslabšale
odpornost, higienske in tehnične razmere ter osnovni namen zaklonišča,
- da se redno vzdržujejo in jih je mogoče ob neposredni vojni nevarnosti ali v vojni izprazniti in uporabiti za zaščito najpozneje v
12.	urah.
21. člen
Ob neposredni vojni nevarnosti in v vojni prenehajo veljati vse najemne pogodbe za zaklonišča.
22. člen
Sredstva, pridobljena z najemnino zaklonišč, se lahko uporabljajo samo za graditev in vzdrževanje zaklonišč.
V.	FINANCIRANJE ZAKLONIŠČ IN DRUGIH ZAŠČITNIH OBJEKTOV
. 23. člen
Investitorji, lastniki, imetniki pravice uporabe in upravljalci financirajo graditev, vzdrževanje in opremljanje zaklonišč in drugih zaščitnih objektov s svojimi sredstvi.
24. člen
Graditev, vzdrževanje in opremljanje javnih zaklonišč financira skupščina občine iz sredstev za javna zaklonišča. Sredstva za javna zaklonišča se zbirajo na posebnem računu iz prispevkov za zaklonišča, iz najemnin za javna zaklonišča in drugih virov.
Sredstva za javna zaklonišča razporeja in o njihovi uporabi odloča svet za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito občinske skupščine.
Za zbiranje in izterjavo sredstev za graditev javnih zaklonišč je pristojna uprava za družbene prihodke.
25. člen
Investitor, ki je oproščen graditve zaklonišča, mora plačati na podlagi 14. člena tega odloka prispevek za zaklonišče v višni 2 % skupne gradbene cene objekta oziroma adaptacije.
Za gradbeni del stavbe iz prejšnjega odstavka se šteje gradbeni objekt z vgrajenimi napeljavami brez opreme in pohištva ter ureditve prostora okoli objekta.
Gradbena cena objekta se ugotovi na podlagi predračuna, ki je sestavni del gradbenotehnične dokumentacije, ki ga je izdelala pristojna projektantska organizacija in ki ni starejši od enega leta.
Na podlagi 1. odstavka tega člena omenjeni prispevek za zaklonišča _pri graditvi garažnih hiš, skladišč in drugih podobnih objektov, v katerih bo manjše število delavcev, ne more presegati višine stroškov, ki bi za investitorja nastali, če bi lahko sam gradil zaklonišče. Stroške, ki bi nastali, za investitorja, če bi lahko sam gradil zaklonišče, se ugotovi tako, da se po predpisanih tehničnih normativih določi potrebne zakloniščne zmogljivosti ter upošteva poprečna cena zakloniščnega - mesta v javnih zakloniščih, dosežena v zadnjem letu na območju občine.
Poprečno ceno zakloniščnega mesta po prejšnjem odstavku ugo'-tavlja uprava za družbene prihodke Skupščine občine Črnomelj.
26. člen
Imetniki stanovanjske pravice in uporabniki poslovnih prostorov v družbeni lastnini na območjih v naseljih in v objektih, kjer je obvezna graditev zaklonišč, plačujejo
prispevek za zaklonišča v višini 3 % mesečne stanarine oziroma najemnine. Za obračun in plačilo prispevka za zaklonišča od stanarin in najemnin skrbijo organizacije in skupnosti za upravljanje s stanovanjskimi in poslovnimi prostori in s stanovanjskimi ali poslovnimi deli stavb.
27. člen
Lastniki stanovanjskih, poslovnih, počitniških in drugih stavb in prostorov ter dela stavb na območju, v naseljih in bojektih, kjer je obvezna graditev zaklonišč, plačujejo prispevek za graditev zaklonišč v višini 0,06 % od osnove, ki velja za odmero davka od stavb, prostorov oziroma delov stavb.
Prispevek za zaklonišča po prejšnjem odstavku se plačuje enkrat letno do tridesetega junija za tekoče leto. Glede odmere, pobira-, nja in izterjave prispevka veljajo predpisi, ki veljajo za pobiranje in izterjavo davkov občanov.
28. člen
Imetniki pravice uporabe stanovanjskih stavb (samski domovi, študentski domovi in podobni objekti), poslovnih, počitniških in drugih stavb in prostorov ter dela stavb, s katerimi sami upravljajo, na območjih in v naseljih, kjer,je obvezna graditev zaklonišč, plačujejo prispevek v višini 0,06 % od osnove za obračun amortizacije oziroma nabavne vrednosti stavbe, prostora ah dela stavbe.
29. člen
Zavezanci plačila prispevka iz
26.	člena tega odloka plačujejo prispevek do tridesetega dne v mesecu za tekoči mesec.
Zavezanci plačila prispevka iz ,28. člena tega odloka plačujejo prispevek enkrat letno in sicer do 30. junija za tekoče leto. Prispevek obračunavajo sami, služba družbenega knjigovodstva pa skrbi za pravilnost obračunov.
30. člen
Inšpekcijo nad projektiranjem,
graditvijo, vzdrževanjem in uporabo zaklonišč izvajajo organi, določeni s splošnimi predpisi za opravljanje inšpekcije v občini ter upravni organ za ljudsko obrambo.
VI.	KAZENSKE DOLOČBE
31. člen
Za neizpolnjevanje ali površno izpolnjevanje dolžnosti in obveznosti, ki so predpisane s tem odlokom veljajo kazenske določbe zveznega (Uradni list SFRJ, štev. ,21/82 z dne 23. 4. 1982) in republiškega zakona o splošni ljudski obrambi in družbeni samo-zašč ti (Uradni list SRS, štev. 35/82, z dne 11. 11. 1982).
VIL PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
32. člen
Vsi izdelani urbanistični dokumenti, ki še niso realizirani ter za objekte, za katere po teh dokumentih še niso izdelana gradbena dovoljenja, se morajo pred uresničitvijo oziroma izdajo uskladiti z določili tega odloka.
33. člen
Z dnem, ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok o gradnji in adaptaciji zaklonišč v qbčini Črnomelj (Skupščinski Dolenjski Ust štev. 21 z dne 21. septembra 1978).
34.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan • po objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu.
Številka: 420-3/83 Datum: 18. 7. 1983
Predsednik Skupščine občine Črnomelj JURE PERKO, dipl. politolog
Občina Ribnica
161.
Na podlagi 7. člena Zakona o referendumu in drugih oblikah osebnega izjavljanja (Ur. list SRS št. 3/73), Zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o samoprispevku (Ur. list SRS št. 17/83), 37. člena Statuta krajevne skupnosti Sodražica ter sklepa zbora krajanov naselja Zapotok z dne 25. 6. 1983, je skupščina krajevne skupnosti Sodražica dne 14.
7.	1983 sprejela
SKLEP o razpisu referenduma za uvedbo plačila posebnega krajevnega samoprispevka za sofinanciranje asfaltiranja ceste v delu naselja Zapotok, imenovan „Ve!iki Zapotok“.
1.
Razpiše se referendum za uvedbo plačila posebnega krajevnega samoprispevka za sofinanciranje asfaltiranja ceste v delu naselja Zapotok, imenovanem „Veliki Zapotok".
2.
Posebni krajevni samoprispevek bi se uvedel v obliki enkratnega plačila,- najkasneje en mesec po veljavnosti sklepa, če ga bo referendum potrdil.
3.
Posebni krajevni samoprispevek bodo plačali zavezanci, ki imajo stalno bivališče v delu naselja Zapotok, imenovanem „Veliki Zapotok" v višini, ki je bila medsebojno dogovorjena na zboru krajanov tega naselja dne 25. 6 1983 po predlogu vaškega odbora in sicer:
1.Čampa Mirko, Anica, Zapotok n. h. 15.000.00 din
2.	Benčina Alojz,	Zapotok	3
15.000.00 din
3.	Pajnič	Ludvik,	Zapotok	4
20.000.00 din
4.	Gorše	Franc,	Zapotok	5
20.000.00 din
5.	Gorše	Ivan,	Zapotok	6
15.000.00 din
6.	Cvar	Neža,	Zapotok	8
15.000.00 din
7.	Čampa	Alojz,	Zapotok	9
20.000.00 din
8.	Gorše	Alojz,	Zapotok	10
20.000.00 din
9. Čampa Ivan, Zapotok 11
20.000.00 din
10. Lesar Simon, Zapotok 12
18.000.00 din
11. Hegeduš Štefan, Za otok
13 18.000.00 din
12. Tanko- Anton st- Zapotok
14 20.000.00 din
13. Tanko Anton ml. .Zapotok 14 15.000.00 din
14. Kovačič Alojz, Zapotok 15
15.000.00 din
15. Grebenc Marija, Zapotok 16
15.000.00 din
16. Kožar Alojz, Zapotok 17
15.000.00 din
17. Arko Franc, Zapotok 18
20.000.00 din
18. Čampa Franc, Zapotok 20
20.000.00 din
19. Starc Jože, Zapotok 21
15.000.00 din
20. Debevc Franc, Zapotok 24
20.000.00 din
21. Čampa Marika, Zapotok n. h. 15.000.00 din
22. Pajnič Marjan, Zapotok n. h. 15.000.00 din
23. Lušin Olga, Zapotok 7
5.000.00 din
Zavezanci za prispevek lahko dajo svoj prispevek tudi v obliki lesa v ustrezni protivrednosti zneska, ki jim je predpisan.
4.
Posebnega krajevnega samoprispevka niso dolžni prispevati krajani, ki so predpisani znesek že plačali ali izročili v ta namen ustrezno količino smrekove hlodovine in tisti, ki so po 10. členu Zakona o samoprispevku (Ur. list 3/73 SRS), oproščeni plačila.
5.
S posebnim samoprispevkom bo zbranih 386.000.00 din sredstev. Ta sredstva so namenska in bi se uporabila izključno za financiranje del, navedenih v 1. členu tega sklepa.
6.
Pravico do glasovanja na referendumu imajo vsi občani tega dela naselja vpisani v splošnem volilnem imeniku ter zaposleni krajani tega dela naselja starejši od 18 let.
7.
Referendum bo v nedeljo, 21. avgusta 1983 od 7. do 19. ure na volišču, v gasilnem domu Zapotok.
8.
Za postopek glasovanja in izvedbe referenduma se smiselno uporabljajo določila Zakona o referendumu in drugih oblikah osebnega izjavljanja.
Volilna komisija krajevne skupnosti Sodražica bo vodila postopek izvedbe referenduma, ugotovila, rezultate glasovanja in izdelala oročilo o izidu referenduma, ki še objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu.
Glasovanje na referendumu vodi volilni odbor, ki ga imenuje volilna komisija krajevne skupnosti So draži ca.
9.
Na referendumu, 21. avgusta 1983 za uvedbo posebnega krajevnega samoprispevka, se voli neposredno in tajno z glasovnico, na kateri je naslednje besedilo: ..Krajevna skupnost Sodražica Na referendumu, dne 21. avgusta 1983, za uvedbo posebnega krajevnega samoprispevka v denarni obliki ali ustrezni vrednosti smrekove hlodovine za sofinanciranje asfaltiranja ceste v delu naselja Zapotok, imenovanem „Veli-ki Zapotok" v enkratnem plačilu po naslednjih zneskih:
1.	Čampa	Mirko, Anica, Zapotok n. h. 15.000.00	din
2.	Benčina Alojz,	Zapotok	3
15.000.00 din
3.	Pajnič Ludvik,	Zapotok	4
20.000	OP din
4.	Gorše	Franc,	Zapotok	5
20.000.00 din
5.	Gorše Ivan	Zapotok	6
15.000.00 din
6.	Cvar	Neža,	Zapotok	8
15.000.00 din
7.	Čampa Alojz,	Zapotok	9
20.000.00 din
8. Gorše Alojz, Zapotok 10
20.000.00 din
9. Čampa Ivan, Zapotok 11
20.000.00 din
10. Lesar Simon, Zapotok 12
18.000.00 din
11. Hegeduš Štefan, Zapotok
13 18.000.00 din
12. Tanko Anton st. . Zapotok
14 20.000.00 din
13. Tanko Anton ml., Zapotok 14 15.000.00 din
14 Kovačič Alojz, Zapotok 15
15.000.00 din
15. Grebenc Marija, Zapotok 16
15.000.00 din
16.	Kožar	Alojz,	Zapotok	17
15.000.00 din
17.	Arko	Franc,	Zapotok	18
20.000.00 din
18. Čampa Franc, Zapotok 20
20.000.00 din
19.	Starc	Jože,	Zapotok	21
15.000.00 din
20. Debevc Franc, Zapotok 24
20.000.00 din
21. Čampa Marika, Zapotok n. h. 15.000.00 din
22. Pajnič Marjan, Zapotok n. h. 15.000.00 din
23.	Lušin	Olga,	Zapotok	7
5.000.00 din
glasujem (pečat KS Sodražica)
ZA	PROTI
10.
Sredstva za izvedbo referenduma	zagotovi krajevna skupnost
Sodražica.
11.
Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v skupščinskem Dolenjskem listu.
Sodražica, 15. 7. 1983
Predsednik skupščine krajevne skupnosti ■ Sodražica: SREČKO ARKO
Občina Krško
162.
Na podlagi 3. člena zakona o zagotavljanju in usmerjanju sredstev za intervencije v proizvodnji hrane v obdobju 1982-1985 (Uradni list SRS, št 3/82 in 26/83) in 157. člena statuta občine Krško (Skupščinski Dolenjski list, št. 12-125/82), sta zbor zdru snega dela jn zbor krajevnih skupnosti skupščine občine Krško na seji dne
29.	7. 1983 sprejela
ODLOK O SPREMEMBI ODLOKA O ZAGOTAVLJANJU IN USMERJANJU SREDSTEV ZA INTERVENCIJE V PROIZVODNJI HRANE V OBDOBJU 1982 -	1985	V OBČINI
KRŠKO
1. člen
Spremeni se 3. člen odloka tako, da se glasi:
,,Za zagotavljanje sredstev za intervencije v proizvodnji hrane v občini Krško se s tem odlokom uvaja za obdobje 1982 - 1985 prispevek iz osebnega dohodka, in sicer po stopnji 0,5 %."
2. člen
Črta se 4. člen odloka, ostali členi se ustrezno preštevilčijo.
3. člen
Spremeni se 8. člen odloka tako, da se glasi:
,,Prispevek iz 3. člena tega odloka se obračunava in plačuje na način, kot je z zakonom o obračunavanju in plačevanju prispevkov za zadovoljevanje skupnih potreb na področju družbenih dejavnosti (Uradni list SRS,- št./33/80) določeno za obračunavanje in_ plačevanje prispevkov iz osebnega dohodka za družbene dejavnosti.”
4. člen
Ta odlok se objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu in začne veljati 1. avgusta 1983, uporablja pa se od F. januarja 1983.
Številka: 1-402-4/82
Datum: 29. 7. 1983
Predsednik skupščine občine Krško BRANKO PIRC
Občina Metlika
163.
Na podlagi 1.0dstavka 20. člena Zakona o intervencijah v kmetijstvu in porabi hrane (Ur. list SRS,, št. 1/79), 2. odstavka 3. člena Zakona o zagotavljanju in usmerjanju sredstev za intervencije v proizvodnji hrane v obdobju 1982—1985 (Ur. list SRS, št. 3/82), 3.čjlena Zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o zagotavljanju in usmerjanju sredstev za intervencije v proizvodnji hrane v obdobju 1982-1985 (Ur. list SRS, št. 26/83) in 246. člena statuta občine Metlika, je Skupščina občine Metlika na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti, dne 27. 7. 1983, sprejeta
ODLOK o spremembah in dopolnitvah odloka o ustanovitvi sklada za intervencije v kmetijstvu in porabi hrane v občini Metlika in o zagotavljanju in usmeijanju sredstev za intervencije v proizvodnji hrane v obdobju 1982 -1985.
1.	člen
V 9. členu odloka se besedilo „posebni davek” nadomesti z besedo „prispevek”.
2. člen
V 10. členu odloka se besedilo „posebni davek” v prvem odstavku nadomesti z besedo „prispevek”. V
2.	odstavku 10. člena se besedilo , .usmerjajo v sklad” nadomesti z besedilom ,^zbirajo pri skladu”.
3. člen
Dvanajsti člen se v celoti spremeni tako, da se glasi:
Osnova za obračunavanje in plačevanje prispevka iz 9. člena odloka je osebni dohodek, namenjen za zadovoljevanje delavčevih osebnih potreb, skupnih potreb ter splošnih potreb. Prispevek iz 9. člena odloka se obračunava in plačuje na način, kot je z zakonom o obračunavanju in plačevanju prispevkov za zadovoljevanje skupnih potreb na področju družbenih dejavnosti (Ur. list SRS, št 33/80).določeno za obračunavanje in plačevanje prispevkov iz osebnega dohodka za družbene dejavnosti.
4.	člen
s Ta odlok začne veljati 1. avgusta 1983. uporablja pa se od 1. januarja 1983.
Številka: 320-4/82 Datum: 27. 7. 1983
Predsednik Skupščine občine Metlika JANEZ GAČNIK, dipl. jhg., l.r.
164.
Skupščina občine Metlika je v skladu z 61. členom Zakona o energetskem gospodarstvu (Ur. list SRS, št. 33/81) in na podlagi 245. člena statuta občine Metlika na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti, dne 13, 7. 1983, sprejela
ODLOK
o Ukrepih za racionalno ZMANJŠEVANJE PORABE VSEH VRST ENERGIJE V OBČINI METLIKA
1. člen
Zaradi neusklajenosti med proizvodnjo, dobavo in porabo vseh vrst energije in z namenom, da se zagotovi racionalno in splošno-zmanjšanje porabe razpoložljive energije, se s tem odlokom določa omejitev porabe vseh virov energije za ogrevanje vseh poslovnih, delovnih in stanovanjskih prostorov in zgradb v družbeni lastnini in poslovnih prostorov v zasebni lasti.
2. člen
Vsi uporabniki poslovnih ter delovnih prostorov in zgradb, in to industrijskih, proizvodnih, poslovnih in administrativnih, prodajaln, upravnih, stanovanjskih in drugih prostorov in zgradb, so obvezni urediti dobavo toplotne energije za ogrevanje prostorov in zgradb Odo največ 19 C s toleranco plus 1 C, razen v primerih, kjer tehnološki proces ne določa drugih višjih temperatur.
3. člen
V skladiščnih prostorih se dovoljuje maksimalna zgornja meja ogrevanja do 10 C.
Glede na naravo skladiščnega materiala je lahko temperatura tudi višja ali nižja, o čemer določa v organizacijah odgovorna strokovna služba oziroma odgovorna oseba.
4. člen
Izjemoma določbfe 2. člena o maksimalnih temperaturah ne veljajo za zdravstveni dom in druge specializirane zdravstvene ustanove, šolske in vzgojnovarstvene organizacije in ustanove v skladu s posebnimi predpisi o zdravstveni zaščiti. Ta izjema velja le za bivalne in funkcionalne prostore, medtem, ko omejitve veljajo za upravne in administrativne prostore omenjenih organizacij in ustanov.
5. člen
V času, ko se prostori in zgradbe več kot 24 ur ne uporabljajo, se mor^ temperatura znižati najmanj za 5 C od temperature določene v 2-. členu tega odloka, razen, če tehnološki proces ne zahteva drugačnega minimuma.
6. člen
Ogrevalna sezona se začne vsako leto po 1. oktobru, ko znaša po podatkih Meteorološkega zavoda SR Slovenije zunarija temperatura tri dnj zapored ob 21.00 uri največ 12 C, konča pa se v naslednjem letu po 1. aprilu, ko preseže zunanja temperatura po ugotovitvah istega
zavoda v trelj zaporednih dneh ob
21.00	uri 12 C, najkasneje pa 30. aprila za oslovne prostore in 3. maja za stanovanjske objekte.
7. člen
V izjemnih primerih večjih motenj v oskrbi z energijo, lahko izvršni svet skupščine občine Metlika po predhodni oceni stanja in na predlog oddelka za družbenoekonomski razvoj sprejme dodatne omejitvene ukrepe za čimbolj racionalno porabo energije v času ogrevalne sezone.
8. člen
Zaradi varčevanja s toplotno in svetlobno energijo morajo Samoupravna komunalna interesna skupnost in krajevne skupnosti v občini Metlika, na območju katerih je inštalirana javna razsvetljava, poskrbeti, da se javna razsvetljava zmanjša za 50 %.
Vsak lastnik ah uporabnik javnega lokala ali poslovalnice je dolžan poskrbeti, da se razsvetljava v teh objektih zmanjša za 50% in da se izključijo vsa svetleča reklamna telesa.
9. člen
Za dosledno izvajanje odloka so dolžni poskrbeti vsi uporabniki prostorov in zgradb.
V vseh organizacijah in skupnostih ter hišnih svetih oziroma skupnostih stanovalcev so pristojni dolžni seznaniti delovne ljudi in občane, odgovorne energetske službe in odgovorne osebe, z določbami tega odloka.
10. člen
Z denarno kaznijo od 1.000 do
5.000 din se kaznuje za prekršek odgovorna oseba, ki ravna v nasprotju z določbami tega odloka.
Z denarno kaznijo 5.000 do
30.000 din se kaznuje za prekršek pravna oseba, ki ravna v nasprotju z določbami tega odloka.
11. člen
Inšpekcijski nadzor o izvajanju tega odloka opravlja pristojna Uprava inšpekcijskih služb občin Črnomelj, Metlika, Novo mesto in Trebnje.
12. člen
Ta odlok začne veljati 8. dan po objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu.
Številka: 311-1/82
Datum: 13. 7. 1983
Predsednik Skupščine občine Metlika JANEZ GAČNIK, dipl. ing., l.r.
165.
Na podlagi 185. člena Zakona o združenem delu (Ur. list SFRJ, št. 53/76), 72. člena Zakona o delovnih razmerjih (Ur. Ust SRS, št. 24/77, 30/78 in 27/82), 15. č|enu Zakona o blagovnem prometu (Ur. list SRS, št. 21/77), in 245. člena statuta občine Metlika je Skupščina občine Metlika na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti, dne 13. 7. 1983, sprejela
ODLOK O POSLOVNEM ČASU
SPLOSNE DOLOČBE
1.	člen
S tem odlokom se določa razporeditev, začetek in konec poslovnega časa na področju prometa blaga na drobno, gostinstva in turizma, obrti in drugih storitvenih dejavno-
sti oziroma zdravstva in drugih družbenih dejavnosti.
Poslovni čas družbenih in zasebnih obratov iz prejšnjega odstavka tega člena določajo samoupravni organi organizacij zdru Snega dela oziroma lastniki zasebnih obratov. Pri določanju poslovnega časa so dolžni upoštevati mnenja svetov potrošnikov, potrebe potrošnikov, turizma, načela drobnega gospodarjenja, predpise o javnem redu in miru ter določila tega odloka.
2. člen
Zaradi poslovnih interesov lahko poslovne enote poslujejo vse dneve v tednu, tudi v daljšem poslovnem času, kot ga določa ta odlok, če to ni v nasprotju s predpisi o javnem redu in miru.
3. člen
Razporeditev poslovnega časa med tednom in pregled dežurnega poslovnega časa mora biti objavljen na vidnem mestu ob vhodu v prodajalno, poslovalnico, obratovalnico oziroma gostinski obrat.
4. člen
Prodajalne, gostinski obrati in obrtne delavnice, ki poslujejo ob sobotah popoldne, nedeljah in praznikih, imajo lahko med tednom prost dan ali skrajšan delovni čas, če ni s tem odlokom drugače določeno. Za skrajšan poslovni čas ali prost dan je treba pridobiti predhodno dovoljenje pristojnega občinskega upravnega organa.
5. člen
Pristojni občinski upravni organ lahko dovoli, da se posamezna prodajalna, poslovalnica, obratovalnica oziroma gostinski obrat zapre zaradi upravičenih razlogov (adaptacija, kolektivni dopust, inventura, bolezen ipd.). Ob vhodu v poslovalnico mora biti obvestilo o tem, koliko časa bo poslovalnica zaprta.
Ko upravni organ izdaja dovoljenje za izrabo dopusta gostincem, mora upoštevati določbe samoupravnega sporazuma o obratovalnem času gostinskih lokalov., Ob vhodu v gostinski lokal mora biti označeno, kateri najbližji lokal obratuje.
Začasna prekinitev obratovanja zaradi izrabe dopustov in zaradi tekočih vzdrževalnih del skupaj ne sme presegati 30 dni
6. člen
Organizacije združenega dela in samostojni obrtniki morajo poslovni čas prodajaln, poslovalnic in gostinskih obratov priglasiti pristojnemu občinskemu organu.
II.	POSLOVNI CAS
1.	TRGOVINA
7. člen
Za trgovske prodajalne se določi za vse delovne dneve v tednu razen sobote naslednji minimalni poslovni
čas:
a) Prodajalne, ki obratujejo v dveh izmenah: od 07.00 do 18.00 ure
b) Prodajalne, ki poslujejo v eni izmeni, morajo biti odprte najmanj 7 ur in pol v času med 07.00 in
18.00	uro.
8. člen
O natančnejšem razporedu poslovnega časa trgovskih prodajaln med 07.00 uro in 18.00 uro se dogovorijo potrošniški sveti, krajevne skupnosti in trgovske organizacije s samoupravnim sporazumom. V primeru, da se udeleženci sporazuma ne dogovorijo o razporedu po-
slovnega časa, določi razpored pristojni upravni organ.
9. člen
Ob sobotah morajo biti trgovine na drobno odprtč vsaj pet ur. Ob sobotah popoldne so trgovine lahko zaprte, vendar morata biti v Metliki odprti do 18.00 ure vsaj dve trgovini z živili.
Prodajalne z živili, ki so določene za dežurstvo v času praznikov ali nedelj, ne smejo biti zaprte zaporedoma več kot dva dni. Prodajalne, ki so dežurne ali poslujejo ob nedeljah in praznikih morajo biti odprte najmanj od 07.00 do 10.00 ure.
Razpored prodajaln, ki bodo odprte ob sobotah popoldne, ob nedeljah ali bodo dežurne v času praznikov, določijo s pismenim sporazumom trgovske organizacije in sveti potrošnikov oziroma sveti krajevnih skupnosti
10. člen
Trgovske prodajalne z enim samim zaposlenim so lahko en delovni dan v tednu zaprte.
11. člen
Trgovske prodajalne imajo izjemoma lahko tudi drugačen poslovni čas, če si zanj pridobjjo mnenje sveta potrošnikov oziroma sveta KS ter dovoljenje pristojnega občinskega upravnega organa.
12. člen
Prodajalne mesa morajo biti odprte vsak delovni čas, razen torka, najmanj 7 ur med 07.00 in 18.00 uro, ob torkih pa od 07.00 do 15.00 ure.
Slaščičarne in trafike so lahko odprte vsak dan od 07.00 do 21.00 ure, morajo pa biti odprte najmanj tako, kot je določeno za trgovine.
13. člen
Prodajalne nafte in naftnih derivatov (bencinski servisi) določijo začetek poslovnega časa med 06.00 in 07.00 uro, konec poslovnega časa pa med 20.00 in 21.00 uro vsak dan v tednu.
14. člen
Prodajalne plina določijo za vse delovne dneve v tednu minimalni poslovni čas med 07.00 in 19.00 uro.
15. člen
Prodajalne živil in drugih proizvodov v kioskih, poslujejo v poslovnem času kot ga določa 7. člen tega odloka.
2.	ZDRAVSTVO
16.	čl n
Lekarna v-Metliki mora biti odprta vsak delovni dan v tednu, tako, da določi začetek poslovnega časa med 07.00 in 08.00 uro, konec pa med 19.00 in 20.00 uro.
Poslovni čas ostalih zdravstvenih organizacij ter razporeditev v dnevu in tednu določijo uporabniki in izvajalci zdravstvenih storitev s samoupravnim sporazumom tako, da omogočajo uporabnikom najlažjo dostopnost.
3.	POSLOVNE BANKE IN SDK
17.	člen
Poslovni čas bank in SDK na območju občine Metlika je vsak delovni dan od 07.00 do 15.00 ure, razen sobot, ko se določi med 07.00 in 12.00 uro, dežirne banke pa najmanj od 07.00 do 17.00 ure. razen sobot.
4. POŠTE
18. člen
Minimalni poslovni čas pošt je ob delavnikih od 08.00 do 15.00 ure, razen ob sobotah, ko je od 08.00 do
12.00 ure in ob sredah od 08.00 do
17.00 ure.
V poslovnem času morajo pošta in pomožne pošte opravljati vsa opravila, vključno s prevzemom denarja.
5. ZAVAROVALNICE
19. člen
Zavarovalnica Triglav, enota v Metliki mora poslovni čas usklajevati s poslovnim časom upravnih organov občine Metlika.
6. GOSTINSTVO
20. člen
, Poslovni čas gostinskih obratov je med 07.00 in 23.00 uro razen ob nedeljah, ko je lahko do 24.00 ure.
Najkrajši poslovni čas je lahko 8 ur dnevno oziroma 42 ur tedensko.
Ob dnevih pred državnimi prazniki, na dan praznikov, na pustno soboto in pustni torek smejo biti gostinski obrati odprti vso noč.
Razpored poslovnega časa, prostih dni in začasne ustavitve obratovanja gostinskih obratov določijo s pismenim sporazumom organizacije združenega dela, ki se ukvarjajo z gostinstvom, samostojni gostinci in pristojni občinski upravni organ.
Gostinski obrati imajo lahko največ dva prosta dneva v tednu, če si za to pridobijo soglasje pristojnega upravnega organa. Razpored prostih dni ne sme biti v nasprotju z določili sporazuma o razporedu poslovnega časa gostinskih obratov na območju občine Metlika.
Gostinski obrati v okviru samopostrežnih trgovin in drugih prodajaln se ravnajo po delovnem času teh prodajaln..
21. člen
Družbene in zasebne storitvene obratovalnice morajo biti odprte vsak delovni dan vsaj 7 ur med
07.00 in 18.00 uro.
Ne glede na določilo prejšnjega odstavka imajo lahko družbene in zasebne storitvene obratovalnice prost dan v tednu, če si porazdelijo minimalni delovni čas na pet dni v tednu in si za to pridobijo soglasje pristojnega občinskega upravnega organa.
Ne glede na določbe prejšnjega odstavka mora biti v naselju Metlika vsak delovni dan odprta vsaj ena frizerska delavnica.
IIL KAZENSKE DOLOČBE
22. člen
Z denarno kaznijo od 500 do
30.000 dinaijev se kaznuje za prekršek organizacija združenega dela in imetnik zasebne obratovalnice, če:
- ne določi poslovnega časa,
- je poslovni čas določen v nasprotju s tem odlokom,
- nima vidno izobešenega ponovnega časa,
- določi prosti dan ali skrajša delovni čas brez dovoljenja,
- začasno ustavi obratovanje brez dovoljenja.
Z denarno kaznijo od 500 do
3.000 dinarjev se za isti prekršek kaznuje odgovorna oseba organizacije združenega dela.
IV.	KONČNE DOLOČBE
23. člen
Organizacije združenega dela in samostojni obrtniki so dolžni uskla-
diti poslovni čas prodajaln, poslovalnic, obrtnih delavnic in gostinskih obratov najpozneje v 60 dneh po uveljavitvi tega odloka.
24. člen
Nadzorstvo nad izvajanjem tega odloka opravlja tržna inšpekcija.
25. člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu.
Z dnem uveljavitve tega odloka prenehata veljati odlok o poslovnem casu v gostinstvu na območju občine Metiika (Uradni vestnik Dolenjske, št. 9/66) in odredba o najkrajšem poslovnem času trgovin na območju občine Metlika (Uradni wstnik Dolenjske št. 26/63 in 2/67).
Številka: 14-1/83
Datum: 13. 7. 1983
Predsednik Skupščine občine Metlika JANEZ GAČNIK, dipl. ing., Lr.
166.
Na podlagi 158. člena Zakona o splošni ljudski obrambi (Ur. list SFRJ, št. 21/82) in 204. člena Zakona o splošni ljudski obrambi in družbeni samozaščiti (Ur. list SRS, št. 35/82) ter 235. člena statuta občine Metlika, je občinska skupščina na seji zbora zdrufenega dela in Družbenopolitičnega zbora in Zbora krajevnih skupnosti dne 13. 7.1983 sprejela
ODLOK o zakloniščih in drugih zaščitnih objektih
I.	SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
S tem odlokom se ureja graditev zaklonišč in drugih zaščitnih objektov ter financiranje, upravljanje, uporaba, oddajanje v najem ter nadzor nad zaklonišči.
2. člen
Za zaščito pred vojnimi akcijami in njihovimi posledicami se prebivalstvo, materialne in druge dobrine zaklanjajo v zakloniščih, zaklonilnikih in drugih zaščitnih objektih. /
Zaklonišča so gradbeni objekti v zgradbah ali izven njih, ki zagotavljajo predpisano zaščito pred vojnimi učinki in so ustrezno urejena in opremljena.
3. člen
Drugi zaščitni objekti so: kletni in drugi prostori v obstoječih objektih, rovni zaklonilniki, ter drugi komunalni in naravni objekti, ki so primerni za zaklanjanje.
Za druge zaščitne objekte, ki se gradijo ob neposredni vojni nevarnosti in v vojni, se ne uporabljajo določila tega odloka.
4. člen
Vrste zaklonišč glede na uporabnike so: javna zaklonišča, zaklonišča organizacij združenega dela in drugih organizacij ter hišna in blokovska zaklonišča.
Zaklonišča organizacij združenega dela in drugih organizacij so namenjena predvsem za zaščito delavcev v teh organizacijah.
Hišna in blokovska zaklonišča so namenjena za zaščito stanovalcev v hiši ali v stanovanjskih blokih in drugih stanovanjskih območjih.
Glede na stopnjo odpornosti se zaklonišča delijo na zaklonišča močnejše, osnovne in dopolnilne zaščite.
5. člen
Za gradnjo javnih zaklonišč skrbi Skupščina občine Metlika. Javna zaklonišča se gradijo kot samostojni objekti, izjemoma pa se lahko zaklonišča gradijo tudi v drugih primernih objektih, če tako določa mestni načrt graditve zaklonišč za posamezna območja mesta.
Kot javna zaklonišča se uporabljajo tudi primerni obstoječi komunalni in drugi objekti pod površino tal, ki se prilagodijo za ta namen.
Hišna in blokovska zaklonišča ter zaklonišča organizacij združenega dela in drugih organizacij so dolžni graditi, adaptirati in urediti investitorji zgradb.
6. člen
Upravne zadeve v zvezi zgraditvijo, vzdrževanjem in uporabo zaklonišč opravlja oddelek za ljudsko obrambo Skupščine občine Metlika.
II.	GRADITEV ZAKLONIŠČ
7. člen
Zaklonišča se gradijo praviloma tako, da jih je v miru mogoče uporabljati tudi za druge namene, vendar to ne sme vplivati na njihovo uporabnost in pripravljenost za zaščito.
8. člen
Zaklonišča se gradijo v mestu Metlika po načrtu graditve zaklonišč, ki mora biti izdelan na osnovi ocene ogroženosti mesta Metlika in njene okolice in v skladu s pravilnikom o tehničnih normativih za graditev zaklonišč ter navodilom
0 urbanističnih pogojih za graditev zaklonišč.
Oceno ogroženosti območja občine v vojni določa Svet za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito in Usmeritve Predsedstva SR Slovenije. Svet za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito občinske skupščine na tej podlagi določi območje in naselja obvezne graditve zaklonišč ter stopnjo odpornosti zaklonišč.
9. člen
Temeljne in druge organizacije združenega 'dela in druge samoupravne organizacije in skupnosti ter samoupravna stanovanjska skupnost morajo v svojih razvojnih programih zagotoviti, da se v roku 15 (petnajst) let po izdaji tega odloka v obstoječih objektih na območju, kjer je obvezna graditev zaklonišč za zaklanjanje občanov in materialnih dobrin zgradijo ustrezna zaklonišča, oziroma, da se za ta namen prilagodijo in uporabljajo ustrezni kletni prostori in drugi gradbeni ali naravni objekti, če je pri njih možno doseči odpornost zaklonišča dopolnilne zaščite.
10. člen
Območja, kjer je obvezna gradnja zaklonišč ter stopnja odpornosti je prikazana na karti v merilu
1 : 25.000, ki je sestavni del tega odloka.
Priloga iz prvega odstavka tega člena je označena s stopnjo zaupnosti „Ljudska obramba*1 „Uradna tajnost , „Zaupno“ in se javno ne objavi, hrani pa jo upravni organ za ljudsko obrambo ter upravni organ za izdajo lokacijskih in gradbenih dovoljenj.
11. člen
Zaklonišča se obvezno gradijo v šolah, vzgojnovarstvenih in zdravstvenih organizacijah, domovih za ostarele in večjih organizacijah združenega dela, tudi izven območij obvezne graditve zaklonišč določenih v 10. členu tega odloka.
Svet za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito občinske skupščine lahko izjemoma v posameznem primeru iz prejšnjega odstavka določi, da se zaklonišče ne gradi, če so zagotovljeni naravni ali drugi pogoji za zaščito občanov ali delavcev v takšnih objektih ali, če je ogroženost objekta majhna.
12. člen
Investitorji morajo na območjih in v objektih, ki so določeni pri graditvi novih stavb in pri adaptaciji stanovanjskih in poslovnih stavb z lastnimi sredstvi graditi zaklonišča, če gre za povečanje koristne površine ali za spremembo namembnosti objektov in za katere je treba pridobiti gradbeno dovoljenje. /
Investitorji so' dolžni graditi zaklonišča v objektu ali njegovi neposredni bližini, v skladu s predpisanimi tehničnimi normativi.
Za stavbe iz prejšnjega odstavka se ne štejejo manjši objekti v katerih se ne bodo zadrževali ljudje (garaže - razen garažnih hiš, kioski, čebelnjaki, ipd.).
Investitorji lahko gradijo skupna zaklonišča, če je to v skladu s tehničnimi normativi ter z akti o urejanju prostora.
V stanovanjskih stavbah, ki jih gradijo zasebni graditelji, se gradijo zaklonišča dopolnilne zaščite do zmogljivosti 15 zakloniščnih mest.
13. člen
Upravni organ pristojen za izdajo lokacijskega in gradbenega dovoljenja lahko izda tako dovoljenje za objekte na območju ali v naseljih obvezne graditve zaklonišč in za druge objekte, v katerih se morajo graditi zaklonišča po tem odloku le s prejšnjim soglasjem upravnega organa za ljudsko obrambo.
14. člen
Investitor komunalnih m drugih objektov, ki se gradijo pod površino tal, je na zahtevo upravnega organa za ljudsko obrambo po predhodnem mnenju Sveta za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito občinske skupščine dolžan prilagoditi te objekte za jjvna zaklonišča.
Dodatni stroški, nastali zaradi prilagoditve objekta za zaščito, bremenijo sredstva za graditev javnih zaklonišč.
15. člen
Investitor, ki gradi ali adaptira stavbo na območju, kjer je obvezna graditev, ali če gradi objekt v katerem se mora graditi zaklonišče, je lahko oproščen graditve zaklonišča, če so v stavbi ali v njeni neposredni bližini določene s predpisanimi tehničnimi normaviti že zadostne zakloniščne zmogljivosti, ali če graditev zaklonišča ni možna zaradi geoloških, hidroloških ali konstrukcijskih pogojev.
Investitor, ki je oproščen graditve zaklonišča po prejšnjem odstavku mora plačati pred pridobitvijo gradbenega dovoljenja prispevek za zaklonišča, razen, če je v stavbi že zgrajeno zaklonišče, ali če je bil prispevek za zaklonišča že plačan pri njeni gradnji oziroma, če je investitor z lastnimi sredstvi pri njeni gradnji oziroma, če je investitor z lastnimi sredstvi že zagotovil potrebne zakloniščne zmogljivosti.
Odločbo o oprostitvi graditve zaklonišča in o plačilu prispevka po tem členu izda občinski upravni organ za ljudsko obrambo.
16.	člen
Potreben zakloniščni prostor se določi tako, da se zagotovi zakloniščne zmogljivosti:
- pri graditvi novih stanovanjskih objektov za najmanj polovico stanovalcev,
- pri graditvi družinskih stanovanjskih objektov za načrtovano število članov gospodinjstva, vendar ne manj kot za tri osebe,
- organizacije zd-uženega dela in organi, ki delajo v več izmenah, najmanj za 2/3 zaposlenih v največji delovni izmeni in za vse slučajne obiskovalce,
- organizacjje združenega dela in organi, ki delajo v eni izmeni za 2/3 zaposlenih,
- v hotelih, samskih domovih, dijaških in študentskih domovih in drugih turističnih objektih, najmanj za polovico celotnega števila ležišč in za 2/3 zaposlenih v največji delovni izmeni,
- v zgradbah s trgovskimi lokali za 2/3 zaposlenih,v največji delovni izmeni in za kupce, računajoč pri tem dvokratno število vseh zaposlenih v največji delovni izmeni,
- v objektih, ki se uporabljajo za kulturno prosvetno dejavnost za najmanj 1/2 sedežnih vrst (kino dvorane, kulturni domovi ipd.) in 2/3 zaposlenih v delovni izmeni,
- v šolah in vzgojnovarstvenih zavodih za najmanj 2/3 varovancev oziroma učencev, dijakov ali študentov v izmeni in za 2/3 zaposlenih v največji delovni izmeni,
- za stavbe, za katere ni določeno število zakloniščnih mest po tem členu, določi zmogljivost zaklonišč občinski upravni organ za ljudsko obrambo po predhodnem sklepu Sveta za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito SO Metlika.
III.	UPRAVLJANJE IN VZDRŽEVANJE ZAKLONIŠČ
17. člen
Javna zaklonišča upravlja in vzdržuje Skupščina občine Metlika oziroma organizacija, ki jo za upravljanje in vzdrževanje pooblasti Skupščina občine Metlika.
Zaklonišča v stanovanjskih, poslovnih in drugih zgradbah upravljajo in vzdržujejo lastniki, imetniki pravice uporabe oziroma upravljalci teh stavb.
18. člen
Zaklonišča je treba redno vzdrževati v brezhibnem stanju.
Stroški za vzdrževanje zaklonišč se delijo na način, ki velja za tekoče in investicijsko vzdrževanje objektov, ter bremenijo lastnika, uporabnika, oziroma organizacijo, ki upravlja stavbe.
19. člen
Zakloniščni red in navodilo o vzdrževanju in uporabi zaklonišča predpiše občinski upravni organ za ljudsko obrambo.
IV.	UPORABA ZAKLONIŠČ V MIRU
20.	člen
Zaklonišča se lahko v miru uporabljajo za druge namene pod naslednjimi pogoji:
- da se v zakloniščih ne opravljajo adaptacije, ki bi poslabšale odpornost, higienske in tehnične razmere ter osnovni namen zaklonišča,
- da se redno vzdržujejo in jih je mogoče ob neposredni nevarnosti ali vojni izprazniti in uporabiti za zaščito, najpozneje v 12 urah,
- da se v njih ne vskladiščijo vnetljive, hlapljive, eksplozivne in druge strupene snovi ter razni razsuti materiali.
21. člen
Ob neposredni vojni nevarnosti in v vojni prenehajo veljati vse najemne pogodbe za zaklonišča.
22. člen
Sredstva pridobljena z najemnino zaklonišč se lahko uporabljajo samo za graditev in vzdrževanje zaklonišč.
V.	FINANCIRANJE ZAKLONIŠČ IN DRUGIH ZAŠČITNIH OBJEKTOV
23.<)len
Investitorji, lastniki, imetniki pravice uporabe in upravljalci finansirajo graditev, vzdrževanje in opremljanje zaklonišč in drugih zaščitnih objektov s svojimi sredstvi.
24. člen
Graditev, vzdrževanje in opremljanje javnih zaklonišč financira Skupščina občine iz sredstev za javna zaklonišča./Sredstva za javna zaklonišča se zbirajo na posebnem računu iz prispevkov za zaklonišča, iz najemnin za javna zaklonišča in drugih virov.
Sredstva za javna zaklonišča razporeja in o njihovi uporabi odloča Svet za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito občinske skupščine.
Za zbiranje in izteijavo sredstev za graditev javnih zaklonišč je pristojna uprava za družbene prihodke.
Graditev in ureditev ostalih zaklonišč financirajo investitorji zgradb, stroški vzdrževanja pa gredo v breme lastnika, uporabnika, oziroma organizacije, ki upravlja z zgradbo.
25. člen
Investitor, kije oproščen graditve zaklonišča, mora plačati na podlagi
15.	člena tega Odloka, prispevek za zaklonišča v višini 2 % od skupne gradbene cene objekta oziroma adaptacije.
Za gradbeni del stavbe iz prejšnjega odstavka tega člena se šteje gradbeni objekt z vgrajenimi napeljavami ( lektrično, vodovodno, kanalizacijsko napeljavo, centralno ogrevanje in podobno) brez opreme in pohištva ter ureditve prostora okoli objekta.
Gradbena cena objekta se ugotovi na podlagi predračuna, kije sestavni del gradbeno-tehnične dokumentacije, ki ga je izdelala pristojna projektantska organizacija in ki ni starejši od enega leta.
Na podlagi 1. odstavka tega člena odmerjeni prispevek za zaklonišče pri graditvi garažnih hiš, skladišč in drugih podobnih objektov, v katerih bo manjše število delavcev, ne more presegati višine stroškov, ki bi za investitorja nastali, če bi lahko sam gradil zaklonišče. Stroške, ki bi nastali za investitorja, če bi lahko sam gradil zaklonišče se ugotovi tako, da se po predpisanih tehničnih normativih določi potrebne zakloniščne zmogljivosti ter upošteva povprečna cena zakloniščnega mesta javnih zaklonišč dosežena v zadnjem letu na območju občine Metlika.
Povprečno ceno zakloniščnega mesta po prejšnjem odstavku ugotavlja referent za gradbeništvo v Oddelku za urbanizem,.
26.	člen
Imetniki stanovanjske pravice in uporabniki poslovnih stavb in prostorov v družbeni lastnini na območjih in v objektih, kjer je obvezna graditev zaklonišč, plačujejo prispevek za zaklonišča v višini 3 % mesečne stanarine oziroma najemnine. Za obračun in plačilo
prispevka za zaklonišča od stanarin in najemnin skrbijo organizacije in skupnosti za upravljanje s stanovanjskimi in poslovnimi deli stavb.
27. člen
Lastniki stanovanjskih, poslovnih, počitniških in drugih stavb in prostorov ter dela stavb na območju, v naseljih in objektih, kjer je obvezna graditev zaklonišč plačujejo prispevek za graditev zaklonišč v višini 0,06 % od osnove nabavne vrednosti oziroma od amortizacijske vrednosti stavb, prostorov oziroma delov stavb.
Prispevek za zaklonišča po prejš njem odstavku se plačuje enkrat letno do tridesetega junija v tekočem letu. Glede odmere, pobiranja in izterjave prispevkov veljajo predpisi, ki veljajo za pobiranje in izterjavo davkov občanov.
28. člen
Imetniki pravice uporabe stanovanjskih stavb (samski domovi, študentski domovi in podobni objekti. poslovnih, počitniških in drugih stavb in prostorov ter dela stavb s katerimi sami upravljajo na območjih in v naseljih kjer je obvezna graditev zaklonišč plačujejo prispevek v višini 0,06 % od osnove za obračun amortizacije oziroma nabavne vrednosti stavbe, prostora ali dela stavbe.
29. člen
Zavezanci plačila prispevka iz 26. člena tega odloka plačujejo prispevek za graditev in vzdrževanje zaklonišč do tridesetega dne v mesecu za tekoči mesec.
Zavezanci plačila prispevka iz 28. člena tega odloka plačujejo prispevek za gradnjo in vzdrževanje zaklonišč enkrat letno in sicer do 30. junija v tekočem letu. Prispevek obračunavajo sami, Služba družbenega knjigovodstva pa skrbi za pravilnost obračuna.
VI. NADZOR NAD ZAKLONIŠČI
30. člen
.' Inšpekcijo nad projektiranjem, Eraditviio, vzdrževanjem in uporabo
zaklonišč izvajajo organi, določeni s splošnimi predpisi za opravljanje inšpekcije v občini ter upravni organ za ljudsko obrambo.
VIL KAZENSKE DOLOČBE
31. člen
Za neizpolnjevanje ali površno izpolnjevanje dolžnosti in obveznosti, ki so predpisane s tem odlokom, yeljajo kazenske določbe zveznega Zakona o splošni ljudski obrambi (Uradni list SFRJ, št. 21/82) in republiškega Zakona o splošni ljudski obrambi in družbeni samozaščiti (Uradni list SRS, št. 35/82).
V1IL PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
32. člen
Vsi izdelani urbanistični dokumenti, ki še niso realizirani ter za objekte, za katere po teh dokumentih še niso izdelane gredbenč dokumentacije se morajo pred uresničitvijo oziroma izdajo uskladiti z določili tega odloka.
33. člen
Zasebni graditelji, ki so bili dolžni graditi zaklonišče po soglasju pridobljenem po odloku o zakloniščih v občini Metlika (Skupščinski Dolenjski list št. 12/77) pa se ugotovi, da zaklonišče ni zgrajeno v skladu z odobrenim - projektom, so dolžni plačati prispevek po določilih 25. člena tega odloka.
*	34. člen
Ko začne veljati ta odlok, preneha veljati Odlok o gradnji in vzdrževanju zaklonišč na območju občine Metlika (Skupščinski Dolenjski list, št. 12/77).
35. člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu.
HOTELSKA FAKULTETA OPATIJA-DISLOCIRANI ODDELEK BLED PRI SREDNJI ŠOLI ZA GOSTINSTVO IN TURIZEM BLED
objavlja
RAZPIS ZA VPIS V 1. LETNIK HOTELSKE FAKULTETE OPATIJA — dislocirani oddelek Bled.
Študij ob delu na I. stopnji traja dve leti.
Pogoj za vpis: končana srednja šola in redno delovno razmerje.
Prijave sprejema Srednja šola za gostinstvo in turizem, Bled, Prešernova 32, do 31.8.1983.
Vse informacije lahko dobite po telefonu (064) 77—331 ali (051)712-633.
Ob vpisu je potrebno predložiti:
— spričevalo o zaključnem izpitu srednje šole (originalno ali overjeno fotokopijo)
— izpisek iz rojstne matične knjige (originalen ali overjeno fotokopijo)
— dve novi fotografiji velikosti 4 x 6 cm
— potrdilo o zaposlitvi
— kolek za 4.- din Šolnina znaša 19.000,— din in jo prijavljeni vplačajo v 2 obrokih: ob vpisu 10.000.— din na žiro račun Srednje šole za gostinstvo in turizem Bled št 51540—603—31413 z oznako „Za hotelsko fakulteto — 1. letnik".
Če šolnino plača delovna organizacija, prijavljeni predloži ob vpisu izjavo ali pogodbo delovne organizacije.
Potrebne obrazce za vpis boste prejeli na Bledu ob samem
_ vpisu.	500/31-83	V
Številka: 8-1/83 Metlika, dne 13. 7.1983
Predsednik Skupščine občine Metlika JANEZ GAČNIK, dipL ing., Lr.
Občina Trebnje
167.
Na podlagi 2. odstavka 3. člena zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o zagotavljanju in usmerjanju sredstev za intervenčije v proizvodnji hrane v obdobju 1982 -1985 (Uradni list SRS, št. 26/83) in 209. člena statuta občine Trebnje (Skupščinski Dolenjski list št. 9/79) sta zbor združenega dela m zbor krajevnih skupnosti Skupščine občine Trebnje, na skupnem zasedanju dne 27. 7.1983 sprejela
ODLOK o spremembah in dopolnitvah odloka	o zagotavljanju in
usmerjanju sredstev za interventne v proizvodnji hrane v obdobju 1982 — 1985 v občini Trebnje
1. člen
1. člen odloka o zagotavljanju in usmerjanju sredstev za intervencije v proizvodnji hrane v obdobju 1982 -1985 v občini Trebnje (Skupščinski Dolenjski list, št. 7/82 in 18/82) se spremeni tako, da se giasi:
Za uresničevanje ciljev in nalog pri družbeno organizirani tržni proizvodnji hrane v skladu z družbenim planom občine Trebnje za obdobje 1981 - 1985 se v občini Trebnje s tem odlokom zagotavljajo sredstva za intervencije v proizvodnji hrane v obdobju 1982 - 1985.
2. člen
3. člen se spremeni in se po spremembi glasi:
Za zagotavljanje sredstev za intervencije v proizvodnji hrane za
obdobje 1983 - 1985 se s tem odlokom uvaja plačilo prispevka iz osebnega dohodka delavcev po stopnji 0,5 %.
3. člen
4. člen se spremeni tako, da se
glasi:
Sredstva iz prejšnjega člena se zbirajo na tekoči račun sklada za intervencije v kmetijstvu in porabi hrane občine Trebnje št« 52120-661-87103.
4. člen
Besedilo 8. člena se v celoti črta in nadomesti z novim besedilom, ki
se glasi:
Zavezanci za plačilo prispevkov iz osebnega dohodka iz 2. člena tega odloka so delavci v TOZD in drugih organizacijah združenega dela, delovnih in drugih skupnostih ter delovni ljudje, ki z osebnim delom s sredstvi občanov opravljajo gospodarsko ali negospodarsko dejavnost in poklicno dejavnost na območju občine Trebnje.
Osnova za obračunavanje in plačevanje prispevka je osebni dohodek, namenjen za zadovoljevanje delavčevih osebnih, skupnih ter splošnih družbenih potreb.
Prispevek iz 2. člena tega odloka se obračunava in plačuje na način, kot je z zakonom o obračunavanju in plačevanju prispevkov za zadovoljevanje skupnih potreb na področju družbenih dejavnosti (Uradni list SRS, št. 33/80) določeno za obračunavanje in plačevanje prispevkov iz osebnega dohodka za družbene dejavnosti.
5. člen
9. člen odloka se črta.
6. člen
Ta odlok začne veljati z dnem objave v Skupščinskem Dolenjskem listu, uporablja pa se od 1.1. 1983.
Številka: 426-01/82-10
Datum: 27. 7. 1983
Predsednik skupščine občine IVAN GOLE
DOM ZA UČENCE MAJDE ŠILC ULICA MILKE SOBAR 24 68000 NOVO MESTO RAZPISNA KOMISIJA
razpisuje
prosta dela in naloge RAVNATELJA
Kandidati morajo izpolnjevati splošne pogoje, določene z zakonom o združenem delu in zakonom o usmerjenem izobraževanju, ter imeti:
— najmanj višjo ali visoko izobrazbo pedagoške smeri
— opravljen strokovni izpit
— najmanj pet let pedagoških delovnih izkušenj
— aktiven in pozitiven odnos do samoupravljanja in družbenih interesov
— organizacijske in strokovne sposobnosti za uresničevanje smotrov in nalog delovne organizacije.
Mandat traja 4 leta.
Kandidati naj pošljejo prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev na naslov: DOM ZA UČENCE MAJDE SILC — razpisna komisija, ULICA MILKE ŠOBAR 24, 68000 NOVO MESTO.
Prijave sprejemamo 15 dni po objavi razpisa. Kandidate bomo obvestili o izidu razpisa v 15 dneh po končanem sprejemanju prijav.
499/31-83
DOLENJSKI UST št. 31 (1773) 29. julija 1983	STRAN 7