M Dh^i« "BP fe M ček. račun: Ljub- »to 40 Din - no- ^BL^ ^ MM W ■[ ^ ^ J^^ ^ ^ ljana it deljska ce- MM MM H M J^Bk # IHflll AMT 344 " lolrtno 96 Din. za W ■» JflV JBB» # MKf^ |Wk| MM iU. 7565. j ■ /^f f fff aa&ss Lop i ta r ^^^ ('BIU _ . . , , , jeva 6, telefon 2V9J Telefoni .rednlitr.. dnevna alniba 2050 - nočna 2996, 299* in 205« --Uh.ja ^k dan ajlltrllif r(weB po^eijka i. dneva po praznika II. evharistični Kongres za Jugoslavijo Noč pri Materi Slovencev Veliko evharistično slavje naših dni je obenem praznik Device-Matere Marije. Saj je njen sin, ki mu dajemo čast in zadoščenje, saj je ona prevzela pokroviteljstvo nad kongresom. Marija Pomagaj z Brezij, mati slovenskega naroda, s svojimi otroci prosi za velik duhovni uspeh kongresa, da bi po njem slovenski narod zaživel v novo Bogu posvečeno življenje. Zato vsi veličastni in ganljivi sprejemi na poti, zato naval vernikov k milostni podobi v stolnici. Radi so čakali ljudje po ure v gneči, da so prišli do podobe in Materi iz oči r oči potožili svoje duševno in telesno gorje. Šele okrog devetih se je cerkev nekoliko izpraznila, ko so si šli ljudje ogledovat slavnostno razsvetljeno Ljubljano. Okrog polnoči, ko se je ulila majhna ploha, so se po končanih prireditvah zgrnili zopet v. večjem številu pred milostno podobo. Tu so prebdeli vso noč do jutra v molitvi in petju Marijinih pesmi. Nekatere skupine so se menjavale, drugi pa so vztrajali vso noč. Ljudje vseh stanov in starosti: meščani, krepki možje, naše dobre matere, vse je stalo in klečalo prav kakor družina okrog svoje matere. Nič ni bilo čutiti stanovskih razlik, kakor jih prinaša vsakdanje življenje. Vse je vezalo tako močno čuvstvo božjega in Marijinega otroštva, da so se vsi brez razlike pobožno udeleževali molitev, ki jih je vodila preprosta ženica. Marsikdo je od utrujenosti zadremal; a to se ni zdelo prav nič nedostojno. Saj je le otrok zaspal v naročju svoje matere. Na oltarnih stopnicah je sedela žena in verno gledala podobo Matere Marije dolgo in nepremično, — dve materi sta se srečali in druga drugi potožili svoje gorje. Božja Mati-Mučenica je razodela materi človekovi svoje trpljenje, povedala, kako je prav v trpljenju mati največja pred Bogom. On, ki je nosil križ, ne bo pustil, da se v bridkosti zrušiš, ako Njemu daruješ in posvetiš svojo bol. Vsak se je na svoj način razgovoril z Materjo. Z obrazov vseh je sijala poglobljena zbranost in Materina tolažba je ublažila trde obrazne poteze. Nepozabna bo ostala ta noč, ko se je kakor v starokrščanski vigiliji Bog približal človeku, ko je Njegove pomoči najbolj potreboval. Mladina z Mariio na Stadion v m pol zrt Ljubljana, 29. junija. Današnje dopoldne II. evharističnega kongresa za Jugoslavijo je bilo praznik katoliške mladine. 30.000 mladih, čuvstvenih, z otroško iskreno vero v evharističnega Kralja prežetih src, se je zbralo danes zjutraj v Ljubljani, armada 30.000 Kristusovih mladcev in mladenk je na mogočno manifestanten način izpričala, da je globoko upravičena in utemeljena naša vera v veliko katoliško bodočnost našega rodu. Kdor je videl današnje mladinsko evharistično slavje, procesijo in slovesnost na Stadionu, ne more več dvomiti, ne več omahovati. Mladina slovenska je govorila: njeno mesto je v materi Cerkvi, njen ideal je evharistični Kralj — Bog, z neomajno vero vanj in s pomočjo Njegove Matere hoče slovenskemu rodu ustvariti resnično, vekovito bodočnost božjih otrok. Vse današnje mladinsko evharistično slavje je ©tekalo v krasnem redu. Vsa ta množica otrok iz jubljane, bližnje in daljne ljubljanske okolice, je okazala zavidljivo in ginljivo redoljubnost in po-rtvovanje. Kljub temu, da so bili otroci tešč in da so mnogi prišli danes zjutraj od precej daleč, so vendar požrtvovalno vztrajali in je vsak po svojih najboljših močeh pripomogel, da je slovesnost tako veličastno uspela. Navsezgodaj so oživele davi ljubljanske ulice. Na točno odrejenih krajih so se takoj po šestih za čele zbirati posamezne skupine mladine, bodisi razvrščene po šolah, vrtcih in drugih organizacijskih edinicah. Vreme je obetalo krasno, tako, da je bila razpršena vsaka bojazen, ki je morda izvirala od ponočnega dežja. Otroci so hodili na zbirališča veselih, žarečih obrazov in se vzorno pokorili odredbam svojih vodnikov in rediteljev. Ob pol sedmih je bilo že vse do potankosti pripravljeno za začetek sprevoda. Točno ob sedmih je dvignilo 12 stasitih fantov-kongreganistov nosilnico s čudodelno podobo brez-jauske Matere božje. In pričel se je odvijati veličasten sprevod, ki je krenil izpred stolnice čez trimo-stovje, po Miklošičevi, Masarykovi na Tyrševo cesto proti Stadionu. Povsod, kjer se je pomikal sprevod, so ljudje tvorili gost špalir na obeh straneh. Sprevod je potekal v vzornem redu, rediteljska služba ie delovala izvrstno. Edina zapreka, ki ni bila predvidena v tako veliki meri, je bila pri prehodu cez rampe na Tvrševi cesti. Tam se je sprevod nekoliko zataknil, kajti dobre četrt ure so se zapornice dvigale in padale neprestano. Sprevod je otvorila fanfara šestih godcev v narodnih nošah. Za njimi je šla ljubka skupina kri- Jarjev s praporji in pa deški Marijin vrtec s Kode-evega v slikovitih oblekcah. Sledila je železničarska »odba »Sloga«, za njo je šla vadnica- marijaniška fleška šola pod vodstvom sester in marijaniška gospodinjska šola v enotnih krojih iz belega kmečkega patna. Lep je bil pogled na močno skupino gojenk gospodinjske &oie v Mali Loki, ki so bile oblečene v enotno narodno nošo. Za njimi so šle ljubljanske osnovne šole s šolskimi zastavami jx>d vodstvom svojih učiteljev, in sicer I., II. in III. deška šola. Zatem je šla slikovita skupina Marijinega vrtca iz Ško-cjana pri Turjaku s krasnim praporom in zastavicami. Drugi del sprevoda je otvorila viška godba, za katero je šla številna skupina klaric s krasnimi praporčki. Za njimi so se razvrstili stolni in drugi ljubljanski Marijini vrtci. Vse deklice so bile v belih oblekcah, vsaka pa je nosila šopek rož. Vsak Marijin vrtec je imel svojo zastavo, ki so bile vse izredno okusne. Potem so šle gojenke lichtenturn-sike dekliške šole in ostalih ljubljanskih dekliških šol. Za rakovniško salezijansko godbo je šla licejska osnovna šola s sedmimi ljubkimi prapori. Takoj za njo pa so nesli jx>dobo Matere božje. Nesli so jo dijaki-kongreganisti, ob strani pa sta šli dve vrsti klaric in kongreganistk ter ena vrsta dijakov. Za podobo je stopal prevzvišeni g. škof dr. Kož man v ornatu, ob njem pa kanonika gg. dr. Of>eka in dr. Klinar, dalje priljubljeni mladinski voditelj p. Kri-zostoin Sekovattič in številna druga duhovščina. Za temi so se razvrstile ljubljanske gimnazije jx>d vodstvom svojih gg. katehetov in profesorjev. Pred vsemi gimnazijami so nesli šolske zastave. II. državna realna gimnazija s Poljan pa je imela med svojimi vrstami več lepih emblemov. Nato so korakale še druge šole, in sicer uršulinska meščanska, šentjakobska meščanska, lichtenturnska meščanski, šišenska deška in meščanska in slednjič šole iz ljubljanske okolice, tako iz D. M. v Polju, Zaloga, St. Jakoba in drugih okoliških vasi. Za temi pa se je uvrstila v sprevod ogromna množica ljudi, ki je tudi hotela prisostvovati slovesnosti na Stadionu. Ves sprevod je bil tako za oko kakor tudi za srce nekaj, česar Ljubljana še ni videla. Slikovita pestrost posameznih skupin, ki so jo še povečali ne-številni prajx>rji, praporčki, zastave in emblemi, je dajala sprevodu mog-očen reprezentativen poudarek. Najbolj pa je dvignilo sprevod petje skoraj vseh skupin. Mladina je pref>evala evharistične in dnige priljubljene pesmi tako navdušeno, da je morala ganiti vse, ki so stali v špalirju. Nad jx>ldrugo uro je bil dolg ves sprevod. Ko so prve skupine vkorakale v Stadion, so bili zadnji najbrž še na začetku. Ko se je pripeljal v avtomobilu za sprevodom in ga prehitel Nj. Eminenca kar-dinal-legat dr. Hlond, ga je mladina navdušeno jx>-zdravljala. Ure, zlatnina, optični predmeti J. VILHAR urar LJUBLJANA Sv. Pcira ccsta 36 26.000 mladine obhajanih Ljubljana, 29. junija. Nebeško lepih prizorov, ki jih je danes dočakal pri mladinskem slavju Stadion, ne zmore popisati še tako izvežbano pero. Kdor je videl to prekipevajoče navdušenje mladine, to ginljivo vdanost našega narodnega naraščaja evharističnemu Kralju, te mogočne manifestacije mladine papeževemu legatu in drugim cerkvenim dostojanstvenikom, ta je moral biti prepričan o resnici: Slovenski narod bo ostal katoliški na veke, ker ima tako zlato mladino. Ko je mladina napolnila ves ogromni prostor stadiona, se je nudila gledalcem s tribune in jx>-bočij čudovita pestra slika, kakor bi si jo mogel izmisliti le slikar z bogato domišljijo. Tu pa je postala resnica. Na evangeljski strani so se razvrstile deklice, na desni pa dečki. Deklice so bile oblečene deloma v preproste bele oblekce, deloma v modre kroje, deloma v kroje Klaric. Na dekliški strani je zgledalo, kakor na slikarski paleti, ali še boljše, kakor na razkošnem vrtu cvetlic. Dečki pa so bili skoraj vsi oblečeni enotno, to je v obleko temne barve, sami pa so tudi dali svoji skupini neko živahnost, ker mnogi dečki zaradi vročine niso imeli sukničev na sebi, temveč le bele srajce. V prvih vrstah dečkov so so še povečevale narodne noše in številna ban-dera. Med mladino , je vladala čudovita disciplina. Sleherni malček je ubogal reditelja, vsak je stal na svojem mestu v lepih, ravnili, a neprisiljenih vrstah. Kljub temu, da je bilo precej vroče, je mladina ves čas požrtvovalno vztrajala na stadionu, le sem in tja so vrli samaritani morali zaradi hipne slabosti ali omedlevice odnesti kakega dečka ali deklico v ambulanto, kjer pa si je tak mali bolnik kmalu opomogel Do resnejših primerov bolezni ali do nesreč pa kljub ogromni množici mladine in odraslih, ni prišlo. Vreme je bilo ugodno. Ponoči je padal celo droben dež, ki je omilil neznosno vročino ter vsaj i.ekoliko ublnžil 07,račje. Ostali pa so na nebu tudi oblaki, ki so znatno preprečevali solncu, da ni preveč neusmiljeno sijalo na mladino. Pihljal je tudi rahel veter. Po približni cenitvi se je današnje mladinske slovesnosti na Stadionu udeležilo okoli 30.00 deklic in dečkov — prvih nekoliko več kakor drugih —, odraslih pa okoli 20.000. In vendar je bilo na ogromnem Stadionu še vedno dovolj prostora. Okoli 10.000 odraslih pa se je zbiralo pred Stadionom jjo Dunajski cesti in bližnjih ulicah. Za red na Stadionu je skrbelo okoli 700 rediteljev. Voditelja rediteljev gg. Kermavner in Hvale sta strumno organizirala okoli 1100 rediteljev, ki ves čas vrše težko službo pri sedanji slovesnosti. Poleg rediteljev so na današnji slavnosti skrbeli za red in zdravje mladine še člani Rdečega križa, samaritani in skavti. Organiziranih je bilo več ambulant s številnimi posteljami. Vso ambulanto je primerno opremil s posteljami in potrebnimi predmeti upravnik Rdečega križa g. A. Jagodic. Od visokih cerkvenih dostojanstvenikov so se današnje mladinske slovesnosti udeležili papežev legat dr. Avgust Hlond, škofje dr. Srebrvič. dr. Tomažič in dr. Rožman. Dalje so se udeležili mladinsnke slovesnosti vsi poljski in nekateri domači prelati. Na vso zbrano mladino je imel nato ljubljanski škof dr. Gregor Rožman naslednji nagovor: Škot dr. Gregorij Rožman Draga mladina! Prišla je ura, po kateri ste dolgo hrepeneli, na katero ste se z molitvami in žrtvami zvesto prin*"">-lin'' •> vsa Jezusova! Nikdar še ni bilo toliko slovenske mladine naeijKiut pri a svojega Boga, danes mu pevajo vaši jeziki slavo. Danes hrepene vase duše: Jezus, Gospod in Kralj naš, pridi k nam, ostani v nas, blagoslovi nas, bodi nam Odrešenik, poln ljubezni iu usmiljenja; reši nas nevarnosti, da te nikdar ne zapustimo, ampak da ti do smrti zvesti ostanemo. Jezus, naš ljubitelj, vžgi svojo ljubezen v naših mladih srcih, da boš Ti prvi in pred vsemi, ki ga ljubimo in ga bomo vodno ljubili. Kako bo Jezus vas vesel, kako boste v Jezusu srečni! Na današnji dan se ,je odigrala na areni vatikanskega cirkusa kratka krvava igra (drama), llilo je 67 leta po Kristusu. Prav na 29. junija so privedli sivolasega skromnega moža pred zbrane gledalce, da ga križajo. Bil je prvi papež, katerega je Jezu« Kristus sam postavil: sv. Peter. Tovariša Pavla so odpeljali ven iz mesta in ga obglavili — Petra pa v areno na križ z glavo navzdol. Kaj je pač tisto uro duša Petrova čutila in molila? Za Gospoda, za Jezusa gre v smrt Brez strahu, z veseljem, srečen, da mu da Gospod priložnost pokazati mu hvaležno ljubezen. Pred radovednimi očmi poganov ponavlja, kar je po vstajenju na obalah jezera v jutranji uri zagotavljal: »Gospod, ti vse veš, ti veš, da te ljubim« (Jn 21, 17). In po: novna izpoved vere kot nekoč ob Cezereji Filipovi: »Ti si Kristus, Sin živega Boga« (Mt 16, 17). Prav danes ko spomin na to smrt sv. Petra poseben odposlanec _ naslednika Petrovega daruje tu v naši areni sv. mašo, pri kateri boste prejeli Jezusa v skromni podobi hostije — Oj, obljubite Jezusu kakor Peter zvestobo — do smrti mu bodite s ves ti. Zvesti v veri, zvesti v ljubezni! Recite mu, potrdite mu: Mi verujemo, da si ti Kristus, Sin živega Boga. Nikdar ne bomo odpadli od te verel Povejte mu: Jezus, Ti vidiš v naša srca, v naše duše, nič ni skritega pred tvojo vsevednostjo; ti vidiš našo ljubezen, ti veš, da te ljubimo in bomo te ljubili vedno, vse življenje do smrti. To mu povejte — to mu odkrijte — to Jezus od vas pričakuje. Nič lepšega mu dati ne moreta S tem sklepom pojdite domov in nesite žive vere in stanovitne ljubezni do Jezusa, do njegove Cerkve, do njegovega namesti nika na zemlji, seboj tudi za vse vaše tovariše, ki niso mogli priti a vami, da se od danes naprej pomnoži vera in razgori lju: bežen do Jezusa v vsej mladini za vse dni do konca, da bo za vas, ki doraščate v nov rod, veljalo: Kristus, kraljuj! Kristus zmaguj! V hostiji sveti nam gospoduj! Amen. Papeški legat dr. Avgust Hlond je nato daroval slovesno službo božjo ob asistenci kanonikov dr. Opeke in dr. Klinarja. Med to veličastno službo božjo je sodelovala godba »Zarja« pod vodstvom dirigenta g. Alojzija Dolinarja in prostran mladinski pevski zbor, ki so ga vodili dr. Dolinar, dr. Geržinčič in katehet Tome. V srce slehernega je segalo pobožno petje navdušene mladine. Vso prireditev je prenašala radijska postaja, na Stadionu pa so bili postavljeni močni zvočniki. Mladina je po službi božji ubrano zapela kongresno himno. Pel je ves Stadion. Sledilo je sveto obhajilo. Delegaciji ženske mladine je podelil zakrament Najsvetejšega ljubljanski škof dr. Rož-man, delegaciji dečkov pa mariborski Skof dr. Tomažič, vso ostalo mladino pa je obhajalo okoli 80 duhovnikov. Mladina je stala po numeriranih vrstah tako, da je bil zakrament podeljen brez vsake motnje. Ginljivo je bilo gledati te nežne deklice in dečke, kako so z nedolžnim in pobožnim srcem prejemali trumoma t Gospodove mtze telo Kristusa v sveti hostiji.. Knezoškof dr. Rožman je nato po zvočniku sporočil mladini, da bo papežev legat dr. Avgust Hlond podelil vsem današnjim obhajancem blagoslov sv. Očeta, zvezan s popolnim odpustkom". Prelat dr. Slavič je nato prečital v latinščini in slovenščini papeževo poslanico. Sledil je nov prizor, ko Je vsa mladina in vsi odrasli kleče sprejela blagoslov, ki ga je govoril legat dr. Hlond. Mladina je nato molila za škofom dr. Rozmanom Oče naš, Ceščeno Marijo in Čast bodi. Nato je mladina navdušeno zapela himno »Povsod Boga« ter pričela vzklikati Kristusu Kralju, presveti Evharistiji, sv. Očetu in njega zastopniku kardinalu Hlondu. Za oko najbolj veličasten prizor pa je sledil, ko je v spremstvu škofov in prelatov odšel skozi sredo Stadiona proti izhodu kardinal dr. Hlond. Kakor veliko jezero so zavalovale zastopniku svetega Očeta v rokah mladine bele rutice. Dečki so v svojem navdušenju za pozdrave uporabili celo bele vrečice, v katerih so dobili po svetem obhajilu malico. Med obhajanjem kardinala je godba igrala papeško himno. Pri izhodu se je kardinal dr. Hlopd ozrl na zbrano mladino, ki kar ni prenehala prirejati mu ovacij ter je ponovno podelil blagoslov. Kardinalu dr. Hlondu je tudi občinstvo pred Stadionom prirejalo viharne ovaeije. Se dolgo bo Ljubljana in t njo slovenski narod ponosna na današnjo krasno versko manifestacijo, pri kateri je sodelovala mladina vse Slovenije in še od drugih krajev v državi. Naši mladini pa bo današnja verska manifestacija v neizbrisnem spominu vse življenje. Pomladno cvetje slovenskega naroda Veličastno jutro na Stadiona Poseben prispevek neimenovanega a deležnika »Veličastno jutro, kakršnega še ni doživela zgodovina slovenske domovine.. .« v te besede je zavil ljubljanski knezoškof ves nepozaben vtis, ki ga je napravila nanj in na druge, ki so imeli čast biti davi, ko je vstajalo kongresno solnce, na stadionu, tride-settisočeri zbor slovenske mladine. Veličastno jutro zares, ko je ljubi Bog pogrnil včeraj še strašno vročino izžarevajoče nebo z mehkimi zavesami svojih oblakov, skozi katere so le od časa do časa drhteče prodrli kakor v pozdrav žarki jutranjega solnca. Stadion je bil kakor umit, le tu pa tam so drsele po areni sence rediteljev in ranih romarjev — staršev, ki so se tri ure pred obredom že začeli zbirati, da zasedejo prostore nad areno, kjer dve uri potem ni bilo več najti nobenega prostora. Veličastno se je dvigal, ves bel in kakor oko-pan stadionski oltar. Nekam prazen še je iztegoval svoj dolgi rdeči trak tja doli do sredine arene, po katerem bo prišla Mati božja z Brezi j, po katerem jo bo spremil papežev legat, da zasede visoko nad otroškim morjem gori nad oltarjem pripravljeni prostor, vidna po vsem Stadionu. Rezka, jasno doneča povelja, jx>večana po zvočnikih, so kakor pometala po velikanski areni in pripravljala slovesnost. Sem z daljave pa je že prihajalo tisto žubo-renje deset- in desettisočev, ki so se navalili v Ljubljano, ta nemir glasov in gibov, ki je te dni kot doslej nepoznana plast legel nad slovensko prestolncco. Naenkrat krasno zvonenje, ki je prihajalo od Bog ve kje, od neke nevidne velikanske cerkve, ki kliče in vabi morje svojih vernikov k službi božji. Kakor da bi bilo nebo cerkveni svod in vsa slovenska prestolnica ena sama velika cerkvena ladja. In že so se odprla vrata Stadiona, srednja najprej, zatem stranska in kot da bi se začele vsipati skozi nje pisane črede ovčic. Posameznih sploh ne razločuješ več, niti jih ne maraš razločevati. Kdo je ta, kdo oni, kaj to danes pomeni? Samo skupine gledaš z daljave, strnjene in med seboj povezane, ki imajo vse isti gib in isto hotenje: proti oltarju... Kakor da bi razsul pehar belega cvetja so se vsule po strmini skozi glavni vhod otroške množice, vse pisane, bele, modre, rdeče, temne, solnčni žaTek se je poigral, kot se poigra z vodopadom, m povzročil enake barvne prelive. Reka cvetja, od kraja še vsa zgoščena in zajeta od črnih točk — rediteljev, se je kmalu razdelila v dva ločena toka, enega bolj temnega, drugega bolj belega, ter začela teči, teči, teči, brez prestanka, da zalije ves ta ogromni bazen, namenjen slovenskim otrokom. Čudovit je bil ta prizor, ko se je v mehkem valovanju vsipalo vse to pomladno cvetje slovenskega naroda, ne enolično, ne monotono, marveč v živo prelivajočih se barvah, nad katerimi so zaplapolale v skrivnostnem solnčnem žarku, ki je drhteče poljubil to žuborečo reko in se zopet skril za zavesami oblakov, bele, rdeče, modre z zlatom obšite zastave mladinskih društev. Na desni temni žametasti trak fantov, na levi mehki puh malih deklet, enkrat bolj svetal, drugič kakor sveža vrtnica ves rdeč, potem pa moder kot sinje slovensko nebo. Tako so se vsipali in vedno več jih je bilo pred oltarjem, vedno daljša je postajala preproga, ki jo je sv. Rešnjemu Telesu pogrnila po areni slovenska mladina. »Pisano polje pomladi...« je vzkliknil samoten obiskovalec vrh oltarja, ko je gledal pred seboj ta prizor, ter si skrivaj otrnil solzo, ki mu ie nehote všla dol po ožarjenem obrazu. Pisano polje pomladi _ kako lepo ime za ta veličasten dogodek. In vse živo je bilo to pisano polje, vse se je prelivalo, vse je drhtelo, kot da se ž njim igra jutranja sapica Iz tisočev in tisočev mladih nedolžnih oči pa sc je bliskalo, prav tako kot takrat, kadar se solnčni žarki rano zjutraj lomijo ob biserih, ki jih je po pisanem travniku tako bogato natrosila božja rosica Pisano polje pomladi, tako bujno, tako polno mladega življenja, ki bo vzbrstelo, kot krik srečnega srca. Tako polno tudi lepih, najlepših čuvstev, ki so se pretakala po nedolžnih srcih mladih otrok. Nad pisanim travnikom pa dopadajenje božje, božja milost, ki spremlja duše nedolžnih. Dih nedolžnosti, dih čistosti, dih vstajajočih lepih kreposti, dih čiste ljubezni do Boga je vel sem s tega pisanega božjega travnika pomladi, na praznik sv. Peira ni ravia, ko je slovenska pomlad na Stadionu čakala, da pri- de k njej in po njej tudi k nam vsem Odrešenik sveta v sv. Rešnjem Telesu. Naenkrat kot na povelje leže mir na polje slovenskih otrok. Počasi, gotovo ves ganjen do globin srca, se je odtrgal od oltarja, kamor je prišel skrivaj, kardinal-legat, obdan od rdečih ifjvioletaih plamenov. Počasi, blagoslavljajoč na de&no in cto, se je pomikal ta rdeči plamen doli po rdečem traku. Nad pisanim ]x>ljem so zatrepetali beli metuljčki, ko so nevidne roke zavihtele tisoče belih robcev v tihi vdanosti pozdrav zastopniku vesoljne cerkve. Potem zopet mir, tisti čudni mir, ki srca zgrabi pred velikimi dogodki. Na vhodu stadiona se pojavi dolg pisan trak. Kaj bo to? Fantje v narodnih nošah, ena dolga vrsta? Ali samo široka preproga, ki teži čez ves hodnik? Pa se zabliskajo v sotneu, ki je ravno takrat nasilno prodrlo oblake, zlate fanfare in že beži nad Stadionom tisti slovesni popev, tisti klic na pozor, ki ga znajo dati samo fanfare in pozavne. Ta-ta-ta-ta-aaa... in zopet in zopet. In trak se pomiče od vhoda doli proti kardinalu-legatu v počasnem stopu. Ta-ta-ta-ta-a-ara... Na Tyrševi cesti se valijo brezlične množice, od daleč gor iz mesta prihajajo nerazločno še, a vendar že vsiljivo in poveljujoče zvoki močne godbe. Kaj bo? Za tistega, ki ne jx>zna programa, je to presunljivo vprašanje. Ta-ta-ta-ta-aaaa ... pozivajo pozavne. Sedaj jih vidimo, te slovenske fante, čisto razločno jih vidimo. vse posute s slovenskimi nage.ji, te fante, ki oznanjajo prihod Matere božje z Brezij. In že je pri vhodu v Stadion. Beli trakovih mladih deklic jo obdajajo, vsa lepa je. visoko dvignjena nad travnikom. Za njo blisk zlate škofovske milre. Torej to je! Pri velikem skupnem obhajilu so slovenski otroci hoteli imeti ob sebi lik Jezusove matere, da bo ž njimi vesela, ko bodo njenega Sina sprejemali v svoja nedolžna srca. Tako si reže njen sprevod svojo pot skozi pisano polje. Zopet desetine tisočev belih metuljčkov, ki frfotajo in drhtijo nad vso to krasoto, kakor da bi ne vedeli, kam se naj vsedejo: tihi pozdrav slovenskih otrok Materi, zaščitnici Slovencev. Na ramah krepkih slovenskih fantov sloni, ne razločimo, koliko jih je, teh rani namreč, toda z daljave vemo in čutimo samo to, da predstavljajo rame vseh katoliških fantov našega naroda, ki se je priboril do prepričanja, da se moška mladina, in ne samo ženska, vzgaja le v osenčju Matere Kristusa Kralja. In tako se je približevala, med tem ko je nad Stadionom zazvonilo s tistih nevidnih cerkvenih stolpov, med tem ko se je travnik spremenil v zborovanje med tem ko se je travnik spremenii v zborovanje belih robčkov, Mati božja z Brezij. obdana od svoje častne straže nedolžnih fantov in deklet in spremljana od škofovske mitre ter kardinala-legata. ki jo je sprejel v svoje varstvo. In zopet sta se pomikali obe procesiji, pomešani sedaj in strnjeni v eno samo telo, gori po rdečem traku do oltarja, kjer so podobo Matere Pomočnice krepke fantovske roke dvignile visoko nad oltar, da prevzame častno predsedstvo skupnega svetega obhajila 30.000 slovenskih otrok. Sedaj šele, ko se je že vsula v mnogobarvnih pramenih še ljubljanska mladina v Stadion in zasedla še prazne prostore, je postala slika tega slovenskega jutra popolna. Pisano polje vse tja dol do vhodov, bregovi Stadiona posejani s strnjenimi masami staršev in odraslih bratov in sester otrok. Do 40.000 obrazov, obrnjenih proti oltarju, 40.000 src. drhtečih v pričakovanju sv. hostije. Pesem, ki beži iznad Stadiona tja čez Ljubljano in naprej čez slovensko domovino, pesem slovenskih olrok, kot je še nikdar v naši zgodovini niso prepevali. Pri tem smo mislili na naše slovenske domove, na domove naših izseljencev, kjer so daljni starši poslušali, kdaj jim bo radio prinesel »a prvi krik slovenskih otrok, teh 30.000 otrok, med katere je pomešan tudi nedolžni glasek njihovega ljubljenca. Majhen in droben glasek, ki pa je dobil svojo poveljujočo moč v katoliškem vesoljstvu, za katerega smo tudi mi manifestirali na evharističnem kongresu. Kardinal-legat je bral sv. mašo, pesem ie sledila pesmi, srebrno cingljanje oltarnih zvončkov je nosilo otrokom žc pozdrave od oltarja, na oltarjih I pod glavnim oltarjem sta pa dva duhovnika Mago- slavljala m spreminjala kruh v nebeški kruh, da nasitita pri tem velikanskem božjem obedu bodočnost naše domovine. Počasi in svečano sta se odtrgala od glavnega oltarja dva bela trakova, na desno in na levo sta šla objemat pisani travnik: duhovniki, sto jih je bik) gotovo, ki so v bleščečih ciboriiih prinašali sv. hostijo otrokom Vso areno sta objela, potem pa sta se začela v ravnih črtah pomikati proti sredini. Kot dva žarka, ki gresta od srca do srca, od enega konca božje njive do drugega. In zopet sta šla narazen in zopet sta se približevala. Pol ure je trajal ta nebeški prizor. Pol ure, ki jm je zadostil« vso nedolžno hrepenenje, ki je vstajalo v naši mladini in raslo polnih 12 mesecev. Kako mehak je postal ta božji travnik po sv. obhajilu, kako jx>ln nadnaravnih snovi za nadaljno rast v čast Boga in srečo slovenskega naroda, to ve samo ljubi Bog, a vedeli bomo enkrat tudi mi, ko bomo uživali sadove sv. obhajila 30.000 slovenskih otrok, zbranih okrog Marije Pomagaj, j>od očmi papeževega zastopnika in obdanili od vsega, prav od vsega naroda, ki si je na evharističnem Stadionu hotel dobiti jamstva za svoje trajanje ... Slovenska akademska mladina na evh. kongresa na in v slovenski univerzi Z vsem slovenskim narodom je tudi naša akademska mladina živela v resni kongresni pripravi. Pripravljala se je na kongres duhovno in organiza-torično. V vseh važnejših pripravljalnih odsekih so sodelovali akademiki. Posebne omembe'pa je vredno delo akademikov pri okrasitvi univerze za kongresne dni. Kdor je videl, kako je v sredo in četrtek na univerzi jx> vsen oknih in p>o strehi nad 50 akademikov z venci krasilo svojo Almo mater za veliki praznik in po končani okrasitvi na vseučiliški balkon postavilo nad dva metra visok srebrn križ — je začutil, da prinaša mladi akademski rod na univerzo nekaj velikega, novega. Odkar stoji slovenska univerza, se še ni pripetilo, da bi na njej in v njej stal križ. Prvič se je zgodilo te dni ob evharističnem kongresu, da je na pročelju slovenske univerze zablestelo znamenje križa, da je stal križ v zbornični dvorani univerze, kjer se je danes vršilo stanovsko zborovanje akademikov. Kot uvod je bila zjutraj ob 7 sv. maša v Križankah, ki jo je daroval prevzv. nadškof dr. Jeglič. Cerkev je bila polna akademikov, ki so med sv. mašo vsi iz rok nadškofa prejeli sv. obhajilo. Ob'830 je akademik Poštovan Matej otvoril v zbornični dvorani na univerzi evharistično stanovsko zborovanje akademikov, katerega se je udeležilo nad 200 akademikov. Posebno navdušenje je zava-lovalo po dvorani, ko je stopil vanjo sam nadškof Jeglič, ki je ostal ves čas na zborovanju. Prvi je govoril g. vseuč. prof. dr. F. Veber o temi: »Filozofija in krščanstvo«. Osnovna misel govora je bila: v naši dobi, ki sta jo racionalizem in materializem popolnoma razduhovila in razklala, je nastopila naravnost zgodovinska nujnost, da krščanstvo in filozofija, tesno povezana, skupno nastopata za zopetno nadvlado duha nad snovnostjo, da se skupno borita za to, da postane odrešeni človek, ki je danes le še sredstvo stroja in materije, zopet naravno središče tostranskega življenja. G. prof. Veber je končal svoj govor z besedami: »Zato zahteva tudi današnji čas samo tako filozofijo, ki bi jo s primerno premenjemimi Tertullianovimi besedami morda najbolje takole označil: Philosophia humana est naturaliter christiana. Svoje skromne misli sklepam z iskreno željo, da bi Veliki praznik, ki ga vsi praznujemo, tudi tako filozofijo kar najmočneje okrepil in posvetil. Zame je to dvojni praznik: praznik krščanske in filozofske misli. D- -Mite mi, da izrazim tudi svoje najgloblje notranje ..oži vet je, ki je rodilo moje današnje misli. To je delo moje doživele molitve.« , Ne da se opisati plaz navdušenja, ki se je sprožil po končanem govoru in ki ga ni hotelo biti konca. Bil je to mogočen izraz spoznanja akademske mladine, da največji slovenski filozof-znanstve-nik sooblikuje novo katoliško generacijo mladega slovenskega izobraženstva. Za g. vseuč. prof. Vebrom je govoril akademik Vinko Beličič. Misel njegovega govora je takole izzvenela: Nova katoliška mladina razume dualizem prave katoliške osebnosti — notranje duhovno življenje, temelječe na sveti Evharistiji, ter živa in in udarna aktivnost navzven. Po končanih govorih je dušni pastir akademikov in cerkveni zastopnik med njimi g. vseuč. prof. dr. Lambert Ehrlich podal naslednjo izjavo: »Dragi gospodje akademiki! V imenu cerkve se vam vsem z vso iskrenostjo in veseljem zahvaljujem, da, je vaša katoliška zavest in odločnost na slovensko univerzo prvič v njeni zgodovini postavila sveto xnar menje križa. Pomen križa ua univerzi morejo občutiti le oni, ki vedo, da je to pred leti bilo še nemogoče. Križ na poslopju slovenske univerze je znak zmage odločnosti naše katoliške akademske mladine.« Nazadnje pa je povizel besedo še nadškof Jeglič. Dejal je: »Spominjam se še dobe, ko se je samo šest akademikov izreklo za katoliška načela. Danes pa vidim tako množioo in tako navdušenih katoliških fantov-akademikov. Ta dan mi je v največje veselje, obenem pa v poroštvo, da bo nova slovenska mladina, ki je našla v veri tako tesno vez s svojim vernim narodom, znamenje lepe bodočnosti slovenskega naroda. Najbolj pa občudujem vašo odločnost. Za njo in pa, da bi akademiki vedno imeli pravo spoznanje katoliške resnice, molim vsak dan.« Vzklikanje in ploskanje po teh besedah sivolasega nadškofa se kar ni moglo ustaviti. Kleče je nato akademska mladina iz rok nadškofa sprejela njegov nadpastirski blagoslov. Himna »Povsod Boga«, ki so jo peli vsi navzoči, je bila prisega zvestobe slovenske akademske mladine Bogu, veri in CeritvL Po zaključnem zborovanju je vsa navzoča mladina z vzklikaujem spremljala svojega nadškofa na Kongresni trg. Pred spominsko ploščo neodrešenega Primorja, ob kateri stoji kongresne dni lesen križ z vencem, so nato vsi udeleženci skupno z nadškofom zmolili Oče naš. Pesem »Povsod Boga« na Kongresnem trgu je veličastno in nepozabno evharistično manifestacijo slovenske akademske mladine slovesno zaključila. Kardinal Hlond o kongresu in naših ljudeh NJ. Eminenca kardinal Avgust Hlond, primas poljski in papežev legat na kongresu, se je s svojim spremstvom nastanil pod gostoljubnh streho križevniškega samostana. Tam ostane vse dni kongresa. Po slavnostnem sprejemu ob prihodu v Ljubljano se je kardinal Hlond okoli pol 8 napotil v samostan, kjer mu je g. p. prior Učak v imenu drugih duhovnih bratov križevniškega reda želel v latinskem jeziku iskreno dobrodošlico. Svoj pozdravni nagovor je g. p. prior Učak zaključil s slovenskimi besedami, nakar je kardinal Hlond na prijetno presenečenje vseh prav tako odgovoril v slovenščmi in se zahvalil za gostoljubje, s katerim so ga sprejeli. Po večerji si je kardinal Hlond v avtomobilu ogledal razsvetljavo po Ljubljani, ki ga je tako navdušila, da ni mogel dovolj prehvaliti umetniškega okusa ljubljanskih meščanov. Danes, v soboto dopoldne, je daroval sv. mašo na Stadionu, po zajtrku pa je v svoji sobi v križevniškem samostanu imel privatne avdijence. Ob 12 pa je sprejel v avdijenci dr. Milivoja Gavriloviča, zastopnika ministr. predsednika dr .Milana Stojadinoviča, in bana dr. Dinka Puca. Kardinal Hlond je v občevanju z ljudmi nadvse ljubeznjiv in demokratičen. Za vsakega, od najvišjih do najnižjih, ki pridejo z njim v stik, ima enako prijazen nasmešek in dobro besedo. S svojo neprisiljeno domačnostjo si takoj utre pot v sleherno srce. Slovenski jezik mu izredno ugaja. Ob vsaki priliki kaže dobro voljo, da svoje že itak precejšnje znanje naše materinščine še izpopolni. Za vsako besedico, ki jo prvič sliši, se pozanima in prosi, da mu pojasnijo njen pomen. Zakladnica njegovega zdravega, sočnega humorja je neizčrpna. Na vprašanje, kako mu ugaja prestolnica Slovenije, Ljubljana in naši ljudje sploh, je kardinal navduSeno odgovoril, da je naravnost presenečen nad vsem: nad vzorno organizacijo evharističnega kongresa, nad disciplino, ki vlada na vseh prireditvah; za lepoto Slovenije in za naše ljudi pa se je ves razvnel že prvi dan svojega bivanja med nami. Da se je naš sicer tako maloštevilni narod v takšnem ogromnem številu odzval povabilu na evharistični kongres, je Zanj najboljši dokaz, kako globoko je naše ljudstvo zakoreninjeno v svoji veri in kako vztrajna in požrtvovalna je njegova ljubezen do vsega, kar je po svojih dedih lepega in dobrega podedovalo. V nedeljo ali ponedeljek sprejme papežev legat v svoji avdijenci tudi ministra za notranje zadeve dr. Antona Korošca in ministra za trgovino in obrt dr. Juraja Vrbaniča. V Ljubljani ostane do torka, nakar se odpelje nazaj. Visokemu gostu želimo, da bi mu bilo bivanje med nami kar najprijetnejše in da bi odnesel s seboj mnogo lepih, globokih vtisov in neminljivih spominov na našo domovino in naše ljudi 1 Brzojavka sv. Očetu Ljubljana, 20. junija. Kardinal-legat, Nj. Eminenca dr. Avgust Hlond je odposlal danes ob devetih Nj. Svetosti sv Ooetu Piju XI. sledečo brzojavko: Katoličani iz vseh krajev Jugoslavije, zbrani pod vodstvom apostolskega nuncija in celotnega episko-pata v Ljubljani na II. evharističhem kongresu, na samem začetku prireditev navdušeno pozdravljajo Vašo Svetost in združeni s srcem s Petrovo stolico prisegajo zvestobo, izražajo vdanost in najjx>niž-neje prosijo za apostolski blagoslov. Kardinal Hlond. Dr. Korošec med slovenskim ljudstvom Ljubljana, 29. junija. Brez posebnega obvestila — razen kratkih uradnih časopisnih poročil — se je razneslo med ljudstvom, da dr. Korošec res pride v Ljubljano kot eden izmed zastopnikov vlade na evharističnem kon: gresu. Šumelo je nad množico, ki se že vse te dni zgrinja na kolodvor, da pride s tem vlakom, pa z onim, pa zvečer, ker ga podnevi ni bito, z vsakim vlakom in brzovlakom, ki prihaja iz Belgrada, bi mogel priti. Zato so ljudje ob vsakem vlaku tzpraše-valo, ali je dr. Korošec že prišel in kje je. Celo ob pol dveh ponoči, ko se je mnogim zdela najbolj verjetna ura, ga je na glavnem kolodvoru pričakovala večja skupina akademske mladine — brez uspeha: vlak je prišel, nekaj popotnikov je izstopilo, in — odpeljal. Dr. Korošca ni. Davi z jutranjim brzovlakom iz Belgrada pa je prišel, ne da bi deset tisoč i, ki so že bili zbrani v Ljubljani, za lo vedeli. Ni maral slovesnega sprejema. Na kolodvoru so ga pričakovali samo ban g. dr. Dinko Puc, ravnatelj policije dr. Kersovan in ravnatelj državnih železnic dr. Cugmus ter nekaj ožjih prijateljev, ki so ga želeli pozdraviti v glavnem mestu Slovenije. Pa se ie vest o tem hitro raznesla, najprej po jieronu. odkoder je prodrla na velikanski prostor jired kolodvorom in odtod na ulice. Zaoril je klic »Živijo!« kakor ga že leta in leta nismo čuti Vsa množica, tudi tisti, ki niti vlaka niso videli, je takoj vedela, komu velja nenaučeni in nenaročeni pozdrav, in drla z ulic proti kolodvoru in s kolodvora na peron. Dr. Korošec je z lahno kretnjo roke sicer skušal ustaviti veseli val, ki pa so ji sledili le najbližji, ki so jo videli, vsa ostala množica pa je dala duška izpolnjenemu pričakovanju. Tedaj se je čutilo, da dr. Korošca ne sprejema narod samo kot zastopnika vlade in notranjega ministra, ampak da gleda v njem nekaj večjega, nekaj trajnejšega, nekaj, kar je imel že zdavnaj prej, preden je postal minister. Dr. Korošec je voditelj slovenskega naroda, pa naj bo minister ali ne: V spremstvu zgoraj imenovanih zastopnikov oblasti se je notranji minister počasi pomikal skozi gost špalir proti izhodu k pripravljenim avtomobilom Množica, glava pri glavi, ga navdušeno pozdravlja celo pot — takega nejavljenega sprejema še ni bil zlepa kdo deležen v Slovenija 1 Minister dr. Vrbanič na kongresu Ljubljana, 29. junija. Z vlakom ob 13.45 se je pripeljal v Ljubljano minister dr. Vrbanič z gospo soprogo, da pri slovesnostih ob priliki II. evharističnega kongresa v Jugoslavijo zastopa kraljevsko vlado. Na kolodvoru sta visoka gosta v imenu glavnega pripravljalnega odbora pozdravila prelat in prorektor ljubljanske univerze dr. Matija Slavič in predsednik glavnega pripravljalnega odbora dr. Zitko, v imenu kr. banske uprave ju je jiozdravil ban dr. Puc in podban dr. Pirkmajer, v imenu ravnateljstva policije dr. Keršovan in v imenu Zbornice m. TOi dr. Plesi. »SLOVENEC«, uue juiilju ll/u Stran 3. Triumfalna pot Marije Pomagaj v Ljubljano okrašenih kolesih pričakujejo Marije Foto J. &mue, Selu^buzaav« atlas 50.000 ljudi na prvem slavnostnem zborovanju Ljubljana, 29. junija. Prvo slavnostno zborovanje evharističnega kon*resa, ki je bilo danes ob 3 popoldne, je izzvenelo v eno samo mogočno manifestacijo slovenskega naroda in vseh drugih katoličanov Jugoslavije za globoko versko prepričanje in za po-češčenje presvete Evharistije, za vdanost sv. Očetu ter za vse spoštovanje, ki ga slovenski narod izkazuje njegovemu legatu kardinalu dr. Hlondu, in vsem nadpastirjem. Največji blesk k temu slavnostnemu zborovanju je dala osebna prisotnost papeževega legata dr. Hlondu samega ter skoraj vseh jugoslovanskih katoliških škofov, t. j. dr. Antona Bauerja, nuncija Pellegrinetlija, nadškofa dr. Jegliča, nadškofa dr. Šarita, nadškofa Rodiia, nadškofa dr. Dobretiča, škofov dr. Srebrniča, dr. Roimana, dr. Tomaiiia, dr. Gnidovoa, dr. Bonefaiita, dr. Njarudija, dr. Mi-lete, Puštia, Mišitn, dr. Akiamoviia, dr. Carevitn in Budanovita ter zastopnikov še ''rugih škofij. Prisoten je bil tudi p. Gervais (jut.nard, general reda asumpcionistov in zastopnik mednarodnega odbora za katoliške kongrese. Posebno pa je še slovesnost povzdignila prisotnost zastopnikov vlade, ministra za notranje zadeve dr. Antona Korošca in ministra za trgovino in obrt dr. Milana Vrbaniia. Dalje so bili prisotni ban dr. Dinko Puc, podban dr. Pirkmajer s soprogo, zastopnik mestne občine in mestnega župana podžupan prof. Jarc, zastopnik senata dr. Gustav Oregorin, zastopnika narodne skupščine poslanec Anton Videč in poslanec dr. Ivan Lovrenčič. Kljub silni vročini je široka množica že ob začetku slavnostnega zborovanja zasedla pobočja stadiona in pretežni del dna, proti koncu slavnostnega zborovanja pa je množica, ki je čakala, da pride pri vratih na vrsto, napolnila tudi široko dno smo, tako, da je litanijam prisostvovala skoraj tako velika množica, kakor jo more le Sta- j dion vase sprejeti. Vsekakor pa cenijo, da je bilo i na Stadionu do 50.000 ljudi. Tudi pri popoldanski ; slavnosti je vladal vzoren red. Stolni dekan dr. Kimnvec je najprej razložil I program ljudskega petja, nakar je imel predsednik odbora za evharistični kongres dr. Žitko naslednji govor. v Govor dr. Z*tha Vaša Eminenca! Pozdravljam z vso uda-nostjo Vašo Eminenco kot prvega leguta sv. Očeta, ki je prišel v našo državo. Velika je bila radost in globoka hvaležnost vseh katoličanov naše države, ko so zvedeli, dn hoče Njegova Svetost papež Pij XI poslati na II. evharistični kongres svojega posebnega legata in da je določil za to Vašo Eminenco. Katoličani Jugoslavije so po tradiciji zvesti cerkvi in papežu, toda današnja doba, ko duhovi drvijo v največje materijalistične skrajnosti. nas sili, da se še bolj oklenemo Petrove skale. Prosimo Vašo Eminenco, blagovolite Njegovi Svetosti predložiti, da smo katoličani Jugoslavije sv. katoliški Cerkvi in njenemu vidnemu poglavarju bolj kot kedaj otroško vdani in neomajno zvesti. Toliko večje pa je naše veselje in naš ponos, da moremo kot prvega papeževega legata v naši državi pozdraviti Vašo Eminenco primnsa slavnega in skozi in skozi katoliškega slovanskega naroda, bratskega poljskega naroda »Pozdravljam zastopnika visoke kraljevske vlade g. ministra notranjih zadev dr. Aniona Korošca in g. ministra za trgovino dr. Milana Vrbaniia. Pozdravljam bana dravske banovine g. dr. Vinka Puca. Pozdravljam Vašo Ekscelenco apostolskega nuncija prevzv. g. nadškofa Hermenetrilda Pe-legrinettija, ki kot zastopnik Sv. Stolice z veliko ljubeznijo in z velikim razumevanjem sledi katoliškemu življenju v naši državi. Pozdravljam vse prevzvišeni g. nadškofe in škofe, ki nas z očetovsko skrbnostjo in budnostjo z nauki in opomini vodite po poti vesoljne Kristusove Cerkve. V izredno čast mi je, da morem v naši sredi pozdraviti tudi p. Gervazija Quenarda, general, predstojnika asumptionistov, ki je prišel kot član stalnega pripravljalnega odbora za mednarodne kongrese in kot poseben zastopnik predsednika tega odbora prevzv. g škofa Hey-lena v Namurju. Naj bi tudi naš kongres tvoril I majhen drobec v ogromnem delu za duhovno poglobitev narodov vsega sveta, ki ga s tolikim uspehom vršijo mednarodni evharistični kon- i greši. Prav z iskreno hvaležnostjo in ginjenostjo pa i pozdravljam vas vse udeležence, ki ste prišli od blizu in daleč. Ze pri pripravah za kongres ste veliko žrtvovali, danes pa ste s svojo ogromno udeležbo pripomogli, da bo to zborovanje vredno svojega namena, počastiti Jezusa Kristusa v svetem Rešnjem Telesu. Vaša Rminenca! Gospodje predstavniki držav, vlade! Prevzvišeni gg. nadškof je in škofje! Slavni zbor! Klic naših škofov, da se zberemo v Ljubljani na II. evharistični kongres, je našel odmev po celi državi. Katoličani smo pozabili na težave vsakdanjega življenja. Z vnemo, z navdušenjem in z izredno požrtvovalnostjo smo se pripravljali na te svete dneve. Današnje slavnostno zborovanje posvečeno proslavi sv. Rešnjega Telesa je tako, kakor ga Ljubljana še ni videla. Prišli smo, dn enodušno ,javno in svečano počastimo svojega Odrešenika v zakramentu sv. Rešnjega Telesa, da jasno in odločno izpovemo svojo katoliško vero, da izrečemo svojo neomajno zvestobo katoliški Cerkvi in njenemu vidnemu poglavarju sv. Očetu. Zavedamo se besed Jezusa Kristusa: »Brez mene ne morete nič storiti.< Brez Kristusa je vsako človeško delo brez notranje in brez trajne vrednosti. Brez Kristusa ne moremo uspešno vzgajati mladine. Brez njega bodo naše družine neliale biti družine. Brez nicga ni so-cijalne pravičnosti. Brez njega ni ljubezni in miru med ljudmi in stanovi. Brez njega ni dobre državne uprave. Zato je enoglasen, mogočen klic tega kongresa: Hočemo Kristusa pri vzgoji mladine; hočemo ga v družinah, hočemo njegovo socijalno pravičnost. Hočemo, da bodi njegov nauk vodilen za državno upravo. Hočemo, da vlada njegova ljubezen, njegov mir med stanovi, med nami vsemi. jezus Kristus sam kot Bog in kot človek pa prihaja med nas vsak dan v obnavljanju svoie daritve na križu pri sv. maši in ostaja med nami v zakramentu sv. Rešnjega Telesa. Tu ga moramo najprej iskati. Sv. maša in sv. obhajilo sta solnce in moč, ki dajeta rast duhovnemu življenju. Pogostna udeležba pri sv. maši s prejemom sv. obhajila, — kakor so delali prvi kristjani, — je temeljna liodlaga katoliškega življenja, ie od Jezusa^ Kristusa samega postavljeno sredstvo, ki kaže in omogoča krščansko življenje v vseli stiskah, gospodarskih, socijalnih, nravnih in verskih. To resnico hočemo odnesti s seboj iz kongresa s sklepom, da bomo po njej živeli, in uspeh kongresa je zagotovljen. Že priprava na kongres je r božjim blagoslovom segla med ves narod in ga močno razgibala. Gmotne žrtve vseh, tudi najskromnejših, so omogočile dostojno zunajo pripravo, zlasti ureditev Stadiona za veličastno svetišče. Evharistični križi, ki so iih postavile noše župnije, pričajo in bodo pričali še dolgo, da naš rod spoznava skrivnostno zvezo med daritvijo na križu in sv. Rešnjim Telesom. Množice vernikov so se v pripravljalni dobi duhovno poglabljale pri duhovnih vajah; mogočne evhanstične akademije so dvigale duha m dosegale uspehe, kakor jih druge enake prireditve ne dosegajo; obhajila po naših župnijah so se v tem času podvojila. Vse to nam pravi, aa bodo z božjo milostjo, a pomočjo naše zaščitnice Marije Pomagaj in z našo iskreno voljo tudi sadovi kongresa veliki in trajni Zato hočemo, da milosti tega kongresa zajamejo nas vse, ves naš narod, vso našo domovino. Hočemo, da postane II. evharistični kongres mejnik v duhovnem življenju katoličanov cele Jugoslavije, zlasti pa katoličanov Slovenije, ki so poklicani, da pridobijo največ milosti od tega kongresa! Med govorom predsednika Žitka je množica burno vzklikala vsem, ki jih je po imenu pozdravil, posebne manifestacije pa priredila kardinalu Hlondu in ministroma dr. Korošcu in Vrbaniču. Po govoru, ki ga je množica sprejela s prav tako burnim odobravanjem, je godba zaigrala pajieško himno, nato pa je spregovoril papežev legat kardinal dr. Hlond, čigar govor so škofje in častni zastopniki ter množica poslušali stoje. Kardinal dr. Hlond je izvajal v slovenščini: Govor papeževega legata Hvaljen Jezus! Dragi bratje! V veliko čast si štejem, da morem zastopati svetega Očeta pri tem veličastnem in pomembnem kongresu. Kristusovezana v sv. katoliški cerkvi. Prav ta sorodnost naša je sv. očeta vodila, ko je v moji osebi " določal zastopnika za ta vaš slovanski evharistični kongres v Ljubljani. In ta sorodnost bo meni množila veselje, ko bom ob vaši strani priča božjih dobrot nad vami, moji ljubljeni bratje Slovani. Dragi bratje! S svetim očetom smo tu zbrani, di skupno jKikleknemo pred Kristusom Gospodom, ki ;e dal svoje življenje za nas in ki nas je tako do konca ljubil, da je hotel ostati živ med vami, skrit pod evharističnimi podobami. Kristusu Kralju gre ne le osebna in zasebna, prisrčna in srčna zahvala in molitev vsakega po-edinca: Kristusu Kralju moramo izraziti svojo vero in vdanost tudi skupno, tudi kot narod, kot država. Mednarodni kongresi zbiraio cele družine narodov, da po njih ves svet jx>klekne pred Gospodom v zakramentu. Kongresi, kakršen je vaš kongres, zbiraio vernike vseh narodnosti. katere žive v kaki državi, da iih združene v eno vero, kot na-dahnjene z eno dušo, s Kristusovo, s katoliško dušo n?mreč, pokažejo Bogu Gosjx>du, angelom in ljudem. Prvi pomen teh kongresov je pač poživljenje vere in nadnaravnega življenja v poedincih. Ko se strnemo z množico v eno, je, kakor da bi začutili v sebi novega duha. Bojazljivost in malodušnost, neodločnost in nesložnost gine:o iz nas. V nas se dogaja nekaj tega, za kar moli cerkev k sv. Duhu: »Pošlji svojega duha in prerojeni borno.« »Prenovil boš izraz in obličje zemlje.« Toda s tem je zvezan drugi namen evharističnih kongresov, ki je v ooživljenju nadnaravnega in fiosebno evharistično-polnega duhovnega življenja in udejstvovanja v obsegu javnega, v različnih oblikah družabnega življenja. Nj drugega imena p>od nebom, katero bi prineslo svetu rešenje vprašanj, problemov in kriz, katere ga tarejo in razburjajo, kol le ime Jezusovo. Saj vetno in vidimo, da največji in najhujši del teh vprašanj ne inore biti rešen z rešitvami, katere se ne dvignejo nad jx>vršino, ki jo določajo besede, kot so: mezda, obleka, hrana, stan ali tudi še: zdravje, higiena, blagostanje in umestna zabava. Ko bi se tudi vse to doseglo, bi ostala še odprta in zevajoča in nezadostno rešena vprašanja, ki gre v njih za večne cilje človeštva in človeka; za poli k tem ciljem, za pravičnost, za svetost družine, vzgoje, šole, dela in države. — Popoln je odgovor šele, kadar je dan v imenu Jezusa Odrešenika, Jezusa prijatelja ljudi in vseh njegovih prizadevanj. Popolna je rešitev šele, kadar nam je z jasnim in resničnim odgovorom dana tudi moč, da se do rešitve povzpne-mo. V evangeliju in Evharistiji je končno polna rešitev. Evangelij nam daje nauke in vodila; živo nam ga pa daje skrivnostna Kristusova nevesta, mati sveta Cerkev. Evharistija nam daje Jezusa samega, živega in dejavnega: Jezusa, ki more, ki hoče pomagati. Tega živega Jezusa, tega polnega Jezusa, polnega milosti in jx>lnega resnice, žele kongresi približati vsem ustanovam: družinam, občinam, državam, posameznim panogam, področjem njihovega udejstvovanja. Da, Gospod vse to poželi in blagoslovi. Ut vitam habeant et abundantius habeant: da se v Kristusu še bolj obogati naravno in nadnaravno življenje narodov in posameznikov. Svet se mora preroditi, sicer pogine. Ves se zvija v krčih. Razmere so zrasle v teku 19. stoletja in so prvi sad razkristjanjenja javnega življenja, te razmere, pravim, so prevedle do neznosnih javnih družine, nad vaše zasebno in javno življenje, nad vso vašo ljubljeno domovino novo življenje, da boste vredni onih velikih nalog, ki vam jih je božja Previdnost v vašo la3tno korist in v korist človeške skupnosti in njenega razvoja določila. Vse to naj bi vam došlo po milostnem posredovanju jsreblažene Device-Pomočnice kristjanov, ki ste jo tudi vi izbrali za varuhinjo in veliko voditeljico vašega kongresa. To je voščilo, ki ga vam ob početku drugega evharističnega kongresa za Jugoslavijo voščim v imenu Njegove Svetosti papeža Pija XI., ki ga tu med vami zastopam (burne ovacije papežu) in ki vam v tem smislu pošilja svoj prav [x>sebni očetovski blagoslov. Govor papeževega legata je množica večkrat prekinila z navdušenimi ovacijami sv. očetu in njegovemu legatu samemu. Po govoru papeževega legala je vsa množica pod vodstvom dr. Kimovco zapela himno »Povsod Boga«. Za tem je spregovoril bivši minister, prof. dr. J os. Hohnjec in stalnih, socialnih in zasebnih krivic, ki jih je papež slovesno obsodil v veličastni okrožnici »Qu.v dragesimo anno«. Smer tega prenovljenja je Kristus in njegov Evangelij. Kvas tega prirojenja je Kristus in njegova evharistija. Zato se na tolikih krajih sveta, s toliko doslednostjo in vztrajnostjo daje t« kvas, ta dar, da bi se Ijolagotna vse človeštvo dvignilo iz bede, suženjstva v prostost sinov božjih, in da bi znosne in jx> veri temperirane razmere pomagale do delne sreče, ki jo je ljubezen našega Gospoda in Kralja pripravila pri sebi v nebesih. V tem smislu so evharistični triumfi Jezusovi, zmage Jezusove. Gospod se raduje, kadar je nam, kadar je našim družinam, našim državam dobro. Naši in njegovi interesi so prepleteni v eno. Da bi Jezusu do takega zmagoslavja, da bi sebi, narodu in državi do takega obogatenja pornr^ali, so se vaši duhovni pastirji odločili, so se vaši pripravljalni odbori zavzeli, ste se vi vsi z vso dušo odzvali in ste pripravili in ste izvedli ta veliki evharistični kongres. Vem, kako mnogostransko in težko je bilo vaše delo. Vem, kako globoko ste zajeli in kako konkretno ste zahoteli. Slutim breme, ki so ga nosili vaši škofje in organizatorji. Slutim zapreke, ki so jih morali premagati. Vem pa tudi, s koliko pripravljenostjo se je odzvalo vse, kar je pošteno, s koliko simpatijo so spremljale in podpirale vaše delo tudi javne oblasti. Vem, da se je v družinah, bolnišnicah in samostanih, vem, da se je v vseh cerkvah stalno molilo in darovalo za kongres in za pomembni uspeh tega kongresa. Največje plačilo in povračilo vsem bo pač zadovoljstvo Njega, ki mu vse to delo velja in ki ga vse to delo in trpljenje tako od blizu tiče. Le malenkostno priznanje in veselje naj jim bo tudi javna in slovesna p>o-hvala in zahvala, ki jo tu izreka papežev zastopnik. V resnično in bogato odmeno naj bo nam 'Sem sad tega kongresa. Ko gre sedaj za to, da v veselju ža-njemo, kar se je v mučnem dolgem delu sejalo; ko žari nad nami evharistično solnce v vsej svoji moči, so to moje besede do vas, bratje. Obhajajte te dneve v znamenju duhovne zbranosti. Preživljajte fe ure v delu vere. škoda bi bilo, ko bi tudi le nekatere teb dragocenih trenodu, tem bolj boste čutili njegovo bližino in slišali njegov glas. Bratje: ko boste slišali Gosjxxlov glas, nikar ne zapirajte svojih duš! Nikar Njegovega glasu ne pre-slišite, nikar Njegovega vabila ne zavrzite! Njegov glas do prišel k vam v pridigi, bo prišel k vam v stanovskem nagovoru, bo pr i žel k vam v razgovoru, v manifestaciji ali ob tihi uri zbranosti in sp>ojenosti z Bogom. Ne recite nikoli Gospodu: Ne! Odprite se mu posebno v smeri onega duhovnega prerojenja, ki je posebni učinek svetega Rešnjega Telesa in sv. Krvi Gospodove. V smeri svete čistosti in v smeri svete čilosti in jx>djetnosti, rekli bi, v smeri svete mladosti. Saj je to tudi zapopadeno v oni besedi: Fru-mentum eleetorum et vinum germinans virgines: Kruh, ki daje moč, vino, ki daje čistost. Ce boste to storili, bo zares žarela nad vami sveta Hostija in bo Kla nad vas vso polnost svojega blagoslova. In tedaj, blagor vam, blagor vam! Ce boste to storili, boste v veliki in znatni meri sodelovali za pravi razvoj in napredek vaši bližnji in tudi daljni okolici. Bog sam, ki vam je Kristusa dal, vam bo za tak odgovor, za tako uporabo Svojega največjega daru hvaležen. Zaključim z željo, naj bi ta kongres, ki je letos v Ljubljani duhovno zbral vse verne Slovence, ta kongres, ki je ob Slovencih zbral odlična zastopstva plemenitega hrvatskega katoličanstva; ta kongres, ki so se ga udeležili tudi drugi narodi, ki žive v Jugoslaviji, naj bi kot zares veličastni in zgodovinski kongres priklical nad vas, nad vaše ki je izvajal: »Od vesoljnega potopa bržkone ni bilo tako splošne in globoko*segajoče stiske, kot jo zdaj trpimo« (Pij XI. v okrožnici »Caritate Christic, 3. maja 1952). Še hujša ko gospodarska je duhovna in moralna kriza. Majejo se temelji duhovnega življenja. Stavba evropske kulture je v nevarnosti. Tisti, ki se jim ne užiga upanje iz kršč. vere, strašijo duhove s »Propadom za-I>ada«, z »Agonijo sveta«. Rajše se obrnimo k njej, ki je našemu ljudstvu in domovini Mati in Kraljica in ki je prišla v svoji podobi iz Brezij v našo sredino kot voditeljica k Jezusu. Prezi-dent čehoslovaške republike g. Masaryk spri-čuje, da je rešitev v veri v Jezusovem nauku, v njegovi globoko življenjski obliki, v jezu-stvu. Da, jezustvo, to je tudi naš vera, toda integralno, totalno jezustvo: Jezus — pravi Bog, ki se je včlovečil da nas je odrešil; Jezus, naš najvišji učenik, duhovnik in kralj; Jezus, ki prebiva resnično in bistveno kot Bog in človek v zakramentu sv. R. T. To jezustvo je naša vera in naš življenjski program. Kakor za organsko, je tudi za duhovno življenje potrebna luč. Ta je Kristus. Ktfor gre za njim, ne bo hodil v temi, marveč bo imel luč življenja (Jan. 8, 12). Dva glavna življenjska problema sta: Bog in človek. Prav ideja o Bogu ima v Kristusu svoj zgodovinski vznik in trajni vir. V svetlobi te ideje je naš Gospod razodel skrivnost sveta in človeka. Proti svetu in vsem njegovim dobrinam je postavil dušo kot dobrino neminljive vrednosti. S tem najradikalnejšim prevrednotenjem, ki je kdaj bilo izvršeno na svetu, je bila povzdignjena ne samo vrednost, marveč tudi zmožnost človekova. Sam Tolstoj daje Kristusu to-le spričevanje: »Kdor dojema Kristusov nauk, n.iegu prevzame čuvstvo ko ptiča, ki ni prej vedel, da ima peruti, ter se iznenada zave, da more leteti, biti svoboden ter se mu ni treba ničesar bafi.c Luč ,žareča iz Kristusa, nas je rešila ozkosti in tesnobe spoznanja ter nam odprla pogled v večna obzorja. Kristus nas je rešil nesmiselnosti življenja. Nisem slučajen produkt narave.' Otrok božji sem. Moja duša je toliko vredna, da se je Sin božji vanjo včlovečil, da jo izveliča; toliko jo ljibi. da raui nje prebiva v zakramentu sv R. Ty Moje, življenje ima globok smisel, njegove meje segajo v večnost. Da more naše življenje dobiti pravo, z večnim ciljom soglasno vsebino, daje Kristus v Evharistiji sebe in svoje življenje nam v lastnino. Kristus je glava človeštva, verniki so udje njegovega duhovnega telesa, Evharistija pa je v tem duhovnem telesu srce, ki se iz njega izlivajo življenjski toki v posameznike in po posameznikih v narod. Kristus je trdni temelj resničnega, dobrotvornega napredka za poedin-ce in narod. Z njim, ki je absolutna božja resnica, je prišel kult resnice na svet. Njegova cerkev je »steber in temelj« resnice (I. Tim. 3, 16). Kristjanom, zlasti katoličanom je negovanje in znanost resnice nekako v krvi. V veri imamo znanost osnovnih miselnih in življenjskih resnic, vrelo vseh vednosti, žarišče prave prosvete in kulture. Kristusovo življenje, ki jc božja lepota in resnica, je pravi Tabor krščanske umetnosti. Prvovrstna umetnina je kult Evharistije, kakor ga vrši Cerkev, je katoliška liturgija. Poleg esietičnega mora imeti umetnost tudi etični smoter. Ali je kak estet z vsem negovanjem lepote mogel rešiti samo enega jločinca? V Kristusu pn se pooseblja in ščitijo najvišja kultura, največja nežnost čuvstvovn-nja, tako čudovit slog govora in življenja, da bo iz njega črpala umetnost vseh časov, hkrati pa tudi prodorni vpliv na grešnike in zločince, ki jih spreobrača s svojo milostjo in s svojim zgledom. Njegov zgled se blesti pred očmi ljudi in narodov v nepopisni jasnosti in sitnosti, tako ljubeznivo in prikupljivo, da ga more dojeti in prejeti otrok, tako veličastno, da ga ne doseže tudi najpopolnejši človek. Toda ne samo svoj zgled, marveč tudi sebe daje našim dušam kot hrano za duhovno življenje. To življenje, ki ga prejemajo poedinci, se preliva v socialne zveze: v družino, občino, narod, državo. Čim boljši in krepostnejši so posamezniki, čim bolj oblikovani po Kristusu, tem bolj se Kristus oči-tuje v mišljenju, življenju, delovanju naroda. Oblikujemo po Kristusu posameznike, zlasti mladino, ki ji moramo oskrbeti ne samo eksti-stenčni minimum duhovnih življenjskih dobrih, marveč da ima življenje v izobilju. Spričo Kristusa, največjega prijatelja mladine in prvega vzgojitelja naroda kličemo: Svobodna pot krščanski vzgoji mladine, svobodna pot katoliški prosveti! Takšna vzgoja in prosvetn tudi najboljše služi narodu in državi Mladina, zvesta evharističnemu Krnlju, je tudi zvesta svetnemu kralju. Krščanska vest tesno spaja med seboj to dvoje: vero in domovino. Bismarck je o sebi izpovedal: »Vzemite mi mojo krščansko vero in vzeli ste mi mojo domovino.« Tisti, ki trgajo to notranjo zvezo, klevetajo veri in Cerkvi zveste kot anncionnlne elemente. Kot žrtev toke klevete je tudi padel najnovejši svetnik katol. Cerkve Tomaž More, obglavljen kot veleizdaj-nik, ker ni mogel proti svoji vesti priznati kra- , Ija kot vrhovnega poglavarja Cerkve na Angleškem. Zgodovina po je Tomaža More-n sijaj- • no rehabilitirala kot eno največjih osebnosti svetovne zgodovine in kot velikega patriotič-1 nega sina Anglije. Kakor daje Kristusov nauk Priporočamo nakup kamgarna, modnega, svilenega, perilnega blaga in vso drugo manulakturo pri tvrdki Lenasi Gerkman Ljubljana f ki je znatno znižala cene. Sterv. 147, »SLOVENBCk, dna 90. junija 1986. Stran 5. Priporočamo nakup kamgarna, modnega, svilenega, perilnega blaga in vso drugo manufakturo pri tvrdki Lenasi & Gerkman L ) u b 1 ] a n j ki je znatno znižala cene. družbi in državi, kar je njenega, tako tudi brani svobodo in pravo človeške osebnosti. Pri ob-hajilni mizi, kjer je klečal rimski patricij poleg svojega sužnja se je ta osvoboditev prvič uaejstvila pred svetom in se tudi danes najbolj očituje. Liberalizmu in kapitalizmu je človek živa mašina, boljševizmu najdragocenejši material (Stalin), ekstremnemu nacionalizmu pa sredstvo za razplod in spopolnitev plemena. Prilike v svetu kričijo po odrešenju, ki se začenja v individuelni duši ter raste v družino, narod, človeštvo. Ko bo mamonizem strt v dušah posameznikov, bo tudi strta njegova moč v gospodarstvu poedincev in družb. Z zapovedjo ljubezni omogočuje in snuje Kristus edino pravi, dejanski, blagodejni socializem: to je socializacija volje v odnosu ljubezni moža do žene, staršev do otrok, gospodarja do služabnikov, delodajalcev do delavcev, stana do stanu, naroda do naroda. Kdor Odrešenika odklanja ali njegovo delo ovira, temu kličemo s Tertu Ihanom: »Parce spei totius mundi« (varuj upanje vsega sveta)! Tudi govor dr. Hobnjeca je zbudil soglasno in navdušeno pritrjevanje množice. Množica je nato zapela himno sv. Rešnjega Telesa. Govoril je nato v hrvaščini pro!. Petar Grgec iz Zagreba. Tudi njegov temperamentni govor je bil spremljan s splošnim odobravanjem. Prof. Grgec je izvajal med drugim: Ko slišimo besede: »Brez mene ne morete nič storiti!«, se naše glave sklanjajo k zemlji in naša uata glasno izpovedujejo pred vsem svetom: Čvrsto in neomajno verujemo, da je to resnica! Verujemo zato, ker je to rekel oni Jezus Kristus, ki so ga gledali in spremljali apostoli, ko je hodil po sveti zemlji Palestini in delil dobrote. Verujemo in izpovedujemo to, ker je to svedočanstvo onega Jezusa Kristusa, ki kot utelešena Ljubezen s svojim človečanstvom in božanstvom prebiva med nami pod podobo presvete Evharistije. Njemu pojo naši zvonovi, gore naše duše, klanjajo se mu naša čuv-stva, stremljenja iu misli, Njemu kliče naša domovina, priznavajoč, da je vsaka njegova beseda resnična, da bosta zemlja in nebo prešla, njegove besede pa ne bodo prešle. o In proti temu Kristusu se dvigajo mnogi ljudje, ki nočejo njegove besede in nam kličejo: >Kako ne bi mogli nič storiti brez Kristusa?« To kličejo milijoni brezbožnikov na ruskih ravninah, na mehiških planjavah, po ameriških, azijskih in evropskih mestih in celo vaseh. In nam kažejo ve-ličastno zemeljsko kulturo in civilizacijo, češ, kako morete trditi, da človeštvo ne zmore ničesar brez Kristusa. Ali ne vidite, nam pravijo, da se Kristusovo ime briše z velikega dela zemeljske oble? Ne bomo se prepirali in dokazovali, kako strašna je 'neresnica, če kdo trdi, da se moderna kultura in civilizacija razvija brez Kristusa. Povsem razumljivo je za nas, da so narodi evropski zato tako napredni, ker žive od duhovnega kapi« tala, od nakopičenih vrednot, ki jih je ustvarila krščanska družba. Pustimo nasprotnike Kristusa za nekaj časa v zmoti, da fco njihove sile neizčrpne in neizmerne. Predočiti si moremo Antikrista, ki ga je napovedala knjiga Odkritja in ki se bo pojavil na zemlji. Vemo in verujemo, da bo prišel tak čas, toda tudi tedaj bomo kristjani govorili: Kristus je večna Resnica! Za vse veke je nepremagljiva njegova božanska beseda: »Brez mene ne moreje ničesar storiti!« Pogosto gledamo vse svoje življenje, ves naš materijalni, intelektualni in moralni napredek z vidika male mravlje. Kot mravlje merimo vse veličine okrog sebe in kot mravlje stojimo pod dojmom vsega onega, kar je večje od nas. Če pa se zamislimo v vsemirje, potem šele moremo vzdib-niti, kako majhni, nebogljeni in kratkodobni smo! In ko se zamislimo pri tem še v neizmerno inteligenco, ki uravnava ta vsemirski razvoj, ko s svojim slabim umom skušamo preceniti sebe napram večnemu, neizmernemu Bogu, tedaj šele spoznamo, da smo prav za prav uboga ničla, ki nam pravijo človek. Razumemo one črnoglede novega veka od Schopenhauerja do Spenglerja, ki so zanikali vsako vrednost življenja ali prerokovali neizogiben propad evropske kulture in civilizacije, toda njihovega nauka ne odobravamo. Naš nauk so preproste in globoke Kristusove besede: »Brez mene ne morete ničesar storiti!« Vse moremo storiti v Njem, ki nas krepi. Vsa tragedija onih ljudi, ki blodijo daleč od Cerkve, je v tem, da so pozabili pravo plemstvo človeka. Toda to plemstvo ne obstoja v zunanjih znakih. Prečitajmo pravo plemiško listino, ki se glasi: Jaz, Bog, vsemogočni gospodar in stvarnik zemlje in neba, vsega živega in mrtvega, večna Resnica, Dobrota in Lepota, proglašam človeka, ustvarjenega po svoji podobi, za pripadnika naravnega reda milosti, za dediča večnosti in za osebo, ki je poklicana, da se zedini z menoj za vse veke vekov v neskaljeni sreči in moji neprekinjeni slavi. To plemstvo ni noben privilegij, ker ga lahko pridobi vsakdo. Izgubi se pa samo z grehom. Pred svojim Bogom, pred Evbarističnim Kristusom izpovedujemo vse dni življenja svojo vero v silo in moč milosti. Brez moči so poedinci, brez modi so narodi, brez moči je ves človeški rod brez Kristusa. Brez Njega nam je zaprta večnost, brez Njega ne moremo doseči niti popolnega blagostanja na zemlji. Pogled v zgodovino nas pouči, da je šele krščanstvo povedlo ljudi v borbo za prave naravne cilje, da so šele ljudje Evharistije bili oni, ki so z božjo pomočjo izvedli največji preporod, kar jih pomni svet. Izvedli so ga po božjih besedah: »Iščite ono, kar je zgoraj, vse ostalo vam bo navrženo!« Tudi mi na tem kongresu iščemo ono, kar je zgoraj, prepričani, da s tem iščemo obenem preporod in blagostanje poedincev, družin, stanov, narodov, držav in vsega človeštva. Za tem je zbrano ljudstvo ponovno zapelo lepo jaabožno pesem. Zadnji je spregovoril predsednik Katoliške akcije, odvetnik dr. Miha Krek »Ker je en kruh, smo mi, ki nas je mnogo, eno telo, vsi smo namreč deležni enega kruha.« Tako Je sv. Pavel Korinčanom potrdil, da so eno v Jezusu Izveličarju. Udje Kristusovega telesa smo. Cteni ene ogromne odrešilne skupnosti, ki jd je Jezus glava, udje pa so vsi, ki so v njegovem kraljestvu na zemlji od zadnje večerje do sodnega dne. Olava nas vodi k Očetu v nebesih. Giava — Izveličar vlada io skupnost, od nie izhaja vse vodstvo, vsaka misel, ves duh, v*aka odločitev. Tako »delujemo na Njegovem telesu, z Njegovim odrešenjem sveta. On je taco hotel, je tako uredil in hoče, da v najpopolnejšem soglasju z Njim živimo, tako in samo to delamo, kar nam On, voditelj, Glava ukazuje. Po zadnji večerji, potem ko je zakrament nove večne zaveze postavil, potem ko je ukazal apostolom, naj kruh in vino v Njegovo t do in kri izpure-minjajo, potem ko j« nauk svoje nove nedosežne ljubezni postavil, je svoj odnos do vsega človeštva takole označil: »Jaz sem prava vinska trta in moj Oče je vinogradnik. Vsako mladiko na meni, katera ne rodi sadu, odstrani. In vsako, katera rodi sad, očisti, da rodi še več sadu. Vi ste že čisti radi besed, ki sem vam jih govoril: Ostanite v meni in jaz v vas. Kakor mladika sama od sebe ne more sadu roditi, če ne ostane na trti, tako tudi vi ne, če ne ostanete v meni.« Sveti Avguštin k tem besedam vzklika: »Kdor hoče živeti, ima kje da živi, ima od česa živeti, naj pristopi, naj veruje, naj se včlani, pa bo zaživel.« Bog sam daje skupnemu odrešilnemu telesu življenje in rast. On je vinogradnik. Vendar po Njegovi vsemogočni volji, v gotovem času in kraju zavisi napredek in zdravje te odrešilne skupnosti od dela našega, ki smo udje Njegovega telesa. Bog sin je za svoje sodelavce postavil: od našega skromnega početja, od naših neznatnih zmožnosti je v gotovi .meri uspeh svojega kraljestva odvisen napravil. Ta velika odlika, ta odgovorna naloga je v tem, da živimo h'sto življenje, ki ga ukazuje Bog Jezus, ki je glava. Vsako drugačno ravnanje nas postavi v nasprotje s Kristusom in Njegovo odrešilno skupnostjo. To pa povzroča bolezen v Kristusovem telesu. Bolezen poedinega člana povzroči slabost in bolečino zanj in za celo skupnost. Vsak greh je rana, ki boli in slabi božje življenje v poedincu in skuj> nosti. Vsako dobro delo je dobrota in zdravje tudi za skupnost. Vsi smo tako soodločni in soodgovorni v Kristusovi odrešilni skupnosti, v Kristusovem duhovnem telesu. To je povezanost med nami, ki smo rojeni v to življenje in se stekamo z vseh časov nove zaveze za sodni dan. V tej skupnosti vlada Bog Oče po svojem Sinu in svetem Duhu. Da to telo enotno živi, isto dela in se enakomerno izživlja, mora vse telo, vsak njegov ud brezpogojno in dosledno delati samo to in le tako, kot božji nauk ukazuje in zahteva. Ta skupnosit je možna le, če v nji vsi udje zavedno, dosledno, neprestano, vztrajno služijo in zamjo žive. mem in jaz v njem, ta rodi obilo sadu. Zakaj, brez mene oe morete nič storiti. Ce kdo ne ostane v meni, se kakor mladika vrže ven in usahne in take mladike pobirajo, jih mečejo v ogenj in gore. Oe ostanete v meni in moje besede osrtanejo v vas, prosite karkoli hočete in se vam bo zgodilo.« Življenje udov Jezusovega telesa vodijo in usmerjajo katoliška načela. Katoliška načela izpolnjujemo in po njih kot vodilnih življenjskih mislih ravnamo. Ta načela temelje v krščanskih resnicah. Krščanske resnice pa so večne, neizpremenljive, nezmotljive, neprecenljive božje vrednote. Življenje po katoliških načelih je življenje iz najvišjih, najlepših nagibov. Kakor ie vsakemu udu živega telesa treba, da si prisvoji krvi in vseh življenjskih sokov iz skuj> nega telesa, da iz njih in z njimi živi in se razvija, tako si mora vsak katoličan prisvojiti in jasno spoznati vso polnost iti življenjskost katoliških načel. Le jasna načela dajejo hotenje in vsemu življenju doslednost, značajnost in enotnost. Katoliška načela pa dajo Ln tvorijo enotno presojo vseh dogajanj raz stališča krščanstva, sestavljajo katoliški svetovni nazor. Ce načela jasno spoznamo in si jih z vso voljo osvojimo, nam dajejo šele pravo dostojnost in vrednost vseh naših del. Katoliška, tako doživeta načela vstvarijo z božjo pomočjo katoliške značaje. Vsak katoličan mora želeti in stremeti za tem, da bi bil lep, popoln, dosleden katoliški značaj. Le taki so pravi, živi, tvorni, aktivni udje Jezusove odrešilne skupnosti. Le taki imajo sposobnosti in last-| nosti, da vživajo polnost in blaženost skupnega živ-i ljenja z Njim. V jasnih in trdnih načelih, ki so za-i koreni njena v večnih resnicah in nadnaravnih vred-; notah, je nezmotljivo vodilo za uravnavanje oseb-: nega in družabnega življenja. Nato je govornik označit poedine bistvene lastnosti zavednega katoličana in zaključil: Najlepši sad božjega vrta je lepa, cela katoliška osebnost. Katolištvo že po svojem bistvu sproščuje duha, podpira njegovo dejavnost in vsestranski napredek. Katoliška cerkev je velika v velikih junakih, mučenikih, spoznavalcih, svetnikih. Njeni šolanji nasprotniki so veliki v uničevanju človeškega dostojanstva, svobode in zatiranju osebnosti. Oni zbirajo ljudi v mase, ki naj sestoje iz inien in številk, namesto duš. Materializem se osebnosti boji. Cerkev se jih kot božjih cvetov veseli. Vera razvija le- bo tako Jezus je sam pri isti sveti večerji potrdil, da i: »Jaz sem trta, vi mladike. Kdor ostane v pote duha in ima moč, da podveže razvoj slabosti: vera, živa, dejanska vera, ki ima svoje žarišče v sv. Rešnjem Telesu, ki je f$o sv. Avguštinu: »Za- ima svoje žarišče v t „ sv. Avguštinu: »Z krament svetosti, znamenje edinosti in vez ljubezni.« Slovesne litanije na Stadionu Že med zborovanjem na Stadionu so se pred cerkvijo sv. Cirila in Metoda zbirali verniki za procesijo z Najsvetejšim. Pred koncem zborovanja je procesija odrinila na pot. Najsvetejše je nosil pod baldahinom župnik p. Kazimir Zakrajšck s številno asistenco. V procesiji so šli Križarji in Klarice v svojih slikovitih nošah s praporfki, dalje močna skupina narodnih noš, frančiškanska duhovščina in polnoštevilni ljubljanski bogoslovci. Procesija ie sla po sredi Stadiona proti oltarju, kamor je p. Žakrajšek izpostavil Najsvetejše. Takoj nato so se pričele lavretanske litanije Matere božje, ki jih je opravil prevzv. škof dr. Tomažič ob asistenci. Litanije je pel naprej močan zbor bogoslovcev, in sicer ubrano in dovršeno. Odpevala pa je vsa množica s spremljevanjem godbe »Sloge« pod vodstvom stolnega dirigenta dr. Kimovea. Odpevi so bili sami znani, tako da jih je lahko vsakdo pel. Petje množice je bilo mogočno in veličastno in je zapustilo nepozaben vtis. Bilo je pravo in pristno ljudsko petje. Po končanih litanijah je škof dr. Tomaiio podelil blagoslov z Najsvetejšim, ki ga je množica pobožno in kleče sprejela. Nato je zaorilo jx> Stadionu še nekaj evharističnih pesmi, nato pa so škofje z Nj. Eminenco kardinalom Hlondom nn čelu ter'vsi odličniki in zastopniki odšli v sprevodu s tribune skozi areno proti glavnemu vhodu. Kardinal-legat je šel sredi med zastopnikoma vlade ministroma dr. Korošcem in dr. Vrbaničem. Čim je ljudstvo to zaznalo, je ves Stadion zavalovil in nepozaben ostane prizor, ko so te ogromne, množice s pristnim navdušenjem klicale legatu in ministroma ter mahale i. belimi robci. Ljubek je bil podobni prizor pri dopoldanski mladinski proslavi, ta pofioldanski pa je bil močan izraz tiste ljubezni, ki jo znamo Slovenci, ko so nam srca prepolna, izliti pred zastopnike Cerkve in predstavnike naše narodne volje, pokazati s posebno prisrčnostjo. — Ko so se pojavili avtomobili dostojanstvenikov na Dunajski cesti, jih je narod, zbran v ogromen špalir, vse do mesta navdušeno pozdravljal. Njih pot je bila pravi triuiuf. Tisoči se vsipljejo iz vlakov Silen promet na železnici — Velika požrtvovalnost in sposobnost vrlih slovenskih železničarjev Ljubljana, 29. junija. Kakor je bilo pričakovati, tako se je zgodilo: naval na železnice je ogromen. Vlaki s 40 do 50 vagoni se vrstijo na glavnem in gorenjskem kolodvoru, iz njih pa se vsipljejo množice brez konca in kraja. Kljub tej veliki obremenitvi pa se promet vrši brez nevarnejših motenj. Vlaki sicer prihajajo z velikimi zamudami, ki jih pač ni mogoče preprečiti, vendar pa v reda Pri vlaku št 911 (gorenjska proga), ki je imel 48 vagonov, so radi prevelike na-trpanosti v Škofji Loki odpovedale sponke, kar pa je bilo hitro popravljeno in vlak je nadaljeval svojo pot. Železniško osebje posveča zlasti vlakom z otrobi polno pozornost, obenem pa se pohvalno izraža o lepi discipliniranosti našega ljudstva. Omeniti je treba, da so vrli železničarji kar po 24 ur v službi, a jo — dasi trudni — opravljajo z veseljem in navdušenjem. Mnogo jih je, ki bi se bili radi udeležili evharističnega kongresa, a morajo delati službo. In jo radi delajo, ker s tem pomagajo povečati slavje, ki je posvečeno Evharisfič-nemu Gospodu in Mariji Pomagaj! Z dolenjskimi vlaki prihajajo velike skupine Hrvatov z otoka Krka (Aleksandrovo, Malinska, tudi tnali in prelepi Vrbnik je zelo častno zastopan-' in iz okolice Ogulina in Gospiča. Srbi na kongresu Večja skupina — do 50 ljudi — katoliških Srbov iz Belgrada in Niša si je pred največjimi prireditvami kongresa ogledala Gorenjsko, zlasti dolgo so se mudili na Bledu. Snoči so se vrnili nazaj v Ljubljano, vsi veseli in zadovoljni, da se jim je ponudila tako izredna priložnost ogledati si Slovenijo in Ljubljano v dneh največje delavnosti. Naši izseljenci v domovini Ljubljana, 29. junija. Po celodnevnem povpraševanju in težkem pričakovanju so prišli. Pozno zvečer sicer, toda prišli so. Sorodniki in prijatelji so jih potrpežljivo pričakovali na kolodvoru, čeprav je bila zamuda njihovega posebnega vlaka čimdalje večja, čim bolj se je vlak bližal Ljubljani, kjer se v teh dneh zbira vse, kar je slovenskega. Tudi ti, ki jih je trda borba za kruh iztrgala z domače zemlje, so začutili klic domovine, kateri so ostali vseskozi zvesti, mnogo bolj kakor ta ali oni, ki ni okusil trpkosti tujine. Nekateri že 10, tudi dvajset let niso videli Slovenije, prepotovali so medtem skoro vso industrijsko Zahodno Evropo in se naučili tujih jezikov v vseh mogočih naročjih, pa jim še oči za-žare, ko slišijo domačo besedo, in materina govorica jim še vedno teče tako gladko in lepo, kakor pred tolikimi leti, ko so bili iztrgani iz domačega kroga. V tej skupini, ki jo je vodil izseljeniški duhovnik g. Ciril Oberžan, so bile zastopane vse slovenske kolonije, kjer izseljenci v količkaj večji strnjenosti prebivajo. Prišli so iz Srednje Francije (Elzas-Lothringen) s svojima duhovnikoma g. St. Grinnsom in g. Ant. Švelcem, in iz Holandije, Belgije, in Nemčije, ki so jih prepeljali g. Thonsundern in g. Lindič, monsignor g. Patkelej in g. Vai. Zupančič — skupaj čez 550 ljudi s številnimi otroci, ki so morda prvič v življenju prestopili prag zemlje, kateri pripadajo. Kljub dolgemu in napornemu potovanju je vladala med njimi vzorna disciplina. Vlak se ustavi, množico na kolodvoru jih navdušeno pozdravljajo, pa nihče ne stopi iz voza, dokler voditelji vsega ne uredijo, za prtljago, za stanovanja, za menjanje tujega denarja — pa ni tožbe iz ust izseljenca, le otroci se zvedavo vzpenjajo na okna in gledajo postajno napise in opazujejo narodne noše, ki jih v tujini ni. Ali bridkost domotožja rodi tako tiho pokorščino, ali veselje nad izpolnjenim pričakovanjem — vsekakor je med nami težko dobiti toliko ljudi iz tako različ; ni h krajev in v tako različnih položajih, ki hi bili združeni v taki tihi in neprisilni organizaciji. In še na nekaj ne smemo pozabiti, vso to množico vodijo duhovniki, ki niso bili prestavljeni, niti pregnani, ki jih ni izvabila v inozemstvo želja po zaslužku, ampak so šli samo za našimi ljudmi, kamorkoli so morali za kruhom in so jim sedaj z nekaterimi domačimi duhovniki izseljeniških krajev, ki se ob njih iz same pastirsko gorečnosti tiče težke slovenščine, vsi duhovniki in učitelji in organizatorji in podpora, ki nikdar ne odpove. Kdo razume ta idealizem 1 V imenu glavnega pripravljalnega odbora jih je na kolodvoru pozdravil tajnik g. Vinko Zor, v imenu Rafaelove družbe pa g. katehet Tome, v imenu Jugoslov. strok, zveze tajnik g. Rozman in v imenu izseljeni-škega komisarijata izseljeniški nadzornik g. Fink. — Izseljenci, ki bodo te dni preživeli v Ljubljani, pa so medtem v največjem redu izstopali iz vozov in se radostno pozdrnv-ijaii z znanci in sorodniki, nato pa so odsii na svoja stanovanja. [~Kak} k[uy se pere volna, in kako hitro opravi to IL)X1 I Ji pristen samo v tem zavitku \adškol dr. Stepinac na kongresu Ljubljana, 29. jmrija. Z nocojšnjim brzovlakom je ob 20.40 prispel v Ljubljano kot zastopnik zagrebškega škofijskega or-dinariata nadškof-koadiutor dr. Alojzij Stepinac s prebendarjeni g. Pečnikom. Na kolodvoru v Ljubljani ga je pozdravil prebetidar iz škofijskega se tnenišča g. Hrn, v imenu ljubljanskega škofijskega ordinariata pa tajnik g. Prešeren. Koncert Cirii-Metodovega zbora Zanimanje za sobotni večerni koncert Ciril Metodovega zbora iz Zagreba, ki ima kot eden najboljših cerkvenih zborov v Jugosjaviji že utrjen sloves, je bilo zlasti med inteligenco izredno močno, Prostorna frančiškanska cerkev je bila nad pričakovanje dobro zasedena z ljubitelji rn častilci cerkvene glasbe. Med njimi smo opazili mnojgo odličnih osebnosti našega javnega in kulturnega življenja, zlasti številno pa je bila na koncertu zastopana duhovščina. Ciril-Metodov zbor, ki šteje okoh 50 pevcev in pevk, je jxxl vodstvom 9vojega pevovodje prof. Borisa Koinarevskega izvajal lihirgijo sv. Janeza Zlatousta od A. Cesnokova. Strokovno poročilo prepuščamo našemu glasbenemu referentu, poročevalcu pa naj bo kot Tajiku v glasbi dovoljeno, da napiše nekaj osebnih vtisov, ki pa so zanj tem bolj merodajni, ker so povsem iskreni, brez tufih primesi in vplivov. Ce kakšen cerkveni pevski zbor pri nas zashia za svoje pevske sposobnosti pohvalo in priznanj«* ju gotovo zasluži v polni meri Ciril-Metodov zbor. Preprostemu deželanu, ki mu je pri srcu predvsem čim boli enostavna cerkvena melodija, liturgija, ki je bila izvajana na tem koncertu, sicer ni posebno dojemljiva, ker je pregloboka in preširoka v svoji zasnovi, da bi mogla indirektno učinkovati nanj. Od jx»slušalca zahteva posebnega nastrojenja, doživljanja in zbranosti duha. Komur je to svojstvo dano, se ne bo mogel dovolj naužiti veličastnih harmonij, ki jih je liturgija tako bogata, da odhajaš prepoln vsega dobrega in lepega domov. Glasovna povezanost in poglobljenost pevcev in pevk, ki jo izžarev* med njo močna osebnost pevovodje, je takoj našJa ...J! _____ ____ .... n.n.l ftli^Irtcf.rrtm , ,, eolvi, 1 ,A rili. £C UU vacgrt iatcifta ta atuvj, » jv certu doprinesla uglajenost in sočnost mladih grl, ki so se svoje nelanke naloge lotili z vso potrebno resnobo in notranjo zbranostjo. Nič čudnega zato ni, če so imeli med občinstvom toliko hvaležnih poslušalcev, ki so verno sledili njihovemu izvajanju vse do konca. Koncert Ciril-Metodovega zbora v frančiškanski cerkvi je treba uvrstiti med najlepšo in za duhovno poglobitev udeležencev kongresa naj poz it iv-nejšo prireditev v okviru kongresnih svečanosti. Koncert Pevske zveze V okviru kongresnih svečanosti je bil snoči na prostoru, kjer je nekdaj stal knežji dvorec, mon-stre-koncert evharističnih pesmi, ki ga je priredila »Pevska zveza« z malone vsemi svojimi zbori. Nad 2300 pevk in pevcev iz vse Slovenije se je zbralo na prostornem trgu, kjer so stvorili ogromen zbor. na katerega je bil pogled res nekaj mogočnega. Koncertu ie prisostvovala večtisočglava množica, še več pa ie bilo ljudi, ki so poslušali koncert po bližnjih dohodnih ulicah in cestah. Prireditev so počastili s svojim obiskom Nj. Em msgr. ski nadškof dr. Nikola Dobrečič, belgrajskj nadškqf dr. Rodič in hvarski škof Mihajlo Pušič ter mnogo druge duhovščine. Točno ob 20 je stopil na dirigentsko tribuno pe-vovodja »Pevske zveze« g. prof. Marko Bajuk ' ir nekaj hipov za tem so že splavali v ozračje prvi akordi Puševe priložnostne slavnostne pesmi »Slavo-spev sv. Rešnjetnu Telesu«. Nalašč za evharistični kongres komponirana slavnica je močno odjeknila v poslušalstvu. Sledil je Tomčev oratorij »Odrešenfbi sveta«, ki se odlikuje s precej težkimi vstopi, katere pa so pevci dobro obvladali. Višek pa je pomenila Premrlova mogočna kantata »Križu povišanemu«, v kateri nastopijo moški, ženski in mešani zbor. Tudi to težko pesem so vrli pevci odpeli v splošno zado voljnost. Koncert je prav lepo uspel in pomeni napram zadnjemu monstre koncertu »Pevske zveze« odličen | napredek. Pevovodji g. prof. Marku Hajuku je treba k temu lepemu uspehu iskreno čestitati 1 Tako so sprejeli Slovenci papeževega legata dr. Avgusta Hlonda Kardinal-legal obdan od jugoslovanskih škofov (od leve proti desni: Nuncij Pellegri-netti, legat, nadškof dr. Bauer, nadškof dr. Jeglič) Stari slavni prosvetni prapori pričakujejo legata v Mariboru Skof dr. Rozman pozdravlja legata ob izstopn i7, posebnega vlaka FVvto (?™it>Jee-M«vec, MiikloSfteva <**>ta Kardinal Hlond n spremstvom zapušča ljubljanski kolodvor Legatov blagoslov Apostolski nuneij Pellegrlnetti pozdravlja kardinala-legata Lttgnt — sin železničarja je želel hiti fotografiran med slovenskimi železničarji Skozi špalir slovenskih narodnih noš. t Zidanem mosta Današnje kongresne prireditve Ob 6 Po vseh eerkvah maša s pridigo. Ob 8.30 V Akademskem domu zborovanje učiteljev. Ob 8.30 V kapelici Vzajemne zavarovalnice stanovsko uborovanje učiteljic. Ob 9 Na Stadinou: Slovesna pontifikalna maša papeževega legata Nj. Eminence kardinala Avgusta Hlonda, pri kateri pojejo idruieni pevski zbori pod vodstvom stolnega dekana koralno angelsko mašo (Missa de angelis). Med mašo pridiga. Ob 10 Na Stadiona drugo slavnostno iborova-njc. Ob 16 Z zbirališč na Bleiweisori cesti, na Kongresnem, Napoleonovem, Vodnikovem in Krekovem trgu SLOVESNA PROCESIJA po ljubljanskih ulicah, nato na Stadionn zaključek kongresa, slovesne pete lita-nije i ljudskim petjem, pridiga, posvetitev Srcu Jezusovemu, blagoslov i Najsvetejšim in sahralna pesem. Ob 18.80 S Stadiona odpeljejo čudodelno podobo Marije Pomagaj nazaj na Brezje. Ob 20.80 Pod milim nebom: Gregorin, V časa obiskanja. Ob 21.30 V Unionu koncert »Ljubljane«: HJndel, Mesija. Danes ob devetih daruje Nj. Eminenca kardmal-legat dr. Avgust Hk>nd slovesno pontifikalno mašo na veličastnem stadionskem oltarju. Ker se začne sv. maša točno ob devetih, je potrebno, da se ver-niki že v zgodnjih jutranjih urah podajo na Stadion. T«m je milostna podoba Kraljice Slovencev, pred njo s pesmijo m molitvijo počakajte sv. maše. Otohaja-nja ta dan na Stadionu ne bo. Zato naj udeleženci prejmejo sv. obhajilo v n testnih cerkvah. Med legatovo mašo bo mogočen zbor odpel »Angelsko mašo«. Po maši bo na Stadionu n. majiifestacijsloo zborovanje. Popoldne točno ob treh bo glavna kongresna procesija z že objavljenih zibirališč. Udeleženci kongresa naj se procesije udeležijo polnoštevilno, ker so le tako lahko deležni duhovnih dobrot, ki jih Cerkev za tak primer nudi. Na zbirališčih bodite točni, ker je pohod procesije z raznih delov mesta na Stadion do minute točno preračtfhan. Zamudniki bi radi tega lahko bistveno škodovali rednemu poteku in lepoti procesije Pri procesiji glasno molite ter prepevajte evharistične pesmi! Ko se zlije vsa procesija v Stadion, se bodo izvršile zaključne kongresne slovesnosti. Pri ljudskem petju sodelujte vsi z vso vnemo! Pri odhodu iz Ljubljane pazite točno na vsa doslej izdana navodila ter na razglase, ki so nabiti pri informacijskih pisarnah in drugod Le tako boste lahko pravočasno odpotovali in res zadovoljni .prišli domov. Poslušajte reditelj stvo in pomagajte dmg drugemu z nasveti! Glavni kongresni dan bo združil nove množice v silno manifestacijo. To mora biti manifestacija naše goreče ljubezni in naše neomajne zvestobe Kristusu Kralju in Njegovi Materi — Kraljici Slo-vencev! terpentinovo milo ! Gospo, ki je v petek t, jutra j ujela malo modro njnjm naprošam, da io odda na naslov: Kuno Hočevar, Stari tre 34, L 'nadstropje. Zelo neljuba pomota Po aelo neljubi pomoti in po krivdi nepouče-n*2a informatorja ie naš poročevalec v včerajšnjem poročila o sprejemu kardinala Hlonda pred škofijo zamenjal osebi nuncija Pellegrinettija in nadškofa dr. Antona Bauerja, katerih dosedaj ni poznal. V resnici je ▼ latinščini pozdravil kardinala Hlonda v imenu jugoslovanskega episkopata dr. Ante Bauer lz Zagreba in ne nuncij Pellegrinettil Hrvati na kongresu Pripravljalni odbor je za verske prireditve hrvatskih udeležencev odkazal cerkev sv. Jožefa, ki je največja ljubljanska cerkev. Pokazalo se je pa, da njeni ogromni prostori ne zadostujejo za vse udeležence — Hrvate, ki so prišli v izredno velikem številu na kongres. Zopet srečujemo na ljubljanskih ulicah stare hrvatske katoliške borce še izza časa dr. Kreka in dr. Rogulje. Prihiteli so iz Dalmacije, Bosne, Hercegovino, iz Zagreba in drugih hrvatskih -kulturnih središč. Lahko rečemo, da je zbran te dni v Ljubljani cvet hrvatske katoliške inteligence. Zlasti mnogo je duhovnikov in dijaštva. Mnoge verske organizacije so zastopane z močnim zastopstvom in zastavami, kar posebno velja za križarske oddelke. Bratje Hrvati so povsod jako simpatično sprejeti in jim prebivalstvo skuša v vsakem oziru iti na roko. Izredno pozornost vzbujajo zlasti hrvatske narodne noše. V cerkvi sv. Jožeta Prvi udeleženci iz hrvatskih krajev so prišli na kongres že pred dnevi, a dotok je vedno večji in razveseljivejšL Zanje je rezervirana veličastna (in v Ljubljani največja) cerkev sv. Jožefa. Včeraj ob 8 zjutraj je daroval v cerkvi »v. Jožefa slovesno škofovsko mašo sarajevski nadškof prevzv. dr. Šarič ob številni asistenci hrvatskih bogoslovcev. Pri maši je domači cerkveni zbor odlično odpel Wagnerjevo mašo. Po evangeliju je stopil na prižnico znani hrvatski pridigar dr. Vlašič, frančiškan iz Belgrada. Govoril je »O Evharistiji — kruhu življenja«, krasno in vzpodbudno. Hrvatski kongresisti so ga pozorno poslušali. Cerkev je bila polna vernikov. Po svečanosti je prevzv. nadškof šel skozi špalir vernikov pred cerkev, kjer so ga zbrani verniki burno pozdravljali. Prevzvišeni je prijazno nudil roko posameznikom in se z njimi ljubeznivo 1 razgovarjal. Veselo presenečen je vzkliknil, ko je zagledal skupino mladeničev v narodnih nošah s križarskimi znaki. Ko se je prevzvišeni vzpel na stopnjico avtomobila, so vsi navzoči navdušeno odpeli »Leipo našo domovino«. Ko je avto odpeljal, so se vsi vrnili v cerkev in odpeli hrvatsko pesem »Do nebesa« in »Kraljici Hrvata«. flBBflflflBBflflflflBBBfl b m fl Trgovci, izvozmki S § in industrijalci §j B pozor! S I B B Proda se lepa, solidno zgrajena, eno- ■■ nadstropna stavba s krasnimi skladišč- ™ W nimi prostori in pisarnami, siposobnimi § H za vsako trgovino na debelo, posebno gn . za izvoz sadja in drugih poljedelskih ■■ g§! pridelkov. Služi tudi lahko v industrij- H hr ske svrhe, ter leži v prometnem kraju B J*™ Dravske banovine, tik kolodvora glav- HI ne proge Dunaj—Trst. Interesenti naj El H se obrnejo na tvrdko P. Loschnigg, n __ Rogaška Slatina. M Razstava cerkvenih paramentov v II. nadstropju Alojzijevišča, Poljanska cesta 4. Razstavljeni so cerkveni paramenti, ki jih je bratovščina sv. Rešnjega Telesa naredila za ubožne cerkve ljubljanske škofije. Razstava je odprta: V nedeljo, 30. junija, v jx>nedeljek in torek, 2. julija od S do 12 in od 14 do 18. Obiščite jo! Poslovanje kolodvorske ambulance Ljubljana, 29. junija. Kolodvorska ambulanca, ki jo z velikim razumevanjem vodijo »samaritani«, je dosedaj posredovala v 13 slučajih (med temi samo 3 ženske in 2 otroka, sicer pa sami — možki, ki pa so vsi lažjega značaja. Večinoma so trenutne slabosti od vročine in za-tohlosti v vozovih in manjše praske, ki se s hitro obvezo odpravijo. Množe pa se slučaji očesnih ranitev od saj, ki ljudem padajo v oči. Zdravnik oko sicer hitro očisti, vendar pa opozarjamo na to neprijetnost potovanja z železnico, ki je vedno združena z bolečinami, pa tudi za oko, ki je ob tej vročini že itak vse razbeljeno, ni brez nevarnosti. Zato — če že gledaš skozi okno železniškega voza — ne glej nikdaj v smeri vožnje (proti lokomotivi), ampak vedno nazaj, lažja je prenašati saje v laseh kakor pa v očesu. In če moraš stati na sprednjem pločniku Voza, ne glej v zrak, ampak v tla! PRESELILI smo se na Marijin trg S poleg tromostovja graverski zavod SITAR &. SVETEK LJUBLJANA Telefon 25-57 Zdravje je važnejše kot užitek J (Radenska gnači Zdravje in ulitek i Osvežuje, krepi kri in telesne sokove. Eno srce — ena Radenska. Postal je včasih zelo hud, toda vedno dobronamerno DdobIrtUf[ " J\d°bH. '"P""1 K»*'PP. > kdo prišel k nJemu po aober svet, a se potem ni po nJem ravnal. hvulite RZfl f/f ŽUp"/k K"e,PP rekeh »Če 'dravi, za Zrnu n*T', , , " P°ma^Jte prevdarno. Zdravemu kakor bol nemu pa to-le ohranjuje in vrača zdravje!" . * .. MJS!J°r* Je seveda posebna sladna kava, ki Je pripravljena po na• tančnlh predpis,h župnika Kneippa in se zato tudi po njem imenuje, namreč, Kathrefner-Kneippova sladna kava. DOBIVA SE SEDAJ V TAKIH PAKETIH IZ KARTONA Koledar Nedelja, 30. junija (3. pobinkoštna nedelja). Treznostna nedelja. Spomin Pavla. — Mlaj ob 20.25. Herschel napoveduje lef>o vreme. Ponedeljek, 1. julija: P-esveta Rešmja Kri. Teo-bald. — Ta mesec se dan skrči od 15 u- 33 minut za 48 minut na 14 ur 44 minut. — l»va odlična gosta na evharističnem kongresu. Včeraj v soboto sta prispela na evharistift-ni kongres g. dr. hijacint Boškovič, dominikanec in znam filozof, ter g. dr. Josip Jedlovski, advokat, zastopnik bokelske mornarice iz Kotora, ki je naj-stareise hrvatsko katoliško pomorsko združenje, ustanovljeno že 1. 1809. Gospod se udeleži kongresu« procesije v slikoviti nošnji bokelskih mornarjev. — Dopisniki tujih listov na kongresa. Evharističnega kongresa se udeležujejo dopisniki številnih tujih listov in časopisnih agencij. Med drugimi so navzoči: za »Hrvatsko Stražo« g. Jabla-novič, za agencijo »Avala« dr. Birsa in Karel Bratulja, za »Echo y Dicbos« v Madridu p. Laba, za »Sendbote des gflttl. Herzens< p. Jauh, za »Deutsche Zfeitung« v Celju Oto Košič, za »Ateneum Kaplanske< g. Miemiec Vladi3lav iz VIacla\veka, za »Novosti« in Tagespost« g. Rud. Ožina, za »Echo de Belgrade in »Echo de Pariš« g. Bourgoin Jean, za »Politiko« g. A. Markušič, za Poljsko katoliško agenco iz Varšave g. Fran Pruszinski, za Poljsko telegrafsko agenco g. dr. Janob Kolodziej in dr. Cene dokazujejo Oglejte si neobvezno izložbe in zalogo manufakture nn •f" V Ljubljani je danes umrl v starosti 68 let, eden najstarejših slovenskih časnikarjev gosp. Ivan Kavčič. G. Kavčič je najprej dolgo časa prebil v bančni službi, nato pn leta 1898 stopil v uredništvo Soče, nato Primorca v Gorici. Kasneje je bil dopisnik več listov, med njimi tudi »Slov. Naroda«, med vojno |>a se je preselil v Ljubljano ter je sodeloval najprej pri Narodu, nato pa tudi pri »Jutru«. Pred par leti je stopil v pokoj. Pokojni Kavčič je bil samski ter je bil eden naših najstarejših časnikarjev. Odbor vabi vse člane ljubljanske sekcije nov. združenja, da se udeleže pogreba umrlega tovariša, ki bo v ponedeljek, dne 1. julija ob pol 15 iz mrtvašnice zavetišča svetega Jožefa. Pokojnega ohranima v blagem spominu. Naj mu sveti večna luč. — Proč z iicokusnostinil Pozivamo javno tvrdko »T i v a r«, da takoj nkine prenašanje neokusne reklame po mestu. Naj ve, da z moziclji na lesenih nogah in v neokusnih oblekah, nc pridobiva, temveč pri resnih udeležencih evharističnega kon, gresa le izgublja. — Prav tako dela slabo uslugo sama sebi tvrdka Schicht s svojim tramvajem. — .Tegličevel-pevei. V nedeljo, 90. junija zvečer ob 20 imamo v pevski sobi zavoda sv. Stanislava nujno pevsko vajo. Za sodelovanje pri maši in zborovanju ob priliki Izrednega občnega zbora društva »Jeglič«. Prosim, pridite vsi. Pu5. — Prijeti žeparjL Policija je predvčerajšnjim in včeraj prijela več žepnih tatov, povečini z juga. Nekateri so bili zasačeni pri dejanju, druge pa policija že pozna kot stare žepne tatove. 2e do sedaj jc bilo prijavljenih več žepnih tatvin in zaia naj bodo ljudje dvakrat boli orevidnil Izgubljeni otroci Ganljiva svečanost, ki jo je priredila evharistifc nemu Kralju včeraj zjutraj mladina, je združila v Stadionu v skupno molitev in pesem 30.000 mladih src. Povsem naravno je, da kljub najboljšemu vodstvu in rediteljstvu nekateri otroci niso več mogli najti svoje skupine Vse take otroke so reditelji odvedli v informacijsko pisarno v pritličje palače Vzajemne zavarovalnice na Masarykovi 12. Vodstvo kongresa je poskrbelo, da so otroci, ki jih voditelji še niso prevzeli, pod nadzorstvom in dobro oskrbljeni. Na pisarno se tedaj obrnite radi teh otrok Kdor bi kakega otroka še našel brez vodstva, naj ga nemudoma odda prej označeni informacijski pisarni Policijska služba Ljubljana, 20. junija. Med množicami, ki se te dni zgrinjajo v Ljubljani, so se že pojavili ljudje, ki mso prišli na evharistični kongres, ampak so jih vse drugi nameni privedli v Ljubljano. Kolodvorska policija je do sedaj izvršila šest aretacij radi žepnih tatvin. Pa ne gre tu za potepuhe, ki si slučajno hi in lam kaj »izposodijo«, ampak za prave, poklicne žep®rje ki so prišli iz Zagreba in drugod za zaslužkom v Ljubljano. Vsa čast policiji, ki je tako budno na Ljubtjana< ob 9 zvečer v unionski dvorani, ni bil deležen takšnega števila gostov, kakor so prireditelji pričakovali in bi ga prireditev sama tudi zaslužila. Dejstvo, da je bila skorajda istočasno še druga prireditev na Kongresnem trgu, kjer so vprizorili Gregorinovo pasijonsko dramo >V času obiskanja« in je tudi slavnostna razsvetljava Ljubljane padla ravno v ta čas, je zadržalo večji dotok občinstva. Kmalu po 9 se je v spremstvu ravnatelja škofijske pisarne g. Jagodica prisrčno pozdravljen pripeljal prevzvišeni g. nadškof dr. A. B. Jeglič. Kljub svoji častitljivi starosti je prevzvišeni še vedno prožno stopal skozi špalir občinstva in ves čas z vidnim zanimanjem sledil izvajanju programa. Takoj za njim so prišli še drugi visoki gosti evharističnega kongresa: dr. Nikola Dobre-čič, nadškof barski in primas srbski, o. Rafael Ro-dič, nadškof belgrajski, dr. Jer. Mileta, škof šibe-niški, dr. Ant. Akšamovič, škof djakovski, in Mih. P uši ž, škof hvarski s spremljevalci. Mešani pevski zbor »Ljubljane« okoli 100 pev- cev in pevk ter orkester združenih godbenikov ▼ Ljubljani sta nato pod spretnim vodstvom svojega dirigenta g. dr. Dolinarja začela izvajati veličastni Httndlov oratorij »Mesija«. Mogočno glasbeno delo je s svojo dramatsko razgibanostjo učinkovalo nadvse slovesno. Na koncertu so požrtvovalno sodelovali tudi štirje solisti: ga. Zlata Qjnngjep*e-Ga-vella, primadona ljubljanske opere kot soprani-stinja, ga. Franja Bernot-Golobora, solistka ljubljanske opere kot altistinja, g. Jože Gostit kot tenorist in g. Marjan Rus kot basist. Svečano je odjeknil uvodni recitativ, ki ga je pel tenorist g. J. Gostič, po široki dvorani in si utrl pot v globino src: _ »Narod moj, zdaj se potolažil pravi Ti Bog. Brž na pot, glasniki vi, v Jeruzalem; povejte na glas, da končane njib bridposti so in odpuščeno njih zlodejstvo je. Poslušajte glas vpijočega v puščavi: Gospodu pripravite pot in steze zravnajte v puščavi Bogu zdajl« Mogočno izvajanje orkestra, zbora in solistov Je napravilo na vse najgloblji vtis, vidno ganjen pa je b'I prevzvišeni g. nadškof dr. A. B. Jeglič. Koncert je trajal dobro uro in je povsem dosegel svoj namen: duhovni poglobitvi prvega dne evharističnega kongresa. Bil je najprimernejši uvod v kongresne svečanosti. Dame, skrbite za svo:o lepoto! Na-ročite steznike in nedrčke pri L Salaj Aleksandrova cesta 2/1. Velika obrtniška razstava otvoriena Pri zaprtju, motnjah v prebavi vzemite zjutrai na prazen želodec kozarec naravna FRANZ IOSEF grenfice. Registrirano od Min. soe. pol. In nar. zdr. B. br. 15.485 od Si. V. 1SS5. Ljubljana, 29. junija, ■ed raznimi prireditvami in razstavami, ki M vrste ▼ teku evharističnega kongresa, je tudi velika obrtniška razstava, ki jo je priredilo Društvo jugoslovanskih obrtnikov in na kateri razstavljajo izključno le obrtniki iz Ljubljana in najožje mestne okolice. Med udeleženci evharističnega kongresa je mnogo obrtnikov in tako se bodo lahko Številni obrtniki z dežele mogli prepričati obenem tudi o visoki kakovosti ljubljanske obrti. Toda ne samo obrtniki, temveč še mnogi drugi ■deleienei se bodo za to razstavo zanimali. Razstava zavzema šolske dvorane in deloma tudi hodnike poslopja ženske realne gimnazije (liceja). Razstava je bila danes na slovesen način otvorjena. Predsednik pripravlj. odbora g. Košak je pozdravil odlične predstavnike, tako bana dr. Puca, zastopnika divizionarja gen. Jovanoviča, mestnega župana dr. Ravniharja, okrajnega načelnika Žnidaršiča, policijskega uprav. Kerševana, zastopnika češkoslovaškega konzulata, zastopnika viške občine Battelina, zastopnika Združenja trg. potnikov Kreka, predsednika Zveze mesarskih zadrug Dimnika in tajnika Pirca, predsednika OUZD dr .Bohinjca itd. Vsi ti odlični zastopniki in drugo številno ob- Obiskovalcem evharističnega kongresa nudi pri nakupu vseh vrst oblačil sa dame in gospode «40 °/0 popusta priznana domača tvrdka tfcan &ukiČ, Stritarjeva ulica 9 Otrok utonil Litija, 29. junija. V petek popoldne se je šel kopat devetletni sinček železničarja Piklja iz Gradaca pri Litiji. Fantek je zašel v globokejšo vodo in je v njej izgubil tla. Dobili so ga takoj. Zdravnik dr. Ukmar se je dve ■jri trudil, da bi dečka spravil k življenju, pa je bilo vse njegovo prizadevanje zaman. Z nesrečno rodbino sočuvstvujemo vsi. činstvo, ki je že ob prvih urah prihajalo v veli-kem številu, so si ogledali to bogato in razkošne razstavo. Zaenkrat ne moremo izčrpno popisati te pomembne razstave, omejujemo se le na nekaj podatkov. Razstava obsega skoro vse obrti ter bo odprta do 14. julija. Za danes omenjamo le krasno kamenito vazo, ki razstavlja tvrdka Kunovar in ki je nemanjena srečnemu jastniku namenjene vstopnice. Že danes moramo podčrtati krasno razstavo pohištvene, kovinske, elektrotehnične in ta petniške obrti. Dve najbolj okusni izložbi, t. j. konfekcijske tvrdke Alojzij Pavlin, ki ie razstavila najbolj moderne modele rlamske mo i. , in salona za steznike I. Salaj pa je aranžiral naš priznani aranžer in priznani strokovnjak Joža E. Krušič. Tvrdka Souvan je brezplačno opremila vso razstavo s preprogami, vrtnarske dekoracije pa je dobavilo vrtnarsko jsodjetje Pavel Šimenc. K podrobnejšemu opisu razstave se morebiti še vrnemo, zaenkrat pa priporočamo obisk razstave vsem, zlasti udeležencem evharističnega kongresa. „V času obiskanja44 na Kongresnem trgu Ljubljana, 29. junija. Nekako ob istem času se je na Kongresnem trgu vršila druga kongresna prireditev. Uprizorili so Gregorinovo pasijonsko dramo »V času obiskanja« na odru, ki so ga v ta namen zgradili pred uršulinsko cerkvijo. Udeležba na tej prireditvi je bila nad pričakovanje prav dobra in gotovo ni bilo nikogar med občinstvom, ki ga pasijanska drama ne bi zajela z vso toploto in globino. Poslopja Kongresnega trga so bila okrašena z venci in girlandaini, raz okna pa so med cvetličnimi lončki gorele nepregledne vrste sveč. Veličasten je bil pogled na pročelje uršulinske cerkve z evha-rističnim križem v sredini. Predstavljajo je mogočno kuliso v ozadju odra. tako žjvo in plastično, da je ne bi mogla naslikati lepše najspretnejša roka gledališkega scenografa. Nad vsem tem pa se je tiho in varno bočila neskončna kupola neba kakor zaprta božja dlan. Med izvajanjem pasijanske drame v ograjenem prostoru je vsenaokoli valovala pisana množica udeležencev z dežele, ki niso vedeli, kam naj bi bolj osredotočili svojo pozornost, toliko lepote je bilo ta večer posejane po srcu Slovenije, naši beli Ljubljani. Tudi ta druga prireditev na prvi dan kongresa je dosegla svoj namen: povzdigniti srca v zhmni pobožnosti k Njemu, ki smo mu vso to lepoto in sijaj posvetili. Cerkvena razstava ,Naše Sloge4 V poslovnih prostorih »Naše Sloge« na Tyr-ševi cesti (Dunajski) je prirejena te dni cerkvena razstava v manjšem, a tembolj izbranem obsegu. Pri vhodu in levo v veliki sobi so razvrščeni predmeti, spadajoči v cerkveno umetnost in obrt: krasni kelihi, monštrance, prtiči, velumi, štole, mašni plašči itd., v starejših in modernejših osnutkih in izvedbah. Vidimo tu do malega ves obredni cerkveni pribor v najlepšem razporedu. Mnogo teh razstavnih predmetov nosi znake sodobne cerkvene umetnosti, predvsem plastike in slike Toneta Kralja, s katerimi se je tudi širše občinstvo že deloma sprijaznilo. Opozarjamo na lepi, po svoji enostavnosti učinkujejo oltar v levi sobi, kakor tudi na oltarno skupino, v sobi desno od vhoda, kjer so razstavljene nabožne umetnine naših slikarjev. Zastopana so znana imena kot: Maksim Gaspari, Tone in Mara Kralj, Hinko Smre-kar, R. Slapemik, Saša Santel in drugi. Toplo jiriporočamo, naj si naše občinstvo raz, stavo, ki je brezplačna, ogleda in tako s svojim posetom in zanimanjem dokaže važnost »Naše slo ge«, zlasti v delokrogu Cerkvene prosvete. Smrtna nesreča na Črnučah Danes ptopoldne je bila na kopališču pri Štirnn velika množica kopalcev. Neka skupina petih fantov je okrog 18 splezala na nosilec, ki nosi 20.000 voltne električne napeljave s Črnuč na Kočevje, in tam pela. Na nosilcu sta dve konzoli, velika krajša in spodnja daljša. Eden izmed te družbe je zlezel na vrh in se pričel reproducirati z raznimi telovadnimi točkami, med drugim tudi s stojo na rokah. Pri tem pa je prišel s svojimi nogami v stik z električno žico. V istem hipu je padel in se ujel na vrhnjo konzolo ter takoj pričel goreti. Ogenj se je videl daleč naokrog, iskre so sršele na vse strani. Po par sekundah se je prevalil z vrhnje na sp>od-njo konzolo, ki je 80 cm nižje, ter se tam ujel in mrtev obležal. Iz črnuške transformatorske jx>staje sta takoj prihitela nastavljenca gg. Murovec in Pokom. Takoj sta vse potrebno ukrenila za odklop toka, nakar sta mrtveca spravila na tla. Konzola se nahaja v višini 27 metrov. Na tla sta ga spustila jx> vrvi. Ponesrečenec je imel noge strašno ožgane do kosti. Tudi jx> glavi je bil ožgan. Slučajno je bil navzoč na kopališču ljubljanski zdravnik dr. Debeljak, ki je takoj ugotovil pone-srečenčevo smrt. Pozneje se ie ugotovilo, kdo je ponesrečenec Je to 28 letni pleskar Drobtina Albin z Viča pri Ljubljani. Njegov oče je pekovski mojster. Orožniki so takoj pričeli s poizvedbami, zlasti za ostalimi štirimi drzneži, ki pa jih niso mogli izslediti, ker so takoj zlezli z nosilca, čim se ie Drobtina prevrniL Orožništvo bo predrzno družbo gotovo kmalu izsledilo, nakar ne bo mogla uiti zasluženi kazni. Težek in vsega obžalovanja vreden dogodek s smrtnim izidom naj bi bil v resno svarilo in opozorilo vsem, kako smrtno nevarne so električne napeljave. Kopalci so že lansko leto kljub ustnim in pismenim opozorilom plezali na električne nosilce, na njih izobešali obleke ter prepevali. Ta smrtni primer naj bo resno opozorilo vsem kopalcem, da vpoštevajo svarilne napise in se izogibajo nosilcev. Kolesa .Dflrkopp' Pisalni siroti .Remlngfon' Radio .Sctiaub' In .Lomophon* ter vse športne predmete najugodneje kupite le pri Tehnik* J. 04 M J Al. Ilublfana Miklošičeva cesta 20 Jagoslovansko novinarsko ndruženje, t« k - c 11 a L f ■ b 1J a n a sporoča verm svojim članom žalostno nut, da j« umrl član novinarske stanovske organizacije, gospod1 Ivan Kaviii Pogreb umrlega tovariša bo r ponedeljek, dne 1. julija t. L ob pol 15 izpred mrtvašnice Zavetišča «▼, Jožefa, Vidovdanska cesta 9. Dragega tovariša ohranimo ▼ blagem spominu. V Ljubljani, dne 29. junija 1935. Odbor. Sktopni stolčki po Din 20-- (Rmec-Co Kersnikova ulica 7 Važno za hiine posestnike in c erkvene konkurenčne odbore! Vse ttrelovodne naprave Vam preizkusi ter eventuelne napake popravi po konkurenčni ceni z desetletno pismeno garancijo ANTON ROMIH Brtojar Komth, klepar, Maribor. sploino stavbeno in galanterijsko kleparstvo ter specialni odsek za napeljevanje ia preizkušnje strelovodov v Maribora. Zadostuje dopisnica, da Vas obiščemo. Priporočam se tudi za vsa druga kleparska dela, kakor pokrivanje zvonikov, pleskanje, popravila itd. SLOVENIA TRANSPORT podjetje za špedicijo in mednarodne transporte LJUBLJANA Miklošičeva cesta - Telef. 27-18 Blagovni promet za tu- in inozemstvo — Oskrba ocarinjenja — Medn. tarifni biro o carinskih in trasportnih zadevah — Prevozi — Skladišča — Preselitve — Strojni transporti — Vse informacije brezplačno. je noiravlla y načinu Nasprotno: SOR dot m alkallje, soda in ostali Jedki dodatki dražijo laslšče. vsebuj« samo animalne in vegetabilne sestavine brez mila, sode in alkalij čisti lase in teme ■A obvari* lase zdrave do pozne starosti tk napravi lase nežne, mehke in fine ter jim daje naraven blesk preprečava tvorbo prhljaja seborrhoe in izpadanje las A pomlajuje in regenerira lase, hrani lasišče in s tem preprečuje prezgodnjo osivelost las SORELA pravilno rabljena, znači popolen uspeh! Sorela v tubah je izredno higijenična in izredno štedljiva. Brez Sorele ne hodite na potovanje ali letovanje I Mala tuba za 6 izmivanj stane Din 12*—, velika rodbinska tuba Sorela za 15 Izmlvanl stane Din 25*— Sorela se dobi v vseh lekarnah, droserljah, parfumerljah In boliilh frizerskih salonih. HAIR FOOD AND SHAMPOO PASTE NEW-YORK. LONDON. PARIŠ. AMSTERDAM. BERLIN, DUNAJ, PRAGA Generalno zastopstvo in depot za Jugoslavijo: ..SORELA" - ZAGREB. JELAČICEV TRG 1 Tovarniška nova" dino25 naprej, pa vse do najboljše kvalitete edino le pri kupite že od A.GOREC D Z.O.Z. palaCa LJ. Kradltna banka Oglejte ii a a š a kolesa! V malih oglasih velja vsaka beseda Din 1*—; ienitovanjakl oglati Din T—. Najmanjil znesek za Mali oglas Din 1®"—. Mali oglasi se plačujejo takoj pri naročilu. — Pri oglasih reklamnega enačaja se računa enokolonska, 3 nun visoka petitna vrstica po Din 2*50. Za pismene odgovore glede malih oglasov treba priložiti znamko* \mmm\ Industrijri, podjetnOdl Priliko imate, da zaposlite komercialnega uradnika, vsestransko sijajno izv«i-nega. Ne opustite vprašati pod »Rentabilna sila« v upravi pod št. 7706. Vzgojiteljica Hrvatica srednjih let, zmožna nemščine in francoščine, išče mesto k odraslim otrokom. — Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 7261. _ (a) Mizarski pomočnik ki je dovršil strok, obrtno šolo na Rakovniku, išče takojšnjega z&poslenja. —• Naslov ▼ upravi »Slovenca« pod št 7356. (a) Organist, cerkvenik eecilijanec želi takoj premestitve na boljši kraj. Dober pevovodja. Ponudbe sprejema njegov tovariš Ant. Petje, organist, Sv. Križ pri Litiji. Prednost tam, kjer imajo delo na polju. Dohodke označiti. (a) ilužbodobe Krojašk. pomočnika takoj sprejmem. Mavec Jakob, krojač —' Ig pri Ljubljani. (b) Tesarskega mojstra izkušenega, iščemo takoj sa Zagreb. Ponudbe upravi »Slovenca« pod 7599. (h) ! Nadzornik iH "Meobratujoče podjetje »e .sprejme za takoj. Do-ftcija prosto stanovanje, riekkj v gotovini, no upokojence, dbe nč! Prekmursko fctnko v Murski Soboti; (b) _ ............ • \tanoian]a ODDAJO: Dvosobno stanovanje oddam. Domžale, Krakovska cesta 13. (č) IŠČEJO; Državni upokojenec išče stanovanje s 15. avgustom — 2 sobi, pritikli-ne, majhen vrt, na severni periferiji mesta Maribor. — Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Mir« št. 7420. (c) , Dve spalni sobi opremljeni - ižčeVa. Prvo nadstropje, mirno snažno, dobra hrana, nobenih drugih letoviščarjev. Ponudbe upravi »SloVenca« pod »Na deželi« št. 7037. Kupimo Limnzino pod 1000 kg, še v dobrem porabnem stanju (mali Ford ali B. M. W.) kupim. Poštni predal 102, Celje. (k) [3233323 Kompletna oprema za Špecerijsko trgovino naprodaj. Vprašati v pekami Janič, Celje. (1) Prvovrstno belo vino mešanih vrst, staro in novo, iz lastnih goric, naprodaj. Dopise prosim nasloviti: Marija Janič, vdova, Celje, Babno. (1) Starinska slika »Zadnje večerje«, vpčja, dragocena, posebna redkost, se odproda. Na željo se pošlje fotografični posnetek. Naslov v opravi »Slovenca« pod št 7713. Bled Cenene sobe in garale. -Ivan Rus, trgovina in gostilna. (L) Slamo za nastelj uporabljeno na skupnih ležiščih, razprodaja Gospodarska zveza v Ljubljani._(1) Pomivalno mizo kuhinjsko, novo, moderno, prodam za 280 Din. J. Gutnik, Zapuže 32, p. St Vid nad Ljubljano. (1) Šivalni stroj malo rabljen, »Singer« — prodam za 800 Din. Gra-daška 8. (1) Hladilnik na električni, plinski ali petrolejski pogpn ugpdno prodam tudi na obroke. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Brezhiben hladilnik« št 7717. (1) Več novih vozičkov različnih, na peresih,, dve kočiji in dva landauerja -ima naprodaj Ivan Močnik, izdelovalec vozov v Mengšu; - •'•• . — m Nogavice! rok&vfce in pletenine "Vam nudi v veliki izberi najugodneje in najceneje tvrdka Kari Prelog, Ljubljana« Židovska,ulica in' Stari" trg. (1) Kozmetični salon Slava G r i 1, Ljubl|ana, Beethovnova ul. 15 — se priporoča s specialnimi kremami, pudri in metodami za negovanje.. (t) Lokal primeren tudi za pisarno, oddam v najem. Janič, Celje. (n) Letovišča Letoviščarjil Za letovanj« r Poljanski dolini vam nudi domovanje in dobro prehrano z uporabo kopališča za 30 Din dnevno — gostilna Inglič, Srednja vas, Poljane nad Skofjo Loko. L Letoviščarjil Miren odpočitek in poceni letovanje dobite v idiličnih Retečah, pet minut od železniške postaje Gorenja vas-Reteče. Na raapolago več tujskih sob, naravno kopališče v Sori, smrekovi gozdovi, krasni izprehodi. Informacije daje: Kušar Tone, Reteče št 20, p. Škofja Loka. (L) Bančne vlož. knjižice nakup, prodaja, vnovče-nje za "gotovino naipovol-oejše: Poslovni zavod d. d., Zagreb, Praška ul. 6, II. nadstr., tel. int. 38-38. Naloge z dežele izvriuje mo naitočneje. (d) 5000 Din kavcije naložim v zanesljivo podjetje, kjer bi dobil stalno službo. Sem mizarski pomočnik z večletno prakso Sprejmem tudi drugo službo. Ponudbe pod »Samec« podružnici »Slovenca« v Celju. (d) Knjižico 27.000 Din Kreditne banke prodam. Zadnji dvig pred 3 leti, A. Hren, Cerknica. (d) Posojila na vložne knjižice daie Slovenska banka. Liubliana. Krekov trg 10 'o k ■ ->!f H-.u- Posestva Osmošolec klasične gimnazije instru-ira po nizki ceni čez počitnice za popravne izpite iz jezikov in drugih predmetov. — Ponudbe upravi »Slovenoa« pod šifro »Vesten« št 7752. M Akademik poceni instruira za po-n&rljalne izpite iz vseh predmetov. — Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Uspeh siguren« St. 7499. Naprodaj v Ljubljani na Vidovdanski cesti 18 pritlična ,h'3a z dvoriščem, Pripravna |e za poslovne ali za ločene stanovanjske prostore. Naprodaj le proti gotovini. Več . se. poizvg v pisarni Zavetišča sv. Jožefa, (p) Lepo posestvo s trgovino, ob banovinski cesti, na prometni točki na Krškem polju, ugodno naprodaj z vsemi pritiklinami ali"brez. Naslov v upr »Slov.« pod št. 7586. _(P) Hiša z velikim vrtom naprodaj. Celje, Dečkova cesta 14. (p) 1 • Hišo v strogem centru Ljubljane kupim — do 2 milijona dinarjev — za tri četrtine v knjižicah in eno četrtino gotovine. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Posredovalci izključeni« št. 7513., _(p) Hiše, vile, parcele, posestva od 20.000 Din naprej prodaja ln kupuje Realitetna pisarna, Ljubljana, Wolfova t. (p) Gospodinja viha iios, če je kruh prenizek in preveč kompakten, ker dobro ve, da pek, če hoče, lahko vse kaj boljšega napravi. Zato pa zahteva gospodinja, da dobi samo lepo. visoko, rablo pecivo, ki je lahko prebavljivo in tako, da 2e sam pogled nanj vzbuja tek. Kruh namreč ne sme samo napolniti želodca, tudi oči iri usta morajo prejeti svoi delež. Prodajale« moke mora, če mn je na tem. da se konzum poveča, dobavljati peku le kvalitetno najboljšo moko. Pa tudi pek sam je dolžan, da si nabavlja le prvovrstno moko, ker le tnko lahko zadovolji konzumente in služi tako najbolje tudi svojim lastnim interesom. Pek in prodajalec sta vezana, da delata v tem pogledu roko v roki. Vsem tem zahtevam se pa da le tedaj ustreči, že ima prodajalec na razpolago prvovrstno moko, kakor moko znamhe Biser Danata in Česfereg ki sta gotovo ene najboljših in ki nstrfezata tudi najstrožjim zahtevam. Moko ponudenih znamk zamore Vam dobavljati vsak 5as in po najnižjih cenah tvrdka A. VOLK, Liubliana, Resljeva cesta 24 Dražba hiše in zemljišča v Ljubljani. - Pri sodišču' Ljubljana bo 4. julija 1935 ob 11. uri, soba 16, dražba hiše Poljanska cesta 64 in gospodarskega poslopja (najmanjši ponudek je 257.287 Din) in travnika na Gal|evlci 5517 m' (najmanjši ponudek je 29.424 Din). Zemljišč« pri hiši j« prikladno kot stavbišče, parcelacija zagotovljena. Informacije na sodišču, soba št. 17 ali pri dr. Ben-koviču, Ljubljana, Beethovnova 14. (p) Lepa parcela ob Dunajski cesti v Brinju naprodaj: Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 7754. (p) Enodružinska hiša z vrtom, 5 minut od kolodvora Domžale naprodaj. Poizve se v upravi »Slovenca« pod št. 7709. (p) Stavbne parcele ob Večni poti, tik strelišča — naprodaj. Lega idealna, razgled krasen. Informacije daje vrtnar Herzmansky. (p) Dobro in praktično zidana vila ležeča v enem najlepših krajev Gorenjske, ne daleč od železnice, pri avtobusni postaji, pcdkle-tena, z elektriko, vodovodom, kopalnico in drugim komfortom, se prdda event. zamenja za hišo v mestu. Vprašati v upravi »Slov.« pod št. 7700. Posestvo v Makolah — 15 oralov zemljišča, trgovina in gostilna, gospodarska poslopja z žago, 2 kravi. 2 teleti,-1 konj ifi veš pripadajoči inventar naprodaj. Posredovalci iz-'ključen i. — VprafSti'ftfr Rihardu Tautz, Trg' Sv« bode 6, Maribor. (p) 1 " - vj IBESSI Pianino dobro ohranjen, poceni naprodaj. Pušpan, gostilna Vesel, Miklošičeva 21. (g) Razno Za kongres krasno izdelani barometri zastonj. Kažejo vreme zanesljivo 24 ur v naprej. Le za strošek 5 Din v znamkah na naslov: »Barometer«, Ljubljana I — poštni predal t8. (r) Za časa evhar. kongr. smo znižali cene oblekam. perilu itd. za 10 do 20%. Presker, Sv. Petra c. 14. Kolesa najnižje cene S. Rebolj 8 Drug Ljubljana, Gosposvetska Št. 13. M. Drenih Kongresni trg T. Avbe, zavijačke rute. Rizbe, zlata nit, trakovi itd. za nove avbt Največja zaloga ročnih del. Hranilne Knjižice vseh ■ deriarnih ' zarodov naittioaneje kupite, ali prodaste edino potom v Maribora. Za pdgovor 3 Din. Klavir prodam. ^Armeni, Domžale, Šolska ulica 12. (g) Harmonij prvovrsten, s 4 polnimi igranci, uporaben tudi zš manišo cerkev — ugodno naprodaj. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 7501. (g) Ivan Kacin, Domžalč dobavlja harmonije od, 2200 Din, evrop. in ameh/Okovje za stavbe in po-sistem. Pianine od 10.000 hiš tvor klej itd. izberete najceneje, tudi na knji Hotno šteto 7% investicijsko m stabilizacijsko posojilo - najbolje prodaste pri Bančno kom. zavodu v Mariboru. Otroški vozički najceneje pri' S Reboii 8 Drug Ljubljana, Gosposvetska št. 13. Din. Prodaja na obrok«. Zaloga: Gosposvetska 12, dvorišče, Ljubljana. Berite in oglašujte v nJem *: žice, pri »Jeklo«, Stari trg Vsakovrstno ZiafO kupuje po naiviffjiboenab -OERNE, mvelir, Liubliana 1 \frolfova uliea št 3. Pridobivajte novih naročnikovi KODAK fotografski aparati na O B R O K E JU (i O AGENCIJ A ZAGREB. DRASKOVIČeVA UC.34 ZAHTEVAJTE PROSPEKTE Uhiisno Solidno Poceni Lepi vrtni zložljivi fotelji ....... Din 65*- Sklopni fotelji za gledališča......Din 80*- Zložljive vrtne mize.........Din 120*- Sobni stoli.....od Din 42*- do Din 80*- Fini gostilniški stoli od Din 25'- do Din 50*- Ležalni stoli..............Din 85*- Pisarniški fotelji............Din 90*- Kuhinjski stoli.............Din 25- Gostilniški vrtni stoli.........Din 30*- Obešalniki za pisarne........Din 160*- Majhni sklopni stolčki.........Din 20'- KOMPLETNE OPREME: Kavarn hotelov, hino-dvoran, šol PARIfETI — FURNIRJI REMEC (0. , im! . ... ... ToVarna: DUPLICA - KAMNIK Prodajalna: LJUBLJANA, Kersnikova 7 ,PrI Franceljnu" - Kranj SO let Dobro blago, solidnost, zadovoljstvo polnoštc-vilnih odjemalcev Veletrgovina manufakture. — Industrija perila in splošne konfekcije. — Na debelo. — Na drobno. Obiščite nas sigurno 1 ZNltAlti C E N k dvokoles, otroških, mračnih, Invalidskih vo* čkov. pre voznih triclkljav, motorjev, šivalnih strojev. — Ceniki frniiko! .TRIBUNA" F. BATJrl, tovarna dvokoles tn otroških vo ifikov. L Ju hI In nn KnrlovSka cesta 4 Ali >e hočete svojega revmatizma, protina osroboditi 'i Trganje in zbadanje po udih in sklepih, otekli ndje, skrivljene roke in noge. trganje. zbadanje in Ščipanj« po raznih delih telesa, pa tudi sla bost oči so često posledica revmatlzma In bolečin t kosteh, katere je treba odpraviti, ker se sicer bolečine še stopnjujejo. Nudim Vam zdravilno, mokraruo kislino razkrajajoče, izmeno snovi in Izločevanje. . pospešujoč« dMHta idravljeaja t pijača, ki se na umeten način po vs«m naravno sestavlja Iz nekega blagodejnega zdravilnega vrelca, ki ga Je dobrolljiva mati narava darovala bolnim IJodam. PiSIte mi takoj In dobili boste ir. mojih v vseh driavah obstoječih sk'adiSč povsem zastonj In franko poskušnjo zajedno s poučno razpravo. Sami se boste uverlli o neškodljivosti tega sredstva id njegovtm naglem delovanju. 1'oStno zbiralno mesto-. ERNST PASTEHNAtK. BKRI.IN S. 0. Michaelkirehplaii 13. Abt. H. »03. •:> i 'ju Najcenejše in kvalitativno natboljše hrastove in bukove PARKETE dobavlja tn polaga tovarna REMEC - CO DUPLICA PRI KAMNIKU ieleznlika ln avtopostala Oglejte si naše satoge v tovarni ali v pisarni £jubljana, Kersnikova ulica 7, poleg Slamiia Obiskovalci Evharističnega kongresa zahtevajte povsod UNIONSKO PIVO iz Delniške družbe pivovarne Union, Ljubljana Na Sv. Petra cesti St 20 in Prešernovi ulici St 32 bomo do 15.juftjn odprodajali po 20—30 odstotkov znižanih cenah ca 2000 parov čevljev in sicer brez vsakih tovarniških napak. 1 ARA" j yj JTm. JLV/li čevlji so trpežni, elegantni in vendar najcenejši ■■■■■■■■■■■■■ Da nudimo strankam motnost mirne in temeljite izbire, smo rok ie prodaje primerno raztegnili PoMtnfkom Evhar. kongresa nudimo s tem edinstveno priliko cenenega nakupa. Vabimo Vas v naše prodajelne: „JARA" Sv. Pelra cesla št 20 FRANJA SNOJ Prešernova ulica št 32, tovarniška zaloga kvalitetnih čevljev znamke »JARA*. Rimske toplice (SLOVENIJA) _ ---------- - dnu «4 i. Mja *o M. HMMi. rtTldat km: v p»4- hi po- * »• Dim MO--. T rlaral mnl »»■ ■ - Iitrpal prospekti breipl*6ao pri petnltttt uradih »11 pri apravl kopali U« Umske toplic«. Jjbira ni ttfka, kadar treba določiti časopis, t katerem naj oglašuje trgovec aH obrtnik. Vsakdo bo pri tem upošteval list, potom katerega bo prišel naj-sigurnejše v stik z najširšimi kupno-močnimi sloji prebivalstva. In to je naš dnemiK »SLOVENEC", ki ga bere — posebno ob nedeljah — i malo izjemami vsaka slovenska hiša. En poskus Vas o uspehu prepričal Znane NANULE edin« nosi v toplih dneh ves lenski svet Mehanična tvornica opank ia obatve PETAR M. DUMITROV, PANČEVO Posetalkom evharlst Kongresa rokavice, IlOftilTlCe, moško in žensko perilo, žepne robce, kravate, čipke, razne galanterijske predmete, itd. nudi po nommi ceni Josip Petelinc, Liubliana za vodo, blizu Preiernovega spomenika. i, ,1' ' it I i • ' i r ■ r . t ii i II v Obiščite nemška kopališča in zmanjšajte stroške Vašega bivanja v Nemčiji s cenenimi 60 kakor tudi s o popustom M . j ca Ffflčl Pl na nemških državnih železnicah. v / :.. A/ Vsa pojasnila in prospekte daje: NemačkI saobračajni biro — Beograd Knežev spomenik 5. Tel. 30-003, 27-290. Hamburg - Amerika-Unie Redna proga na vse dele sveta z modernimi, lepimi, udobnimi parniki in prvovrstno postrežbo Zabavna potovanja po morju do Nordkapa, dežel ob Sredozemskem morju, do Atlantskih otokov in okoli sveta. tedenska 3 brsopatnikom 3a Severno flnmiko zvezana s cenenimi počitniškimi potovanji do Zveznih držav od Dolarjev 196'— naprej. Udobno in prijetno potovanje je s parniki Hamburg-Amerika-Linije Informacije, prospekte in vozovnice daje: Glavno zastopstvo za Jugoslavijo: Nemački saobračajni biro, Beograd Knežev spomenik 5 Telefon 30-003, 27-290 Zastopstvo Hamburg - Amerika - Linije, Ljubljana, „Putnik" Za »Jugoslovansko tiskarno« v Ljubljani: Karel Ce«. Izdajatelj: Ivaa Rakove* Uredniki Viktor Can£i&. litin* tri* 3. Saltatailk ■■-.......> nitnii^ O, t h o rl Marije z Brezij (tolo 3. Šmur minonca ■>ih]umi i ^,11 19 pli|( v spremstvu u.iim di kolortv ".t v mpsto /loto M.ivoc) Papežev legat stopa Kardinal blagoslavlja borskim na slovenska tla množico pred mari- kulodvorom (loto Bohm) Na levi Marijo čakajo v Naklem (foto 5, Smuc) Spodaj Marija v Mengšu (foto J. Smuc) Na desni Slovensko ljudstvo pozdravlja papeževega legata (Pragersko 'oloBoh — Nj. eminenca kardinal Hlond zapušča v spremstvu škofa dr. Rožmana in bana dr Puca v Ljubljani svoj vlak (loto Grabjoc) Spodaj pred kardinalovim prihodom pred ljublj. glav. kolodvorom (fofn Grabjoc' Nj. eminenca obiac v spremstvu generala Nedeljkoviča častno četo pred ljubljanskim kolodvorom (tolo Grabjec) Spodaj avto 2 Marijo v Kranju (foto J. Smuc) Spodaj: Kardinal, sin železničarja, med že lezničarji na Zidanem mostu (loto Hohm Spodaj. slavnostno razsvetljeni ljubljanski rotovž (loto 1 Smuc) Sprejem kardinala Hlonda pred ljubljansko stcl.i co, na levi od kardinala nuncij Pe grinetti, na desni nadškota dr. Bauer in dr Jeglič (foto Mdvv Spodaj' slavnostno razsvotljena Miklošičevi cesta na otvoritveni večer kongresa (loto J Sjiuc) Marija prvo noč v ljubljanski stolnici (foto Grabjec) Spodaj: slavnostno razsvetljena Ljubljana 28. junija zvečer (foto J. Smuc) \ IN HRVATOV Mladina nose 29. VI. zjutraj Marijo na Stadi n na Marijinem trgu (foto 3. Smuc) Spodaj: prizor z mladinskega sprevoda 29. VI. zjutraj (foto 3. Šmuc) Nj. cminonca kardinal logat daruje pontitikalno sv. maSo 30 VI. dop. (t Kroiel) Spodaj episkopat zapuiča H. slavnostno zborovanje (foto Grabjeci Spodaj: slovesen vhod kardinala-legata na Stadion ob priliki II. slavnoslnega zborovanja 30. VI. dopoldne Maturantje neso Marijo na tribuno, pred njo kardinal s spremstvom (foto Grabjec) Mladina neso Marijo na Stadion: na Miklošičevi cesti (foto Grabjec) Knezoškof dr. Rozman pridiguje med kardinalovo pontifikalno sv. mašo dolo Bohmi Nj. cminenca kardinal-legat podeljuje po sv maši papežev blagoslov oad stotisočeri množici noto L Maveci Spodaj na čelu zaključno procesije jo korakala zge vinska zastava razpulč« n*. Prosvetno zveze (foto Krošelj) podaj: Častniški zbor in načelniki vseh uradov v zaključni slavnostni procesiji (foto Bohm in 3. Smuc) Prte Ip*/ fm® Škof dr. Rozman obhaja mladino (toto Graojec) Spodaj rrladini je maševal sam kardinal-legat (f. Grabjoc) 26 000 slovenskih otrok pri sv. obhajilu (foto Grabjec) podaj 50.000 jugoslov. katoličanov na I. slavnostnem zborovanju 29. VI. popoldne (foto 3. Šmuc) Dr. J. Leskovar gevori na II. slavnos! nem zborovanju (foto Grabjec) Zastopnika kr. vlade, ministra dr. Ani. Korošec irf dr. M. Vrbanič na II. slavnostnem zborovanju (foto Grabjec) Major A. Melzger (Hrvat) govc: na II. slavnostnem zborovanju 30.000 slovenskih otrok počasti 29. VI. dop. evhar. Kralja roto Gra: nskih in hrvaških katoličanov ob priliki II. slav-lega zborovanja 30. VI. dopoldne, tega prizora ne bo pozabil nihče do smrti ifoto M. i.i Spo slov nost Na levi: nočna procesija z baklami na ljubljanskih ulicah doto Laznikt Spodaj: višek evharističnega slavija; pogled na 100 000 katoliških Slovencev in Hrvatov ob priliki II. slavnostnega zborovanja v nedeljo 30. VI. dopoldne doto m. T.) Slavnostne tribuna v bajni nočni razsvetljavi (loto Grabjec) ie; nor Še iz zaključne slavnostne procesije Levo in desno dvo ii neštetih skupin narodnih noš Spodaj skupina ii Dubrovnika z zastavo Spodaj: z razstave „Naše sloge" v kongresnih dnevih oltar po načrtih Toneta Kralja itolo Bohm Spodaj: eno .zmed 22 stanovskih zborovanj: tisocglavo mnc žica kmetiških mož v Unionski dvorani se stoje zaobljubuje in poje »Povsod Boga« (loto j. šmur) Ivo Kermavner n ičelnik rediteljstva, ki je vzd.ževalo na kongresu tak vzoren red in točnost; nje gov namestnik je bil g Hvale vseh rediteljev pa nad 1200 Z razstave cerkvene umetnosti v kongresnih dnevih nekaj Plečnikovih del Spodaj.• živahno vrvenje okrog Stadiona v vseh kongresnih dnevih^ Ni eminenca kardinal-legat dr. Aug. Hlond s svojim spremstvom: ^mšmmmmšmm sšssegmmimmš^š. Zastopstva katoliškega dijaštva v sto- vesnih sprevodih itoto 3. Smuc Spodaj: kongresna izložba Jugslovansko knjigarne Neutrudne ritanke In samaritam so i zdravnik ;eiu skrbeli za zdi.i-;e udeležene - Spodaj, kongresna izložb. ec na Poljanski cesh N lovi: kongresna izložba M. Tičar v Selenburgovi uli N dosni. slovenska kolonija iz daljnega Niša v procesiji Prilogn »Slovenca.. - Bakrotisk Jugoslovanske tiskarne Zastopstva vseh neslovenskih škofij Jugoslavije v slovesni sklepri procesiji itoto Grabioci Na levi Kardinal-legat, ki je sale zijanec, srodi svojih sobratov na Rakovniku dne 1. t. m Na desni: cerkveni in prosvetni dostojanstveniki ter ljudstvo se po slavija od kardinala legata ob priliki njegovega odhoda iz Ljubljane dne 2 t. m opoldne