Mnišfro in liprasništuo:
Maribor, Koroške ulice 5.
„STRAŽA“
utaja v pondeljek, sredo in petek popoldne.
Rokopisi se ne vračajo.
Z uredništvo® se more govoriti rsrJi dan od 11.—12. ure dopold
Telefon št. ; s
Naročnina listo:
Celo (eto................r2 K
Pol leta.................6	K
Četrt leta............... 3	K
Mesečno.................. l	K
Posamezne številke iO v. Zunaj Avstrije celo leto !? K.
Inserati ali oznanila
se računijo s 15 vin. od 6 redne petitvrste; pri večkratnih oznanilih velik popust
Neodvisen političen list za slovensko ljudstvo.
St. 121.	Maribor, dne 21. oktobra 1910.	Letnik II.
Razkosavanje kmeekih
posestev.
Iz Slov. goric, 19. okt.
Pri nas ne mine skoro teden, dat ne bi izginil kak kmet iz svojega, po stariših podedovanega posestva. Prodaja, zlasti pa razkosavanje posestev, se vrši pri nas kar v veliki meri in nekam sistematično. Da mora to peljati k poginu kmetijstva v Slovenskih goricah, je pač samoobsebi umevno. A največ imajo v tem oziru na vesti razkosevalci posestev sami, katere bi ,pri nas pač opravičeno smeli imenovati „m e -s a r j e kmečkih poseste v.“ Ti „mesarji“ kmečkih posestev imajo svoje agente in špijone, ki jim naznanjajo, kateri krnet je ravnokar najbolj v denarni stiski ter porabijo to priliko, da ga vjamejo v svoje zanjke. A tudi rodbinske razprtije in druge nesreče so jim posebno dobrodošle za njihove umazane namene.
Zlasti nečuveno je postopanje nekih „kompanjo-nov“, ki kar v „kompaniji“ razkosavajo kmečka so-sestva. Tako je ta „kompanija“ porabila neko razprtijo med možem in ženo, da je kupila od moža njegovo posestno polovico po jako nizki ceni. Žena. sicer noče prodati svoje polovice, toda izročena jim je vendar na milost in nemilost, kajti na posestvu je vknji-ženih več upnikov. Ker jim ne bo hotel nihče plačevati obresti („kompanija“ nalašč ne bo plačevala obresti, a žena soposestriica pa tudi ne bo mogla od vseh vknjiženih dolgov plačevati obresti, ker pripada le polovica dolga na njo), bo prišlo posestvo draž-benim potom na prodajo. Ženine polovice ne bo nihče hotel kupiti, ker skupno s „kompanijo“ ne more gospodariti na tem posestvu, in tako bo ta Čedna „kompanija“ dobila za slepo ceno to posestvo. Se nekaj k temu slučaju! Ta čedna „kompanija“ je baje sedaj že celo pripravljena, prejšnje moževo polovico prodati ženi, ako ji (kompaniji) da zaslužka 2000 K (reci in piši dva tisoč kron). Ah se ne da ničesar proti takim kupčijam ukreniti? Kje so oblasti, kje vlada, kje postave? Oblasti dajejo žalibog celo koncesije takim razkosevalcem in postava je v tem oziru jako pomanjkljiva!	i
Tukaj je treba v prvi vrsti samozavesti kmetov, da take pijavke naženejo od hiše, da ničesar od njih ne kupijo. A če že nekateri kmet mora res svoje posestvo razprodati in razkosati, ali bi njemu same-
PODLISTEK. Izdelovalci dijamantov
(Iz angleškega. — Prevet J. M.).
(Konec.)
„Da, Cev se je razletela in pobila vsa moja okna in del mojih priprav; kljub temu sem pa dobil nekoliko dijamantinega praška. Sledeč problemu o pridobitvi visokega tlaka na raztopljeno zmes, iz katere naj bi se kristalizirali dijamanti, sem naletel na nekatera raziskovanja Daubreeja v pariškem Labora-torie des Poudres et Salpetres. 'On je pustil eksplodirati dinamit v trdo zaprtem jeklenem valju, ki je bil preveč močan, da bi se razletel, in spoznal sem, da je mogel razdropiti skale v prah, ki ni nepodoben južnoafriški zemlji, <v kateri se nahajajo dijamanti. Bila je strašanska naloga za moje imetje, toda dobil sem jekleni valj narejen« za moje namene po vzorcu. Dal sem vanj vso svojo tvarino in vse razstrelivo, naredil ogenj v svoji peči, položil vanj celo stvar — in se podal na izprehod.“
Nisem se mogel zdržati smeha vpričo njegovega zaupljivega vedenja.
„'Ali vam ni prišlo na misel, da bi vam utegnilo hišo pognati v zrak? Ali so se nahajali tudi še drugi ljudje v hiši?“
„Bilo je v interesu znanosti“, je rekel konečno. „V spodaj ležečem nadstropju je živela družina nekega branjevca, ,■ fr sobi za menoj pisalec prosilnih pisem, zgoraj pa dve cvetličarki. Morebiti je bila stvar v resnici nekoliko lahkomiselna, *Mogoče je pa tudi bilo, da ni bilo vseh doma.“
„Ko sem prišel nazaj, je bila stvar ravno tam, kjer sem jo pustil, sredi razbeljenega oglja. Razstrelivo ni razgnalo ogrodja. Sedaj sem imel pred seboj
mu škodil dobiček, katerega vtaknejo ti „mesarji“ kmečkih posestev v svoje globoke žepe?
Nadalje lahko uspešno zastavijo pot tem „mesarjem“ naše posojilnice in hranilnice, da v nobenem slučaju, kjer ima tak „mesar“ zraven svoje roke, ne dovolijo brezbremenskega odpisa posameznih parcel ali pa vložkov, ampak da nemudoma tirjajo nazaj celi dolžni znesek!
Tudi gg. notarji m odvetniki, pri katerih delajo stranke kupne pogodbe, naj bi kmečke stranke natančno poučili ali pa take kupčije preprečili, zlasti v slučajih, kjer hoče le mož ali pa žena svojo posestno polovico prodati.
Mi pa bodemo zanaprej vsako prodajo in razkosavanje posestev potom teh „mesarjev“ objavili v naših listih, da ljudstvo spozna svoje „prijatelje“. 0-brniti moramo vso pozornost na te žalostne razmere, dokler Še ni vse zamujeno. Na vsak način moramo delovati na to, da bomo tem „mesarjem“ preprečili njihovo pogubonosno „delovanje“.
If ©kaj migljajev našim društvom.
Zimski Čas je pred vrati; našim društvom se
bliža zopet Čas živahnega notranjega dela. Kakor smo ponosni na našo mogočno in krepko se razvijajočo društveno organizacijo, kakor nas veseli kipeče življenje in mladostna agilnost mnogih naših društev, ravno tako nas boli in žalosti, če čujemo, da. v kakem kraju naše društvo spi, da Člani ne kažejo nobenega zanimanja, da je obisk pri prireditvah slab itd.
Gotovo je umestno, če sedaj ob pričetku, rekel bi, nove sezone našega društvenega življenja, podamo nekoliko praktičnih migljajev, kako vzdramiti zanemarjena društva in vzbuditi za nje novega zanimanja.
Dva glavna vzroka, ki največ pripomoreta, da so ponekod društvene prireditve slabo obiskane, sta: indiferentizem in želja po hrupnih zabavah. Oba ta dva vzroka se dasta odpraviti samo s sistematičnim in smotrenim izobraževalnim delom. Zlasti bi bilo napačno, če bi hoteli izganjati hudiča z belcebubom, ter hi začeli prirejati po naših društvih glasne zabave, ki naj bi privabile mlačne in indiferentne. To bi bila gotovo pogubonosna pob
Ako hočemo v tem oziru sanirati naša, društva na zdravem temelju, se moramo držati načela:	zu-
drugo važno vprašanje. Znano vam je, da je Čas zelo važen činitelj pri kristalizaciji, Ako hitite «s kemičnim procesom, so kristali majhni — samo z dalj časa trajajočim postanejo količkaj veliki. Sklenil sem, da pustim to pripravo dve leti se hladiti s tem, da pustim tekom tega časa toploto f polagoma pojemati. Sedaj sem bil pa popolnoma brez denarja, In ker pa sem moral vzdrževati velik ogenj in plačevati najem-ščino od svoje sobe, in ravno tako tolažiti svoj glad, sem bil skoro brez vinarja na svetu.
„Skoraj vam ne morem našteti vseh pripomočkov za silo, katerih sem se moral oprijeti, ko sem delal dijamante. Prodajal sem časnike, držal konje, odpiral kočije. Mnogo tednov sem pisal naslove na kuverte.' Imel sem službo kot pomočnik pri človeku, ki je imel voz za smeti, in sem delal na eni strani ceste, on« pa na drugi. Enkrat nisem imel cel teden nobenega dela, in sem prosjačil. Kakšen teden je bil to. Nekega dne je ogenj skoro pošel in jaz nisem že cel dan ničesar jedel; nek majhen fant, ki je peljal svoje dekle na sprehod, mi je dal trideset krajcarjev — da se postavi! Hvala nebesom za necimurnost! Kako so mi dišale prodajalnice rib! Toda jaz sem šel in vse izdal, za oglje, in kmalu sem imel peč zopet svitlo ru-dečo: in potem —. No, lakota naredi iz človeka — norca.“
„Navsezadnje sem pred tremi tedni pustil, da je ogenj pošel. Vzel sem valj in ga odprl, ko je bil še tako vroč, f da sem' si vse prste opekel; in s pomočjo dleta sem izbrskal iz njega lavi podobno stvar in jo stolkel s kladivom v prah. In našel sem tri velike dijamante in pet majhnih. Ko sem sedel na tleh in tolkel prah, so se odprla vrata in v sobo je stopil moj sosed, pisatelj prosilnih pisem. Bil je pijan — kakor po navadi. „Anarhist“, je rekel. „Vi ste pijani“, sem dejal jaz. (.Nevarni lopov!“!, Se rekel on. „Pojdi k svojemu očetu“, sem mu rekel, misleč očeta laži. „Nič zato“, 5® rekel in mi zvito namignil, in
najua slika prireditve naj bo sicer izrazita, a dostojna in primerna, njen obseg pa globoko premišljen in ne preobsežen.
K tej naši tezi nekoliko pojasnjujočih in vteme-ljujočih pripomb :
Mnogokrat je vspeh prireditve nepovoljen radi nezadostnih predpriprav. Ne poskrbi se za primerno razglasitev in agitacijo, kar je posebno tam, kjer organizacija ni dovolj tesna in je malo zaupnikov, zelo in nujno potrebno. Naznanila po časnikih pridejo mnogokrat prepozno in nimajo seveda nobenega vspeha. Tudi način, kako se vabi, mora biti določen in premišljen. Včasih dobijo posamezniki pismena vabila ali se jih vabi osebno, takrat pridejo. Ce se potem drugič vabi kar splošno, je nevarnost,, da smatrajo nekateri prireditev za manj vredno in se je ne udeleže. Ravno tako je vprašanje lokala precejšnje važnosti. Kjer je mogoče, si moramo izbrati lokal po tem, kakor si mislimo udeležbo. Zavedati se moramo vedno, da vpliva lepa, obširna dvorana, ki je pa skoro prazna, na udeležence mučno, med tem, ko vzbudi neznaten lokal, če je napolnjen, veselo razpoloženje. Taki momenti, da se zde komu mogoče postranski, ne vplivajo samo na vsakokratno prireditev, ampak tudi na številnost obiska pri drugih prilikah. Pozabiti namreč ne smemo, da človek ne gre rad tje, kjer se bo Čutil sam in vsi drugi radi zevajoče praznote deprimirane-ga, da ga pa srce vleče tja, kjer bo videl vesele in zadovoljne obraze.
Glede- vsebine in programa prireditve se nam zdi važno sledeče:	Program naj bo vedno že v na-
prej natančno določen in razglašen, da ljudstvo ve, kaj sme pričakovati. Na slepo srečo marsikdo ne izdaja rad denarja. Ravno tako se mora brezpogojno skrbeti, da se naznanjeni program tudi v celem obsegu izvaja, ker razočaranje, ako kaka zanimiva točka odpade, vznevolji ljudi in jih odtuji. Ce nastopajo govorniki, naj se poskrbi za kolikor mogoče spremembe. Vedno eden in isti govornik ne vleče. Se tako dobrega dovornika se naveliča s časoma najvstrajnejši in najmarljivejši poslušalec. Program naj ne bo preobsežen. Nekoliko časa človek rad z zanimanjem sledi, ako pa traja vsa stvar le predolgo, ga zmuči in napravi antipatičnega, Ce pa gre udeleženec nekam nezadovoljno domov, vpliva to slabo na bodoče prireditve. Mesto predolgih oficijelnih programov se mogoče kje lahko uvedejo neoficijelne proste zabave, ki slede prvemu delu. Po nekod so se take dostojne in neprisiljene zabave, kjer se sliši kako humoristično
kolcalo se mu je in naslonil se je na vrata ter začel jecljaje praviti, kako je stikal po moji sobi in« kako je šel zjutraj na policijo, in kako so zapisali vse, kar je vedel povedati, Nato mi je prišlo naenkrat na misel, da sem se nahajal v pasti. Ali bi bil moral povedati tej policiji svojo malo skrivnost, tako da bi bila izdana, ali pa bi me v resnici imeli za anarhista. Radi tega sem stopil k svojemu sosedu, ga prijel za ovratnik in ga malo stresel, nato sem pobral svoje dijamante in odšel. Večerni listi so imenovali mojo sobico tovarno bomb. In sedaj ne morem na nobeden način oddati teh stvari.“
„Ako stopim h kakemu imenitnemu juvelirju, mi rečejo, naj počakam, (ter odidejo, / in pošljejo ^ pomožnega prodajalca po policaja, in potem jim rečem, da ne morem čakati. In ko sem našel človeka, ki trži z ukradenim blagom, je enega dijamanta, ki sem mu ga dal, meni nič tebi nič vtaknil v žep in mi zagrozil, da me da zasledovati, ako ga nazaj zahtevam. Sedaj hodim okoli, noseč seboj okoli vratu dijamantov v vrednosti več sto tisoč funtov šterlingov, pa nimam niti hrane niti strehe. Vi ste prva oseba, kateri sem vse zaupal. Vaš obraz se mi je zdel prijazen in iaz sem v veliki stiski.“
Pogledal mi je v oči.
„Blazno bi bilo od mene“, sem rekel, „kupiti dijamant v takih okolščinah. Vrhu tega jaz tudi ne nosim seboj v žepu stotakov. Vendar jaz vam verujem več kot polovico vaše povesti. Storim pa, ako vam je drago, to-le: pridite jutri v mojo pisarno . . .“
„Vi mislite, da sem tat!“, je rekel strogo. „Naznaniti me hočete policiji. Ne pojdem v past.“
„Prepričan sem, da niste tat. Tukaj je moja vizitka. Vzemite jo za vsak slučaj. Ne da bi morali k meni priti. Pridite, ako hočete.“
Vzel je mojo vizitko in malo zastavo za mojo dobro voljo.
in zadoni naša lepa pesem, zelo dobro obnesle in u-godno vplivajo na udeležbo.
Prepričani smo, ako bodo merodajni faktorji pri naših društvih upoštevali te naše nasvete, se bo marsikje društveno življenje pomladilo in bodo izginile moreče megle letargije in nezanimanja.
Zanimivi momenti iz stavke na Francoskem.
Pariz, dne 16, okt.
Vse pariške železniške postaje, so zasedene po vojakih. Po dvoranah, hodnikih, vežah in peronih pa-trulirajo vojaki z nasajenimi bajoneti. V poslopjih postaj in okoli istih se srečava na vsak korak po par policistov ali republikanskih gardistov. Po mestu se srečuje vsak hip vojaške čete, ki so dirigirane sem in tja. Izgleda, kakor da bi bili pod obsednim stanjem, v vojni, ali v revoluciji.
*
*■ *
Vladi se ne zdi pariška garnizija dovolj močna za vzdrževanje reda in miru. Zato je dirigirala več polkov iz provincije v glavno mesto države. Železniški tir je na vseh črtah zastražen po vojakih. Vse mostove čuvajo na obeh straneh močne vojaške patrulje. (Družbe in vlada se namreč boje, da ne bi ti stavkujoči delavci spustili mostove: z dinamitom v zrak.
Torej vse kakor da bi šlo za pravo, pravcato revolucijo.
Nedaleč od Pariza so stiavkujoči železniški u-službenci ustavili neki vlak, sestavljen iz; devetih voz, v katerih je bila sama živina. Stavkovci so najprvo prisilili strojevodjo, da je izstopil iz vlaka, potem so kar vse vozove odprli in izpustili živino na svobodo.
m
• *
Interesantno je življenje okoli severnega kolodvora, Na ta ogromni kolodvor, kamor prihaja vsak dan okoli 400 vlakov in jih odhaja ravno toliko, sta odprta samo dvojna vhoda — eden za kratke, .drugi za dolge vožnje — in Še ta sta zastražena po vojakih in redarjih.
Prve dni je bil postavljen kordon vojakov in redarjev, skozi katerega so spuščali le osebe, ki so imele retour-vozne listke. Izdajanje novih voznih listkov je bilo sploh ustavljeno. Sedaj so pa napravili ograjo, ki je seveda tudi dobro zastražena, in pred to ograjo se mora vsakdo legitimirati, predno ga pustijo notri.
m
Sinoči so tudi delavci električne centrale sklenili, da stopijo v stavko. Okoli devete ure so kar naenkrat ugasnile vse luči v elizejski palači (kjer je stanovanje predsednika republike), 5n v ministrstvu notranjih stvari (kjer stanuje ministrski predsednik Briand); a kmalu potem so ugasnile luči v policijski prefekturi in justični palači.
Skoro so se ustavili vsi električni tramvaji po vsem mestu. Vozovi električnega tramvaja so obtičali sredi cest. Seveda je med potniki v posamičnih vozeh nastal velikanski krik. Ali pomagalo ni nič, dokler se onim na centrali ni poljubilo, da so zopet napravili zvezo toka.
Na mesto stavkujočih delavcev in uslužbencev so stopili vojaki, ki oskrbujejo službe v električni-centrali, tramvajski promet v mestu je pa deloma ustavljen.
Teorija in praksa.
„Delavci, zgrabite za kose,, motike in krampe! Udarite na vaše sovražnike, izkoriščevalce ljudstva! Potem bom jaz v vaši sredini!“
Tako je govoril sedanji francoski ministrski predsednik Briand 10, aprila 1890. (Tedaj je bil gospod Briand še-le urednik nekega soeialdemokraške-ga lista in zategadelj je nastopal tudi tako navdušeno za socialdemokratične principe. Briand je dal francoskim socialistom ideje za generalni štrajk in s tem tudi načrt za revolucionarno stavko. On je hujskal in podpihoval, dokler delavske množice niso bile prepričane, da se zamore s štrajkom, s silo nastopiti celo proti armadi, Ti nauki so se oprijeli in to gibanje je začelo vedno bolj napredovati, Briandovi prijatelji so pa to hujskajoče delo nadaljevali, dokler niso letos železničarji napravili znanega žalostnega poskusa.
A predno je še ljudstvo zgrabilo za kose, motike in krampe, je konjenica napravila na ljudske množice atake in je pohodila otroke, starčke in žene. A kje je bil Briand? Sedel je v elegantnem salonu ministrskega predsedništva in je vodil iz varnega skrivališča pobijanje r razburjenih' stavkujočih delavcev.
To smo videli letos na Francoskem. 'Ali bi bilo v Avstriji boljše. Če bi sedeli voditelji socialne demokracije na ministrskih stolcih? Našim delavcem, posebno socialnim demokratom, bi ne bile na življenja pot nastlane posebno duhteče rožice ' ob kaki splošni stavki, če bi bil na primer dr, Adler ministrski predsednik, Resel, dr. Schacherl, Kristan, Cobal et consoles pa bi sedeli na drugih ministrskih sedežih. S tisto brutalnostjo, kot je zadušil „sodrug“ Briand, francoski železničarski Štrajk, bi ti rudeči generali nastopali ob kakem štrajku naprarn delavcem. Kajti drugače bi bil sloves njih ministrovanju v nevarnosti in to bi bila največja bolečina- za socialdemokratko stranko.
Najglavnejša socialdemokratka zapoved se glasi : „Ti moraš tvoje voditelje spoštovati, da bodo na lestvi časti in slave zlezli visoko na vrh' ter se jim bo dobro godilo na zemlji!“
Politični pregled.
Kranjski deželni zbor.
Seja 19, okt.
Pred sejo se je zbral klub 'S. L\ S,: Povdarjalo se je velik pomen zmage profesorja Jarca pri državnozborski volitvi na Dolenjskem, ©r. Šušteršič je tudi poročal, da je cesar potrdil novi ljubljanski občinski Statut in občinski volilni red za celo deželo.
Poslanci S. L. S. so k seji z ozirom na zmago na Dolenjskem .prišli s cveticami v gumbnicah, kar je posebno bodlo liberalce.
Vloženih je bilo več peticij in predlog poslanca Lavrenčiča glede meščanske korporacije v Kamniku in poslanca Pibra radi pašnikov.
Sprejet je bil predlog poslanca f dr. Lampeta, da se odpomore kmečkemu ljudstvu r glede škode povzročene po elementarnih nezgodah in črvih.
'Mestni občini ljubljanski se dovoli najeti posojilo v znesku 1,450.000 K;' proti	obrestovanju;
naknadno se Še dovoli mestu Ljubljana, da sme najeti za svojo zastavljalnico Še 200.000 K posojila. Odpravi se mostnina na mostu čez Kulpo ob Brodu.
Liberalec dr. Triller je napadel S. L. S., češ, da S. L. S. ni prijateljica moderne šole in ne skrbi za učiteljstvo. Odločno ga zavrne dr, Lampe.
Sklene se za deželna poslopja ustanoviti lastni zavarovalni fond, kar pa ni bilo ljubo ne nemškim in ne slovenskim liberalcem, ki skrbijo samo za svoje židovske zavarovalnice.
Liberalec dr. Novak predlaga, da se dovoli u-voz tuje klavne živine in mesa iz Argentinije. Predlog se je zavrgel z glasovi poslancev S. L. S., ker je bil naperjen proti kmetom. Liberalci so strastno zavzeli protikmečko stališče in so zahtevali neomejen . uvoz tuje živine in amerikanskega mesa v Avstrijo. Taki prijatelji kmeta so liberalci. Razvila se je pri tem zelo živahna debata. Dr. Triller je ob tej priliki napadal katoliško cerkev, zakar pa je dobd od posl.
S.	L, S. zaslužen odgovor.
Danes dne 21. oktobra pridejo na vrsto:	pred-
log glede cestnih doklad, zaradi volitev v deželni železniški svet, nujni predlog poslanca dr. Zajca radi reorganizacije \ deželnega ( sanitarnega .sveta, nujni predlog poslanca Matjašiča glede odpomoči vinogradnikom. Na vrsti je tudi poročilo finančnega odseka glede proračuna deželnega fonda.
Odkar ima S. L. S. večino v kranjskem deželnem zboru, se delo vedno lepše razvija.
Dalmatinski deželni zbor.
V seji od dne 19. t. m. je bil feprejet nujni predlog poslanca dr, Trumbiča za reformo volilnega reda za deželni zbor. iPredlog poslanca Dulibiča za uvedenje splošne volilne pravice je bil odbit,, in to iz razloga, Ker ni upanja do vspeha. (Namestnik Nar-delli je namreč izjavil, da je vlada proti splošni volilni pravici v deželne zbore, ker jim pripada tudi reševanje važnih administrativnih poslov. Sicer pa je vlada pripravljena 1 tudi osebam, ki so bile dosedaj izključene od volilne pravice, dovoliti primeren vpliv pri sestavljanju deželnega zastopstva.
Nato je bil izvoljen poseben odbor, ! ki se bode bavil z volilno reformo in ki bo permanenten do iz-vedenja te reforme.
Dalje je bila soglasno vsprejeta resolucija glede priznanja reciprocitete zagrebškega vseučilišča. Tudi italijanski poslanci so glasovali za to resolucijo. Slednjič je bila vsprejeta resolucija poslanca Bi-anldnija za ustanovitev umetniške akademije v Dalmaciji.
Kalentlarij avstrijskih delegacij.
Vojni odsek avstrijske delegacije se sestane dne
24.	t, m. ter bo najprvo razpravljal o mornariškem proračunu. Obravnavanje se bo raztezalo menda čez vse dni oktobra. Plenarne seje bi se potemtakem vršile Še-le dne 8. novembra ter bi trajale nekako do srede meseca novembra, ako se prej ne skliče državni zbor. Delegacijski odsek za zunanje zadeve se snide najbrž dne 26. t. in. ter se bo na njem obravnaval bosanski proračun.
Bosanski veleposestniki in kmetje.
Moslemanski veleposestniki so imeli konferenco, na kateri so se posvetovali, kako naj se branijo veleposestniki proti kmetom- ki se upirajo plačevanju davkov. Sklenili so poslati deputacijo k deželni vladi in sklenili so tudi obrniti se na skupnega finančnega ministra Buriana ter eventuelno prositi tudi za avdijenco pri cesarju.
„Prosim, mislite, da je tako najbolje in pridite“, sem dejal.
Dvomljivo je zmajal z glavo.
„Nekega dne vam z obrestmi povrnem to svotico — s takimi obrestmi, da se bodete čudili“, je rekel. „Na vsak način pa, ali bodete obdržali to skrivnost za-se? . . . Ne hodite za menoj.“
Prekoračil je ulico in odšel v temo proti malim stopnjieam pod obokanim hodnikom, ki je držal v u-lico Essex, in jaz sem ga pustil iti. In takrat sem ga poslednjikrat videl.
Pozneje sem prejel dve pismi od njega, v katerih me prosi, da bi mu poslal bankovcev — ne čekov — na gotov naslov. Premišljal sem celo stvar dobro in ukrenil potem, kakor sem mislil, (da je bilo najbolje.
Nekoč me je obiskal, ko me ravno ni bilo doma, Moj paglavec mi ga je popisal kot želo suhega, umazanega in razcapanega človeka s strašnim kašljem. Zapustil ni nobenega sporočila.
To je bilo zadnjikrat, ko sem cul o njem. Vča-slil bi. rad vedel, kaj se je zgodilo z njim. Ali je bi! duhovit človek s fiksnimi idejami ali sleparsk trgovec z dragulji ali je v resnici izdeloval dijamante, kakor je trdil ? Poslednje je ravno dovolj verjetno, da me navdaja z mislijo, da nisem porabil <■ najbolj sijajne priložnosti v svojem življenju.
Seveda sedaj je morda že mrtev in njegovi dijamanti malomarno vrženi proč !— ■ eden izmed njih, ponavljam še en krah je bil tako velik kakor moj palec. Ali pa morebiti še vedno hodi okoli in skuša prodati svoje stvari.
Prav mogoče je, da se povspne v družbi in me sam pri sebi graja radi pomanjkanja podjetnosti pri meni. Včasih mislim, da bi bil moral vsaj pet funtov šterlingov riskirati.
Ma Koroščevem.
(črtice iz domače zgodovine).
Ker so slovenski listi (na primer „Straža“ št, 110) naznanili, da sta gospod Ivan Krajno in soproga Avgusta, rojena Bratanič, . prodala svoje veleposestvo tik cerkve sv, Tilna pri Velenju gospodu J. Ogrinu z Vrhnike, naj cenjenim bralcem Vašega lista povem, kar vem o tem posestvu, ki slovi po vsej Šaleški in Savinjski dolini.
Prvi in najstarejši posestnik tega posestva nam je znan Matevž Kaseznik, ki je leta 1768 napravil u-stanovo, da se vsako soboto v župnijski cerkvi na oltarju M, B. sedem žalosti služi tiha sv. maša za-nj in za njegovo rajno ženo Marijo. Leta 1757, oziroma 1759, je Matevž Kaseznik kupil od bolnišnice v Celju pravico žitne in vinske desetnine, vredne 8600 gld.
Njegov sin Janez Kaseznik 1 se prvi v listinah imenuje po domače Korošec, ljudstvo je njegov dom navadno nazivalo: „Na Koroščevem“, ali pa „Pri Korošcu.“
Ta Janez Kaseznik je leta 1807 napravil dve novi ustanovi: 1. za svojo rajno ženo Uršo in 2. za svojega rajnega sina Matevža.
Znamenita je ustanova r očeta Matevža Kasez-nika, ki je bil naročil, da pet ubožcev dobi ob sobotah' po ustanovljeni sveti maši mali zajutrek na Ko-> roščevem.
Ker so nastopni posestniki ubožcem naročevali Še za razne druge rajnce moliti, se je nekoč' šaljiv ubožec pritožil, da se molitve „gmerajo“ f (množijo), štručke pa od leta do leta zmanjšujejo.
Ko je bil Kaseznikov sin Matevž umrl, priženil se je na Koroščevo Križan iz Tesnega, Njemu so se rodile tri hčere: Ana, Jožefa in Antonija, in sin J a-nez. Poslednji je prevzel očetovo veleposestyo na Koroščevem, po Ano je bil pa prišel Anton Dreo (ali Dreu, kakor se je sam pisal] iz Mozirja, Jožefo je
snubil Miha Vošnjak, usnjar iz Šoštanja. Tončko je pa dobil Deutschman, pek v Celju.
Jožefa je Vošnjaku rodila tri sinove: f doktorja Jožefa. [ bivšega državnega poslanca in slovenskega slovstvenika, potem inženirja Mihaela, in Franca, ve-leobrtnika v Šoštanju.
Gospa Deutschman je povila hčerko Henriko, ki je svojemu možu sodniku majorju darovala sinka Franca, sedaj odvetnika v Šoštanju* in hčerko, ki ima c. kr. gimnazijskega profesorja gospoda Fr. Že-lezingerja v Gradcu. Ker je gospod major kmalu u-mrl, je mlada vdova vzela z višjim dovoljenjem svojega sestriča, gospoda inženirja Mihaela Vošnjaka, zakon in mu je porodila sina gospoda dr. Bogomila Vošnjaka.
Ana omožena Dreo ni ostala dolgo v Mozirju, jen podvzeten mož je pregovoril svojega svaka Janeza Križana, da sta menjala svoji posestvi. Križan je šel s Koroščevega .v Mozirje na Dreovovo in gospod Dreo je prišel s svojo soprogo v Šentilj na Koroščevo.
Ž njim se je začelo v Šentilju' novo življenje. Pozidal je lepo pivovarno ( s primerno ledenico, potem krito kegljišče. Nastalo je na Koroščevem živahno življenje. Da bi pivo laglje razpečaval v Savinjsko dolino, naročil si je laških zidarjev, da mu pozidajo ob Trnovi novo cesto iz Šentilja do Žalca
Do Zajčkega mlina je šlo vse dobro. Tam je pa gospodu Dreoth jelo primanjkovali „drobiža.“ Stopil je v zvezo z graščino Novi Klošter, ki mu je svoje tlačane dala na razpolaganje proti temu, da zapusti tok potoka Trnave ter izpelje cesto mimo Novega Kloštra na Št. Peter v Savinjski dolini, Klanjec pred Novim Kloštrom je bil kriv, da lepa cesta ni bila potrjena za okrajno cesto 5n da Dreo ni dobil za-nj o pravico „mavte“, kakor se je gotovo zanašal.
Prevelike skrbi spravile so ga v zarani grob. Zapustil je vdovo, ki je vzela v zakon Ješovnika iz
Balkanska zveza.
V Sofiji se z vso gotovostjo govori, da se ustanovi eveterozveza, v kateri bi bili Bolgarija, Srbija, Grška in Crnagora.
Crnagora.
(Izseljevanje iz kosovskega vilajeta in Skadra v Crnogora . narašča od dne do dne f in spravlja črnogorsko vlado v vedno večje zadrege. Vsa prizadevanja, da bi se izseljence spravilo nazaj vi domovino, ne da bi bili kaznovani, so brez vspeha. (Dne 18. t. m. je izročila vlada vsem cetinjskim zastopnikom ve-> lesil spomenico, v kateri jih opozarja na težaven položaj,, v katerem se nahaja. Odbor meščanov je izdal na prebivalstvo oklic, v katerem prosi milodarov za izseljence.
Preganjanje Srbov v Macedoniji.
Skopljanska policija je pred tednom pozvala vse srbske podanike, nastavljene na srbskih srednjih 'šolah, ter jim sporočila, i da jim je najstrožje prepovedano poučevanje na Turškem. V istem času je vila-jetski naučni načelnik pozval ravnatelje srbske gimnazije, učiteljišča in obrtne šole, ter jim sporočil, da ne smejo od naslednjega dneva nadalje pustiti v srbske Šole niti enega srbskega podanika ter jim zagrozil, da se bodo morali zagovarjati pred sodiščem, če se ne bodo ravnali po tej naredbi. Posledica te nezakonite naredbe ne bo ničesar drugega, nego da se bodo začele zapirati srbske šole v Skoplju, ker ne morejo srbskih učnih moči, ki so srbski podaniki, nadomestiti z drugimi. Ta prepoved učiteljem, da poučujejo v skopljanskih srbskih šolah, je samo še-le začetek’ velike akcije, katero mislijo podvzeti MDadotur-ki zoper narodnostne šole v Macedoniji. Zoper to naredbo je srbska vlada protestirala v posebni noti, v kateri se sklicuje na konzularno konvencijo med Srbijo in Turčijo, ki dovoljuje srbskim državljanom izvrševati v Turčiji vse zakonito dovoljene posle. Srbija na mednarodni umetniški razstavi v Rimu.
Srbska vlada je sklenila, da se Srbija udeleži mednarodne umetniške razstave v Rimu, V to svrho bo na svoje stroške zgradila na razstavnem prostoru v Rimu svoj pavilijon. V Belgradu se je sestavil poseben odbor ,za rimsko razstavo, ki poziva vse srbske umetnike, naj mu čim najpreje pošljejo vse svoje umotvore, ki jih nameravajo razstaviti v Rimu. Kakor je znano, bo v srbskem pavilijonu razstavil svoja dela tudi hrvaški slavni kipar Meštrović, ki noče razstaviti v avstro-ogrskem pavilijonu, ker bi ga svet v tem slučaju smatral za Avstrijca ali Ogra.
Naš laški sosed.
O res iskrenem prijateljstvu, ki vlada med Av-stro-Ogrsko in Italijo, piše „Vossisehe Zeitung“ z ozirom na to, da namerava Avstro-0grška svoje posadke na avstrijsko-italijanski meji pomnožiti:
„Na laški strani, v kotu med Koroško in Italijo, 'mrgoli vse polno bajonetov in kanonov. Tam planirane bojne čete — posebno one na višinah Asi-ago, kjer stoji zelo mnogo težke artilerije v napol permanentnih zgradbah — so popolnoma za vojno pripravljene. S seboj imajo sanitetni in trenski materija! in se lahko s tem, da se spoje z v to svrho dobro organiziranim in pripravljenim kmečkim prebivalstvom, v par urah zelo pomnože. Obojestransko obmejno prebivalstvo si ne zaupa, in si je v nekaterih krajih direktno sovražno.“
In če upoštevamo, da nam zveza z Nemčijo prinaša toliko in toliko milijonov izgube pri našem iz-
Velenja, (strica rajnega državnega poslanca Vinkota ‘Ježovnika, po domače Vajdeta. Omenjeni Ježovnik bi Koroščev dom skoraj spravil na boben, ako bi ne bila znala njegova prebrisana žena ga ohraniti za svojo hčer Marijo, rojeno Dreo.
Okoli leta 1858 je mozirski trgovec gospod Fr. Bratanič snubil Marijo Dreo in je po njej postal posestnik na Koroščevem.
Neki Viljem Sig, bivši pivarnar na Laškem, jo gospoda Brataniča pregovoril, da sta začela zopet v Šentilju pivo kuhati, a z vso marljivostjo nista mogla takrat že .cvetočemu Puntigamu tekmovati.
Gospod Bratanič je umrl Še primeroma mlad. Njegova sinova Herman in Franc sledila sta mu tudi kmalu v prerani grob.
Njegova vdova je ostala z edino hčerko Gusti-ko ali Svetloslavo pri svoji materi Ani Ježovnikovi, obložena ' z obilnimi dolgovi. Sedaj se je Bog skozi večno okno ozrl na Koroščevo hišo.
Umrl je v Ljubljani sorodnik Aleksander Dreo, imenovan vitez Koruza, zapustivši ogromno premoženja brez vsake oporoke. Vdova Bratanič je edina zastopala svojega očeta Antona Dreo in je dobila lep delež stričeve zapuščine. (Tako je mogla poplačati svojih starišev in moža dolgove jn si v Celju na Glavnem trgu kupiti dvonadstropno hišo [ tik župnijske cerkve, ki se dobro obrestuje.
Darovala je v narodne namene po nasvetu svojega strica dr. 'Josipa VoŠnjaka lepe svote in je pripravila župnijski cerkvi sv. Tilna nov tlak.
Njena hčerka c je po'nagnjenju f svojega srca vzela v zakon gospoda Ivana Krajnca, vrlega narodnjaka in ljubeznjivega soseda. Ker pa Bog njunega zakona ni blagoslovil z dedičem, zato sta sklenila prodati Koroščev dom ter se umakniti na stari dom v Celje.
Šentiljani le težko pustijo erospo Svitloslavo iz svoje srede. ITolaži jih misel, da srce njeno ostane Be v Šentilju, če tudi ne bo več Koroščeva gospa.
vozu na Balkanu, tedaj vidimo, kakšnega velikega pomena je za našo državo toliko in vedno proslavljena trozveza.
Nov kabinet na Grškem.
Kriza je rešena. Venizelos je že sestavil novo ministrstvo, ki je že zapriseženo. Dne 20. t. m. poročajo iz Aten: Kabinet Venizelos - je začel poslovati. Celo prebivalstvo in listi ga živahno pozdravljajo.
„Neues Wiener Tagblatt“ poroča iz Aten, da bo vsled sestave kabineta Venizelos razpuščena vojaška liga. Voditelj lige general Zorbas je baje že prosil za pokojnino ' in general Costantdnides mu sledi. Drugim uglednim članom lige dovolijo neomejen dopust.
Ministrska kriza v novi portugalski republiki.
Vesti hočejo vedeti, da podajo finančni in vojni minister nove provizorične portugalske republikanske vlade v kratkem demisijo, — Ravnatelj državnega denarnega zaklada se je ustrelil, ker je vlada nameravala njegovo poslovanje podvreči strogi kontroli. Lep začetek!
Sestanek ruskega carja z nemškim cesarjem.
Ruski car Nikolaj pride dne 4. novembra v Potsdam na obisk k nemškemu cesarju in zapusti 5. novembra Potsdam.
Vodne ceste šle po — vodi:
Za dne 19. t. m, ^napovedana plenarna seja poljskih poslancev se je vsled striktne izjave finančnega ministra Bilinskega, da vlada za gradno projektiranih vodnih cest nuna nikakega pravega smisla in da misli te projekte opustiti, odpovedala, ker bi se imela baviti s tem vprašanjem.
Razkol, med socialno demokracijo.
Pri zborovanju r socialno-demokratične:r strokovne organizacije dne 20. t. m. je bila sprejeta resolucija, ki obsoja stremljenje čeških social-clemokratič-nih separatistov po samostojni, od Dunaja neodvisni strokovni organizaciji. !Za resolucijo so bili tudi zastopniki slovenske socialne demokracije: rSitar, Co-bal, Kopač, Tokan, Kermelj, Kovač in Zore. Potem, ko je bila sprejeta resolucija, je prebral slovenski delegat Cobal izjavo, ki pravi, da jugoslovanski socialni demokratje ne odobravajo češkega socialdemokrati enega separatističnega gibanja, ter izjavlja, da jugoslovanski ( socialni demokratje, ■ stoječ na stališču enotne strokovne organizacije, gredo ramo ob rami z vsemi proletarci) za skupnimi cilji. (V tej izjavi po, zivljajo nadalje, tia naj v slučaju neugodne rešitve spora s češkimi separatisti, dunajska socialno-demo-kratična strokovna organizacija f podvzame na veljaven način vse nadaljne korake. Izjava slovenskih socialnih demokratov, ki se sami imenujejo le zastopnike z juga (Vertreter aus dem Süden), je napravila v čeških socialno-demokratičnih' r.krogihj t najslabši vtis. Sprejetje te resolucije pomenja razkol v avstrijski socialni demokraciji.
Spor med Anglijo in Nemško radi Perzije.
Londonski list „Stanard“ je baje izvedel, da se vrše med dunajsko in berolinsko vlado pogajanja, da bi obe skupno postopali proti Angleški v Perziji. — Nemčija zahteva sedaj od Avstrije, da se jej revan-žira za zvestobo ob času bosanske aneksije. \— Iz Monakova se glede teh vesti poroča, da so to zlobne angleške kombinacije.
Moderna šola—svobodna šola.
V obrambo svojih ničvrednih napadov na naše poslance so liberalci izluhtali nov izgovor. Pravijo, da branijo proti nam moderno šolo. Taka kaučuk,a-sta fraza je zelo poceni in more vplivati samo na take, ki so revni na duhu. Vsak trezno misleč človek se mora takoj vprašati: Kaj pravzaprav vsebuje ta, za nešteto pojmov porabna fraza? Liberalci so se iz prozornih razlogov izognili vsaki natančnejši definiciji, ker oni sploh radi hantirajo z meglenimi pojmi, da potem lahko ribarijo v kalnem. Ker pa liberalci trde, da. bi „klerikalna nadvlada,“ nad to moderno šolo pomenila za slovensko Šolstvo na Spodnjem Štajerskem iz dežja pod kap, mora biti moderna Šola brez-dvomno nekaj važnega.
Ker nismo tako zlobni, kakor nas slikajo liberalci, in ker ljubimo jasnost pojmov, hočemo sami nekoliko raztelesiti in preiskati skrivnostno liberalno taktiko z moderno šolo.,
Ker poznamo liberalce kot kristalno-čiste narodnjake, ki se vežejo celo z nemškutarijo in snubijo pri nemških nacionalcili, samo, da bi dvignili veljavo in moč spodnještajerskega slovenstva, smo v dnu duše prepričani, da s svojo moderno Šolo ne menijo naših utrakvističnih pokvek, ki bijejo v obraz vsaki moderni pedagogiki. Ravno tako gotovo ne odobruje liberalna moderna šola fakta, da se na naših Šolali silno mnogo nemškutari, da imamo zlasti med učiteljstvom mnogo najstrastnejših nemškutarjev.
Kakor pa so naši liberalci brezmadežni narodnjaki, tako tudi hlepe po luči in napredku. Vsem je še dobro v spominu, kako je vse naše liberalno časopisje divjalo, ko so naši poslanci zahtevali kmečkim potrebam primernejšo preustrojitev naše šole. Vsi pojmi, ki označujejo klerikalno temo in nazadnja-štvo — in teh ni malo v liberalnem arzenalu — so morali na plan, da se je ž njimi označilo naše „pro-
tikulturne“ težnje. Liberalci so kričali, kakor da bi hotel kdo zakriti solnce s samimi črnimi kutami ter se bo svet za vse večne čase pogreznil v neprodirno temo. In ironija usode! Zdaj so prišli koroški svobo-domiselei, ki se s ponosom prištevajo med matadorje vesoljnega avstrijsjcega frajzina, in zahtevajo kar samo dietni šolski šolski obisk. In vse je tiho. Nikjer v liberalnem taboru ni nič gromenja- proti nazadnjaškim koroškim svobodomislecem, vse tirade o smrtnih sovražnikih šole, o hrepenenju i po poneumnevanju ljudskih mas, so pozabljene. 'Tudi naši liberalci molče. Njihovo, po luči in svobodi hrepeneče srce je sklep koroških nacionalcev, ki so našim štajerskim, katere je „Nar. Dnevnik“ že vabil v pregrešen objem, zelo blizu, gotovo zadel kakor strel iz jasnega, in prevzela, jih je nema žalost, da kar molče. Njihova žalost je gotovo večja, nego je bila ona preroka Jeremije, ki je prepeval na razvalinah Jeruzalema v srce segajoče žalostinke, ker njim je žalost vzela kar besedo.
Da bi naši liberalci molčali radi tega, ker je predlog koroških nacionalcev mogoče identičen z njihovo moderno šolo, si ne moremo misliti, ker preveč poznamo njihovo željo po „napredku“,
Kßr se tedaj liberalna moderna šola ne krije z utrakvističnimi mučilnicami, in ker naši liberalci gotovo odločno odklanjajo „nazadnjaštvo“ koroških nemških naprednjakov, je brezdvomno, da leži glavno težišče moderne šole v propagandi svobodomiselstva. Prepričani smo. da naši liberalci ne bodo hudi, ako zatrdimo, da je bistvo moderne šole kolikor mogoče prosto vdejstvovanje brezverskih svobodomiselnih načel. To se že sedaj marsikje korajžno prakticira, a končni cilj je pa: svobodna Šola. Moderna šola = svobodna šola, to je zaključek naših raziskavanj. Nekoliko sramežljivi so sicer liberalci in kaj radi skrivajo svoje namene, a to jim nič ne pomaga. Svetujemo jim: Le odkrito povejte, kaj bi radi. Saj vas dobro poznamo in itak vemo, da se bojite, da bi svojega končnega cilja ne mogli doseči, in zato manevrirate z meglenimi pretvezami. Z besedo na dan, bo boj bolj živahen in odločen! Le na plan, saj smo možje in ne mevže!
Narodna avtonomija.
Včeraj, dne 20. t. m. se je vršila na Dunaju inavguracija« novega rektorja za dunajsko univerzo. Pri tej priliki je imel novi rektor profesor Bernatzik zanimiv govor o narodni avtonomiji. Bernatzik je izvajal: Narodnostno pravo tvori žarišče vsega javnega življenja. V Avstriji smo na tem, da si ustvarimo lastno narodnostno pravo, ker par. 19, ki je edini preostanek liberalne ustavne dobe, ne zadostuje več in rabi že po mnenju onih, ki so ga zmislili za vdejstvovanje mnogih izvršilnih zakonov. Pri kodifikaciji našega narodnostnega prava bo treba najprvo rešiti v-prašanje, iz kakšnih posamnikov pravzaprav obstoja narodnost. To ni lahko in odlični statistiki trde, da se narodnost pri posamezniku sploh ne more, ali pa vsaj zelo težko, po preiskovanju pokolenja in drugih znakov, da določiti. Oprijeti se mora surogata: materin jezik, občevalni jezik, družinski jezik. Vsi ti pojmi so pa nepopolni in pravno nevzdržljivi. Vedno odločneje se javlja zahteva po ostentičnem določevanju narodne pripadnosti. Narodni kataster na Moravskem in v Bukovini spravlja narodni mir v nevarnost, ker ne obstojajo nobeni postavni znaki za narodno pripadnost. Zato je treba, osnovati postavne znake. , Vse te naredbe, (kakor volilni kataster) imajo svoj končni cilj v narodni avtonomiji.
Narodna avtonomija je na tem, da preobrazi naše javno pravo, ona vsebuje princip, da hoče biti vsaka narodnost samo od svojih lastnih članov vladana, sojena in upravljana. Finejše narodnostno čustvovanje ne zahteva od državnih organov samo možnost spo-razumljenja, ampak notranje umevanje. Tujerodni sodnik ali uradnik vzbuja neko nezaupanje, kar je s sedanjimi demokratičnimi pojmi nezdružljivo.
Že prvi pričetki narodne avtonomije, ki je političen princip z nevzdržljivo silo, dovedejo do globokih preobratov obstoječih razmer, posebno k razdelitvi države po narodnostih brez ozira na obstoječe „historično politične“ meje. Temelj za narodnostno omejitev pa morajo dati samo narodne matrike. Po nekem ključu se bo treba zjediniti za enojezične in večjezične okra-
je.	Za večjezične okraje je po principu narodne avtonomije potrebna ločitev prebivalstva po narodnosti, ker od pripadnosti bo moral izvajati pravni red marsikatere pravne razmere. Tudi za personalni princip, ki bo stopil ponekod na mesto teritorialnega, v javno pravo, je narodna matrika nujno potrebna.
Srbski prestolonaslednik Aleksander nevarno obolel.
Princ Aleksander, bodoči srbski kralj« f je nevarno obolel na tifusu. V konaku, kakor v Belgradu
in vsej deželi vlada veliko vznemirjenje. .Kakor zna-* no je princ Aleksander bil po odstopu princa Jurija proglašen za prestolonaslednika, (Ljudstvo ga ljubi. Ker je izključeno, da bi zopet Jurij postal prestolonaslednik, se dvorni krogi zelo boje katastrofe, ker kralj Peter nima nobenega, sinu več. ,V slučaju Aleksandrove smrti bi prevzel prestolonasledstvo kraljev nečak princ Pavel.
Stanje princa Aleksandra ' je bilo dne 18. in
19.	t. m. zelo apatično. Poklicali so z Dunaja profesorja Chvosteka. k bolniku. Bolnik ne sprejme nobe-
nega krepčila, in lirane. Da se mu vzdrži življenjska moč, ga hranijo na umetni način. 'Zdravnike skrbi, ker se je k tifusu še pridružila komplikacija pluč.
Dne 20. t. m. je izjavil profesor Chvostek, da se je stanje bolnikovo nekaj zboljšalo, in da za zdaj Še ni posebno resne nevarnosti.
Raznoterosti.
Mesto sodnega pisarniškega pomočnika je izpraznjeno pri c. kr. okrajni sodniji v St. Lenartu v
Slov. gor. Prošnje so takoj vložiti.
Iz pošte. Poštarica Marija Strahek na Muti je
na lastno prošnjo prestavljena k Zgornji Sv. Kungoti.
Razpisana je ena štipendija za dijaka, ki je rodom iz Spodnje- ali Srednje-Stajerske. ter študira na kaki dunajski gimnaziji ali pa na filozofični fakulteti dunajskega vseučilišča. Prošnje, koleka proste, s priloženim ubožnim spričevalom je vložiti do 15. decembra t, 1, pri akademičnem senatu dunajske u-niverze. Stipendija se podeli enemu prošnjiku za dobo šestili let.
Mednarodno lovsko razstavo na Dunaju so dne. 17. t. m. zaključili. Dasiravno je bila razstava ves čas dobro obiskana, je baje vendar ostal velik deficit.
Tolstoj bolan. Iz Jasne Poljane se poroča, da io grof Tolstoj nevarno bolan. Dva zdravnika sta pri njem. Pisatelj blede in ima hudo vročnioo.
Hausenbichlerjevo kočo na Mrzlici (1010 m) je letos obiskalo 262 oseb. Skoda, da koča ni oskrbovana, ker tako odpade skoro vsa predpisana pristojbina.
Slovenec — iznajditelj. Brat znanega gostilničarja na Teharjih, gospod Davorin Cajhen, bode razkazoval prihodnjo nedeljo dne 23. t. m. V gostilni svojega brata 1 zanimiv električni aparat,' ki omogo-čuje električno razsvetljavo v vsaki hiši brez posebnih stroškov.
Kmetijska gospodinjska šola na Teharjih ( bode končala ' svoj prvi Šolski tečaj prihodnjo ' nedeljo dne 26. t. m. Kdor se želi prepričati o vspehih na tej šoli, naj pride prihodnji torek dne 25. t. m. ob Kil. uri k javni skušnji, 'Začetek drugega Šolskega tečaja bode dne 3. novembra. Par gojenk bi se Še lahko sprejelo, a oglasiti se mora najpozneje do 1. novembra.
Vrazovo slavlje v Zagrebu. Dne 26. in 27. novembra prrredi društvo „Brača brv. Zmaja“ Vrazovo svečanost v Zagrebu, in sicer v zvezi z gledališčem, ki bo takrat obhajalo svojo ÖOletnico. Dne 25. novembra I860 so bili namreč nemški igralci (po padcu Bachovega absolutizma) iztirani iz zagrebške pozornice, in od takrat ima Zagreb stalno hrv. gledališče Siavije se bo vršiio po tem-le sporedu: 1. Dne 26. novembra Vrazova akademija« v mestni dvorani. 2. Dne 27, novembra dopoldne odkritje spominske plošče na hiši, kjer je umrl Vraz. 3. Istega dne popoldne svečana predstava v gledališču (Zrinjski). 4. Zvečer predstava v gledališču (ad hoc sestavljen O grižo vičev prolog in neki ilirski komad. Na slavlje bodo pozvana vsa gledališča slovanskega juga.
List za listom pada z drevja, tako turobno pesem prepevajo dan za dnem v liberalni celjski Zadružni zvezi. Izstopila je iz te zveze ugledna Hranilnica in posojilnica pri Sv. Jur ju ob Ščavnici ter se pridružila svojim vrstnicam pri Zadružni zvezi v Ljubljani. Ljutomersko polje je tedaj že po večini o-snaženo liberalne zadružne ljubke.
Vsiljivi „Štajerc.“ Slaba mora presti „Štajercu“, ker se je zadnji čas tako vneto spustil na lov za inserati. Kot sitna konjska muha nadleguje naše slovenske trgovce in obrtnike s svojimi dragimi inserati. Nekemu odločno narodnemu obrtniku v Celju je poslal „Staj ere“ tudi tak ofert, ki pa ga je ta takoj zavrnil z odločnim odgovorom: „Na Vaš cirkular z dne 18. t. m. Vam tem potom z radostjo naznanjam, da se v povzdigo svoje obrti nočem nikdar posluževati lista, (ki se zdržuje s pruskimi markami in ki blati vse kar je nam Slovencem najsvetejše. ’Priporočajte Vaše prusko glasilo svojim somišljenikom, ki so vspeha Vašega lista bolj potrebni kakor pa jaz.“ — Tako odločno zavrnitev si je „Stajere“ gotovo zaslužil. Omenjamo, da je „Stajere“' v svoji ponudbi stavil za inserat, v obliki, kakor ga prinaša i„Straža“, štirikrat večjo ceno, kakor plačuje dotični obrtnik pri nas.
Kaj so renegati. Še nikdar ni tako značilno obsodil renegate Nemec, kakor je to storil profesor Adolf Bartels v „Deutschsoziale Blätter“, kjer pravi, doslovno: ^ „Der geborene Slawe, f der für deutscho 'Art und Sitte wirkt, ist in meinen Augen ein Lump, denn er hat seiner natürlichen Bestimmung nach für seines eigenen Volkes Art und Sitte zu wirken und nicht für die eines fremden.“ Po sodbi nemškega profesorja so vsi ^ renegatje lumpje, germanizacija lumparija. , Lumpi so pa potem tudi tisti, ki germaniza-mjo podpirajo. Prepričani pa smo, da bodo renegati in Nemci mirno spravili v žep to obsodbo ter nadaljevali svoje lumparije.
Brce od vseh strani. Ploj mora imeti presneto trdo kožo, da, prenese tako hladnokrvno vse brce, ki ga dolete dan za dnem. Vedno odločneje se obrača* vsa jugoslovanska javnost od čednega liofrata, ki je enkrat proti trijalizmu, drugikrat pa zopet zanj, kakor pač veje veter od zgoraj. Listi, ki so Ploja Še pred kratkim kovali \ zvezde, ga sedaj obsojajo. Glasilo mladinov v Ljubljani je Še nedolgo tega. zagovar-
jalo Ploja kot najboljšega:: slovenskega diplomata, sedaj mu pa tako-le zagode:
„Hofrat Ploj je že zdavnaj zaslužil, da bi šel v pokoj — vsaj kot slovenski politik. Kar ta mož dela v delegacijah, presega že vse meje dopustnega, ker njegovi volilci ga vendar, niso izvolili za svojega poslanca zato, da bi uporabljal mandat za dosego bogsiga-vedi kakih svojih osebnih ciljev. Ako hoče biti dr. Ploj Aerenthalov hlapec, mu tega nihče ne brani, ali potem naj vsaj enkrat javno prizna, da je v prvi vrsti hofrat, Slovenec pa samo v toliko, kolikor mu to dovoli Aerenthal, in potem naj gre kandidirati — ako misli, da se bo državni zbor podrl, ako on ne bi bil poslanec — v kak nemški kraj. Te pravice pa nima, da bi s klečeplazenjem pred grofom Aerentlialom sramotil — slovenski narod, ki ga tako sramotno zastopa.“
Liberalci ne morejo preboleti, ker igra dr. Šušteršič na Dunaju ' vodilno/ vlogo,/ za nje se pa živ krst drugače (ne zmeni, f kakor če je treba pomagati pri kaki kravji kupčiji. ' „Narodni Dnevnik“!1 od dno
20.	t. m. zopet zliva na zelo prostaŠk’ način ves svoj žolč na dr. Šušteršiča. Da bi ga osmešil in označil kot ponižnega hlapca nemškega režima, piše njegovo ime: dr. Johann Sehusterschifa, (In to dela glasilo one liberalne stranke, ki se. je na Kranjskem s pismeno pogodbo, na kateri se je blestel tudi Johann Hribar, zvezala z Nemci, tako r piše list, ki je pri zadnjih nadomestnih ' državnozborskih volitvah ^ na Štajerskem propagiral zvezo z nemškutarijo, kaj takega si drzne „Dnevnik“, ki je pred par dnevi snubil nemške nacionalce in jih klical na boj proti svojim rodnim bratom, katoliškim Slovencem. Fej!
Zvijanja. [Kerf smo liberalno učiteljstvo radi znane izjave krepko prijeli 1 in dokazali vso neodkritost liberalnega početja, ( je postalo liberalcem tesno pri srcu in se zvijajo na vse strani. Nočemo se ozirati na konfuzne retirade, naše! ( dedukcije., so bile itak jasne dovolj in kdor jih je Kotel, jih je razumel. Radi lepšega pa vendar pribijemo Še enkrat:	„Izja-
va liberalnega učiteljstva vsebuje 99'% samih krivičnih napadov ' na naše poslance, nasprotir glavnemu Škodljivcu, nemŠkonacionalni večini, je pa krotka kakor božji volek. Sramotno klečeplazenje je, če se tistih, ki so glavni krivci, a imajo slučajno moč v rokah, ne upa dotakniti, če se pa one, ki niso zaslužili in se bore za odpravo krivic, brezvestno blati.“ Pika!
Odpremljanje 'poštnih pošiljatev iz Avstrije v Bosno. Ker se Še često slišijo pritožbe radi tega, da se omoti iz Avstrije v Bosno le „via mare“ odpravljajo in radi tega z občutnimi zamudami na naslovne kraje dospevajo. se zainteresovanim trgovskim krogom in strankam ponovno naznanja, da se, kakor je bilo v tozadevnem svojedobno izdanem razglasu izrečno omenjeno, pošiljat}-e omotov, kakor tudi pisma z napovedano vrednostjo iz Avs rije v Bosno-Heree-govino običajno odpravlja čez Dalmacijo s pomorskimi poštami, katera pot. naravno zahteva daljšo pre-važevalno dobo kakor ono čez Ogrsko, da pa je pošiljateljem slobodno, pri. omotih in pismih z napovedano vrednostjo, naslovljenih! v Bosno-Hercegovino, pri kateri želi hitrejši prevoz, zahtevati odpremljenje „čez Ogrsko.“' V ta napien mora odpošiljalec pri o-motih na spremnici, kakor tudi na omotu samem, pri pismih z napovedano vrednostjo na pismu pristaviti opazko „via Ogrsko.“
Pomen zakona. S stališča selekcije, prirodnega izbora, piše „Kosmos“ (1909, 12, str. 387) o zakonu: „Globoko umevanje ljubezni in zakona ima velik soci alno-biološki pomen. Tako umevanje, laka zavest odgovornosti nasproti potomstvu in tako vpoštevanje umske, nravne in telesne vrednosti druga je pa naj-ložje tam, kjer je zakon enoten in stalen (bei der Institution der Dauer-Einehe), Pri začasnih zvezali odločuje le bolj vnanja mikavost, In kar je Še hujše, nameravan Inr umeten; mik, erotični temperament. Stalni, enotni zakon ima hibe, (vendar najbolje jamči, da bodeta imela oče in mati čut odgovornosti do otrok in da jih bodeta s skupnim delom dobro vzgojila , . . Kdor oznanja moralo ženijev (nadčloveka), ita podpira nevesel pojav, da zelo nadarjene družine izumrejo. Velika darovitost je brez dvoma dedna, U-rejeno družinsko življenje ženialnih osebnosti bi lahko te dedne vrednote človeštvu ohranilo.“
Jugoslovanska enciklopedija. jSrbska kraljevska akademija znanosti v Belgradu je že pričela z delom za Jugoslovansko enciklopedijo. Sestavili so se štirji odbori, ki bodo izbirali materijal. (V I. odboru za jezik in književnost je predsednik Ljuba Stojanovič, člani pa dr. A, Belič, M. Ivanič, Paolo Popovič in dr, (Jovan Skerlič. V II. odboru za zgodovino in za ostale predmete, ki so v zvezi z zgodovino, je predsednik Ljuba Kovačevič, člani pa Jovan Tomič, Stanoje Stanojevič, dr. I. Radovjevič in dr. M. Gav-rilovič. V III. odboru za zemljepisje, prirodoslovje, rudarstvo in trgovino' je predsednik/dr. Jovan Cvi-iič, člani pa Jovan Žujovič, dr. S. Radovanovič, dr. T. Gjorgjevič, dr. J. Erdeljanovič, dr. N, KoŠanin, dr. D. Katič, dr, I. Dedijer, idr. V. Ruvarae f in dr. V. Markovič. V IZ. odboru za pravne in poljedelske nauke, obrt, za cerkveno pravo itd. je predsednik S. Novakovič, člani pa Jovan Žujovič, A. Jovanovič, S. Jovanovič, dr, C. Mitrovič, dr. ST, Gjorgjevič in dr. Sima Trojanovič. Ti odbori morajo končati svoje delo do konca tekočega leta. Kakor smo obveščeni, se v kratkem osnujejo tudi slovenski odbori. Bolgari pa so sodelovanje pri Jugoslovanski enciklopediji f ofici-elno odklonili in sicer: radi macedonskega. vprašanja. Zahtevali so namreč, da se v Jugoslovanski enciklopediji zavzame bolgarsko stališče glede Macedonije.
21.	oktobra. 1910.
Ker se ta zahteva ni mogla upoštevati, so odklonili svoje sodelovanje. [Vkljub temu pa je več uglednih bolgarskih znanstvenikov in književnikov obljubilo, da bodo sodelovali pri enciklopediji.
Naročnikom!
Nekaj naših naročnikov še dolguje naročnino za „Stražo“ delj časa nazaj. Nekateri celo za leto! 1909. Vse tiste, kateri imajo na ovitku današnje številke rndeče znamenje uljudno opozarjamo, da blagovolijo takoj poravnati zaostalo naročnino, da se jim zamore list redno dopošiljati.
Štajersko.
Mariborske novice.
Slov. Čitalnica v Mariboru priredi dne 22. t.
m. ob 8, uri zvečer v mali dvorani Narodnega doma svoj prvi družinski večer.
Porotno sodišče. Za predsednika letošnjega jesenskega zasedanja mariborskega porotnega sodišča je imenovan predsednik okrožnega sodišča Ludvik Perko, ( za njegove namestnike. viŠje-sodni svetniki: dr. Franc VouŠek, dr. Josip Fraidl in Anton Moro-cutti.
Mariborski tnrnerji priredijo prihodnjo nedeljo dne 23. t. m. popoldne izlet v St. Ilj v Slov. gor. Nemški listi f vabijo vse nemške Mariboržame k tej prireditvi. Bomo videli, če bo res zopet toliko „stotin“ nerešenih bratcev se zbralo pod patronanco pastorja Mahnerta v St. liju.
Samoumor. Dne 19. t. m. se je v nekem gozdu blizu Maribora ustrelil poštni sluga Josip Sftaudin-ger. Zadel se je v srce in je bil takoj mrtev.
Celjske novice.
Prvi protestantski učitelj na mestni deški ljudski šoli v Celju. Celjskim Nemcem ni zadosti, da imajo na svojih šolah nastavljene zagrizene Nemce,_ ki potujčujejo našo slovensko deco, ampak oni hočejo menda vzgojiti otroke tudi v „lutriš“ duhu. Le tako se da tolmačiti, da so poklicali letos na mestno deško Šolo verskega odpadnika Koljaka, ki je baje takoj po maturi izstopil iz katoliške cerkve. Kakor se pripoveduje, se je potegoval pri nastavljanju pastor May za njega. Obžalovanja vredni so le oni slovenski stari-ši, ki Še pošiljajo svoje dečke v šolo, kjer jim preti nevarnost ne samo v narodnem, ampak tudi v verskem oziru.
Urednik Špindler pred porotniki. Prihodnji ponedeljek, dne 24, t. m. se bo moral zagovarjati urednik Špindler pred porotnim sodiščem zaradi častikra-je potom tiska. Kot tožitelj nastopi gospod Fridrich iž Petrovč.
Porotne obravnave. Zadeva Andreja Turnškega zaradi goljufije in prepovedane vrnitve se je preložila. <-ri Jože iGošnik iz konjiške okolice je bil obsojen zaradi zažiga in poskušene tatvine na poldrugo leto težke ječe. t— Dne 18. In 19. I. m. Je stala pred porotniki Marija Žlof, posestnica v Hrastju pri Šmarju. Obtožena je bila, da je dne 12. aprila t. L dala svojemu možu arzenik in da je mož dne 26. a-prila res jimrl, Ker je žena moža že poprej večkrat pretepla, osumljena je bila sedaj zavratnega umora. Priče so izpovedale, da je Žlof sam jemal arzenik, zategadelj je bila Marija Žlof oproščena. — Dne 20. t. m. je bil zaradi zločina posilstva obsojen na dveletno ječo Fr. Germ iz Skale v konjiškem okraju.
Ptujske novice.
Okr. zastop ptujski v denarnih Škripcih. „Stajere“ vedno kriči, kako dobro in vzgledno gospodari nemška večina v ptujskem okrajnem zastopu. A kaj se zgodi? Gospodarstvo v ptujskem okrajnem zastopu je prišlo zadnji čas v zelo akutni Stadij. Blagajna o-krajnega zastopa trpi na hudi finančni sušici. Čedno bodo izgledale ceste po okraju, ker se je cestarjem znižalo Število delavnih dni, kamenitega drobeža pa se je navozilo letos trikrat manj, kot druga leta, Sta-jercijanci trdijo, da je finančnih težkoč kriva obstrukcija v deželnem zboru. Kako so naivni gospodje pri „Štajercu“! Ali morda z okrajnim denarjem gospodari deželni zbor ?
Ptuj. Voditeljstvo Dekliške zveze v Ptuju naznanja, da se bodo izposojevale članicam knjige od 30, t. m. naprej vsako drugo nedeljo — pred in po večernicah — v društveni sobi bralnega društva „Krčevina“.
Pretep. (Posestniškega sina Jurija Čuša so v pondeljek pripeljali v ptujsko bolnišnico. (Ima razklan nos, poškodovano oko in ves obraz f razrezan. Vendar poškodbe niso smrtno nevarne. Živinske pretepače so že dobili.
Ptujski šuops mori in zastrupljaj ljudstvo v mestni okolici in Dravskem polju. Nemški listi vedo vedno poročati o raznih pretepih, pobojih in drugih sličnih dejanjih v bližini Ptuja. (Navadno se trudijo vsenemška glasila, da bi prepričala svoje bralce, da leži krivda za slične žalostne dogodke v naravi slovenskega ljudstva. To je predrzno natolcevanje nemških listov n apr am slovenskemu narodu, da ne more biti večje. Sirnemu svetu je že več let znano, da je
meposredni yzrok žalostnih dogodkov najbolj nesrečni ptujski Šnops in nesramno pisare nje — „Stajerčevo.“ Poglejmo v razne Šnopsarije ob nedeljah in semanjih dnevih. Mlečnozobi fantalini vabijo mladino in može v Šnopsarije. Tam se pije čez mero, klala, čita „Štajere“, pleše in umori se v marsikom Čut ža poštenost. Na potu domov slede pretepi, poboji in druge nesreče. 'Sovražniki slovenskega ljudstva pa se vesele, ker vlečejo njegov denar in ga oskubijo lastne sreče,
Trboveljske novice,
Javna nemška 'šola. Trboveljska občina je tako srečna, da je dobila javno nemško Šolo v Hrastniku. Ta mučilnica obstoji že četrto leto. Umevno je, da je nepotrebna, ker ni v njej niti 10% nemških otrok, in še tem teče lepše slovenski jezik, kakor nemščina. Lansko leto je občina protestirala proti vladni naredbi, da postane prihodnje leto (letos) prvi razred že javen. Ta rekurz občine na ministrstvo je bil zadnje dni na Dunaju odbit. Radovedni smo, na kakšne paragrafe se vlada sklicuje, da dovoli tak nezmisel, Ali naj simpatizira pošten Slovenec s takim ministrstvom ? Mislimo, da bo padla o tej najnovejši krivici Slovencem še marsikaka krepka beseda v parlamentu.
Trhovljski socialni demokrati so postali sedaj po žalostno končani železničarski stavki na Francoskem lepo tihi in ponižni. 'Ko se je stavka, ki pa je imela let značaj anarhistično-revolucionarnih f nemirov, začela, hvalili so se kolovodje trbovljskih rudeč-karjev, da bodo socialni demokratje s splošno stavko privedli delavce do zmage. Naši soci ji < so že slepo triumfirali in slavili zmago njih francoskih revolucionarnih rubečih bratcev. Kako neprijetno jih je torej zadela vest, da so uboge Štrajkujoče delavce ! in železničarje pustili francoski kolovodje rubeče internacionale na cedilu in da se je vsa slabo inscenirana stavka docela ponesrečila, 'Jasno kot beli dan je, da socialdemokratični glavarji rabijo uboge delavce samo takrat, ko jim morajo delavci plačevati strankarski davek, s katerim se glavarji mastijo, takrat kadar rabijo ob volitvah njih glasove in tedaj, kadar bi radi zvodili delavce za nos. Tudi v Trbovljah se vrste socialnih demokratov vedno zmanjšujejo. Delavci spoznavajo vedno bolj, da socialna demokracija nikdar ni prava prijateljica delavstva.
Drugi kraji.
Slovenjgradec. V pondeljek dne 17. f. m. je priredil poslanec Markhl Jpri Oollu volilni shod, ki je bil zelo borno obiskan. Tudi razpoloženje za poslanca Marckhla je bilo med volilci silno skromno. Resolucija proti slovenski obstrukciji v deželnem zboru je bila sprejeta brez posebnega zanimanja. Neki odlični Nemec je skimal s glavo: CMir ist alles eins!“
Sv. Anton fna Pohorju. Čuden slučaj! Tukaj smo pokopali kmetico Marijo Petrun, po domače Ku-iernica, katera je umrla ravno isti dan, ko je bila pred enim letom z drugim možem poročena.
Zibika. Požar. V ned:, 16. t. m. pop. je pogorela shramba pri Francu Bračku. Nagloma je bilo vse v plamenu, da ni bilo mogoče skoraj ničesar rešiti, ker je bilo vse suho, vode pa je primanjkovalo. Škode je okoli 1500 K, zavarovalnina pa znaša, le 700 K. Tam zraven je bilo po leti Še veliko veselje, ker se je obhajala primieija č. g. p. Cirila, brata gospodarjevega, zdaj pa vlada na tistem mestu opustošenje. Teden poprej pa je v Grobelnem pogorel brat gospodinje. Tukaj je zažgal otrok z žveplenko. Treba bo pred otroci žveplenke zaklepati, sicer pa je bolje uvesti manj nevarne, četudi dražje vžigalice.
Nesreča na železnici. Iz Slov. Bistrice poročajo: Železniški delavec 1. Pintar je našel dne 17. t. m. zvečer na glavni progi blizu kolodvora mrtvo truplo nekega delavca. Povozil ga je brezdvomno mariborski osebni vlak, Pri ponesrečenem se je našla ura in nekaj denarja, Identiteta nesrečneža se ni mogla dognati.
1 Sv. Jurij ob Ščavnici. Nastale so sicer naenkrat nepričakovane in neverjetne zapreke nasproti odru, katerega si je postavilo na tujih tleh izobraževalno društvo, vendar pa se imamo zahvaliti izvanredni požrtvovalnosti naših mladeničev in deklet, posebno pa požrtvovalnosti nekaterih naših mož, da si bomo v tem težkem jesenskem delu vendarle priredili veselico v oddih in pošteno zabavo. Prostore nam je dal velikodušno g. Domanjko, mesar in gostilničar, in ob lepem vremenu obeta biti veselica in igra, petje in godba prav izvrstna. Vabimo torej vse prijatelje poštene zabave, naj pridejo K g. Domanjku in naj si pogledajo tam naše fante in dekleta, kako znajo o-ni pokazati svojo izobrazbo, svojo navdušenost in veselje za narodno delo, In tako se bode vendar-le vršila veselica pri nas v nedeljo, dne 23. oktobra — V-spored celega zabavnega popoldne:	1. Pozdrav. 2.
Le pevaj dekle, glasno poj! (Mešan zbor.) 8. „Dva zeta“, veseloigra v enem dejanju. 4. „Ob tamburici.“ (Mešan zbor.) 5. „Tri sestre,“ veseloigra v treh dejanjih. 6. Že kopneva sneg. (Mešan zbor.) — Med odmori udarjajo tamburaši. Cene: sedeži I. vrste 1 K, II. vrste 50 vin., stojišče 20 vin. Začetek točno ob
M.	uri popoldne. — Veselica se bode vršila ob lepem vremenu naprosto postavljenem lastnem in že znanem odru na vrtu g. Domanjka; ker je to prva veselica in igra, ki se vrši pri tem poštenem in prijaznem gospodu, zato vabimo tein bolj: pridi in odpočij si od težkega dela, prijatelj, prijateljica, pridi, ki ljubiš pošteno zabavo. — Obilne udeležbe pričakuje odbor.
Ljutomer. Prememba posesti. Grad Branek pri Ljutomeru sta kupila Leopold Stiasny in Pavel Rath-kolb iz Gradca. Posestvo je vpisano v deželni deski.
Elektrika v Ljutomeru. &ii Ljutomeržani, čeravno se nahajamo v sredini Prlekije, smo zelo napredni. Ce se bo svet pravilno in po prleško zasuk-nil, imeli bomo že z novim letom 1941 naš trg električno razsvetljen. Dne 14. oktobra se je vršila pri stavbi elektrarne komisija, ki je pregledala, vso napravo. Navzoč je bil namestniški koncipist dr. Jos. Fasching, Radovedni smo, če bo tudi tržko gospodarstvo šlo odslej električnim potom naprej. Potrebna je Še samo železniška zveza (Ljutomer— Ormož, potem pa bomo srečnejši, kot marsikatero svetovno mesto.
Kapele pri Brežicah. Pretečeno nedeljo dne IG. t. m. je prečastiti gospod dekan iz Vidma, H. Verk, blagoslovil prenovljeno podružnico Sv, Trojice ob veliki udeležbi vernikov. Daleč okrog^ so naznanjali godba in gromeči streli veselje domačinov, a Bog pa je dal najiepše vreme. — Trgatev je končana, ni dolgo trajala, malo se je nabralo, malo se bo moralo piti in malo ali nič ne bo za prodajo. — Postajico v Dobovi so za nekaj časa ■ za Vlake ' [Zagreb—Zidan-most zaprli ; f vlaki se niso smeli tukaj ustaviti, ker so v Brežicah zdravniki radi kolere potnike preiskovali, a .sedaj je zopet stari red, in vlak postaja kot poprej. Morda je nevarnost manjša, ali pa cela preiskava nepraktična. — Že dalje časa imajo v Dobovi v par vaseh akutno grižo, na koji je že precej ljudi pomrlo. Pri nas je le eden mož zbolel, pa je zopet o-zdravil, inrličev sploh smo do sedaj imeli le 12, a župnija Šteje do 2000 'duš. A sedaj se je žalibog tudi k nam v jedno hišo priplazila griža, kjer leže 3 bolniki. Bog nas varuj vsake, posebno pa nalezljive bolezni !
Gradec. V ljudskem parku je bil dne 18. t. m. zjutraj zaboden pekovski pomočnik Alojzij Nevdipil. Nek neznan mlad mož je hipoma priskočil ter ga nagovoril, naj mu da 20 vin. Ko mu je ta odgovoril, da jih nima, mu je zasadil neznanec nož globoko v desno stegno ter potem naglo zbežal. Zabodeni Nevdipil je obležal na licu mesta ter so ga morali pripeljati z rešilnim vozom v deželno bolnišnico. Med katerim narodom je torej zverinska podivjanost?
Gradec. V sredo, dne 19. t. m. dopoldne se je nameraval Renner s svojim zrakoplovom vzdigniti v zrak. Prišli so celo požarni brambovci na lice mesta, ki so bili določeni za ekspedicijo zrakoplova, Polet je bil zopet prekinjen, ker so počili pri motorjih trije cilindri. Renner je brzojavno naročil nove cilindre pri tovarni motorjev iz Chemnitza, da tako čimpreje izgotovi nameravane polete.
Gradec. V Fünkovi tovarni se je obesil v sredo, dne 19. t. m. delavec Janez Wenditsch, Vzrok samomora je baje neozdravljiva bolezen.
Gradec. Na tako imenovanem Lendplatzu se je v torek, dne 18. t. m. v neki gostilni ustrelil v prsa popolnoma upijanjeni 191etni natakar Franc Resch. Prepeljali so ga z rešilnim vozom v bolnico usmiljenih bratov. Zatrjuje se, da rana baje ni nevarna in da se je Resch ustrelil v — Šali.
Koroško.
Celovec. Te dni so začeli polagati na progi od trga sv. Duha do novega gledališča in ob „Zvezdi“ tračnice za električno železnico. Upajo, da bo železnica po mestu Še po zimi gotova, Ali bo pa peljala prihodnjo sezono že do Vrbskega jezera, f je veliko vprašanje, ker so nastavili posestniki zemljišč, po katerih naj bi tekla. cene. Začeli pa so že graditi most čez kanal pred postajo Celovec-Lend, Nekaj časa se bomo morali že zadovoljiti „z eno konjsko silo“ — namreč s konjsko železnico. ' „Böhmische Union-Bank“ je zgradila na južni strani Novega trga lepo novo trinadstropno hišo, kjer je stala prej Ha-dererjeva hiša, Avstrijsko-ogrska banka je postavila v Šolski ulici moderno stavbo. — Podružnica Ljubljanske kreditne banke je podrla dve hišici, ki jih je kupila od slaščičarja Wurschitza, in zida zdaj novo stavbo, ki bo združena z lokalom in hišo, kjer ima sedaj banka svoje prostore. Tudi napredek!
Šmihel pri Pliberku. Shod priredi katoliško politično in gospodarsko društvo { za Slovence na Koroškem v nedeljo; dne 23. vinotoka; t pri Serearju v Šmihelu pri Pliberku.
Šmihel pri Pliberku. Poročil se je v pondeljek gospod Stefan Kraut iz Bistrice pri Šmihelu.
Celovec. Sudmarka je razpisala Šest štipendij po 150 K za tiste nemške učiteljiščnike, r ki se zavežejo naučiti se slovenščine in napraviti maturo iz nje ter „delovati“ najmanj tri leta na „slovenskih“ šolah na Koroškem.
Celovec. V starosti 53 let je umrl gimnazijski profesor Alojzij Grillitsch, BU je jako ljubeznjiv učitelj in Slovencem vedno pravičen. Objavil je tudi v izvestju celovške gimnazije in v „Carinthiji“ več zgodovinskih razprav, ki se tičejo Koroške,
Narodno-obrambno delo.
Nemci se uče slovenščine. Zadnji čas prirejar jo razna nemška društva takozvane jezikovne tečaje za svoje ude, (V Mariboru! se je tak tečaj že začel. Priredi ga podružnica Südmarke. V Gradcu samem, kjer vlada kakor znano največje sovraštvo proti vsemu, kar je slovenskega, je društvo „Anker“ začelo s pripravami za slovenski „Šprahkurz“ za trgovske u-
službence. Nemški listi jasno povedo, za kakšne namen bo služil ta tečaj:.' „S priučenjem slovenščine se mora dati Nemcem možnost, da zasedejo ( prosta mesta v različnih trgovinah in tvrdkah na Spodnještajerskem, kjer se zahteva znanje obeh deželnih jezikov, S tem se bo izpodrinilo! marsikaterega Slovenca, a Nemci bodo prišli do svojega kruha marsikje, kjer sedaj poslujejo Slovenci.“
Lončarji pozor! Za neki trg se išče slovenski lončar. Ker daleč na okoli ni tam nobenega lončarja, bi mu bil sijajni obstanek siguren. Lončarji naj se javijo pri našem upravništvu,
„Štajere“ v službi Šulferajna, Pretečeni teden se je trudil neki plesnjivi posilinemec, ki je privand-ral nekod od juga, da razširi ptujskega „Štajerca“ med delavce in posestnike v Ceršaku ob Muri, „Šta-jerc“ se trudi v tej Številki, dokazati občanom v Cer- ' Saku, da jih bo ta Šola. popolnoma osrečila. Kolporter (kje si je le dobil to pravico) je ponujal „Štajerca“ kot žid svoje blago. V vsak izvod „Štajerca“ je bila zavita — cigara. To je res imenitno agitacijsko sredstvo. Samo uspeha bo malo, silno malo.
Orožniki stražijo šulferajn. Zidanje Šulferajn-ske šole v Ceršaku stražita dva, orožnika iz Maribor ra. Nemški listi „Marburgercai“, „Tagblatt“ in „Tagespost“ so priobčili neresnično vest, da hočejo domačini požgati in porušiti šulferajnsko poslopje ter s kamenjem napasti delavce pri stavbi. Oblastva so bila takoj v takih skrbeh za ubogi šulferajn, da so poslala orožniško asistenco v Ceršak. Občinski odbor je takoj v posebni seji sklenil odločen protest proti temu. Tamkajšnji domačini so prepošteni, da bi si svoje roke omadeževali pri napadih na Šulferajnovce. Nasprot’ no so le delavci, ki so zaposleni pri tej stavbi, izzivali mirne domačine. Take so posledice šulferajnove-ga rovarenja, Poprej je bil vzgleden mir v Ceršaku in okolici, a brezvestni šulferajnski agitatorji so vrgli med občane bakljo prepira.
Iznajdba šulferajna. Ne godi se povsod dobro šulferajnu, kjer ustanavlja nove šole. Tam, kjer je jjudstvo politično razvito in narodno zavedno šulferajnu ne cveto rožice. Le kjer ljudstvo Še ni dostopno politični in narodni izobrazbi, tam cvete nemškim šolam pšenica. V Ceršaku ob Muri se je vzdignilo vse ljudstvo z malo izjemo proti Šulferajnu, ki hoče vsiliti tam svojo nemško mučilnico. Zato prede huda šulferajnu in ne bo mogel dobiti dovolj otrok za to šolo. Brihtne nemške butiee so pa stuhtale misel, ki bo rešilna za nemštvo. „Naročimo si otrok od drugod, da zamoremo kljubovati domačinom.“ In res; dotični nesrečnež, ki je dai svojo hišo in posestvo na razpolago Šulferajnu, se že hvali, da bo dobil od raznih nemških občin po Šulferajnovem priporočilu otroke v izrejo, da se ž njimi napolni ta nepotrebna Šola. In zgoditi se zna, da bodete tekom nekaj let morali občini Ceršak in Selnica vzdrževati šolo — za tuje otroke.
Tiho in podrobno delo. Nemški „Volksrat“ je izdal parolo, da se za letošnje ljudsko štetje dela bolj tiho in podrobno. Nemški in nemčurski zaupniki v važnejših krajih na Spodnjem Štajerskem imajo že posebna navodila, v katerih se obširno razlaga, kako se naj že za časa pripravljajo agitatorji, da se bo število Nemcev potom ljudskega Štetja kolikor mogoče na umeten način povzdignilo.
Te določbe so:
1. Števne komisarje pridobiti, stvo. 2. Poslane brošure in letake razdeliti med ljud-
3.	V bližini mest, trgov in prometnih krajev razviti zadnje dni živahno agitacijo in posebno hišne gospodarje nagovoriti, da dajo svoje podložne in stranke zapisati kot Nemce.
4.	Prirediti posebno med delavstvom manjše shode in sestanke.
5.	Razviti agitacijo od hiše do hiše.
Slovenci, skrbimo, da bodo nemški načrti in želje neizvedljivi!
Za šulferajn so zložile gojenke ženskega učiteljišča v Mariboru po neki Lei Behrer 50 K.
Veliko število obrabljenih poštnih znamk nam je v korist obmejnih Slovencev, poslala gdč. Lizika Kočij až v Mariboru.
Narodno gospodarstvo.
Poraba žita. fPoraba žita se zviša vsako leto za 14 In pol milijonov hektolitrov, kajti prebivalstvo* na vsi zemlji vsako leto toliko več žita porabi. To je: precejšen prirastek, jyendar se pa žita pridela še več, kakor se ga porabi; pridela se ga namreč vsako leto povprečno 18 milijonov hektolitrov več. Kljub temu je pa razširjen strah, da ho nastala splošna lakota vsled pomanjkanja žita, ker prebivalstvo vedno narašča, zemlja za pridelovanje žita se pa nič ne pomnoži. Ta strah je pa neopravičen. Na svetu je še zelo mnogo zemlje, ki je sedaj Še neobdelana, ki bo pa dajala še velikanski pridelek, V Kanadiji je zemlje, ki meri 1600 kilometrov v širini in 500 kilometrov v dolžini, ki še čaka poljedelca, Ravnotako se nahajajo velikanska neobdelana zemljišča v Argen-tiniji, v Sibiriji in v Mandžuriji. 'Radi pomanjkanja rodovitne zemlje se nam še ni treba bati svetovne lahkote. Razmere so pa res v sedanjem času take, da strada ogromna večina prebivalstva.
Zavarovanje koper povodenj. fVodno-gospodar-ska zveza avstrijske industrije razpošilja publikacijo o potrebi zavarovanja zoper povodenj. V tej se pravi ; Pri nas nimamo še možnosti, zavarovati se zoper raznolične Škode, povzročene po vodi. Povodnji v Parizu, ki je uničila in v nevarnost postavila vrednosti
«iran Ä
milijard, zadnje velike povodnji v Avstriji, 'Nemčiji itd, najboljSe dokazujejo, kako potrebna je taka skrb. HiSe, kakor tudi tovarne, skladišča, zaloge, stroji m hiSna oprava, polja in poljski pridelki, rudniki, ceste itd. so vedno izpostavljeni nevarnostim, ki prete od vodovja. Dandanes mora podjetnik, ki ima napravo z vodno silo, sam nositi veliki katastrofni riziko in to vpliva gotovo večkrat ovirajoče na izrabo vodnih sil, ki, kakor znano, zahteva velike investicije kapitala. Tudi posojila za naprave z vodno silo se zaradi tega težje dobe, (ker se obstoj vrednosti objekta z zavarovanjem ne varuje, r ker mora upnik računati s tem, da se njegova realna zastava uniči. Se-le tedaj bo-torej mogoče, fctobiti za izrabo vodnih sil potrebnega kredita, če se bodo naprave lahko zavarovale. Seveda morajo zavarovalni pogoji tudi taki biti, da je zavarovanje gospodarsko mogoče. Vsaj je riziko popolnoma odvisen od krajevnih razmer in se zelo iz-preminja. (Vendar je pa mogoče, zavarovanje srednjih rizikov pri primerni udeležbi izvesti proti zmernim pogojem. (Predno se morejo ' v tem oziru ' storiti obvezni predlogi, bi bilo potrebno, poizvedeti,1 če bi se dobilo zadostno število interesentov za to novo zavarovalno panogo in kakšni objekti bi se zavarovali. Vodno-gospodarska zveza avstrijske industrije se obrača torej na vse interesente s prošnjo, naj stopijo z njo v stik, in naj izpolnijo vprašalno polo, ki naj služi v informacijo. Izrecno se pripominja, da je glavni namen teh informacij, ki so seveda strogo tajne, ta, omogočiti, da se natančno presodi vse vprašanje.
Kako se napravlja kislo zelje in kisla repa, Odberejo se bolj trde kapusove glave in puste ležati 8 dni, da postanejo bolj mehke. 'Nato se glave na drobno zribajo, «el.je posoli (za vsakih 15 glav se vzame 'A kg soli) in pusti par ur pri miru. Na dno posode, v katero se ima spraviti zriban kapus, naj se dene nekoliko kapusovega listja, zriban kapus nato plastasto vlaga in obenem s kimeljem potrosi ter sproti dobro .stlači. Ko se je spravil ves kapus v kad, naj se dene na vrh čista rjuha, vrh te primerno velik lesen pokrov in obteži končno s kamiif. Posoda ali kad, v kateri se nahaja zriban kapus, naj se pusti nekaj dni v kuhinji (to je dokler ne začne dišati kapus po kislem in ne nastavi mehurcev), nato pa se naj prenese posoda v klet. Po 3 tednih sa kapus skisa, nakar naj se voda z vrha s kako zajemačo pobere in vse dodobra posuši s cunjami. Ko se je vodo odstranilo, pobere se iz kadi kamne in pokrov, oboje se dobro omije in dene nato pokrov Gna mesto in zopet obteži s kamni ter nalije na zelje sveže vode. Kislo zelje mora biti pod vodo. Na enak način se napravlja kisla repa.
Znižanje sladkornih cen. Kakor poročajo, pride v najkrajšem času do znižanja sladkorne r alf made. Znižanje bi imelo iznašati ne samo 5 K, kakor je bilo favljeno, ampak tudi 8 in pol do 9 K od 100 kilogramov. 'Najnovejša poročila celo pravijo, da se zniža cena sladkorju za 11—12 K pri 100 kg.
Velikanski uspehi zadružnega dela. V letopisu Splošne zveze šulcejevskih pridobitnih in gospodarskih zadrug v Nemčiji čitamo v zadružnem napredku številke, ki jasno kažejo, do kako ogromne moči je prišlo nemško zadružništvo po treznem, premišljenem delu. Iz statističnega oddelka^ te knjige je povzeti, da je število zadrug v Nemčiji poskočilo od 28.173 dne 1, januarja 1908, na 29.497 dne 1. januarja 1910. Cisti pomnožek znaša 1324 zadrug. Prvo mesto zavzemajo kreditne zadruge, katerih je bilo 17.092. Statistični podatki se nanašajo na 23.309 ali 79’02% vseh zadrug.
Teh 23.309 zadrug je imelo 4,200.000 elanov, in njihov celokupni promet je znašal skoro 20 milijard mark. Njihovo lastno premoženje (deleži in rezerve) je narastlo na 573 milijonov, tuje premoženje pa na 3806 milijonov mark. Od tega pripada splošni zvezi šulce-jevih zadrug 1363 zadrug z 883.617 člani, 314 milijoni lastnega in 1133 milijoni tujega premoženja ter s prometom 12/4 milijard mark.
Od kreditnih zadrug jih je poročalo 15680; štele so 2,189.281 članov, prometa so imele 18’4 milijard mark, dovolile pet milijard kreditov, in so razpolagale s 3739 milijoni mark obratnega kapitala, ki sestoji iz 454 milijonov lastnega in 3285 milijonov mark tujega premoženja.
Močno napredujejo tudi konsumna društva, katerih je bilo 2270. Izmed njih je poročalo 1405, ki so imela 1,334.444 članov. Blaga se je prodalo v njih za 357 milijonov mark, med katerimi je zapopadeno 40 milijonov mark lastnega premoženja.
Razmeroma znatno so se pomnožile stavbinske zadruge, namreč od 848 na 963. Poročilo se nanaša na 642 zadrug, ki so imele 160.941 članov. Odkar obstoje te zadruge, so postavile 13.344 hiš in so znašali stavbni stroški 314 milijonov mark. Celokupni njihov obratni kapital znaša 368’5 milijonov, med njimi 38 milijonov kron lastnega denarja.
y Mlekarskih zadrug je bilo 3.191, in od teh je poročalo 2246, ki so imele 219.751 članov. Mleka so prejele 2 5 milijardi litrov, mlečnih izdelkov pa sc prodale za 239 milijonov mark. Skupna obratna glav niča. je znašala 84 milijonov, med temi 22 milijonov mark lastnega premoženja,
a- ^	na1°avnih zadrug je poslalo sta-
tistične podatke 2816 zadrug z 220.978 člani. Poleg tega se je bavilo z blagovnim prometom 8073 hranilnic in posojilnic. Nabavne zadruge so prodale svojim članom blaga za 183 milijonov mark. Obratna glavnica je znašala 647 milijonov mark, med njimi 9 milijonov lastnega in 557 milijonov tujega premoženja.
Vinarske zadruge, katerih je 196, poročalo pa jih je 130, so imele 0616 članov in 13’3 milijone mark
obratnega kapitala ter so prodale blaga za 4 milijone
mark.	• *•
Celotni promet v kmetijskem blagu in poljskih pridelkih je znašal v letu 1909 nad 426 milijonov proti 364 milijonov v 1. 1908 in 329 milijonov y letu 1907.
Te številke dokazujejo, kako krepko se razvija nemško zadružništvo, ki je postalo upoštevanja vreden faktor v gospodarskem življenju. Zato se tudi vedno bolj priznava vrednost zadružnega dela bodisi za posameznika bodisi za ves narod. Ravno zato se dalje zadruge tudi vedno bolj množe, število njihovih članov je tudi vedno večje in rastejo tudi njihovi u-
Spehi.	.	.
Hmelj. V žatskem okrožju na Češkem se je pridelalo letos 84,802 bal hmelja. fAko računamo balo povprečno na 100 kg, tedaj je znašal skupni pridelek v Žatcu in okolici 169.604 stotov. Cene hmelju so še vedno trdne. iLe pri slabejšem hmelju se opazuje nazadovanje.
Živinske cene na Dunaju dne 20. oktoora (Klavna živina.) [Pripeljalo se je 4013 telet, 2111 živih svinj, 1489 zaklanih svinj. Plačevalo se je za zaklana teleta 104 do 130 v, živa teleta 96 do 132, svi-nie žive 108 do 132, zaklane 136 do 160 v kg.
Književnost in umetnost,
„Slovenski Učitelj.“ štev, 10, Letnik (XI. (1910), — Vsebina: 'Osemdeseta igodovmoa avstrijskega cesarja. >— Meditacija ob občnem zboru Slomškove zveze. Konec. — Djakovski tečaj. Poroča katehet A. Čadež. - Šolski voditelj. (Piše nadučitelj Ivan Štrukl. Dalje. - Katehetski veštnik: Katehetske beležke. Zgledi, uporabni pri katehezi. Vzgojni utrinki. •— Slovstvo in glasba, —• Raznoterosti.
„Naš Dom.“ 'Glasilo slovenske mladine. Lelo X. Zvezek 20.	— Vsebina:	Mladinska izobrazba:
Petdesetletnica avstrijske ustave, — Zabava: Materina podoba, — Kaj je novega po svetu? Dekliški vrtec: Naše želje. Dobra gospodinja. Obračun. Svojstva vrle gospodinje. — Društveni glasnik: Podčetrtek. Kebelj na Pohorju. Fram. 'Št. Ilj v Slov. gor. Dekliški shod na Brinjevi vori. — Govorniške vaje: Mi se potegujemo za lastno srečo. Prolog k svetopisemski igri „Egip. Jožef,“
Esperanto.
Popolna slovnica esperantskega jezika. [Priredil, izdal in založil Ljudevit Koser, Juršinci pri Ptuju, Štajersko. Cena 1.10 K. Druga izdaja. Tiskal C, Albrecht v Zagrebu, 1910.
Znano je, da se že dalj Lasa ( trudijo nekateri možje, da bi pri veliki množini jezikov, ki jih govore razni narodi, priredili jezik, (ki bi se rabil kakor splošno obešlo; znano je tudi, da je bil jeden tak poskus umetni jezik „Volapük“, ki pa ni imel sreče. Z-nova se je lotil takega posla ruski zdravnik dr. Ljudevit Luzar Zamenhof. ki je 1887. leta izdal brošuro o svojem mednarodnem jeziku in se je v tej brošuri podpisal z imenom Dok’toro Esperanto (dr. Upajoči). Ta misel je padla na rodovitna tla;' zdaj že izhaja nad sto Časnikov v jeziku „Esperanto“, in privržencev ima to splošno občilo več milijonov.
Izjeme nima Esperanto nobene; Slovencem nepoznani črki ste samo g = dž in h = ch; drugačno sliko nego v slovenščini imajo samo črke č = č, j = ž in š = š.
Sklanjatev je samo jedna. La kanto (spev), de la kanto, al la kanto, la kanton. 'Ce se jednini pritakne črka j imamo množino; se ’ pritakne korenu kant a, imamo pridevnik, se pritakne e, imamo prislov.
Na istotako priprosti način f se obrazijo < razni časi; kantas je sedajnik za vse osebe, kantis pretekli čas, kantos bodoči čas, ( kantus pogojnik, kantu velevnik, deležniki so: kant-anta, kant-inta, kant-on-ta, kant-ata, kantrita, kant-ota.
Kar se tiče besed, so večinoma romanskega izvora; na 30 romanskih besed pride po 2—5 germanskih in sicer nemških, na primer: f viro mož, homo človek, sinjoro gospod, 1 knabo deček, f fraulo samec, infano otrok, parenco sorodnik,, f servisto sluga, naj-baro sosed, societo družba itd.
Nedoločniki se končujejo na i, na pr,:	fari de-
lati, kreski rasti, legi čitati itd.
Kdor torej zna latinski ali italijanski si lahko zapomni besede.
Sedajnik se sprega tako-le: jhii amas ljubim, viamas ljubiš, H (ši, gi, oni) on (ona, ono, oni) ljubi, ni vi, ili amas, mi, vi, oni ljubijo.
Besede se tvorijo z raznovrstnimi priponami.
Kakor se razvidi iz tega, je jezik urejen jako priprosto.
Slovani imajo že raznovrstne časnike, na pr.:
Samo v esperantskom jeziku pisani časniki so: „Lingvo Internacia“, „La Revuo“, „Intern am a Seien-ca Revuo“, „Tra la mondo“ in „Espero Pacifista,"
Kdor se torej zanima za ta splošni občevalni jezik, temu bodi toplo priporočena Koser jeva slovnica.
Dr. K. Glaser.
Kolera.
Z Ogrskega je prešla kolera na Hrvaško, kjer zdaj dan za dnevom zboli in umrje na koleri vec o-seb. Iz Oseka se poroča, da se je dne 19. t. m. pojavilo tam 13 slučajev kolere.
V	Petrovardinu je umri en mož na sumljivih znakih kolere,
V	Budimpešti je umrla ena oseba, ena pa zbo-leta na koleri.
Hudo razsaja kolera te dni v Južni Italiji. V Neapolju in okolici je bilo dne 19. t. m. skupno 51 novih slučajev. 24 oseb je obolelo na koleri v norišnici v Averzi, kar najbolj dokazuje, kako moderne sanitarne razmere morajo biti v blaženi Italiji. Tudi v, Rimu se je 19. oktobra konstatiralo 20 slučajev kolere, Za te bolnike so postavili v Rimu v bližini neke bolnišnice izolirano barako.
Narodnostne razmere v Švici.
V, letošnji junijevi številki revije „Preussische Jahrbücher“ objavlja Eduard Blocher daljši članek o narodnostnem vprašanju v Švici, O slednjem baje do-sedaj ne more biti gdvora, pač pa je bilo isto aktualno in morda še stopi ono enkrat v ospredje.
Pri današnjih razmerah vživajo vse tri glavne narodnosti — nemška, francoska in laška — popolno enakopravnost in vse tri narodnosti imajo svojo avtonomijo. Izmed 22 švicarskih kantonov je 16 jednojezičnih, izmed slednjih zopet 12 popolnoma nemških,
3	francoski in jeden laški kanton.
Narodnosti spori so v kulturno-političnih zadevah popolnoma izključeni, (kajti cerkvene f in šolske-zadeve spadajo v delokrog posameznih kantonov. Samo v štirih nemških kantonih bi mogli vznikniti narodnostni boji. 'Ta boj pa onemogočujejo zakoni, ki predpisujejo ( strogo in jasno jezikovno jednakoprav-nost. Narodnostni premir pospešuje v Švici tudi okoliščina, da ne obstajajo med tamošnji mi narodi verska, politična in socialna nasprotstva in da je teritorijalna razdelitev po narodih precej podrobno izvedena.
Kulturno in socialno stališče med Nemci in pa Francozi se lahko paralelizira. 'Protestantske Francoze veže s protestantskimi Nemci vez vere. Politično moč imajo v Švici dandanašnji nemški in francoski liberalci v rokah, katoliška strankar ima svoje privržence med Lahi, Nemci in Francozi, protestantska konzervativna stranka pa ima največjo oporo v Francozih.
Lahi stoje v socialnem in kulturnem oziru malo nižje kot njihovi sodržavljani Nemci in Francozi; a tudi narodna samozavest je pri Lahih mnogo izrazitejša od švicarskega patriotizma, ki se pri Nemcih in Francozih krije -s pojmom narodnostnim.
Ni si potreba misliti, da traja ona idealna bar- ‘ monija med narodi že od nekdaj! Narodnostne spore si je uredila Švica v letih 1797—1803, za časa, ko so se francoski kantoni pod vplivom in s pomočjo francoske revolucije osvobodili nadvlade švicarskih ,iieniških kantonov. T:a nadvlada je stopala posebno v aristokratičnt upravi nemških kantonov na dan, iu~ prava, ld je bila pri nemških in francoskih kantonih jednaka, samo da so jo Švicarski Francozi povrh občutili kot narodno sramoto. Radi tega je poklical La-liarpe iz Waadt a francosko vojsko o roti • Bernu in Freiburgu.
Bode li narodnostno premirje v Švici trajalo vedno? Blocher se izraža v „Preussische,Jahrbücher1“ precej skeptično. On se boji za bodočnost. Nemci da baje nočejo narodnostnega boja, (kajti sovraštvo do nemške države je pri švicarskih Nemcih Še vedno živo. Francozi da si žele ožjih vezi z republiko, vedno več da se piše pri njih o „pangermanizmu“ in nemški vladohlepnosti, Francoz vidi v vsakem Nemcu tujega uzurpator jay JVse sovraštvu tostran Vogez naperjeno proti nam je za nas — pangermanizem“, ta-ko se glasi francosko-švicarska definicija pangerma-nizma.
Ne slišijo se več redko besede, 'da se naj švicarska zemlja ob laškem Tičinu odcepi od Švice in priklopi združeni Italiji.
Narodnostni separatizem krepi stremljenje po ustanovitvi lastne države ali priklopitvi k tuji bratski državi, stremljenju, kateremu se lahko samo potom močne samouprave pride v okom.
Razgled po svetu.
Lokomotiva z 28 kolesi, ( ki so jo izdelali ameriški inženirji, je gotovo največja na svetu. Brez ten« derja tehta 4620 stotov, [s tenderjem pa 7000 stotov. Ta lokomotiva pa ni samo pomembna zaradi ogromnih moči, ki jih razvija. Pri starih lokomotivah vhai-jajo skozi velike množine gorkote, ki se izpuhavajo brez vsake koristi, Ta novi stroj je pa tako sestavljen, da se tudi izkorišča toplota plinov, ki odhajajo iz njega skozi dimnik. Posebne odvajalne cevi so tako napravljene, da se uhajajoči topli zrak vporablja zopet za segrevanje kotla.
Serum proti kačjem strupu. Z Dunaja poročajo: Več vojaških zdravnikov zdravstvenega odbora se je podalo v Dalmacijo in Bosno, da priredijo tamkaj Študije za pridobivanje seruma proti kačjemu strupu.
Najnovejše.
Tatvina. Danes dne 21. oktobra, v času od 1. do 2. ,ure popoldan, je nekdo ukradel na dvorišču hiše Štev 6 v Stolni ulici, kjer je Zjadružna zveza, skoraj popolnoma novo „Neger-kolo,“ (Policija že zasleduje tatu. Ako kdo najde kolo, naj to takoj javi policiji, ali pa Zadružni zvezi v Mariboru.
Prodam glasovir še celo dobro ohranjen, izdelan je bil 1. 1767 pri Nikolaju Müller v Celovcu. Cena 80 K. Jos. Gajšek, Poljčane. 161-2
Priden mladenič, poštenih starišev, ki je olikan in z dobrim šol. spričevali, želi vstopiti v službo za strežnika ali pa slugo v kakem zavodu ali drugod. — Nasiov pove upravništvo lista. 162 2
Dva učenca iz dobre hiše sprejme v uk krojaški mojster Maks Zabukošek v Celju, Krožna cesta. Prednost imajo tisti, ki so se že nekaj časa učili krojaške obrti.
Izkušen strojevodja, ki se
razume na Diezelmotor ter je ob enem ključavničar ali kovač, se išče. Prednost ima kdor je zmožen slovenskega in nemškega jezika. Več se izve pri „Križevski opekarni“ v Križevcih pri Ljutomeru.
i
t
i
ftfagrobne vence
■ H v vsakovrstnih izpeljavah, trake z napisi, in sveče za pogrebe priporočaš
Goričar & Leskovšek, Celje
trgovina s pisarniškimi potrebščinami itd.
I
I
i
i
i
i
I
Ha debelč In drobno!
220
Na debelo in drobno!
■ BBSS
B B B HB
n b
Vzajemna zavarovalnica v Ljubljani
Danajska cesta 19: v Medjatovi hiši v pritličju: Danajska cesta 19
:l
Vage
za vagone, voze (mostne), ceutimalne, skalo v e, decimalne, za živino, tablicove in vsake dinge vrste za gospodarske in obrtniške namene izdeluje ter priporoča po nizkih cenah
Jos. Ealib,
tovarna za vage,
Brno. Menice Moravsko.
80
Slovsnska obrt.
155	sprejema:
zavarovanja vsakovrstnih poslopij, premičnin in pridelkov proti požarni škodi; zavarovanja zvonov proti poškodbi.
Pojasnila daje in sprejema ponudbe ravnateljstvo zavarovalnice ter postreže na željo tudi s preglednicami in ceniki.
Ta edina slovenska zavarovalnica sprejema zavarovanja pod tako n-godnimi pogoji, da se lahko meri z vsako drugo zavarovalnico.
V krajih, kjer še ni stalnih poverje nikov, se proti proviziji nastavljajo spoštovane osebe za ta zanpni posel.
Postavno vloženi ustanovni zaklad jamči zavarovancem popolno varnost.
B B
B B B fl B
BBS
B B B
Edina domača zavarovalnica! Svoji k svojim!
Glavni zastopnik za Štajersko:0,!p'’4 Fran Po"',io' "‘,ibor'
a h s a
b a b a a a s
Fabriksgasse 21, blizu Nar. Doma.
sbrbbbšss
Uradne
%aoitke
priporoča
Tiskarna sv. Cirila
v Mariboru.
WA.8IML	OS M» O i» BX.B. 1ML
priporočujemo priznano nctjboljši pridatek za kavo „ZAGREB bKl pravi FRANCK“ s kavnim mlinčkom, kot izvrstni domači izdelek.	52
Veletrgovina špecerijskega blaga in deželnih pridelkov
Anton Kolene: Celje
Narodni dom in Graška cesta 22 v lastnih hišah.
Naznanja, da kupuje vsakovrstne deželne pridelke vsako množino po najvišjih dnevnih cenah, osobito suhe gobe, laneno seme, fižol, kumno, vsakovrstno žito, konoplje itd. ter sadje sveže in suho.
Priporočam se gospodom kolegom trgovcem za nakup vedno svežega špecerijskega blaga in deželnih pridelkov, ker jamčim za pošteno in dobro postrežbo po najnižjih dnevnih cenah. — Gospodom duhovnikom priporočam vsakovrstne sveče, kadilo in olje za cerkve.
Slavnemu občinstvu zagotavljam točno in solidno postrežbo z vedno svežim blagom in naj nižjih cenah. Nadalje premog na cele vozove, debel K 210, droben po K 140 100 kg na dom postavljen v Celju, drugam, po dogovoru. 148 Pismena naročila se z obratno pošto izvrše.
Kdor?
si hoče po ceni in dobro blago za jesen knpiti, naj se potrndi in vsaj enkrat poskusi iti v trgovino
J. Ulaga Maribor
Tegetthoffova cesta 21.
Postrežba točna ia solidoa.
Cene najnižje. :: :: Cene najnižje.
j* Ljudska hranilnica in posojilnica y Celju, *
registrovana zadruga z neomejeno zavezo,
v lastni hiši (Hotel pri belem volu) v CELJU, Graška cesta.
Poštno hranilnični račun št. 92.465. — Telefon št. 8.
Posojila na zemljišča po 5f,/0 do 5*/»% brez in z amortizacijo.
Posojila na zastavo vrednostnih listin.
Osebni kredit na meniee in v tekočem računu
Hranilno vloge se obrestujejo po 4*/,% brez odbitka rentnega davka.
Domači hranilniki se dajejo na dom brezplačno.
Hranilne knjižice drugih zavodov se sprejemajo kot vloge, ne da bi se obrestovanje prekinilo.
= ©skrinje sr o j im članom fasterjer&nje qjlhorflh terjatev
Brezplačno reševanje vseh zadev.
pod najugodnejšimi pogoji.
Konvortaoija vknjiženih dolgov z najmanjšimi stroški.
Pf
n
n
n
n
n
n
n
Štefan Strašek
165 v Celju Kovačeva ulica.
priporoča svojo zalogo čevljev in izdelovanje čevljev. Velika izbera za gospode : dame in otroke oi najflnejš8 do najcenejše izvršitve.
Gamaše p gališe, raznovrstne domače čevlje, prave j ti Sitne in druge športne
Slovenska trgovina
J. N. Šoštarič, Maribor
■V samo Glavni trg štev. 9
priporoča p. n. občinstvu svojo veliko zalogo svakovrstnega najnovejšega in najmodnejšega blaga iz samo prvih in najboljših tovarn.
z modnim in manufakturnim blagom ter krojaškimi potrebščinami--
Postrežba točna in stroga solidna. :: :: ::
Plestavracija XXXX4C
Narodni dom
v Mariboru.
Izborna kuhinja, izvrstna vina kakor: haloško, ljutomersko, dr. Thur-nejev muškatelec, mozlec, vinarec, bizeljčan, konjič&n itd.
Pivo iz budjeviške češke pivovarne.
Po letn udobno kegljišče. Vrtni paviljor Sobe za tujce.
Za obilni obisk se priporoča	37
Lojzika Leon.
Svoji k svojimi
Urar, očalar in zlatar
M»Bureš
Maribor
Tegethefova cesta 39
perd kolodvorom,priporoča svojo bogato, zalogo zlatnine, srebrnine, ur i. t. d., po najnižji ceni.
P im m	a 8 slovenskimi ploščami, č
VVldiUlUlULltJ jasnim glasom iz najboljših
čistim in tovarn.
:
t
TRGOVCU I
Ne pustim potovati ker preveč stane, prodajam pa po ceni ker ne pustim potovati. Obrnite se torsj pismeno ali osebno in za btevsjte vzorčne pošiljaive.
Narodna veletrgovska hiša
R. Stermecki v Celju. £
i	*
Robert Diehl, žganjarna, Celje
priporoča svojo doma žgano slivovko, tropinovec, vinsko žganje, brinjevec kakor tudi
štajerski
konjak.
Cdina slovenska kisla voda
ToSstovrška slatina
je po zdravniških strokovnjakih priznana med najboljšimi planinskimi kislimi vodami, je
izborno zdravilo
za katare v grlu, pljučih, želodcu iu črevesih, za želodčni krč, zaprtje, bolezni v ledvicah in mehurju ter pospešuje tek in prebavo. Tclstcvrska slatina ni le .izborno zdravima, temveč ie tudi osvežnioča
i»	w
namizna kisla voda.
Odlikovana je. bila na mednarodni razstavi v Inomostu 1896 in na higijenični razstavi na Dnnaju 1899.
Naroča se pri oškrbništvu Tolstovrške slatine, pošta Gnštanj (Koroško), kjer se dobe tudi ceniki in prospekti.
Del čistih dohodkov gre v naredne namene.
Slovenci! Svoji k svojim! Zahtevajte povsod le Tolsto vrško slatino! Vsaka slovenska gostilna naj ima le edino slovensko kislo vodo.	149
Edina štaj» naradnfi steklarska trgovina
na debelo in na drobno
Franc Strupi ; Celje
draška cesta
priporoča po uajnižjih cenah svojo bogato zalogo steklene in porcelanaste posode, svetilk, ogledal, vsakovrstnih šip in okvirjev sa podobe,
fVawaetJ© irseb sf@biai*ekih del pri cerkvah in priv« stavbah.
fejsoiidnejšsa in toSna postrežb®» ♦♦♦»♦♦»♦»«*»«
■
OSTANKI« I■
t
t
e
S
I I %
#
\
parbasis za ženske obleke po 20 m trpežni K 10’—. Zelo možni K 12- — posebno fini K 14-—, hlačerine sa moške obleke, dvojne širjave po 10 m močni K 14'— zelo trpežni K 17'— posebno fini 20 K, čez 20 K franko razpošilja
: narodna veletrgovska hiša :
R. Stenmecki : Celje.
Mm debelo!
Us drobno1
Priporoča se
■	edina narodna frjovina J
gj galanterijskega, norimberškega in modnega blaga, kakor
tudi igrač.
■	Priča a Kramar v C^elju
p	_ mm iregiu draške® m Krožne ©esten68g
Vv	wfS’-vVVV VV vV W Vv VV Vvn	VvvVVVvv WVV VvVv Vv WvWv WvV Wvv w w
dPMHSHHHHSSSSSar
Edina špecijelna tvrdka za katoliška društva.
Društvene znake
v vseh izpeljavah in raznih Cfnab, kakor tudi častne znake, žeblje za zastave in podobe svetnikov v emailu. — Brcše, obeske in častna darila izdelnje in pošilja v zmernih cenah graver
Stanislav Mrkwicka Dunaj VII.
Zieglergasse 67.
>o
03
O
N
>
&
<
SO
o<
=3
O
Josip Hočevar s Celje
s s	Kolodvorska ulica 5	s s
145
priporoča za Jesenske In zimsko sezono svojo veliko zalego vsakovrstnih zgotovljenih oblek, zimskih in športnih sukenj, za gospode, dečke in otroke, gso najnižjth cenah. Prištet® sangleško sukno je vedno v zalogi, in se naročila po meri, točno in po najnovejših journalih izvršujejo. — Prevzamem umevno tudi vsa druga v svojo stroko spadajoča dela kakor talarje za gospode sodnike in častito duhovščino.
Brzojavi: „Kamnoseška industrijska zadruga Celje“.
Prva južnoštajerska kamnoseška industrijska družba
Edino narodno kamno-
Brzojavi: „Kamnoseška industrijska zadruga Celja“;
Y
Stavbena in umetna 5 kamnoseška ::: Obrt s strojnim obratom. ::: Izvrševanje vseh stavbenih del: kakor stopnic, fasad, podbojev, pomolov, nastavkov itd. iz različ-::: nih kameno? in cementa. :::	Specialna delavnica in podobarski atelje za umetna cerkvena dela kakor: altarjev, obhajilnih miz, prižnic, krepilnih in krstnih ::: kamnov itd. ::: Brnšenje, poliranje in struganje ::: kamena s stroji. :::		i!Pm J	gif lil § 1 ffifüF	I f fš f ||r	Mnogoštevilna zaloga nagrobnih spomenikov iz različnih marmornih vrst granitov in sijenitov po raznovrstnih narisih in nizkih cenah. Naprava zidanih ali betoniranih :: rodbinskih grobišč (rakev).::	Tlakovanje cerkva, dvoran in J hodnikov s Samotnim ali cementnim j ::: tlakom. ::: Izdelovanje pohištvenih plošč iz različnih najbolj idočih marmornih ::: vrst v vseh oblikah. ::: Popravljanje spomenikov, ndela-::: vanje napisov v iste. :::
							
111 B
nosom


reglstrovana zadruga z neomejeno zavezo
Stolna ulica št. 6 (med glavnim trgom in stolno cerkvijo).

flraniine vloge
so sprejemajo od vsakega in se obrestujejo: navadne po 4%, preti 3 mesečni odpovedi po 41/,. Obresti, se pripisujejo h kapitalu 1. januarja in 1. julija vsakega leta. Hranilne knjižice se sprejemno kot gotov denar, ne da bi se njih obre-stovanje kaj prekinilo. Za nalaganje po pošti so poftno hranilne položnice na razpolago (šek konto 97.078). Rentni davek plača posojilnica sama. o
posojila se dajejo
le članom in sicer: ns vknjižbo proti pupilarni varnosti po 43/4%, na vknjižbo sploh po 5°/0l na vknjižbo in poroštvo po 5'/s% in na osebni kredit po 6°/*. Nadalje izposojuje na zastavo vrednostnih papirjev. Dolgove pri čtnigih denarnih zavodih prevzame posojilnica v svojo last proti povrnitvi gotovih stroškov, ki pa nikdar ne presegajo 7 kron. — Prošnje za vknjižbo dela posojilnica brezplačno, stranka plača le kolek«.
SIM-KPI
«M.
Uradne ure
so vsako sredo in četrtek od 9. do 12. dopoldne in vsako soboto od 8 do 12 dopoldne, izvzeinli praznike. — V uradnih urah se sprejema In it-plaötye denar.
pojasnile se dajejo
in prošnje sprejemajo vsak delavnik o# 8,—1% dopoldne ki od 2.-6. dopoldne» d

ir
-M?
PmsJUbIm (■» tudi u Huntelage domače hreallae geMi^BUie,
Založnik in izdajatelj: Konsorcij .Straž»“.
Odgovorni urednik: Fran Rakovič.
Tiak tiskarne sv. Cirila v Maribora.