Oar Write Us Today Advertising rates are reasonable____ GLAS NARODA Lisi'slovenskih delavcev'v Ameriki. TELEPHONE: CHelsea 3—1242 Eo«nd M Second Clin Matter September list, 1903 M the Post Office at New York, N. I, onder Art ol Congress of March 3rd, 187». No. 97. — Stev. 97. NEW YORK, THURSDAY, APRIL 25, 1940 — ČETRTEK, 25. APRILA, 1940 RADAR DOBIVATE C "GLAS NARODA" PO FOfttl NABAVNOR HA 8V0J DOM OctM mM! ta praznikov). ZA $6. - NALETO NADj&JZSAJ Volume XLVIII. — Letnik XLVIII. Nemška zmaga pri Steinkjer Težave "blitzkriega" na Norveškem STOCKHOLM, .Švedska, 25. aprila. — Zavezniki niso kos i».-mški premori v zraku na Norveškem in boji setvemo od M^la in Neverno od Trondlieima niso odločilni. Bitka severno od Trondlieima s«* bije v velikem snežnem metežu in so Nemci dosegli nekaj uspeha, ko >o potiNiiili zavezniške prve čete ♦•št milj nazaj in zasedli porušeno mesto Steinkjer. Iz dosedanjih bojev na Norveškem je razvidno, da Norveška v sedanji vojni za Nemčijo ni postranskega pomena. V le boje je Nemčija poslala veliko število aeroplanov, katerim edino morejo pripisati svoje uspehe proti zaveznikom pri Trondheimu. Ta nemška zmaga pa je bila tudi mogoča samo zaradi tega. ker nemški rušik*i obvladajo Troiulheim fjord in ker so nemški bombniki pregnali angleške bojne ladje od trondbeim fjorda v Nams fjord. Kot poroča Associated Press, so angleški bombniki napadli trdnjavo Agdenes pri vhodu v Trondkeim fjord, da odvzamejo Nemcem oblast nad tem fjordoin. Nemcem se je včeraj posrečilo izkreati vojaštvo na Inderoey polotoku, južno od Steinkjera, od koder so padli zavezniški armadi v bok. Navzlic temu, da so nemški letalci bombardi-rali in > strojnimi puškami obstreljevali Angleže, so »e navzlic temu umaknili v popolnem redu v glavno zavezniško črto, kak ill (i milj severno od Steinkjera. Nemci poročajo, da je irilo ujetih samo 8 Angležev, iz česar je mogoče sklepati, da se je večini Angležev posrečilo umakniti. NEMŠKI AEROPLANI NAJVEČJA NEVARNOST V vsakem oziru pa Angleži in Nonvežani priznavajo, da je nemška zračna sila največja sovražnica. Kot pravijo švedska ftoročila, so nemški bombniki uničili več norveških mest, meti njimi tudi Dombaas, kjer je bil ubit med drugimi tudi ameriški vojni atašej kapitan Robert M. Losey. Vendar pa Nemci ni o razdejali železnic, ki so za zaveznike velike 'važnosti. In četudi je Dombaas popolnoma porušen, je ostala železniška j>ostaja nepoškodovana. Ko se je Adolf Hitler odločil, da ponese svoj blitzkrieg (bliskovito vojno) na Norveško, ki se mu je obne-la tako dobro v Avstriji, na Cehoslo-škein, na Poljskem in Danskem, je prevzel zelo težavno delo. Spočetka je imel uspeh, ker so se mogle njegove mehanizirane armade naglo pomikati po modernih cestah in so aeroplani nepripravljene Norvežane prestrašili tako, da svojih vojaških sil niso mogli naglo ■zbrati. Nemška armada je zasedla samo nekatere kraje ob južni in zapadni obali ter je prodrla dalje v deželo samo tam, kjer so bile dobre ceste in železnice. Vi»okef strme gore delajo Nemcem velike preglavice, kajti naravne ovire so tudi poglavitni vzrok, da med norveškim narodom ni bilo mogoče doseči narodnega edinstva in da prebivalci okoli Setesdala in Oslo govore tako različno narečje, da se med seboj skoro ne razumejo. Zveza med jugom in severom | je primeroma dobra. Dve veliki dolini navzdolž presekajo deželo od Osla do Trondlieima; to sta dolini Gudbransalen, ki se razteza ob reki Laagcn od Mjo-esa jezera, ter dolina Oester-dalen, po kateri teče največja norveška reka Glomma. Scalise na preiskavi Oblasti bodo skušale dognati, kako je bilo mogoče obdolženemu delavskemu voditelju in njegovi tajnici spraviti varščino v znesku $60,000. Nemška posadka v Narviku se je podala STOCKHOLM, Švedska, 2i>. aprila. — S severa prihaja po-ločilo, da so zavezniki izvabili nemško po-adko iz Narvika in jo obkolili pri Gratanganu, 2o milj severno od Narvika in se je zaveznikom podal ves polk 750 voajkov. 150 Nemcev je bilo ubitih, ostali pa so se vsled hudega mraza in ker jim je pošla municija, podali. NACUSKA VLADA NAD NORVEŠKO PARIZ, Francija, 25. aprila. — Nemčija je nad zavzetim ozemljem Nonveške razglasila "neomejeno oblast" in Hitler je |H»lal kot svojega komisarja 42 let starega .Josipa Terbo- vena. Terboven je bil gauleiter v Essenu in urednik nekega lista feldmaršala Hermanna Goeringa in bo kot ke»»isar Norveške odgovoren edino Hitlerju. America je £e napol v vojni ANN HARBOR, (Mich., 20. aprila. — Republikanski senator Nye iz North Dakote je govoril pred študenti tukajšnje univerze ter rekel, da je Rooseveltova administracija že zapletla Združene države v vojno v gospodarskem pogledu. Zdaj je samo «e vprašanje časa, kdaj se bo udeležilo vojne tudi ame riško vojaštvo. Pošiljanje denarja na Dansko WASHINGTON, D. C., 20. aprila. — Poštne oblasti* ne izdajajo več money ordrov izplačljivih na Danskem ali Norveškem. Težavno pa je potovanje in sploh vsako občevanje med za-padno in vzhodno Norveško. Obrežje je zelo razjedeno in ga obdajajo visoke, strme gore, vsled česar je bila za patina Norveška do pred kratkim navezana samo na morje. Mesta, vasi in fjord i so med seboj zvezani samo po morju, zadnje čase pa grade med kraji tudi ceste. Po morju so tudi nemški parniki vozili norveško železno rudo v Bremen in Hamburg. Severno oil Trondlieima vozi železnica samo do Namsoa. od tam pa pelje samo cesta do Badoe, ki se nahaja ravno nad severnim tečajnikom. Dalje proti severu so pa med kraji samo ozke steze. Železniško omrežje ima samo južni del Norveške in vse železnice peljejo v Oslo. Vsled gorate pokrajine imajo železniške proge mnogo predorov; tako je n. pr. na progi O.-lo-Bergen 178 predorov in je prodiranje nemških arm al zelo lahko ovirati z razdiranjeni železniških prog in predorov. Ravno tako je tudi brez števila mostov. Norveške ceste so inžinirska čudesa, ker so vsekane v skale in se v serpentinah vijejo ob fjordih. Take ceste so zelo drage, posebno za tako revno deželo kot je Norveška. Navzlic temu pa je posebno na zapadni strani mnogo dobrih cest. Vohuni v Ljubljani V STANOVANJU NEMŠKEGA INŽINIRJA JE POLICIJA NAŠLA OROŽJA BEOGRAD, Jugoslavija, 25. aprila. — Policija v Ljubljani išče nemškega inžinirja Viljema Frit-scha, v čegar stanovanju so našli orožje in nemške uniforme. Policija se je zglasila v Fritschovem stanovanju v Krškem, da pregleda njegove listine po novi postavi glede delovanja tujcev. Fritscha pa ni j bilo doma. Policija pa je preiskala njegovo stanovanje in našla 30 strojnic z naboji in enako število nemških uniform. Policija je zopet preiskala Stojadinovicevo hišo V Beogradu pa je policija zopet preiskala hišo bivšega ministrskega predsednika Milana Stojadi-novica, ki je bil prejšnji teden aretiran in interniran. Nemški agenti so prejšnji teden skušali vprizo-riti stavko v tovarnah za aeroplane v Rakovicah in v Zemunu. V Rakovicah je bilo tudi aretiranih nekaj delavcev, ki so pustili delo. Preiskava proti delavskemu voditelju Georgeu Scalise, predsedniku unije hotel.-kih u-službencev v New Yorku, in njegovi tajnici se nadaljujejo. Spočetka je bilo rečeno, da je pod p ret njo organiziranja izsilil od lastnikov raznih hotelov, v katerih delajvci niso organizirani, je zapretil, da jih bo organiziral, ako nc dobi na roko toliko in toliko i*?oča~ kov. Pretnja se mu je skoro v vsakem slučaju obnesla, kajti hotelir je imel s podkupnino manjše stroške, kot bi jih imel, če bi moral plačati delavce po unij-ki lestvici. Zaenkrat skušajo oblasti dognati, kako sta Scalise in njegova tajnica spravila skupaj jamščino i\ znesku $60,000. Preiskavo vodi pomožni o-krajni pravdnik Murray J. Gurfein. Velcporota je zasliša la dosedaj že nad sto prič. Gurfein je izjavil, da bo razširil preiskavo tudi ne nekatere druge unije, ker so se baje tudi nekateri drujfi delavski voditelji posluževali v svojem področju slične taktike kakor Scalise. V uradu svojega odvetnika Johna Kadela je izjavil Scalise, ki je, mimogrede povedano, tudi lastnik velikega pogrebnega zavoda, da so obtožbe proti njemu iz trte izvite. — V svoji mladosti sem bil nekaj zakrivil, — je dejal, — zdaj pa mislijo moji nasprotniki, da lahko počno z menoj karkoli se jim izljubi. (Scalise je pred leti odsedel daljšo zaporno kazen, ker se je pečal z belim suženjstvom.) Njegov zagovornik je baje prepričan o njegovi nedolžnosti. — Umevno je, da si je Scalise kot organizator ir. unijski voditelj nakopal precej sovražnikom, — je izjavil zagovor -nik Kadel. — Vsak delavski voditelj jih ima. Ce po locali njegove organizacije zakrivili kaj nepoštenega — o Čemer pa resno dvomim — ne ve Scalise ničesar o tem. POGAJANJA ZA POGODBO S SOV J. RUSIJO BEOGRAD, Jugoslavija, 25. aprila. — Ministrski podpredsednik dr. Vladko Maček je rekel, da bo jugoslovansko-ruski trgovski pogodbi sledila obnovitev diplomatskih odnošajev med Jugoslavijo in Rusijo. Kot pravijo zagrebške "Novosti", je Anglija posredovala, da je Jugoslavija stopila v stik z Rusijo. V Londonu so se tudi pričela pogajanja za trgovsko pogodbo med Anglijo in Rusijo. Rusa ja ne bo isilila na Balkan "Novosti" tudi pravijo, da je Rusija obljubila Angliji, da bo vpoštevala status quo na Balkanu in da na balkanskem polotoku ne bo širila komunizma, ako bo sklenjena trgovska pogodba z Jugoslavijo. Diplomati so tudi mnenja, da se bo Rusija v zadevah glede Balkana nagnila k zaveznikom, da prekriža nemške in italjanske račune za nadvlado nad Balkanom. Mnogo pa je na Norveškem eest, ki so pozimi zaradi snega neporabne in tudi Nemci so zadeli na velike težkoče, ker po njih niso mogli speljati svojih ceni. tankov. Tz vsega tega je razvidno, da so Norvežani v najboljšem položaju braniti se proti Nem- Kratke dnevne vesti Oče francoske republike umrl PARIZ, Francija, 24. aprila. — Baron Blin de Bourdon, zadnji član narodnega zbora leta 1871 in veteran v franeo>ko-pruski vojni, katere se je vdeležil kot stotnik, je včeraj umrl v starosti 102 let. Narodni zbor, ki je bil izvoljen leta 1871 in ki je potrdil mirovno pogodbo, s katero je bila končana vojna z Nemčijo, pomeni prehod iz drugega francoskega cesarstva v tretjo republiko. * # * Najstarejše mož Rusije MOSKVA, Rusija, 23. aprila. — List "Socialistično poljedelstvo'- poroča, da je najstarejši mož v sovjetski uniji in tudi najbrže na celem svetu Vasilij Nikiforovič Ivanov, ki je 142 let star kmet, ki živi v Minusinsku blizu Krasnojarska v Sibiriji. Rojen je bil v Minsku, v bivši "Poljski in se je preselil v Sibirijo, ko je bil star 90 let. List pravi dalje, da je Ivanov preživel šest carjev, šest *ojn, štiri revolucije in da ima še vedno dober spomin. Spominja se Napoleonovih vojn in vpada francoske armade leta 1812 v Rusijo. Ivanov dobiiva državno pokojnino; je popolnoma plešast iu nima nobenega zoba, toda je zdrav in hodi vsak dan po dve milji. Zelo rad je in tudi pije vodko. Kot pravi list, je Ivanov trden in zanesljiv boljšovik in da se je v.starosti 121 let prostovoljno priglasil pri rdeči armadi. Navzlic svoji visoki starosti se vdeležuje komunističnih zborovanj. » n » WPA delavci in volitve WASHINGTON, D. C., 23. aprila. — F. C. Harrington, komisar WPA, je obvestil včeraj dva milijona reliefnih delavcev, tla so .volitve njihova privatna zadeva. Poleg plače je dobil vsak delavec pismo, v katerem pravi Harrington: — Nihče, pa naj jen zvezi ali ni v zvezi z WPA, vas ne more spraviti od dela ali vam zmanjšati plačo, če volite ali ne volite in če pi i padate ali ne pripadate kakšni politični stranki. Ne-postavno je nagovarjati koga, da bi prispeval denar za kakšno politično kampanjo. • • • Mati dvojčkov izginila BAYONNE, N. J., 22. aprila. — Včeraj je bil razposlan generalni alarm za 32 letno Ruth Rcsnick, ki je v soboto izginila iz svojega doma. Vsa poizevdovanja ]>o okolici so bila hiezusp^šna. Doma je pustila štiri leta stara dvojčka, ki sta bolna in so ju morali oddati v bolnišnico. Njen mož je povedal policiji, da se je žena že nekaj časa precej sumljivo obnašala. » • * Ameriški državljani naj zapuste Madžarsko BUDIMPEŠTA, Madžarska, 23. aprila. — Ameriško poslaništvo je pozvalo vse ameriške državljane, nahajajoče se na Madžarskem, naj se podajo v Združene držatve. To naj store čimprej mogoče, češ, da v doglednem časti mogoče no bulo imeli več prilike za odpotovanje. m Itav Tal Thursday, April 25, 1940 SLOVENE (YTJGOBLXVT D JILT "GLAS NARODA" (TOICB OF THE PEOPLE) OwMd and Published by Slorodc Publishing Company, (A Corporation). l"*»*k Sakaer, President; J. Lupsha. Sec. — Place of business of the Cwrp>ri,Koa and addresses of. above officers: 216 WEST 18th STREET, NEW YORK, N. X. 47th Year "Glas Naroda** la Issued every day except Sundays and holidays. _ Subscription Yearly $C.—. Advertisement on Agreement. Za celo leta velja list ta Ameriko In Kanado —; za pol leta $3._; m četrt leta $1-50. — Za New York sa celo leto *7.—; za pol leta $3.00. Za inozemstvo za celo leto |7.—; za pol leta $3.50. -GLAS NAHODA" IZHAJA VSAKI DAN IZVZEMSl NEDELJ IN PRAZNIKOV -GLAS NARODA«" 21« WEST 18th STREET, NEW YORK, N. Y. CHelsea 8—1242 NAROČNIKI, ki so zaostali z naročnino za mesec februar in marec, so naprošeni, da blagovoljno poravnajo oz. po možnosti doplačajo k nadaljni naročnini. S tem, da imate naročnino vnaprej plačano, listu mnogo vstrežete, ker prihranki pri opominih so uporabljeni za izboljšanje lista. Iz slovenskih naselbin •-a [ _ _ VESTI IZ CLEVELAND, OHIO 'Dne 15. aprila jo umri Anton Makse, v starosti 53 let. Doma je (bil iz Dečje vasi pri Trebnjem, odkoder je prišel v Cleveland pred 23 leti. Zapušča žalujoeogo soprogo Roza-lijo, sina Antona in beer Rose, v starem kraju pa dva brata. — 18. aprila je umrl* v Charity bolnišnici Helen Vidi«. Rojena je bila v se I ti Velika na Hrvaškem ter je prišla v Ameriko leta 1910. Z<»pi&ča soproga Emila in sinn Krnila. Njeno dekliško ime je bilo Span i ček. — Xagle *nirti je pred dnevi nmrl Joihn K. Mjaršir. star 50 let. Doi?*a je bil iz Sodražice pri Ribnici, odkoder je prišel v Ameriko pred 34 leti. Zapušča se.strični Frances Petr i e, pri kateri je stanoval in Jennie Pifcd: ter bratranca .Toe Adamiča in vec dragih sorodnikov. '— Nedavno je po kratki bolezni until dobro znani Anion Sterle. Zapušča žalujočo soprogo Ano, roj. Klemenič, doma iz Verbovske vasi. fara Sv. Križ ,ter sina Antona in veliko drugih sorodnikov. Rojen je bil na Vrliniki pri T^o/ru, kjer zaputšra več sorodnikov. — Dne IG. aprila je preminil Anton Beršič. star 65 let POROKA. iFairport Tlarbor. O. — Tukaj se bo poroera dne 27. aprila Mrs. France* Zalar, vdova po pokojnem Antonu Zalar ju. Vzela bo Johna Pi-larja, tuki'j rojenega in slovaške narodnosti. Znana je tudi v West Virgin i ji, kamor je prišla leta 1923, leta 1924 pa je prišla v Fairport Harl>or. Obio. DEJANJE BLAZNIKA Hitler je s svojim napudom iia Skandinavijo povzročil, da so se začeli ljudje spraševati, ee ima s|jloh še kaj soli v glavi. Ce bi bil zasedel samo Dan-ko, bi bilo že vsaj kolikor toliko umevno. Pod jarmi jen je Danske bi bilo v soglasju z njegovo nasilno politiko. S svojo j»ešeieo vojakov ni mogla Danska misliti na kakšen oborožen odjmr. Bila jc dober plen. Izstradani uacijski državi je potrebna vsakega pol leta nova žrtev. Po Avstriji, Čebotilovaški in Poljski naj bi bila Danska na \ sti. To bi bilo povsem v soglasju s Hitlerjevimi načrti. Toda Nouveška? — Ali pa poleg Norveške tudi Švedska f Ali je v tem kakšen praktičen-političen pomen? Smisel tega pustolovstva je težko umljiv. Če bi šlo Hitlerju vse kakor po maslu, bi se mu ne izplačalo. Kaj naj bi dobil na Norveškem! Par letalskih in submarinskih oporišč proti Angliji. Hitler rizkira svoje brodovje. Izpostavlja se nevarno -iti, da bo strahovito poražen na kopnem. Zaveznikom nudi bojišče na neutrjenem ozemlju. Nevtralei mu obračajo hrbet in silijo v zavezniški tabor. S svojim početjem veča ogorčenje vsega sveta, posebno pa Združenih držarv. Hitlerjeva skandinavska akcija je nepremišljeno in obupno dejanje podivjanca, ki ne ve več, kaj bi storil. Zavezniki zasledujejo v svoji politiki določene smernice, dočim Hitler koleba sem in tja. Zdaj poskuša to, zdaj zopet kaj drugega. V zadnjih dvanajstih mesecih je najmanj temeljito spremenil svoje nazore o |»olitičnem napadu in načinu bojevanja. Avgusta meseca je skušal Poljake na isti način podjarmiti kot je podjarmil Čelioslovaško. Videč., da se mu bo treba boriti, je presenetil svet z nemško-rusko pogodbo. Zavezniki se tega niso ustrašili, četudi je bil trdno »prepričan, da se bodo. Ko mu je ta račun unesel, je pričel z 4'miravnimi ofenzivami", ki so se mu pa tudi stoodstotno izjalovile. Po tistem je zavrgel vse svoje prvotne načrte in se omejil na obrambno jvojno, ki je razmeroma najcenejša in je skušal ž njo omiliti angleško blokado. Le malo letal in subma-riLov je poslal v akcijo, pri tem je pa izvajal čedalje močnejši gospodarski in politični pritisk na balkanske držatve, bogate na petroleju, živinoreji in poljskih pridelkih. V Rusijo j. začel pošiljati strokovnjake, ki naj bi izboljšali rusko industrijo. 9. aprila je pa pustil vse to vnemar in napadel Skandinavijo. Kaj se je (porodilo v njegovih zmedenih možganih, da je zopet obrnil krmilo svoje vojne politike? Mogoče njegov osebni nervozni nemir? Mogoče je izgubil vero v Rusijo, ki niti majhne in slabotne Finske ni mogla dovolj hitro premagati? Ali je hotel s tem zadušiti glasove nezadovoljstva, ki se že pojavljajo v Nemčiji, posebno pa v deželah, ki jih je Nemčiji priključil ? Kakor kažejo zadnja poročila, se napad na Skandinavijo ne bo za Hitlerja prav ugodno končal, četudi po današnjih poročilah so Nemci dosegli nekaj vojaških uspehov. Prav lahko se izkaže kot odločilna vojaška in politična pogreška vse vojne. Navzlic temu pa ne kaže podcenjevati današnje Hitlerjeve tvojaške moči. Njegov mogočen vojni stroj danes .še ni razbit in razdejan. Hiter in nagel poraz v sedanjem času nikakor ni verjeten. Toda položaj za Hitlerja se bo slabšal od dne do dne in bo nazadnje postal brezupen. Ozreti se je treba le v zgodovino. Spomladi leta 1918 je bil uvedel strahovito ofenzivo Hitlerjev prednik Ludendorf, ki je takrat veljal za nepremagljivega. Pol leta kasneje je bilo vsega konec. TAYLOR PRI PAPE2U j VATIKAN, 20. aprila. — Iz zanesljivega vira se je zvedelo, da bo papež sprejel v avdienci posebnega predsedniškega od- Družina Franka Simoniča der je prišla v Ameriko pred 47 leti. Lanskega leta je s svojim soprogom Obhajala zlato poroko. Bila je usta n ovni-ca fare sv. Lovrenca. Poleg žalujočega soproga Johna zapušča sinove: Johna. Antona in Ralpllia, li-eere: Mary Martin-šek, France- P. Tabemsk. Rose Kresse in Ana K uhelj, sestro Helen Kravear. v starem kraju sestro Rose Blejc. — Po 10 dnevni bolezni je umrl v fSl. Luke's bolnišnici rojak Andrej Blatnik v starosti 50 let. Doma je bil iz Lo-patov fara Hinje, odkoder je prršel sem pred leti. Poleg žaflujoče soproge Marv, roj. Papež, ■zapušča hčere Mary, por. Strbel, Josephine, por. Se-kerak, Frances, Dorothy in Anno ter sina Antona in brat<* George, v Illinois pa brata Martina in Johna in v Denver, Colo, setsro Anno Skul. i— Dne 14. aprila je umrli Prank Hauptman, rojen v Za-tični na Dolenjskem, odkoder je prišel v Ameriko 1. 1902 Stanoval je pri Mr. John Ko-vačiču. svojem prijatelju iz nfladih let. ,( i— Anton Horiiik, ki je bil 12. aprila težko povožen od avtomobila, je še rstega dne umrl v bolnišnici. Star je bil V A B I LO na PLESNO VESELICO katero priredi COMMUNITY' ASSOCIATION v prid Community Bldg. v James City, Pa. v soboto, 27. Aprila Začetek ob rt. uri. Za ples bodo igrali .Toe Rolih in njegovi 4 sinovi. VABIMO VSE ml blizu in da leč, da nas posetijo na tej veselici. 01> priliki Vam vrnemo. Veselični odbor. ROJAK V AVTX7 NESREČI. Rojak John Drobnič v Bar-herton, O., se j,* dne 12. aprila vrača! z dela iz tovarne proti s vojen tu domu. ko ga je neki brezbrižni voznik avtomobila podrl na tla in ga težko poškodoval na glavi, in roki, da >o ga morali odpeljati v bolnišnico. in doma iz Žužemfberka, odko- 5fi let in doma iz Kota pri Rib der je prišel v Ameriko pred 50 leti. Zapušča hčere Marv Stenfberger, Frances Lad vik in sina Jožefa, Louisa, Stanislava in Pavla. — Dne 16. aprila je umrla Ana Mauer. roj. Polon i č. Stara je bila 75 let, doma iz vasi Oesence, fara Zagradec, odko- niei na Dolenjskem. Zapušča žalujočo soprogo in druge sorodnike. / — Pred dnevi je v bolnišnici umrl John Samsa, star 04 let in rojen v Priložali pri Hruši-ei na Primorskem. Zapušča brata, v starem kraju pa tri brate in dve sestri. traoedia V LORAIN, O. (Pred kratkim, je Alojzija Slana s sekiro napadla svojega moža Franka, ko je spal in J ga je hudo ranila., nakar si je) z britvijo razmesarila zapestje in trebuh. Oba sta bila odpeljana v bolnišnico in bosta vsekakor okrevala. Med tem pa detektivski šef po iz vedo val pri eikaški policiji o prete- VTESTI IZ MILWAUKEE. WIS. (Hudo bolna .-e nahaja v bolnišnici Anialija Fritzel. — Ope racijo na nogi je prestal John Moze in se mu zdravje obrača na bolje. Nahaja se Še v Columibia bolnišnici. — Nagle smrti je umrla Mrs. Mary Jerman, v starosti 54 let. Doma je bila iz fare &t. Jan-ž na Dolenjskem, n jeno dekliško ime je bilo Simonšek. Zapušča moža Antona, sina, eno sestro in enega brata tukaj v Ameriki. nesreč\y rojaka. Rojak Rudolf Žagar v Sharon, Pa., se je ponesrečil pri delu v tovarni. Odtrgalo mu je kazalec na de-ni roki. Nahaja so v bolnišnici. — V I^atrobe, Pa., si* nahaja v bolnišnici rojak Stanlev Ban. Peter Zgaga T j C ž i v 1 j p n j e •Sleherni človek ima za kak-(poprosil za majhen dar, šno stvar talent, lepi Popi ga je imel pa za ljubezen. Pepi jo bii vreden -vojega :-mena. Saj si menda lahko predstavljate človeka, ki mu je Pepi ime: visok, tenak, ženskega obraza ter pŠeničnih kodrastih las. Veti no elegantno oblečen, negovanih nohtov parfumiran od glave do nog. Na takega pa gredo žen>k* kot vinske mušice na pipo. rečo za majhen dokaz njene ljubezni. Ne mislite, da jih je profil denarja ali drugih blagrov t«>-ga sveta. Ne, ne, tak pa že ni bil lepi Pepi. Udarjen je bil namreč na romantično plat: za koder njenih las jo je poprosii. In v ta namen je kar pri sebi m nosil lepe, majhne škarjice. Katera bi mu odrekla milo prošnjo? Prav rada mu je vsaka dovolila, da ji je odstrigel Lepi Pepi je imel sreeo v j pramen las iznad čela basa uvšes ljubezni. Žensko je samo po- jali koiiček kite, kajti ko se je to godilo, so ženske še kite nosile. In vsaka mu je pre vezala ta kosmat spominek s svilenim gledal, pa je šla za njim kakor kožica, hrepeneč po njegovem obje mu in poljubu. In ko je bila vsa v njegovi oblasti, jo j-- ponesrečeni rojakt V ohicagf. Mr. John Orum si je odrezal prste na levi roki. Zdravi se doma. — Mr. John Grdovič je bil te dni operiran na slepiču in nahaja se v bolnišnici St. An-thonv V. PESMARICA "Glasbene Matice" Uredil dr. Josip Čerin Stane samo $2.— To je najboljša zbirka slovenskih pesmi za moški zbor. Pesmarica vsebuje 103 pe-mi. — Dobite jo v Knjigami Slovenic Publishing Co., 216 W. 18th Street, New York, N. Y. in ga še poljubila za Vihar ob novoangleški obali RAD BI IZVEDEL, kje se nahaja Josip Mrslavie, doma iz Kapele na Štajerskem. Nahajal se je v Pennsy Ivani ji. Pred 34 leti sva prišla skupaj L-W+; i i v Ameriko in bi sedaj rad vc-kJosti Manove dvojice, ko ie , , ~ . „ - , , s« m___1 x___j_i <*e .ie se ziv. Ako bi kdo vedel zanj, ga prosim, da mi sporoči, če pa sam- bere te vrstice, ga prosim, da se mi oglasi. Mictfiael Urek, še bivala v Ghicagu. Izvedel ie. da je Alojzija Slana v letu 1918 v Chicagu odprla plin z namenom, da zaduši sobe in svojega petletnega sinčka. O-trok je umrl, toda njo so o-hranili pri življenju. Nadalj-ne info nuncije so bile, da Sla-novo ženo večkrat napade um oboi n ost. Na podlagi teh informacij je lorainska policija sklenila, da ne bo nastopila proti Slanovi ženi, če o-kreva, teirtveč jo pošlje v norišnico. poslanca fcfyroifa C. Tavlora. Ž njim bo razpravljal o vojnem položaju. Taylor je dosj>eI včeraj v Rim iz svoje vile, ki jo ima v bližini Ference. Odlikovanje polfcttta WASHINGTON, D. C., 22. aprila. — Kongresna častna kolajna bo podeljena detektivu Williainu Sinnotu, ki je bil ranjen pri aretaciji Giuseppa Zangara, kateri je skušal februarja 1933 usmrtiti v Miami. Fla.f predsednika Roosevelta. VESTI IZ CALUMET. MICH. Rojak Math Štefan i č, star 70 let, ki je po dolgih letih bivanja in garanja v tem kraju ostal s«ri in "brez sredstev za ob-tanek, je bil te dni 6dpel.jau v okrajno trbožnico. — Spet sta dve -slovenski družini zapustili Calumet. Simoni ča je odšla v Mitaukee, Wis., družina Mika. Perkota pa v Jerome, Arizona. SREDIACB ZA 81/OVFNSKE FONOGRAF8KB tu cenik. MARSt6H INC. mm. n StraeC N«w t«rk care of "(Mas Naro«la,, 21(1 W. 18th St., New York. N. Y. SMRT V STAREM KRAUT. •Mrs. Julia ReŠnik je dobila iz starega kraja žalostno vest. da je 20. marca v L'jiibljani. na obisku pri svojem bratu po kratki bolezni umrla njena sestra Tončka Klepae roj. Kra-Kovec Pokojna je bila doma- iz Vrhnike v Ivoški dolini, ol>čina Staritrg po donv Malnarjeva. V starem kraju zapušča še živečo mater, pet bratov, in dve sestri. Tukaj v Oowandi, N. Y. pa brata Jerneja Krašo-vec ter sestri Aingelo Rusčaj in Julio Rešnik. Z spoštovanjem, Jože Rešnik. •Gowanda, N. V. Y ponedeljek zvečer je divjal ob obali in po državah Nove Anglije -trasen vihar. Reka Oliarles pri Bostonu ni že devetdeset let tako narasla. <> kraji ob obrežju -o bili odreza-'"«' pogodita za ceno. - t rakcem slovo. Ko mu je bilo dvajset let. je začel zbirati le spominke, ko mu jih je bilo štirideset, se j.> nabralo žc dobrih pet funtov te robe: zlatorumenib, temnorja-vih, črnili, rdečih in kostanjevih kodrov. S štiridesetim letom je pa tudi lepi Pepi oslabel. V kolenih ni bil več stanoviten, rok»-sn mu narahlo .vztrepetavalc, vrhu glave so mu je pojavila pleša. /C veliko žlico je zajemal življenje in je bil ktnaln zajel do dna. Takrat mu je tudi stara teta umrla in mu zapustila vse svoje premoženje, da -e mu ni bilo treba bati pomanjkanja na stara leta. Nekeira dne nese \ rečo ženskih ko« I rov k staremu tapet-niku in blazinarju in mu pra-Ai: — Lepo blazino mi naredi iz njih. Blazino s svileno prevleko. ~ Bom, —pravi tapetnik, ko Te dni ni od ivsake zveze. V«*ti'i* je od nesel nešteto poletnih bivališč. Na morje si ni upala nobena ribiška ladja. Vsfcd viharja in povodnji povzročena Škotla znaša baje nad milijon dolarjev. MLAD SLOVENEC PONIES-RE^IL. SE jSporočam vam. da je poznano družino Leo Hrena zadela velika nesreča, ko pe sinoči ulrtrl v Fox bolnišnici v One-onti, N. Y. sin Leo, ki se je po nesreči abstrelil. Star je bil 17 let in je bil rojen v Decatur, N. Y. P, Rode. SLOVENSKO SAMOSTOJNO BOLNIŠKO PODPORNO BRtlST¥Qza Qreater New York ^ okolico, ink. Kdor izmed rOjaho? ali rojakinj še ni elan tega društva naj vpra-te svojega prijatelja ali prijateljico ali pa enega izmed odbornikov za natančna pojasnila. V nesreči se žele spOzna. kaj pomeni biti član dobrega društva. To dtfi&vo je sicer najmlajše, toda najmočnejše bodisi r premoženju ali članstvu. Društvu je v tem kratkem času svojega obstanka Izplačalo ie skoro 14 tisoč bolniške in nad šest tisoč smrtne podpore ter ima v blagajni skoro $17,000.00 odbor za leto 1940 MIHAEL UREK Predsednik: 82 Weirfleld St., Brooklyn, N. T. Podpredsednik: ANTHONY KIRN 1726 Madison St., Brooklyn, N. T. Tajnfk: JOSEPH POGACHNIK 680 Liberty Avenue Wllllston Park. L. 1. Blagajnik: ANTHONY CVETKOVICH »83 Seneca Avenue Brooklyn, N. Y. Zapisnikar: FRANK MEKINC 1055 Greene Avenue Brooklyn. N. Y Nadzorniki: 1. FRED VELEFEC CL VINKO ZALO KAR 7225 — 67th Place 71-0» — 69th Street Glendale, L I. Glendale, L, L HI. JOHN MACEK 116-65 — l*0th Street Ozon« ^axk. L. I. Arhivar: JOSEPH POQACHNIK, 580 Liberty Ave., WlUlston Park, L. I. Oruitvo zboruj* vsako Četrto soboto v svojih druitvonih prostorih « American Slovenian Auditorium. 263 Irving Ave., Brooklyn, N. y. Po pogrebu se je napila in umrla. 'V vil si Donja Vijaka v Bosni j«1 umrla oni dan Luca Xa njen posivi* sta prišli iz vasi Kokošinjaea dekleti Janja Jermanovič in Kata Po-vi<\ Z<» od raneira jutra do ]>o-nrri^ha sta pa pili žganje in po jH>«rrel>u sta nadaljevali pijan-oevanje. Koik*ho rta pijani odkorakali d on do v. Kata Pevi<* je mod ]M)tjo pijana obležala, Janjo vso pa štiri on; napravil. Delavnica je bila velika, polna žime, morske trave in drujie navlake, in tajietiiik j«- l>il ne kam zamešal vreeo IVpijevilt spominkov. Xi in ni jt* mo«r<«! najti. Ker se je pa bližal lu ♦•»■n dan, je šel k briveu in vprašal, re 1*1 mu moifel proda ti takole pet funtov las. Brivv • je stopil v klet in mu jili i", velikega žaklja natelital. Bili so moški lasjo; r-rni, kostanjevi, rj;i\ i% >ivi; lasje šolarje«." in beračev, mladih fantov ii: starih dedcev. To«la lasje so lasje. Tapetnik je napravil blazino it. njih. In ko je lepi Pepi polagal zvečer ^lavo nanjo, je sanjal sladke sanje o preteklosti, dekletih in ljubezni Užival .j«« v spominih ter pritiskajoč i;la v o v blazino v mislih ponovno doživljal vse tiste neizmerne sladke trenutke svoje mlado->ti. Dru^fa za druno so s<> vr--t i Ih- pred njeirovimi duševnimi očmi: Francke, Pej»ee, Tončke, Johanec, Julke, Marte, M.irira rete — cel le.^ijoii jih je bilo, in lepemu Pei»iju je bilo prijetno |»11 >reu, ko se mu je zdelo, da .vsrkava iz blazine njihovo opojno>t. Kmalu f»o tistem je pa stari tapetnik pospravljal delavnico in našel med smetmi in od-pi.dki vr«*eo Pejiijevib .s]iomin-kov. Škoda so mu je zdelo lepih las. Stlačil jih je v usnjeno pre-vlako in napravil iz njih mehko blazino. Lesen stol ;v delavni«'' je namreč postajal nekoliko pretrd za njegov«* stare kosti. In tako imate lepi Pepi in stari tapetnik vsak svojo blazino. Pepi sleherni večer zainr-mra: — Ah, kako prijetno so bo sanjalo! Stari tapetnik pa pravi: — Trd stol me je bil skoro do krvi ožulil. Na tem se pa že vsaj se-di kot se spodobi. .Ta, tako je življenje. . . OLXI IIBDDPm New Toll Thursday, April 25, 1940 SLUVMfl (YTJGOHLXVJ 0IIK1 Vesti iz- slovenskih naselbin - , ■T ' I Dopisi so nam vedno dobrodošli, ker vse naše titatelje in se z njimi nači rojaki tako-rekoč med seboj pogovarjajo. STRASNA 2ELEZNISKA NESREČA &'W.nit-ka nesreča, katera *o je pripetila pri Little Falls X. Y., v |»otok večer 11». aprila «>b 11. uri in XI minut, je bilo nekaj strašnega, tako da. ako človek ne vidi * lastnimi or mi. si ne more nikdar precis t a vi jati, da so Kploh more kaj takega dogoditi. Vlak, kateri je vrati 1 i z Xew Naše društvo je bilo ustanovljeno 18. marca 19tMi, carter pa smo. vsled ne vem kakšnega zadržka, dobili šole 12. nov. 190X. I Ustanovitelji društva so bili sledeči: Frank Roža no. John Sile, Jacob Rnparšok, Anton Kenzič, Anton Gruden, Matija Hhu»aršek, Jacob ^Mlinar. Jacob Prestopnik, Frank Vorka v Oliicriigo, je vozil pre- Storžinar in Alojz Spacapan. Prvi predsednik društva je bil živeči brat Frank Rožane; prvi tajnik je bil John Šile, ki so še nahaja nekje v Združenih državah ,in prvi blagajnik je bi'i tudi še živeči Jacob Rnparšek. Društvo jo od svojo ustanovitve pora-i, pa l njene. Pravijo, dr io kriv strojevodja ker rrwlem o.hlolkm 1S2 članov, v je prehitro vozil, kar jo irvogoče resnično, toda noiii(i v soboto 27. aprila zvečer proslavili :»."»-letnico ustanovitve drrrmtva z banketom', ki -o bo vršil v Slov. Domu na Danube St. Xn -o ji meseca marca je bilo skloni« no. da se morajo vsi člani in članico udeležiti banketa. Vstopnim bo 7"» centov za vso odraslo in to v^soto plača v društveno blagajno vs:k odrasli član ali članica .če se banketu udeleži ali no V-topnina za otroke 2."i centov. (Sklonjeno je bilo tudi. da apel i run ro na glavni urad, da bi nas^.a to priliko posetil kak glavni uradnik, ker dosedaj še ni bilo mibenosra glavnega odbornika našo Jodnote med nami. Tz davno«*« urada mi io kmalu -|K)roeil glavni tajnik brat ZhaŠ-nik, da jo glavni odbor določil arlavnega preo dolgočasil med nami. da^i živimo boli v hribih. Torej ho vidimo 27. aprila! mladinskem tki .TI. Il»ili -<> tudi pri nas te/ki časi »rlodo delavskih razmer in zaradi pomanjkanja zaslužka toda i>o večini so bili člani točni - plačevanjem a<«ostmon-fov. na kar smo lahko ponos-ni. Upam, da bodo člani t:, ko točni ta li v bodočo. Do klor Jod not n ni imela e-rod njegn bolniškega -klad- , je društvo plačevalo svojim bol niiii članom od jmoetka po šost dolarjev (»odpore n:i teden. nožne je pa po osem dolarjev. Leta 1011 si to društvo kupilo svojo hišo, h kateri jo dn«tavi- ZABAVA V STRABANE, PA. iTukaj vam pošiljam $:>.(H) za ]>o'!Ietno naročnino za 44G. X.". ter obenem s]K)ročam, da tukajšnji dramski klub "So-ča'' priredi igro 4t Mlinar jeva hči" .">. maja v dvorani društva Postonjska jama št. 138. SNTVT. Zatorej nljudno vabimo vso rojake ter roji;kili jo rd 'blizu in daleč, da na.s obiščete, m i n zopet napolnimo dvorano do zadnjega kotička, kakor za Cankarjevo ustanovo iz Cleveland«. Kajti naši igralci ter igralko so prav pridno uči jo. i Pozdravljam vso čitatol.ie in čitateljiee "Cila-a Naroda" Franco Frank, |w:dpro.!s. dram. kuba. RADA BERE ZG AGOVO KOLONO iPrilo/eno vam poŠilj- m $5. za naročnino, ki mi bo kmalu Vabilo k 35-LETNICI DRUŠTVA SV. JOŽEFA, Stev. 53, LITTLE FALLS, N. Y. katera se v uši V SOBOTO, DNE 27. APRILA, ZVEČER VABLJENI STK VSI ČLANI IN C I.ANIC E, KOT VSI SLOVENCI I/ MESTA IN OKOLICE. — - Vstopnina za orirusle 7w za otroke pa 23r. - VRŠIL SE BO BANKET IN S!( EK S?] PRlf'NE Z SEKVIKANJEM JEDIL TOČNO OB 10 IRI ZVEČER P(t VKrKIMI 1IHIMI NASTOPILI (lOVnltMKI, V envi V UST I NASj. SOltUAT l'Ki:i»SKI»MK .1. S. K. .1 KI »NOTE 1*A I" L BAKTE1. ' IM) (.OVOKl BO PLES IN ZABAVA. ZA KATERO ltO SKRBEL TI K VIŠNJI ORKESTER Ne zamudile te prireditve. — Na svidenje! Firtnk Miisle NASVET DRVARJEM (iKXHSlOH, Pa. — t m in o se i vprašam, k«>l i k< i ti bomo plačami vit i i, ko ni nobenega dopisa Jj. Xe ves avstrijsko postave.! o.i tukaj, ko jih je ver zmožnih. Ti fant greš proti p-.r.-lavi. l*e J da bi lahko napisali novic odjnc boš tiho te b»mi poslal v 1 ... v I tukaj in povedali kako -e iu-,(Jraz na kriegsgoril t."' e. I kaj imamo. Kom pa jaz neko-; Tako je l>iln / menoj. Le ti-j liko poročal. Zadnjič sem po- ho '»<».ii in pridno j. za pla- | ročal, kako zimo imamo, zdaj čo pa ne vprašaj: koliko ti jo potekla tef vam hočem pri tej bom ]»a kako gre z delom. «boa, i-e kaj reo«-š? tt- k. ki ->ke iurke o«l Ilirske Bistrico t nznači io, da >i komuni>t. in pnoiK-nje pisnu: žensk, krške jarke od flir>k< pišejo v e po praviri. Zato skozi do Šiltabra. Delali so tn-ZiMtro pozdravljam, četudi ga'di oivili-ti. Plačo >o bile kakor !o dvor: no, katera jo bila sj»o-miadi leta 1JM2 dogotovljena. To pa še ni zadostovalo in na zahtevo razmer smo postavili • š«. rnlor za prirejanje iger. V-o to je v resnioi prva leta dobro n>i»eve iui-no bodo izogibali dobri čns? in no jHJznani. •Zel«» mi jo /.al kovin-ki zadnjo ko otrlasi, kajti Io lepe do]n>e. da s,. M,-. |i„-č;» o t,olj rod-pišo vedno ze-V tej lepi "le- zel i -oni /o -koro |n»I stoletja p:4 re mi l»ukovinskijovi dopisi mod vsemi najbolj dopaem 1 ut {»ti sekanju drv, ki ga liporab-šo mlad ali sposoben sem bil iljajo za izdelavo papirja. K<1 koitipanij. Ti pa .jarke, da si prislužim neka i krone. Vprašam enega civilista, postavijo kom po in postavijo boarding bosse. One dni je prišel v naš kraj kateri jc delal tamKateri od ; agent, ki nam je rekel, da je vas tukaj je delovodja.?" —i prejel naročilo, da dobi kar DARILNE POŠILJATVE v Jugoslavijo 100 Dinar.---$ 2.30 200 Dinar.---$ 4.40 300 Dinar.---S 6.50 400 Dinar.---$ 8.50 500 Dinar.---$10.25 1000 Dinar.---$20.— 2000 Dinar.---$39.— Ker zaradi položaja v Evropi pa miki neredno vozijo, tudi za izplačila denarnih pošiljatev vzame \eč časa. Zato pa onim, ki žele, da je denar naglo izplačan, priporočamo, da ga pošljejo po C' A B L K ORDER, za kar je treba ]»osebej plačati Till SLOVENIC PUBLISHING CO. :: : POTNIŠKI ODDELEK : :: 216 West 18th Street, New York PRIREDITEV V NEW YORKU največ delavcev. Rekel nam je, da nas bo najprej peljal na i zdravniško preiskavo, potoni j pa da nas bo peljal «v kampo, i kjer bomo imeli stanovanje in . , , * i i -i - venci iz toga da lio dnistvo pridolulo s<.|x, mnogo dobrih članov. Pokaže mi onega vojaka. Ti-tikrat nisem ved«Jl kakšno Šaržo ima in kako ga kličej«), k<»t zdaj vem, jo bil poročnik Grem do njega in ga vprašam, [Pozdravljam Petra Zgago in "Uospod imate delo za menohrano zastonj, dokler ne pri-vso ]»rijatol je ter rojakom pri- j Odgovori: 44 Da! Hočeš pre<- čnemo delati, poročam 44(ilas Xan»da", ki j začeti ali prideš jutri'" Jaz! Ko pa sem ga vprašal, koli mi je zelo všeč. jniu odgovorim, d a s ni k«» bo plačal od korda, mi od- prlpravljon pričeti delati ta- govori, da ~e bo pozneje govo-koj. Po treh dneh, mi j«' šlo delo dobro odrok kakor staremu delavcu. Četrti dan grem k poročniku in ga vprašam, koliko bodo mi plačali na dan. I!Pa se naenkrat zader« ISIovontko cerkveno pevsko društvo sv. Cirila v Now Torku se na toni nte.stu prav iskreno zahvaljuje wsem udeležencem njihovo predstave "Mlade Brede'\ ki se je vršila v cerkveni dvorani na Osmi ulici pretočeno nedeljo dne 21. aprila. Kljub zelo slabemu vremenu je bila dvorana nabito polna, za kar vam vsem čast drag: rojaki in rojakinje iz oddaljenega mesta Bethlehem, tPa. Slednji jo oče našega pe-vovtnlja Mr. Jerry Kopr i vseka :Po predstavi so je razvila prav prijetna zabava. Za plc* pa je igral priznani Jerrv Ko-privšok orkestrer. Zares prav prijetno je bilo in ljudje ^ki se prav lepo po domačo zabavali i pozno v noe. Anna Mihove. E volet th, Minn. Xa mosta in okolice, veselo svidenje torej v s() rilo o telil. Zato pa priporočam svojim prijateljem drvarjem, da naj najprej poizvedo, koliko bodo dobili plačo in šolo potom gro- jboto dne 27. aprila ob S uri j1'« sp naenkrat zmlere na me lo v kampe. Xa m šo proslavo Ho-lotiiice j zvečer v Sloven-kom Domu nnj»°: < poročano in jo priro- priporočam, v n;,;i naselbini naj- Amerike ter jim da podpirajo priljubljeni li-» 44Glas Naroda," v katerem starejšo slovensko |»ev-ko in dramsko društvo 'Domovina*. • t - i-v...Zaoetek ob 4. uri popoldne, naidote mnogo vsako\rsinM; . ! 1 . i. . . ; \ stopnina bo 4'» centov za oso- in tudi vedno kaj >n-e- ' 1 v koloni Petra Zgage. h<»- liovic šnega Tonv Kale Anthony Sv«-t. poročevalec. NEKAJ SLIK IZ KEGLJASKE TEKME DRUŠTVA K. S. K. JEDNOTE V MILWAUKEE, WIS. Slika na lavi zgoraj predstavlja glarmega tajnika K. S. K. J. Jos. Zalarja pri kegljanju. Zdolej na levo jc Mr. Zimmerman, I>oslovodja kegljišča, v sredi je Miss Josephine Novak, zraven pa Rudolf Maierle, tajnik pripravljalnega od^nu* V srednji sliki zgoraj so clevclandske kegljačioe in gledalci. Zdolej je odbor tekme pri štetju: nn levo John Kocak, v sredi Frank Kosmoch, poleg je Joe Zore, vodja atletike KSKJ. in dva pomočnika. Na desni veliki sliki keglja John Germ, glavni predsednik K. S. IL J. 40 - letno preiskušnjo IMA JUGOSLOVANSKA J KATOLIŠKA JEDNOTA ELY, MINNESOTA KI IMA 22,000 članov in dva miljona in pol dolarjev premoženja. Organizacija je zanesljiva, nepristranska in zelo priporočljiva zavarovalnica. Zavarujte sebe in svoje otroke pri Jugoslovanski kat. jednoti, ki vam nudi poljubno zavarovanje proti bolezni, nesrečam in smrti Ako je društvo JSKJ v vaši naselbini, vprašajte krajevnega tajnika za pojasnila, če ne, pišite na glavni nrad, Ely, Minnesota. THurfflay, April 25, T940 vunn ITTJBIIHlfJ 0ULY laninski Kralj Spisal L. GANGHOFER. Za Glas Naroda priredil X. X. 363 ZAVOJ ZA "NAJLEPŠO." V neki milanski hiši je bilo te dni nemajhno razburjenje. Tam >o oddali paket z naslovom "Gospe Erminiji, najlep- \ (Sklonil se je, ji sezul čevlje ter ji ponudil dvoje copat, v kateri sta izginili Evični nožici, kakor izgine ibela miška v lisičji br'iog. Zrla je vanj kakor omotena od vsega, kar je videla in slišala. Zdaj jo je zazeblo, zdaj so ji zopet lica zažarela. Evica. zdi se mi, da ti ni treba sveže obveze. Počivaj, pa bo vse dobro." Sedel je na sto'1, prekrižal roki, khnal predse ter ji srpo zrl v oči. Eviea je nekaj časa vzdržala pogled, nato je pa povesila oči, kot da bi >e bala čudne svetlobe v njegovih. Gotovo >e že veseliš, ker boš kmalu odšla iz te teme k svojim ljudem?" ji je rekel. . • ISključila se je in molčala. . *'Povej mi, Evica. ali boš kaj mislila name, ko boš zopet doma!" Molče je prikimala. «"K<*lel je na rob posteljo. 4aj te ne bo več, kaj ne, da ne?" Eviea ni imela poguma molčati. 4tXe veni." je zašepetala, tresooa se po vsem telesu. 4t\'o ve>š?" je (M>novil. 44I\ar pa jaz vem, vem zagotovo, da mi bo namreč vedno hudo ]>o tebi in da bom nenelioma mislil nate. S čudovito lepimi trenutki -i razvedrila mojo samotno življenje. S prijetno lučko si posvetila v temo. Po tvojem odhodu bo zopet noč. \ In dvakrat bolj žalostno bo poslej moje življenje." Evica je sedela sklonjene glave ter držala roke sklenjene v naročju. Srce ji je močno utripalo in spreleteval jo jo zdaj mraz, zdaj vročina. > Kako dober ji je bil, kako prisrčen! Navzlic temu ji je pa prsi stiskal strab. Večkrat ga je pogledala in vselej vztrepetala pred strastnim ognjem njegovih oči. Prodno so je zavedla, kaj so dogaja ž njo, jo je z roko objel preko ramen, jo pri vil k sebi in ji Šepetal: 44Evica, najraje bi te nikdar ne izpustil, -da bi bila vedno pri meni." • Pretresljivo je kliknila, se mu iztrgala iz objema in skočila kvišku. ■"Evica,"' je za jecljal in stegnil roko proti nji. Opotekla re je pred njim. '"Jezus Marija!" je zajecljala z bledimi i ustnicami ter si zakrila obraz z rokama. . i 'Par korakov je šel za njo razkril jenih rok, nato je molčal, jo molče gledal in se obrnil. Pesti je pritisnil na senci in izginil iz votline. Težko lovec sapo se jo Evica vzravnala. ■"Proč! Proč od tukaj!" je bila edina njena misel. Ozrla se je, opazila je lijasti izhod in bakljo na steni. Planila je k ležiSicu, nataknila čevlje, vzela bakljo in stekla proti izhodu mrmrajoč: "iSveta Devica, pomagaj mi!" fTežko sopeč. je tipala po kamenitih stopnicah. Dim lakljc ji je jemal sp.po, da se je morala večkrat nasloniti na .•■kalno steno. Takoj se je pa zopet zdrznila, misleč, da iz te ali one razpoko preži kaj nanjo. Minute so so ji dozdevalo dolge kot uro. Dospela jo na konec hodnika. Nobeno poti več. Prod seboj in na obeli strmeli je čutila glas, klieoč njeno ime. Glas ie votlo odmeval od skalnih sten. Baklja se ji je povesila v roki in ugasnila. Vtemi je opr. Nove knjige slovenskih pisateljev L. Mrzel: BOG V TRBOVLJAH Zbirka pripovedk iz našega največjega premogovnega okrožja — Trbovelj. Knjiga obsega 120 strani, je trdo vezana ter ivsebuje 20 originalnih lesorezov Maksi-ma Sedeja. Cena — $2>— ČRNA VOJNA (Spisal D. Ravljen) Originalno delo enega mlajših slovenskih pisateljev, ki snov svetovne vojne vpo-vsem novi obliki spretno obdeluje. — Trdo vezano, 120 strani. Cena — 75c D. Ravljen: ZGODBE BREZ GROZE Knjiga vsebuje petnajst krajših povesti iz našega domačega življenja. — 125 strani, trdo vezano. Cena — 75c Naročite ipri: KNJIGARNI SLOVENIC 216 WEST 18th STREET PUBLISH. CO. NEW YORK CITY da sem na vsem tem romanju predvsem prisluškoval utripom src okrog sebe, koliko je v njih resnične in prave ljubezni do tega, čemu pravimo domovina. In tako se je samo po sebi zgodilo, da mi je naposled' vse misli preras'ia ena sama misel, kako da vsi otro-ci ne ljubijo svoje matere ena-zaključil svoj ko globoko, brezpogojno, po sredi teh gorenj sili svoje lastne krvi? In kako začeti, da tudi mrtva srca zanjo zažive? Kam zasaditi lopato, da požene ta najnujnejši nam cvet in sad? Zakaj zdaj, ko se je velik del velikih narodov prelevil v volkove. Se celo ne smemo več ostati janjčki samo mi in prav mi. Bog mi pomagaj, če moram z vsem odporom odkloniti tisto .modrost: "Ustvarite naročili najprej gmotne pogoje — vse drugo pride samo po sobi; dajte mu dovolj kruha in še Babele. pa se bodo oklenili to svoje nove države!" Ponavljam. kar sem ji že rekel, ideali nikoli ne priplavajo po masti. Ali ne bi tuli vernik, ki trikrat zapovrstjo ni bil uslišan. nami, ki bi mogli trditi, da so se .smoli ali morali vsaj po dve leti ustaviti na tolikih ali še več postojankah naše zemlje: od rojstne Tolminske se je moja skoraj petdesetletna pot vila skozi Gorico, Velikovec, Trst, Pod grad. Ptolj, Ljubljano, Rogatce, Šmarje in Maribor, da sem končno in pač do končno srečno veliki kolobar škili ravnin in planin. Tn sem tako prehodil kraje, kjer je bujno ne samo cvetelo, marveč že razkošno rodilo najžlahtnej-še domoljubje; krš. kjer so se prve klice šele borile s stoletnim tujim pleveljenV, močvirja kjer se je noga na vsak korak pogrezala v brezbrižnost, od-padništvo, in celo izdajstvo, preden sem dospel som, kjer se je naša zemlja no samo zu-gna^a ne samo znnanje v svoj na jvišji vzpon, temveč tudi iz sobo pognala — že po dobrem mesecu čutim — naš najbolj kleni rod. 'Ne da bi se hotel s tem svojim romanjem bahati, temveč, da bi dal, izkuŠan, nekaj več poudarka l>esedam. ki naj jih .vzdignil pest proti nebu in tana prijazno povabilo cenjene- ji I samega Boga? ga uredništva tu spregovorim.1 Saj če ,se v zadregi opravi- Rojake prosimo, k o pošljejo za naročnino, da se poslužujejo — UNITED STATES oziroma CANADIAN POSTAL MONEY ORDER, ako je vam le priročno SMRTNA KOSA V Strabane, Pa., jo zadnje dni umrl Joseph Novak, star 74 let in rojen v Koritnici pri Št. Petra na Krasu. t V Lorain, O., je pretekli teden umrl Math Ostanek, zelo aktiven društveni delavec. Pokojnik jo b il po rodu iz Rakeka na Notranjskem in v Lorai-nu je bival 33 let. Zapušča soprogo, dva sinova, hčer, zeta in dve vnukinji. f V Sheboygan, Wis., je umrl Jos. Teruc, star 57 let in doma od Škocjana na Dolenjskem. V Ameriki je bival 34 let. Zapušča oženjenega sina in v Kansasu omoženo hčer, drugo omoženo hčer pa nekje v Ca-iifomiji. + V Uniontown, Pa., jo naglo-ma umrla za srčno hibo Elizabeta Bawbrah, stara 46 let. Zapušča- žalujočega soproga in tri hčere. * iTe dni je umrla v Joliet, Tli. ena najstarejših naseljenk Mary Kukar, stara 86 let in doma iz Brezovega rebra pri Semiču v Beli Krajini. Bil« je vdova in v Ameriki zapušča brata in nečakinjo. + ■ 'Pred dnevi je umrl v Joliet, Tli., rojak John Marincelj. S 'GLAS NARODA" S \ počil jamo v staro do*-1 čujete, v božjem imenu? Toda au hočete s to žalostno vero celo vzgajati? Ali niste sami -še najbolj vztrepetavali ob sau.i misli na tisto grozno pošast, ki nam je pod imenom plebiscita že odgrizla koroško prelest ? Vsak en Al srcu je že prirojena ljubezen do drobca zemlje, kjer se je rodil — če je njegova in njegovih last. Še podvojena in postotorjena! Poskusimo ga kakor žlahten šopek povezati v venec naše celokup-nosti, z izbrano besedo že otroka prepričati, da je tako lep samo, dokler je njega živi del. Tn da bo tujcu kvečjemu okraza njegov tuji klobuk, »V ne celo zgolj krma za njegovo sa-mopašnost. Da, izbranih besed je treba. < 'e ti je lastna duša polna, in jih bo tudi ta toplina -ama podajaia. Tn jih že celo ne boš pobiral po tleh, kjer jih jo dnevna raba davno spravila ob vsak vonj in zvok. S frazo l>oš morebiti še opravi! na političnem shodu — tu 1i mora srce samo in sproti kovati iskre, ki vžgo. Tz sebe moraš zajemati: tudi Boga ljubiti more naučiti samo ta. k: *_ra sam izžareva. iTe-žka jo ta služba in lahka težka za jalovega, lahka za plodnega. Večna škoda, da ti redko spregovore. Moj edinstveni prvi učitelj Ivan K rajnik menda ni zapustil niti besedice in je vendar ustvaril svoj čudež: moj Podmelec. Tn je morda še večja. Škoda, da tudi učenec ne ve povedati, kako. No, s srcem pač, ki je razumelo, da mu je Boca. Samo barbar je brezdo- jo pošteno gladovati in ko >e mec. v-i visoko stoječi narodi iim približa z operacijskim nožem, jim nastavi na usta steklenico z mlekom. Ker je otrok vos zatopljen v mleko, nima časa paziti na druge manj važno stvari. Sami vemo, da človek pozabi celo na zobobol, če so njegove misli obrnjene drugam in če se intenzivno zanima za kaj drugega. majhni in veliki. =o do temo-Ija predvsem to, kar so, ker drugo biti niti no morejo. Tn jo s tem to čuvstvo. na sebi gotovo idealistično, likratu vseskozi roallno. Tn ga no samo smo, tentveč mora prepovedovati prav tudi realist, bi ga moral, če inia razum, celo materialist.