Glasilo jugoslov. soc. demokracije.
Naročnina znaša: Za avstro-ogrske kraje za celo leto 6’44 K, za pol leta 2'72 K, za četrt leta 1'36 K. — Za Nemčijo za celo leto 5 96 K, za pol leta SS^ K, za četrt leta l-49 K. — Za Ameriko za celo leio 7'28 K. — Posamezne številke stanejo 10 vin. — Reklamacije so poštnine proste, frankirana pisma se ne sprejemajo. Rokopisi se ne vračajo.
Štev. 29.
V Ljubljani, dne 20. julija 1906.
Leto IX.
NASIOVA: Za dopise, rok< piše za list: Uredništvo « Bdeč*ga Prapora , Ljubljana. — Za denarne po-šiljatvp, naročilu ra list, reklamacije, in«er*te i. t. d.: Upravi iStvo Bdečega Prapor**, Ljubljana, Frančiškanske ulice štev. 8/1.
Volilna reforma in Slovenci.
V	odst ku za volilno reformo so dovršene razprave o razdelitvi volilnih okrajev za dežele, v katerih prebivajo Slovenci. Uspeh ni v vsakem oziiu lak, kakor bi ga bilo želeti z narodnega stališča Slovencev; na Štajerskem in na Koroškem niso dosegli Slovenci toliko mandatov, kolikor so jih zahtevali, na Goriškem in v Istri dobe Italijani, ki so v teh dveh deželah ir manjšini, vendar toliko mandatov, kolikor jih dobe Slovani, na Kianjsktm je sprejet nemški mandat za Kočevje. Zanj so pač,dobili Slovenci kompe-zacijo v obliki novega mandata na Štajerskem. Tako debe Slovenci po volilni reformi 24 mandatov.
Da načrt volilne refoime, ki ga je izdelala Gautscbeva, predelala Hohenlohova vlada, ki ga pretresa in v posameznostih modificira parlamentarni odsek za volilno reformo, ni idealen, je pač že tako znana stvar, da je ni treba več ponavljati. Nihče nima toliko pra-yice, pritoževati se nad preziranjem njegovih interesov, kakor delavci. Socialna demokracija je izvršila v zadnjem letu delo nesebičnosti, ki mu ni najti primera v vsej politični zgodovini buržoazije in ki ga bode šele poznejša zgodovina primerno ocenila. S ponosom lahko trdimo to resnico, kajti dokazi za njo 8o tako močni, da jih nikakor ni izpodbiti. Res je, da je glasoval državni zbor lani o celi seriji predlogov glede splošne in enake
Ustek.
Hans Kirchstelger:
Pod spovednim pečatom.
Z avtorjevim dovoljenjem poslovenil E. Kristan.
XV.
Samo nekoliko let je preteklo, odkar je prišel novi župnik v Gospojno, a marsikaj se je izpremenilo tekom tega kratkega ^sa. Toda vse le na dobro za pastirja in 23 čredo. Župnikovi lasje so sicer še bolj °siveli, oko pa je imelo jasnejši sijaj nego kkrat, ko je bil tam za kaplana. Župnišče sedaj popravljeno zunaj in znotraj, lepo prijazno. Zidovi so tako beli, kakor sneg na gorah v ozadju, nova polkna se kaj lepo vjemajo v sveži barvi z zelenimi rebri in solnce je bilo kaj ponosno, kadar je lahko fcledalo v ogledala velikih, čistih šip.
volilne pravice, ali državni zbor jih je odklonil. Baron Gautsch je označil splošno in enako volilno pravico za nesprejemljivo; časopisje najmočnejših strank je oponiralo z vsemi silami in poslanci, ki so bili podali svoje predloge, so jih lepo zopet spravili v s^je zavitke. Zanje je bila to epkoda, ki konča ravno tako kakor vsaki predlog, ki ne najde zadostne večine v parlamentu.
Ali ko se je zdelo, da je stvar za državni zbor kenčana, je nastopila avstrijska socialna demokracija. Začelo se takrat, ko je vleda na Češkem predložila svojo znano kurialno volilno refoimo za deželni zbor, proti kateri so češki socialni demokratje nastopili z največjo energijo. Takrat smo rekli tudi mi: To je začetek odločilnega boja za volilno pravico sploh!	Na Slovenskem so čitali	to,	pa	so
si mislili: «ZurnalistiČna fraza!»
A naše besede so dobile kmalu potrdilo. Z razglašenjem ruskega carskega manifesta z dne 30.	oktobra je začela bojna igra.	Kaj	so
storili socialni pemokratje vseh	narodov	v
Avstriji od tistega časa, je znano. Avstrijska socialna demokracija je navlekla s tem bojem res pozornost cele Evrope nase. V zgodovini velikih političnih gibanj bode imel ta boj za vse čase častno mesto.
In	velementni, požrtvovalni	boj	ni	bil
brez uspeha. Savel Gautsch se je izpremenil v Pavla. Državna zbornica, ki je še pred kratkim odklanjala predloge glede splošne in enake volilne pravice, je volila odsek, kateremu je odkazala reformo. In sedaj se približujejo odsekova posvetovanja koncu.
Socialna demokracija je izvršila zgodovinsko delo, socialna demokracija ima za svoj trud najmai^j plačila. Vlada je izdelala načrt
Pa hlevi! Dvajset krav najčistejšega plemena je žrlo najboljše seno, ki je moglo rasti le na novo kultiviranih župnijskih travnikih; bik, ki je bil priklenjen z dvema verigama na obroč v nosu, je prišel dvajset ur daleč iz poljedelske šole. Zunaj na polju je bilo žito, kakršno ni še nikoli raslo tukaj; saj je bilo seme celo iz Norveške.
Po pravici je imenoval ravnatelj gospodarske šole, ki je bil župnik vedno v zvezi ž njim, ko je prišel nekoč na obisk, ekonomijo gospojinske župnije pravo vzorno gospodarstvo. In bilo je res vzorno gospodarstvo za celo občino in še mnogo dalje. Kmetje niso hoteli zaostati za svojim župnikom in so posnemali njegov primer; k njemu niso prihajali le po svčt, temveč tudi po seme, po teleta in po ščeneta. Da bi povzdignil blagostanje v občini in pospeševal zavest skupnosti, je ustanovil župnik poljedelsko zadrugo, posojilnico, skrbel je
volilne reforme, upoštevala je želje veleposestniška in buržoazije, fevdalcev in klerikal-cev, želje najraznovrstnejših strank, na interese delavcev se ni ozirala. Nasprotno; načrt reforme je izpreden kolikor le mogoče na škodo delavstva, na škodo socialne demokracije, z očitno skrbjo, dovoliti socialnim demokratov kolikor mogoče manj mandatov. In socialna demokracija, ki si po vsej pravici lahko pripisuje zaslugo, da je spravila stvar v tir, je prepustila bojno polje popolnoma meščanskim strankam, ni se prav nič udeležila kupčije za mandate, sedanjim privilegirancem pa tudi ni prišlo na misel, da bi «z etičnega stališča*, iz »pravičnosti* itd. zahtevali tudi za delavce nekaj pravičnosti.
A socialni demokratje vendar ne stokajo. Saj smo vedeli od začetka, da bode tako. In od začetka smo naglašali, da se bojujemo za volilno pravico, ne pa za mandate. Dejstvo konštatiramo le zaradi tega, ker se nam očita tupatam, da se zavzemamo za volilno reformo iz sebičnosti ali pa iz kratkovidnosti. Zavzemamo se pa zanjo le zato, ker razumemo njen veliki politični pomen vkljub vsem pomanjkljajem.
Nastopajoči pa za volilno reformo, ki nam samim ni prijazna, imamo pač pravico, protestirati proti mahinacijam tistih, ki imajo od nje, četudi ne uresničenja vseh svojih idealov, vendar velikansko korist. Kajti to se mora konštatirati, in nelojalno, neodkritosrčno je, zanikati to: Za Slovence s splošnonarod-nega stališča je volilna reforma, tudi taka, kakrtna je po sklepih odseka, političen napredek prve vrste, tako velik političen napredek, kakor ga še niso doživeli, odkar je mogoče govoriti o slovenski politiki sploh.
za potrebni kredit in kmalu se je lahko opažalo že po zunanjosti hiš, da je bilo tukaj doma blagostanje in zadovoljnost.
Pri poštnem ravnateljstvu je dosegel župnik, da je ustanovilo v vasi poštni urad, in v imenu zadruge je odpošiljal dosti denarja za umetno gnojlvo, za poljedelske stroje, centrifuze, za gospodarske časopise in knjige po pošti; ali trojno, četverno se je vračalo za mleko in maslo, ki ga je vozil zadružni voz vsak dan na kolodvor, dočim je hodila prej ena prekupovalka enkrat na teden z jerbasom na glavi na tedenski trg v Raming.
Sedaj zidajo celo že sekundarno železnico, ki se bo dotikala Gospojne. Temelji za kolodvor so že sezidani. Kmalu, ko je prišel, je sklical župnik shod interesentov vseh občin v dolini in kot načelnik železniškega odbora je doživel letos veselje, da se je s podporo dežele in države lahko za-
Volilna reforma povišuje število slovenskih mandatov od 15 na 24. Na Kranjskem daje vseh dosedanjih 11 mandatov Slovencem v roke, kočevski mandat, ki je tem šele pri-krpan, se ne da nikako primerjati dosedanjima veleposestniškima mandatoma. Na Štajerskem dobe Slovenci namesto dosedanjih 4 mandatov poslej 7; na Koroškem, kjer niso imeli nobenega, imajo enega, kar je sicer malo, a vendar več kakor nič. Okoličanski mandat je tržaškim Slovencima zagotovljen. Na Goriškem dobe mesto doslej dveh mandatov tri, v Istri pridejo Hrvatje, ki so imeli samo en mandat, do treh. To so vendar pridobitve, ki jih ni mogoče utajiti, in ki pomenijo politično take veliko, da bi bilo res pravo zločinstvo, preprečiti jih. Priznati je tudi treba, da dobe Slovenci razmeroma mnogo več mandatov, kakor mnogi drugi narodi v Avstriji in če se vzame v poštev, da je dosedanja politična moč Slovencev zelo skromna, se mora tem višje taksirati te pridobitve, katerih največja vrednost tiči v tem, da bode poslej politični razvoj kolosalno olajšan in da bode dosega politične ravnoprav-nosti s pomočjo novega volilnega reda izven-redno podprta.
Zdavnaj smo rekli: Ce je slovenskim poslancem mogoče, doseči kaj več, kakor d^je vladni načrt, naj poskusijo svojo srečo. Ce baranta vse, ni treba, da bi Slovenci igrali sramežljivce. Ali rekli smo tudi zdavnaj: Naj ne igrajo va banque!
Sedaj je treba ponoviti le še zadnje svarilo. Z dovršitvijo dela v odseku je preparirana volilna reforma tako, da ostane le še alternativa: Ali bode sprejeta taka, kakršna je, ali pa bode sploh zavržena. Da bi se doseglo več mandatov za kakšno deželo, ki je že absolvirana, ne da bi se spravilo s tem v nevarnost celo reformo, to je po človeški sodbi izključeno. Tako je torej tudi za slovenske liberalce danes le še vprašanje: Ali sprejmejo reformo, ali ne. Ako bi zanikali vprašanje, bi oškodovali slovenski narod in prav-posebno obmejne Slovence tako silno, da ne bi mogli nikoli opravičiti tega?
Ura gre na dvanajst — naj resno premislijo, kaj jim je storiti. Da niso dosegli več kakor so dopuščale moči, tega jim nihče ne bode očital. Da bi preprečili to, kar se da sploh doseči, tega jim nihče ne bi odpustil
čelo s stavbo. Veljalo ga je sicer mjiogo potov, skrbi in truda, ali narodu koristi železnica in zato mu je bilo lahko vse.
Samo eden se je branil železnice: mlinar. To je bilo čisto naravno, kajti potem ne bo mogel iztiskavati žita in gozdnega drevja od kmetov več za tako nizko ceno kakor doslej. In za to se je imel zahvaliti samo župniku, ki ga je sovražil tembolj. Zaradi železnic^ pa je izgubil tudi župansko čast. Ker je tako nasprotoval železnici, katero so želeli vsi kmetje, ga niso več volili za župana. In tudi tega je kriv župnik. Ako ne bi bil začel z železnico, bi bil mlinar lahko še danes župan. Ali temu župniku, ki se druži z liberalno železniško sodrgo, namesto s klerikalnim županom, mora priti še dan plačila.
Nova železnica, ki naj približa oddaljeno gorško vas prometnemu svetu, še ni gotova, a na Dunaju poznajo že Gospojno za biser planin. Župnik je namreč objavil v nekem planinskem listu več enostavnih, a resničnih člankov o lepoti Gospojinske doline, ustanovil je olepševalno društvo in že so začeli Dunajčani prihajati poleti na počitnice.
Shodi.
Boji ▼ Ljubljani.
Bilo je živo v Ljubljani zadnji teden. V tem zaspanem mestu, ki je tipično za malomestno klepetanje in za filistrstvo, se je zbudil neznan duh. Zavrelo je v njem resno politično življenje. In zahvaliti je — čudež vseh čudežev! — liberalni stranki! Njenemu izvrševalnemu odboru je prišlo na misel, sklicati shod zaradi volilne reforme. Bilo je skoraj neverjetno, pa vendar resnično. Sklicali so javen shod! Pretečeni četrtek, v »Mestni dom». Ako premišljuje človek prav mirno, bi, se mu skoraj dozdelo, da se je naselila vsa naivnost pri slovenski liberalni stranki. Izza njih dosedanjega nastopa ni bilo mogoče misliti, da se hočejo na shodu informirati, kako sodi Ljubljana o volilni reformi. Torej so nedvomno mislili, da bode glavno mesto na shodu sijajno sankcioniralo njih taktiko, da zadoni na shodu mogočen protest proti volilni reformi. To bi bil logičen zaključek. Ali če so res mislili tako, tedaj so pokazali, da ne poznajo razmer med slovenskim ljudstvom in da so s svojo politiko popolnoma izolirani. Ali so res mislili, da je sentimentalnost edini politični motor slovenskega ljudstva? Skoraj bi se moralo verjeti to, kajti drugače ne bi bili mogli upati, da zatro z jeremijadami o tužnem Korotanu in o oropanih štajerskih Slovencih vsako vprašanje po ostalih kvalitetah volilne reforme in izvabijo s takimi oklogami protest proti celi reformi. Ako pa je bilo njih mnenje res tako, tedaj stoji njih politični barometer jako nizko. Stranka, ki ne pozna mišljenja ljudstva, visi v zraku. Tak je danes položaj liberalne stranke.
Kmalu po sklicatvi javnega shoda so se liberalci pač skesali. Klerikalci so izdali listke, s katerimi so vabili na shod. In tega so se liberalci ustrašili. Kaj hočejo socialni demokratje, tega pač niso vedeli. Za delavstvo ni bilo treba listkov. Ko so naši pristaši čitali liberalne lepake, so sami zahtevali, da se stranka udeleži shoda ter jasno in brez rezerve precezira svoje stališče. Zaupnikom ni bilo treba dajati naloga, naj agitirajo, temveč prišli so sami naznanit, da pojdejo delavci na shod. Tega liberalci menda še niso vedeli. Že klerikalni listki so jih osupnili. »Slovenski Narod* je v četrtek zatrobil šamado ter je dejal, da je shod prirejen samo za napredno meščanstvo in da nima nihče drugi tam iskati česa. A shod je bil vendar javen! V četrtek zvečer so širili liberalci listke, ki so
Boljše sobe v vasi so večinoma oddane za dober denar tujcem, ki se počutijo tukaj bolje, kakor v elegantnih zdraviliščih.
Celo neki Berlinec je letos zablodil sem in ugajalo mu je prav posebno. Bil pa je protestant. Malo da ne bi bil dobil nikjer stanovanja in vse se ga je plaho izogibalo. Ali ko mu je podal gospod župnik roko, ko mu je prepustil sobo v župnišču in je šel celo ž njim na izprehod, se je hipoma izpreobrnilo mnenje in vsak bi ga bil imel najrajši pri sebi. Samp klerikalni mlinar je sumljivo majal glavo. Kot kaplan imeti lu-;eranski nagrobni govor, kot župnik dati uterancu prenočišče v katoliškem župnišču,
o	nasprotuje veri; to mora takoj pisati svojemu siuu v Rim.
Najljubši načrt in prava srčna želja župnika je pa bilo novo šolsko poslopje.
V	tem oziru je naletaval začetkoma na same trde pečine. Toda tudi trdo skalo izdolbe neprenehoma padajoča kapljica. Tako e bilo tudi v Gospojni kljub mlinarjevemu nasprotovanju, kljub protipotezam kanonika Šusterja, ki ni mogel razumeti, da hoče zidati njegov naslednik šolo, katere se je on
pripovedovali, da nameravajo klerikalci razbiti shod, pa so vabili pristaše na mnogo-brojno udeležbo. Na stene « Mestnega doma* pa so nabili lepake, da imajo samo »sonai-šljeniki* vstop. In shod je bil vendar javen J Dobre pol ure pred začetkom shoda je bilo pred »Mestnim domom* vse črno ljudstva. Ze tukaj se je videlo, da prihajajo večinoma socialni demokratje. Prišlo je tudi nekoliko klerikalcev in nekaterim so zabranili vstop. Pozneje pa so vendar prišli v dvorano. Dr. Ravnihar je otvoril zborovanje in je hotel podeliti besedo dr. Trii 1 e r j u-Zglasil se je viharen protest; večina je zahtevala, da se voli predsedništvo. kakor je to vedno navada na lju iških shodih. Sodrug K r i s.t a n je stopil na oder ter je izjavil, da so prišli socialni demokratje, ker je shod javen in ker hočejo razložiti svoje mnenje« nočejo pa razbijati shoda m pozval je pristaše, naj ne store ničesar, kar bi dalo povoda, da se razbije shod. Nato se je začelo voliti predsednika. Dr. N o v a k je predlagal drja. Ravniharja, socialisti sodruga Kocmurja. Glasovalo pa se je samo o prvem predlogu, ki n i dobil večine in posledica je bil nov protest. Še enkrat je nastopil Kristan, da pomiri. Prosil j® pristaše, naj napuste zahtevo, da se voli tako, takor je navada na socialističnih shodih, pa naj sprejmejo predsedništvo kakršnokoli je, ako zagotovi, da dobe tudi socialni demo-cratje besedo. In shod se je res pomiril.
Tedaj je govoril dr. Triller. Mo rda ni bil disponiran ta večer — to se zgodi tudi najboljšim govornikom — ali njegov govor je bil res tako prazen, da se je čuditi. Govoril je o krivicah, ki se gode v državnozborskem odseku koroškim in štajerskim Slovencem, dejal je, da bi bil moral Šušteršič prekucniti mizo, ko Korošci niso dobili dveh mandatov, apostrofiral je socialne demokrate, ali se strinjajo z nastopom drja. Adlerja v odseku in ko se je glasno pritrdilo, je dejal, da se je zmotil o jugoslovanski socialni demokracij. Končno je naznanil, da se pred-oži resolucija, ki izrazi protest. Eien zborovalcev je zakričal,'da pojde ta resolucija v koš. V tem hipu se je vrglo nekoliko hlapcev občinskega svetnika Predoviča na do-tičnega zborovalca; v prvih vrstah se je dvignil stol ter je zletel po zraku. Hipoma je nastal boj in odposlamk vlade je razpustil shod.
Nedvomno je bilo to tako aranžirano* -.iberalcem zadaje prireditev shoda težke brige. Ali pripraviti in uprizoriti rabuko je neka-
branil z vsemi štirimi.
Sicer pa ni gospod kanonik nič kaj jubil svojega bivšega kaplana Hercoga, ki se je celo predrznil, zahtevati od okrajnega glavarstva, torej od posvetne oblasti, posebno stavbno komisijo zaradi slabega stavbnega stanja gospojinskega župnišča. Okrajno glavarstvo je obsodilo njega, gospoda kanonika, da mora plačati tritisoč forintov. Skoraj celi letni dohodek je moral plačati zaradi tega nekrščanskega novega župnika. Kaze** ga pač še zadene. Bog ne more dovoliti« da bi se brez kazni, oropalo njegovo sveto cerkev; kajti veliko oropanje cerkve je vsekakor obsodba na tritisoč forintov za popravljanje njegovega prejšnjega župnišča, saj je zapisal že ves svoj denar testamen-tarično katoliški šolski družbi. Trideset let je bil zadovoljen s starim župniščem; no*1 župnik pa potrebuje kar same nove strehe za hišo in za hleve. Seveda, njemu je lahko nabavljati, ko mora plačati vse on, kanonik! D&, dk, saj še doživi, da ga zadene kazen božja.
In sedaj je tudi nova šola v Gospojn* gotova. Celo mnogo večja in lepša je, nego
Pologa »Rdečemu praporu" šf. 29.
Iz stranke.
Prostovoljne prispevke za agitacijske
^antene je sklenil plačevati krožek sodrugov tedensko. Doneski se bodo objavljali v tem *'stu sproti in pod zahtevanimi šiframi ter nato prepuščali na razpolago skupnemu odboru ljubljanskemu. Sprejema te doneske upravništvo našega lista. Z cz:rom na boj za volilno reformo in volitve prihodnjega leta za državni zbor, je to važen korak.
Socialni pregle.d
Pomočniški zbor pekovskih delavcev
v Ljubljani je predložil zadrugi pekovskih fnojstrov sledečo resolucijo, ki je bila sprega na pomočniškem zboru pekovskih delavcev v Ljubljani dne 5. julija 1906 v salonu gostilne pri «Kroni», Gradišče št. 7., z naslednjimi točkami: 1. Praznovanje prvega Rajnika naj se uvede običajno, to je, tuj *rUh naj se ta dan ne jemlje v peko, sicer naj se delo vrši kakor v nedeljah in praznikih. 2. Hrana pri gospodarjih, razen »ruha, naj se odpravi, ves zaslužek naj se delavcem izplačuje v denarju. 3. Kruh naj prost za vsakega delavca kolikor ga rabi za vživanje, če ga pa hoče prejemati gotovo množino, ga sme zahtevati po eno kilo na dan. 4. Stanovanja naj dajo delavcem nadalje gospodarji, gospodar pa, ki ne daje delavcem stanovanja, naj ga jim plačuje. 5. Uvede naj se «plačilna pogodba*.
Tedenska plača naj se izplačuje v sobotah , ki naj se uredi po naslednjih pianinih razredih:
1. razred	2. razred	3. razred
kron	kron	kron
a) Predpečnik ...	30	28	26
b) Mešalec za belo testo	28	26	24
c) Mešalec za črno testo	26	24	22
d) Nadomestnik . .	26	24	20
e) Vice..................... 22	21	19
Pekarne 1. razreda: 1. Jean Schrey, Gradišče št. 5. 2. Jakob Zalaznik, Stari trg št. 21. 3. Viktor Gartner, Kolizejske ulice št. 4. 4. M. Bizjak, Poljanska cesta št. 29.
Anton Smerke, Rimska cesta št. 5. 6. Avgust Jenko, Marije Terezije cesta št. 7. Pekarne 2. razreda: 1. Jakob Trček, Breg št. 4. p. Egidij Bončar, Sv. Petra cesta št. 43.
Matija Zalar, Stari trg št. 3. 4. Karl 2užek, Florijanske ulice št. 8. 5. Josipina Jančar, Pred škofijo št. 11. 6. Friderik ^auer, Sv. Petra cesta št. 47. Pekarne 3. razjeda: 1. Ivan Okorn, Spodnja Šiška št. 33. j*. Ivan	Žagar,	Dunajska	cesta	št.	7.
Josip	Avbelj, Spodnja	Šiška	št.	1.
■L Marija Potočnik, sv. Petra cesta št. 24. Ivan	Pirnat,	Poljanska	cesta	št.	41.
Peter	Pirc,	Sv. Petra	cesta	št.	11.
'• Ivan Vertačnik, Florijanske ulice št. 29.
Josip Okorn, Tržaška cesta št. 4. *• Ivan Matjašič, Rimska cesta. 10. Fran “ezeršek, Vodmat - Ljubljana. 11. Josip Wolf, Dunajska cesta št. 52. 12. Anton Cizej, Zalokarjeve ulice št. 7.
V	tretji razred spadajo vse ostale neimenovane pekarne v Ljubljani, Spodnji Šiški, Vodmatu in na Vič - Glincah. Dogovorjena plačilna pogodba veljaj dve leti in 86 mora vsaj tri mesece prej odpovedati, bi se pogodba pravočasno ne odpovedala, velja vsakokrat daljnega pol leta z 'stim odpovednim rokom toliko časa, dokler ena stranka pravilno ne odpove. Ako se Pogodba odpove, je dolžnost pogodbo sklepajočih odborov uvesti obravnave glede ^ove pogodbe takoj po odpovedi, najkasneje Pa vsaj šest tednov pred potekom obstoječe Pogodbe, da se preprečijo molitve v obrti.
javanje je do konca tega meseca. Po preteku tega roka se ne bode več sprejemalo starih znamk. Po tem naj se ravnajo cenjeni člani in kupovalci.
Gospodarski pregled.
. Tržaške delavske zadruge. Članom r*aških delavskih zadrug se naznanja, da je reba stare maie znamke zamenjati za take P° 20 kron; s prvim avgustom pridejo v rabo ve znamke drugih barv. Cas za izmen-
Politični odsevi.
Poslanec dr. Ellenbogen je govoril pri proračunski debati v imenu socialno-demokratične zveze. O programnem govoru ministrskega predsednika je dejal, da je naredila njegova izjava o razmerju napram Ogrski, še bolj pa sredstva, ki jih je baron B e c k označil kot primerna za ureditev reči, dober vtisk. Moramo pa si biti predvsem na jasnem glede tega, kaj hočemo. Določiti moramo jasen program. Videti je, da je mogoča samo ena pot: Politična samostalnost obeh držav in gospodarska enota obeh gospodarskih področjih. Stremljenje po omejitvi v gospodarskem oziru sicer lahko ovira razvoj ogrske industrije, mora pa škodovati tudi avstrijski. Na novo oživela fraza o seperaciji Galicije tudi lahko škodljivo vpliva v tem oziru. Kakor torej želimo gospodarsko enolo z Ogrsko, tako gotovo se ne da zaustaviti politične sa-mostalnosti Ogrske. Glede tega procesa ne izpremeni ničesar nobena avstrijska vlada in nobena stranka, tudi noben prestolonaslednik, naj pripada že katerikoli radikalni smeri. Narodno sporazumljenje, pravi govornik, ostane vedno pobožna želja, dokler se ne izvrši gotovih pogojev. Ako dolži dr. S t r-a n s k y Nemce, da hrepene po nadvladi, je njegovo očitanje gotovo opravičeno; to se pa lahko očita tudi Cehom. Pravo narodno enako pravnost se najde samo na podlagi n a -rodne avtonomije. Razmerje socialnih demokratov napram vladi določa razven razlike v svetovnem naziranju tudi stališče vlade napram volilni reformi. Ako pravi poslanec Kaiser, da bi bila socialnim demokratom dolžnost, dovoliti baronu B e c k u proračun, tedaj je lo norost ali pa zavijanje. Zavija se, če se pravi, da hoče vlada izvršiti volilno reformo na ljubo socialnim demokratom. Resje, da je postala volilna reforma neopustna državna potreba. Interesi socialnih demokratov so tukaj pač enaki z interesi države. Tega pa niso krivi socialni demokratje, to leži v naravnem demokratiziranju volilne pra*-vice. Verujemo že, da hoče vlada volilno reformo, ker je od nje odvisna njena politična eksistenca. Cesar pa zadnji čas ne opažamo, je to, da bi prevzel ministrski predsednik sam vodstvo v vprašanju, kakor je bil izjavil. Morda je opravičeno, da ne gre vlada predaleč s svojimi izjavami. Toda med to opreznostjo in med absolutnim pomanjkanjem vodstva je velika razlika. Zlasti ministri - rojaki jemljejo svojo nalogo prelahko. Za reputacijo nemške ljudske stranke ni zelo koristno, da je mogoče, da podpira njen član (Kaiser) vse obstrukcio-nistične predloge v odseku, ki prihajajo, kakor je priznano, naravnost iz hudobnega namena in da perfidno pomaga, zavlačiti volilno reformo. Med raznimi strankami je nekaj ljudi, ki imajo toliko poguma, da nastopajo v lastnem taboru proti pretiravanju narodne nevarnosti vsled volilne reforme: B e u r 1 e , Chiari, Lecher, Kramar. Tem gospodom gre priznanje za njih pogum in njihova je bodočnost v njih nacionalni bur-žoaziji, naj si je sedanjost še tako mračna. Predvsem pa bi imela vlada dolžnost, stvarno pomagati pii volilni reformi. Edina pot — in to je naloga vlade — je kompromis. Socialni demokratje so sc odlikovali z dobrim primerom. Njih zastopnik je glasoval v odseku celo proti predlogom, ki bi bili koristni socialnim demokratom, le da bi pospešil stvar, katere ne smatrajo socialisti za barantanje z mandati. Velepjsestniki so zlezli popolnoma Franku Steinu pod copale in se ne sramujejo, podpirati vse njegove perfidije. Gospodje s korektnimi hlačnicami so imeli pač dobro vzgojo, toda kavalirji niso. Plazijo se na skrivnem,
za kulisami in napihnejo vsako težavo, mesto da bi se bojevali z odprtim viziijem. Čeravno so večinoma vsi častniki, so vendar preveč strahopetni. Franko Stein je govoril v odseku celo o pasjem biču, čeravno dobro ve, da bi si, ako bi skrivil samo las našemu zastopniku v odseku, lahko zbiral svoje kosti Ko se je govorilo o pripravah za splošno stavko, je smatrala vlada za svojo dolžnost, koncentrirati na Dunaju vojaštvo. S tem je hotela očividno pokazati, da ima «krepko roko*. Ne ve se pa, koga hoče prijeti s to roko. Mar prijatelje volilne reforme, tiste volilne reforme, ki jo je označila vlada sama za najvažnejšo točko svojega programa? Torej proti tistim jo hoče rabiti, ki hočejo pospešiti program vlade ? Ali pa misli vlada, Če se bojuje proti stavki s puškami in s sabljami, da postane tedaj plemeniti parček Drosturov Stein in Sturgkh bolj prijazen volilni reformi? Ali misli vlada sploh, da more premagati tak boj s puškami in s sabljami? Ta demonstracija vladeje le primerna, dvigniti pogum sovražnikov volilne reforme in vprašanje je, ali sme imeti vlada tak pogum. Socialni demokratje bodo glasovali proti proračunskemu provizo-riju zaradi nejasnega stališča vlade napram volilni reformi in zato, ker je njih stališče napram vsaki meščanski vladi iz razrednih razlogov nasprotni.
Pri odkritja Lajoš Kojotovega spomenika v Kečkemetu je bil navzoč tudi sin slavljenca, sedanji trgovinski minister Ferenc Košut. V svojem govoru je dejal: Košiltov duh nahaja v domovini od dne več pristašev. Dočim je nekoč mala peščica razglaševala njegova načela, imajo danes njegovi pristaši večino. Ne vem, ali smo že bližji neodvisnosti domovine, ali resnica je, da smo doživeli čudež, da prihaja na njegovo slavje minister, ki je kri iz njegove krvi in varovanec njegovih načel. Bil je čas, ko se je moglo razglašati ideje neodvisnosti samo *v načelu; sedaj je prišel čas, ko moremo poskusiti, da uresničimo te ideje s čvrstim namenom, da korakamo vedno naprej in da se nikoli ne umaknemo. Govor je vsekakor pikanten, k^jti spomnili se je treba, kakšne so bile ideje nekdanjega ogrskega diktatorja Lajoša Košuta, ki jih mora njegov sin sedaj baje uresničiti.
Odsek za volilno reformo delile zelo počasi. Pretečeni teden je končal razpravo o razdelitvi mandatov na Koroškem, Kranjskem in Štajerskem, potem v Trstu, na Goriškem in v Istri. Za kočevski mandat, ki ga dobe Nemci na Kranjskem, je sklenjen sedmi slovenski mandat na Štajerskem. Za Trst je znižano število mandatov od 6 na 5, zato dobe Italjani na Goriškem in v Istri po 3 mandate (ravno toliko, kakor Slovani). Šesti tržaški mandat je šel na račun socialnih demokratov, katerim je bil skoraj zagotovljen. Tudi nova razdelitev tržaških okrajev, kakor jo je sprejel odsek v nasprotju z Gautschevim načrtom, ima ptotisocialistično tendenco, katera se pokazuje sploh pri vseh razpravah in sklepih. Naravno — saj izdeluje reformo še parlament privilegirancev. Pa to nič ne de; socialna demokracija ve, da jutri še ni konec vseh dni. Po primorskih deželah je prišlo na vrsto Tirolsko, kjer so najprej Nemci za* htevali zvišanje mandatov zase, polem pa zopet Italijani zase. Ker še ni prišlo do sporazuma, je bilo Tirolsko odstavljene z dnev* nega reda in vzelo se je v razpravo Šlezijo.
V	začetku so bili tudi tukaj prepiri, končno pa se je posrečilo doseči sporazum tako, da je ostalo število mandatov za Nemce, Cehe in Poljake neizpremenjeno, pač pa se je nekoliko izpremenilo razdelitev okrajev. Ker za Tirolsko tudi v tem času še ni prišlo do kompromisa, je prišlo Češko na dnevni red. Glede Češke in Moravske je delo gotovo naj. bolj Irdo, ali če imajo poslanci resno voljo, morajo premagati tudi težave, ki se kažejo tukaj.
Državni zbor pojde torej menda la teden na počitnice. Sliši se, da ima v petek zadnjo sejo, odsek za volilno pravico pa da bode zboroval še prihodnji teden, da reši določitev in razdelitev mandatov za vse dežele. Ako se zgodi to, je gotovo res, da je rešen najvažnejši del odsekove naloge. Vendar je obžalovati, da se delo pretrga v tem štadiju, ne da bi se ga vsaj v odseku popolnoma dovršilo. Prepričani smo sicer, da ni več lahko preprečiti volilno reformo; ali da bodo sovražniki-porabili čas — ne za agitacijo, ker ž njo ne opravijo ničesar, pač pa za razne mahinacije, je nedvomno in vlada, ki jim daje priložnost za to, stori vsekakor napako. Delavstvo si bode zapomnilo to metodo. Ako so gospodje v državnem zboru željni počitka, bi se bili morali pač spomniti, da ima ljudstvo pravico zahtevati, da se ga reši tiste, že skoraj neznosne gotovosti, ki ga sili, neprenehoma stati s puško v rokah v pripravi. Situacija, v kateri se nahaja delavstvo, je taka, da jo more vzdržati pač le tako zveden in neupogljiv element, kakor je organizirano delavstvo, ki dokazuje s svojim ravnanjem od lanskega Uta sem tako politično zrelost, da zasluži ne le priznanje, nego naravnost občudovanje. Pomisliti je treba, da živi delavstvo že celo leto v nervozni razburjenosti, in da nastajajo vsak hip epizode, ki dražijo živce, da je pravo čudo, da je kljub vsemu delavstvo še ohranilo mir in če še ni prišlo do-spontanih izbruhov, ki se primerijo tem ložje, ker mora biti delavstvo vsled negotovosti neprenehoma pripravljeno nanje. Kampanja za volilno roformo je pravo poizkušališče za politično zavednost in zrelost organiziranega delavstva. Trda je, pokazuje pa, da je delavstvo edina skupina, ki je v času splošne stagnacije politično res napredovala. In iz te izkušnje izide delavstvo še krepkeje in še bolje pripravljeno za bodočnost. Gospodje poslanci naj torej grudo na počitnice. Delavstvo bode tudi to še pretrpelo. Ali porabijo naj počitnice, da bodo vsaj potem sposobni za resno delo, kajti drugače bi se končno morala pretrgati tudi nit delavske potrpežljivosti.
Domače stvari.
Liberalen Shod. Lepaki po mestu naznanjajo, da sklicuje izvrševalni odbor narodno - napredne stranke javen shod na petek, ob pol 9. uri zvečer v »Mestni Dom». Na dnevnem redu je zopet razprava o obravnavah odseka za volilno reformo o mandatih za Kranjsko, Koroško in Štajersko. Upati je, da se na tem shodu ne ponove dogodki zadnjega četrtka.
Bodi lasno!
Gospodu drjn. Karla Trillerja.
Gospod doktor!
V	160. številki «S1. Naroda* objavljate članek, ki se peča s drjem. Šušteršičem, adre-siran pa je na jugoslovansko socialno demokracijo, deloma specialno na mene. Izza vseh slovesnih izjav naše stranke bi bil nepotreben vsak odgovor na Vaš zanimivi spis, ako ne bi bila iskrena želja jugoslovanske socialne demokracije, da se razbistri vse, zlasti moja želja pa je, da se, če je količkaj mogoče, vsaj v zadnji uri prepreči sicer neizogibne dogodke, ki utegnejo poseči s svojimi posledicami tako daleč, da jim ugibanje ne more slediti.
Kar imate Vi, odnosno Vaša stranka z drjem. Šušteršičem, izvolite urediti kakor mislite. Vodja slovenskih klerikalcev nam je He-kuba in v naši stranki ne bodete našli prsta, ki bi se dvignil v njegovo obrambo, ker to ni naša naloga. Tudi Vam ne bodemo branili, da ga napadate. Ako potrebuje obrambe, naj se brani in naj ga zagovarja njegova stranka. Vse to je za nas irelevantno.
Slučaj pa je nanesel, tla se mešajo pojmi; z napadi na osebo drja. Šušteršiča se združujejo napadi na volilno reformo, zagovornike reforme se stigmatizira na kratko kot zavez*
nike klerikalcev in v stilizaciji nekam rezervirani konec Vašega članka dopušča skora edino razlago, da zahtevate od nas, naj jugoslovanska socialna demokracija sankcionira nastop narodno - naprednih poslancev proti volilni reformi. Težko je razumeti drugače Vaš poziv. Ako pa je njegov smisel res tak, tedaj je naš odgovor kratek: Jugoslovanska socialna demokracija je v boju za volilno reformo solidarna s socialno demokracijo vseh narodov v tej državi in kdor bi jo hotel preprečiti, ga smatramo za sovražnika.
Naša sodba o volilni reformi Vam je dobro znana. Nobene njene pomanjkljivosti nismo zamolčali; dokazali smo, da je izdelana kolikor mogoče za varstvo interesov naših nasprotnikov. Ali izdelali je nismo mi, pa ni 'bilo pričakovati nič druzega, nego da bodo izrabili njeni fabrikantje situacijo in svojo momentalno moč kolikor bodo le najbolje mogli. V tem oziru nismo bili iluzionisti; pa tudi slovensko meščanstvo cenimo tako visoko — v kolikor ni politično indiferentno
—	da je računalo z realnimi razmerami.
Po dveh potih je mogoče realizirati volilno reformo v sedanji Avstriji. V parlamentu ali pa s pomočjo oktroiranja. Tertium non datur. Ko je lani klerikalna stranka zahtevala eventualni oktroi, je Vaša stranka energično nasprotovala. Jasno je tudi, da Slovenci in Slovani sploh po tej poti ne bi dosegli večjih uspehov, kakor z rešitvijo v parlamentu. Tukaj pa je brez kompromisa vsaka reforma nemogoča. Saj visi nad njo od začetka Damoklejev meč. Saj Nemci niso navdušeni zanjo. Slurgkh, Malik, Stein et consortes gotovo ne igrajo komedije; njih zagrizeno sovraštvo je vzvišeno nad vsaki dvom. Ali tudi ostale nemške stranke ne goje posobnih simpatij do reforme in, notorično je, da so šele pod pritiskom mogočnih uplivov — ne v zadnji vrsli pod pritiskom nemške socialne demokracije — začeli jemati medicino, ki je zanje vendarle grenka. Naj tudi reforma favorizira Nemce; gotovo je vendar le, da izgube njej dober del svoje politične moči in da se izgube v njih domišljiji še večje, nego v resnici. Kdor hoče volilno reformo iz parlamenta, mora pomagati, da se pridobi Nemce zanjo in da se v ta namen potrebne koncesije, je naravno. Prijetno ni, potrebno je.
In sedaj, ko se utrjuje upanje, da bodo Nemci glasovali za reformo, naj bi socialni demokratje pomagali preprečiti jo? Socialni demokratje, ki so izvršili največ dela, da je dobila volilna reforma sploh realne oblike? Socialna demokracija, ki se gotovo zaveda svoje moči, ki pa ne živi v iluzijah in ve, da ne more sama izdelati, odnosno realizirati reforme, prav take, kakršno bi hotela sama?
Kaj pa morejo storiti slovenski napredni poslanci? Vprašali smo Vas, a niste nam povedali, s kakšnimi sredstvi, s kakšno močjo bi lahko dosegli večje število in drugačno razdelitev slovenskih mandatov. Ako bi nam bili povedali to, bi 'se bila že davno razvila diskusija. Ali te moči ni, kajti v odseku in v zbornici odločuje večina. Govorili ste o obstrukciji. Toda obstrukcija samih slovenskih naprednih poslancev bi bila brezuspešna sploh in vsled tega smešna, ako bi jo podpirali drugi, kar je verjetno — Stein, Sturgkh, Sternberg et compagnia bella bi noreli veselja — pa vendar ne bi mogli doseči druzega efekta, kakor preprečenje reforme sploh.
To bi bilo naravnost herostratsko delo in danes še ne verujemo, da egzistira poslanec, ki bi prevzel odgovornost za to. Tega tudi meščanstvo ne more odobriti, kajti znano frazo: «Rajši naj ostane vse pri starem», se lahko izreče v momentu ogorčenosti, resno zagovarjati se je pa ne more pred slovenskim narodom.
Vi, gospoda narodno - napredne stranke, presojate reformo, samo z narodnega stališča in pa s stališča svoje stranke. To je sicer nedopustno, kajti socialni, politični, kulturni interesi tudi niso mačje solze. Ali prepre-čenja reforme ne morete zagovarjati niti z izključno narodnega stališča. Nihče ne more
utajiti resnice, da je nameravani volilni red velika pridobitev za Slovence. Število slov. mandatov se poviša, tudi sorazmerno, vpoštevši povišanje mandatov sploh! Štajerski Slovenci dobe tri mandate več; koroški dobe en mandat namesto nobenega; goriški in istrski Slovani avanzirajo tako, da bodo ravni Italijanom. In res naj bi bilo bolje, ohraniti dosedanje razmere? Ali more verjeti meščanstvo kaj takega? Ali res upate, da bi Vam delavstvo pomagalo pri tako — recimo blago — nelogičnem delu? Kaj res ne pojmite, da bi bil to vnebovpijoč greh nad interesi Slovenstva?
Ni vse, do česar imamo pravico I Ali več ne moremo priboriti in zato je tudi Vaša dolžnost, porabiti vse moči, da se vsaj to zagotovi.
Interesi Slovenstva pa so ludi še drugače angažirani pri volilni reformi. Po dosedanjem volilnem redu je Avstrija fevdalna država; volilna reforma je prvi korak demokratizacije. In demokratični slovenski narod naj bi branil fevdalizem? Prisiljeni smo živeti v tej državi in zato nam njen karakter ne more biti deveta briga. Naše javne institucije so zastarele in ovirajo razvoj vseh narodov, tudi slovenskega. Brez volilne reforme ni pričakovati moderniziranja našega javnega življenja; in Slovenci naj bi pomagali ohraniti kletko, v katero so zaprti?
Dosti!
'Sto razlogov sili Slovence, zavzemati se z vso energijo za volilno reformo in z nobenim se ne da opravičiti preprečenja. Naša pot je torej določena. Vaš apergu o emisarjih drja. Adlerja ne zaleže. Tudi Galicija ne dobi toliko mandatov, kakor so jih zahtevali Poljaki. Nihče ni v reformi tako prikrajšan, kakor Rusini. Cehi ne dosežejo toliko mandatov, kolikor bi jih določalo njih število. Pa vendar branijo poljski, rusinski, češki socialni demokratje reformo prav tako, kakor mi. Recite, da so tudi oni zapeljani na krivo pot; tedaj so vsi Slovani razven slovenskih liberalnih poslancev na krivi poti!
Ne, gospod doktor! Presodite stvar hladiio in mirno, pa povejte slovenskemu meščanstvu tudi, koliko koristi reforma Slovencem. To zahteva že popolnost slike. To je Vaša dolžnost. In če to storite, sprejme slovensko napredno meščanstvo volilno reformo z vsemi njenimi pomanjkljaji kot zgodovinsko potrebo in jo bode smatralo za velevažno etapo v našem narodnem razvoju.
Mi pa potrebujemo reformo, da moremo politično dihati. Kdor bi nam branil zrak, je naš sovražnik!	E.	Kristan.
Društvene vesti.
Draitvo »Ljudski oder“ v Trsta naznanja, da se prično dne 25. t. m. pevske vaje v »Delavskem domu». Kdor še ni vpisan kol član našega društva in bi hotel sodelovati v pevskem zboru, lahko naredi to vsak dan od 8. do 10. ure zvečer. Poučeval bode učitelj sodrug Janko Ivanski.
Zveza uslužbencev c. kr. glavnih skladišč v Trstu priredi v nedeljo, dne 22. t. m. v prostorih gostilne «Pri zlati kroni» v Rojanu vrtno veselico z zelo lepim in obširnim programom. Začetek ob 6. uri zvečer. Vstopnina 40 vin. za osebo. Čisti dobiček je namenjen za podporni sklad za ponesrečene tovariše.
Podporno društvo kurjačev v Trstu, ki je bilo pred kratkim razpuščeno, se je zopet združilo v organizacijo na popolnoma razrednem stališču, ter bo imelo od sedaj naprej prostore v »Delavskem domu*.
Zaveden delavec
ln
prijatelj delavstva
ne pi]e
Koslerjevega piva!
terim malenkost. Mejklic, da pojde resolucija v fcoš, pač ne more biti za nobenega trezna človeka zadosten razlog, da se inscenira pretep in da se tako razbije lastni shod. No, “redoviCevi hlapci niso bili pripeljani na zborovanje, da se tam pouče, da zborujejo, tem-bili so mala, organizirana garda za mla-fsnje, ki bi bila nekoliko večja, ako bi bili jttjeli ostali hlapci istega gospodarja —obleke! "hod je bil torej razbit, cel kup stolov je bil Polomljen, policija je prišla v dvorano, pred »Mestnim domom* pa se nadaljevali burni Pozori in nekaj odmeva je bilo tudi še dru-; Sod po mestu.
Ali je bil tak konec liberalcem koristen, ne, naj razsodijo sami. Dokazal ni nič ^zega, kakor da je bil vsaj nekaterim razsoj zborovanja neprijeten. Ako bi bilo prišlo c*° glasovanja, bi bila liberalna resolucija ?edvomno propadla, kajti večine niso imeli ln vzpodbujevanje drja. Trillerja res ni Porodilo tistega ogorčenja, ki so si ga želeli.
na tem sh^du se pokazalo, da liberalna stranka tudi v Ljubljani nima več tiste ‘rdne podlage, kakor in illo tempore. Upati Pa ni, da bi se liberalci vsaj sedaj še kaj naučili iz takih znamenj.
* * *
Ker je bilo socialnim demokratom resno ležeče na tem, da bi se bil izvršil shod in bi bili povedali svoje mnenje vzpričo liberalcev, so sklicali takoj za nedeljo ljudski snod na vrtu Hafnerjeve pivarne namesto Poprej določenega občnega zbora političnega društva «Bodočnost», pa so povabili nanj tudi liberalce. Udeležba na shodu je bila za ljubljanske razmere impozantna. Udeležila sta se i .d' gg- dr. Tavčar in dr. T r i 11 e r ; Videli smo tam drja. N o v a k a in še neko-*|»o pristašev liberalne stranke, nekoliko «mla-< d|h» in tudi nekoliko klerikalcev. Shod je I ptvoril sodrug Vičič; v predsedstvo sta bila ^oljena sodruga Kordelič in Vičič, *a zapisnikarja pa Zahradnik. Potem je *odrug Kristan obširno pojasnil našim c,tateljem dovolj znano stališče glede volilne *eforme, ter je predložil sledečo r e s o 1 u -c ‘ j o na debato:
«V nedeljo, dne 15. julija 1906 v Hafnerjevi pivovarni v Ljubljani zborujoči ljudski j. shod izreka:
Načrt volilne reforme, ki je v razpravi ^fspektivnega državnozborskega odseka, je s ®tališča splošne in enake volilne pravice v ^rsikaterem oziru pomanjkljiv. Splošnosti °Hlne pravice ne odgovarja izključenje žensk, Poznanje volilne pravice samo 24 letnim in
^pnišče. Župnik je sam podaril prostor in vrhutega je dal še skoro celo oralo svojega ^boljšega polja za šolski vrt in za dreves-nico. Šolske sobe so visoke in skozi visoka | ^na prihaja polna svetloba vanje; učitelji I l^ajo zdrava, prijazna stanovanja in župnik | *e Prepričan, da se razvije iz take šole tudi ^ravejši, boljši in svobodnejši naraščaj, j ^ego iz starega, mračnega in vlažnega po-. °Pja. Kakor človek stanuje, tak postane !n nemogoče je, da bi poučeval z veseljem J) z ljubeznijo in z veselim srcem učitelj, 1 niu nikoli ne zasije solnce v nizko, temno °b°- To je bilo Hercogovo prepričanje in j ato je odkazal tudi svojemu kaplanu lepo,
1 A/i n° S°k° v žuPn'šču, Prav poleg svoje. račno sobo na pokodališče, v kateri je
1^red leti tolikokrat zahrepenel po solnčnem arku, je rabil sedaj za shrambo, j Prišel je tudi že tretji učitelj in župnik j6 dosegel, da se je poučevalo v višjih raz-
I	Qr cel dan. Seveda so šolski načelnik Pa°S *n njegov* Pristaši nasprotovali. Končno 3n vendar zmagalo izpoznanje, da je rg^f tU(*‘ za ^meta in za delavca temelj v°ja in pridobivanja. Sezidali so obenem
starejšim, določba glede enoletnega bivanja i.. t. d. Enakost je pohabljena s tem, da so volilni okraji po številu prebivalcev in volil-cev neenako razdeljeni. V aktuelnem načrtu niso izpolnjene zahteve socialne demokracije; v socialnem in narodnem oziru se načrt močno oddaljuje od ideala. Ne kot delavcem, ne kot Slovencem ne daje načrt vsega, kar bi lahko zahtevali po načelu absolutne pravičnosti. Z ozirom na razmerje političnih moči v seia-njem parlamentu pa izpoznava shod, da volilna reforma v danih razmerah ne more biti nič druzega, kakor plod kompromisa, ako naj se reši parlamentarnim potom. Naloga vseh prijateljev volilne reforme je torej energično, konsekventno in lojalno pospeševanje kompromisa, ki se kolikor mogoče največ približa splošni in enaki volilni pravici. Z vso odločnostjo pa obsoja shod vsako dejanje, ki bi spravilo v nevarnost volilno reformo sploh in pomagalo ohraniti sedanji, v vsakem oziru krivični, zastareli, državo, narode in delavne razmere moreči volilni red. Geometrija aktualne reforme je nedvomno izdelana na škodo delavstva; tudi Slovenci kot narod so v razmerju mandatov zapostavljeni za nekatere druge narode. Toda načelo splošnosti in enakosti je v reformi statuirano; za delavstvo, kakor za Slovence je ta roforma vsekakor velik napredek. Z odstranitvijo kurij je ustvarjena podlaga, na kateri je mogoče izboljšati volilni red potom neizogibne politične evolucije. Shod torej izreka, da sprejema reformo kot obročno odplačilo, ne da bi delavstvo zapustilo svojo načelno zahtevo po brezpogojno splošni, enaki volilni pravici, pa se bode bojevalo za reformo kot najboljši v sedanjih razmerah dosežni cilj z vsemi sredstvi. Shod svari slovenske poslance, naj ne store ničesar, kar bi moglo resno ovirati uresničenje volilne reform«, ker bi delavstvo smatralo vsako tako dejanje kot sovražno delavskim slojem, političnemu napredku in demokratičnim načelom, pa tudi sovražno slovenskemu narodu, ki pridobi po tej reformi kljub vsem njenim napakam več, nego je pridobil tekom cele kon-stucionelne dobe. Delavstvo bi bilo prisiljeno, da bi izvajalo iz tega brezobzirne konsekvence.*
Za besedo se je potem oglasil gosp. dr. Triller. Pripovedoval je, da so mandati izvenkranjskih Slovencev veliko več vredni, kakor kranjski (česar nihče ne taji). Zaradi enega koroškega mandata več ne bi propadla cela volilna reforma. Občudoval je poslanca Bartolija in po njegovem mnenju bi bili morali slovenski poslanci ravno tako nastopiti.
celo četrto učno sobo, da bi bila šola tudi za bodočnost dosti velika. Pa tudi sedaj ni ta soba brez namena, kajti vsako nedeljo imajo v njej popoldnevni poljedelski pouk, v katerem se izmenjujejo župnik in učitelji. Začetkoma je bilo mladih ljudi, ki so že končali šolo, sram, da bi šli zopet vanjo. Župniku na ljubo pa so prihajali starejši, izkušeni kmetje in sedaj je soba ob nedeljah prenapolnjena. Tu sedi mlad kmet poleg starega hlapca, kmetica poleg dekle, po končanem pouku si ogledajo šolski vrt ali pa gredo^na župnikovo poizkušališče, kjer imajo semena iz vseh strani sveta svoje prostorčke, da lahko pokažejo, ali morejo uspevati v hribovju in kako se jim tam godi. Potem so prišle zopet njive, posejane z enakim semenom, a pognojene z različnim gnojivom. In tako so posamezni oddelki različni po barvi, po steblih, listju in sadežih, da iz-pozna kmet na prvi pogled korist racionel-nega gnojenja.
Včasi je prinesel ta ali oni kmet malo zemlje s svojega polja seboj. To so potem kemično preiskali v šolski delavni sobi in tako se je določilo, kateri sadež se tam
Francoska revolocija uči, da je meščanstvo prvi napredni faktor. Gambetta (govornik ga je imenoval socialista) je zadel pravo, ko je dejal: Clerikalisme, voila Teinemi! Delavstvo bi se moralo združiti z naprednim meščanstvom proti klerikalizmu. Vodstvo avstrijskih socialnih demokratov je speljalo jugoslovansko socialno demokracijo na kriva pota. Volilna reforma ima edini namen, ustvariti privilegij za Nemce.
Sodrug K r i s t a n je repliciral. Prote -stiral je proti podtikanju zveze s klerikalci, s katerimi imajo socialni demokratje intenzivnejši in načelnejši boj, kakor liberalci. (Dr. Triller: Zakaj pa napadate samo liberalce?) Kristan: To je rudiment nek e še ne popolnoma premagane simpatije. Razum nam pravi, da ne bode iz naših liberalcev nikoli več nič, srce pa vendar še pravi: No, pa morda! Pa vendar še poskusite! — Gospod dr. Triller se je zelo razburjal in je delal strastne mejklice — včasi zgolj iz nesporazumljenja — tako, da je moral govornik venomer reagirati. Sicer je bilo to precej kratkočasno.
Potem se je oglasil tudi gosp. dr. T a v-č a r za besedo, ki je najprvo povdarjal, da se liberalci niso prišli ponujat. Po splošni in enaki volilni pravici bi morali dobiti Slovani dvetretjinsko večino v parlamentu; za tako volilno reformo bi bil tudi on. Socialni demokratje se bodo kesali. Tudi liberalna stranka ima nagon, da si ohrani življenje; zato je hotela, da bi se razdelilo- kranjske mandate po ločitvi mest in industrijalnih krajev od kmetskih občin. Tako bi prišli tudi liberalci in socialni demokratje do mandatov. Klerikalci hočejo samo izpodriniti meščanstvo. Kadar se to zgodi, bodo pa tudi socialnim demokratom izpodkopana tla.
Sodrug Kristan je še enkrat repliciral. Res je, da so se pri kranjskih mandatih klerikalci pokazali požrešne. Liberalci pa ne morejo zatajiti, da so tudi tukaj storili napako. Zakaj niso prijeli za besedo klerikalcev, ki so vendar v deželnem zboru glasovali za proporcionalni zistem ?
Sodrug Kordelič je dal, ker se ni nihče več oglasil za besedo, resolucijo na glasovanje. Bila je sprejeta brez ugovora.
Ako imajo liberalci resno voljo, vpošte-vati dejanske razmere in želje ljudstva, tedaj je bil ta shod velevažen dogodek za slovensko politiko sploh; če je nimajo, ne izgubi shod svoje važnosti, temveč izguba bode drugod.
Trst. Dasiravno se je moralo zaradi viharnih dogodkov pretečenega tedna odložiti
najbolj uspešno poseje ali s kakšnim umetnim gnojivom bi se najbolje popravila zemlja. Samo mlinar je sedel s svojimi malobroj-nimi pristaši v gostilni ter je godrnjal nad župnikovimi neumnostmi. Odkar je izgubil vsled svojega, šoli sovražnega držanja tudi načelniško mesto v šoli in je postal župnik sam načelnik, ga je sovražil še bolj strastno.
Dasiravno se je zavzemal župnik z vso vnemo za gospodarsko povzdigo kmetov, mu je postala ta vendar bolj postranska reč. Glavno mu je bilo vedno dušebrižje, glede katerega si je pošteno razdelil delo s svojim kaplanom. Rad je hodil po bujnem žitnem polju in po sočno zelenih travnikih in je. tam gledal sadove svoje marljivosti. Najljubše mesto pa mu je bilo vendar v cerkvi.
Polja in travnike je kaj lahko obdelovati v primeri s trdimi ljudskimi srci. Rastlina je hvaležna za najmanjšo skrb in izreka svojo hvaležnost z vonjem svojega cveta; človeku pa posvetiš lahko celo življenje in s hudimi očmi te gleda.
E>alje prih.
mnogo napovedarih shodov, so se vetdar nekateri Je izvršili. V soboto so imeli kct-larji svoj shcd. kjer je poročal sodiug Pag-nini; govorilo je tudi več delavcev. Sočasno je bil tudi shod mehanifarjev, kjer je refe-riral sodrug Chiussi. V nedeljo je bil shod uslužbtncev c. kr. glavnih skladišč, kjer sta poicčala sodruga Jedrejčič in Jernejčič; govorila sta tudi Kopač inPanek. Popoldan so imeli sodarji shod. Tukaj sta zopet govorila sodiuga Kopač in Panek. Vsi shodi so bili znamenito obiskani, tako, da so morali stati udeleženci celo po stopnicah. Vsi shodi so sprejeli resolucijo, s katero delavci zagotavljajo najenergičnejši nastop, ako bi piišla volilna reforma v nevarnost.
Dopisi.
Iz tobačne tovarne v Ljubljani. Delavni red ljubljanske tobačne tovarne veleva, da moia vsak odrasel moški delavec biti tudi član tovarniške požarne brambe. Tej požarni brambi poveljuje mož, ki ima po predpisih precej moči in veljave, pa je vzlic temu zelo priljubljen in se delavci v splošnem ne pritožujejo nad njim. Ob priliki njegovega godu, na dan 28. julija mu namerjajo tovarniški gasilci v svojem krogu prirediti slavnost in mu pokloniti darilo. Osebni kult je stvar okusa , o čemer se ne bomo prerekali, ali nekaj druzega je, kar daje tem gasilcem zelo čudno izpričevalo. Slavnost se bo namreč vršila v gostilni, kjer se toči od or-ganizovanega delavstva, pa tudi od vsakega zavednega Slovenca, bojkotovano Kosleijevo pivo. Nimamo nič proti imejitelju dotlčne gostilne, je pošten mož, ali, dasi je narodnjak in član ljubljanskega «Sokola>, se vendar ni hotel udati upravičeni zahtevi delavcev , naj ostavi Kosleijevo pivo, ki ima poleg drugih grehov tudi to na sebi, da je proizvod zagrizene nemškonacijonalne tvrdke. Bili smo tembolj prepričani, da bo dotični gostilničar ugodil želji organizovanega delavstva, ker v prvi vrsti ravno delavci zahajajo v njegovo gostilno in pa neka narodna dama, ki sodeluje skoro pri vseh narodnih slavnostih ter priredbah Ciril Metodove družbe. Pa zmotili smo se, če smo računali, če že ne na drugo, pa vsaj na narodno zavest dotičnega gostilničarja. In spričo tega dejstva ter, ko so malo preje dali vi ško - glinški gasilci tako lep zgled delavske solidarnosti, pa si hočejo tobačni gasilci nadeti to sramoto, da hočejo prirediti svojo slavnost tam, kjer se toči pivo, ki je za zavednega delavca toliko časa strup, dokler tozadevni boj ni končan. Ako tobačni gasilci to res store, potem je za viško-
glinške sramota, da se ž njimi bratijo. Reklo se mm je sicer, da se hoče slavnost le vsled tega prirediti v dotični gostilni, ker je pričakovati, da bi tudi gospodar sam prispeval s sodčkom piva! Torej za jude-ževe groše se hcče grešiti na račun delavske solidarnosti! V bližini tovarne je dovolj gostilen, kjer se toči med diugim tudi domače pivo, od katerega ima, če že hočemo biti »narodni* Slovenci, tudi narodna družba svoj dobiček. Tobačni delavci so plačani tako slabo, da nimajo prav nobenega povoda. postavljati se izven delavskih vrst in storiti nekaj, kar znači za ostalo delavstvo preziranje in izdajstvo. Ge je Šišenski «Sokol» storil ta greh. naj ga ne delajo še tobačni delavci, ker sicer bi organizovano delavstvo zadobilo o njih drugo mnenje; kakor pa ga je imelo do sedaj. Kakor rečeno, proti imejitelju omenjene gostilne nimamo ničesar, ali dokler toči pivo bratov Koslerjev, je dolžnost vsakega poštenega delavca, da ve, kaj mu je storiti. Tovariši ognjegasci! Ako se hočete obvarovati sramote, storite to, kar so storili Vaši viško-glinški kolegi.
Več viško-glinških gasilcev.
Trst. Kako se ravna s starimi delavci pri južni železnici, nam kaže sledeči dogodek: Skladiščni delavec Ivan Štrukelj, ki je že preko enega leta čuvaj na vratih skladišča štev. 1. v Trstu, je dne 30. maja službujoč naletel na gospoda sousšefa Žboro, ki se je nad njim zarežal: Kaj pa vi tukaj delate?
—	»Ouvoj sem, — dolžnost mi je, da pazim,
da ne odnese kdo kaj iz skladišča.* Kdo vas je postavil semkaj? «Gospod delovodja Čelan.*' Ta nima tukaj ničesar ukazovati. Pojdite vozit kariolo, za vas nimam druzega posla; Ali pa pojdite v penzjon! «Ta je lepa! Sedaj ko sem pustil v 49 letnem službovanju pN južni železnici vso moč, naj kot 77 letni starček rpravljam delo, katero je še mlademu človeka pretežko; v pokoj pa ne morem iti, ker ne dobim toliko, da bi mogel živeti.* To je men* vseeno — ali kariolo, ali pa domu. — Prl' zadeti je poskusil dva dni voziti kariolo, potem je pa uvidel, da ni zmožen, opravljat* tako težak posel in je ostal doma. Tudi i drugimi starimi delavci postopa gospod Žbora-tako surovo in žaljivo. Menda se je učil to ljubezen za časa svojih študij v semenišfi% pa jo hoče praktično izvrševati sedaj Prr uslužbencih južne železniče.
Krožek, Ljubljana (1. izkaz):	Karel	Čamernik
1 K, Rade Kamenko 50 vin., Ivan L. 30 vin., Hleb-50 vin. Skupaj K 2-30.
Novi kakao. Nova kakaovska vrsta Ivana Hoff* kandol-kakao si pridobiva čimdalje vefjo priljubljenost, ker ima izmed vseh kakao najmanj tolšč® (19“'o proti čestokrat 50°l0 v drugih vrstah) in se torej po kratki uporabi občuti kot jako lahko prebaven 10 prijeten. Kandol kakao ne zapira in ima ob najboljšein okusu še važno prednost, da je jako po ceni. Zato J® lahko dostopen vsakemu in ga je mogoče uporabljat*1 in najtopleje priporočati tudi pri najskrornnej?em i0' spodirjstvu.
Svarilo!
Prosimo spoštovana gospodinja, 116 zahtevajte pri trgovcu kar na kratko Zavitek ali Zabojček * Cikorije*, temveč določeno Znamko:
Franck
da imate zagotovilo za vedno jednako in najboljšo kakovost — Pazite pri tem na te varstvene znamke in podpis, kajti naŠO zamotanje se v jednakih barvah* papirju in z podobnim natisom ponareja.
■Mak*. T>w*T— Butalu. Tntwu nmh
IM. mi.
J.F.*
S BALKAN
7rst
leva zgradba — 70 elegantnih sob. — Lift. — Električna razsvetljava. — Kopel]!. — Cene smerne.
Kavarna in restavracija.
Počkaj * X58».
10-6
11111
Zaloga In tovarna
pohištva vsake vrste
Aleksandra Levi Min zija
Trst — Ptazza Rosario 2
(šolsko poslopje)
Trst
Ilustriran
Bogat izbor v tapeterijah, zrcalih in slikah, cenik gratis in franko vsakemu na zahtevo. — Cene brez konkurence. — Predmeti se postavijo na brod ali železnico, ne da bi se za to kaj računalo.
i
i
i
l
Kavarna
„Clr)ior)«"
preje „Tedesco“
se priporoča cenjenim so-drugom najtopleje. Na razpolago so vsi važni in slovenski, italijanski in nemški listi. Vse pijače poceni. Napitnina je izključena
Prva kooperativistično urejena
ir gostilna
v ulici S. GM v Trstu.
Izvrstna vina. Dalmatinska vina, direktno od organizi' ranih sodrugov v Dalmaciji-Vedno dobra kuhinja. Na razpolago «Rdeči Prapor* «Arbeiter-Zeitung» in voratore».
La-
Udajatci} ta odgovorni urednik Josip Berdajs.
pitnina je izključena.	voratore*.	&
Tiska Iv. Pr. Lampret v Kranju.