PRIMORSKI DNEVNIK il^JStlj?iia^app!,0,°rt“ Cena 60 lir Leto XXTV. St. 109 (7002) TRST, sreda, 8. maja 1968 MRZLIČNE PRIPRAVE ZA PARIŠKE RAZGOVORE Vashington in Hanoj objavila seznam delegatov Prva skupina hanojskih delegatov v Parizu Skrb za akreditiranje časnikarjev je prevzelo francosko zunanje ministrstvo - Senator Javits je izjavil, da «sokoli» ogrožajo uspeh pogajanj - Nadaljujejo se napadi osvobodilnih sil v Sajgonu in drugod Drv PARIZ' 7' — Danes zjutraj je prispela na pariško letališče pva skupina severnovietnamske delegacije, ki jo bo vodil brez listnice Xuan Tuy. Sestavo delegacije so davi dno objavili v Hanoju. Voditelje delegacije spremljajo štir-svetovalci. Poleg tega bo v delegaciji okoli 30 drugih oseb. Inn ■ delegacije polkovnik Ha Van----------------- ?b prihodu v Pariz izjavil , r-iem' ba Je optimist. Ha npv*Jt?u je bil meci pogajalci že-. vskih sporazumov leta 1954. V a°Ju ima funkcijo načelnika od-^nstva za povezavo severnoviet-jni7ke v°isi da bi poskusila re-»a t sedani° vladno krizo, ki je »ar a*a tt>čno Pred tremi meseci wadi vprašanja univerze v Lou-Seri U' Včerai Je Leo Coilard, pred-socialistične stranke, vrnil rjj dat za sestavo vlade, ker se mogel sporazumeti s krščanski-m socialci. Sg-^den Boeynanits, ki je 22 meso^ ,v načeloval vladi krščanskih čel a cev * liberalcev, je takoj za-Voji-Poavetovanja. Najprej je go-1 . s predsednikom poslanske Hiit5nice Van Ackerjem in predsed-socialistične stranke Collar- Je uizblro Vanden Boeynantsa se je .^a pravzaprav vrnila na svo-Pra zb°dišče. Konec februarja je kar °eynants podal ostavko, na-H)& sta bila oba parlamentarna do-razPuščena in so bile razpiha v°litve. Po volitvah, ki so i*iar 31 ■ marca, je najprej dobil 8. kr$Aa mandat za sestavo vlade je ^dski socialec D’Alcantara. Ta Je mandat, vmdl 20. aprila, nakar lat(j ali 22. aprila zaprosil Col-da P°'skl-Lsi sestaviti vlado, ilaiistf pa ie propadel, ker so so-cjSi .1 za vlado s krščanskimi sobi hJj4 ne pa tudi z liberalci, kot ... ^^0teU krščanski socialcd. Ijem znan°. kaj namerava v seda-tkjL Položaju narediti Vanden htj V1 ^ts. Ali bo poskušal ustva-»ko ‘Stransko ali samo dvostran-VajQ z liberalci) koalicijo? Domne-lojjJ da bo najprej poskusil pred-boteL ‘^Tši vladni program in šele kor 1,1 bo iskal zaveznike. Bolj ka-tril> * mora v treh dneh Izjavi * kitajsko ozemlje. V dolgi batjri ^ mu jo je prebral na zu-i.'”1 ministrstvu šef tiskovne » rečeno, da je kljub več-opominom pošiljal v Pa- SS* čila Obrekljiva in lažniva« poro-V »^»dnjih 12 mesecih so bili lz-a , brije sovjetski poročevalci, 0slovaškd in trije japonski, ^kfgi. s° v Pekingu še samo štirje pra ani zahodni dopisniki: po hlač rjdcoz, Kanadčan, Zahodni Ne-Anglež. Ta pa je že od av-hJu blokiran v svojem stanova- Jka ,°leg teh sta še dva sovjet,-Pisnika, dva Poljaka, en HCrij ta štirje Japonci. b»lct , UK°NG. 7 - Kot poroča \ «Rdečih straž« iz Kan m- bili trije kitajski general. n* svojih funkcij, češ da so ali pri komplotu proti Mao- cetungu. Baje so nastavili mikrofone v hiši Maocetunga in obrambnega ministra Lin Piaoja. Ti trije generali so: Yang Cheng-Wu, šef generalnega štaba ad interim, Yu Lichan, politični komisar letalstva, in Fu Chen-Pi, vojaški poveljnik Pekinga. Obtožujejo jih, da so hoteli prevzeti kontrolo nad vojsko, državo in stranko. TARANTO, 7. — V Taranto Je prispela pod albansko zastavo ladja International, ki ima izključno kitajsko posadko s poveljnikom vred. Ladja je prispela iz Drača in je namenjena v šangaj. Med postankom je večina posadke izstopila. Aretiran atentator na Boumedienna AL2IR, 7. — Poveljnik Amrnar Meldah, bivši poveljnik oddelka o-klepnih vozil in član generalnega štaba alžirskih oboroženih sil, je bil 1. maja aretiran s skoraj vsemi svojimi sodelavci. Mellah, ki je že bil zapleten v neuspeli poskus oboroženega upora decembra meseca pod vodstvom tedanjega šefa generalštaba polkovnika Ta-hara Zbirija, je najbrž eden glavnih organizatorjev atentata na predsednika Boumedienna 25. aprila. ma pomirjenja in o izboljšanju vojaškega položaja težijo za tem, da svetujejo vladi neelastično stališče. Senator je izrecno izjavil, da so »sokoli«, ki jih on misli, general Westmoreland, ameriški poslanik v Sajgonu Bunker in načelnik akcije za pomirjenje Robert Komer. Poleg tega je govoril tudi o «nekaterih svetovalcih Bela hiše«. Še pred začetkom pogajanj so se Američani in severni Vietnamci sporazumeli, da prepustijo francoskemu zunanjemu ministrstvu skrb za akreditiranje časnikarjev, ki jih bo verjetno okoli dva tisoč. Domneva se, da bodo center za tisk odprli v nekem velikem pariškem hotelu. Verjetno bodo ustanovili dva centra ali vec centrov v ločenih lokalih, kjer bodo večkrat na 'dan priredili predstavniki dveh delegacij tiskovne konference, ali pa bodo objavljali poročila in podajali izjave. Sedaj je že gotovo, da bo sedež pogajanj v Aveniji Kleber. Takoj po včerajšnjem ogledu, ki sta ga ločeno opravila odpravnika poslov ZDA in Severnega Vietnama, je prišla v palačo skupina delavcev, ki so začeli prirejati prostore. Številni tehniki pa so začeli postavljati potrebne komunikacijske naprave. Palača ni še posebno zastražena, vendar pa stražarji ne dovolijo nikomur vstopiti vanjo. Zvedelo se je tudi, da bo novi a-meriški poslanik v Franciji Sargent Shriver prišel predčasno v Pariz in bo v najkrajšem času izročil de Gaullu poveriinice. S tem v zvezd pričakujejo opazovalci z zanimanjem izjave, ki jih bo de Gaulle podal ob tej priložnosti. Tudi zunanji minister de Mur-ville je prekinil svoje bivanje na vzhodu in se vrnil v Pariz. Sprem, ljal je predsednika vlade Pompi-douja v Teheran. Ta je odpotoval danes v Afganistan, de Mur-ville pa se je vrnil v Pariz, da bo navzoč, ko se bodo začela pogajanja. Ameriška delegacija se bo naselila v velikem hotelu na Trgu «Crillon» na Trgu Oonoorde blizu ameriškega poslaništva. Severno-vietnamski predstavniki pa se bodo namestili v hotelu nLutetia«, ki je blizu severnovietnamskega pred. stavništva. Ni še znano, kakšen bo postopek prve dni pogajanj, kar se tiče udeležbe predstavnikov in ((drugih zainteresiranih strank«. Znano je, da imajo ameriški zavezniki v vojni, sajgonska vlada in osvobodilna fronta svoje opazovalce v Parizu, ki oodo bolj ali manj povezani z ameriško ali s severnovietnamsko delegacijo. Kakor že javljeno, bo južnovietnam-ske opazovalce vodil sajgonski poslanik v Washingtonu Bui Diem. Tudi južnovietnamska osvobodilna fronta ima že svoje predstavnike v Parizu. Verjetno bodo na jutrišnji seji francoske vlade govorili o teh pogajanjih. Ni izključeno, da bo de Gaulle podal ob tej priložnosti izjavo, ki bo na tak način nakazala vlogo, ki jo namerava Francija imeti, da bi omogočila uspeh — pa čeprav samo delen — pogajanj ki bodo vsekakor dolga in zelo težavna. Preteklo noč in danes so se v Juž. nem Vietnamu, predvsem pa v Saj. gonu nadaljevali napadi osvobodilnih sil na ameriške in južnoviet-namske položaje Davi okoli 10. ure po krajevnem času so se napadi ponovili v dveh krajih saj-gonskega predmestja, in sicer v Fu To Hoa in na rižnih poljih, ki mejijo na predmestje Cholon na jugu in jugozahodu. Ameriške sile okoli prestolnice so prešle v protinapad, da bi razbile enote o- nes svobodilne vojske, ki se zbirajo na raznih krajih, da bi še dalje pritiskale na mesto. Včeraj je bilo šest velikih spopadov. Osvobodilne sile so napadle južno od Cholona ameriške oddelke. Bitka je trajala več ur. V premestju Cho. Ion se je osvobodilnim silam posrečilo prodreti na južni del reke Sajgon. Na sektorju severno od Cholona so večkrat nastopili ameriški bombniki in prebivalstvo je v naglici zapustilo ta del mesta. Več hiš je v plamenih, toda osvobodilne sile so še močno utrjene na svojih položajih. Tudi v 'južnem delu Cholona se nadaljujejo spopadi in prebivalstvo zapušča ta del mesta med križnim ognjem z cbeh "strani. V neki ulici so' ameriški helikopterji med obstreljevanjem ubili petnajst civilistov, ki so bežali. Pritisk osvobodilnih sil je zelo močan tudi na severni fronti. Včeraj so te sile nadaljevale napade na važno ameriško oporišče Dong Ha ju?no od demilitariziranega področja. Močna bitka je bila tudi južnovzhodno od Dio Linha na skrajni vzhodni točki severne fronte. Ameriško letalstvo je včeraj nadaljevalo bombardiranje Severnega Vietnama. Sevemovietnamska tiskovna agencija je sporočila, da so ameriška letala v soboto že tretjič v desetih dneh bombardirala otok Bah Long Vi ob haj-fongskem pristanišču. Otok je 120 kilometrov severno od 20. vzporednika. Javili so tudi, da so sevemo-vietnamske obalne baterije zadele s topovskim strelom ameriško vojno ladjo Chandler, ki je bila bombardirala severnovietnamske položaje ob obali. Severni Vietnam praznuje danes 14 obletnico zmage nad Francozi v Dien Bien Fuju. Severnovietnamsko glasilo «Nam Dan« piše ob tej priložnosti, da se je francoski kolonializem zrušil v Dien Bien Fuju, ameriški neokolonializem pa je utrpel številne Dien Bien Fuje. Sedanja ofenziva osvobodilnih sil v Južnem Vietnamu dokazuje, da se v teh dneh maja osvobodilne sile približujejo končni in popolni zmagi. Sevemovietnamska tiskovna a-gendja pa pravi v svojem komentarju, da so Američani in njihovi podrepniki presenečeni nad močnimi koordiniranimi napadi osvobodilnih sil. Agencija dodaja, da so prebivalci v Cholonu navdušeno pozdravljali, ko so dvignili zastavo osvobodilne fronte na tamkajšnji upravni palači, ki so jo bile zasedle osvobodilne sile. Med ostrimi spopadi pred pariško Sorbono dva policista s silo nosita mlado demonstrantko , policijsko postajo ...............................................""""................................................ ..............................................um..........iiiiiiiiiiiiii......I.....mu........im............................................................................................................................................................ TRAGIČNE POSLEDICE IZGREDOV NA PARIŠKI SORBONI Preko 500 oseb med policijo in ranjenih študenti Včeraj zvečer manifestacija 10.000 študentov, med katerimi je bilo precej profesorjev in ki so zatttevali osvoboditev zaprtih in vzklikali gesla proti golizmu PARIZ, 7. — Več kot 500 oseb je bilo ranjenih med spopadi s policijo, kot imenuje Pariš Jour, v ((rdečem ponedeljku študentov«. O-bračun silovitih spopadov med študenti in policijo še ni znan in verjetno tudi ne bo. Številne osebe so se raje zatekle po pomoč k zasebnim zdravnikom in se tako izognile identifikaciji. Število 500 ranjencev je javil Rdeči križ, ki je imel včeraj na ulicah nad 300 šoferjev in bolničarjev. Policijska prefektura je javila, da je v vrstah policijskih agentov 345 ranjenih, od katerih jih je 24 v bolnišnici. V zaporu so pridržali 31 oseb, med katerimi je tudi sedem tujcev. Sest aretirancev so zasačili, ko so plenili izložbe. Med spopadi so poškodovali 29 avtov in 11 avtobusov. Policijsko poročilo ne navaja število ranjenih študentov. Po spopadih, ki so trajali deset ur in so se zaključili okoli 2. ure ponoči, so morali na delo pometači, da so kolikortoliko očistili ceste vseh predmetov, ki so ležali razmetani po njih. O krizi francoske univerze bodo razpravljali tudi v poslanski zbornici. Pobuda bo prav gotovo prišla lz skupine sredine PDM (((Napredek in modema demokracija«). Vodja ((anarhističnih študentov« iz Nanterra Daniel Vohn - Bendit, ki se je moral predstaviti pred univerzitetno disciplinsko komisijo, ki ga je obtožila zasedbe fakultete, žaljenja in sodelovanja na nasilnih manifestacijah, je imel da-v luksemburških vrtovih tl- ZAKLJUČEN OBISK LONGA V PRAGI Italijanska komunistična partija v celoti podpira razvoj v CSSR Razgovori med zunanjima ministroma CSSR Hajkom in SZ Gromi-kom ■ Agencija Tass odločno govori o samomoru Masaryka PRAGA, 7. — Zaključil se je obisk generalnega tajnika KPI Longa v češkoslovaški republiki, med katerim se je razgovar-jal z generalnim tajnikom KP CSSR Dubčkom, ministrskim predsednikom Čemikom, predsednikom parlamenta Smrkov-skym, s podpredsednikoma vlade Husakom in Sikom in končno s tajnikom centralnega komiteja Lenartom. Zaključno uradno poročilo največ govori o Izmenjavi mnenj glede evropskih vprašanj in glede političnih vprašanj v obeh državah. Tako v zaključnem poročilu, kot v izjavi na tiskovni konferenci, je Longo v celoti potrdil podporo italijanske komunistične stranke sedanjemu procesu na Češkoslovaškem in je v tej zvezi izjavil, da so italijanski komunisti solidarni s pogumno borbo češkoslovaških komunistov za obrambo socializma in za okrepitev socialistične demokracije. V zaključnem po-očilu je tudi rečeno, da sta obe stranki zvesti načelom proletarskega internacionaliz-ms in da bosta nadaljevali z napo ri za okrepitev enotnost' komunističnega gibanja v spoštovanju avtonomije 'n neodvisnosti vsake stran- ke, da se utrdi sodelovanje vseh sil, ki se prizadevajo za mir, za demokracijo in za socializem. MOSKVA, 7. — Včeraj je prišlo do prvega razgovora med češkoslovaškim zunanjim ministrom Haje-kom in sovjetskim zunanjim ministrom Gromikom, ki sta obravnavala nekatera zunanjepolitična vprašanja. Po vesteh iz češkoslovaškega tiska, so obravnavah predvsem vprašanje evropske varnosti, odnos do Zapadne Nemčije, vietnamski spor in položaj na Srednjem vzhodu. Po istih vesteh nista zunanja ministra obravnavala dvostranskih vprašanj. Ta vprašanja so bdila na dnevnem redu v razgovorih s sovjetskim ministrskim predsednikom Kosiginom, pri čemer so obravnavah tudi zadeve češkoslovaškega zunanjega ministrstva in predvsem odnose med Sovjetsko zvezo in CSSR. Sovjetska uradna agencija Tass je odločno zanikala vse vesti in vse hipoteze češkoslovaških listov glede tragične smrti Jana Masari-ka v marcu 1948. Sovjetska agencija pravi, da gre za laži z jasnimi cilji in da te govorice skušajo ustvariti ozračje nezaupanja med Sovjetsko zvezo in CSSR. Agencija Tass ugotavlja, da je vsem znano, da Je Masaryk napravil samomor. VARŠAVA, 7. — Včeraj je pozval češkoslovaški veleposlanik varšavske novinarje na tiskovno konferenco, na kateri je objasnil, da Je treba razlikovati med stališči partije in vlade in med stališči, ki jih objavlja svobodni tisk. Veleposla nik Gregor je dejal, da procesi v CSSR še niso zaključeni. skovno konferenco, med katero je ožigosal surovo ravnanje pohcije in je Ironično dodal, da so se študentje posluždh obrambne taktike, «ker je napad, kakor je rekel general Giap, najboljša obramba.« Glavni tajnik profesorskega sindikata Alain Gedsmar je izjavil, da je njegova organizacija pripravljena začetd pogajanja z vlado. ((Tako ml kot nacionalna zveza fran-ciskih študentov «UNEF» je izjavil Geismar «imamo pripravljeno podlago za univerzitetno reformo«. Tajnik profesorskega sindikata pa je postavil za začetek pogajanj tri zahteve: umik policijskih sil iz latinske četrti, osvoboditev in takojšnja amnestija aretiranih ah obsojenih študentov m ponovno odprtje univerze v Nanterre in Sorbono Državno pravdništvo je danes uvedlo preiskavo proti neznanim organizatorjem včerajšnje demonstracije, ki jo je policijska prefektura prepovedala. Morebitne obtožence čaka kazen do 6 mesecev zapora in do 7.200 frankov (900.000 Ur) globe. Tudi de Gaulle Je izjavil, da je potrebna modernizacija in preos-nova univerze. Jutri bo v poslanski zbornici razprava o včerajšnjih incidentih. Danes zvečer je bila v Parizu nova študentovska manifestacija. Manifestacija se je začela ob 18. uri na Trgu Denfer Rochereau, kjer so voditelji študentovskih organizacij spregovorili 10.000 študentom, med katerimi je bilo precej profesorjev. Številni manife-stanta so vpili gesla kot ((osvobodite naše tovariše«, ((univerza študentom« in «dol z golizmom«. Okoli 19.30 so se študentje podali proti latinski četrti, ki jo je zastražilo na tisoče in tisoče policajev. Policijski prefekt Grimaud se je približal študentom in jim sporočil, da policija ne bo nastopila, če se bodo študenti Izognili Sorboni. V nasprotnem primeru, je zagrozil Grimaud, bodo agenti najstrožje nastopih. Študentje so bili v začetku Boulevarda Saint Mlchel mimo kljubovali policijskim silam, kasneje pa so se odpravili proti Montpamassu ter krožili okoli latinske četrti. Med številnimi lepaki, ki krožijo med študenti, je nekaj takih, ki so vzbudili zanimanje meščanov in novinarjev. V nekem lepaku je natančno obrazloženo, kako se lahko brani pred solzilnimi bombami, kaj je treba narediti, da se izogneš udarcu s tolkalom in tudi, da so napolnjene kape boljše kot čelade za motocikliste, ker so manj vidne ter zagotavlja, da so za manifestacije najbolj prikladne telovadne copate, ker je moč z njimi hitreje teči. študentje so nocoj, kljub policijskim ukrepom, zasedli Plače de 1’Etoile in vihrali rdeče zastave. Se prej so med petjem Internacionale napadli s kamenjem palačo časnika «Le Figarovi. Manife-stanti so se vsedli na cesti in enoglasno kričal; «Figaro fašist«. Med neredi so ranih sedem policajev, od katerih so morah dva sprejeti v bolnišnici. Pompidou v Afganistanu KABUL, 7. — Francoski ministrski predsednik Georges Pompidou je danes v prvih popoldanskih u-rah prispel iz Teherana v Kabul. Takoj po prihodu se je odpeljal v kraljevo palačo, kjer ga je sprejel kralj Mohamed Zahir. Uradni razgovori so se pričeli zvečer v palači ministrskega predsednika. MOSKVA, 7. — Brežnjev je danes sprejel delegacijo bolgarskega sobranja, ki jo vodi Peko Takov, spremlja pa jo bolgarski veleposlanik v Moskvi Stojan Gjurov. Bolgarska delegacija je v Moskvi na uradnem obisku; povabil jo je vrhovni svet SZ. RIM, v 109 državah praznovali dan Rdečega križa, Rdečega polmeseca, Rdečega leva in sonca. V Italiji bo Rdeči križ svečano izročil rešilne avtomobile pokrajinskim odborom in organizacijam reševalne službe na avtocestah. ZADOVOLJIVO STANJE OSEB Z NOVIM SRCEM Včeraj v Houstonu novu presaditev srca HOUSTON, 7. — V St. Luke Ho-1 vil, da je njegovo stanje zelo do-spitalu so danes napravili že tret- bro. Na vprašanje novinarjev kaj Jo presaditev srca. Darovalec je 32- misli o Webbu, ki je tako hitro letni Clarence Nicks, pacient pa je 62-letni ekonom bolnišnice «Bre-ster Memorial« iz Alpine v Teksasu John Stuokwish. Trenutno še ni znano, kakšno je stanje operiranega Stuokwdsha. Iz Houstona poročajo, da je operacija trajala približno dve uri. Stuokwish, kateremu so presadili novo srce, je imel hude motnje na srčnih venčnih žilah. Darovalec Clarence Nicks je umrl danes zjutraj za posledicami poškodb, ki so mu jih prizadejali pred 16 dnevi mornarji med pretepom. Stanje obeh pacientov, ki so Jih operirali v isti bolnišnici v prejšnjih dneh, je še kar zadovoljivo. 47-letni Everett Claire Thomas, ki ima od petka novo srce, je dobro prespal noč in danes se je že vse-del na posteljo. 48-letnemu James Cobbu pa še vedno pomagajo s kisikom, pa čeprav so pljučne motnje, ki so se pojavile po presa- 7. - Jutri, 8. maja, bodo mtvi srca’ P0P°ln0ma izgtaile' Tudi stanje angleškega pacienta Fredericka Westa je zadovoljivo. Mož je včeraj prvič vstal In je prečrtal nekaj strani knjige o avtomobilizmu. Dr. Christian Barnard, ki je prvi presadil novo srce, je danes pregledal Webba in je ugoto- iiimiittiiiiiiiimiiiiiiimiiimiit mmin h iiiiiriiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiHiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii Jarringovo posredovanje pri arabskih državah Tunizijska vlada je prekinila diplomatske odnose s Sirijo AMAN, 7. — Posebni odposlanec OZN Gunnar Jarring je danes prispel v Aman, kjer se je razgovar-jal s predstavniki jordanske vlade. To je dvanajstič, da je Jarring prišel v Aman Predstavniki jordanske vlade so švedskemu diplomatu še enkrat nakazali nujnost umika izraelskih sil z arabskega ozemlja. Govorijo, da bo Jarring prihodnji teden odpotoval v New York, kjer bo seznanil L Tanta z rezultati njegove misije. Poslanik ZDA v Izraelu Wal-vvourth Barbour je danes protestiral pri zunanjem ministru Abbi E-banu zaradi svečanosti, ki jih imajo na sporedu 25. maja ob prvi obletnici zasedbe starega dela Jeruzalema. V izraelskih krogih govorijo, da bodo te svečanosti, da ne bi razburili arabskih prebivalcev, v skromnem obsegu, le v izraelskem delu mesta. Iz Beiruta poročajo, da bo Jarring obiskal pred odhodom v New York tudi Libanon Domnevajo, da bo jutri odšei v Jeruzalem, v četrtek pa bo imel razgovore v Kairu. Zvedelo se je, da je jordanski zunanji ministe: Abde' Moneim Rifai izjavil Jarringu, da sta aplikacija resolucije varnostnega sveta z 22. novembra lani in umik izraelskih čet z arabskega ozemlja bistveni pogoj za kakršnakoli mirovna po gajan.ja. Po mnenju londonskega večernega časnika «Evering Standard« Sovjetska zveza ni več za mir za vsako ceno na Srednjem vzhodu. Sovjetska vlada je po pisanju londonske-ga_ časnika poslala vsem arabskim državam memorandum, v katerem v celoti podpira resolucijo varnostnega sveta ter vabi vse, da v največji meri podprejo osvobodilno gibanje «E1 Fatah«. če pa Izrael ne bi upošteval resolucije varnostnega sveta, bo Sovjetska vlada proučila možnost, da bi arabske države ponovno osvojile izgubljena ozemlja. Isti viri poročajo, da je sovjetska vlada poslala v Egipt skupno z raketnimi izstrelki tudi kakih 300 častnikov in izvedencev. Tunizijska vlada je danes prekinila diplomatske odnose s Sirijo in je povabila člane poslaništva, da takoj zapuste tunizijsko ozemlje. V poročilu zunanjega ministrstva je rečeno, da je prišlo do prekinitve diplomatskih stikov zaradi delovanja članov sirijske misije, ki so hujskali tunizijske državljane, da bi se lotili prevratnih dejanj in tudi zaradi prvomajskega govora načelnika sirijske vlade, ki si je «do-volil ostro kritiko na račun tuni zijskega državnega poglavarja«. Danes se je zaključil uradni o-bisk francoskega prvega ministra Pompidouja v Iraku. Francoskega premiera je spremljal zunanji minister Couve De Murville, ki se je danes vrni' v Francijo. V zaključnem potočilo izražata obe stranki zadovoljstvo nad razgovori in glasjem v vah. vstal s postelje, je Barnard izjavil, da je to odvisno od zdravstvenega stanja bolnika. Blaiberg je namreč lahko shodil šele po 26 dneh. (iihraltar povzroča skrbi Veliki Britaniji LONDON, 7. — Gibraltarski ministrski predsednik Sir Joshua Hassan ter podpredsednik Peter Isola sta imela danes v Londonu razgovor z ministrom za Common. wealth Georgeom Thomsonom. Med debato v poslanski zbornici, ki je trajala tri ure, je govoril tudi Thomson, ki je dejal, da se iz nobenega razloga Anglija ne namerava odpovedati suverenosti nad Gibraltarjem proti volji tamkajšnjega prebivalstva. Napovedal je tudi, da bo zunanji minister med razgovorom s španskim veleposlanikom predložil formalni protest proti španskim ukrepom, španska vlada je namreč zaprla mejo z Gibraltarjem ža vse razen za Špance. Bivši minister za Commonwealth John Tilney je predlagal, naj bi vsak britanski turist, ki bi šel v Španijo, plačal takso 10 šterlingov (15.000 lir). S tem bi z angleške strani zavrl! turizem v Španijo in ji prizadejali določeno škodo. To-da angleški turist gre lahko v Španijo iz Francije in tako taksa odpade. Laburistična stranka je izgubila kontrolo nad občinskim svetom v Kirkbyju (Lancashire), ki leži v volilnem okrožju ministrskega predsednika VVilsona. Prvi rezultati kažejo, da so konservativci krepko napredovali. Nadaljuje se pohod revnih VVASHINGTON, 7. - Udeleženci pohoda revnih nadaljujejo svoj veliki pohod, ki se bo zaključil v Washingtonu, kjer se bodo udeleženci utaborili in bodo ostali tam, dokler ne dobijo od kongresa obljube za ukrepe proti revščini. Glavno jedro, ki je odšlo m Jacksona v državi Mississippi ie prehodilo to državo in prve skupine bodo prišle v petek v Wa-shington. Ni še znano, kje se bo utaborila velika množica, ki bo prispela iz raznih krajev države Voditelji pohoda v Washingtonu niso še objavili svojih odložitev glede tega. Sporočili so samo, da bo“° ustajloviIi »muzej revščine« v bližini Lincolnovega spomenika. V muzeju bodo razstavili barake, koče in druga zavetišča, v kateri so živeli ali živijo ameriški reve-žs: Indijanci, priseljeni mehiški delavci, rudarji, revni hribovca iz države Kentucky, črnci z juga in drugi. Dolga kolona iz Jacksona je včeraj korakala skozi mesto Selmo, kjer je bil pred tremi leti velik pohod za enakopravnost, ki ga je vodil Luther King. Tedaj so rasist.1 ubili Violo Liuzzo, ki se je udeležila pohoda. Na istem mestu je bil dve leti pozneje ranjen študent James Meredith. /unanieoolitičnih /aHa i James Meredith. To pot so /unanjeponticnin zado demonstranti našli mesto povsem 1 spremenjeno. PRIMORSKI DNEVNIK _ 2 - 6. maja 1968 Vreme včeraj: Najvišja temperatura 20,1, najnižja 16,5, ob 19. uri 17,8 sto. pinje, zračni Uak 1010,6 stanoviten, vlaga 40 odst , veter jug 20 km na uro, nebo 2/10 pooblačeno, morje razburkano, temperatura morja 17,5 stopinje. Tržaški dnevni Danes, SREDA, I. maja MIHA Sonce vzide ob 4.42 in zatone ott 19,20 — Dolžina dneva 14.38 — LU* na vzide ob 14.17 iri zatone ob 2.47, Jutri, ČETRTEK, 9. maja GREGORIJ VČERAJŠNJA VOLILNA ZBOROVANJA Škerk in Boldrini govorila za KPI PSI-PSDI o gospodarskih vprašanjih Skerk poudaril skoraj 50-letno podporo komunistov borbi Slovencev za njihove pravice . Socialisti se potegujejo za zgraditev protosinhrotrona Šentjakobskem | Omenil je tudi razne ugovore in , na katerem ( pripombe v zvezi s češkoslovaškimi in poljskimi dogodki in dejal, da so bile storjene napake, a da je pri tem bistvenega pomena, da tam ni več kapitalističnih izkoriščevalcev. Na koncu svojega, govora pa je polemiziral s socialista in jim očital, da so zabredli v socialdemokratske vode. Včeraj je priredila združena PSI-PSDI v Miljah konferenco o gospodarskih vprašanjih tržaške pokrajine. Prvi je govoril odv. Gia-como Sacerdoti o zakonu o razširitvi industrijskega področja in o zgraditvi tovarne Grandi Motori v Boljuncu, in sicer o ustreznih zemljiških delih ter o načrtih za zgraditev cestnih in železniških priključkov. Zatem je omenil načrte o uporabi področja pri Orehu v industrijske namene ter o pripravah za regulacijski načrt. Prof. Lonza, ki je kandidat za poslansko zbornico, je orisal pereči vprašanja krajevnih ustanov, zlasti kar se tiče cest in priključkov k pomolu VII in k tovarni Grandi Motori. Rekel ;e, rt? je navzočnost socialistov v krajevnih upravah jamstvo za svobodo m demokratičnost. Prof. Dulci, kand; led za deželni svet, je govoril o načrtih za zgraditev jedrskega pospeševalca v Doberdobu, pri čemer je omenil predvsem infrastrukture, to je železniški in cestni priključek ter julijsko letališče. Omenil je tudi razne pomožne dejavnosti, ki se bodo na tem področju razvile Na koncu e poudaril, da mora parlament odobriti spreminjevalni p?'edlog CERN, da se omogoči gradnja pospeševalca v Italiji. Pokrajinski tajnik Pittoni, ki je tudi kandidat za deželni svet, je orisal načrt za gospodarski in socialni razvoj v deželi. Dejal je, da je ta načrt ena izmed najbolj važnih programskih obveznosti za odbor leve sredine. Načrt pripisuje tudi veliko važnost razvoju mednarodne funkcije naše dežele, s posebnim poudarkom na Trst. Sledila je izčrpna razprava. Včeraj je govoril na Trgu Gio-berti Silvano Miani, ki je dejal, da gre zasluga za razne reforme združenim socialistom. Pri tem so Sinoči je bilo na trgu zborovanje KPI je govoril poslanec Boldrini. Zborovanje je odprl Arturo Calabria, nakar je spregovoril v slovenščini kandidat za poslanske zbornico Albin Škerk, Dejal je, da KPI že skoraj 50 let podpira Slovence v borbi za njihove pravice_ ter da jih bodo le z njeno pomočjo dokončno uresničili. Te pravice so sedaj zagotovljene v republiški ustavi, v deželnem statutu in v posebnem statutu londonske spomenice, vendar se le v majhni meri izvajajo. Govornik je omenil tudi volilno kampanjo Slovenske skupnosti in poudaril, da vlada v skupnosti sami razprtija, saj se krščansko socialna skupina in skupina SDZ v Trstu pritožujeta, da ju sploh niso upoštevali pri sestavi kandidatne liste. Dejal je tudi, da so pri parlamentarnih volitvah glasovi za Slovensko skupnost izgubljeni glasovi, ker nima ta skupina nobene možnosti, da bi lahko zagotovila izvolitev slovenskega poslanca, kar da morejo po Škerkovih besedah zagotoviti le komunisti. Poslanec Boldrini je _ začel svoj govor s polemiko s Krščansko demokracijo in se je obračal predvsem na katoliško usmerjene delavce in jih pozival, naj volijo za KPI, da se rešijo svojega desničarskega vodstva. Dejal je, da KD trdi, da obstaja v Italiji svoboda nasprotovanja, ki ga kažejo delavci, študenti in drugi, toda KD si pri tem pridržuje pravico, da pošilja nadnje policijo. Študentovska borba pa je pravična in upravičena, saj se bojujejo proti zastareli šoli, za znanstvene raziskave in za napredek vse družbe. Vodstvo KD vodi ostro pro tikomunistično borbo, toda katoliški delavci se ne morejo strinjati s tem in sploh s politiko stranke. Vprašal se je, kje je socialna pravičnost, ki so jo obljubljali. V družbi ni pravičnosti, pač pa smo priča škandalom in slabemu upravljanju. In nihče ne more zanikati, da se vse to dogaja pod plaščem in okriljem Krščanske demokracije, ki ima v rokah škarje in platno. Boldrini je zatem omenil borbo za mir, zadnje dogodke v Vietnamu, solidarnost vseh naprednih gibanj z vietnamskim ljudstvom, medtem ko so reakaioname sile v Italiji podpirale ameriški imperia- , ližem Atlantski pakt doživlja kri- Včeraj je imela KD volilna zbo-zo naša vlada pa ga še vedno pod- rovanja pred glavno ribarnico, na Dira. V zvezi s tem se je Boldrini Trgu Garibaldi in v naselju San obrnil na katoliško usmerjene ljudi Sergio, kjer so govorili dr. Miche-in delal, naj se borijo za mir in le Zanetti, dr. Masutto, Colom in naj ne slede demokristjanskemu Elia. Zanetti je govoril o važno-vodstvu. Skratka, močno je pou- sti miru ter obsodil plemensko raz-darial temo dialoga med komuni- ločevanje, kjerkoli se pojavlja. Masti in katoličani. 1 sutto je orisal glavne ukrepe de- ■uiiliiiiiiiminiini...mu...........................»■■■m.. SKLEPI DEŽELNEGA ODBORA Prispevki za razvoj kmetijstva za vodovode in ljudske hiše Gre za skupno 1137 milijonov lir, ki jih bodo potrošili letos želne uprave v korist Trstu ter o-menil zadnje sklepe deželnega odbora, ki se tičejo gradnje ljudskih hiš, cest in greznic. Dr. Masutto je orisal tudi program KD za prihodnji deželni svet. Dr. Elia pa je govoril o mladinskih vprašanjih. Slovenska skupnost je imela sinoči volilne shode v Borštu, v Lo-njerju, v Mačkovljah, na Katinari, v Prebenegu in Domju. Govorili so dr. Škerk dr. Dolhar, Ema Kerše-van, dr. Tul, Stanko Pertot in Mljač. Dr. škerk je naglasil potrebo, da se ojači slovensko zastopstvo, dr. Dolhar je govoril o zaposlitvi slovenske mladine ter o njenih športnih uspehih, dr. Tul je poudaril raznarodovalni značaj razlaščanja slovenske zemlje, itd. Za PSIUP je včeraj na Trgu Goldoni govoril Ezio Mariane, ki je med drugim dejal, da je vsa propaganda KD za zgraditev protosinhrotrona v Doberdobu zlagana, saj ni nobene volje za uresničenje tega načrta. Volilna zborovanja PSIUP: ob 11. uri na Ponterošu (Franco), ob 12.15 pri Sv. Marku (Martone), ob 17. Ul. Bonomea (S. Laurenti), ob 18. na Trgu Stare Mitnice (Franco), ob 20. pri Domju (Manfalcon). SS: ob 20. uri v Gropadi in Sa-matorci, ob 20.45 v Padričah in v Prečniku, ob 21.15 v Trebčah in v Slivnem. Govorili bodo dr. škerk, prof. Jež, dr. Stoka, Spanger in U Vrabec. KPI: ob 10. uri na Trgu Pontero-šo (Tonel), ob 10. na Trgu Goldoni (Jole Burlo), ob 12. na Drevoredu XX. septembra (Bacicchi), ob 12. na Trgu Barriera (Šema), ob 18. na Trgu Sv. Jakoba (Šema-Lavriha), ob 18.30 v Ul. Pitacco (Jole Burlo), ob 19. na Trgu Marconi v Miljah (posl. D’Onofrio), ob 19.30 v Cerovljah (Albin škerk), ob 20. na Trgu Goldoni (Antonino Cuf-faro), ob 20. v Lonjerju (Šema in Lovriba), ob 20. pri Orehu (Dona-del), ob 21. v Mavhlnjah (škerk). Stavka v Italcementi Tajništvo FILLEA-CGL, FILCA-CISL in FeBEAL-UIL so sklenila, da napovedo v tovarni Italcementi novo tridnevno stavko, ki se prične danes ob 6. uri in bo trajala do 6. ure v soboto zjutraj. Ravnateljstvo tovarne namreč ni hotelo sprejeti zahtev, ki so jih postavili delavci v krajevnem merilu. Danes ob 9.30 bo v Ul. Pondares enotna skupščina stavkajočih delavcev. RAZGOVORI O ŠOLSKIH VPRAŠANJIH Zastopniki Sindikata slov. šole pri šolskem skrbniku Seznanili so ga s svojimi razgovori na sestanku z ministrom za javno vzgojo v Rimu - Zahtevali so takojšnjo ukinitev utrakvistienega pošolskega pouka na Repentabru Včeraj popoldne je tržaški šolski skrbnik prof. Giulio Angiolet-ti sprejel zastopnike Sindikata slovenske šole. V daljšem razgovoru so tajnik Sindikata prof. Franc Škerl, referent za pedagoški odsek prof. Egiddj Košuta in referent za osnovno šolo učitelj Evgen Do-brila seznanili šolskega skrbnika o vseh problemih, ki so jih obravnavali 19. aprila na sestanku z ministrom za javno vzgojo v Rimu. Poleg tega so mu prikazali potrebo po ustanovitvi ustreznega števila diferenciranih razredov na o-snovnih šolah s slovenskim učnim jezikom in razpis natečaja po naslovih in izpitih za predčasni prestop iz nižjega plačilnega razreda v višji za slovenske učitelje. Nazadnje so ga seznanili o utrak-vističnem pošolskem pouku, ki ga je uvedel repentabrski šolski patronat na tamkajšnji osnovni šoli 19. februarja letos, in o odločni zahtevi Sindikata slovenske šole ir vse slovenske manjšine, da se ta pouk nemudoma ukine, ker je proti duhu in koristi naše šole. Šolski skrbnik je obljubil, da bo lllllllllllllll.I.Hilli...IMIIII1IIMI.Illlllllllllllll.111111111111...IIIDIIIIII.II.I.UMIH.mm 1>0 POROČILU POVELJSTVA MESTNIH REDARJEV V aprilu so bile cene živil nižje od prejšnjega meseca Tudi za velikonočne praznike niso ugotovili umetnega povišanja cen - Pozitivni odmevi na izvajanje novih pravil o peki kruha Po ugotvitvah poveljstva mestnih . dali vse uskladiščeno > meso~ Tudi redarjev so bile cene najnujnejših življenjskih potrebščin v preteklem mesarji so se v preteklem mesecu pritožili, da so prodali manj mesa Deželni odbor je na svojih zadnjih sejah odobril program posegov za razna zemljiška dela. Program je pripravil odbornik za kme. tijstvo na podlagi deželnih zakonov št. 14 in 18 iz leta 1966 in predvideva 546 milijonov lir izdatka Ukrep se tiče 40 občin v videmski pokrajini za 319 milijonov lir 16 občin v pordenonski za 181 milijonov lir in treh v goriški pokrajini za 45 milijonov lir. Deželni odbor je odobril tudi iz-datek 238,5 milijona lir na podlagi zakona št. 29 iz lanskega leta v prid žlahtnim kulturam. Tega prispevka bodo deležne nekatere zadruge, da spopolnijo svoje naprave. Končno je odbor odobril razdelitev 80 milijonov Ur prispevka za gradnjo ali popravljanje poljskih cest in vodovodov. Tega prispevka bo deležnih 5 občin v videmski pokrajini in 4 občine v pordenonski. Na predlog odbornika za javna dela pa je odbor včeraj odobril 391 milijonov in 243 tisoč lir prispevkov za gradnjo, razširitev in ureditev vodovodov v Furlaniji-Julijski krajini. Ukrep Je bil sprejet na podlagi zakona št. 27 iz leta 1965, s katerim se pooblašča dežela, da daje konzorcijem občin prispevke v kapitalu do 50 odstotkov celotnega izdatka za vodovode in kanalizacijo. Ta denar dobi 10 ustanov, ki bodo dokončale razna dela. Skupno bodo opravili za 782 milijonov 485 tisoč lir del. Na predlog odbornika Masutta je deželni odbor odobril tudi porazdelitev sredstev za gradnjo ljudskih hiš. Gre za 6 odst. prispevka za dobo 35 let za kritje obresti od najetih posojil za gradnjo ljudskih hiš. Dežela bo prispevala 200 milijonov lir, s katerimi bodo lahko najeli toliko posojil, da bodo zgradili 606 stanovanj, ki bodo stala nad 3 milijarde lir. V tržaški pokrajini bodo zgradili 156 stanovanj, v videmski 210, v goriški 102 In vpordenonski 108. Izplačilo odškodnine bivšim deportirancem Bivši politični deportiranci v cističnih taboriščih in svojci umrhh ■> taboriščih, ki so vložili prošnje in dokumente za izplačilo odškodnine na podlagi dogovora med ita lijansko in bonsko vlado, še vedno čakajo na objavo seznamov v Urad-listu. Kakor smo že poročali, je zadev na komisija že pred meseci zaključila svoje (lelo In seznami so bili odposlani v državno tiskarno. Združenje bivših deportirancev je večkrat urgiralo in posredovalo pri najvišjih oblasteb ter izrazilo nezadovoljstvo prizadetih. Te dni je vsedržavni predsednik združenja senator Caleffi sporočil, da je o-sebno posredoval pri vodstvu državne tiskarne, naj bi poskrbelo za čimprejšnjo objavo seznamov v Uradnem Ustu. Obljubili so, da bodo seznami objavljeni v tem me-seču. Kakor hitro bodo seznami objavljeni v Uradnem listu, bo združe nje obvestilo prizadete po tisku in radiu. Zaradi tega so za zdaj zaman poti in spraševanja na združenje. Važno obvestilo kmetovalcem Pokrajinsko kmetijsko nadzorni-štvo obvešča kmete, da je deželno odborništvo za kmetijstvo znižalo predpisano površino posevkov na hektara, da je kmet lahko deželen prispevkov za izbol.jševalna zemljiška dela. Kakor je znano je bil namreč do sedaj v veljavi predpis, ki je določal znatno večje površine njiv, da je prizadeti kmet lahko zaprosil za prispevek. Da se bodo lahko začeli izvajati predpisi deželnega zakona št. 29 glede žlahtnih kultur (vinogradništvo, sadjarstvo in cvetličarstvo), je deželna uprava dodelila kmetijskemu nadzorništvu v Trstu potrebna denarna sredstva. Podrobnejše informacije in pojasnila lahko dobijo kmetje na sedežu pokrajinskega nadzomištva v Trstu, Ul. Ghega 6. no bolnišnico zaradi prometne nesreče, do katere je prišlo okrog 20. ure v Ul. Cumano. 28-letni Vir-gilio Vegliach iz Ul. Aldegardi 19 in 26-letni Dino Calcich iz Ul. Luciani 6, sta se po omenjeni ulici peljala na vespi, ki jo je vozil Ve-gliach, proti Ul. Rossetti, ko sta v višini stavbe št. 4 trčila v giulio, katere voznik, 45-letni Silvio Collamarini-De Bisogni iz Furlan- predvsem zato, ker je šlo mnogo tržaških družin za velikonočne praznike na večdnevni izlet v Furlanijo ali v Jugoslavijo. Prav tako se niso spremenile cene perutnini, ki pa so se ob koncu meseca čelo nekoliko znižale. Konjsko meso pa se je podražilo za 40 lir pri kg v pro- ?ke M je nena(ioma obrnil daji na debelo, kar pa ni iroelo na jevo vespi presekal pot. Za. nobene posledice na cene na drob- ra(jj trčenja sta se vespisfa prevrnila na asfalt ter se laže ranila. Oba so z rešilnim vozom Rdečega križa odpeljali v- glavno bolnišni-co, kjer so Vegliachu ugotovili verjetni zlom leve golenice in udarce na levem stopalu, Calcichu pa rano na desnem stopalu in udarec na desnem kolenu. Prvi se bo moral na ortopedskem oddelku zdraviti od 8 do 20 dni, drugi pa, ki so mu nudili le prvo pomoč, bo okreval v enem tednu no. Cene semenskega olja se niso še popolnoma ustalile. NeRšteFč' vrste so se pocenile zaradi reklamnih prodaj nekaterih večjih proizvajalcev. Italijanski industrijci so še vedno zaskrnljeni zaradi konkurence zlasti francoskega semenskega olja, ki ga v okviru EGS ponujajo po znatno nižji ceni Zato zahtevajo od italijanske vlade nove predpise o uvozu in določanju cen predvsem surovinam. Cene ostalih živil, ra zen nekaterih vrst sira, ki so se ponovno pocenile, st niso spremenile. Prav tako je bila pretekli mesec dobro založena glavna ribarnica, kjer so prodajali po ugodnih cenah zlasti plave ribe, ki so jih precej nalovili v Tržaškem zalivu. Tudi zelenjadna tržnica je bila dobro založena in cene so se znižale v primerjavi z marcem. proučil prikazane probleme in izrazil upanje, da bodo nekateri tudi kmalu pozitivno rešeni. O zahtevi po ukinitvi utralkvistič-nega pošolskega pouka na Repentabru pa je izjavil, da je tamkajšnji odbor šolskega patronata suveren v svojih sklepih in če se je ta odločil za tak pouk, da on nima kaj dostaviti, zlasti še, ker kolikor mu je znano, je večina odbornikov slovenske narodnosti. Od jutri na progi št. 8 avtobusi z avtomatičnim razdeljevanjem vozovnic Ravnateljstvo Acegata sporoča, da bodo na dosedanji tramvajski progi št. 8 od jutri naprej vozili samo avtobusi z avtomatičnim razdeljevanjem vozovnic. Zato bodo morali razpolagati potniki z novci po 50 ali 100 lir, da jih bodo lahko vlagali v zadevno režo. Potniki, ki kupujejo posebne mesečne izkaznice za vožnje na tej progi, morajo zahtevati pri nakupu posebne izkaznice s snopiči, ki so primerni za mehanizirane vidiranje. Slovensko gledališče v Trstu KULTURNI DOM Felicien Marceau JAJCE (L' OEUF) Komedija v dveh dejanjih Scenograf: DEMETRIJ CEJ Kostumograf: ALENKA BARTLOVA Režiser: ADRIJAN RUSTJA Danes, 8. maja ob 20. uri Abonma . dijaški - red F V soboto, 11. maja ob 21. url Abonma - sindikalni - red G I. ponovitev . red B V nedeljo, 12. maja ob 17. uri Abonma: okoliški • red E Prodaja vstopnic vsak dan od 12. do 14. ure ter eno uro pred pričetkom predstav pri blagajni Kulturnega doma; ob nedeljah in praznikih samo eno uro pred pričetkom predstav. Rezervacija na tel. 734265. DANES, 8. MAJA OB 20.30 BO V KINO DVORANI V SKEDNJU koncert MEŠANEGA PEVSKEGA ZBORA cJACOBUS GALLUS» Vstopnina 200 Ur. Veliko zanimanje za razstavo orhidej Tudi drugi ciklus mednarodne cvetlične razstave, ki se je začel 4. maja in se bo zaključil 12. maja, je vzbudil precejšnje zanimanje, zlasti razstava orhidej. Prvič v Italiji je namreč na isti razstavi 50 vrst orhidej iz najbolj oddaljenih dežel (Avstralija, Indija, Kolumbija, Havaji, Brazilija itd.). Orhideje so krasne cvetlice, pa tudi zelo občutljive. Zato so včeraj začeli z zamenjavo ovenelih cvetlic s svežimi, ki jih dobavljajo z letali. Poleg razstave orhidej je umetniška razstava Edoarda Devette, razstava otroških risb, filatelistična razstava ter razstava gozdnih ptic iz naše dežele, med katerimi so Ušček, čižek, ščinkovec, kos, slavček, kalin itd. Nesreča na delu v Pastificio Triestino Pri upravljanju nekega stroja v tovarni «Pas,iificio Triestino* v Ul. Rio Primarij 1, kjer je zaposlen, se je včeraj ponesrečil 31-letni Olivo Segulin iz Ul. S Marco 12. Moža, ki ga je tekoči trak stroja ranil po levi nogi ter mu verjetno poškodoval mišična tkiva, so pridržali na zdravljenju na II. kirurškem oddelku splosne bolnišnice. Okreval bo v 10 dneh. miMIHIIIIIIIlIlIlllllllllllllllllllMlllllllllllllllillllltlllHIIIIIIIIIIIimillllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllimitlllllllHHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIItllllllllllllllllllllR Obisk predsednika Finmare v Trstu Včeraj zjutraj je prispel v Trst novi predsednik Finmare gr. uff. Camillo Crociani ki ga je spremljal pooblaščeni upravnik dr. Ar-naldo Giannini Predsednik je prišel v Trst, da obišče predstavnike oblasti ter da prouči vprašanja, ki se tičejo pomorske službe družb PIN, to je prog, ki imajo svoje izhodišče v Trstu. Zjutraj je obiskal Lloydovo palačo, zatem se je sestal z voditelji družb PIN, z ravnateljem SASA dr. Nicolinijem in njegovimi sodelavci ter z notranjo komisijo Tržaškega Lloyda. Popoldne je obiskal predstavnike najviš-jih oblasti in se nato vkrcal na motorno ladjo cAfrica*. Vespista trčila v avto Mlada vespista sta se morala sinoči zateči na zdravljenje v sploš- IZ TRŽAŠKIH SODNIH DVORAN mesecu nekoliko nižje od prejšnjega meseca, za nekatera živila pa celo nižje od lanskega aprila. Seveda je temu pripomogla letošnja zgodnja spomlad, med kateri ni prišlo do raznih vremenskih neprilik, kot so na primer zmrzal, močna burja in podobno, kar je omogočilo, da so tud' pri nas nekatere vrste kulture zgodaj pognale. Poleg t&gK jeutrebii;omeniti, da so trgovine” trgovske‘mreže SPAR, Delavske zadruge in veleblagovnice vrgle na trg v aprilu precej živil po konkurenčnih cenah, kar je seveda vplivalo pri zadrževanju cen v vsej prodaji na drobno. Poročilo mestnih redarjev ugotavlja, da je treba še posebno ugotoviti pozitivno dejstvo, da za velikonočne praznike ni prišlo do u-metnega povišanja cen živil in drugega blaga. Samo nekatere povrtnine so se tik pred prazniki_ nekoliko podražile zaradi podražitve v prodaji na debelo. Mestni redarji so v preteklem mesecu še posebno nadzorovali pekarne, ker je stopil v veljavo nov zakon v zvezi :: izdelavo kruha. Mestni redarji so ugotovili, da se je položaj na tem področju znatno izboljšal predvsem zaradi tega, ker je združenje pekov podučilo svoje člane, naj se držijo zakonskih predpisov ter jih opozorilo na kazni, ki jih zakon predvideva za kršitelje predpisov. V tej akciji so mestni redarji prijavili samo pet pekov od 45, ki so jih opomnili v preteklem mesecu, ker niso upoštevali novih zakonskih predpisov; večina pa se je prilagodila novim pravilom. Poleg tega so tudi ugotovili, da je bilo v preteklem mesecu prodanega manj kruha kot v marcu, hkrati pa so ugotovili, da potrošniki segajo bolj po boljših vrstah kruha prav zaradi izdelave novih vrst. Po teh splešnih ugotovitvah naj še povemo, da so cene govedine in teletine ostale povprečno na ravni prejšnjega meseca, čeprav so se začele cene teletine na debelo proti koncu meseca višati, kar pa še ni vplivalo na prodajo na drobno. Značilno pa je, da so bile letošnje cene jagnjetine ob velikonočnih praznikih nižje od prejšnjega meseca in celo nižje od cen ob lanskih velikonočnih praznikih. Proti koncu aprila so se cene ponovno znižale, da so mesarji lahko pro- .................■■■■»im.................................m..................................mu...........iimiiii.m Kriza \ Slovenski skupnosti Glasbeno predavanje v Slovenskem klubu Slovenski klub nam je sinoči v Gregorčičevi dvorani pripravil zelo zanimiv in svojevrsten večer, ki je bil posvečen glasbi. Janko Ban, gojenec dirigentskega tečaja Glasbene matice, je predava' o temi *Glas-bila, ki jih uporabljamo v orkestru^. Po kratkem uvodu, v katerem je predavatelj govoril o zvočnem valovanju ter o tonu in njegovi frenkvenci, jakosti in barvi, je sledil izčrpen opis posameznih glasbil in njihovih značilnosti. Člani orkestra Glasbene matice so za vsako glasbilo izvedli nekaj tonov, kar je pripomoglo k boljšemu razumevanju predavateljevih razlag. Prisotno oočinstvo — žal ne preveč številno — je vseskozi z zanimanjem spremljalo predavateljeve besede. Na koncu se je predsednik kluba prof. Turina zahvalil Janku Banu in izvajalcem za prijetni večer. Ljudska prosveta Prosvetno društvo »Ivan Cankar* obvešča, da bo jutri v četrtek ob”75.30 telovadba za otroke. PEVSKI ZBOR «VASILIJ MIRK* S PROSEKA -KONTOVELA priredi v petek, 10. t. m. ob 21. uri v kino «Iris» na Proseku v soboto, H. t. m. ob 21. uri v Ljudskem domu v Križu ■ KONCERT partizanskih umetnih in borbenih pesmi Dirigent: Ignacij Ota Sodelujeta: pianist Aleksander Vodopivec harmonikar Oskar Kjuder Gledališča Verdt Danes, 8. tm. bo Franco Manni«0 dirigira) Verdijev orkester v okviri1 spomladanske simfonične sezone. Na sporedu so Haydnova Simfonija SteV' 94, simfonija 'z Rossinijeve Pepelk'. Casellov Koncert štev. 69, Mannino7 Laokoont v prvi izvedbi ter Preludij in smrt Izolde iz Wagnerjevega del> «Tristan in Izolda*. Koncert se b° pričel ob 21. uri. Pri gledališki bl»j gajni bodo vstopnice na prodaj Jutri dalje. Teatro Stablle Nocoj ob 20.30 bo v Avditoriju P0-novitev D’Annunziove »Gioconde*. D** lo uprizarja gledališče San Babiia lZ Milana. Nastopajo igralci Lydla Alfoj1' si, Piero Faggioni, Fulvia Gasser W Bruna Tellach. Režija: Fantasta P‘c' coli. Nazionale 16.00 «Le due facce <*d dollaro*. R. Grenvvood. Technicolon Excelsior 15.30 «Detective». K. D°u' glas. S. Koščina. Technlcolor. Fenlce 16.00 »Hondo*. R. Taylor. T*" ohnicolor. Eden 15.00 «Helga». R. Gassmann, »• Mondry. Grattacielo 16.00 »Indovlna chi vl«°* a cena*. S. Potier, Technicolor. Rltz lUIlca San Krancesco štev. 15.00 «11 planeta delle scimmie*. c' Heston. Kirn Hunter. Technicolor. Alabarda 16.30 «Un corpo da amare*. Spyros Foros, E. NathanaeJ. PreP0' vedano mladini pod 18. letom. Ftlodrammatico 16.30 «Nuda per ^ delitto*. M. France Bister. Pregov* dano mladini pod 14. letom. Moderno 16.00 «11 mareta CriminaJ*' G. Saxon. Technicolor CinemascoP* Criitallo 16.00 «Banditi a Milano*. M. Volonte. T. Miiian. Garibaldi 16.30 «La donna dl pagU3*' G. Lollobrigida, S. Connery. Tech01, color. Capitol 15.30 «11 giorno della civett**' C. Cardinale, F. Nero. Technicolo*' Zadnji dan. Aurora 16.30 «Sfida a Glovy clW*' Lex Barker. Technicolor. - Impero 16.30 «L’armata sul sofi*. Bbttteure. ... -v Astra 16.30 «Una carabina per Scl)(riP' .Lfik Parker. Technicolor. Vittorlo Veneto 16.00 «11 profeta*. ’• Gassman. Zabavni film v barvah- Abbazia 16.00 «Operazione comma0" dos*. Dirk Bogard, Akim TamirO”' Ideale 16.00 «Gungala, la vergine del-la glungla*. Kitty Swan, B. Lota- Ublažena kazen povzročitelju hude prometne nesreče pri Križu Po nesreči, ki se je pripetila 9. aprila lani, so zaradi hudih poškodb izgubile življenje štiri osebe Pred tržaškim prizivnim sodiščem (predsednik Franz, generalni pavdnik Marši, zapisnikar Ma-gliacca) so včeraj ponovno obravnavali strahovito nesrečo, ki se je pripetila 9. aprila lani na pokrajinski cesti pri Križu in ki je zahtevala kar štiri smrtne žrtve. Na zatožni klopi sta sedela 31-letni Giordano Ooronlca iz Križa in 25-letni Adriano Tamiazzo iz Piove di Sacco. Prvi, ki je v priporu, je obtožen, da je nenamerno ubil štiri osebe, drugi pa da je povzročil tedaj 78-letni Angeli Pertotovi iz Križa - Nabrežinska cesta 21 hude telesne poškodbe. Pertotova je nekaj minut pozneje izdihnila, ker jo je že ranjeno na cesti povozil z avtom Coronlca. Nesreča se je pripetila 8. aprila lani zivečer okoli 19. ure. Tedaj je deževalo in pokrajinska cesta v bližini ezulskega naselja pri Križu Je bila mokra ter deloma slabo razsvetljena zaradi vetra, ki je pozibaval svetilke javne razsvetljave. Tik pred nesrečo se je Tamiazzo pripeljal s Proseka s kombijem «volkswagen» v družbi nekaterih nun, ki so bile malo prej na romanju na Vejni. Tamiazzo ni opazil, da je Angela Pertotova prečkala cesto, da bi šla domov. Podrl jo je ter odvrgel več metrov daleč, šofer je ustavil avto ter skušal pomagati z drugimi osebami nesrečnici, ki je hudo ranjena obležala na cesti. V gručo ljudi, ki je z odprtimi dežniki v rokah stala na sredini ceste, pa je zavozil Coronica, ki je prihajal iz Nabrežine. S kakšno hitrostjo je šofer upravljal vozilo, se ne ve točno: nekdo je trdil da se je Co-ronicov avto peljal s hitrostjo okoli 30 km na uro. Posledice drugega trčenja so bile strahovite. Pertotova je kmalu potem izdihnila, ker ji je Coronicov avto zmečkal prsni koš, tri druge osebe pa so bile tako hudo poškodovane, da so nekaj dni pozneje izdihnile v bolnišnici. Umrli so: 61-letni Giu. Doslej deset držav na letošnjem velesejmu Na tržaškem sejmu bo letos sodelovalo 10 tujih držav. Doslej so se namreč zatrdno prijavile Avstrija, Jugoslavija, Češkoslovaška, Zahodna Nemčija, Poljska, Romunija, Madžarska, Gabon, Gana in Kamerun. Glede na to, da so še v teku pogajanja med velesejem-sko upravo in nekaterimi čezmorskimi deželami iz Azije in Afrike, in ker bo sprejemala uprava morebitne prijave vse do prihodnjega junija, je možno, da bo število držav udeleženk na tej jubilejni prireditvi, ki je na sporedu od 21. junija do 5. julija, narastlo za kakšno enoto. Uprava velesejma pa je med tem časom pripravila spored «dnevov», posvečenih posameznim tujim državam. Tako bo «dan Jugoslavije* 22. junija, «dan Avstrije* 23. junija, itd. Prejeli smo in objavljamo: ZA RESNICO IN POJASNILO JAVNOSTI «Novi list* je 26. aprila pisal, da je bilo «SKSZ» na nedemokratičen način onemogočeno soodločati pri sestavi kandidatne liste Slovenske skupnosti, in da je SKSZ 22. aprila sklenila predlagati Slovenski skupnosti in Slovenski levici tri svoje predstavnike za kandidatno listo Slovenske skupnosti. Dne 3. maja pa je isti tednik objavil izjavo SDZ, ki pravi, da je bila SDZ glede kandidatne liste postavljena pred iz vršeno dejstvo in da je kandidatna lista Slovenske skupnosti »izsiljena*. Tajništvo Slovenske skupnosti resnici na ljubo in javnosti v pojasnilo pribija sledeče: 1. Slovenska skupnost je samostojna politična organizacija z lastnimi pravili in lastnitoi demokratično izvoljenimi organi. Skupine SLG, SDZ, SKSZ in SNS imajo po pravilih Slovenske skupnosti edino pravico, da imenujejo po enega svojega zastopnika v tajništvo, oziroma svet, ki je sestavljen iz še nadaljnjih 20 na občnem zboru izvoljenih članov kateri pripadajo gornjim skupinam, ali pa so samo čla ni Slovenske skupnosti, ter iz vseh izvoljenih predstavnikov. 2. Po pravilih Slovenske skupnosti torej določajo kandidate za volitve organi Slovenske skupnosti in •______:___rlrimina ne gori omenjene politične skupine. 3. Občni zbor Slov sti je nooblasti' svet Slovenske skup- 3. Občni zbor Slovenske skupno- ki _ nosti, da sestavi kandidatno listo, volilni program ter se dogovori p Slovensko levico in goriško Slovensko demokratsko zvezo. To se je tudi zgodilo. 4. Kot je ebčni zbor sklenil, je svet Slovenske skupnosti na seji dne 23. aprila z velikansko večino odobril koal.oljsko listo, ki jo je v odgovoru z goriško SDZ in Slovensko levico predlagala za to določena komisija. 5. Niti na občnem zboru niti v svetu ni nihče stavil drugih konkretnih predlogov. Za neke druge predloge sta tajništvo in svet izvedela šele nekaj dni kasneje iz omenjenega tednika. Takšno ravnanje ni demokratično niti dobronamerno in škodi enotnosti slovenske manjšine na Tržaškem. Tajništvo Slovenske skupnosti • • • Slovenska skupnost je na očitke svojih koalicijskih partnerjev Slo venske krščanskosocialne zveze m Slovenske demokratske zveze seve- da morala dati neki odgovor, saj so očitki take narave, da mečejo kaj čudno luč na njeno notranjo «demokratičnost» in na njeno tako imenovano idejno pluralističnost. Toda odgovor «Za resnico in pojasnilo javnosti», ki ga objavljamo v celoti, ničesar ne pojasnjuje in ugotavlja morda le del resnice, medtem ko drugi del te resnice še vedno ostaja v izjavah SKSZ in SDZ, ki ugotavljata, da sta bili glede kandidatne liste SS postavljeni pred izvršeno dejstvo in da sta torej žrtvi «nedemokratičnih, avtoritarnih zagonov nekaterih posameznikov in stare, preživele klerikalne težnje«, «k.i skušajo priti na površje v Slovenski skupnosti)), kot je 26. aprila zapisal «Novi listi). Čemu naj bi namreč obe skupini dali taki izjavi, če se res ne bi čutili opeharjeni in izigrani kot «enakopravna» sestavna dela Slovenske skupnosti in kot njena ustanovna člana? Očitno zato. ker čutita, da nista več «enakopravna» člana te skupnosti, zlasti ne od te daj, ko je iz «Slovenske katoliške skupnosti« preimenovano «Slovensko ljudsko gibanje» — po izjavah samih pristašev SKSZ in SDZ — izvedlo «notranji udaru v Slovenski skupnosti in si v njej ustvarilo monopolistični položaj na škodo ostalih partnerjev. Sklicevanje na posamezne točke pravil Slovenske skupnosti je zelo šibko in ne more glede očitkov SKSZ in SDZ ničesar spremeniti, toliko bolj, ter je vodilni predstavnik «Slovenskega ljudskega gibanja« v svoji izjavi na občnem zboru tega gibanja sam ugotovil, da bo ta pravila treba spremeniti in da bi morale dobiti stranke, ki so v SS, večjo veljavo«. Toda očitno postaja, da si je ta predstavnik to večjo veljavo strank tolmačil zelo enostransko, sicer najbrž ne bi moglo priti do takšnega notranjega razvoja v tej koaliciji, do kakršnega je prišlo in ki samo dokazuje, da je ta koalicija zašla v hu do notranjo krizo, ki jo izjava tajništva Slovenske skupnosti tudi v celoti potrjuje. Spričo teh notranjih sporov v Slovenski skupnosti, ki imajo svoj izvor v že omenjenih «nedemokratičnih in avtoritarnih zagonih in v starih klerikalnih težnjah«, pa je v kaj čudno luč postavljena tudi «Slovenska levica«, ki s svojo povezavo s Slovensko skupnostjo pomaga prav v sedanjem položaju v njej utrjevati monopolistično težo «Slovenskega ljudskega gibanja« in kar je še najbolj absurdno, prav njegov najbolj nazadnjaški del. In taka koalicija naj bi edina učinkovito reševala življenjska vpra šanja Slovencev na Tržaškem, na Goriškem in v Beneški Sloveniji? sto Busetti iz Križa . Nabrežinska 2, 63-letni Atilij Tence iz Ul. Torricelli 12 in 65-letni Rocco Gi-raldi iz Križa 560. Razumljivo Je, da Je nesreča povzročila veliko ogorčenje med ljudmi ter je napotila preiskovalne organe, da sprejmejo najstrožje u-krepe. Coronico so takoj aretirali (med drugim so sumili, da je bil vinjen) ter je še vedno za zapahi. Obravnava prve stopnje Je bila pred tržaškim kazenskim sodiščem v novembru lani. Sodniki so tedaj spoznali Coronico za krivega ter so ga obsodili na 4 leta zapora. Tamiazza pa so oprostili vsake obtožbe, ker so domnevali, da pri prvem trčenju ni povzročil Pertotovi hudih telesnih poškodb. Ker pa ga prizadeta stranka ni tožila, je bil ustavljen kazenski postopek. Proti tej razsodbi sta se pritožila javni tožilec in Coronica. Tožilec je menil, da obstajajo zadostni dokazi glede Tamiazzove krivde. Po njegovem je namreč mladenič povzročil ženski hude telesne poškodbe, ki so takoj spravile njeno življenje v nevarnost. Coronica pa se je pritožil, češ da obsodba kazenskega sodišča ni upoštevala številnih okoliščin, da je bila previsoka in da bi Jo morali znižati na 1 leto zapora (v tem primeru bi bila pogojna in bi mladeniča spustili na svobodo). Sodniki so deloma upoštevali Coronicovo pritožbo ter so mu znižali kazen na 2 leti in pol zapora. Tamiazza pa so oprostili zaradi pomanjkanja dokazov. Razna obvestila Odbor SPDT vabi vse člane, ki s želijo udeležiti orientacijskega da, ki ga priredita športno društV" Polet In prosvetno društvo Tabor nedeljo, 12. maja. naj se od 9. tm. P11' javijo v Tržaški knjigarni. SPDT priredi v nedeljo, 26. izlet z avtobusom v Tamar, ob Pr' ki smučarskih tekem za VTK MO" rial. Vpisovanje v Ul. Geppa 9/II- Včeraj-danes Darovi in prispevki V počastitev spomina pok. Pepeta Černigoja darujeta Melita in Silva Pregare 2000 lir za Dijaško matico. ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Dne 7. maja 1968 se Je v Trstu ** dilo 8 otrok, umrlo pa Je 15 oseb. UMRLI SO: 62-letni Remigio ^ vecchio, 90-letna Maria Montanarl v. Magnini, 83-letnl Giuseppe Cerni 56-1 etni Mario Marzari. 47-letni Dar-Ressmann, 58-letni Vladimlro KruS'c ' 69-letna Emilia Passioni vd. Giova nimi, 37-letna Gemma Milocco, 80-1 e -t-Maria Dundovich por. Serpan, 71"Jj na Margherita Klausberger vd. Vo*Pj 83-letnl Nicolb Parsch, 84-letna Ter* De Brumatl, 54-letni Domendco ” , brosino, 49-letnl Bruno Fattorl, 8 “ stara Antonella Stebel. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16. ure) AlltAlabarda, Ul. dellTstria 1- . Galeno, Ul. S. Cilino 36 (Sv. Ivf"j. De Leitenburg, Trg S. Giovanm Mizzan, Trg Venezia 2. NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19.30 do 8.30) Barbo-Carnlel, Trg Garibaldi 4. sti. Ul. Bonomea 93 (Greta). G° A1FIGEA. Ul. Ginnastica 6. G. PaP Ul. Felluga 46 (Sv. Alojz). Sporočamo žalostno vest, da - 0 je zapustil naš dragi oče in h01 Jožef Kapun Pogreb nepozabnega pokojh^ bo danes ob 16. uri iz mrtvak’-, glavne bolnišnice na domače ™ kopališče na Pesku. . Žalujoči sin in hči z dru^^•l^l,1,, in drugo sorodstvo Pesek, 8. maja 1968 Ganjeni dragega ZAH VA L A ob izrazih sočustvovanja ob izgubi našega PINA LADOVANIJA se prisrčno zahvaljujemo vsem, ki so na kateri koli način počastili njegov spomin in ga spremili na zadnjo pot. Žalujoči žena, hčerki in drugi sorodnik1 Trst, 8. maja 1968 PRIMORSKI dnevnik - 3 - 8. maja 1968 jZKUSHJt NORDUSKECfl SOPELOVflHlfl IZ UMETNOSTNIH GA [.EKU Vorveška nasprotna Jzredna dejavnost carinski uniji Izjava norveškega ministra za zunanjo trgovino • se Danska tako zavzema za ostvaritev carinske Mnenja enih in drugih strokovnjakov Zakaj unije Kopenhagnu, da bi možnosti razširitve nor- KOPENHAGEN, maja. - Ko-j?® aprila so se predsedniki Dan-, • Finske, Norveške in Šved-slte sestali v Proučili Riškega sodelovanja, zlasti še u-stanovitve carinske unije. Kdor je Pričakoval, da bo prišlo do kon-kretnih političnih sklepov, je ostal azočaran, a tisti, ki od sestanka pričakovali ničesar, so lahko adovoljni ugotovili, da so imeli Komunike, ki ga je vedno J10® različno tolmačiti, pa ven-?®rle pušča možnosti za nove po-«kuse rešitve. Na sestanku je bilo sklenjeno, aj bi strokovnjaki izdelali poro-F*«> iz katerega bi bilo razvidno, aksne posledice bi za posamez-„ dežele utegnila povzročiti usta-"Ovitev carinske unije. Delo ko-?f®ji pa bodo spremljali vladni P edsedniki, ki se bodo ponovno aastali v Oslu in Stockholmu pred n0v° sejo Nordijskega sveta. ^ sestanka v Kopenhagnu je pris>° na pobudo Dancev, ki pač morebitnim vstopom v Ev- Pred Jdpsko skupno tržišče ne žele se-«t,. Prekrižanih rok. Na istem tališču stoje tudi Švedi in Fin-ki bodo verjetno pristopili k Vropski gospodarski skupnosti ot Pridruženi člani. Norvežani so načelu za skupen nastop, niso Pa za prenagljeno ustanovitev ca-^nske unije ,o kateri teče razpra-a ze 20 let. Spričo takega norve-Jt®Sa stališča, se je tudi sesta-jr* v Kopenhagnu zaključil brez 0n»evanih političnih rezultatov. .Norveški trgovinski minister, •taare Willoch, je v nekem raz-rvoru izjavil, kako da so neka-.re predhodne analize pokazale, a bi Norveška 1—" . - .».»ti z ustvaritvijo ca-g nske_ unije ničesar ne pridobila. ie Več, carinska unija bi pomeni-Večje carine na uvoz surovin •^ industrijske opreme in pa po-absano zaščito gotovih izdelkov norveške industrije. Za^anska Pa je še prav posebej ainteresirana za carinsko unijo, i.er. tli ji ta zagotovila začasne o-Jsave v plasmaju poljedelskih Feizvodov. Ko je pred desetimi r1 bilo ustanovljeno Evropsko puPno tržišče, je danski izvoz poljedelskih proizvodov začel izgub-Jj®wjtsvoja tradicionalna tržišča' .a evropskem kontinentu. Potem j? 1- 1960 bilo ustanovljeno evrop-.~0 združenje za svobodno trgovi-š° (EFTA), pa so tako za poljedelstvo bile dosežene nekatere ^epipenzacije. Vendar je omenjena ,0t'ba dajala prednost industrij-kemu blagu. Norveško stališče je torej nare-*®y.®l njihov strah pred danskim O°'jedelstvom, ker pač morajo norveški kmetje, zlasti oni na se-eru, svojo zemljo obdelovati pod **10 težkimi pogoji. Sicer pa bodo strokovnjaki na-at,čno proučili ter analizirali elemente razširjenega nordijskega so-ae*ovanja, kot bodo tudi prikazali podloge za njegovo ostvaritev. š” tem bodo upoštevali tudi to, n ne gre ustvarjati težkoč za svo-P°den pristop posameznih dežel h *a*Q večji tržni tvorbi. Nekateri opazovalci menijo, da •'"‘'Iiiinni,,,,,,,,,,.. se bo pa sen o nordijski uniji razpočil kot milni mehurček, vtem ko drugi še vedno upajo in verujejo vanjo. Zakaj, nedvomno je, da bi nekaterim gospodarsko šibkejšim deželam — kot na primer Finski in Islandiji — takšno sodelovanje zagotovilo znatne koristi. Vse je, potemtakem, odvisno od stališča Norveške. In čeprav ne obstajajo nobeni določni rezultati, je vendarle dejstvo, da so nordijske dežele skrbno proučile svoj položaj, kar jim bo vsekakor koristilo tudi na sestanku EFTA, ki bo še ta mesec v Londonu. Sestanek v Kopenhagnu je poleg tega tudi pokazal, da bo Skandinavija v Londonu nastopila kot enoten blok in enakopraven partner Britanije, kar seveda pomeni enakomerno porazdelitev sil tudi znotraj imenovanega tržišča samega. Isto velja to za bodoča pogajanja z Evropsko gospodarsko skupnostjo. V. HRIBAR slikarja G. Durena Mnogi so danes likovniki, ki kar dobro slikajo, a ne žive od umetnosti, ker jim je ta dejavnost le protiutež kakega običajnega poklica, ki jih preživlja. Giuseppe Buren pa ne spada med take. Do sedaj je sodeloval že z neštetimi deli na skupnih razstavah doma in na tujem, hkrat. pa pripravil že triindvajset lastnih razstav. To izpričuje, da je njegova slikarska dejavnost izredna, posebno še, ko zvemo, da ta sega od Trsta do Londona, kjer je nekaj časa živel in razstavljal. Vsa ta dejavnost mu je letos pripomogla na vsedržavni razstavi iMesta Italije* v Sieni do nagrade «Julijska Benečija*. Značilna je zanj doslednost predmetno usmerjenega pokrajinarja, ki ga je že zgodaj gnala proučevat slavne početnike krajinarstva m Nizozemsko in dalje v Anglijo. Vse to se na svoj način zrcali na razstavi v Občinski galeriji, kjer je razstavil lepo število olj. So to za Durena po vsebini tako značilni razgledi Krasa in obrežnih ravnin, prekopov iti mest Nizozemske. Toda kdor zasleduje razvoj tega mladega Tržačana, takoj zasluti posebnost te razstave, ki se razlikuje od prejšnjih zlasti v barvni obdelavi slik. Izginile so namreč vse zemliasto zelene in njih sočni odtenki, kot da bi se letni čas zdaj pomaknil v pozno predzimsko jesen, ki pa ni utegnila otresti krošenj drevja. Te žare v slikah ognjeno raeče, kakor v odsevih nočnega požara, ki meče okrog dolge črne sence. tirno in rdeče sta barvi, ki prevladujeta povsod v ploskoviti resničnosti Durenovih razgledov starih delov Amsterdama in nam bližjih krajev, kraških vasi in ribiških pristanov. Sc- pa nad njimi vedno razpenja neprijazno turobno nebo. ki nas navdaja z zlimi slutnjami. Tako, menimo, je mogoče nekoč žarelo pod večer po zatonu usodnih dni za prebivalce tistih krajev. Ne moremo pač mimo teh slik brez občutka zavesti, da se tu spajata sedanjost in zgodovinska preteklost. Vendar pa vse to Duren, kot resničen slikar, podaja z iskreno neposrednostjo starih mojstrov, vendar z naprednim prizadevanjem, ki je daleč od vsake intelektualistična izumetničenosti. MILKO BAMBIČ ZA LETOŠNJO TURISTIČNO SEZONO Zelo bogat spored opatijskega poletja Vrhunec prireditev: koncert moskovske filharmonije Od srede maja do konca septembra folklorni nastopi REKA, v začetku maja — Potem ko so lani program opatijskega opernega festivala razširili z baletnimi predstavami, so organizatorji te kulturno-umetni-ške prireditve, pred nedavnim sklenili, da bodo glasbeno odrskim predstavam na Lidu dodali letos tudi nekaj koncertov. Razen tega bodo v bodoče festivalom opere, baleta in simfoničnih koncertov pridružili še številne nastope domačih in tujih folklornih ansamblov, vzporedno pa organizirali tudi razstave, revije, tekmovanja in razne druge zanimive prireditve, tako da bo kulturno-zabavno življenje v tem slovitem turističnem središču v juliju in avgustu tako bogato, da bo moglo zadostiti potrebam vsakega tujega ali domačega gosta z vsega področja kvarnerske riviere. Predstave v opatijskem poletnem gledališču se bodo letos začele 8. julija z zelo popularno opero Jakova Gotovca «Ero z onega sveta*. Ta uprizoritev bo hkrati proslava 50-ietnice glasbene ustvarjalnosti tega znanega hrvatskega skladatelja. V programu opernih prireditev v Opa- IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIUIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIlllllllllllllllllllllllllltllllllllllllllllllllllllllllinillllllllHIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIlillllllllllMHIIIIOIIOIIIIIIIIIIinmilllllHIIII VTISI IN RAZMIŠLJANJA NA POTI PO ROMUNIJI Mimo novega Džerdapskega jezera proti Bukarešti Romuni dobro poznajo svojo zgodovino Pri gostoljubni družini v Craiovi - Ljudje trezno presojajo stvarnost . °VEN (od 21.3. do 20.4.) Imeli P?ste opravka s predstavniki neke “hokratične ustanove Razveseljiva Vest iz tujine. , BIK (od 21.4. do 20.5.) S skopimi ^stvi bosta dosegli zares zavidala vreden rezultat. Pobotali se bo-e z drago osebo. siPyOJčKA (od 21.5. do 21.6.) 0-r “ajte se ukrepov, ki bi jih sode-r?Vci imeli za izzivanje. Zadovoljiv “Predek čustvenih odnosov. J*AK (od 22.6. do 22.7.) Definitiv-rešite važno organizacijsko vpra-if.lie. Pomagajte z nasvetom prija-e,Ju v potrebi. EEV (od 23.7. do 23.8.) Nemudo-v? se lotite reševanja poverjene sr? naloge. Odkrili boste zanimivo 5lttivnost. k-P.EVICA (od 24.8. do 22.9.) Ne-n?,??kovano vam bo prišla na misel lih na ideia Bodite trezni v svo-odnosih do sosedov. .tehtnica (od 23.9. do 22.10.) j°ia dosedanja delovna sredstva fhtenjajte s sodobnejšimi. Na ču-jj^anem področju ste šli nekoliko ».škorpijon (od 23.10. do 21.11.) jj? Pripovedujte neznancem o svo-drL Pomanjkljivostih. Bodite bol; at°jni do starejših oseb. .Strelec (od 22.11 do 21.12.) Ne Lpdite v napad brez premisleka. M?eležili se boste prijetnega tova-s*ega srečanja. JtOZOROG (od 22.12. do 20.1.) hi.bolj razširite svoje poklicno zna-vr; Sproščen nastop in prisrčnost *®ljst Sta za8°k,vda mn°8a Pr*ia Prevzeta sem sledila nastajanju Djerdapskega jezera, ko sta k oknu pristopila obzirna sopotnika in mi pokazala ob reki ostanke Trajanovega mostu iz začetka 2. stol. po Kr. Sledovi so komaj opazni, vendar presenečajo, če pomi-t slimo na drznost takega podviga • v-tistih časih; PretLmenoj je bil■ Turnu-Severiiv ki sem-ga med iz->. ■ letom po Bona vi' že ■slikala z ju-1 goslovanske strani, Mesto, ki šteje skoraj 40.000 prebivalcev, je pomembno pristanišče in živahno trgovsko središče zahodne Olte-nije. Ima tudi ladjedelnice za gradnjo in popravila rečnih ladij. Tu se pričenja Vlaškomoldavsko nižavje, rodovitna ravnina, ki se širi od Karpatov vse do Donave in do njenega pritoka Pruta. Razgovor s sopotnikoma je od Trajana kaj kmalu prešel na starejšo zgodovino Romunije. Na srečo je eden izmen njiju precej dobro govoril italijanski, kar je še stopnjevalo našo zgovornost. Pred leti je bil v Italiji in ni mogel prehvaliti njenih priročnih lepot, življenjske dinamike ter sproščenega vzdušja. Najbrž se mož ni utegnil seznaniti še z drugimi, manj bodrilnimi platmi italijanske stvarnosti. Nazorno mi je prikazal, kako so se v 14. stol. začele oblikovati politične organizacije Vlaške in Moldavije, ki so širile svojo oblast tudi v Besarabijo. V bojih s Turki se je konec 15. stol. posebno odlikoval moldavski vojvoda Štefan Veliki. Kasneje sta Vlaška in Moldavija postali turški vazalni državi pod upravo domačih plemiških družin. Vendar sta težko prenašali turško gospostvo in kot zaveznici Avstrije pogosto sodelovali v bojih proti Turkom. Ob pomladi narodov 1. 1848 so se Romuni v Transilvaniji bojevali z Madžari, v podonavskih pokrajinah pa so revolucionarno gibanje zatrli Rusi. Po ruski in avstrijski okupaciji sta Vlaška in Moldavija s pariškim mirom 1. 1859 dobili avtonomijo in še istega leta izvolili za kneza Aleksandra Cuzo. V letih 1877-78 je Romunija pomagala v vojni proti Turkom. Dobila je na berlinskem kongresu donavsko delto in severno Dobrudžo. Rusiji pa je morala odstopiti Besarabijo. Leta 1881 je bila Romunija naposled proglašena za kraljevino. Moj «italijanski> sobesednik je res temeljito poznal preteklost svoje dežele. Z zanimanjem sem sledila pripovedovanju, še bolj pa njegovim zaključkom o sodobni stvarnosti in bodočih perspektivah. Spoznala sem, da gre za pravega izobraženca, ki si želi odprtosti in razumevanja v duhu danes tako aktualnega dialoga. Mračilo se je že, ko sem dospela v Craiovo. Rada bi bila takoj dobila sobo, saj sem ves dan ‘tva. VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Ne u^jmite na svoja ramena vseh od ^črnosti, ki vam jih bodo skušali loziti. Potrpljenje z najmlajšimi. J^BI (od 20.2. do 20.3.) Podcenje-v *' ste nekega tekmeca in to se pj!?1 bo maščevalo. Obisk odličnega potovala. Toda kolodvor je bil precej oddaljen od mestnega središča. Debelo sem gledala in preudarjala, kaj naj napravim. Morala sem Se pošteno potruditi, da sem pravočasno našla državni turistični urad Tam so mi kot tujki priskrbeli prenočišče kar v isti stavbi. Prvič me je sprejela v svojo sredo romunska družina. Bila sem utrujena, a v prijetnem domačem okolju sem brž oživela. Gospodinja je za silo govorila nemški in francoski, mož pa je znal nekaj ruskih besed in tudi sinko si ni mogel kaj dosti pomagati. Toda njihova gostoljubnost je opravila svoje in lei je bil prav kmalu prebit. Po sili razmer smo postali iznajdljivi: pomagali smo si z besedami tega ali onega jezika, če ni šlo drugače, pa tudi s kretnjami in znaki. Naša mimika je postajala vedno bolj izrazita, prav južnjaška — neapeljska... Smeha in zabave je bilo dovolj, a tudi resnih pomenkov. Moje gostitelje je zanimalo marsikaj: od italijanske mode do denarja, popevk in življenjske ravni. Ker nisem imela pri sebi gramofonskih plošč (v časteh je ravno bila Rita Pavone), sem skušala potešiti njihovo radovednost vsaj z bankovci različne vrednosti in z vsakovrstno drobnarijo. Naslednjega dne mi je gospodar podrobno razkazal mesto, ki ima nekoliko orientalski videz. Središče Oltenije (130.000 preb.) je znano zlasti po tovarni modernih Dieslovih lokomotiv, ki so jih uvedli že na vseh glavnih romunskih progah, pa tudi marsikje v Bolgariji. Rodovitna okolica zalaga mesto s poljskimi pridelki, posebno z žitom. Ogledala sem si stolnico, univerzo, nekaj cerkva in spomenik Aleksandru Cuzi, rešitelju domovine. V muzeju je bilo precej italijanske umetnosti, a najbolj mi je ostal v spominu romantični mestni park iz 19. stol. Kar težko sem se poslovila od prijazne družinice z navihanim dečkom, ki mi je marsikaj pokazal in vedno znova poredno mežikal. Ko sem odhajala, mi je gospodar v moje veliko presenečenje poljubil roko in to se je kasneje v Romuniji še večkrat ponovilo. Gre za pozornost do ženske, ki se je kljub tovarištvu in emancipaciji ohranila tudi v novem družbenem redu. Na kolodvoru me je čakalo novo presenečenje. Iz Temišvara je pripeljal brzec s sugestivnim imenom — tren rapid Traian. Z njim sem nadaljevala pot v osrčje Vlaške, kjer sem sredi brezmejne ravnine prvič opazila velike nasade sončnic, kakršnih si pri nas skoraj ne moremo predstavljati. Na tem posebnem vlaku so prevladovali bolj izbrani potniki, kakor sem mogla presoditi že po Bukarešta: Atheneul Roman Kladovo: gradnja centrale, romunski breg čtivu in pomenkih potnikov. Ni bilo težko sporazumeti.se v neip-ščini ih francoščini: ko pa so nekateri •zvedeli, da poučujem italijanščino, so me prav prosili, naj bi govorila le v tem jeziku. Tokrat sem prišla ns svoj račun. Razgovor se je kmalu dotaknil tudi bolj kočljivih tem. Težja vojna in povojna doba je na Romune, vsaj tako se zd. močno vplivala. Postali so bol] zreli, enotnejši, narodno bolj zavedni, pripravljeni kljubovati vsakemu slepomišenju. Stvarnost, ki jih obdaja, in lastne možnosti presojajo zelo trezno, saj so skoraj dve desetletji morali brez moči gledati, kako njihova prirodna bogastva romajo drugam. Zdaj mislijo predvsem na gospodarsko osamosvojitev ob ustrezni demografski rasti. Omejevanje rojstev je zadnji dve leti strogo prepovedano. Zamejske Romune upoštevajo kot organske celoto in jim v mejah možnosti nudijo otipljivo oporo, ne glede na svetovnonazorsko opredelitev. V zamejstvu je dovolj biti Romun, ne pa idejni sopotnik ali celo prisklednik. Ob tako zanimivih pomenkih je čas prav hitro minil in že smo bili v prestolnici. Bukarešta, ki ima že nad milijon 300.000 prebivalcev, je kulturno in gospodarsk i središče države. Od 14. stol. je bila glavno Radio Trst A 7.15, 8.15, 13.15, 14.15, 20.15 Poročila - 7.00 Koledar - 7.30 Jutranja glasba - 11.40 in 17.40 Radio za šole - 12.00 Trobentač H. Mc Ghee - 12.10 Brali smo - 12.20 Za vsakogar nekaj - 13.30 Glasbeno potovanje - 17.00 Ansambel Pac-chiori - 17.20 Pravna posvetovalnica - 17.30 Kitarista Sabicas in Escudero - 18.00 Jerebove zborovske - 18.15 Umetnost - 18.30 Iz glasbene zgodovine - 18.55 Orkester Vaughn - 19.10 Zdravniška posvetovalnica - 19.20 Razkuštra-ne pesmi - 20.00 Šport - 20.35 Simf. koncert - v odmoru: Za vašo knjižno polico - 22.15 Zabavna glasba. Trst 12.05 Plošče - 12.25 Tretja stran - 13.45 Rossini: Pepelka, 2. dej. Koper 6.30, 7.30, 12.30. 14.00, 16.00, 19.15 Poročila - 7.10 Jutranja glasba - 8.00 Prenos RI - 10.15 Orkester - 10.35 Romantične skladbe - 11.00 Otroški kotiček - 11.30 Današnji pevci - 12.00 in 12.50 Glasba po željah - 14.15 Nove plošče - 14.30 Male skladbe velikih mojstrov - 15.25 Zboi «Bodra sanjana* iz Sofije - 16.30 Otroški kotiček - 16.45 Operne skladbe - 17.40 Plesna glasba - 18.00 in 19.30 Prenos RL - 19.00 Trobentač Baker - 22.30 Komorna glasba. Nacionalni program 7.00, 8.00, 13.00, 15.00, 20.00 Po- mesto Vlaške, v prejšnjem stoletju pa je postala glavno romunsko mesto. Nastala je pred več kot 500 leti v osrčju rodovitnega nižavja, nedaleč od Donave. Prestolnico so gradili brez pravega načrta sredi primitivnega agrarnega področja, zato so jo obdajala revna in zanemarjena predmestja. Šele v novem družbenem redu ie to nasprotje polagoma izginilo. Severni kolodvor, kjer sem izstopila, dovolj zgovorno priča o tej spremembi. Bukarešta se mi je brž prikupila s svojo vedro arhitekturo, še bolj oa s sproščenostjo svojih prebivalcev. Če tu koga vprašaš, kako se pride do tega ali onega spomenika, se ne omeji na kratko pojasnilo, temveč :e ti rad pridruži, ti pokaže pnt in ti obenem še pove kaj zanimivega Tako se mi je zgodilo v nedeljskem jutru, ko sem že skoraj bila v središču mesta. Imela sem srečo! Naletela sem na starejšega profesorja matematike, ki je obvladal vrsto tujih jezikov. Presenetil me je s svojimi bistrimi vprašanji. Takoj sem spoznala, da imam opravka z notranje prožnim, izredno razgledanim človekom Skoraj mimogrede je nizal pred menoj sončne in senčne strani nove družbene stvarnosti. Dr. KSENIJA LEVAK (Nadaljevanje sledi) tiji ni letos nobene premiere, zato pa so vključena številna zelo popularna dela, ki bodo zaradi svoje kvalitetne izvedbe brez dvoma zvabila številne ljubitelje o-perne glasbe. Tako bodo ponovno uprizorili Verdijeve opere «Trubadur*. «Otello* in «Aida», nadalje Puccinijevo opero iTuran-dot* in Bizetovo kakor bo pomemben •tudi>'honoert Wagnerjevih del, ki- jih- ■ bo 25» istega meseca izvajal reški simfonični oraester pod vodstvom Lovra Matačiča in s sodelovanjem sopranistke Lucille Udovich in japonskega baritonista Kamikazuja Ohashija. Prav nič manj pomembna ne bo reška izvedba Verdijevega «Requiema» pod taktirko Davorina Hauptfelda in ob sodelovanju Branke Stilinovič in Tomislava Neraliča. 7.e doslej navedeni program je zelo mikaven. Toda od 14. maja pa vse do 20. septembra boao vsak torek in petek na programu nastopi jugoslovanskih folklornih ansamblov in sicer nasto pi najbolj znanih ansamblov kot so «Kolo*, «Lcido* m «Tanec*, nastopali pa bodo tudi KUD «Sve-tozar Markovič* iz Novega Sada, «Mladost* iz Subotice in opatijska «Zora*. Od tujih plesnih in drugih ansamblov bomo navedli še skupino «Paul Taglor* iz ZDA, sovjetski «Sibirski folklorni ansambel>. pa tudi razne skupine bolgarskih in španskih folkloristov. Vsekakor drži, da bo letošnji festival v Opatiji bogat in še bolj zanimiv kot so bili vsi dosedanji in da bo zadostil zahtevam vsakogar, ki si poleg sonca, zraka in morja želi tudi nekoliko kulturnega užitka. P. RUPNIK 1 SREDA, 8. MAJA 1968 ipevke ni trak - 10.05 Sola • 11.00 Plošča za poletje - 11.30 Glasbena antologija - 13.20 Luciano Tajoli -14.45 Ital. popevke - 16.00 Program za mladino - 17.05 Mladina in koncert - 17.40 Književnost in umetnost - 18.20 Glasba za mladino - 19.14 Roman - 20.25 Glasbena fantazija - 21.00 Volilna tribuna. //. program 7.30, 8.30, 13.30, 14.30, 19.30 Poročila - 8.45 Orkester - 10.00 Roman - 10.15 Jazz - 10.40 Glasba po željah - 11.40 Plošča za poletje - 14.05 Juke box - 15.15 Mezzosopranistka N. Condo 17.35 Enotni razred - 18.15 Juke box poezije - 19.00 Pevec med množico - 16.06 Jazz - 20.55 Znanstvena oddaja - 21.15 Ameriške plošče. III. program 10.00 Operna glasba - 10.50 Na sporedu Janaček - 12.35 Simf. koncert - 14.30 Sopranistka J. Torria-ni - 14.55 Mozartov koncert K 622 - 16.10 Lupo, Telemann, Liszt -17.20 Nemščina - 17.40 Mozartov kvartet K 370 - 18.15 Gospodarstvo - 18.45 Kulturni pregled - 20.30 Regerjeve skiadbe za orgle - 21.45 Orkester. Slovenila 6.00, 7.00, 10.00. 13.00, 19.30 Poročila 6.30 in 7.25 Informativna oddaja - 8.08 Glasbena matineja - 8.55 Pisan svet zgodb - 9.10 Slov. pevci - 9.45 I. Cankar M. Vodopivec: Majsko veselje - 10.15 Pri vas doma - 11.00 Turistični napotki - 11.20 Slov. narodne - 12.00 Na današnji dar. - 12.10 Gostje iz Dubrovnika 12.30 Kmetijski nasveti 12.40 Operetni zvoki - 13.30 Priporočajo vam... 14.05 Za razvedrilo - 15.45 G. McDonnel: Stari oče - 16.00 Vsak dan za vas - 17.05 Mladina sebi in vam - 18.00 Aktualnosti - 18.15 F. Martin: Balada in Etude - 18.40 Naš razgovor, 19.00 Lahko noč, otroci! - 19.15 Glasbene razglednice - 20.00 Rossini: »Seviljski brivec* - 22.10 Jazz - 23.05 A. Sloninski: Pesmi. Ital. televinjo 10.30 Šola - 12.30 Ital podvigi po svetu - 13.30 Dnevnik - 15.00 Športni dogodek - 17.00 Giocagio - 17.30 Dnevnik - 17.45 Program za mladino 18. .5 Dežela Apulija - 19.15 Človek in podeželje - 19.45 Šport in kronike - 20.30 Dnevnik - 21.00 Volilna tribuna - 22.00 Film «47 morto che parlav (s Totčjem) - 23.15 Dnevnik. II. kana/ 18.30 Nikoli ni prepozno - 19.00 Angleščina - 21.00 Dnevnik - 21.15 Almanah 22 15 Šport. Jug. televizija 20.00, 23.05 Poročila • 14.30 Rim: Jahanje - 16.00 Nogomet: Zahodna liga — Vzhodna liga . 17.45 Kje Je, kaj je . 18.00 Po Sloveniji - 18.20 Združenje radovednežev . 19.05 Maurice Bejart in sodobni balet - 19.45 TV prospekt - 20.25 Nogomet: Španija — Anglija - 22 25 Belfegor, film. ----------IC.J ' .1-11— ■■■ .. - ...." — IVAN REGENT: SPOMINI 25. Za socialistični dnevnik Naprej, ki so ga začeli izdajati v Ljubljani in ki mu je bila glavna urednica Lojzka Štebijeva, sem napisal nekaj člankov in nekaj humoresk, ki pa jih je ljubljanska cenzura skoraj vse zaplenila. Ves čas, ko sem bil v libenavski bolnišnici, so me prihajali obiskovat slovenski delavci, člani graškega društva Domovina, s katerimi sem prebil veliko lepih ur v libenavskih gostilnicah. Ob takih priložnostih sem vselej vzel s seboj podgorskega tovariša Valentina Komavlija, s katerim sva se v naši vojaški baraki zelo veliko pogovarjala o bodočnosti naše stranke. Zgodilo pa se je. da so se pozneje stvari razvile popolnoma drugače, kot pa sva si jih midva takrat zamišljala. Ko sem bil v bolnišnici, mi je sodrug Golouh pisal iz Trsta med drugim, da bodo z dr. Ferfoljo, Petejanom in z drugimi tržaškimi socialisti začeli spet izdajati strankino glasilo Zarja. Temu sem nasprotoval iz dveh razlogov: prvič iz istega razloga, kot sem nasprotoval temu, da bi začel izhajati list 11 Lavoratore dnevno. Menil sem, da bo list pisala avstrijska vojaška cenzura, mi pa bomo brez potrebe in haska trošili denar; drugič pa zato, ker je bil denar, kolikor smo ga bili nabrali, zbran za izdajanje lista po vojni. Tržaški tovariši niso upoštevali mojih ugovorov. Začeli so izdajati list, vendar je izšlo menda le nekaj številk, nakar je zmanjkalo denarja. Nikdar nisem mogel razumeti, zakaj sta se Golouh in Ferfolja v tako neugodnem trenutku lotila izdajanja časopisa. Ves čas vojne je mogla stranka prav malo delati. Njena dejavnost se je skrčila na minimum. To ni bila njena krivda in tudi ne krivda primorskih sodrugov. Vsa Primorska z Gorico in Trstom ter Istra je bila vojna operativna cona. V takih pogojih, ko je imelo vojaštvo v rokah vso oblast, je bila vsaka politična dejavnost onemogočena, potlačena. Kljub težkim okoliščinam so tržaški sodrugi sklicali 25. decembra 1916. leta strankino konferenco, na kateri so sprejeli resolucijo, ki je zelo pomembna, zlasti če pomislimo, v kakšnem času in v kakšnih razmerah je bila napisana in sprejeta. Uvod resolucije (ki je objavljena v V. zv. Zgodovinskega arhiva Komunistične partije Jugoslavije), je cenzura črtala. Iz ostalega dela resolucije pa izvemo, da se je konferenca izrekla proti sodelovanju z meščanskimi strankami tudi pri reševanju narodnega vprašanja in obsodila vse socialistične oziroma socialnodemokratične stranke, ki so sodelovale z buržoaznimi vladami. Delegati na konferenci so nadalje v resoluciji ugotovili, da morajo socialistične stranke, ki so se pridružile buržoaznim strankam, igrati le klavrno vlogo podrejene štafaže. Ob zaključku pravi resolucija: Jugoslovanska socialistična stranka odklanja vsak stik v katerem si bodi momentu in v kateri si bodi obliki z meščanskimi strankami, ki si kujejo sedaj na podlagi narodne koncentracije svoj kapital za sedanje in za bližnje čase. Združitev z meščanskimi strankami bi pomenila prostovoljni samomor stranke in nečastno zatajevanje njene preteklosti in njenih ciljev, bi ji vezala roke in kompromitirala njen prosti naravni razvoj in sploh njen obstoj. Slični poskusi pri drugih narodih, kjer so se socialistične skupnosti z neodpustljivo nedoslednostjo pridružile gospodujoči politiki in so zaradi tega bile že po prvih trenutkih primorane nastopiti na način, ki bije v obraz temeljnim načelom socializma, le potrjujejo te nazore in kažejo zgovorno, da za delavsko ljudstvo je le v doslednem boju za uresničenje razredne in mednarodne pravičnosti spas in njegova zmaga. ■ Resoluoija..*je- nedvomno dokaz zrelosti in doslednosti slovenskih socialistov, datei še vedno proglaša . narodno vprašanje le kot kulturno vprašanje. Napisala-'in na konferenci zagovarjala sta jo dr. Henrik Tuma in Rudolf Golouh. Zgoraj objavljeni zaključni del resolucije je po izjavi dr. Tume napisal Golouh. Kako močno se ta odstavek resolucije razlikuje od stališča, ki sta ga Ferfolja in Golouh zavzela proti koncu vojne do narodnih svetov, v katere sta vstopila in tako začela sodelovati z buržoazijo pri zadevi, ki je že tedaj jasno kazala, da nosi na sebi blagoslov avstrijske vlade. Konferenca je bila znamenje, da je stranka še živa, da navzlic vojnim razmeram ni klonila in da je še sposobna zavzemati pravilna politična stališča. Za to gre vse priznanje sodrugu Golouhu in sodrugu dr. Tumi. Stranka pa je bila kljub temu razrahljana. Očitno se je bližal konec vojne. Bilo je potrebno vsaj v centru ukrepati, da bi delo stranke zopet zaživelo. Leta 1917 so mi sporočili, da bo kongres Jugoslovanske socialnodemokratične stranke v Ljubljani. Stranka je bila po odhodu Etbina Kristana v ZDA dejansko orez vodstva, večina članov izvršnega odbora pa je bila pri vojakih. Ta kongres socialnodemokratične stranke med vojno je bil nekoliko neresna in tvegana stvar. Mislim, da sta poglavitna agitatorja za kongres bila predvsem Anton Kristan — ki je hotel ob odsotnosti Etbina Kristana in mnogih drugih sodrugov postati voditelj stranke — in Josip Petejan. Vendar tudi drugi tovariši niso ugovarjali sklicanju kongresa. (Kongres je bil, o sklepih tega kongresa pa glej Zgodovinski arhiv KPJ, Zv. V.). Glede kongresa sem pisal Antonu Kristanu v Ljubljano, Rudolfu Golouhu v Trst in dr. Henriku Tumi, k: je tudi prebival v Trstu. Mislim, da sem Petejanu poslal pismo s prošnjo, naj bi ga na kongresu prebrali, kar pa nisc storili. V tem pismu sem med drugim napisal tole: «Naša stranka ima v sklepih jugoslovanske konference v Ljubljani lepo podlago za svojo jugoslovansko politiko. Ce je kaj treba, potem treba le resolucijo bolj precizirati in pojasniti, da bodo razumljive vsakemu sodrugu. Ali gorje, če bi se dala stranka zvoditi v navdušenje po Jugoslovanski deklaraciji, ki niti ni tako jasna, da bi jo mogli mi enako tolmačiti, kakor jo tolmačijo narodne stranke... Način, po katerem se hoče rešiti jugoslovansko vprašanje z dejstvom, da se zahteva za jugoslovansko državne skupino tudi one dele primorskih dežel, kjer prebivajo Italijani, nas pa sili k temu. da uredimo svoje razmerje z italijanskim ljudstvom Ako zahtevamo svobodo zase, je ne smemo odrekali drugim. Dejstvo, da ni mogoče napraviti narodno popolnoma homogenih mej, nas sili, da se dogovorimo z italijanskim ljudstvom. Rad priznam, da je tudi Jugoslovanska deklaracija važen korak k napredku; mi je ne moremo omalovaževati. Le pridružiti se ji mi ne moremo popolnoma. Treba je dobiti formulo, po kateri bomo mi na svojo pest pospeševali razvoj, da pridemo do zaželenega cilja.» Politična resolucija kongresa se je, kakor resolucija, ki jo je bila sprejela tržaška konferenca 1916. leta, izrekla proti sodelovanju z buržoaznimi st 'ankami Kongres je sklenil, naj se izvršni odbor prenese zopet v Ljubljano. Tako so na tem kongresu po volji Antona Kristana likvidirali strankin izvršni odbor, ki je bil izvoljen v Ljubljani 1914. leta Anton Kristan je dosegel svoj namen. Avgusta 1918. leta sem se vrnil od vojakov. Takoj, ko sem prišel domov, sem obiskal dr. Tumo in uredništvo lista II Lavoratore, v katerem so med vojno našli zatočišče nekateri italijanski nacionalisti, med njimi literarni kritik Silvio Benco S Pittonijem sva se takoj začela pogovarjati o našem stališču glede bodočnosti Trsta. Priznati moram, da je gledal Pittoni na bodočnost mesta zelo skeptično. Pa tudi ni mogel drugače. Tedaj so boljševiki že objavili med drugimi tajnimi diplomatskimi dokumenti tudi besedilo londonskega pakta, ki je moralo zaskrbeti vsakega socialista v Julijski krajini in vsakega Slovenca. Navzlic temu se je Pittoni še vedno zavzemal za to, da bi Trst z obalnimi mesti Istre in z Gorico postal samostojno ozemlje v sklopu Avstrije. Vojna se je bližala koncu in vsi avstrijski narodi so se že na vse kriplje trudili, da bi dobili kos avstrijske dediščine, kajti Avstrija je tedaj tudi kot pojem že začela razpadati. Pittonijev načrt ni bil naperjen proti Slovencem; zavedal se je, da bi v meje avtonomnega političnega telesa, kot si ga je zamišljal on, bili zajeti predvsem Italijani, pa tudi lepo število Slovencev in Hrvatov, predvsem zaradi tega, ker v teh i pokrajinah m mogoče potegniti natančne meje med Slovenci, I Italijani in Hrvati. (Nadaljevanje siedtj VPRAŠANJE, KI SI EA OBČANI VEDNO POGOSTEJE ZASTAVLJAJO Kako poiskati zdravnika ob praznikih če vam je nenadoma postalo slabo? Potrebno bo vzpostaviti dežurno službo po mestnih četrtih Se vam je že kdaj primerilo, >> Ar čari evropski prvak V superlahki kategoriji je premagal Avstrijca Orsolies# Mc Donald 11 KOLESARSTVO DIRKA PO ŠPANIJI Van Schil etapni zmagovalec skupna lestvica vedno enaka SANTANDER, 7. — Belgijec Van Schil je zmagal danes na 13. etapi mednarodne kolesarske dirke po Španiji. 203 km dolgo pot od Gijona do Santandera Je prevozil v 5.29’53”. V njegovem času je prispelo na cilj še sedem vozačev in sicer so bili to: 2. Peffgen (Nem.) 3. Aranzabal (šp.) 4. Diaz (Šp.) 5. Etter (Fr.) 6. Gabica (Šp.) 7. Farisato (It.) 8. Guerra (It.) 9. Soave (It.) 1’55” zaostanka 10. Aimar (Fr.) v enakem času in nato še drugi vozači. Skupna lestvica 1 Perez Frances (šp.) 58.2U58” 2. Janssen (Niz.) 20” 3. Errandonea (šp.) 30” 4. Sprayt (Bel.) 40” 5. Aimar (Fr.) 1'5” 6. Gomez Del Moral (šp.) 1’9" 7. Gimondi (It.) 1’16” 8. Echeverria (Sp.) 1’20” 9. Velez (šp.) 1’23” 10. Adorni (It.) 1’31” dneh 11. in 12. maja mednarodni vaterpolski turnir za nagrado «Giorgio Cubi». Poleg dveh italijanskih bosta nastopili tudi dve Jugoslovanski moštvi. Razen turinske-ga Fiata in Triestine bosta namreč sodelovali tudi ekipi kranjskega Triglava in reškega Primorja. O It V ES I II A SU SOKOL IZ NABREŽINE PRIREDI 12. muja avtobusni izlet v Valdagnu ob priliki prvenstvene odbojkarske tekme Cena izleta 2.000 lii samezniki: Maioll (It.) . Stone (Avstral.) 3:1 Llhačov (SZ) - Tutvln (Kan.) 3:0 Pietrangeli (It.)-Gonzales (Peru) 3:0 Fadrlie (Kan.) . Capozza (It.) 3:0 Bowery (Avstral.)-Pokorny (Av.)3:l Gasiorek (Polj.) • Stalder (šv.) 3:0 Crotta (It.) . Dron (Rom.) 3:1 ■col Di Matteo (It.) Zel.) 3:2 Di Maso (It.) - Gentil (Braz.) Srečanji Spear (Jug.) - Couh (Fr.) In Franulovid (Jug.) - RO®: guez (Čile) so morali zaradi tet ka prekiniti pri stanju 2:1 za SP®9, ra, oz. 1:0 za Franulovida. mm* Kongres trenerjev v Brnu V Brnu na Češkoslovaškem so . na mednarodnem kongresu atletski trenerji iz 21 evropsl® držav. Razpravljali so o tekih kratkih progah. To je bil peti * vrstni kongres. Zanimivo je, da * na dosedanjih štirih večino- ”®”j ratov podali večinoma le iŽKtis®1. praktiki, medtem, ko so bili tem kongresu številni referati ^ visoki znanstveni ravni, zlasti sti, ki so jih podali trenerji la * cialističnih držav. Zelo zanimivo razpravo Je te&“ rektor leningrajske visoke šole . telesno vzgojo Jovov, ki je ovrs več doslej veljavnih mnenj o *®> na 100 metrov. Tako je doslej JL ljala ugotovitev — ki je temeU v glavnem na ameriških raziš vah — da doseže tekač na 100 tu trov največjo hitrost le enkrat jo drži približno 20 metrov. Vt Jovov pa je s pomočjo cele ® pe sodelavcev in specialne elektr ske naprave ugotovil, da dos , spnnter na 100 metrov dolgi Pr®J. največjo hitrost tudi trikrat, ® dar pa vzdrži v njej le do 5 10 trov, j« Sovjetski trener CemJajev predlagal, naj bi na atletskih ' movanjih na kratkih progah rili čas ne več le z desetinka® ampak tudi s stotinkami sekti® -vsa merjenja pa bi morala biti ^ hanična in ne ročna. Po Cemjajeva desetinka sekunde zadošča več za natančno n*® ^ nje sprinterskih dosežkov S Pf^.„ nimi napravami pa so tudi vili, da časomerilci z ročnim ^ ^ jenjem časa večinoma odmerij0 ^ 1/10 do 3/10 boljše čase, kot elektronske naprave Tako bodo^j kmalu merili čas le še s podoGj, sprintih na atletskih mi napravami, smučarjih kot pri alps#' STEFAN OLIVIER NO VI ŠEF «Nočem mu delati težav,» je jezno rekel Neugebauer, ((hočem samo, da spodobno operira. To je vse. Sicer pa lahko počne vse, kar hoče.» Moraš ga ocenjevati po vsem,» je mehko dejala. ((Mogoče Ima druge dobre strani.» «Druge dobre strani ljudem v operacijski sobi ne pomagajo mnogo. Znati mora operirati, to je vse. Zdaj moram iti.« Ko je Neugebauer odhajal, je Liselotte obstala pri mizi. Gumb na domači halji se ji je spet odpel. Bila je brez meči, žalostna. Neugebauer je to čutil. Pri vratih se je obrnil in nasmehnil. «Gumb se ti je spet odpel.» Hitro je stopil k njej in jo poljubil. «Nekaj pa le vem: nikoli ne bi Feldhus-nu dovolil, da bi operiral tebe.» Potem je odšel. Slišala je, kako so se za njim zaprla vrata. Ko je šel proti bolnišnici, je mislil na razgovor z Liselotte. In zgodilo se je, kakor vedno, ko je po razgovoru z Liselotte začel o tem ali onem skrbno razmišljati: na vso stvar je začel gledati skozi njene oči. Brez dvoma je imela nekaj prav. Ne sme ravnati napačno. Toda v tem primeru kaj je prav in kaj narobe? Morda je bilo narobe, da je pustil steklenico na Feldhusnovi mizi. Komu je koristilo? Za Feldhusna je bilo ponižanje, zanj poceni triumf. Nič ne de. Gotovo ni bila napaka, da je primerek prihranil. Ko si je oblekel zdravniški plašč, je odšel v pisarno šefa zdravnika. Potrkal je in vstopil. Gospodična Rieck je pravkar prišla. Stala je pred ogledalom in si urejala belo haljo. «Ne pustite se motiti, gospodična Rieck. Doktorja še ni?» «Ne. Navadno pride ob...» «Prav. Hotel sem samo vprašati o primerku, ki sem ga sinoči pustil tu. Prišel bom kasneje.« «Ali steklenica... s tistim... Doktor je že sinoči naročil, naj jo odnesejo.« Neugebauer, ki je bil že pri vratih, se je obrnil: ((Doktor... kaj?« ((Naročil mi je, naj jo laborantka odnese. Mislim, da so jo uničili.« Neugebauer se je komaj obvladal. Odnesli so jo in uničili? Ali je bilo Feldhusna tako malo časa sram? «0,» je hripavo reke«, ((potemtakem je za vse poskrbel. Hvala.« Tajnica je začudeno gledala za njim. Vse bolj in bolj je čudaški, si je mislila. Neugebauer je šel proti sobi 36, v kateri je ležala stara gospa. Ce umre, je pomislil, se bo nekaj zgodilo. «Dobro jutro, doktor,« sta ga na hodniku pozdravila Krti-ger in Warzin. «Kaj? Oh da, seveda. Dobro jutro, dobro Jutro.« In Neugebauer je bil že mimo. Ozrla sta se za njim. «Kaj pa je z njim,« je vprašal Krtlge. «Se vedno je bojno razpoložen. Ali ste slišali zadnjo stvar?« «Ne. Kaj pa je bilo?« «Sef je predrl maternico. Strašno ga je polomil. Kmalu bi umrla. Neugebauer ji je odstranil maternico. In ženska je vse dobro prestala.« «Ali je to res?« «Bil sem zraven. In v steklenici sem videl trofejo.« Kriiger je pogledal čez Warzinova ramena po hodniku. «Ali ste to že komu povedali?« «Ne.» «Jaz bi molčal, če bi bil na vašem mestu. Najbolje je, da nekatere stvari pozabiš. Naj ljudje rešujejo svoje težave, vi rešujte vaše.« VVarzin se je zasmejal. «Nimam težav, ki bi jih moral reševati.« «Samo malo počakajte,« Je menil Kriiger, «kmalu jih boste imeli. No, na svidenje, prijatelj.« Vtaknil je roko v žep in odšel. «Na svidenje, Kriiger,« Je Warzin zaklical za njim. Neugebauer je šel v tretje krilo. Previdno Je odprl vrata sobe 36 Stara gospa ga je spoznala in se mu nasmehnila Na njenem obrazu je bilo že nekaj barve, dihala je globoko in mirno. Temperatura ni več skakala, nekako umirila se je. živela bo. Neugebauer je pomislil na Liselotte in njene besede. Bil Je vesel, da se je tako izteklo, s Feldhusnom se ne bo treba spoprijeti. «ZdaJ je vse v redu, gospa Sabisch,« je rekel, ((nekatere stvari ne gredo tako gladko, kakor bi želeli. Toda operacija ima tole prednost; po njej vemo, da je v notranjosti vse v redu. Samo tako naprej in kmalu boste šli domov.« Skozi druge sobe je šel hitro, bil je zadovoljen, povsod se je šalil. Tak je bil ves dan in tudi zvečer, ko je končal delo. Ko je šel domov, se je na stopnicah skoraj zaletel v Feldhusna. Nasmehnil se je in se opravičil: ((Oprostite, doktor, bil sem že na pol doma.« Zdelo se je, da se tudi Feldhusnu mudi, a ustavil se je kljub temu. Položil je roko na Neuge-bauerjevo ramo: ((čestitam, mislim na gospo S&bisch, Neugebauer. Zares odlično. Kaj bi se zgodilo z menoj, če ne bi bilo vas?« Neugebauer je v zadregi prijel za kravato. Kaj naj odgovori? Feldhusen pa Je že nadaljeval: ((Mimogrede najlepša hvala za vabilo. To je zelo lepo. že večkrat sem mislil, da bi bilo prav, če bi poznal vašo ženo Neprijetno je le, Ker moj® ^ ni tukaj. Toda kasneje bomo to popravili. Res sem zelo v®* Torej v petek zvečer na svidenje. Na svidenje.« Pomahal tu je in skoraj stekel po stopnicah. Neugebauer je brez besede gledal za njim Kaj naj pomeni? Liselotte! je pomislil. To je čisto njej podobno- Liselotte ga je pričakovala. «Kako Je s staro gospo?” takoj vprašala. «Kaj pa je s tistim, s Feldhusnom?« je hotel vedeti febauer, ((Najprej ml povej, kako je s staro gospo.« «Zivi. Feldhusen je rojen pod srečno zvezdo.« 9 «Ali pa si ti? Poglej zdaj, kdo je imel prav. Veliko hU1" ln na koncu — nič!« ((Morda, toda lahko bi se končalo drugače. Bolje bo. ml razložiš, kaj te je privedlo na prismojeno misel, d® ,e, povabila Feldhusna. Pravkar sem ga srečal, zahvalil se ttii Gotovo sem bil videti kot malo omejen.« j6. Stala je in ga gledala, z rokami na bokih, nagajivo lih oči. «Na prismojeno misel sem prišla pred nekaj d*1® In danes popoldne sem mu telefonirala « «Ali ne meniš, da bi bilo prav, da bi mi to povedala?” Stopila je k njemu In ga objela: «Ne. moj bog in g°s*J! dar. Nisem hotela, da bi me prepričeval da tega ne s to storiti.« * Neugebauer še ni odjenjal. «Tako torej In Kaj boš s 1 dosegla? Misliš, da ti bo pripovedoval o svojih triumfih?” «Rada bi dobila o njem svoj vtis Vedeti hočem, kafc“ Je. Za ljudi imam oko Nebo me prevari!.» «Bomo videli!« (Nn<1nllevnvle sledi) MONTECCHl b, II., TELEFON 93-808 In 94-638 - Poštni predal 559 - PODRU2N. u GORICA: Ulica 24 Maggio 1/1, Telefon 33-82 - UPRAVA: TRSI - UL SV FRANČIŠKA št 20 - Telefon 27 338 « 823 \aii..ivi\a mesečni Hi« ‘iT 9 četrtletna 2 250 Ur polletna 4 401) lir celoletna 8 100 lir SFRJ posamezna številka v tednu m nedeljo 50 para (50 starih dinarjev) mesečno 10 din (1.000 starih dinarjev), letno 100 din (10000 starih dinarjev) - Poštni tekoči račun /.alož.ntstvi tržaške?' f,lSi|i vn P 3’ Za SFRJ ADII. DŽS, Ljubljma Stari trg 8/1, telefon 22-207, tekoč! račun pri Narodni banki v Ljubljani - 501-8-270/1 — OGLASI: Cena oglasov: Za vsak mm v širini enega stolpca trgovsk' "tu rinančno-upravnl 250, osmrtnice 160 lir - Mali ogla ' beseda — Oglasi za tržaško ln goriško pokrajino se naročajo pri upravi. — Iz vseh dragih pokrajin Italije pri «SoeietA Pubblidt* Itallana« — Odgovorni urednik: STANISLAV RENKO — Izdaja in tiska Založništvo tržaškega tiska Trst UREDNIŠTVO: TRSI - UL Trst 11-5374