OSREDNJA številka 5, letnik 8 12.3.1998 cena 250 SIT INfCID/HACIJSIKA IViKANTIENA V 1 ITI. II mazoa 28.490 DEM 32B F AVTOHIŠA KRŽIŠNIK Roman Kržišnik s.p., 1410 Zagorje, Selo 65 telefon: prodaja 0601/64-729, servis 0601/63-399 323 F l,5i Fast samo 25.490 DGM ZA TA DENAR, NAJBOUŠA ODLOČITEV 26.990 DGM OMGJGNG KOLICING Tel.: 0601 43 433 0601 54 620 0601 54 625 DISKRETEN, ZANESLJIV IN KOREKTEN POSLOVNI PARTNER! mazoa AVTOHIŠA KRŽIŠNIK Roman Kržišnik s.p., 1410 Zagorje, Selo 65 telefon: prodaja 0601/64-729, servis 0601/63-399 Mazda 28.490 DGM 323 p —O—0 26.990 DEM 323 1.5i - 16V Safety l^lima ima poleg osnovne opreme serijsko ABS in .klimatsko napravo. Dvojna ameriška zračna blazina °ter bočna in prednja zaščita pred udarci sta tako ali tako serijsko vgrajeni. 323 F l,5i Fast samo 25.490 DGM ZA TA DGNAR, NAJBOUŠA ODLOČITEV 27.990 DGM mazoa MAZDA NAJ BO OMEJENe KOLIČINE — ti PRODAJA VOZIL MAZDA - SERVIS - PRODAJA REZERVNIH DELOV - LIČARSTVO KLEPARSTVO - AVTOVLEKA - PRODAJA BARV GLASURIT - RENT-A-CAR ir.F. Zf-lC 4 P Na Izlakah vre... UVODNIK V tej številki zaokrožujemo temo o TET 3, pa je vendarle ne zapiramo. Verjetno se bomo občasno še vračali, saj bodo verjetno poslej zadevo vzele v roke stranke, politiki pa tako stvari zameglijo, da večkrat tudi sami ven ne vidijo. Dejstvo pa je, da so Zasavčane razdelili, da se bomo sami požrli in vsevprek skregali... Še tisti, ki se potegujejo za isto stvar, so se sporekli... Deli in vladaj - debelih dva tisoč let že poznajo to metodo, pa še kar vžge. Da bi bralci Zasavca tudi spoznali nekatere skrivnosti umetnosti iz denerja denar delati, nam sodelavka Darja Kanduti skuša odstirati tudi te tančice. V "Akciji" vam skušamo poleg nagrad približati tudi znane Zasavce z neobičajne plati. Sicer pa ugotavljamo, da smo Zasavci zelo mahnjeni na čistočo, če le lahko smeti za prvim voglom pustimo. Ne verjamete! Poglejte na likof. Pa še vam bomo prikazovali različne "svinjarije"! Pa smo spet na začetku zgodbe... Mojmir Maček A* * 6 10 17 24 Zanimive pobude Zelenih TET ■ zveličanje ali poguba Na obisku pri Karliju Gorjupu Smeli načrti Potrošnje 28j Miš-Maš Šport Mali oglasi Naslovnica: MORJE MEGLE FOTO: Peter Ravnikar ’ ZASAVCA izdaja Zasavc d.o.o., Cesta 20. julija 2c, 1410 Zagorje ob Savi. V.d. direktorja: Peter Ravnikar. Časopisni svet: Sandi Češko Roben Halzer. Franci Kadunc, Branko Klančar. Janez Knez. Darka Lipičnik, Jože Ranzinger ml.. V. d. glavnega in odgovornega urednika' Mojmir Maček. Uredniški odbor: Mia Južina (Reportaže), Peter Motnikar (Zdravo telo), Fanči Moljk (Miš maš), Primož Kostajnšek (Kronično), Igor Goste, Polona Malovrh, Katja Sladič, Petra Lipec, Spela Bolarič. Roman Rozina. Redakcija se zaključuje ob ponedeljkih ob 12. uri. Računalniški prelom: Multima d.o.o., Kisovec. Prodaja in trženje: tel.: (0601) 64-250, 64-166; fax: 64-494 Tisk' Padežnik Laško Naslov uredništva: Zasavc, Cesta 20. julija 2c, 1410 Zagorje ob Savi. Tel.: (0601) 64-250,64-166; fax: 64-494. Zasavc je štirinajstdnevnik izhaja ob četrtkih. Letna naročnina znaša 5.850 SIT, naročnina za tujino 119 DEM ali druga valuta v protivrednosti. Odpoved naročnine sprejemamo v pisni obliki po obračunskem obdobju. Na podlagi zakona o prometnem davku ( Ur. list RS, št. 4/92) in mnenja Ministrstva za informiranje (št. 23/283-92, z dne 5.5,1992) sodi časopis med proizvode informativne narave po 13. točki t.št. 3, za katere se plačuje 5-odstotni davek od prometa proizvodov. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Brez dovoljenja urednika ponatis člankov ni dovoljen. 12. SUŠCA 1998 ■Hi ,*r . ^ NE BI BILI DRŽAVI V BREME, AMPAK V PONOS Izlake se očitno pridružujejo tistim (okoli sto jih je) slovenskim krajem, ki želijo postati občina. Avtorji pobude menijo, da se bodoča občina lahko pojavi v treh ozemeljskih mejnih okvirjih. Po prvi varianti bi občina mejila na Litijo, Moravče, Lukovico, Kamnik, Žalec in Zagorje, vključevala pa bi KS Mlinše-Kolovrat, Čemšenik in Šentgo-tard. Seveda, če bodo krajani omenjenih krajev za združitev v občino Izlake. Občina bi v tem primeru merila 65km2, imela pa bi približno 4000 prebivalcev. V kolikor se na referendumu v omenjenih KS ne odločijo enotno za vstop v izlaško občino, bo, če bo izglasovana, pač manjša. Obstaja pa tudi možnost, in to je tretja varianta, da se nobena omenjena KS ne priključi Izlakam. Občina bi bila v tem primeru še manjša, merila bi llkm2 in imela okrog 1800 prebivalcev. Mejila bi le na občino Zagorje. Seveda se lahko pripeti, da državni zbor enostavno ne razpiše referenduma ali pa ga razpiše, pa se Izlačani odločijo v nasprotju s pričakovanji pobudnikov nove občine. Po tiskovni konferenci, ki jo je konec februarja pripravil odbor pri svetu KS Izlake za ustanovitev občine Izlake in kjer so predstavili pot za ustanovitev občine od iniciative naprej, smo se pogovorili o nekaterih aktualnih vprašanjih poslcusa ustanavljanja občine Izlake, s predsednikom KS Izlake g.Janezom Vidmarjem, predsednikom odbora prof. Jožetom Lebarjem in s članom odbora Rudijem Dobčnikom. Predvsem nas je zanimalo vprašanje zakaj je znova dozorela želja po lastni občini. Jože Lebar na to odgovarja, da v zadnjih štirih letih življenje v skupni občini Zagorje kaže, da svojo občino resnično potrebujejo. Kajti v tem obdobju seje pokazalo, da se vsi manjši in večji problemi na Izlakah ne rešujejo dovolj hitro, vedo pa kako pomemben je danes čas. Mnogi problemi bi se v kolikor bi že leta '94, ko so se Izlačani na referendumu odločali o svoji občini (za občino Izlake jih je bilo 46%) izglasovali svojo občino, hitreje reševali. Tako sedaj v Zagorju odločajo in ne na Izlakah, ali se bodo za Izlačane aktualni problemi reševali ali prestavljali v prihodnost. Janez Vidmar pravi: "Ponovna želja po lastni občini je prišla povsem spontano. Sam, kot predsednik KS pri delu čutim veliko potrebo po lastni občini. To se vidi v tem, da se krajani s svojimi problemi, pobudami obračajo na našo KS in ne na občino. Žal pa v KS nimamo nobenih kompetenc, da bi jih reševali oz. realizirali. Tako se o naših problemih ali bodo ali ne rešili nek problem, ki za njih mogoče niti ni velik, za Izlačane pač, odločajo drugi. Z denarjem (glavarino), ki ga krajani KS prispevamo v skupni občinski "Žakelj" bi, če bi imeli lastno občino mnogo več postorili. V to sem trdno prepričan." Seveda pa je še kako aktualno tudi sledeče. Že na referendumih leta '94, ko smo se Slovenci odločali o tem v kateri občini želimo živeti, se je dogajalo, da so nekje npr. izglasovali svojo novo občino, a so naši politični predstavniki to najbolj demokratično odločitev državljanov enostavno "prezrli". Veliko je takih primerov. Rezultati referendumov za državo niso bili obvezujoči. Nekaj podobnega se dogaja tudi tokrat. V državnem zboru je več kot 90 uradnih predlogov za ustanovitev novih občin, a kakor izgleda bodo naša vlada in poslanci "požegnali" le nekaj teh želja. Le nekaterim (verjetno po nekem političnem ključu) bodo naši voljeni predstavniki ljudstva dovolili referendumsko odločanje. "Ja, žalostno je tudi dejstvo", pravi Lebar,” da moramo iti s svojo pobudo za ustanovitev občine Izlake skozi 5-6 rešet preden, in če, pride do referenduma". Pobudo oz. elaborat so tako poslali v državni zbor (en izvod tudi na naslov občinskega sveta) , ki ga ta potem pošlje v Zagorje, kot prizadeto občino, da poda svoje mnenje nazaj v DZ. Vsa dokumentacija gre potem v odgovarjajoči vladni resor in potem ponovno nazaj v DZ, kjer poslanci odločijo o razpisu referenduma ali ne. Določijo tudi referendumski okoliš. Seveda vse to ni demokratično, toliko bolj če vemo, da tudi rezultati na referendumu niso obvezujoči. Po mnenju naših sogovornikov bo slej ko prej moralo priti do spremembe lokalne samouprave. KAOS PRI USTANAVLJANJU OBČIN Zanimiva je ocena Rudija Dobčnika, ki pravi, da je ustanavljanje občin pri nas en sam kaos. Mnenja je, da leta 94, ko smo se referendumsko odločali o novih občinah, ne tisti, ki so lokalno samoupravo pripravili, in ne državljanom ni bilo jasno naslednje: Zakaj nove občine, kakšne naj bodo, kako se naj nove občine ustanovijo, način financiranja, kaj bo s KS..? "Zaradi "kaosa" se je takrat leta 94 država odločila, da izidov referenduma kratko malo ne upošteva in je sama v nasprotju z izraženo voljo odločila, kje bodo in kje ne nove občine”. Dobčnik ponuja v razmislek tudi nekaj odgovorov na zgornja vprašanja. Občina je in mora biti osnovna in temeljna skupnost vsake države. To je naravna in zgodovinska logičnost in potreba. V občini občani neposredno odločajo o sebi, v okviru in v obsegu pravic, ki so dogovorjene in predpisane v državi. Naj bo takšna, za kakršno se odloči skupina ljudi, ki skupaj živi v nekem kraju, brez meril kot so: število prebivalcev, banka, šola... Zanimiv je tudi primer iz Nemčije, kjer poznajo tri vrste občin: občina, ki šteje lahko tudi samo 100 občanov, nadobčina, ki jih določi država in jim zariše ozemlje. Ta nadobčina za vse (tudi za občine) opravlja državniške posle. Poznajo pa še občine s posebnimi pravicami, ki pa skrbijo le zase. Sprašuje se zakaj v Sloveniji ne povzamemo prakse lokalne samouprave iz evropskih držav, ki je tam preizkušena in zakaj take ovire pri ustanavljanju občin? Kakor vse kaže, bo potrebno počakati kaj bo prinesel čas. Izlačani so željni svoje občine, gospodarsko so dovolj trdni, imajo vse potrebne ustanove za normalno delovanje občine od šole, vrtca, banke, pošte, številna društva, bencinski servis, zdravstveni dom, dom ostarelih, cerkev... Kakšne so želje države oziroma kako se bo le ta odločila, se pa zaenkrat še ne ve. Tekst Igor Goste Foto ZAna OGORČENJE IN ŠE KAJ Izlaška pobuda odcepitve in osamosvojitve je očitno spodbudila zagorskega župana Matjaža Švagana, da je sklical tiskovno konferenco, na kateri se je zbralo veliko predstavnikov "sedme sile", kar kaže na to, da je odločitev KS Izlake, da zaživi samostojno, še kako aktualen dogodek. "Namen tiskovne konference", kot je poudaril župan, "je odgovor občine Zagorje na nekatere neutemeljene "obtožbe" (gre za javne nastope pobudnikov) odbora za ustanovitev izlaške občine ter nenazadnje zaradi tistih ogorčenih krajanov, ki so jih Izlačani brez njihove vednosti in pristanka priključili v predvideno občino Izlake. Gre za KS Mlinše- Kolovrat, Čemšenik in Šentgotard". Vprašal sem:"Od kje podatki o ogorčenosti? So ogorčeni vsi krajani omenjenih KS?" Odgovor sklicateljev novinarske konference se je glasil:"To so povedali predstavniki vodstev KS." (???) Povedal je še, da ne drži trditev , da se v KS Izlake premalo vlaga, celo nasprotno. "V dobrih petih letih mojega vodenja občine, so Izlake dobile skoraj 500 mio SIT", trdi župan in dodaja:"Lani je KS Izlake samo za investicijo v vodovodni in kabelski sistem in plinovod dobila 100 mio SIT". Pravi še, daje to več kot znaša osnovna glavarina. Predsednik občinskega sveta Janez Vovk, ki je tudi sodeloval na tiskovni konferenci, je kot prvo poudaril, da ne govori v imenu občinskega sveta temveč v svojem imenu. Pravi, da so Izlačani pobudo poslali tudi na njegov naslov (ne pa tudi županu) in dajo bo uvrstil na dnevni red prve naslednje seje občinskega sveta, da se izreče. Ker je ustanovitveni odbor očitno zamudil prvi krog ustanavljanja novih občin, gre po njegovem očitno za predčasno volilno propagando ali pa za neke osebne ambicije oziroma zamere iz preteklosti. Je pa tudi mnenja, da so razlogi za ustanovitev občine Izlake s strani avtorjev pobude po kakovosti na nivoju osnovnošolske naloge iz spoznavanja narave in družbe. Predvsem pa ga je zbodel narodnostni vidik , ki ga med drugimi navajajo avtorji. Če bi ga prebral predsednik Milan Kučan, bi se gotovo zgrozil in ponovno spisal protest o pojavih nestrpnosti pri nas. Če zaključimo. Župan in predsednik občinskega sveta sta prepričana, da Izlačani dobijo več sredstev sedaj , kot bi jih dobili, če bi bili samostojna občina. V KS Izlake (pobudniki) pa menijo, da največ pridobijo že s tem, ker bodo sami odločali o sebi. P.S., Dan po tiskovni konferenci v Zagorju pri županu, sta se predstavnika občine Zagorje g. Vovk in Omahne, udeležila sestanka Odbora na sedežu KS Izlake, kjer so ju člani odbora detaljneje informirali o opravljenih aktivnostih in razlogih ustanavljanja občine Izlake. Gospod Vovk je med drugim povedal, da bi bile tudi njegove izjave na tiskovni konferenci bolj "blage", če bi se sestali že prej. Predlagal je in ni bil edini, da naj se "žogica umiri" in naj se vsi nadaljni dogodki odvijajo v mirnem ozračju. Pa čeprav so mnenja enih in drugih nasprotujoča. Predstavniki odbora pa so zatrdili, da jim je žal, če nekateri razumejo narodnostni vidik v nasprotju s tem, kar po njihovem mnenju pomeni. Tu ne vidijo nobene "nestrpnosti" ali kaj drugega. Tekst in foto Igor Goste LITERARNO GLASBENI NASTOP IN RAZSTAVA SLIK V torek, 3.marca, je bil v večernih urah v litijski knjižnici zanimiv kulturni dogodek. Predstavili so se trije avtorji; pisatelj Miha Jensterle, kantavtorZdene Vodopivec in slikarka Nada Jensterle. Miha Jensterle je pisatelj, prevajalec, alpinist, svetovni popotnik in turistični vodič. Njegovo razmišljanje o življenju in vsem, kar vanj sodi, prinaša šest knjig: Ali sem živ mrtvec, ali sem človeško bitje. Zakaj vojna? Ugovor vojni, Anonimus, kdo joka? in Komu žrtvujemo otroke? Miha Jensterle je prevedel tudi tri knjige indijskega misleca Krishnamurtija. Odlomke iz knjig je brala njegova žena. Nada Jensterle, ki je zdravnica - kirurginja, popotnica in tudi slikarka. Slikati je začela pred tremi leti na popotovanju v Avstraliji, ki je polna neobrzdanih barv. Te barve, podobe in ljudi je Nada Jensterle realistično ujela na platna, kijih razstavlja širom po Sloveniji. Svoje pesmi, ki so hudomušne, satirične in tudi neprizanesljive, saj zadevajo v bistvo našega vsakdana, je ob spremljavi kitare zapel kantavtor Zdene Vodopivec. Vse, ki ste prireditev zamudili, obveščamo, da bo razstava odprta še do petka, 13.marca. Joža Ocepek USPEL KULTURNI DAN Minuli teden so v Osnovni šoli v Šmartnem pri Litiji učiteljice slovenskega jezika s sodelavci pripravile zanimiv kulturni dan na temo "Sporočanje" in sicer za učence predmetne stopnje. Štiri šolske ure so učenci ustvarjali na določeno temo (petošolci o klobukih, šestošolci o Martinu Krpanu, sedmošolci o Prešernovem Povodnem možu in osmošolci na temo V avtobusu), zadnji dve uri pa so v različnih oblikah svojo ustvarjalnost tudi prikazali na skupnem nastopu. Leta je pokazal nešteto domiselnosti, ki jih je bilo toliko, daje za nekatere zmanjkalo časa. Boris Žužek J ■ 77. j j f~ u G C Namesto TET 3 razvojni tolar za prestrulcturiranje Zeleni Slovenije in Trbovelj ter Zelena alternativa Slovenije so 5. marca, v Trbovljah, na političnem srečanju predstavili pobudo za spremembo predlaganega zakona o Termoelektrarni Trbovlje 3 v zakon o razvojnem tolarju za Zasavje. Po njihovem mnenju je namreč teza, da naj bi bil projekt TET 3 bistvenega pomena za reševanje zasavskega gospodarstva, sprevržena, ker bi ga zavrl, saj bi nase vezal ves siceršnji za Zasavje razpoložljivi finančni kapital. Srečanja so se udeležili tudi predstavniki nekaterih strank občinskih odborov, sindikata in župan občine Trbovlje, ki so skoraj soglasno podpirali stališče o izgradnjni TET 3 in s tem o ohranjanju dobršnega dela obstoječih delovnih mest v rudniku Trbovlje-Hrastnik in v TET. Predstavniki Zelenih in Zelene alternative so izrazili prepričanje, da bi se denar v višini pet milijonov DEM, ki je namenjen v proračunu za izgradnjo TET 3, dalo v Zasavju uporabiti tudi bolj smotrno. Parlamentarnim političnim strankam so tako predlagali, naj podprejo pobudo o preimenovanju Zakona o poroštvu RS za najetje posojil za izgradnjo TET 3 v Zakon o ekonomskem, socialnem in ekološkem prestrukturiranju Zasavja (500 milijonov DEM v enaki strukturi in obsegu). Menijo, da če bi vlada namesto "podtaknjene" resolucije o strategiji rabe in oskrbe z energijo v RS državnemu zboru najprej predlagala moderen energetski zakon, bi bila ta povsem drugačna, saj bi proizvodnjo električne energije iztrgala iz realsocialističnega produkcijskega odnosa. Predsednik Zelenih Slovenije, Miha Jazbinšek se je med drugim zavzel za nek generalni razvojni program Trbovelj, ki bi zagotavljal nova delovna mesta in prestrukturiranje Zasavja. Menil je, da s tem ko je vlada z amandmaji pripravljena zagotoviti finančno konstrukcijo za izgradnjo TET 3 v višini 500 milijonov DEM, je pripravljena ta denar tako ali drugače vložiti v razvoj Zasavja. Apeliral je na predstavnike političnih strank, naj bi še enkrat razmislili o projektu TET 3. Vprašal seje tudi, če ni to priložnost, da se ta pripravljenost države izkoristi bolj perspektivno - s pomočjo javnih natečajev - za nove, dolgoročnejše razvojne programe, ki bi jih finančno stimulirala država, namesto projekta izgradnje TET 3. Na ta način bi, po mnenju Jazbinška, lahko prišli tudi do novih delovnih mest, česar pa TET 3 ne zagotavlja. Poleg tega bodo v rudniku težili k še nadaljnjemu zmanjševanju zaposlenih. Predsednica Zelene alternative Slovenije, dr. Metka Filipič je menila, da projekt izgradnje TET 3 iz ekološkega vidika ni sprejemljiv za Slovenijo in Zasavsko področje in sicer zaradi emisije C02, kot tudi zaradi slabe kvalitete zasavskega premoga, ki ima izredno visoke vsebnosti S02. Žveplo pa kljub čistilnim napravam, ki preprečijo izpust le-tega v zrak, ne izgine, ampak problemi nastanejo drugje v okolju. Po mnenju Filipičeve je projekt izgradnje TET 3 očitno edini, ki ga država ta hip namenja Zasavju. Vendar pa v stranki menijo, da ta projekt ne bo pripomogel k razvoju Zasavja ampak ga bo zavrl, saj v prihodnosti ne bo več posluha za perspektivnejše programe v Zasavju, ki bi dali ljudem boljša, kvalitetnejša in ustreznejša delovna mesta. Takšna, ki bi preprečila odhajanje mladih iz tega dela Slovenije. Dr. Leo Šešerko, generalni sekretar, je poudaril, da Zeleni podpirajo zahteve po delovnih mestih na tem področju, ki pa bi morala biti "gospodarsko zdrava" - delovna mesta, ki se sama ekonomsko pokrivajo. V projektu TET 3 pa tega ne vidijo. Menil je, da v tem porjektu tudi kvaliteta premoga v naslednjih tridesetih letih ni jasno razčlenjena. Niso točno definirani parametri emisij, ki bodo posledica kurjenja, če do te gradnje pride, zato je menil, daje potrebno ta program ponovno pregledati in ga revidirati. Predstavniki posameznih območnih odborov političnih strank se v glavnem niso strinjali s pobudo Zelenih in Zelene alternative. Predlagateljem so očitali dokajšno mero nestrokovnosti in nepoznavanja problematike, zlasti investicijske dokumentacije o izgragnji TET 3. Po besedah župana Trbovelj, Janeza Malovrha, so v občinskem svetu Trbovelj dosegli konsenz, da je izgradnja TET 3 in ohranitev delovnih mest v rudarstvu, trenutno edina alteranativa za Trbovlje in Zasavje. Direktor Rudnika Trbovlje-Hrastnik in predstavnik LDS Trbovelj, Aljoša Kink je ugotovil, da bi bila pobuda Zelenih in Zelene alternative sprejemljiva le v primeru, če bi ta pobuda o razvojnem tolarju za Zasavje bila dana ob nadaljnemu obratovanju rudnika in ob izgradnji TET 3, ter s tem ob ohranjanju obstoječih delovnih mest. V primeru, ko pa jim pobudniki predlagajo zapiranje rudnika in s tem še novih nekaj tisoč brezposelnih, šele na to pa nove razvojne programe, je to po njegovem zavajanje, politična igra, ki ni strokovna in utemeljena. Zato, po mnenju Kinka, takšne pobude ne morejo sprejeti. Direktor razvojno-investicijskega sektorja v TET, državni svetnik ter predstavnik ZLSD, Branko Lukšič je podobno ugotovil, da predlagatelji razpolagajo z nekaterimi zavajajočimi podatki in jim očital nepoznavanje dokumetacije o TET 3. Poudaril je, da se študije o idejnem projektu TET 3 narejene strokovno, iz vseh vidikov, ter da je gradnja tega objekta ekonomsko in gospodarsko opravičljiva. Izrazil je zaskrbljenost, da bi Zeleni in Zelena alternativa s svojim početjem preprečila dokončno odločitev o usodi rudarjenja in TET 3 v Državnem zboru. Za naš del Slovenije je namreč najslabše ravno neodločanje za ah proti izgradnje TET 3. Janez Lipec, predstavnik občinskega odbora SLS, je podal stališče, da se bo podobna razprava ponovila najkasneje čez 20 ali 30 let, ko bo situacija v Zasavju podobna. Zato je izrazil željo, da se ta čas izkoristi. Menil je, da je ključno vprašanje, kaj v Zasavju sploh želimo po letu dva tisoč. V SLS se bodo tako s pomočjo ministrstev lotih strategije razvoja Zasavja. Mia Južina KNJIŽNICA DOBILA V DAR 500 KNJIG i Malokrat se zgodi, da se ljudje odločijo, da knjige, ki sojih zbirali njihovi predniki in tudi sami vse življenje, nato podarijo knjižnici. To je storil v sredo, 4.marca, naš občan Janez Mehle iz Ceste komandanta Staneta 12 v Litiji. Knjižnici je namenil večino svoje zbirke leposlovnih in starih knjig, ki je štela 500 izvodov. V knjižnici so bili knjig zelo veseli, saj so nekatere še iz prejšnjega stoletja, veliko pa je tudi takih, ki so izšle v zadnjih dvajsetih letih. Zlasti so jih zanimali prvenci izdaj slovenskih pisateljev, ki nedvomno sodijo na police splošnih knjižnic kot zgodovinska vrednost časa, v katerem so izšle in nazoren prikaz izhajanja slovenske literature. V naslednjem tednu bodo podarjene knjige temeljito pregledali in se odločili, katere bodo vključili v svojo zalogo in katere bodo počakale, da bodo z njimi nadomestili že iztrošene knjige. Knjižnica je darovalcu Janezu Mehletu v hvaležnost poklonila eno samo knjigo z naslovom Zgodovina kiparstva, slikarstva in umetnostne arhitekture. Joža Ocepek .Ivšs.TU | BORZNO POSREDNIŠTVO V ZASAVJU Borznoposredniška hiša Certius iz Ljubljane je 1. marca na Cesti 20. julija 2c v Zagorju odprla svoje predstavništvo za Zasavje. Ukvarja se z odkupom delnic pooblaščenih investicijskih družb in podjetij. Sprejema tudi naročila za nakup in prodajo vrednostnih papirjev. Upravlja s finančnim premoženjem strank, poleg tega pa strankam svetuje pri izdaji in nakupu ter prodaji vrednostnih papirjev. Kot pravi pooblaščeni predstavnik zasavske poslovalnice Certiusa,Peter Praznik, želijo z odprtjem stalnega predstavništva Zasavčanom skrajšati pot do tovrstnih storitev. Boštjan Grošelj SVEA ZAGORJE SPET NAJBOUŠA Zagorsko podjetje SVEA d.d. seje, kot že vrsto let, tudi letos predstavila z novimi kuhinjskimi programi, na mednarodnih sejmih, tokrat na Skopskem sejmu MEBEL 98, v začetku marca. Najvišje priznanje, nagrado, ZLATI MOST so prejeli 4. marca 98, za kuhinjski program BRIGITA. Strokovno komisijo so prepričali nova oblikovna, funkcionalna in estetska privlačnost, da se je enoglasno odločila proglasiti program BRIGITA, kot najboljši. MM Da praznik žensk, 8.marec, še ni zamrl, je potrdila ekipa KBM z organizacijo testnih voženj za ženske z vozilom Seat Arosa. Vozila so lahko preizkusile vse, ki so prišle po 1 Oh pred Pizerijo Tik-Tak v soboto, T.marca. S kuponom, ki so ga dobile v našem časopisu, pa so lahko dobile tudi pijačo v omenjeni piceriji. ZAna DARJA KANDUTI IN BORZNE ROTACIJE TER BANČNE VEZAVE DELNICE Mesečni Število zaslužek v dni 100.000 sit trgovanja KOTACIJA A Lek A 12331 20 Krka 13891 20 Kolinska 4281 20 Radenska 1198 20 Droga Portorož -170 20 Istrabenz -1394 20 Luka Koper -4406 20 Petrol 3443 20 Emona Obala Koper-1818 20 Mercator -7005 20 KOTACIJA B Etol -271 20 Kovinotehna 12568 19 KOTACIJA C Cetis -193 20 Helios -970 20 Fructa -1120 19 Lisca -2988 20 Dadas 16556 2 Tosama -4196 17 MESEČNA VEZAVA ZA 100.000 sit Nova Ljubljanska banka d.d.1000 SKB banka 900 Banka Celje 1000 UBK banka 1100 Nova KBM 1000 Credianstalt 1060 BankAustria 1000 Ljubljanska banka Posavje 1000 RAST MARKE SRED. TEČAJA BS 0.074 % VIŠINA INFLACIJE 0.9 % Vir: podatki iz borzne tečajnice. V februarju je vrednost indeksa SBI končno porastla in se močno približala meji 1500 indeksnih točk. Porast je znašal kar76 indeksnih točk. Največ zaslug za njegovo rast imajo dosežene rekorne vrednosti delnic Leka, Krke in Kovinotehne Vrednost Kovinotehne se je povzpela zaradi sklenitve ugodne trgovske pogodbe s tujim partnerjem. Le-ta naj bi Kovinotehni doprinesla širši asortiman proizvodov, dostopnejše cene, večjo prodajo ter dobiček. Vse to pa bi pozitivno vplivalo na vrednost delnic na borzi. Pri delnicah Leka in Krke pa je vzrok rasti v izredno visokem povpraševanju dveh borznoposredniških hiš. Zelo močan porast je bil zabeležen tudi pri kratkoročnih vrednostnih papirjih, to je blagajniških zapisih sedme izdaje. Blagajniškim zapisom je cena porastla zaradi podražitve naftnih derivatov, višina popusta pri nakupu je namreč odvisna od rasti cen življenjskih potrebščin ( višja kot je višji je popust in s tem višja cena na borzi). Konec meseca se je cena povzpela na celo 3600 SIT za komad, tako da je posameznik kupil za 100.000 sit je z njimi zaslužil dobrih 45000 SIT. Kar pa je najpomembneje - od tega zaslužka ne v prihodnjem letu ne bo plačal davka. Samo želimo si lahko, da bi še bile “spomladanske odmrznitve” cen, ker potem bi si zares lahko dodobra napolnili svoje denarnice. Pri večini ostalih delnic do večjih sprememb ni prišlo. Petrol je nekajkrat poskušal preseči vrednost 20500 sit, a mu žal ni uspelo. Prav tako je bilo opaziti izpostavljanje delnic Radenske. Cena jim je konec meseca celo porastla za okoli dva odstotka, vendar večje moči za nadaljnjo rast ni opaziti. Še vedno si niso opomogle delnice Mercatorja. Njihova vrednost se drži cene okoli 4000 SIT, ki bi jo lahko označili tudi kot psihološko vrednost. Nadaljnje gibanje ceneje odvisno od saniranja problemov v podjetju. V kolikor bodo težave rešene ugodno in hitro, se bo cena zopet dvignila na raven okoli 6000 SIT za delnico. Za odgovor ali je rast, ki jo vodita le dve močni farmacevtski podjetji tudi realna in zanesljiva, bo potrebno še počakati. Vsekakor so nakupi pri the cenah ali pa samo maksimiziranje zaslužka zelo rizični. Zato seje temu pametneje odreči in počakati na bolj ugoden trenutek nakupa ter zaslužiti. OPOMBE K TABELI objavljene kot drobni tisk MESEČNI ZASLUŽEK NA 100.000 VLOŽENIH SIT: je računan kot razlika med prvo in zadnjo ceno delnice v tekočem mesecu. Negativni zaslureek (izguba) pomeni, da je bila cena delnice konec meseca nižja od cene na začetku, pozitiven (profit) pomeni, da je cena tekom meseca rastla. V višino zaslužka ni vračunana inflacija in stroški nakupa ter prodaje delnice. KOTACIJA: je kakovostna uvrstitev delnic na borzi. Kotaciji A in B sta prvovrstni kotaciji, ki prinašata lastniku tudi določeno zaščito, npr. cena delnice v enem dnevu ne more pasti ali porasti za več kot 10 %, glede na prejšnji dan trgovanja. S tem je investitor delnoc zaščiten pred nenadno izgubo premoženja ali pa se pri naraščanju cen ima možnost vključiti v spiralo rasti cene delnic in s tem nekaj zaslužiti. Za delnice kotacije C takšne ali podobne omejitve niso predpisane. Izguba ali zaslužek sta zato lahko večja in hitrejša. ŠTEVILO DNI TRGOVANJA: je pomembno zato, ker netrgovanje prinaša nelikvidnost. Pomeni, da je delnica, s katero seje trgovalo le nekajkrat na mesec zelo rizična. Ko bomo potrebovali denar, te delnice ne bomo mogli prodati po ceni, ki je objavljena v tečajnici, temveč po mnogo nižji. S tem bomo imeli izgubo. Najbolje je, da se z delnico ustvarja promet vsak dan. Npr. kot na banki, ko lahko denar z računa dvignemo vsak delovni dan, ne pa le nekajkrat na mesec. r, t t !p:*: NOČNO SANKANJE Z VRŠIČA Tema kot v rogu, na nebu stotine zvezd, mi pa oblečeni kot severni medvedi uživamo v čudoviti nočni pustolovščini Decembra smo bili vst tako zasedeni, da nam ni uspelo speljati izleta. Zato pa smo v januarju začeli s toliko več energije. Že lep čas smo planinci Srednje šole Zagorje sanjali o nočnem sankanju z Vršiča. Z agencijo Julijana iz Kranjske Gore smo se tudi dogovorili za datum - 1 S.januar. Ne vem, kaj je bilo, toda ta nesrečna trinajstica nam je res prinesla smolo, saj je tisti dan deževalo in s sankanjem ni bilo nič. Dobili smo nov datum - nedelja, 25.januarob 19.30. Nedelja - nič kaj pripraven dan. Ura 19.30 - blazno pozna. Toda te dogodivščine smo bili tako željni, da smo rekli: "Gremo, pa četudi sekire padajo z neba!" Končna številka je bila 18 komadov. Usodni datum seje približeval in nekateri so na veliko pakirali, drugi pa smo imeli vso kramo v nahrbtnikih še od prejšnjega tedna, ko je zadeva padla v vodo. Ob devetih smo krenili iz Zagorja, seveda tudi to pot z okrepčilom naših sponzorjev. Glede na to, da smo udeležence pobirali še v Litiji, Šentjakobu in Kranju nam je šlo bolj počasi, toda ob pol dvanajstih smo se le pripeljali v Planico in nekateri peš v Tamar.Naše oči, ki že lep čas niso videle snega, so bile z nami vred zelo navdušene. Ko smo se naužili te lepote, smo se podali nazaj v Planico. Nekateri smo šli na skakalnico velikanko - ne vem, ali smo bili neumni ah pogumni, toda stopnice so bile precej ledene in kmalu nam je bilo jasno, zakaj so tisti pred nami lezli kot polžki. Kmalu smo jo mahnili v Kranjsko Goro. Skoraj vsi smo šli na pizzo, ker smo imeli kot bodoči sankači popust. Vsakih nekaj minut smo pogledovali na uro (to se nam je dogajalo ves popoldan) in komaj čakali, kdaj bo čas za odhod. Toda minute so lezle tako počasi... Približno smo vedeli, kaj nas čaka, ampak... malo strah nas je vseeno bilo. Nekateri se nismo sankali že 15 let. Končno so kazalci le prilezli na sedem. Pričelo se je VELIKO OBLAČENJE. Oblekli smo se kot medvedi, saj nas v tej zimi še ni tako zeblo. Nekateri so nataknili tri hlače, drugi dve kapi, tretji kombinezon in še bundo povrhu. Sreča, da je bila že noč... In zopet smo bili prehitri. Počakati je bilo treba še deset minut. Odštevali smo jih kot pred izstrelitvijo rakete. In KONČNO. Terenska vozila so bila tukaj in po deset komadov se nas je zložilo v avte. Sledila je vožnja na Vršič do 17.ovinka. Med vožnjo nam je voznik dajal navodila za sankanje, povedal pa nam je tudi za žival, ki skače iz gozda, ima 10 cm dolge kremplje, ker napada samo ženske pa moramo vso pot v dolino na ves glas kričati. Oh, kako veselo smo ga ubogali, pa ne zaradi te "pošasti". Dobili smo sanke, čelne svetilke, nato pa hajd, na pot. Priznati je treba, da nas je bilo kar strah. Ene bolj, druge manj. Noč je bila mrzla, na nebu na tisoče zvezd, mi pa sami sredi gozda. Posamič smo štartali, tako, da si imel občutek, da daleč naokrog ni nikogar. Vse naokrog ena sama opojna belina (kdo je že to napisal?), ki je odsevala v soju svetilk. Sani pa so tiho drsele. Če je šlo prehitro, smo zavirali, če prepočasi, pa poganjali. Prvi trije kilometri so ob soju bakel na ovinkih hitro minili. Pri Koči na gozdu smo imeli postanek, kjer so nekateri pili čaj, drugi se greli, nam pa je bilo vroče od razburjena in navdušeni smo govorili drug čez drugega kako je šlo. Zopet smo sedli na sani. Tudi drugi del proge je bil kmalu za nami in kot vedno po izletu se sprašujemo tudi zdaj: Zakaj vse lepe stvar tako hitro minejo? Doživetje je bilo enkratno in neponovljivo. Začutili smo čar zimske pravljice in naše navdušenje se ni poleglo vse do Zagorja, pa čeprav je v avtobusu smrdelo po nafti, pa tudi kurjava je bila zelo slaba. Bili smo zaviti v bunde in šale, toda v sebi smo čutili toplino čarobnega nočnega doživetja... Da tudi tokrat nismo bili lačni in žejni, se zahvaljujemo Pizzeriji Tik-Tak, Pekarni Klasje, Pekarni Hamiti Mučaj, Mesarstvu Jurmes, prodajalni sadja Bino & CO., vsi iz Zagorja ter Sadju-zelenjavi Misimi Nuri iz Trbovelj. Vsem najlepša hvala! Srednja šola Zagorje i mentorico Mileno Horvat MLADINSKI PIHALNI ORKESTER GLASBENE ŠOLE ZAGORJE - VIVA JE IMEL OBČNI ZBOR Konec februarja je predsednik upravnega odbora Vladimir Kojnik sklical občni zbor omenjenega orkestra. Ugotovili so, da je bilo preteklo, peto leto, polno in uspešno, saj je bil orkester na štirih gostovanjih v tujini in imel 17 koncertov, pripravljajo se na izdajo novega CD-ja, na novo so pripravili 12 skladb, tako, da jih trenutno suvereno obvladujejo petdeset. Ti podatki kažejo na zavzetost dirigenta Draga Peterlina in seveda mladih glasbenikov, da mu sledijo. Očitno je, daje strokovno in pedagoško delo na zavidljivem nivoju, in da "delajo prave stvari na pravi način,” kot seje izrazil predsednik. Ni zanemariti dejstva, da je odnos starši -orkester pravi, saj so prvi prepričani, da so otroci v pravih in varnih rokah, tako na potovanjih, koncertih in vajah, kar gre zasluga tudi Glasbeni šoli Zagorje in njeni ravnateljici Danici Kovač. Finančno je bilo leto uspešno in naporno, saj je bilo potrebno za vse dejavnosti obrniti okrog 8 milijonov tolarjev. Se pa srečujejo s prostorskim problemom, saj cel orkester v prostorih glasbene šole ne more več igrati, tako, da so zelo hvaležni, ker lahko vadijo v Delavskem domu. Mimogrede velja omeniti, da je župan Matjaž Švagan izrazil vso podporo orkestru in glasbeni šoli, saj naj bi v tretje tisočletje oboji stopili v razširjenih prostorih ali pa vsaj ob Vivini deset letnici. Nastopov in gostovanj v tujini bo predvidoma šest, doma pa osem, za katere že vedo, iz izkušenj pa pričakujejo, da se bo številka povečala za kakih deset, zaradi poznega planiranja drugih nosilcev prireditev. V tem letu bi radi kupili sedem novih inštumentov, stojala, skladbe, dopolnili garderobo... MM KONCERT DVEH PEVSKIH ZBOROV V domu Svoboda v zgornjih Trbovljah so 27. februarja pripravili celovečerni koncert dveh pevskih zborov. V prvem delu koncerta je MePZ ■n ,i 3 -m. n Pisma bralcev Zasavc objavlja odmeve na prispevke v časopisu in mnenja bralcev o življenju in dogajanju v Zasavju. Nepodpisanih pisem ne objavljamo. Dolžina pisem je zaradi prostora omejena na največ 30 tipkanih vrstic. Uredništvo si pridružuje pravico skrajšati tekst ali pa objaviti daljšega, če oceni, da bi s skrajšanjem preveč okrnil zanimivo vsebino. VROČA JUHICA Pojedla se je! Se ena juhica z vrsto prilog. In ena izmed njih je tudi zelena. Zelena? Da. Okusna? Kakor za katerega. Moram vam reči, g. Anton Ahac, da me vaš članek sploh ni presenetil, saj sem takšnih dejanj pri vas že navajen. "Skesani EKOS" ste zapisali ter navedli, da smo pristali na tvoren dialog. Ne vem, za kaj bi se kesali, saj se nikoli še nismo? Kot organizacija smo dovolj močni, vemo kaj in kako delamo ter vemo, kako se predstavljati javnosti. Morda vi tega ne veste, ker se niste sposobni pogovarjati o kakršnih koli stvareh in tudi ne veste, kako v določenih trenutkih reagirati. Menda zgubljeno, preudarjeno in nepremišljeno, večkrat pa zavajujoče! In prva vaša zavajajoča informacija je bila ta, da nam je občinski proračun namenil 1,5 MIO SIT za izvedbo ekološkega tabora. Ne vem, kdaj smo ta denar prejeli (morda veste vi več kot mi?) tako kot vi ne veste, kaj je dejansko res. In če bi se znali Zeleni organizirati ter preverjati informacije, takšnih zavajujočih podatkov v javnost ne bi pošiljali. NVO in TET3? Posvet, ki smo ga pripravili je bil namenjen NVO-jem (nevladnim okoljskim organizacijam) kot interno srečanje, na katerem Zeleni (Jazbinškovi ali Gošnikovi) nimate kaj iskati, ker ste politična stranka, čeprav bi bili radi vsepovsod in vse po vrsti. Tako se boste morali navaditi tudi na to, tako kot se boste morali navaditi na vsestranski dialog, čeprav vam to ni pri srcu. In tudi juhico, katero ste ob tem skuhali, boste morali oz. ste jo že sami pojedli. In še o javnem nakladanju! G. Anton Ahac, vi dobro veste, da je naše delo javno, kar pričajo številni članki v medijih (vaših nisem zasledil že lep čas) in dobro veste, da se v naši organizaciji nekaj dela (ne vem, kako je to pri vas) in da o vseh projektih in aktivnostih vedno obvestimo javnost. Vse to veste in še veliko več, a nakladate drugo, pa če je res ali ne. Aleš Matko, predsednik EKOS Zasavje IZGRADNJA TET3 Vprašanja in odgovori na temo graditveTET3 in nadaljnjega radar-jenja v Trbovljah in Hrastniku me spominjajo na leto 1990. Februarja tega leta smo v Zagorju ob ustanovitvi Zelenih Zagorja, postavili med drugim tudi vprašanje o ekonomski upravičenosti in perspektvah nadaljnjega rudarjenja v Zagorju. Srednjeročni plani Zagorja so namreč predvideli začetek rudarjenja pod naseljem Toplice in preselitev vseh stanovanjskih, industrijskih in šolskih objektov s tega področja. Na našo pobudo o zapiranju rudnika Zagorja in plinifikaciji Zagorja, namesto toplifikacije iz takrat načrtovane TE-TO 3, so bile reakcije mnogih slične kot sedaj v Trbovljah. Mnogi so trdili in dokazovali, da bi bilo zaprtje rudnika katastrofa za celotno občino. Danes se je zadeva izkazala v obratni luči. Rudnik Zagorje se razmeroma uspešno zapira, postopno se sanira okolje in rešuje "socialno problematiko. Del delovnih mest je nadomeščen, preostali zaposleni pa imajo še več let kaj delati. Zaprtje rudnika in plinifikacija daje Zagorju popolnoma nove prostorske, ekološko in gospodarske perspektive. Verjamem, da bi bila slična pot za Trbovlje in Hrastnik težja. Ekonomsko upravičenost TET3 z vsemi filterskimi napravami (za delce S02 in dušikove okside) in ustreznim odlagališčem za pepel in sadro bodo zagovorniki gradnje Sloveniji zelo težko utemeljili. Če pa do gradnje ne bo prišlo, bo potrebo zapirati celoten rudnik. V tem primeru je Slovenija dolžna prevzeti stroške zapiranja, ekološko sanacijo površin pa tudi stroške prestrukturiranja gospodarstva in socialnega programa za presežne delavce. V preteklosti je bilo rudarstvo, energetika, strojna industrija, gradbeništvo in ostala težka industrija temeljna ideologija in ekonomija države. Kraji kot so Zasavje, Velenje, Jesenice itd. so takrat prevzemali najtežja bremena, ne samo ekološka. Prebivalstvo se je popolnoma proletariziralo in naseljena je bia delovna sila iz Bosne in ostalih republik Jugoslavije. S tem smo ostali Sloveniji omogočili razvoj panog, ki danes niso ekonomsko in ekološko vprašljive. Zato je preostanek Slovenije ekološko bistveno manj prizadet od navedenih industrijskih področij. Menim, da bi bilo potrebno pred odločitvijo o gradnji TET3 strokovno in finančno proučiti tudi varianto zapiranja. Od obeh možnostih pa se odločiti za listo, ki ponuja Zasavju ne samo trenutno preživetje, ampak tudi dolgoročne perspektive. Rudi Regancin, dipl.inž., Zeleni Zagorja OPRAVIČILO V rubriki Pisma bralcev smo v prejšnji številki objavili pismo "Umazane igre", pod katerim seje podpisal Aleš Matko. Pri tipkanju se je "prikradla" tehnična napaka. V stavku: "Sigurno pa je nekaj resnice v naslednjih dejstvih; projekt TET 3 je trenutno v Sloveniji in v Zasavju eden izmed pomembnih projektov, ki bo odločal, kako se bo med drugim razvijala tudi Občina Trbovlje,..." Slediti bi moralo: "... saj se pri izgradnji ne postavljajo samo ekološka vprašanja. Pomisliti je potrebno tudi na socialna in druga dejstva (brezposelnost, idr.). Če želi neka politična stranka promocijo pri NVO-jih,..." Prizadetim se za napako opravičujemo. UREDNIŠTVO mmm mžrzm mmm pmšrzm mmm mmm mžn/m Svoboda zapel sedem pesmi domačih avtorjev pod vodstvom zborovodkinj Nande Guček in Barbare Bola, nato pa sta mešani in Mladinski pevski zbor skupaj zapela dve pesmi. Takoj zatem je pred nedavnim ustanovljeni Mladinski pevski zbor pri Svobodi zapel dve pesmi pod vodstvom Barbare Bola. Ta zbor se je pred dobrim mesecem dni vključil v KD Svoboda, njihovo petje pa je predstavljalo pravo presenečenje publike. Kljub temu, da številčno zbor še ni tako močan, pa je kljub temu zapel z vsem občutkom in žarom. Prav zares - osvojil je številne poslušalce z nedeljenim priznanjem. V drugem delu koncerta pa je MePZ pod vodstvom obeh zborovodkinj zapel skupno z dodatkom devet pesmi v glavnem domačih skladateljev. Na tem pevskem večeru so se posebej dobro predstavili pevci solisti Rudi Baloh, Rihard Majcen, Karmen Lindič, Franc Grošelj, Ivo Drugovič, Maruša Grebenc, Albina Ocepek in Pavle Ambrož. Ves večerje vodila moderatorka Mateja Grošelj, ki je pripravila tudi scenarij, Franc Grošelj pa je pripravil zloženko kot koncertni vodič. Številni poslušalci so bili nad koncertom zelo navdušeni in nastopajoči so bili na koncu deležni še posebej močnega ploskanja, pa tudi izgovorjenih priznanj na odru. Organizatorji so na koncu povabili na prost razgovor vse nastopajoče in poslušalce. MePZ Svoboda bo letos jeseni pripravil slavnostni koncert ob 45-letnici, odkar zbor obstaja in deluje. T.L. 12. SUŠCA 1998 UJ mwwhmMm$m Mm Z DANAŠNJIM PRISPEVKOM ZAKLJUČUJEMO NABOR ARGUMENTOV ZA IN PROTI GRADNJI TET 3, KI SE JE VRSTIL V ZADNJIH TREH ŠTEVILKAH ZASAVCA. SEVEDA PA S TEM RAZPRAVE IN RAZLIČNIH POGLEDOV BRALCEV NE ZAPIRAMO, ŠE VEČ, NAJ BO OBJAVLJENO GRADIVO OSNOVA IN VZPODBUDA ZA RAZMIŠLJANJE IN MOREBITNE ODMEVE. VSEKAKOR SE BOMO K TEJ TEMI ŠE VRAČALI IN O MOREBITNIH NOVIH REŠITVAH ŠE POROČALI. UREDNIK Proti izgradnji TET 3 O ekonomski, socialni in ekološki vprašljivosti izgradnje nadomestnega objekta TET 3 se poleg Zelenih Slovenije, Zelene alternative in Inšituta za obnovljive vire iz Kranja, ki so podpisniki referendumske pobude o upravičenosti sprejetja Zakona o državnih poroštvih za TET 3, med drugim sprašujejo tudi strokovnjaki nevladne organizacije E-foruma. Nenazadnje pa je tudi Janez Kopač, predsednik odbora za finance, na vlado naslovil kar nekaj pomislekov o upravičenosti tega objekta. Zaradi tako slabega spomina mnogih Zasavčanov, ki so v dobršni meri odgovorni za renome Zasavja, kot ekonomsko, ekološko in socialno degradirane regije, zopet poglejmo malo v bližnjo preteklost. Na Problemski konferenci SZDL Ekologija, energija, varčevanje 26. maja 1987 so Zasavčani ob podpori vseh takratnih delegatov dosegli, da je konferenca našo regijo opredelila kot "potrebno celovite ekološke obnove". Pri oblikovanju smerinic za spremembno planskih aktov pa so delgati Zasavja molčali. Takratni podpredsednik Zelenih Mauricio Olenik je nezgovornost naših delegatov komentiral takole: "Namenski dotok sredstev iz vse republike za ekološko sanacijo Zasavja bi odvzel argumente in s tem preprečil graditev nove TE-TO 3. Lokalne oblastne strukture, ki so pod močnim vplivom rudarsko-energetskega lobija, so očitno proti celoviti sanaciji. Ne morejo sprejeti opredelitve za postopno opustitev rudarjenja in energetike v Zasavju." Sklicujoč se na primere Porurja in Pensilvanije je takratnik predsednik Zelenih, Dušan Plut, opozarjal, da je prestrukturiranje edina prava razvojna stategija in se v imenu Zelenih zavzel za breskompromisno zavračanje načrtovane gradnje TE-TO 3. Zeleni so takrat prebivalce Zasavja pozvali, da naj ne nasedajo več osladnim obljubam o "edini" razvojni možnosti in ekološki zveličavnosti TE-TO ter podprejo sodobne razvojne usmeritve Zasavja, ekološko sanacijo in kasneje rekonstrukcijo obstoječe TE 2. Opozorili so, da se bodo z izgradnjo nove TE povečale deponije, radioaktivnost itd. Poleg vsega si s tem projektom razvojno depresivno Zasavje jemlje pravico do konkuriranja za druga nujna sredstva iz republiških fondov. Zeleni Slovenije skušajo, po besedah podpredsednice Aleksandre Povhe, sedaj ravno z referendumsko pobudo doseči, da se celovita ekološka sanacija Zasavja združi tudi s hkratnim ekonomskim in socialnim prestrukturiranjem regije, s čimer naj bi ekonomično izrabili sredstva republiške podpore in denar, namenjen gradnji TET 3, uporabili večplastno in bolj odgovorno. Pravi razlog za sedanjo referendumsko pobudo pa je dejstvo, da se ključne odločitve o elektro-energetskih programih sprejemajo še pred spejetjem dolgoročnega energetsega koncepta Slovenije. Zeleni meninjo, da so pri TET 3 sporni vsi trije vidiki: od ekonomskega, socialnega do ekološkega. Po menenju Povhetove namreč ne smemo prezreti, daje pri projektu zamolčan del odgovorov na vsa tri vprašanja. Od tega, koliko od sedanjih 374 zaposlenih v TET 2 bi našlo delo v TET 3 - deset odstotkov ali več, do tega kako priti na ceno električne energije na pragu elektrarne 15,6 pfeniga/kWh, če pri tem potrebujemo 150 milijonov nepovratnih sredstev ali 26 odstotkov celotne investicije in ob predpostavki, da bo cena premoga med 6 in 6.5 DEM/GJ. Trenutno pa je ta, ne da bi upoštevali vsakoletne izgube, bistveno večja, znižanje cene premoga pa je mogoče le z zmanjševanjem števila zaposlenih rudarjev. Ekonomski vidik Pobudniki za referendum o upravičenosti gradnje nadomestnega objekta TET 3, svojo namero tako argumentirajo tudi z ekonomskega stališča. Menijo, da je Zasavje bilo že doslej precej degradirano. V primeru, da bi Državni zbor nekritično sprejel pobudo za nepovratnih 150 milijonov DEM investicijske podpore za izgradnjo TET 3, pa lahko pride še do večje katastrofe. Saj bi ob izgradnji tega nadomestnega objekta in ob izredno visoki ceni tako proizvedene električne energije, lahko že po dokončani fazi izgradnje objekta, prišlo do njegove zaustavitve. Tako bi škoda bila dvojna: zgrajen objekt, ki ne bi deloval. Ugotovitve novo ustanovljenega vladnega odbora za ugotavljnje ekonomične uporabe energije v Slovenije so pokazale, da Slovenci, v primerjavi z državami evropske skupnosti, smotrno uporabimo le eno tretjino lastne energije. Tako bi, s pametnim vlaganjem v energetsko manj požrešne gospodinjske in indurstrijske naprave, dodatne energije sploh ne potrebovali, ampak bi jo lahko celo izvažali. Predsednik strokovnega sveta Slovenskega E-foruma, dr. Miha Tomšič meni, daje izgradnja TET 3 ekonomsko zelo neugodna. Trdi, da so po izračunih stroški vzdrževanja in obratovanja predvidenega objekta, to je devet tolarjev na kilovatno uro, enaki ceni električne energije -devet tolarjev na kWh, ki je na robu konkurenčnosti. To pomeni, da ne ostane niti tolar za poplačilo investicije in bo tako celotna investicija v objekt TET 3 izgubljena. V E-forumu so mnenja, daje energetski program, ki ga vlada trenutno pripravlja in ki vključuje tudi izgradnjo TET 3, nekvaliteten. Menijo, da je veliko argumentov, ki govorijo proti izgradnji tega objekta in so celo močnejši. Nekaj teh argumentov bo vsekakor prišlo na plan tudi v sami razpravi v parlamentu, saj ima navsezadnje tudi Janez Kopač resne pomisleke o tem projektu. Med drugim pravi, da bo dokazal, da bo izguba TET 3 ob ceni 6 DEM/GJ premoga, približno enaka vrednosti naložbe. Socialni vidik Pred tremi leti je bila obljubljena izdelava študije , ki bi obravnavala socialne posledice z obeh vidikov: z izgradnjo TET 3 oziroma z opustitvijo le-te oziroma z izgradnjo manjšega termoenergetskega objekta. Vendar študije, ki bi enakopravno obravnavala obe možnosti in raziskala tudi socialne posledice zapiranja, ali vsaj zmanjšanja proizvodne premoga, po besedah Miha Tomšiča, ni bilo. Vendar pa je v vseh sistemskih analizah, kjer se iz več vidikov obravnava slovenska energetika, vključno z izgradnjo TET 3, obravnavan tudi socialni vidik. Po teh analizah bi lahko z okoli 200 milijoni DEM, ki so jih predvideli ob zaprtju rudnikov in TET, skoraj v celoti pokrili socialne probleme regije. Zeleni Slovenije menijo, da bi tudi na socialnem področju morala biti izvedena celovita akcija. Prepričani so, da ob takšni finančni podpori - približno 600 milijonov DEM, kot se predvideva za izgradnjo nadomestnega objekta TET 3 in ob podpori strokovnjakov iz različnih področji - ne bi bilo težko najti nadomestnih možnosti za zaposlovanje. Sami Zeleni nameravajo predstaviti projekt izdelave potrebne opreme in naprav za urejana odlagališča v Sloveniji, kar je tudi pogoj za približevanje Slovenije EU. V Zasavju pa je v dobršni meri precej ravno kovinsko predelovalne industrije, ki je več kot primerna za tovrstno proizvodnjo. Avstrici bodo na primer s takšnim programom, so: Mejne urne Kritične urne 24 ume Podatkov december koncentracije koncentracije koncentracije 1997 nad 350 pg/m3 nad 700 pg/m3 nad 125 pg/m3 KOVK 20 1 3 96% DOBOVEC 28 12 4 97% KUM 1 1 5 2 96% RAVENSKA VAS 35 0 5 99% no3 NO. Mejne urne Kritične urne 24 ume Podatkov december koncentracije koncentracije koncentracije 1997 nad 300 pg/m3 nad 600 gg/m3 nad 150 pg/m3 KOVK NO, 0 0 0 97% KOVK NO, 0 0 0 55% o3 Mejne urne Kritične urne 24 ume Podatkov december koncentracije koncentracije koncentracije 1997 nad 150 p g/m3 nad 700 Jlg/m3 nad 125 pg/m3 KOVK 0 0 0 91% so2 Mejne urne Kritične urne 24 ume Podatkov december koncentracije koncentracije koncentracije 1997 nad 350 p.g/m.3 nad 700 pg/m3 nad 125 pg/m3 KOVK 486 95 65 93% DOBOVEC 340 151 47 98% KUM 68 25 6 93% RAVENSKA VAS 390 80 80 99% NO, NO, Mejne urne Kritične urne 24 ume Podatkov december koncentracije koncentracije koncentracije 1997 nad 300 pg/m3 nad 600 gg/m3 nad 150 pg/m3 KOVK NO, 0 0 0 87% KOVK NO, 0 0 0 83% o, Mejne urne Kritične urne 24 ume Podatkov december koncentracije koncentracije koncentracije 1997 nad 150 gg/m3 nad 300 pg/m3 nad 65 Jig/m3 KOVK 30 0 185 87% urejanja in dostavljanja opreme za odlagališča, zaposlili okrog trideset tisoč ljudi. Ekološki vidik Več kot petdeset let smo bili Zasavčani ekološki poligon ne samo s TET 2, marveč tudi z ostalimi vrstami umazane industije (cement, kemična industrija, apno itd.). Zavestna odločitev za TET 3 ob kurjenju spornega zasavskega premoga pa, po mnenju Aleksandre Povhe, pomeni nedvoumnih nadaljnih štirideset let ekoloških eksperimentov. Po besedah Povhetove, se v javnosti pojavlja podatek za koliko se bodo v zraku omejili določeni izpusti škodljivih plinov in prahu, ki na prvi pogled delujejo vzpodbudno, saj so podatki prikazani v miligramih na kubični meter, nihče pa zavestno ne opozori na to, da bo ob bolj zmogljivi TET 3 "izpuščenih kubikov" v zrak več, torej bo tudi onesnaževanje z določenimi snovmi količinsko več. Jasno, da bi bili filtri v novi elektrarni učinkovitejši, saj je tehnologija napredovala, predpisi pa so se zaostrili. Vendar vse, česar ne bomo poslali v zrak ampak prestregli, bomo morali deponirati ali "utopiti" v vodi. Kar pa ni nič manj škodljivo, le namesto v zrak bo šlo na deponijo ali v vodne zbiralnike in čistilne naprave. Skratka vse, česar ne bomo z najvišjim dimnikom v Evropi poslali sosedom, bo ostalo pri nas, v Zasavju. Količina prašnih delcev, žveplovih in dušikovih oksidov bo v zraku sicer manjša, bo pa po mnenju Zelenih bolj obremenjevala zlasti odprte deponije, ki jih predlagatelji predvidevajo. Količinsko povečane pa bodo tudi sedaj podatkovno zamolčane snovi, kot so oglikov monoksid (CO), klorove in fluorove spojine (HCL in HF), zlasti pa emisija ogljikovega dioksida (C02) oziroma tistega toplogrednega plina, za katerega seje Slovenija s podpisom mednarodne deklaracije v Kiotu obvezala, da ga bo do leta 2004 znižala za osem odstotkov. S TET 3 pa bi ga povečala vsaj za pet odstotkov. In zakaj Zeleni dvomijo v zamolčane podatke? Aleksandra Povhe pravi, da ob prebiranju podatkov o izpustih za obodbje 1992 do 1996, lahko vidimo, da so bile pri TET 2 koncentracija S02 tudi do petkrat prekoračene, pri trdnih delcih (prah) so bila tudi znatna odstopanja, pa se nihče ni trudil o tem obvestiti Zasavčane, ki nas je to najbolj zadevalo. Zato Zeleni predlagateljem ne verjamejo več, da so ocene pravilne in dobronamerne. Menijo, daje zgovoren tudi primer sanacije zraka pri šoštanjski TE, kjer so sanirali ozračje, pri tem pa onesnaževali reko Pako. V letu 1997 je bila onesnaženost zraka porazna zlasti na področju Kovka, Dobovca, Ravenske vasi in Kuma, saj so bile mejne urne koncentracije presežene z S02, odvisno od lokacije, kar od 68 do 486-krat, kritične od 25 do 151-krat in celodnevne od 6 do 80-krat, 03 na Kovku pa kar 135 dni v letu. V Ravenski vasi so bile v decembru 1997 kar petkrat prekoračene 24 urne dovoljene koncentracije S02. Zeleni se sprašujejo, kdo in kdaj je ljudi, ki živijo tam, o tem obvestil? Poleg tega imajo Zeleni Slovenije tudi pomisleke glede deponije za odpadni pepel in sadro, saj, kot trdijo, projekt predvideva površinsko deponiranje na sedanji deponiji pepela v Prapretnem do napolnitve, potem pa na Dolgih njivah, Račkovem in Suhem potoku v občini Hrastnik. Odpadki pa ne bodo le pepel, ki ga je pri zasavskem premogu med 29 in 41 odstotkov in pomeni, da ga v eni uri obratovanja TET 3 pridela med 43.5 do 82 ton. Koliko gaje to pri polnem letnem obratovanju 4900 ur na leto, si lahko izračunate sami, kot tudi koliko se ga bo nabralo v naslednji štiridesetih letih. K temu pepelu pa je treba dodati še vse sedaj s filtri prestrežene emisije, sadro, jalovino iz separacije in vse klorove in fluorove dodatke. Če bi že sedaj varno, to je stabilizirano in zaščiteno proti vodnemu izluževanju, deponirali to v opuščene jame, ne bi ogoržali ne zraka in ne vode in ob takih enormnih količinah odpadkov in bi zaposlili kar precejšnje število rudarjev ter sanirali okolje. Zeleni poudarjajo, da so to pesebej nevarni odpadki v enormnih količinah. Precejšen problem za Slovenijo pa predstavlja še spoštovanje deklaracije iz Kiota, ki določa zmanjšanje toplogrednih plinov. Tako bo, po oceni Mihe Tomšiča, potrebno zmanjšati kurjenje premoga za približno en milijon ton. Slovenija še nima natančnega scenarija, kako zadostiti obveznosti iz Kiota. Saj tudi če bi TET 3 ne izgradili, bi morali znižati proizvodno premoga v rudniku Velenje. Če pa bi prišlo do izgraditve TET 3, bi bilo potrebno korenito poseči v obseg izkopa v rudniku Velenje in kurjenja premoga v Šoštanju. Po mnenju Tomšiča, je nacionalni energetski program, kot je bil zasnovan pred dvema letoma in ostaja nespremenjen, dvakrat povožen. Prvič ga je povozil tovornjak naše odločitve, da se priključimo Evropski uniji in drugič je povožen z našimi obveznostmi do deklaracije podpisane v Kiotu. Nacionalni energetski program je v nasprotju s tema dvema strateškima ciljema Slovenije. Navsezadnje, bodo v primeru izgradnje TET 3 Zasavčani deležni onesnaževanja lastnega okolja, še za nadaljnih štirideset let. Ne glede na to, če zagovorniki izgradnje izkazujejo ekološke parametre novega objekta kot bistveno manj sporne. Mia Južina 12. SUŠCA 1998 iiubi, a ne?! "L'ubček pa rubica!" se derejo otroci, ko se kakšen par objema oziroma se takorekoč znajde v trenutkih nežnosti. Svojčas so se za Gregorjevo, 12. marca, ko se ptički ženijo, vnemala tudi srca tistih, ki so zahrepeneli drug po drugem. Navade, kako so dvorili ali se dobrikali eden drugi oziroma ena drugemu pa so spreminjale načine pristopanja in osvajanja. Zaljubljenca se nista kaj dosti ozirala na govoričenja, ki so pospremila novonastalo zvezo, veliko bolj pa sta se brigala za malenkosti, ki so zavzemale njuno sporazumevanje, naklonjenost, družabništvo. Sicer seksi ogovarjanja dostikrat spravljajo v zadrego ali neprijetno situacijo. Saj, če je človek pri volji, da izraze, namenjene tovrstnemu spogledovanju, sprejme za hec, je to vsekaj drugega, kot če jih jemlje za žaljivke. Agropopovci so sicer z: "Muci, I love vou!” povedali vse, kar so reči hoteli, čeprav so nekateri 'muzkontarji' z ljubkovalnimi izrazi radodarnejši. Mnogim služijo za vzor, drugi spet skušajo dati "osebno noto” izrazom, s katerimi obsipajo svoje najljubše. Nekoga bodo recimo besede: "Ti si moj prašiček," povsem osrečile, medtem ko se bo kakšna povsem zasekirala ob: "Srčece, lepše rož'ce od tebe ni.” Kineziki oziroma strokovnjaki, ki se ukvarjajo z nebesednim sporazumevanjem, sicer pravijo, da si ljudje, ki si ugajajo, s svojim obnašan jem vesčas oddajajo signale, da so si pač privlačni. In nekaterim Se zdi prigovarjanje preveč kričeče ter vztrajajo pri zadovoljstvu, ki ga nudi navidezno zapel jevanje. Čeprav so marsikakšne okoliščine povezane s pretvarjanjem in nemara celo z napačnim razlaganjem koketirajočih namigov. Tekst in loto: Petin Radovič Darja Pikelj, dijakinja iz Brežic: "Resje, da so nekatere besede bolj prisrčne od drugih, veliko pa je odvisno tudi od tega, kako vzameš kakšne izjave. Če si dobro razpoložen, marsikaj preneseš, če pa si slabe volje, so celo komplimenti neprijetni. Mislim pa, da fantje večinoma kar znajo najti za dekleta prisrčne seksi izraze." Dejan Pavlovič, | železničar iz Trbovelj: "Za ženske ne uporabljam kletvic in te ne privoščim niti zoprnim ljudem. Mnenja sem. da je treba prej premisliti, kaj rečemo, sicer je bolje biti tiho." Sabina Remar, dijakin ja iz Trbovelj: "Hja, recimo, da sem krava", mi ni še nihče rekel. In če bi mi kdo omenil, da sem žaba, ciganka ali podobno, že ne bi dolgo prijateljevala. Vsak človek ima rajši, če mu kdo reče, daje luštkan ali srčkan. Važno pa je, da se človek nasplošno ne ozira na govoričenja drugih in da ima dobro mnenje o sebi." Janez Vil, strojni ključavničar iz Trbovelj: "Večinoma ženi rečem kar miškica, ona pa meni miško. Ljudje sicer različno sprejemamo besede, ki so nam namenjene in hudičeva razlikuje, če gre za kletvico ali ljubkovalen izraz. Toda pogovarjati seje treba čimveč in si nameniti tudi pohvale." Tomaž Glavač, elektrotehnik iz Zagorja: "Kletvic ne uporabljam pretirano, četudi gre za seksi ogovarjanja. Največkrat je pomembno, ■ kako prijeten ti je človek, ki ti kakšno besedo reče. Sicer pa so nekateri ljudje bolj občutljivi za kakšne izraze, pa naj zvenijo seksi ali povsem prijazno vsakdanje. Ampak zdajle ne bi vedel povedati nobenega teh izrazov, kijih ponavadi uporabljam za dekleta, ki so mi všeč." Bahrija Hadžič, športnik iz Zagorja: "Ne uporabljam kletvic, četudi so seksi. Le ženi recimo ljubkovalno rečem mucka. Smatram pa, naj seksi izraze uporabljajo v šaljivem tonu. Dostikrat so ti izrazi del okoliške kulture, kar opažam zato, ker sem dosti izven Zasavja. Verjetneje bolje, če komu, ki ti je simpatičen, to pokažeš s svojim odnosom do njega in ne z uporabo izrazov, ki bi lahko izzveneli kot kletvica. Simpatijo lahko izraziš tako. da komu pomagaš ali z njim rajši komuniciraš." Fani Jere, gospodin ja iz Zagorja: "Imam dobrega moža, ki me ni nikdar obkladal z grdimi izrazi. Toda zdi se mi, da je v sedanjem času premalo spoštovanja med partnerjema. Če pa sta partnerja prepovršna, si verjetno namenita tudi izraze, ki niso niti seksi niti prijetni. Ampak lepše, ko se ogovarjamo, prijetnejši so odnosi." Tomaž Barbek PLAČO »OIHVAJO -ČEPRAV KO/Li: STRELJAJO V bodoče bomo nekaj več besed namenili politični sceni litijske občine. Dasiravno to ne bo prav prijetna podoba tipa umirjenega Rembrandta, temveč prav nasprotno, bržkone precej bližje Piccasovi Guernici, naš namen ni kompromitirati teh ljudi. Saj se sami. S svojimi dejanji. In če zganjajo bedarije, naj za njih tudi odgovarjajo. In če je potrebno, tudi letijo. Tedaj bo ta naša demokracija prava. In zrela. Kajti informacijska karantena o tem, kaj in na kakšen način se dogaja v naši in vaši občini, je namreč popolna. Kajti uradni občinski audio-video in tiskani mediji predstavljajo sliko skorajda idilične podobe Bele hiše, kjer za obvestila z negativnim predznakom ni prostora in ostajajo očem in ušesom Vaše Visokosti - Volivcu nedostopni. Skratka, idila. Če slučajno ne berete drugih medijev, bi mislili, da živimo v popolni družbi. Da pa to ni res, nam sporočajo drugi, ki nas obveščajo o tem, da sta npr. oba poslanca Državnega zbora iz. Litije, nastopila v parlamentu, kot v pustnem času. čeprav to le ni bil. Eden s svečko, drugi z novo občino Geoss. In to je vse. Kar se njiju tiče, seveda. Razen plač. Kijih redno pobirata. Tudi ostali naši politiki so občasno gostje neobčinskih medijev. Eden ne plača prevoza šolarjev, spet drugi skorajda na svojo roko urejuje papirje za le četrto (!) litijsko pumpo. Da pa bi vendarle malce bolj spoznali ljudi in njih dejanja, ki se vam vsake štiri leta cinično nasmiha jo iz plakatov ter vam obljubljajo vse mogoče v smislu; mi bomo to, mi bomo to,..., približali vam bomo vsaj delček političnega dogajan ja na malce drugačen način. Oziroma z druge strani. Z vsem balastom, ki spada zraven, in ga je, na žalost, ogromno. Litija ne le kot mesto, temveč tudi kot Občina, ne samo da stagnira, temveč celo leze nazaj. Popolnoma zgrešena politika na vseh ravneh, pri čemer je Gimnazija Litija seveda izvzeta in je iz tega konteksta izključena, se nam kaže kot naša kruta realnost. Gospodarstvo, infrastruktura, investicije, cestna povezava s prestolnico, kultura, šport, turizem in nenazadnje tudi izrazito amatersko pripravljen proračun, skrajno sumljiva izvedba le tega, netoleranca, laži, nesposobnost... je vse, česar smo deležni. A to !e zato KER SMO VSI OČITNO TAKO ŽELELI! Za božjo voljo, saj nas je prehitelo tudi Zagorje. In to po desni'/! Demokracija, kakršne smo si v bližnji preteklosti izbrali in se nekateri za njo tudi borili, se na občinski ravni promovira preko političnih strank. Le te s<>, oziroma hočejo biti zrcalna podoba njih velikih mater - državnih političnih partij. In kdo so glavni protagonisti našega političnega prostora/ Zadnje lokalne volitve daljnega 1994. le ta so nam prinesle naslednje rezultate: pomladna koalicija, sestavljena iz. SLS, SKD, SDS je s svojim volilnim rezultatom premagala tekmece iz LDS in ZLSD. Tako imajo večino v občinskem parlamentu 16:10 in možnost preglasovanja svojih tekmecev. Oblast je torej v rokah pomladnikov, katerim pa s svojo ''močjo" in nesposobnostjo pomaga tudi župan, paradoksalno, član opozicijske LDS. Kaši izvoljeni poslanci so si svoje politično poslanstvo vzeli precej zares. In zato hodijo na seje občinskega sveta. In hodijo na WC. In hodijo v Remy. Ter občasno sprejmejo še kakšen občinski zakon oz. odlok. Ter še bolj občasno kakšnega neškodljivega. A si zelo redno izplačujejo sejnino za svoj politični prispevek. 7.000,00 SIT za eno sejo. Na enega poslanca. Da sejejo. In hodijo v WC. In zopet sejejo. In si zopet izplačujejo sejnino. Redno. Poleg občinskega sveta nam naša oblast ponuja tudi župana. Našega RIKOTA. G. Mirka Kapljo. Nelustriranega. Včasih na TV Slovenija s svečko v roki. Da ga ne zebe. A zajebe. Ker ga zebe. In ga zato vlačijo po "cajtun gih". Kdo mu je kriv/ Pa naj nosi s seboj termofor. Da ga ne bo zeblo. Riko svojo funkcijo župana opravlja povsem neprofesionalno. In za to dobi povsem neprofesionalno plačilo. 0,33 x 6,8 x izhodiščna plača. Plus kilometrina. Plus dnevnice. Plus poslanska plača. Plus... Očitno se je Riko naučil seštevali. Se je pač moral. Pri toliko plusih. Če našega župana le preveč zebe, in ga ni v službo, lahko namesto njega odloča podžupan. G.Stane Ptičar. Zdravnik. Profesionalni. Kot podžupan -neprofesionalni. S formulo 0,10 x 6,2 x izhodiščna plača. Kot rečeno, lahko podžupan namesto župana podpisuje občinske listine. Ali pa tudi ne. Ker je blizu tajnik. Profesionalni. In ker tajnik rad podpisuje. Se je naučil. Tudi dokumente. Tudi o železniških podhodih. In se podpiše narobe. In zajebe, da ga komaj rešijo. In njega in podhod. Skoda. Za oba. Tako postane posredno kriv tudi podžupan. Ker se ne podpisuje rad. In s tem tudi on zajebe. Zuto raje ravna v slogu svojega priimka. In leti. Daleč naokoli od občinske hiše. A vseeno le kdaj pa kdaj prileti. Po magično formulo, seveda! Našemu županu in podžupanu pomagajo tudi drugi. Ki so se ob prihodu v občinsko stavbo postavili na čelo vrste. Za osebne dohodke. In postali NAČELNIKI. Skoraj vsi. Eden izmed njih je svoje namene skrival. Ostal tajanstven. Skoraj tajen. In postal - tajnik. Prav zanimivo je, da je večina teh ljudi iz čela - nelitijanov. Da si lažje izplačujejo potne stroške. Prevoz, na delo. Oziroma nedelo. Če delajo v nedeljo. Šmartno-Litija, Vače-Litija, Jevnica-Litija, Gabrovka-Litija, Litija-Litija, Litija-forever! Ker pa ti ljudje poleg tega, da se vozijo, tudi nekaj časa preživijo v občinski stavbi, so si morali določiti tudi plačo. In regres. In nagrade. In jezikovne tečaje. Poceni. In še in še. Saj delajo. Ali pa tudi ne/ Ker imamo tudi nedelje. In se v nedeljo ne dela. Ker je gospodov dan in se ne dela. V nedeljo. Škoda. Ker ni vsak dan nedelja. Ne bi bilo škode. Za to svoje delo si naši ljudje na čelu vrste - NAČELNIKI izplačujejo povsem načelne plače. Tudi s plačami so na čelu. Ne le občine, temveč tudi širše. Ker so plačani načelno - PREVEČ! Si izplačujejo previsoke plače, ki so v nasprotju z. zakoni. Z zakonom o lokalni samoupravi. Ker si izplačujejo funkcionarske plače, ki si jih ne bi smeli. Po zakonu. Ker niso funkcionarji. Po zakonu. Razen tajnika. Ki je funkcionar. In drži vrečo. In je kriv. Pred zakonom. In pred bogom. A ker so naši načelniki načelni, so povsem načelno spremenili občinsko ustavo - statut. In se povsem načelno spremenili v funkcionarje. Protizakonito. In bi s svojim dejanjem padli na Ustavnem sodišču. Načelno. In tako so ostali načelni in načelno plačani. Načelno - preveč. In ker je tudi naša država načelna, je našim načelnikom poslala zahtevek po pregledu njihovih izplačil. In so naši načelniki v nevarnosti. Saj so vendar na čelu. Plačilnih list. In da bi tam tudi ostali, bo potreben načelen dogovor. Kako povsem načelno pretentati državo/ In ostati na čelu/ Kot načelniki. To pa ni več naša in vaša stvar. Bodo ostali načelniki in na čelu/ Sicer pa, tudi v rudnikih poznamo ljudi, ki so na čelu. Le zakaj tudi oni ne bi bili načelniki/Ali bi naše načelnike poslali na čelo v rudnik/ 12. SUSCA 1998 Daga Lavtižar Bebler S preudarnostjo do novih možnosti Kljub temu, daje bila zmeraj atraktivna, je bila tudi kritična, v šolskih klopeh pa zmeraj med najboljšimi in morda se je zato znašla v poslanskih klopeh. In ko je prepevala v zagorskem osnovnošolskem zboru jih je premotil njen glas, da so jo angažirali k takratnemu ansamblu Dixieland. Na televiziji je potem z njimi zapela poslovenjeno Only you - Samo ti. Kasneje je sedem let študirala solo petje. Ampak sprva je menda želela postati igralka in nemara celo plastični kirurg. Kot izrazit življenjski estet pa skuša doseči, da so stvari, ki ji ugajajo, na nek način pravične. Politiko pa sprejema kot način razreševanja stvari, kjer je dobro - zlasti če lahko prispevaš kaj koristnega - biti zraven. Kakšno je poslansko delo? Odgovorno in obsežno. Kot predsednica odbora za notranjo politiko in pravosodje lahko rečem, da se dostikrat ukvarjamo s politično zelo občutljivimi zadevami, ko je treba znati kritično premotriti posamezne zakonske predloge. Končno, predstavljate zakonodajno oblast... Mislim, daje državni zbor zelo pomembna institucija. Poslanec pa zelo odgovorna naloga. V predvolilni bitki seje sicer videlo, da so za poslance kandidirali tudi ljudje, ki po svojem znanju ne bodo dorasli tej funkciji. Saj ni treba imeti fakultetno izobrazbo ali celo doktorat, toda ta manko znanja lahko na nek drug način nadomestijo ter si pridobijo širšo izobrazbo, kar daje kvalifikacijo za korektno opravljanje funkcije poslanca. In nekateri poslanci so res zelo nesamokritični. Med poslanci je tudi petindvajset županov, kar se mi ne zdi primerno, saj s svojimi predlogi zanemarjajo razvoj Slovenije v celoti, ker se preveč krčevito borijo za svoje lokalne plotove. Treba pa je skrbeti za razvoj demokracije v celi Sloveniji. Na tem področju bodo potrebne spremembe in menim, da v državnem zboru naj ne bi bili župani. Kar nekaj je uspešnih slovenskih politikov, ki imajo korenine v Zagorju in menda ste tudi vi nekaj časa preživeli v Zagorju? Čeprav sta starša Slovenca, mama je po rodu iz Kolovrata, smo se precej selili, ker je oče delal v vojaški službi. Nekaj časa smo preživeli v Srbiji, ko smo v Kolovrat hodili le na počitnice. In iz tistega časa se spominjam, ko nas je na zagorski železniški postaji pričakal stric z zapravljivčkom in konjsko vprego. Potem je bilo še drugo obdobje, ko je bil oče v zaporu zaradi sovražne propagande. Takrat sem pri stricu malce bolj spoznala kmečki način življenja, saj me je mama, ki je morala v službo za leto in pol, kolikor je pač trajal čas zaporne kazni za mojega očeta, dala živeti k stricu, na kmete, v Kolovrat. Kot diplomirana pravnica ste se sprva poskusili kot novinarka v družbeno-politični redakciji na TV Slovenija? Še ko sem študirala, sem delala kot napovedovalka na televiziji, po diplomi pa je bila moja prva služba delo novinarke v notranje-politični redakciji na televiziji Slovenija. Pravzaprav mi je to delo zelo priraslo k srcu, ker je bilo razgibano, veliko ljudi sem spoznala, hkrati pa je bilo tudi zabavno. Večidel sem sicer spremljala delo takratne skupščine in zakonodajno proceduro. Tako so me tudi povabili k sodelovanju s SZDL, kjer sem se potem tudi zaposlila kot strokovna' sodelavka za področje pravosodja. Bi rekli, da ste si prekmalu ustvarili družino? Pri šestindvajsetih sem se poročila, že leto zatem pa rodila prvega otroka, sina Žigo. To je bil poglavitni vzrok, da sem zapustila novinarski poklic. Novinarska angažiranost in materinstvo sta združljiva le ob izrednih naporih in po možnostih ob pomoči kakšne babice. Jaz pa takrat take možnosti v Ljubljani nisem imela. Ste zaljubljive nravi? Ljubezen je vsekakor eno od najlepših čustev, ki jih človek premore. Biti ljubljen ter iskreno in globoko ljubiti drugega, je nepopisno lepo čustvo. Vendar ga ne gre razdajati in po nemarnem razsipati. Česar je preveč, tudi ni več tako lepo. V majhnih dozah, kar pravim zato, ker sem pač apotekarjeva hči, so namreč stvari bolj zanimive, učinkovite ter včasih celo usodne. Menite, da so se vaše vrednote skozi čas spreminjale? Seveda. V mladih letih si mnenja, da ti bo v življenju vse dosegljivo, uresničljivo, potem postaneš real- ist, skušaš stvari sprejemati takšne, kot so. Za eno glavnih vrednot pa sem vseskozi smatrala pravičnost. Mnogi se me še vedno spominjajo kot tisto, ki se je zmeraj skušala zavzeti za koga, kateremu se je godila krivica. Četudi sem vedela, da mi tega ne bodo vedno šteli v prid. Se doma dosti pogovarjate o politiki? Ja, dostikrat se pogovarjamo o politiki. Že moj oče seje zanimal za politiko in jo vedno komentiral. In ker je tudi mož družboslovec in je politika tudi sestavni del njegovega dela, so debate v družinskem krogu dostikrat obarvane s politično tematiko. Sinova pa sta tako: starejši ima rajši biznis in zato študira ekonomijo, mlajši pa večino časa nameni učenju jazz-klavirja, sicer pa pravi, da bo šel študirat pravo. Kaj vasje pritegnilo v politiki? Zmeraj je bolje, da si zraven. In v politiki meje vedno najbolj zanimalo ustvarjanje pogojev, tudi zakonskih, ki bodo utrjevali spoštovanje človekovh pravic in temeljnih svoboščin. Že kot študentka prava 12. SUŠCA 1998 pa sem se zanimala za vprašanja ukinitve smrtne kazni in odprave verbalnega delikta iz kazenskega zakona, saj sem, končno, kot otrok, že na svoji koži občutila, kaj je takšna kazenska zakonodaja lahko konkretno pomenila. Katera spodbuda pa je bila odločilna, da ste pred leti kandidirali za predsednico Slovenije? Že vzgojena sem bila tako, da ženskega spola nisem smatrala za manko, temveč kot vrlino. In vedno sem bila prepričana, da smo ženske vsaj toliko sposobne, kot so moški, čeprav nimamo takšne fizične moči in ne dvigamo tako dobro uteži in ne tečemo tako hitro. Pač pa imamo nekatere druge dobre lastnosti, ki jih moški ne premorejo v tolikšni meri, recimo intuicijo in večjo občutljivost za nekatera sociana vprašanja. Smatrala sem, da je že skrajni čas, da se tudi ženske začnemo potegovati za najvišje funkcije v politiki, in da moramo začeti prepričevati v ta "prav" tudi širšo javnost oziroma celotno volilno telo. Kakšne spomine imate iz takratnega predvolilnega obdobja? Ko se zdaj spominjam za nazaj, se mi zdijo stvari dokaj zabavne. Zavedala sem se, da nimam nobenih resnejših možnosti, toda bilo je pomembno sodelovati in pokazati, da ženske tudi znamo, da zmoremo, da smo tudi ženske lahko prodorne, prepričljive in v marsikaterem pogledu sposobnejše od moških protikandidatov. Kakšno je, po vašem mnenju, to osamosvojitveno prelomno obdobje za Slovence? To obdobje je bilo dejansko prelomno. V resnici pa smo preživljali kar dve tranziciji hkrati. Ena se nanaša na prehajanje iz prejšnjega političnega režima v polnokrvno demokracijo, druga pa na izstopanje iz prejšnje zvezne države, ki je s svojim ustrojem pogosto poskušala ter žal, tudi uspevala, Slovenijo potisniti v drugorazredni in podrejeni položaj napram sebi kot zvezni državi, napram nekaterim drugim republikam in napram drugim kulturam in civilizacijam. Menite, da je v tem obdobju tudi vsakršna politična pripadnost postala aktualnejša? V nekem smislu sem razočarana nad tem, kar seje zgodilo, ker tudi nekatere stranke, ki imajo v svojem naslovu demokratičnost, takšne očitno niso in se marsikdaj pokaže, da smo prešli iz družbe, ki ji je dominirala ena politična stranka z demokratičnim centralizmom in enim vodjem, v družbo z več strankami, ki so si med sabo nasprotujoče, v glavnem pa v vseh teh strankah vlada demokratični centralizem. Predstavljala sem si, da bo v večji meri šlo za pravo demokracijo. Pred kratkim je bil aktualen zakon o lustraciji - bi lahko podali vaše mnenje o tem? Moja temeljna življenjska filozofija nima nič skupnega s sovražnostjo ali maščevalnostjo. Zato se, denimo, četudi bi bila še tako prizadeta ali užaljena, nikdar ne bi mogla domisliti takšnega zakona, kot so ga na primer predlagali v parlamentu. Menim, da je to preteklost, da vsakdo, ki je na takšen način kršil človekove pravice, kot so to očitali predlagatelji lustracije, odgovarja zlasti sam pred seboj in pred svojo vestjo. In kaj nasplošno pravite o položaju ženske v Sloveniji? V Sloveniji seje položaj ženske navzven, v družbi, poslabšal. Ženska je bila že prej tista, ki je takorekoč podpirala tri vogale v hiši. Hodila je v službo in še doma vse postorila. Zdaj pa ji je še slabše na delovnem mestu, ker delodajalci manj radi zaposlujejo žensko delovno silo in slišala sem, da morajo mlada dekleta ponekod podpisati, da še lep čas ne bodo imele otrok. Pa tudi v politiki seje položaj žensk poslabšal, saj jih ni na odločilnih funkcijah. Na primer v parlamentu nas je, od devetdesetih poslancev, le sedem žensk, v vladi pa tudi ni nobene ministrice. Ste moralen človek? Če mislite s tem, ali sem poštena, sem, gotovo. Poštena sem tudi v tem smislu, da zelo rada pomagam ljudem, ki so pomoči potrebni. Ste mnenja, da so Zasavčani zgledni glede spoštovanja človekovih pravic? Nimam nobenega razloga, da bi mislila drugače, kot da v Zasavju prevladuje dober posluh za človekove pravice. Zasavčane pa osebno jemljem kot izrazito dobronamerno in pozitivno nastrojene ljudi. In v Zasavju imam poleg sorodnikov tudi številne zelo dobre prijatelje. Mislim pa, da je splošni optimistični duh Zasavčanov v marsikaterem pogledu pogojen s "knapovsko" filozofijo, kar po mojem vključuje predvsem solidarnost, tovarištvo, zanesljivost in druge podobne lastnosti. Vaš delavnik je verjetno zelo natrpan... Praviloma vsaj deset ur dnevno preživim v službi. Za družino ostanejo večeri in vikendi. Če mi ostane kaj prostega časa, grem na koncert ali v opero. Vendar sem bolj kritična obiskovalka opernih predstav. Verjetno zato, ker tudi sama nekaj vem o petju. Ali vam uspe, da ste vedno odločni in brezkompromisni? V politiki je treba tudi znati sklepati kompromise. Je pa tako, da ima verjetno vsak med nami določene principe, ki jih skuša uresničevati. Kaj počnete, kadar rečete, da storite "nekaj za svojo dušo"? Včasih kaj preberem, čeravno je tega časa bolj malo. Večinoma prosti čas izkoristim za stvari, ki mi poglobijo znanje, ki ga potrebujem v politiki. Sicer pa hodim na koncerte in poslušam glasbo. Vam urejenost veliko pomeni? Človek se tudi notranje boljše počuti, če je zunanje urejen. In če sem slabe volje, grem k frizerju ali pa si kupim kakšno stvar. Rada imam lepe obleke, nakit, urejenost mi je všeč. Ste kdaj vraževerni? Nisem vraževerna, imam pa občutek, da večkrat kakšno stvar predvidim. Po horoskopu sem sicer tehtnica, po kitajskem pa tigrica. Na nek način sem tehtnica, ker stvari tehtam, ampak potem, ko se za eno varianto odločim, sem se zanjo pripravljena boriti kot tigrica. Kakšna kolegica mi je kdaj tudi v kavno usedlino pogledala, pa se niti ne spomnim več, kaj je rekla. Vedno sem to jemala za hec in "prazne marnje" , ki nam včasih za hip tudi polepšajo življenje. Petra Radovič Foto: Tomo Brezovar aCtatt 2>eziuxtx. ^ocL2575Q0^ ^0^28=900^ SOM TERENSKA VOZILA GALLOPER LAHKA TOVORNA IN KOMBINIRANA VOZILA H ion r ■ žel od I žel od I že I od I žel od I žel od I žel od I žel od I 14.999 DEM 21.499 DEM 22.499 DEM 26.499 DEM 25.999 DEM 35.999 DEM 22.499 DEM UGODNI KREDITNI POGOJI ŽE 00 T+3.5% MENJAVA STARO ZA NOVO AVTOAlOlOKct PRODAJA VOZIL HVUNDAI SAVINJSKA CESTA 36, TRBOVLJE, tel.:0601 27-664, 27-110 Zgrabite priložnost! Hvunnm Vedno mi dobri poti. Trgovsko podjetje otrošnja cVeo kat/ sama ti^auina/... d.d. C7 '0421 vašega doma! Zelo uqodEN NAkup In pestra izbi ra pohiŠTVA ilN dRobNE OpREME iz RATANA V NAjVEČjEM pobiŠTVENEM saIonu v Zasavj‘u! Solon POHIŠTVFI je odprt NON-STOP tel.: 61 068 KSEFTI informacije 64 250.64 166 SERVISNO PRODAJNI CENTER ZALOKAR, CESTA OKTOBRSKE REV. 15a, TRBOVLJE TELEVIZORJI, VIDEOREKORDERJI, KAMERE, GLASBENI STOLPI, KOMPONENTE, WALKMANI, RADIOKASETOFONI, AVTORADIJI, TELEFONI, GSM, GOSPODINJSKI APARATI PHILIPS NOVO! VELIKA IZBIRA AVTOAKUSTIKH (AVTORADIJI. AVTOZVOČNIKI, ANTENE...) TEL.:30 600, 30 601; odprto 9.00-12.00, 16.00-19.00, sobota 9.00-13.00 NA KONCU VSAK PRIDE K NAM, ZAKAJ TEGA NE STORITE TAKOJ? OKOVIC Franko VODOINSTALATERSTVO Kešetovo 7, Trbovlje Tel.: 0601/26-359, mobitel:0609/628-953 PNEUMATIC TRADE Jurij Plevčak s.p. Trg revolucije 8b, Trbovlje, GSM 041 704 663 na zalogi 2000 kom. letnih gum različnih proizvajalcev za osebna vozila Vokohama, Sava, Goodyear, Hankook, Nokia, Semperit, Na zalogi tudi alumnijasta platišča vseh dimenzij. Ugodne cene, plačilo tudi na tri čeke. Odprto: 8-12h, 13-17h, sobota 7-13h. V primeru lepega vremena peremo tudi ob nedeljah od 8-12h. Igralni avtomati Jan prodaja, najem, servis, vsi rezervi deli telefon: 0601-43-474 041-638-304 Shake's club nočni bar Hrastnik vabi vsak dan od 20. do 04. ure. KARLI GORJUP -KULTURNIK Z DOBRNE Marsikdo pozna gospoda Karlija Gorjupa - kulturnega delavca, ki je v svojem življenju naredil že toliko stvari, da je vreden občudovanja. Od plesnega učitelja, zborovodje do dramskega igralca in še in še bi se našlo. Danes se Karli Gorjup posveča predvsem vodstvu Kulturega društva Dobrna in skrbi, da ne pozabimo na kulturo. Skratka, vsestranski človek, ni kaj. Vaši začetki segajo daleč nazaj, v vašo rano mladost. Kdaj ste pravzaprav začeli s kulturo in ostalimi dejavnostmi? Bilo je še v Kraljevini Jugoslaviji. Star sedem let sem nastopal v raznih dramskih igrah, telovadil v Brezovici v Sokolskem društvu in sodeloval na ostalih področjih kulture. To je bilo še v prostorih prvega doma- Kantina. Koliko članov je štelo tedanje društvo? Ja, res je. Takrat je naše društvo štelo okrog 700 ljudi- od novorojenčkov do starejših ljudi. Kljub tej veliki številki smo vedno poskrbeli, da ni bil nihče nikoli prikrajšan, ne pri igrah in ne pri ostalih dejavnostih. Uprizarjali smo najrazličnejše igre, organizirali razne tečaje, sodelovali s kulturo,... In vendar je nastopila vojna. Kako je bilo z društvom med vojno, kaj ste počeli v tem času? Med vojno sem veliko pisal, od 'ger, pesmi do partizanskih •nitingov. Kako je bilo po vojni? Ja, na Dobrni je bila 1. prireditev, to je bilo septembra, 1945. leta. Takrat seje imenovala še Kantina. In tudi njo so porušili... Da. In na ostankih ruševin ste zgradili novi dom. Je bilo to 27.4.1952? Res je. Takrat je bilo ustanovljeno Kulturno društvo Svoboda, kije bilo prvo pod tem imenom v Sloveniji. Nova dvorana je bila velika. Kaj seje zgodilo z njo? Tudi ona seje zrušila... Vendar je bila res velika. Imela je 450 sedežev in velik oder. Nekoč pa je bila celo premajhna... Ja, premajhna. Takrat smo za otvoritev zaigrali opereto "Ženske na dopustu". Operete takrat niso bile pogoste, zato je bil odziv tako velik, da smo morali prinesti še dodatne sedeže. V tej dvorani seje veliko dogajalo,kar škoda jo je bilo. Torej je bila opereta vaše delo? Ja. Poleg ostalih iger. Kje ste dobili navdih za pesmi, ki ste jih napisali in kdaj stejih pisali ? Navdih ni bil problem, pisal pa sem jih na vlaku. Takrat sem delal v Litostroju in na poti domov sem si izmišljal in pisal... In nastajale so umetnije.Vaše delo pa se kljub porušenemu domu ni ustavilo. Kaj ste se takrat odločili? Moj cilj je bil zgraditi nov dom. Ob pomoči članov in ostalih ljudi sem odšel na Občino, da bi dobil gradbeno dovoljenje pa so dejali, da ga ne potrebujem in naj začnem z delom. In tako sem na osnovi lastnega načrta postavil manjši dom. To je ta dom,ki stoji še danes, kajne ? Ja sicer je res majhen, toda bo že. Koliko članov imate danes ? Danes je okrog 300 članov. Želimo pa, da bi prišli še mladi. Da bi se to nadaljevalo. Tako bi spet začeli igrati in slikati... Premalo je mladih. Kakšni so vaši načrti? Predvsem imam v načrtih krožke za ženske, kjer bi potekala ročna dela, gospodinjske delavnice,...Mlajši pa bi svoje sposobnosti kazali v risanju, petju in igrah. Kakšen je program prireditev in kaj prirejate? Za letošnje leto je predvideno okrog 30 prireditev, kot so klubski večeri, kulturne prireditve, prireditve ob praznikih. Kdo skrbi za Kulturno društvo Dobrna, kdo plačuje stroške ? Za to skrbimo mi sami in to že vsa leta. Občina nam niti enkrat ni plačala, niti elektrike.Vedno smo se morali prebijati skozi. Pa smo uspeli. Občina pa se ne ozira na to. Žalostno, ampak resnično. Če se preselimo še k vam in ostalim dejavnostim, znano je, da ste igrali v igrah, bili zborovodja v lastnem pevskem zboru, učili ste celo plesati...Kako ste vse to uskladili? V igrah nas je vedno veliko igralo, kar se tiče pa pevskega zbora moram povedati, da smo na Republiški reviji v Zagorju dosegli 2. mesto, kar pa ni slabo med petnajstimi zbori. Ja, tudi plesa ni manjkalo... Violino sem igral že, ko sem obiskoval Srednjo glasbeno šolo Matico, kjer sem igral tudi z orkestrom. Pevski zbor ste učili ob violini. Ni to težko delo? Ja, kljub prošnji za klavir smo ostali brez njega. Tako nam ni preostalo drugega kot violina. A smo se privadili. Že takrat sem jih namreč učil celo prezahtevne pesmi. Pa so obvladali. Ena izmed iger, ki stejih zaigrali, ima tudi povezave z Orjuno.Kaj je bilo tisto z Orjuno in zlomljeno zastavo? Takrat smo res uprizorili to igro. Sam sem igral precej negativno vlogo- Orjunaša, ki nosi zastavo. Vendar sem bil amaterski igralec in ne glede na negativno oz. pozitivno vlogo sem potem zaigral tistega Orjunaša. Fantje so bili delavska skupina, ki je napadla Orjuno. Ta prizor smo snemali najdlje, ker zastava nikakor ni hotela plapolati v pravo smer. No, naposled sem to zastavo nosil in name so padli tisti delavci in palica zastave seje prelomila in nekako zapletia...Nekdo je skočil nanjo in vse skupaj seje zlomilo. V tistem trenutku sem jaz nekako padel. Najbolj nenavadno pa je to, da so ta prizor posneli, kasneje pa ga celo predvajali na televiziji. Ko smo že pri Orjuni, se spominjate, kaj seje takrat zgodilo vam, kot otroku ? Kako se ne bi! Otroci smo ravno odhajali iz vrtca, ko je Orjuna "prečkala" naše mesto. Otroci kot otroci smo se odpravili za njo. Pravzaprav sem imel takrat nekakšno srečo. V tistem trenutku je k meni pritekla moja sestrična in me zagrabila ter odpeljala s sabo.Če je ne bi bilo, bi verjetno sledil Orjuni in končal bogve kje. V času Orjune se vam je v spomin vtisnil še en dogodek... Ja, bilo je strašno in še danes se v živo spominjam tistih plamenov, ki so utapljali podobo Rudarskega doma. Bil sem pri stricu. Iz njegovega nadstropja se je videl ves dom. Uidi dom v plamenih. Tega se spominjam kot bi se pravkar dogajalo. Alma Mujič jr.TT.J j.jj f; j. j.C4j G — - . GOSTILNA RACIC Gostilna Račič se nahaja v Trbovljah, natančneje v Gaberskem. Njena zgodovina sega že v leto 1946, ko seje gostilna imenovala še Pri Kurniku, po priimku matere sedanjega lastnika, zato še dandanes marsikdo uporablja staro ime. Sedanji lastnik, Martin Račič, je vodstvo gostilne prevzel leta 1983, od očeta Martina. Gostilna gre iz roda v rod in morda je zanimivost prav to, da pri Račičevih možeh prevladuje ime Martin. Prav zaradi tega je velik poudarek na Martinovanju, ki se tukaj praznuje nujno vsako leto z živo glasbo, kjer je ponudba usklajena s praznikom: pečena gos, mlinci in pa dušeno rdeče zelje. Zato je tudi njihov znak, ki poudarja Martinovo gos, v sklopu družinske tradicije. Pri njih dobite praktično vse, kar vam srce poželi, za čas od septembra do marca pa so pri Račiču obvezne koline (pečenice, krvavice, jetrnice, mesene klobase in ajdovi žganci) katerih sloves je znan po vsej Sloveniji. Ker pa k dobri hrani paše tudi dobro vino, vam v gostilni Račič poleg drugih pijač nudijo tudi dobro izbrana vina kot so odprta vina z geografskim poreklom -dolenjski vinorodni okoliš, točijo cviček in modro frankinjo, belo vino z geografskim poreklom -vinorodni okoliš Haloze ter buteljčna in odprta vina, ki so lastna predelava Antona Pungariča iz Zavrč. Dobro izbrane hrane in pijače torej ne manjka. Njihov objekt pa obsega veliki prostor za 80 oseb, lovsko sobo za 30 oseb in pa letno pokrito teraso, ki sprejme do 70 oseb. Imajo pa tudi svoje lastno parkirišče za 30 vozil. Morda je pomembno omeniti, da je gostilna Račič za šunko v testu prejela srebrno kolajno z medaljo. Njihov delavnik je vsak dan od 8 - 22h, ob nedeljah in praznikih pa jih lahko obiščete od 8 - 13h, sprejemajo pa tudi naročila za zaključne prireditve. ŠUNKA V TESTU (za 50 oseb) Potrebujemo:prekajeno svinjsko šunko v teži 7 -8 kg; kvašeno testo: 2 kg bele mehke moke, 10 dag kvasa, 2 dkg soli, 10 rumenjakov, 8dkg surovega masla, 1 liter mleka; Kuhanje šunke:prekajeno šunko zribamo s krtačo in operemo. V večji lonec nalijemo toliko vode, da pokrije šunko. Daje šunka kuhana, se prepričamo z rogljato vilico. Šunko hladimo v loncu, kjer smo jo kuhali, v isti vodi, več ur. Kvašeno testo: testo zamesimo s sestavinami, ga pokrijemo in damo na toplo vzhajat. Vzhajano testo razvaljamo v za palec debelo plast in z njim ovijemo šunko, nato damo v pekač. Vse skupaj spečemo pri 180 stopinjah. Zraven strogo serviramo hren. Pa dober tek! Alma Mujič ZDRAVILNE RASTLINE OLJKA Oljka je drevo Mediterana in menda prva rastlina, zabeležena v zgodovini človeštva. Grki so bili prepričani, da jim je oljko podarila boginja Atena, Rimljani so jo imenovali Minervino drevo, po boginji, enakovredni grški Ateni, boginji modrosti. Japonci jo časte kot drevo zmage, Kitajci pa verujejo, da les oljke nevtralizira strupe. Ponekod moški pijejo olivno olje, da bi povečali svojo spolno moč. Plodovi oljke, olive, so Mediterancem od nekdaj dajale hrano in zdravilo. Za zdravje lahko uporabljamo tudi liste, kijih lahko nabiramo vse leto. Oliva je ovalna, temno modra, skoraj črna. v začetku je zelena, potem pordeči in šele ko dozori, postane značilne modre ali skoraj črne barve. Zdravilnost olivnega olja je resnično velika: proti zaprtju, za izločanje kamnov iz žolča, proti visokemu krvnemu tlaku, rahitisu pri otrocih, vlažnim kožnim ekcemom, bolečinam v ušesih, žolčnim napadom, za boljšo prebavo, po infarktu proti pljučni tuberkolozi, kašlju, hripavosti, vnetju grla, za zdravljenje hemeroidov, preprečevanje zoženja arterij, razstrupljanje organizma, zmanjševanje kisline v želodcu... Ena žlica na tešče dokazano normalizira težave, ki se pojavljajo v zvezi s presnovo, holesterolom, sladkorno boleznijo, stresom, želodcem, poleg tega pa preprečuje nastajanje celulita in pomaga pri hujšanju. Moške ščiti pred obolenjem prostate, primerno pa je tudi za otroke in njihovo boljšo učno koncentracijo. Nasveti "naših mam" Zaradi uživanja olivnega olja je lepša tudi naša koža, obraz je videti bolj spočit in mirnejši. ŠIPEK Pri tej rastlini, ki ji pravimo "divja različica vrtnice" je vse nenavadno. Že njeno latinsko ime v slovenskem prevodu Pasja vrtnica je malce nenobičajno. Čeprav spijemo veliko šipkovega čaja in s tem nehote mislimo, da je celotna rastlina koristna za naše zdravje, ni tako. Premočna doza semen npr. zelo slabo vpliva na hrbtenični mozeg in srce. Semena so včasih uporabljali kot čajni nadomestek. Tudi čaj iz listov ni najbolj priporočljiv. Pri šipku je potrebno pozornost posvetiti predvsem šiški in plodu. Šiška, nekakšna lasasta glavica rdeče zelene barve, je krepčilna. Predvsem za krepitev naravne obrambe oslabelega organizma. Pospešuje tudi celjenje ran in opeklin, zbija vročino in pospešuje izločanje seča. Plodovi, ki so jajčaste oblike in rdeče oranžne barve, pravzaprav niso pravi plodovi, podobno kot jagoda, malina ali figa. Šipkov plod (brez semen) uporabljamo v vseh oblikah: poparek, prevretek, prašek, sirup, marmelada, liker... Je odlično zdravilo zoper driske, želodčne krče, slabosti v želodcu, in slabo prebavo. Plod vsebuje tudi veliko vitaminov (karotin, vitamin C in D) in je zato koristen tudi za oči. Poleg tega je zdravilo za rahitis, ter skorbut. 100 g šipka vsebuje toliko vitamina C, kot 1 kg limone. Nasveti "naših mam" Očiščene in posušene plodove čisto na drobno nastrežemo in dobimo prašek za zdravljenje skorbuta. Zaužijmo majhen ščepec na dan. Slovarček: ščepec-količina med palcem in kazalcem. Pripravil Igor Goste VW POLO, VW POLO LIMUZINA trgovina s CD ploščami in kasetami v Zasavju / ✓ i C. Zmage 12a Zagorje VELIK IZBOR GLASBE VSEH ZVRSTI Gostilna - Pizzeria KOVAČ Pestra ponudba jedače in pijače. Poroke, seminarji, zaključene družbe do 180 ljudi. Velika izbira pizz! MARKO KOVAČ Graška cesta 64 Litija Telefon 061/880 000, 061/880 001 TRBOVLJE Ifll RAČUNALNIŠKO IZOBRAŽEVALNI CENTER Ljubljanska 80 (SPB1), Domžale, tel./faks 713-660 E-pošta: c!ip@clip-domzale.si STROJEPISJE NA RAČUNALNIKU (60 ur) ■ 12 ur računalništva z urejevalnikom besedil VVORD - 48 ur vaj iz strojepisja TEČAJ ZA ZAČETNIKE (25 ur): WlNDOWS 95, VVORD EXCEL (20 ur) INTERNET (8 ur) AUTOCAD, CORELDRAVV. ACCESS .. ^ RENT A CAR P* KOMBI PREVOZI ^ VLEČNA SLUŽBA p* FOTOKOPIRANJE P* SPIRALNA VEZAVA Ulica 1. junija 4, 1420 Trbovlje, Tel.: 0601/26-360 J 12. SUŠCA 1998 ulsbalgo 7 JOŽE KOŠAK Zaposlen je kot hišnik v Vrtcu Zagorje, a večina ga bolj pozna po njegovem hobiju. Videokamero si je namreč nabavil v času, ko je ta predstavljala redko zanimanje in se vseskozi izobraževal o videosnemanju. Pa tudi Kulturni center Delavski dom Zagorje oziroma tamkajšnji gledališki oder v zadnjih sedemnajstih letih ni zaznamoval predstave, prireditve in kar je tega, brez njegove prisotnosti. Tam namreč uravnava razsvetljavo in luči so pomemben del vsakršne prireditve. Odkar ima videokamero spoznava, daje le malo ljudi, ki jim je všeč prisotnost kamere oziroma da jih snemaš. Pravi pa, da je kvaliteta posnetkov odvisna tudi od luči. Sprva je snemal kakšne domače prizore pa utrinke iz morja, izletov in podobno, a več ko je vedel, bolj je lahko uveljavljal svoje znanje. Tako so ga povabili tudi k sodelovanju pri ETV Izlake pa potem k TV Center Zasavje, pomagal je amaterskemu režiserju Zlatku Benku pri snemanju filma Romanje v Novo Štifto. Tako je pred leti od Foto kino zveze Slovenije dobil nagrado za delo pri amaterskem filmu. "S kamero lahko včasih celo več poveš kot s komentarjem," je rekel, ko je govoril o tem, kako kakšno stvar vidiš. In z obvladanjem tehničnih zmožnosti kamere, je ta lahko zelo uporabna. Zadnjih osem let je posnel tudi vse prireditve, ki jih je pripravil Vrtec Zagorje in njih gledališka skupina, kar je dragocen arhivski prispevek. Vedno si radi ogledajo posnetke. Prav tako se mu je zdelo enkratno doživetje, ko seje z Vivo zagorskim pihalnim orkestrom udeležil gostovanja na Norveškem, čeprav ni bilo dovolj časa na razpolago, da bi pripravil material o tamkajšnji pokrajini. Ta ga je menda povsem navdušila, čeprav je z videokamero ujel le nekaj zanimivih utrinkov. Svojevrsten dogodek je bilo tudi tridnevno spremljanje Radovana Skubica, ko je tekel po zasavski transverzali. V šali je pripomnil, da si je za dobre stvari v življenju itak treba vzeti čas in da stvari, storjene na hitro, niso kaj prida. Luč pa je poglavje zase. O ravnanju z reflektorji seje dosti naučil tudi od "lučkarjev" iz profesionalnih gledališč. Včasih celo v filmih večidel spremlja le, kako so postavljene luči. In želi si, da bi tudi v zagorskem delavskem domu razpolagali z modernejšo razsvetljavo. Kot vsakogar, ga kritike kdaj tudi vznejevoljijo, pohvala pa mu dobro de. Napake ne ponavlja, saj je mnenja, da se človek vse življenje uči. Važno se mu zdi le enakovredno posvečanje tako službi, družini, prijateljem, hobijem. In v življenju seje navadil sklepati kompromise in če to znaš, potem od vsake stvari nekaj pridobiš. Sicer je bolj skromne sorte človek, ampak tako popularno zvezdništvo ga ne moti. Toda tudi z ljubiteljskimi gledališči rad sodeluje, ker niso skomercializirana in opaža, da delajo s srcem in pristnim veseljem. Na njegovi lojtrci vrednot pa močno prednjači točnost. "Nihče nima veselja s tem, da nekoga čaka," je pripomnil. SK GREGOR VELIKI, PAPEŽ IN CERKVENI UČITELJ (12. marec) Gregor se je rodil leta 540 v ugledni in bogati plemiški družini na Monte Celiu v Rimu. Bilje pravi vnuk papeža Feliksa II., kije bil poročen, preden je postal diakon. Izobraževal se je verjetno kakor tedanji Rimljani iz visokih krogov pod vodstvom družine in učenih sorodnikov. V starosti 32 let je postal prefekt Rima, kar je bila tedaj najvišja upravna civilna služba v mestu. Vendar pa v tej službi ni bil zadovoljen. Po smrti svojega očeta je spremenil podedovano palačo na Monte Celiu v benediktinski samostan sv. Andreja, v katerega je tudi sam vstopil kot navaden redovnik. Gregor pa se v samostanu ni posvečal le duhovnosti, ampak je bil zadolžen tudi za gospodarske zadeve redovne družine. Papež Pelagij II. je Gregorja povabil iz samostana, ga posvetil v diakona ter mu poveril oskrbo enega od sedmih rimskih okrajev. Kasneje je kot nuncij odpotoval v Carigrad na dvor cesarja Tiberija II. Postal je najvplivnejši posrednik med papežem in cesarjem v času, ko so se odnosi nevarno zaostrili. Po smrti papeža Pelagija II. leta 590je bil enoglasno izvoljen za papeža. Rim je bil takrat praktično v brezizhodni situaciji. Reka Tibera je v jeseni 589 prestopila bregove in uničila še zadnje zaloge žita. Posledica je bila strahotna lakota, sledila je kuga, povrhu vsega pa je bilo na dnevnem redu tudi ropanje in nasilje. V Italijo so vdrli Langobardi. Ker je takratna civilna oblast zatajila, je papež Gregor organiziral pogajanja z napadalci ter za visoko odkupnino odkupil vojne ujetnike ter obvaroval Rim pred najhujšim. Gregor je za pomoč potrebnim porabil najprej svoje imetje, nato pa je razdeljeval tudi cerkveno premoženje. Pomoči so bili deležni tako Rimljani kot begunci, včasih celo vojaki in državni uslužbenci, ki niso prejemali rednih dohodkov. Del dohodkov od cerkvenega premoženja je Gregor namenil za gradnjo in popravilo cerkva, za vzdrževanje samostanov, bolnišnic in sirotišnic. Rimljani so ga priznavali za civilnega poglavarja Rima (čeprav formalno to ni bil). Gregor je bil zelo plodovit pisec, saj se je ohranilo okoli osemsto petdeset raznih spisov in pisem. Uredil je bogoslužje in cerkveno petje, ki ga poznamo tudi kot "gregorijanski koral". Obdobje papeža Gregorja je zaznamovano tudi z skrbno izdelanimi načrti za pokristjanjevanje narodov, ki so se naselili v Evropi. Posebno seje zanimal za Angle in Sase, ki so naselili ozemlje Britanskih otokov. Na otoke je poslal 40 menihov in imenoval prvega angleškega škofa -opata Avguština. Gregor je dolga leta bolehal, zadnja leta svojega življenja pa je bil skoraj priklenjen na posteljo. Umrl je 12. marca 604 star komaj 64 let. Upodabljajo ga v papeških oblačilih, s knjigo in škofovsko palico v roki, navadno še z golobom nad glavo ali nad ramo (simbol sv. Duha). Kot zavetnika ga časte učenjaki, pa tudi razni obrtniki. Žene se priporočajo za rodovitnost, v stiski pa ga prosijo ljudje predvsem za varstvo pred lakoto in kugo. Na Slovenskem je Gregorjevo poseben pomladni "praznik", saj velja za začetnika pomladi. Gregorjevo je tudi dan, ko "se ptički ženijo" ali pa imajo ta dan gostijo. Po raznih krajih Slovenije so znani najrazličnejši običaji od spuščanja lučk po vodi, do koledovanja učencev. SALON POHIŠTVA ■ ! COMMERCE d ,, Cesta 9. avgusta 105,1410 Zagorje, tel./fax: 0601 64 306 | IF>MM IMSOT M mMM HM01P IPilHIEif V marcu izjemno ugodne cene sedežnih garnitur! \ Delovni čas od 8.do 12. in 16.od 19. ure, sobota od 8. do 12. ure. V. J TRBOVLJE '• "■I ' m 21 358, fax: +386 601 26 228 Podjetje za svetovanje, inženiring in trgovinsko posredovanje Cesta 20.julija 2c, 1410 Zagorje Telefon: 0601 64 611; fax: 64 660 E-mail: infoia mail. tref.si http://www. tref. si VELIKA PONUDBA PROGRAMOV ZA MALA, SREDNJA IN VELIKA PODJETJA Izbirate lahko med programi: OBRESTI, SALDAKONTI, GLAVNA KNJIGA, MATERILANO POSLOVANJE... Svojo ponudbo smo obogatili s programi za VZDRŽEVANJE, VODENJE PROIZVODNJE... Programe je mogoče prilagoditi vašim željam in potrebam. Pokličite na telefonsko številko 0601/64-611 in dogovorili se bomo za demonstracijo naših programov. Programi so na voljo v WINDOWS in DOS okolju! 12. SUŠCA 1998 ARHITEKTI ZA ZAGORSKI PARK Park v vsakem manjšem ali večjem mestu nudi bodisi navdih za druženje ali odraža zanemarjenost kraja. In zagorski park dejansko zaživi šele takrat, ko ljudje ustavijo korak in pokramljajo. Nemalokrat pa niti ne opazijo, da jih obdaja kopica zelenja in da je tu in tam v parku posejanih nekaj rož. Občina Zagorje ob Savi, ki ji ni vseeno za videz kraja, je novembra lani razpisala javni anonimni natečaj za izdelavo idejne oblikovalske in programske zasnove ureditve parka v Zagorju. Toda odločili so se, da prve nagrade ne podelijo, zato pa so razdelili drugo in tri tretje nagrade. Komisija, ki jo je imenoval zagorski župan, Matjaž Švagan, menda ni imela lahkega dela, saj so posamezniki in skupine predlagali raznovrstne, izvirne in domiselne oblikovalske in programske rešitve za prenovo parka. V avli Delavskega doma Zagorje pa so v ogled in presojo, v sredo, 4. marca - s pozdravnim govorom zagorskega župana in Tatjane Podbregar ter nastopajočim Zagorskim oktetom, razstavili vseh sedem elaboratov. Po sklepu komisije v sestavi predsednice Tatjane Podbregar ter članov: Nandeta Razborška, Stane Fain, Radovana Romiha, Branka Omahneta, Zdenke Žnidaršič in Sandija Grčarja, prve nagrade niso podelili, druga nagradaje bila v vrednosti 250.000,00 SIT, tri tretje nagrade pa so znašale po 150.000,00 SIT. Drugo nagrado je prejel elaborat pod šifro: Štirje letni časi, katerega avtorji so Zvone Zupan in Lovrenc Janez Erker, arhitekta, Matjaž Jakše, absolvent arhitekture in magister gozdarstva Robi Brus. Tri enakovredne nagrade pa so prejeli elaborati pod šiframi Premog, Ritem in Revir. Pod šifro: Premog je idejo parka razgrnila Barbara Goličnik s sodelavko Lidijo Breskvar, obe absolventki krajinske arhitekture. Avtorji elaborata pod šifro Ritem so: Romana Kačič in Mattias Liden, oba krajinska arhitekta, arhitekta Ratko Blažič in Jure Kolenc ter Boris Kačič, študent arhitekture. Avtor elaborata pod šifro Revir pa je bil krajinski arhitekt Matej Kučina. Na natečaju so sodelovali še elaborati pod šiframi: Flora, Tip Zagorje/046 in Mesto. Kot je povedala Tatjana Podbregar, bodo zagorski park obnovili do leta 2000 in sicer tako, da bo vseboval nekatere simbole rudarstva ter dajal ljudem tisoče pomembnih doživljajev obenem pa bodo pridodali k novi podobi Zagorja: "Vsak član komisije je individualno ocenjeval posamezne elaborate in zanimivo je, da ni bilo težko uskladiti mnenj, saj smo si bili dokaj enotni, oziroma smo zavzemali podobna stališča glede elaboratov." Med drugo uvrščenimi je za natečajno nalogo pod šifro Štirje letni časi izjavil Zvone Zupan. "Poskušali smo, da bi park ohranil svojo kvaliteto," je dejal, "obenem pa ga brez radikalnih posegov približati ljudem. Parku smo dodali nekaj funkcionalnih in oblikovno-urbanističnih akcentov. Štirje letni časi pa smo elaborat naslovili zato, ker smo ga na jugu oplemenitili s "pomladjo" oziroma otroškim igriščem, "poletje" je namenjeno prireditvam ob zagorskem občinskem prazniku, "jesen" pa je najlepši del parka, ko se ta raznobarvno razživi. Na severu, ki ponazarja "zimo", bo malce okrnjen zaradi rondoja, temu bo prilagojeno tudi rastje." Zagorski park pa bo tako z idejami udeležencev natečaja pridobil za okolje nove oblike življenjskih dejavnosti. RR. OPRAVIČILO Tudi dobri grešijo, mar ne? Tako bi lahko naslovili naslednji zapis. V prejšnji številki se je v prispevku "Slovenski kulturni praznik počastili tudi v Polšniku" prikradla tehnična napaka. Zapisali smo namreč, da se je mlada Laura Horvat po končani osnovni šoli začela pripravljati na poklic v verzih. Pomotoma sta izpadla stavka, ki bi se morala glasiti; Po končani osnovni šoli se je začela pripravljati na poklic in življenje, vendar sivi vsakdan Lauri ni dovolj. Rada vzame v roke dobro knjigo, da si z njo napolni dušo. Vsem prizadetim se za napako opravičujemo. Jortum ^ d.o.o. TRBOVLJE Nasipi 45 1420 Trbovlje Tel.: 0601/29-018, 21-682 Fax: 0601/29-018 VAROVANJE PREMOŽENJA izdelava projektov varovanja dobava in montaža opreme za tehnično varovanje priklop sistemov varovanja na naš nadzorni center v Trbovljah izvajanje redarske službe na javnih prireditvah varovanje oseb prenos vrednostnih papirjev in denarja receptorska služba čiščenje prostorov ^ A-S DOMŽALE Servis in trgovina d.o.o., 1230 Domžale, Ljubljanska cestal tel.: 061/719-450, fax: 061/716-183 ŠPORT cena brez P. D. MPC CBR 1100 XX Super Blackbird 17.045 20.490 VTR 1000 F Fire Storm 14.825 17.790 CBR 900 RR Fireblade 15.658 18.790 VFR 800 F 16.442 19.730 CBR 600 F 13.325 15,990 NSR 125 R 7.492 8.990 TOURING ST 1100 A Pan European 24.742 29.690 ST 1100 Pan European 19.075 22.890 CHOOPER VF 750 C Magna 13.158 15.790 VF 750 C2 Snadovv 11.659 13.990 VF 750 C Shadovv 11.409 13.690 VF 600 C Shadovv 9.992 11.990 ENDURO XRV 750 Africa Twin 13.325 15.990 NX 650 RV Dominator 9.575 11.490 XL 600 V Translap 10.492 12.590 XR 600 R 8.492 10.190 CLASSIC CB 750 F2 Seven-fifty 12.075 14.490 SCOOTER SFX 50 2.992 3.590 CROSS CR 250 R 8.800 *9.240 CR 125 R 8.600 *9.030 CR 80 RB 5.800 *6.090 CR 80 R 5.700 *5.985 Cene so maloprodajne, z vračunanim 20% prometnim davkom (* v ceni je upoštevan 5% prometni davek). Tolarska protivrednost se obračuna po prodajnem tečaju Nove LB d.d. za devizne prilive in odlive podjetij na dan plačna. J 12. SUŠCA 1998 V Emil Štern: "Zadeli žebelj na glavo" lanskega marca, ko je postal direktor Trgovskega podjetja Potrošnja d.d. Zagorje Emil Štern, je podjetje uspelo nadomestiti izgubo iz prejšnjih let. V pogovoru nam je zaupal, kako je novemu vodstvu uspelo preobrniti krivuljo uspeha in izplavati v varne vode, kakšni so načrti podjetja, pa še kaj drugega je povedal. Kakšno je bilo stanje ob vašem prihodu na direktorsko mesto? Položaj ni bil ravno opogumljajoč. Konec leta 1996 je izguba, ki seje nabirala od leta 1993, znašala46,5 milijonov tolarjev, kar ni tako malo. Če smo hoteli izhajati iz jasnih štartnih osnov, smo morali najprej narediti analizo stanja. To sem na osnovi razpoložljivih podatkov opravil že pred prijavo za direktorsko mesto. Ugotovil sem, da je v podjetju obstajala kriza vodenja, da je promet na zaposlenega prenizek. V Potrošnji je bil ta promet 10 milijonov tolarjev na zaposlenega, medtem ko je bilo slovensko povprečje 15 milijonov. Temu primerna je bila tudi zelo velika obremenitev s stroški dela, čeprav so plače glede na slovensko merilo zaostajale za okoli 13 odstotkov. Plačilna sposobnost je bila zelo slaba. Odtod tudi visoki stroški financiranja, predvsem na račun zamudnih obresti. Po drugi strani je bila premalo načrtno zasnovana izterjava dolgov od kupcev. K vsemu temu je prispevala tudi konkurenca v Zasavju, še bolj pa tista izven Zasavja, zaradi česar seje kupna moč odlivala iz občine. Splet vseh teh dejavnikov pa je načel tudi medsebojne odnose v firmi. Kateri so bili vaši prvi ukrepi po prihodu na novo delovno mesto? Delavski svet se je strinjal z mojim predlogom, da oblikujem ožjo ekipo sodelavcev na najodgovornejših mestih na nivoju podjetja, če bi bilo potrebno, pa tudi v posameznih poslovalnicah. Ta ukrep sem takoj uvedel in zdaj je na teh mestih zasedba sicer popolna, čeprav so še možne spremembe. Kot drugič je bilo treba doseči ugodnejše pogoje pri dobaviteljih, jih selekcionirati glede na kvaliteto nabav in njihove pogoje. To je bil eden nujnih ukrepov za finančno saniranje razmer. Do konca lanskega leta smo namreč želeli poslovanje pripeljati do pozitivne ničle. Nadalje smo kadrovsko okrepili komercialni sektor. Postavili smo enotno kadrovsko vodenje blagovnice Živa, ki predstavlja tretjino celotnega prometa Potrošnje. Bistveno je bilo potrebno povečati promet na zaposlenega, ter celotne maloprodaje. Moja usmeritev je bila, naj ljudi ne bi metali na cesto, ampak z obstoječim kadrom naredili več in se približati višini prometa na zaposlenega, normalni za slovenske razmere. To smo v veliki meri dosegli. Ugotovili smo, da moramo biti medijsko bolj prisotni. Ljudje nas morajo nekoliko bolje spoznati, ker seje v preteklosti na tem področju premalo delalo. Seveda je to zelo povezano s kvaliteto ponudbe, z našo konkurenčnostjo. In slednja seje skozi leto 1997 kar zelo intenzivno dvigala. Omiliti je bilo treba konstantne likvidnostne probleme, ki so še vedno povzročali visoke stroške financiranja. Včasih je prišlo celo do težav pri redni oskrbi z blagom. Želeli smo tudi doseči čim hitrejše obračanje zalog. Za cilj smo si zastavili še zaključek procesa lastninjenja v hiši, z večinskim deležem zaposlenih, bivših zaposlenih in upokojencev. To smo do konca leta tudi izvedli, tako da imamo danes status delniške družbe z večinskim lastnim deležem. Kakšni so bili poslovni rezultati ob koncu prejšnjega leta? Vso preteklo izgubo smo uspeli pokriti. Taje skupaj z revalorizacijo znašala dobrih 58 milijonov tolarjev, nekaj malega pa je ostalo iz leta 1997. Okrog 35,5 milijonov lastnih sredstev smo investirali v nekatere posodobitve naših poslovalnic, v dodatno računalniško opremljanje, odprli smo novo grosistično skladišče z okrog 1000 m2 površin, nov modni salon, kije zelo dobro obiskan, čeprav je odprt šele tri tedne. Z njim smo po dosedanjih rezultatih zadeli žebelj na glavo. Obiskujejo ga tudi kupci iz Hrastnika, Trbovelj, kljub temu da v njem prodajamo konfekcijsko blago nekoliko večje kvalitete in s tem višjega cenovnega razreda. V naslednji sklop rezultatov spada znižanje zalog in pospešitev njihovega obračanja. To velja predvsem za neživilski del, v živilskem delu pa je potrebno še marsikaj storiti, da bomo prišli do hitrejšega obračanja zalog, kar je normalno, če hočemo dosegati razliko v ceni, ki si jo želimo. Kakšni so vaši načrti za naslednje leto? Kje vidite skrite rezerve za še boljše poslovanje? Moj osnovni cilj vse od prihoda je, da v kakšnih štirih letih Potrošnja postane osrednji trgovski center Zasavja. Mislim, da imamo nekatere primerjalne prednosti, zlasti v velikosti naših poslovalnic. Njihove površine se gibljejo med 135 m2 in 1220 m2. Občutek imam tudi, 1 rajzn-uR žz da v Sloveniji pojenjuje praksa, ko seje mislilo, da v vsaki garaži lahko odpreš trgovino in je vsakdo lahko trgovec. Postopoma zopet pridobiva pomen ekonomija obsega, naše poslovalnice pa lahko na enem mestu ponujajo dovolj dobro izbiro. Rezultati nas, kot je pokazalo lansko leto, peljejo k omenjenemu cilju. Lani smo začeli intenziv-neje delat! tudi na področju grosiranja prehram-benih izdelkov, tako da iz svojega skladišča ne oskrbujemo le svojih poslovalnic, ampak gre 45% eksternega grosiranja h kupcem izven zagorske občine. Želimo biti prisotni od Radeč do Litije, pri tem pa imamo še kar nekaj rezerve, čeprav je že tudi nekaj rezultatov, predvsem v Litiji. Kakšno vlogo namenjate marketingu? Precejšnjo, ker brez tega enostavno ne gre. Veliko damo na promocijo našega dela, prirejamo razne degustacije, redno smo prisotni v vseh lokalnih medijih. Občasno pripravljamo tudi prodajne akcije z določenimi popusti, s tem pa motiviramo ljudi, da čedalje raje prihajajo v naše poslovalnice. Narašča zaupanje, tako pri kupcih, kot dobaviteljih. Kaj po vašem mnenju najbolj privlači kupce? Najprej dobra založenost, nato cenovna konkurenčnost, v zadnjem času jih privlači poleg raznoraznih akcij s popusti tudi prijaznost naših prodajalcev. Na ta element se je morda včasih nekoliko pozabljalo, ampak danes tudi sami prodajalci vidijo, daje kupec kralj, in da je potrebno storiti vse za njegovo zadovoljstvo. Prijaznost pa je neločljivo povezana s strokovnim svetovanjem, zato posvečamo pozornost tudi funkcionalnemu usposabljanju poslovodij. Boštjan Grošelj Cvetje, darila... %==z n g o n i spccmuzinnNn paodaja MCTASKCGA ALAGA IN TCKSTIUJ SIROM IZBIRA METRSKEGA BLAGA ZA POMLADANSM OBLAČILA I. nadstropje TRŽNICE "POD URO" in v LITIJI v REMV CENTRU V nedeljo, J 5.3., pA&jnuje tedjm'UpjAlnL dan, Vnlačmk Malic P&dJzuma. A 11 njecjou^Ami, nojAluemu dbdeou mu tilznmo čeAliia ilnic flojan ENČI: so dnevi in trenutki polni sreče in miline, ko radostni oči zapremo, in si tiho želimo: DA NE MINE. Da bi bilo takih dni čimveč v tvojem življenju, ti želijo tvoje sodelavke iz Hrastnika. Wegan trgovina Saša Pegan s.p. Kisovec, Rudarska c.3 Tel.: 0601/71-303 sobota nedelja 16-18 9-12 10-12 KŠEFTI informacije 64-250,64-166 IZPOSOJEVALNICA POROČNIH ŽENSKIH OBLEK NEVESTA Hermina Tratnik 1411 Izlake, Mlinše 35c; tel.,fax:0601/75-143 NOVO!! Obleke za obhajila NOVO!! odpiralni čas ob delavnikih: 9.00 do 12.00 in 16.00 do 19.00 1. naslov za zlate zadeve Rudarska cesta 8 1412 Kisovec del. čas: 9h-12h in 16h-19h sob.: 9h-12h tel.: 060171675 ZLATO. URE. TEKSTIL. ZLATO PRAVILO, ZLATO DARILO. Družinski studio LAS Klarič Brigita s.p. Cesta zmage 65 tel.: 0601 64 188 Zagorje ob Savi Delovni čas: pon.,sre.od 8.00 do 14.00 tor., čet., pet. od 12.00 do 20.00 sobota od 8.00 do 12.00 ure. dPied chizvi ita i.uoi lotitni dan iz itca ozdilaino in žz/imo iz odi/o oziztia, in zadovotji-toa. lirat čdVandz z dzužino DOBRO POGLEJTE ! STE SE NAŠLI V KROGU ? STE ?! ODLIČNO, ZASAVCA POD ROKO, PA HAJD NA UREDNIŠTVO, KJER VAS ČAKA NAGRADA. To bo spomladanski sprehod na znano smučišče MARELA, (tudi z avtom se da do tam) kjer vas bo najemnik Smučarske koče, Stane Hriberšek pogostil. Na Cesto 20. julija 2c se oglasite vsaj do petka, osem dni po izidu te številke! POD KOŽO SMO VSI... Ni veliko Zasavčanov, ki ne poznajo župana Zagorja, Matjaža Švagana. Da pa boste o njem in o drugih bolj ali manj znanih Zasavcih zvedeli še kaj več, vsaj upamo, bomo poskrbeli v našem in vašem ZASAVCU. Župan Zagorja Matjaž Švagan je prvi, ki smo mu zastavili deset malce drugačnih vprašanj, kot so običajna. Pričakujemo, da bodo odgovori tistih, ki jim bomo pokukali pod kožo, kar se da hudomušni, kratki in aktualni. 1. Zakaj berete Zasavca ali zakaj ga ne berete? ZASAVCA berem zato, da sem vsaj delno seznanjen z aktualnimi dogodki v Zasavju. 2. V sedanjem življenju ste župan. Kaj ste bili v prejšnjem in kaj pričakujete, da boste v naslednjem? V prejšnjem življenju sem bil predsednik Krajevne skupnosti Izlake, s tem da pričakujem, da bom v naslednjem župan Občine Izlake. 3. Po katerih dejanjih vas ljudje v Zasavju poznajo? Ljudje v Zasavju me poznajo po tem, da jim rad prisluhnem in pomagam. 4. Sodeč po volitvah in anketah ste v Zasavju zelo priljubljeni. Ste po vašem mnenju bolj priljubljeni med moškimi ali ženskami? Upam, da med ženskami. 5. Kaj vam pomenijo ženske? / 6. Vaš najljubši pregovor. Kdor se zadnji smeje, se najslajše smeje. 7. Katero vaše čustvo je najizrazitejše? Moje najizrazitejše čustvo je dobrota. 8. Politika je.... Politika je... 9. Verjamete v ljubezen na prvi pogled? Verjamem. 10. Kaj vas v Zasavju najbolj moti in osrečuje? V Zasavju me najbolj moti "foušarija”, osrečuje pa me to, da živijo v Zasavju tudi dobri ljudje. Spraševal Igor Gošte Mat|až Švagan, ko ni bil še župan. PA SE MALO FUNSTERCA... PA SE MALO FUNSTERCA... PA SE MALO FUNSTERCA... PA SE MALO FUNSTERCA... STAŠA KUNŠEK Z MINIATURNIMI ŠOPKI CVETJA V mali galeriji Knjižnice Toneta Seliškarja je bila 2.marca odprta samostojna razstava del likovnice Staše Kunšek, članice RELIK-a. Po poklicu je medicinska sestra, več let pa se že ukvarja z likovno dejavnostjo, predvsem slikarstvom. Domala na vsaki društveni razstavi Relika se predstavlja s svojimi deli in za marsikakšno delo je prejela že tudi nagrado. Tokrat pa se na prvi samostojni razstavi predstavlja s 60 miniaturnimi šopki iz prešanega cvetja. Razstava je vredna ogleda, razstavljena dela pa si je možno ogledati še do 14.marca, v času, ko je knjižnica odprta. T.L. Z JEŽEM PREŽETA GLASBA V zagorski športni bali je, S. marca zvečer, turnejo ob novi zgoščenki "Vse so me ljubice zapustile" in obenem dvajsetletnico svojega popevkarskega ustvarjanja, pričel Aleksander Jež. Prireditev je povezovala Karmen Cestnik Zbral je prijatelje iz glasbenih krogov in z nastopanji bodo Slovenijo razveseljevali vse leto. K uspešni promociji je pripomogel širnemu ljudstvu poznan pevec, ki zna navdušiti z razpoloženjsko prijetno glasbo. V tokratnem nastopu je poudaril, da je zmeraj pošten s publiko. In skoraj je zmanjkalo časa, da bi zapel še kakšno svojih znanih uspešnic - poleg Belih vrtnic, Ti boš pa moja ostala, Mixa narodnih, Tebe ljubim bom vedno in še nekaterih - s katerimi prav tako ne skriva, da rad poje, nastopa in žanje uspeh pri publiki. Posrečen izbor glasbenih gostov pa je pričal, da Zasavci vse raje poslušajo "zasavske gore pevce", saj so navdušeno zaploskali Viktoriji, predvsem pa prijazno prisluhnili pevcem iz preostalih koncev Slovenije: duetu Heleni Kodrič in Kiki, Ptujskim 5, Štajerskim 7, Alenki Kolman, Oliverju Antaverju, Plesni skupini Obsession iz Maribora ter Veselim Štajerkam. Da pa izbor za nastop na Evroviziji niso bile le sanje, seje pričaral tudi Vili Resnik. No, Aleksander Jež itak poudarja, da v glasbi prijatelji niso redki. RR. ZAHVALA Skupina štiridesetih diabetikov iz Zasavja, torej iz Zagorja, Trbovelj in Hrastnika, smo bili v spremstvu medicinske sestre Rajke Bajda na enotedenskem okrevanju v Krkinem zdravilišču Strunjan. Program, ki je bil pripravljen, nam je zapolnil čas od jutra do večera. Vsi smo bili zelo zadovoljni in si takega letovanja še želimo. Zasavski diabetiki MIKRONA RAČUNALNIKI @0601 83 033 Pentium 166 MMX Monitor Bcliiica 14” Tipkovnica MITSUMI Miška Genius s podlogo Ohišje mini tower Osnovna plošča VX PRO 75 - 233 MHz z 512 kB CACHE + UDMA Procesor Pentium 166 MMX Hladilnik z ventilatorjem 16 Mbvt pomnilnika EDO Grafična kartica ATI Mach 64 z 1 Mbvt pomnilnika Trdi disk SEAGATE 2.1 Gbyt U Disketna enota 1.44 Mbyt CD ROM enota Cyberdrivc 24 x Soundblaster VAMAHA 16 Bij Aktivni zvočniki 120 W PMPO Mikrona d.o.o.. Podjetje za računalniški inženiring, 1432 Zidani most 32a Študentski Servis ZAGORJE Posredovanje dela dijakom in študentom z rednim ali izrednim statusen Kidričeva 3, pri lekarni, tel.: 0601/68-090 LKM L3 LKM ^Na željo ti zasluženi DENAR za vsa boljša podjetja nakažemo TAKOJ po prejemu potrjene napotnice V CELOTNEM ZNESKU PERMANENTNO NAPOTNICO ti pošljemo avtomatično vsak mesec ^domov ali v podjetje ^Študentski KREDITI KO ŽEPNINA N! DOVOLI... DOHODNINSKO SVETOVANJE na brezplačni telefon 180 12 04 Oofc v0'p/, s°e tel.:0601/24-044 Delovni čas od 5.30 do 23.00, nedelje, prazniki odprto! Strežemo vse vrste pijač, topli napitki, frapeji, sadne kupe, sladoledi, topli sendviči! Vsako soboto glasba v živo, v poletnem času obratujemo tudi na vrtu! KŠEFTI informacije 64-250.64-166 Vinoteka KLOPOTEC Tržnico po uro tel.: 64-195 odprto: 8-12h in 16-19h soboto: 8-12h Nudimo vam pester izbor vin priznanih domačih in tujih proizvajalcev, ter žganih pijač, tudi za darila. Obiščite nas in se prepričajte! ELKOPLAST Bevško 2, Trbovlje, tel.: 26-466 DEKOR, Cesta okt.revolucijell, Trbovlje, tel.: 21-108 odpiralni čas: od 8.00 do 12.00 in od 16.00 do 19.00 ure. Bogata izbira vseh vrst talnih oblog, preprog, lamitarij, tekačev, žaluzij ART OPTIKA d.d. poslovalnica: 1420 Trbovlje Trg revolucije 28d tel.: 0601-21-253 poslovalnica: Zdravstveni dom trbovlje Rudaska 21, tel.: 0601-29-041 Velika izbira okvirjev za očala Vse vrste leč za očala domačih in tujih proizvajalcev Etuiji za očala Povečevalne lupe Športna in sončna očala Drobna usnjena galanterija Obiščite nas in se prepričajte! Krznena galanterija FREDI Bučar Alfred, s.p. Valvazorjeva 49 Šmartno pri Litiji tel.: 061-887-745 IZDELUJEMO: krznene prevleke za avtosedeže (osebne in tovorne) vse vrste brezrokavnikov iz krzna, ali pa samo podložene s krznom Fotokopiranje in video Litija Nudimo vam več vrst fotokopij, ter izposoja in presnemavanje videokaset. Valvazorjev trg 17,1270 Litija del.čas: 9.00-12.00; pon., sre., pet.: 14.00-20.00; tor., čet.: 17.00-20.00 Iščemo kvalificirano natakarico. informacije natelefon 61-996, popoldne 12. SUŠCA 1998 G,3T77, £? j. — 11 \» fi a G OBČNI ZBOR PLANINSKEGA DRUŠTVA DOL V nedeljo. I.marca, se je v planinskem domu Gore zbralo kljub deževnemu vremenu na občnem zboru PD Dol mnogo planincev. Pregledali so delo preteklega leta in se usmerili v nove dejavnosti. Najprej so se lotili poslovanja društva po novih pravilih in gospodarske problematike v okviru nove davčne zakonodaje. Iz letnega gospodarskega poročila je bilo razvidno, daje društvo še vedno uspešno, čeprav se v zvezi z novimi predpisi povečujejo komplikacije. Kar se tiče izletov in planinarjenja, so bile uspešne vse štiri sekcije: vrtci, šolarji, člani in upokojenci. Potrdili so tudi nov program, ki so ga objavili že v novi številki Našega planinca. Trenutno pripravljajo planinsko šolo za mlade planince, 24.maja pa bo v Gorah srečanje planincev Zasavja. Organizirali bodo tudi planinski tabor - verjetno v začetku julija. "Veliko priprav bomo namenili tudi praznovanju 45-letnice obstoja PD Dol, ki ga načrtujemo septembra," je dejal predsednik društva Toni Pavlič. "Upam, da bomo ob tem lepem jubileju dobili energijo, ki nam bo pomagala prebroditi težave, ki se zgrinjajo na društva in uspešno delali še vrsto let." Fanti Moljk SKUPŠČINA PZS BOVCEUU Upravni odbor Planinske zveze Slovenije je na svoji seji sklenil, da bo skupščina Planinske zveze Slovenije letos v Celju in sicer 28.marca. Pooblastili so PD Celje, da opravi vse organizacijske priprave. Poleg običajnih točk dnevnega reda, bodo na koncu tudi volitve novih organov PZS. V ta namen je PZS pripravila Vodila za skupščino PZS. Člani UO so se strinjali, da se ta Vodila obravnavajo na seji skupščine. n. NOVA ŠTEVILKA "NAŠEGA PLANINCA" Konec februarja je iz tiska izšla nova številka časopisa Naš planinec, ki ga že 21.leto izdaja Planinsko društvo Dol pri Hrastniku. Tokratna številka je že 49.po vrsti. Natisnili so jo v 250 izvodih, na A4 formatu, šteje pa skupno z barvnim ovitkom 32 strani. Objavljenih je precej prispevkov o delu tega društva v preteklem enoletnem obdobju. Med objavljenimi prispevki pa je še posebej branja vredno razmišljanje Draga Kozoleta o novih preizkušnjah, katerim so bila in so še izpostavljena slovenska planinska društva, s posebnim ozirom na nekakšno pasivnost mladim Zasavcem Tale zajček iz glasila Savski kamenčki je pa res simpatičen. Človeka kar prime, da bi se postavil v vrsto in ga kdaj dobil za čez vikend. Ne vemo, kje so ga dobili in kdo seje spomnil, da so ga sprejeli medse, vendar moramo priznati, da je to dobra ideja. Če imajo otroci v razredu svojo žival, postane šola bolj topla in domača. Njihovih fotografij in časopiska žal ne moremo objaviti, ker se fotokopije ne morejo preslikati, risbice pa imajo prijetne. Pričakujemo še druga šolska glasila, ki jih boste gotovo pripravili v naslednjih mesecih. MIŠ MAŠ MIŠ MAŠ MIŠ MAŠ VIKEND Z ZAJČKOM V šoli smo dobili sobnega zajčka. Jaz sem se javila, da ga med jesenskimi počitnicami vzamem domov. Prvi dan sem mu takoj počistila kletko in se pol ure igrala z njim. Zvečer mu nisem dala nič jesti, zato pa sem mu zjutraj natresla toliko dobrot, da jih je imel kar precej časa. Zelo rad meje lizal po čelu. To je bilo tudi meni všeč. Toda naenkrat me je, navihanec, ugriznil. Ustrašila sem se, ga okarala in verjetno meje razumel, ker me ni več ugriznil. Domači so ugotovili, da je samička, zato sem jo krstila za Srčico, pravimo pa ji Srček. Naslednji dnevi so minevali, kakor bi mignil. Z zajčico sva se imeli zelo prijetno. Ko sem jo nesla nazaj v šolo, se mi je zdelo, da se je zredila. Nekaj dni pozneje smo ugotovili, da se je naučila piti iz pipice.Zdaj jo vsak teden vzame domov drug učenec. Vsi smo zaljubljeni vanjo. Polona Savšek, PŠ Sava DUŠAN HAUPTMAN NA OŠ SAVA Dolgo smo ga čakali, končno se je tretjega decembra pojavil na šoli. Brž smo se preoblekli v športne trenirke in za njim zdrveli v telovadnico. Učitelja Mojca in Vlado sta nas najprej ogrela, nato je Dušan zadevo prevzel v svoje roke, metali smo proste mete, vmes smo poslušali strokovne napotke, zatem smo tekmovali v metih na izločanje, zmagala je Janja Medved. V začetku smo se slavnega košarkarja nekoliko bali, ko pa smo videli, kako je prijazen in se z nami šali, smo postali pravi prijatelji. Sodil je tekmo med dečki in deklicami, zvrstili smo se skoraj vsi, pa še vrtec seje vključil. Spet smo deklice zmagale. Po tekmi smo se dolgo pogovarjali: o njegovi košarkarski poti, tekmah, zmagah, uspehih in porazih, potovanjih, treningu, prostem času, družini. Svetoval nam je, da moramo jesti veliko sadja, zelenjave in žitaric, se veliko gibati ter se čimprej vključiti v kakšno športno dejavnost. Naša Metka je napravila več posnetkov. Čisto na koncu nam je podaril košarkarsko žogo in vsakemu brošurico Union Olimpija ter se vanjo podpisal. Mi smo se mu zahvalili s knjižico Angelce Ocepkove in z novoletno voščilnico. Kljub temu da ima zelo malo časa, ker kar naprej trenira in igra košarko, se je med nami zadržal dve uri. Bili smo srečni, ker nas je obiskal. Obljubil je, da še pride. Tina Mijič, 4.r. OŠ Sava ŠARK Šark je bil moj kuža. Ko sem ga dobila, je bil star dva meseca. Imela sem ga zelo rada. Včasih je malo lajal. To je zelo motilo soseda. Zato smo ga morali oddati. Tam so mu kupili še prijateljico. Ime ji je Dona. Tudi ona je belgijski ovčar. Včasih ju obiščem. Takrat sta zelo vesela. Žal mi je, ker Šark ne more živeti pri meni. Valentina Ahac, l.r. OŠ T.Čeč POMLAD NA NAŠEM VRTU Ko skopni sneg, na našem vrtu začnejo cingljati beli zvončki in kronice. Rada jih naberem v šopek in zraven dodam lepe vijolične žafrane. Tudi rumene trobentice najdeš. Nekaj tednov kasneje se iz zimskega spanca prebudijo tudi raznobarvni tulipani in njihove rumeno-bele soproge narcise. Hčerke hijacinte, ki se bohotijo v 12. SUŠCA 1998 Planinske zveze Slovenije na določenih področjih. Sicer pa se ostali prispevki nanašajo na delo mladine, izletništvo, gospodarsko in finančno poslovanje, načrt dela in še na marsikaj drugega. T.L. PLANINSKO ALPINISTIČNE NOVICE V petek, 27.februarja se je v Martuljški skupini v Julijcih mudil član Planinskega društva Trbovlje, Tom Froebe. Sam seje, primerno opremljen, najprej od slapa Peričnik napotil na sedlo Gulce. Po krajšem premisleku se je lotil plezanja v vzhodni steni Škrnata-rice (2448m). Preplezal je grapo v dolžini 250 metrov in z naklonom 40 stopinj. Z vrha je nato sestopil nazaj na omenjeno sedlo. Nato se je lotil še zimskega vzpona na Kukovo špico (2427m). Tu je preplezal grapo v dolžini 300m z naklonom 45 stopinj. Domov seje vrnil še isti dan v večernih urah. T.L. ALPINISTIČNE NOVICE V nedeljo, 22.februarja sta se člana alpinističnega odseka Planinskega društva Trbovlje, Sebasijan Jančič in Drago Kodrič lotila zimskega plezanja v jugozahodni steni Planjave (2394m) v Kamniško Savinjskih Alpah. V precej vetrovnem vremenu sta preplezala 480m dolgo Wisiakovo grapo z naklonom 55/50-45 stopinj. Smer je bila v celoti zasnežena, v nekaterih odsekih pa tudi ledena. Razmere za plezanje so bile razmeroma dobre in so dovoljevale hitro napredovanje. Naj večji problem je bil v vstopnem 60m dolgem kaminu.Tu sta plezalca doživela pravo kanonado snega in kamenja, kar je najbrž povzročil hud veter na vrhnjem delu stene. Kakšnih hujših posledic nista odnesla. Iz smeri sta srečno izplezala ter se po normalni poti z vrha Planjave vrnila na Kamniško sedlo ter nato v dolino. T.L. barvah od bele, rumene, rdeče, do vijolične in modre. Tudi teta forzicija se prikaže v sončno rumeni barvi. Krivico bi naredila tulipanovi starejši sestri magnoliji, že bi jo pozabila. Saj nas je lani presenetila ne samo pomladi, ampak tudi jeseni. Ob svojem rojstnem dnevu konec maja lahko občudujem prelepe, velike rododendrone, ki imajo cvete v rdeči in rožnati barvi. Tudi brhke lilije so se odprle v svojih nežnih barvah. Na vrt grem vedno rada, saj je pogled na pisano cvetje prečudovit. Vrt spomladi ti odpre oči in te sprosti. Urša Trampuž, 6.b. OŠ T.0krogarja LIKALNIK Sedim v učilnici in opazujem likalnik, ki je iz starih časov. Je zelo star in zarjavel. Uporabljale so ga gospodinje za likanje perila. Odprle so pokrov in v notranjost dale žerjavico, ki je grela dno likalnika. Temperature ni bilo mogoče nastaviti. Ob strani ima odprtine, da je žerjavica bolj tlela. Na pokrovu je pritrjen lesen ročaj, ki je precej dvignjen, da ni prišlo do opeklin. Je zelo težak in delo z njim ni bilo lahko. Na pokrov je pritrjen tudi zatič, kije v obliki levje glave, služi pa za odpiranje pokrova. Je trikotne oblike. Včasih so znali ceniti vrednost takšnega likalnika, danes pa ga spravimo na podstrešje kot kos nepomembnega,zarjavelega železa. Jaz vem, da je tak likalnik uporabljala moja babica, zato je to moj drag spomin. Uroš Radakovič, 6.a. OŠ Tone Okrogar STARA URA Moja babica je imela zelo veliko starih stvari na podstrešju. Po smrti je vse stvari zapustila moji mamici. Jaz pa sem si iz "šare" izbral staro žepno uro. Ima na roko delano ohišje, ki je na zadnji strani gravirano. V ohišju se nahaja mehanizacija, ki je zelo zapleteno sestavljena. To vem, saj sem jo iz radovednosti odprl. Čez mehanizacijo je poveznjena plošča s številkami in je bele barve. Številke na njej so bleščeče modre barve. Plošča se mi zato zdi zelo smešna. Da pa ti gre res na smeh, je ta ura brez kazalcev. Drugače pa je lepa ura. Preden pa jo je načel zob časa, je imela tri kazalce in verižico, s katero je bila pritrjena na rob žepa. Na vrhu ima okljuk, na katerega se je pritrdila verižica. Nekoč je ta ura veselo tiktakala nekomu, zdaj pa jo je preveč načel zob časa. Vendar mi je lep spomin na babico in zato jo še vedno hranim. Črt Podlogar, 6.b. OŠ I Okrogar MOJA PRIJATELJICA Rada sem v družbi prijateljev. Moja prijateljica je zelo podobna svojemu očetu. Po njem je podedovala izrazito temne oči in temne gladke lase, ki ji prosto padajo na nekoliko ovalen obraz. Njen temperament je preprost in iskren, a včasih malo naiven. Rada je v središču dogajanja, kar kaže tudi njeno vedenje, ki pa me včasih celo spravlja v smeh. Poleg izjemno čuteče narave je zelo ranljiva, kar pa ne pokaže vsakomur. Zelo rada ima živali, predvsem pse. Večkrat zahaja v naravo, kjer se sprosti in umiri. Ljubi tudi skrivnosti, kijih večkrat zadrži zase. Včasih se zelo nahitro spremeni, vendar le za hip, a že naslednjo minuto je spet taka, kot smo je vsi vajeni. Po horoskopu je bik, to je zemeljsko znamenje, kar pomeni, da trdno stoji na zemlji. Vsak človek ima dobre in slabe strani, jaz pa imam rada ljudi, ki na svet gledajo z dobre strani, zato sem rada v njeni družbi. Karina Medved, 7,a. OŠ TOkrogar MOJA LUTKA V petek smo imeli kulturni dan. Zjutraj smo naredili plakat. Naredila sem svojo lutko. Tovarišica je prinesla tenis žogo in jo preluknja. Žogico sem dala na palčko. Pokrila sem jo z belo krpico. Lase sem naredila iz volne. Nalepila sem oči, nos in usta. Zašila sem ji rdečo obleko. Lutko sem oblekla in sem ji dala ime Micka. Ko smo končali, smo zaigrali z lutko. Z Julijo sem zaigrala pesmico Od železne ceste. Bil je prijeten dan. Sandra Ivanušič, 3.r. OŠ Vitka Pavliča ZIMA Spet prišla je starka zima, kar nahitro tja med nas, s svojim plaščem je oblekla širna polja, gorsko vas. Zjutraj vsi s podstrešja smučke, pa še sanke vzeli smo in odšli tja na dvorišče, ker na snegu je lepo. Maja Vahtar, 5.c. OŠ Ivana Skvarča RECEPT ZA POPESTRENO ŠOLSKO URO Potrebuješ: veliko papirnatih kroglic, avionov, za vsakega učenca po eno cevko za pihanje kroglic in dobro voljo. Vse naj frči, leti in brenči med uro po razredu. Pripis: Ne pozabi, da lahko papirčke ter aviončke pobereš, ko končajo s prvim poletom in jih ponovno uporabiš. Tina Pirnar, OŠ I.Cankarja ZABAVA ZA VSE Ko glasba se zavrti, vsi na noge, en, dva, tri! Za začetek sambo zavrtimo in se v krogu vrtimo. Nadaljujemo s Celine Dion. zato nastane rompompom. Ko smo že prav ogreti, s punkom poskušamo se zavrteti. Na koncu zavrtimo še ra ve zabavo in vzdušje je ta pravo. Špela Palčič, OŠ Ivana Cankarja 12. SUŠCA 1998 čin rJr.G Jln.čJr.č JO! No, kako ste prebrodili drugo konferenco? Upam, da karseda uspešno. Zdaj pa samo še enkrat toliko - in konec bo. Je pa tudi res, da časa ne gre prehitevati in da bo moral šolski zvonec še nekajkrat pozvoniti, preden bo pozvonil slednjič. Vse prav drugače pa zvoni maturantom, ki bomo imeli svoj veliki dogodek že 21. marca, 4. letniki ekonomske šole pa teden kasneje. Seveda govorim o maturantskem plesu in o pripravah nanj. Nekateri zasavski srednješolci so svoj zaključni ples že odplesali in najbrž, veliko lažje spijo.Nas pa vse to še čaka. No, pa naj si bodi dovolj o šoli. Na mamice, babice, sestrice,., osmega marca menda niste pozabili in ste jim kupili kakšno rožico. Če se pa slučajno niste spomnili imate popravni izpit proti koncu meseca - na materinski dan. Sicer tu v poštev pridejo le mamice, a pravijo, da je ideja tista, ki kaj šteje. Če ste bili v petek, 06. marca v Mesečini se boste kmalu lahko videli na POP TV v oddaji z Anjo Rupel - Pop party, če pa ste bili v sredo, I 1. marca na koncertu Sandija v Fejst pabu, si boste še dolgo lahko prepevali njegove melodije, ki dolgo donijo v ušesu. Tisti pa, ki bi o zabavnem Sandiju radi izvedeli kaj več, pobrskajte po starih Zasavcih - in našli ga boste. Kje drugje, kot na smrkolinski. Da pa ne bom preveč "nakladala" si preberite vse o "napol odrasli" 2. B., predstavljamo pa vam tudi mlado debaterko, gospodično Tino Leskovšek. Preberite si in ne bo vam žal. "Pa fajn se mejte"! Petra MOJ R/1ZRED Res ne vem, kako bi nas predstavila širšemu Zasavju. Pa začnimo na začetku - smo 2. B Gimnazije Trbovlje. In kakšni smo? Marljivi, leni, neučakani, resni, neresni, odštekani, izštekani, skratka prav takšni, kot večina današnje mularije. Toda kot razred smo vseeno nekaj posebnega. Če se le spomnim, kako prestrašeno smo se precenjevali na začetku prvega letnika. Toda, ker imamo mi, napol odrasli, neko magično sposobnost, da hitro sklepamo prijateljstva, so se med nami spletle raznorazne vezi, od romantičnih, do trdnih, prijateljskih. K dobremu razumevanju v našem razredu pa so pripomogli tudi skupni cilji in želje. Vsi si namreč želimo dobre službe (beri dobro plačane) in s tem veliko tolarčkov. Pred sabo pa imamo še dolgo pot. Na stezi stoji polna legija profesorjev in šol. In seveda najhujše - ocene. Te so nočne more vsakega srednješolca. Non - stop se grebemo zanje, le pred konferenco imamo nekaj miru. Pa tudi tega ne vsi, zakaj zlovešče graje je treba popraviti. Nasplošno pa naše življenje poteka v ustaljenem redu. Zjutraj vsi zaspani pricapljamo v šolo in z zabuhlimi očmi komaj sledimo snovi. Po tretji uri nam že pošteno kruli v želodcu, veselo si oddahnemo, ko zvonec naznani konec ure in s tem začetek malice. Nekako se pritolčemo skozi preostanek pouka (brez hujših posledic). Da pa nam blažen dolgačas, ki vlada na šoli, ne pokvari dneva, poskrbi skupina "out" sošolcev. So pravi diplomirani strokovnjaki na področju "kako pripraviti nekoga, da ga bo od smeha razneslo". Torej, če boste kdaj opazili punco, ki sonči svoje zobovje, potem sem to jaz. Bolezen je sicer še nerazširjena po svetu in se imenuje Cheljustus Zaskachenus. Je pa nalezljiva. Kaj naj vam še povem? Ah, seveda - kako je z ljubeznijo pri nas. Romanc je bolj malo, pravzaprav gre za kronično pomanjkanje. Vendar vseeno ne gre brez zaljubljenih pogledov in raznih vzdihljajev, ko mimo prikroži oboževana osebica. In ker je usoda kruta, ponavadi zaljubljeni osebi sedita prav na nasprotnih koncih razreda. Sledijo pisemčka, ki se jih ostali tudi množično poslužujemo za komuniciranje med poukom. Razvili smo že pravo ŠPR - Šimo razredno pošto. Takšni smo torej b - jevci. Povprečen razred, ki ima svoje fore. Tudi šolsko življenje je lahko zabavno, če si ga tako ustvariš. In prav je tako ali kot starejši večkrat zafilozofirajo - ta leta so najboljša. Torej, napol odrasli, uživajmo! S.M. TINALESkOVŠEk Tina seje rodila neke daljne nedelje - bilo je leta 1982. In ker seje rodila septembra je po horoskopu devica - vanj pa verjame le, če ji piše o sreči. Najraje vam sploh ne bi napisala s čim vse se ukvarja, da ne boste dobili kakšnega manjvrednostnega kompleksa. Poleg tega namreč, da obiskuje trboveljsko gimnazijo, pleše balet, igra klavir, za kar ji je letos (na žalost - pravi) zmanjkalo časa. Poleg tega pa, da ne boste mislili, da sem že končala, obiskuje debatni klub Logos (s katerim je bila na svetovnem prvenstvu v debati v Izraelu), če pa bi radi slišali njen glas, poslušajte Mladinski val na radiu Trbovlje. Rada ima prav vse športe in je ponosna na to, da se z njimi ukvarja, rada ima tudi računalnike, dobro glasbo in ples, obožuje potovanja in branje dobrih knjig. Predvsem pa ima rada ljudi, ki znajo biti pravi prijatelji. In česa ne mara? Pesimistov, zgodnjih ur, "žajfastih" TV serij in histeričnega norenja za fanti iz popularnih boy - bandov. Ker je še prezgodaj,da bi nam zagotovila "kaj bo, ko bo velika" lahko reče le, dajo zanima študij ekonomije. To znanje, pa pravi, bi vnovčila v novinarstvu. Nekaj pa lahko zatrdi in sicer, daje večni optimist in daje njen cilj biti srečna. In prav je tako! Petra 12. SUŠCA 1998 7,-n. -,? a t n Trt n LITTLEPIG Little pigi prihajajo iz Radeč. V zasedbi Tomaž Lavrince (vokal), Primož Žerlek (solo kitara), Sebastijan Felser (ritem kitara), Matej Hohkraut (bas) in Sašo Marn (bobni) igrajo mešanico punka in underground rocka. V nekoliko drugačni zasedbi so začeli vaditi novembra 1995. Takrat so naredili svoj prvi avtorski komad "Suseda", ki so ga novembra lani posneli v okviru projekta Nova pri Acu Razborniku v Tivoliju. Zgodba, kako so prišli do imena, pa je takšna: nekaj časa delujejo pod naslovom Kabalevvski (ruski skladatelj). V maju 1995 pa jim odpade vrsto koncertov in to je povod za novo ime LITTLE P1G. Besedila so večinoma angleška, pišeta jih Tomaž in Matej. Za slovenska besedila se niso odločili zato, ker v angleškem lahko zapoješ eno stvar na več načinov, kar je sploh pri taki glasbi pomembno. Obljubljajo pa, da bo naslednja plošča slovenska. Za njimi je kar nekaj koncertov: Rock festival Radeče, samostojni koncert v Jadran klubu v Radečah, Glasbeni sejem Celje, ŠTUK Maribor - igrali so z Lačnimi Franzi.... Imajo demo posnetke, posneli pa so tudi CD (30 izvodov) pri KURA (klub ustvarjalcev Radeče) RECORDS. Bili so glavni pobudniki za ustanovitev Mladinskega kulturnega centra Kluba ustvarjalcev Radeče. Klub izdaja časopis Flosar, v katerem pišejo o glasbi, problematiki Radeč,... Na slovenski glasbeni sceni jim je všeč skupina Ana Pupedan. Kje pa jih boste lahko slišali v kratkem? 21.3.1998 bodo igrali v Rainbovv duhu v Litiji, 25.4.1998 v kamnolomu v Radečah,... K.S. ZALAMA V^S AN3A RUPEL Fešta. Žurka. Zabava. Oziroma POP TV v Trbovljah ali še natančneje Pop party z Anjo Rupel v Klubu Mesečina. In mimogrede Se nekaj izjav prisotnih: "Vedno gledam Pop party, super, da so Prišli v Mesečino," in "Zares enkratno, končno lahko slišim aspešnice, ki jih mladi zdaj poslušajo," ter "V Mesečini sem kot stalni inventar, a danes je s Pop party žur, kot že dolgo ne," pa Fajn je, nalašč Pop party sem si prišel ogledat." Glasbeni gosti: Karmen Stavec iz 4fun ter Anika Horvat pa Two Brothers, ki ohranjata rap na slovenski glasbeni sceni, so z Anjo Rupel v petek, 6. marca, obarvali Pop party v Klubu Mesečina. Diskoteka je ''•aživela v novih barvah in ob hit-glasbi navdušila mlade, da so se Menjali po plesišču in sodelovali z voditeljico tako priljubljene oddaje. Karmen Stavec, ki je v Mesečini zapela prvič, je povedala, da z Zasedbo 4fun že pripravlja nove pesmi. Ob priliki pa je razkrila še Mnenje o pesmi, ki bo Slovenijo zastopala na Evroviziji: "Viliju lesniku kot človeku in glasbeniku, kije v svoji karieri veliko naredil, 'es privoščim zmago. Zmagovalna pesem mi je všeč in jo tudi prevajam v nemščino." Anika Horvat pa o svojih načrtih nerada govori, izdala je le, da se bo v novih projektih bolj posvetila funky-pop glasbi. A še to po nastopu za izbor za popevko leta, ki bo 20. junija v Ljubljani. In kako zadovoljna je bila voditeljica, Anja Rupel? "Ambient je zmeraj odvisen od ljudi." je dejala, "in zdi se mi, da so prisotni sodelovali in soustvarili prijetno vzdušje." Njeni oboževalci pa si bodo lahko kmalu ogledali novo poslastico: videospot za pesem Dan, kot je ta. Čeprav je zmeraj uspešna v stvareh, ki jih počne, pa menda od vsega najrajši poje: "Petje je od nekdaj zame največji izziv, ljubezen in užitek." Tudi s Pop-party je v Mesečino vnesla že skoraj spomladne sanje. Tekst in foto: RR. 1. TO BO HIT - ADI SMOLAR 2. ZBUDI SE - TANJA RIBIČ 3. SAM WERNER 4. MED PRIJATELJI - ANDREJ ŠIFRER 5. BARVE NOČI - 24U 6. ZARJAVELE TROBENTE - LAČNI FRANZ 7. LEDENE CESTE - HIŠA 8. PESJAN - E - LITTA 9. NA GOLICI - ORLEK 10. POZOR, POZOR - POWER DANCERS Poslušajte jo na valovih radia GEOSS, ob nedeljah ob 14.00 uri. Š®PIČIIfl RADIA GEC88 IN ZA8AVGA KUPON Glasujem za: Glasoval sem: Mil: ' iSSllllill. Tokratna nagrajenka je Marjeta Hribar, Izlake 62, Izlake. Prejela bo nagrado trgovine Eurotrade. 12. SUŠCA 199« 77.J7G InGj ni? čJnč UPOKOJENCI GREDO PO NAGELJ NA LIMBARSKO GORO Planinska skupina PDT pri Društvu upokojencev Trbovlje je v zadnjem času organizirala več planinskih izletov v okolici Trbovelj. Tako so v četrtek, 26.februarja izpeljali izlet na relaciji Trbovlje-Klek-Plantan-Andrejček-Trbovlje. Ob 8.uri so odšli od Zdravstvenega doma Trbovlje in se v zgodnjih popoldanskih urah vrnili domov. Pri Andrejčku so se nekoliko odpočili in zapeli kot običajno. Naslednji izlet pa pripravljajo v nedeljo, 15.marca. Tokrat se bodo povzpeli na Limbarsko goro na tradicionalno prireditev "Po nagelj na Limbarsko goro". T.L. PROSTORSKA STISKA V DOMU FRANCA SALAMONA Dom upokojencev Franca Salamona na Tereziji v Trbovljah je slavil 3.marca letos svojo 19.letnico, odkar je bil objekt slavnostno odprt in predan svojemu namenu. V tem domu trenutno prebiva 190 oskrbovancev. Od tega jih je 105 na bivalnem oziroma stanovanjskem delu, 85 pa na negovalnem oddelku. Večina teh oskrbovancev izvira iz Trbovelj, deloma pa tudi iz drugih krajev. Stiska v tem domuje precejšnja, saj imajo evidentiranih preko sto prosilcev za sprejem v dom. V načrtu imajo, da bi domu postopoma priključili dva sosedna bloka, v katerih stanujejo upokojenci. Na ta način bi se zmogljivosti doma brez večjih investicij precej povečale. U. PA ŠE MALO FUNŠTERCA... PA ŠE MALO FUNŠTERCA... PA ŠE MALO FUNŠTERCA... PA ŠE MALO FUNŠTERCA... MINI KLEPET Z MAKSI BRALCI V zagorski mladinski knjižnici je v četrtek, 5. marca, mladino zabaval Primož Suhodolčan, znan po junaku Rampi iz knjig Kolesar naj bo! in Košarkar naj bo! pa po nekaterih zgodbicah o Petru Nosu, ki je vsemu kos ter Popku, ki je fant z najbolj radovednim, najbolj veselim in lačnim popkom na svetu. Toda v četrtek se je povsod kaj in sploh vse dogajalo in so mnogi starši spregledali, kaj bi utegnilo zabavati njihov podmladek. Kljub treskanju in grmenju ter neprešte-vilčni udeležbi pa se je v zagorski mladinski knjižnici ob 17. uri začel prijeten klepet s Primožem Suhodolčanom. Taje po rezultatih lestvice za naj-knjigo leta '98 trenutno najbolj priljubljen med mladimi bralci. Kot je djeal, mu to uspeva zato, ker se zna vživeti v doživljaje otrok, pa tudi zato, ker nikdar ne blefira. "Tak moto imam," je dejal, "da je življenje povsem preprosto. A dogaja se, da marsikdaj celo občutke, kot so žalost ali veselje, ne znamo izživeti." Avtor, ki ga mladi poznajo tudi iz radijskih oddaj, je pred kratkim spisal svojo novo knjigo z naslovom Živalske novice, klepet pa pričel s šaljivo pripovedjo, kako je naučil kuro nesti kinderjajca. Prisotne je zvabil v debato, da so povedali, če so zaljubljeni in kako današnji osvajajo punce. Malce jim je verjetno za vzor junak Rampa, ki, kadar je najbolj zaljubljen, svoji dragi prepeva podoknice. In na takšne finte menda punce še zmeraj trzajo. Predvsem pa je najtežje izreči tisto pač, da imaš nekoga rad. Nadobudnežem, ki so "publiki" pokazali, kako bi s kitaro v roki peli punci podoknico, je skrivoma zaupal, da v več jezikih, kot znaš povedati Ljubim te!, več pri punci veljaš. Mladim je ušel prenekateri nasmešek in očitno bodo z veseljem prebrali tudi najnovejšo knjigo Primoža Suhodolčana. Ta menda letno gostuje na približno petdesetih osnovnih šolah in vrtcih. In debata je mladim bralcem še prehitro minila in tokrat so mladi radovedneži več zvedeli o tem, kako enostavno je prijatelj-stvo in ljubezen ter manj o tem, ali tudi sam vozi bicik'l in igra košarko. Tekst in foto: RR. IZBOR LIKOVNIH DEL V avli litijske občine so ob koncu februarja odprli prodajno razstavo del otroških likovnih kolonij, ki jih je Zveza kulturnih organizacij Litija organizirala v sodelovanju z šolami v občini v zadnjih štirih letih, potekale pa so na Primskovem, na Jančah, v Fiesi in na Ljubelju. Ob odprtju razstave je Osnovna šola Litija predstavila mladinsko povest svoje učenke - sedmošolke Beti Marn, za kulturni program pa so poskrbeli pevci, recitatorji in plesalci njihove šole. Boris Žužek NOVA PESNIŠKA ZBIRKA VINKA HROVATIČA Konec februarja letos je v nekaj izvodih in v samozaložbi izšla nova pesniška zbirka pesnika in slikarja Vinka Hrovatiča iz Praprotnega pri Hrastniku z naslovom Cvetijo v gmajni. V zbirki je objavljenih 100 pesmi, ki jih je pesnik napisal zadnje mesece, domala vsak dan po eno. Vsebina pesmi se nanaša na najrazličnejše teme domačijske, planinske, rudarske, ljubezenske, otroške, razpoloženjske, izpovedne, pripovedne in še kakšne. Pesmi so napisane v različnih pesniških oblikah, vendar s klasičnim verzom v rimah, kar daje pesmim še poseben čar. Tudi s to pesniško zbirko si Hrovatič utrjuje svoje mesto med pomembnimi slovenskimi poeti današnjega časa. Naj zapišemo nekaj njegovih misli, ki jih je napisal za uvod v to zbirko. "Od kod prihajaš, pesem moja? Vselej se to vprašujem, ko se pojaviš, da te zapišem. Iznenada prideš in takrat ni sile, ki bi me prepričala, da se ti izneverim. Hodiš po gričih, planinah, kotanjah in srečuješ ljudi. Zakaj mi prinašaš njihove usode pod moje pero? Tebi in sebi, ti moja pesem, to ne bom znal nikoli odgovoriti. Poslušam te in zdiš se mi neizlita. Podobna si studencu, ki izvira izpod mogočne Jelence, da napaja žejne. Včasih prinašaš komaj zaznaven pih, drugič pa bi rada v viharju pobrisala marsikaj za seboj. Bodi pravična, to je moj cilj!" Izid pa so omogočili sinova Vinko in Igor ter hčerka Romana Mlinarič. Pesniku in slikarju Vinku Hrovatiču želimo, da bi nas še vnaprej bogatil in plemenitil s svojimi pesniškimi in slikarskimi stvaritvami. T.L. 15 LET TRBOVELJSKIH MAŽORETK Društvo trboveljskih mažoretk slavi letos 15 letnico svojega obstoja. Vse od ustanovitve dalje vodi skupino mladih deklet, ki se ukvarjajo s tovrstno dejavnostjo, Ema Zalezina, ki je tudi koreografinja vseh plesnih in drugih točk, ki jih izvajajo dekleta te skupine. V času zimskih šolskih počitnic so imele mažoretke petdnevne vaje ob morju. Ves čas so tudi javno nastopale za turiste in domačine. Tokrat so se trboveljskim mažoretkam pridružile tudi mažoretke z Jesenic. Svoj jubilej bodo trboveljske mažoretke obeležile s posebnim javnim nastopom. Še vedno pa jih pesti pomanjkanje krojev, saj jim je zadnja poplava pred nekaj leti v Trbovljah, uničila več vrst krojev za nastope, vključno z rudarskimi. T.L. 12. SUŠCA 1998 V ŠPORTNIK LETA 1997 JE DARKO FELE (KMN MAGROS DOMADENIK)!!! Končno smo zaključili akcijo zbiranja športnika leta 1997. Za naj športnika, ekipo in trenerja leta ste poslali 507 glasovnic, skupaj (čez celo leto) pa 1225 glasovnic. Tako ste le potrdili, da je šport zares popularen tudi med vami, spoštovani bralci, po glasovih sodeč pa n;yveč pozornosti namenjate malemu nogometu.®l|||i naše akcije pa so sledeči: 1. DARKO FELE 2. BOŠTJAN TURK 3. VOJKO MAJCEN j 4. TONI ŠKOFCA 5. -6. IGOR ČARMAN ALEŠ ŠIRCA 2 glasova 1 glas 1 glas TRENER LETA 1997 JE JANEZ TIŠIER (KMN ASSALONI C0SM0S)!!! !■ L JANEZTIŠLER 2. DUŠAN RAZBORŠEK 3. SREČKO ROZMAN 4. -5. JANI HREN BORUT MARKOŠEK 6.-12. DANILO BANTAN MARJAN OCEPEK EDIN OSMANOVIČ PETER KAUZER TOMAŽ BARBEK BOGDAN SIMERL ZVONE POGRAJC 2 glasov asov 5glasov 2 glasova 2 glasova s*f 1 glas 1 glas 1 glas 1 glas 1 glas 1 glas NK PEPITA KISOVEC - NK ZAGORJE MERK 2:0 V športni dvorani v Zagorju smo bili v soboto, 7.marca priča zelo zanimivi tekmi med predstavnicami nežnejšega spola. Očividci pravijo, da so na tekmi pogrešali nogometaše Zagorja, saj pravijo, da bi se nekateri posamezniki lahko marsikaj naučili na borbenosti. EKIPA LETA 1997 JE ASSALONI COSMOS!!! L ASSALONI COSMOS 113 glasov 2. PON DO KWAN IZLAKE 5 glasov 3. SD ALOJZ HOHKRAUT 3 glasovi 4. NK RUDAR TRBOVLJE 2 glasova 4. KK ZAGORJE 2 glasova Poleg tega z akcijo nadaljujemo tudi letos. Tokrat objavljamo rezultate za izbor športnika februarja 1998 po vašem izboru: L ROBERT GAČNIK 68 glasov 2. UROŠ STOKLAS 7 glasov 3. MIHA KOVAČIČ 6 glasov 4. IGOR KALŠEK 4 glasovi 5.-8. BORIS KOREN 1 glas JERNEJ SIMERL 1 glas ŠPELA VOLAJ 1 glas DARKO FELE 1 glas Tokratna nagrajenka je Simona Petrič, Grintovec 11, 1294 Višnja Gora, ki bo skupaj z zmagovalcem lahko igrala badminton pri BADMINTON KLUBU SPIN, ki jima poklanja nagradi v vrednosti po 5.000,00 SIT. Zagorje mobitel 0609-626-781 mmmmm za naj športnika marca IME IN PRIIMEK NASLOV OBČINA fotokopij ne upoštevamo 12. SUŠCA 1998 -r. J. ir ZAGORJANI ODLIČNO PRIPRAVILI TEKMOVANJE, IZLAČANI VSE BOLJŠI V soboto, 7.3.98 so člani kluba PON-DO-KWAN Zagorje in KICKBOXING ZVEZA Slovenija izvedli prvi turnir za državno prvenstvo v šemi contactu za člane in mladince. Prvega od treh turnirjev se je udeležilo 116 tekmovalk in tekmovalcev iz 11 klubov iz Slovenije (iz Izlak, Ptuja, Novega Mesta, Nove Gorice, Izole, Ormoža, Postojne, Vrhnike, Maribora, Murske Sobote in Zagorja). Potrebno je poudariti, da je bilo tekmovanje v telovadnici OŠ Ivana Skvarče, kot še vedno doslej, tudi tokrat organizirano in izvedeno na visokem nivoju. Pred začetkom tekmovanja so nekateri športniki za nas in za vas spregovorili o svojih pričakovanjih. Igor Kalšek (član Zag.) je bil kratek: "Pričakujem zmago". Tibor Dolinšek (mlad. Zag.): "Upam na vsaj en dobljen dvoboj, kar bo več, toliko boljše." Vojko Zakrajšek (31 let, Izl.):" Ker se bom danes prvič boril in to pri 31. letih, upam na časten poraz. ( v svojem prvem dvoboju je zmagal, op. p.) Brigita Plemenitaš (mladinka Izl.), lanskoletna državna prvakinja in športnica Litije:"Pričakujem nadaljevanje dobrih rezultatov." Optimizem tekmovalcev iz obeh zagorskih klubov je bil vsekakor upravičen. Igor Kalšek iz leta v leto dokazuje, da je v Sloveniji brez prave konkurence. Z odlično tehniko, telesno in psihično pripravo vedno znova navdušuje vse številnejše občinstvo tega športa. Je tudi edini član kluba iz Zagorja, kije sebi in klubu priboril prvo mesto. Zagorjani so osvojili še eno drugo mesto ter pet tretjih. Pozdrav ekip Vse boljše rezultate pa dosegajo tekmovalci izlaškega kluba, ki so pod vodstvom trenerja Srečka Rozmana, vse boljši. Tokrat so osvojili kar šest prvih mest, štiri druga ter dve tretji. Z 12. uvrsitvami med dobitnike odličij, so bili po uspešnosti takoj za najštevilnejšo ekipo na tekmovanju iz Ptuja, kateri tekmovalci so osvojili kar 19 odličij (9 prvih, 6 drugih in 4 tretja mesta). Trener Izlačanov je po tekmovanju izjavil, da je zelo zadovoljen z rezultati svojih varovancev. Vesel je, da so odličja prejeli tudi nekateri , ki so kar nekaj kg. lažji od predpisanih norm. Kot zanimivost naj še dodamo, da v tem klubu poleg Izlačanov trenirajo še Vačani, Radečani,Čemšeničani, Kisovčani in Zagorjani. Zanimive borbe, ki so bile po našem mnenju včasih pregrobe oz. izven predpisanih pravil, si je ogledal tudi selektor državne reprezentance Vladimir Sitar, katerega navijaško obnašanje vsekakor ni bilo v skladu s funkcijo, ki jo opravlja. Upati je, da bodo na zvezi dosledneje spoštovali predpisana pravila in v tem duhu vzgojili tudi sodnike. Nekateri, kot da pravil ne bi poznali. REZULTATI (navajamo le vidnejše uvrstitve Zagorjanov in Izlačanov) Mladinci -56kg: 2.m,- Kimovec (Izl.), 3.m.- Smajlovič (Zag.). -63kg: 1.m.-Bogataj (Izl.).3.m.-Juvan (Zag.). -71kg: l.m.-Joger,3.m.-Vetršek (oba Izl.) ter 3.m,- Dolinšek (Zag.). Mladinke -50kg: l.m,- Gošte, 2.m,- Horvat (obe Izl.). -55kg: l.m,-Plemenitaš (Izl). +60kg: 2.m.- Juvan, 3.m,-Rozman (obe Izl.). Člani -63kg: 2.m.- Buzina (Zag.). -74kg: 3.m,- Forte (Zag.). -84kg: l.m.- Kalšek (Zag.). +89kg: 3.m.- Bračič (Zag.). Članice -60kg: 2.m,- Roglič (Izl.). -65kg: l.m,- Šmit (Izl.). +65kg: l.m.- Dolinšek (Izl.). Tekst in foto Igor Gošte Košarko Comel - Zagorje 71:65 (37:35) Kemoplast - Litija 85:72 (34:32) GD Hrastnik - Triglav 66:100 (31:56) Vrstni red: l.Loka, 2.Triglav, 3.Zagorje,...6.Hrastnik, 12.Litija Rokomet Šmartno - Grosuplje 23:23 (14:12) Drava - Dol TKI Hrastnik 24:34 (12:17) Rudar - Gradbinec 26:20 (16:10) Radeče - Velika Nedelja 29:26 (14:11) Vrstni red: 1.Inles 24, 2,Šešir 23 (-1), 3.Radeče 23, 4,Rudar 23, 5.Dol 21,...10. Šmartno 10 KALŠEK USPEŠEN TUDI V TAE KWAN-DO-ju Na povabilo odličnega slovenskega tekmovalca Tomaža Barade, je barve Zagorja v Mariboru, predstavljal Igor Kalšek. Na mednarodnem tekmovanju so tekmovali le nosilci mojstrskih pasov. Igorje povedal, da s tovrstnih tekmovanj še nima izkušenj. Pri Tae kwan-Do-ju, ki je olimpijska disciplina, se za razliko od tekmovanja v šemi contactu borba odvija neprekinjeno oziroma se ne zaustavlja po vsaki osvojeni točki. Razlika je tudi v moči udarca z nogo, ki pri tej različici ni omejena. Poudarek je predvsem na dobri in močni nožni tehniki, medtem ko eksplozivnost tu ne pride toliko do izraza kot v šemi contactu. Zaščitna oprema je dokaj podobna, le rokavice so tanjše, neobvezna pa je zaščitna čelada ter ščitniki za goleni. Kalšek je svoj prvi dvoboj v tej disciplini rešil v svojo korist, v drugem kolu pa je bil poražen s kasnejšim finalistom. Igor Gošte KEGLJAŠKI KOTIČEK Na kegljišču Golovec v Celju se je končalo državno prvenstvo za posameznike. V finalnem delu je nastopilo 24 kegljavk in kegljavcev. V ženski konkurenci je zmagala Biserka Petak, ki je za 7 kegljev ugnala lanskoletno zmagovalko Mariko Kardinar. Pri moških je naslov državnega prvaka pripadel Borisu Urbancu, ki je v zadnjem nastopu dosegel celo rekord kegljišča s 1020 podrtimi keglji. Skupno je Urbanc podrl 3975 kegljev. In kako sta se uvrstila kegljavca iz Zasavja? Trboveljčan Uroš Stoklas (Rudar) je osvojil četrto mesto (3746). Podrl je enako število kegljev kot tretje uvrščeni Zdravko Štrukelj. Zagorjan Bogdan Hribar (Rudar) je bil s 3641 podrtimi keglji 10. Igor Gošte KLUB MALEGA NOGOMETA MAGROS DOMADENIK ZAGORJE OB SAVI PRIREJA ZAGORJE 98 l.memorialni turnir Saša FABJANA 12. SUŠCA 1998 TURNIR BO POTEKAL 28. IN 29. MARCA V NOVI ŠPORTNI DVORANI V ZAGORJU. NAGRADNI SKLAD JE VREDEN 200 000 SIT IN SI GA BODO RAZDELILE 4 NAJBOLJŠE EKIPE' I.MESTO - 100.000 SIT. 2.MESTO - 50.000 SIT, 3.MESTO - 30.000 SIT, 4.MESTO - 20.000 SIT + POKAL ZA NAJ VRATARJA NAT STRELCA IN NAJ IGRALCA TURNIRJA. OB TEM BODO PRVE TRI EKIPE PREJELE TUD, POKALE ,N PREHODNI^0^^ FABJANA. NAJBOLJŠI IGRALEC TURNIRJA BO PREJEL TUDI DVODNEVNI PAKET ZA DVE OSEBI NA TURISTIČNI KMETIJI ' JELINČIČ V TRENTI. IGRA SE PO PRAVILIH NZS' PRIJAVNINA ZNAŠA ,0.000 SIT ,N JO NAKAŽITE NA ŽR: 52700-620-, ,2-05-1338, ,0-906956 AL, NA ŽREBANJU K, BO V TOREK 24.3.1998 V SEJNI SOBI OBČINE ZAGORJE OB 19.URI. ŽREBANE BODO SAMO TISTE EKIPE, KI BODO PORAVNALE PRIJAVNINO DO NAVEDENEGA DATUMA ALI NA ŽREBANJU SAMEM. DODATNE INFORMACIJE LAHKO DOBITE PO TELEFONU 0601/6,-565 PO IS.URI. ZRbBANJU FINALNO TEKMO SI BOSTE LAHKO OGLEDALI 30.MARCA NA TELEVIZIJI TV CENTER TRBOVLJE OBILO ŠPORTNIH USPEHOV IN UŽITKOV VAM ŽELI EKIPA MAGROS-DOMADENIK! GLAVNI SPONZOR IN POKROVITELJ MEMORIALA SAŠA FABJANA: OBČINA ZAGORJE OB SAVI SPONZORJI MEMORIALA SAŠA FABJANA: OBČINA HRASTNIK OBČINA LITIJA ADC IZTOK ULE s.p. ZAGORJE KOVINOSTRUGARSTVO GOBOVC-FRANC GOBOVC. IZLAKE CEMENTARNI IZDELKI-VINKO PRAPROTNIK, ZG.LOG 12, LITIJA RZVZ ZAGORJE ZIDARSTVO PAJNKIHER-DUŠAN PAJNKIHER HRASTNIK MTO d.o.o. ZAGORJE RTH TRBOVLJE RADENSKA RADENCI CON-VODOVODNO INSTALATERSTVO FRANC OCEPEK s.p. ZAGORJE KAMNOLOM BOROVNIK ZAGORJE TURISTIČNA KMETIJA JELINČIČ-SOČA 50, SOČA ULTRA ZAGORJE MAGROS d.o.o. ZAGORJE ELEKTROINSTALACIJE DOMADENIK d.0.0. ZAGORJE BOŠTJAN VRTAČNIK s.p. ČOLNIŠČE LJUBLJANSKA BANKA-BANKA ZASAVJE d.d. TRBOVLJE TUBA LJUBLJANA MIZARSTVO IGOR HERMAN s.p. ZAGORJE PIZZERIJA TIK-TAK ZAGORJE INTACT d.o.o.-LUDVIK FAIN ZAGORJE FEJST PUB - SANDI RITTER s.p. ZAGORJE SUM-TOMO VEHOVEC LITIJA GOSTILNA KOVAČ LITIJA KZ IZLAKE-PRODAJALNA MARGA ZAGORJE-PRODAJALNA MEDEA IZLAKE KERA-MIČARSTVO VOJKO ZUPAN s.p. LITIJA PIZZERIJA ČEBELICA-MATEJ VRAČEVIČ s p IZLAKE IGM d.d. ZAGORJE ANONA d.o.o. LITIJA SING ZAGORJE ŠPORTNI DNEVNIK EKIPA, LJUBLJANA-POLJE FOTO WEISS TRBOVLJE CVETLIČARNA LAVRAČ ZAGORJE VIDEOTEKA PEPI-BOGDAN ŽIBERT TRBOVLJE VIDEO ZALOKAR-BORIS ZALOKAR TRBOVLJE GOSTINSKO PODJETJE TROJANE d.o.o. TROJANE SIRČI d.o.o. ZLATARNA LEA LITIJA GRADBENIŠTVO-FASADERTVO FRANCI GAJSER KISOVEC STUDIO MODERNA-KOSMODISK ZAGORJE ELEKTROINSTALACIJE ZORAN VIZGAR LITIJA SPORTACTIVE IOC TRZIN-BORUT GRABNAR MESARSTVO PREKORŠEK d.o.o. TRBOVLJE ROGLJIČ-TATJANA PRAZNIK s.p. ZAGORJE JURMES d.d. ŠENTJUR-MESNICA POD URO ZAGORJE JATA d.d. LJUBLJANA-ENOTA TRBOVLJE ZASAVSKA LIGA V ELEKTRONSKEM PIKADU IZLETNIŠKA KMETIJA ZMRZLE-ANICA KAVŠEK, GOLIŠČE 22, KRESNICE FRTICA d.o.o.-ANTON HOSTNIK LITIJA OKREPČEVALNICA KOLODVOR-JAKOB TAVŠ ZAGORJE PIZZERIJA VRT-EMA BENKO s.p. ZAGORJE STANOVANJSKO PODJETJE ZAGORJE TRDI d.d. ZASAVC d.o.o. ZAGORJE RADIO TRBOVLJE TV CENTER TRBOVLJE PEKARNA LENIČI-ZIDANI MOST AGROMAK-TEFIK MAKICA ZAGORJE TSG-SANDI LUNAR ZAGORJE PLASTIKA PILLV-DANILO BREZOVNIK ZAGORJE OKREPČEVALNICA IN PIZZERIJA PEPITA-ALENKA URAN s.p. KISOVEC DELOZA d.o.o., ZAGORJE Avtotehna Mahkovic Q (o o pri nakupu OPLOV: CORSA,ASTRA, VECTRA in vsi ostali modeli z dobo odplačevanja TOM+5% do štirih let Za več informacij se obrnite na Avtotehno VIS Mahkovic Avtotehna Mahkovic tehtna odločitev OPEL O moj naslednji avto SPODNJI LOG 27 1281 SAVA TEL.: 061/874-112 TRBOVELJČANI NOVA KEKREACIJA SOBOTNE POPOLDNEVE REZERVIRAJTE ZA IGRANJE BADMINTONA OŠ ALOJZ H0HKBAUT Zagorje mobitel 0609-626-781 J it ZUPANČIČ PRVI Na prvenstvu štajerske regije v smučarskih skokih, so bili skakalci SK Zagorje- Sekcija za skoke znova nadvse uspešni. Na skakalnici v Mislinji je naslov prvaka regije v kategoriji dečki do devet let z odličnim skakanjem osvojil Miran Zupančič. V prvi seriji je njegov skok meril 16 metrov, v drugi pa je skočil še pol metra dlje. Poleg tega naslova je Miran še državni podprvak poletne sezone 97 in tretji na ekipnem državnem prvenstvu. Miran je v Mislinji skakal tudi v konkurenci dečkov do 11 let ter med dve leti starejšimi konkurenti zasedel odlično peto mesto. Aškerc Miha je bil v tej konkurenci tudi dober 10., Nino Razpotnik pa 17. Omeniti je potrebno tudi še ne 7. letnega Andraža Pograjca, ki je bil v konkurenci dečkov do 9 let 6„ Primož Roglič je bil 9., Janez Guna-Močnik 11. Luka in Leon Grobljarpa 16. oz. 21. Igor Goste NAMIZNOTENIŠKA LIGA V preteklih mesecih je zaživela namiznoteniška liga rekreativcev namiznega tenisa krajev, ki ležijo ob Savi in Savinji. Tako nastopajo v ligi rekreativci iz Rimskih Toplic, Marije Gradca, Vrhovega, Radeč in dve ekipi iz Trbovelj. Iniciator te lige je Vlado Blatnik iz Laškega, sponzorstvo nad ligo pa je prevzela firma ESOT d.o.o. iz Celja. Po odigranem jesenskem in pomladnem delu lige je vrstni red ekip naslednji: L TRBOVLJE 2. VRHOVO 3. RIMSKE TOPLICE Liga je postala zelo zanimiva, ker je obudila igralce (ki so v povojnih časih igrali namizni tenis) iz sna, saj je znano, da sta bila npr. Celje in Trbovlje v tistih časih v vrhu slovenskega namiznega tenisa. Prav tako tudi sedaj igra namizni tenis iz teh krajev. Tudi sponzorji, sicer redki, želijo podpirati ta šport, le poiskati jih moramo. Ekipe, članice lige, pa so na zaključku in podelitvi pokalov (v imenu sponzorja jih je podelil Vlado Blatnik) sklenile ligo razširiti še na ostale kraje iz celjsko-zasavske regije. Tako so dobili prijave ekip iz Šoštanja, Liboj in Brestanice. Ob tej priliki vabimo vse rekreativce iz krajev te regije, do katerih glas o tej ligi še ni prišel, da se vključijo v namiznoteniško ligo krajev ob Savinji in Savi. Franci Bartol ŠAH Šahovski klub Zagorje je na februarskem letnem občnem zboru predstavil uspešnost dela za preteklo leto in načrte za leto 1998. Tekmovalno in organizacijsko je bilo delo uspešno, tako da je bilo dosedanje vodstvo kluba izvoljeno še za naslednje dvoletno obdobje. Organizacije dveh največjih lanskoletnih prireditev; mednarodnega turnirja v počastitev občinskega praznika in dveh krogov 2.slovenske lige-vzhod, je bila v Delavskem domu na visokem nivoju. Obeh tekmovanj seje udeležilo preko 300 šahistov Po zaključku je bil odigran hitropotezni turnir z udeležbo 16 šahistov: L Kotnik 2. Jurič 3. Grčar 4. Jazbec 5. Krajnc 13 točk 12 10,5 10 10 6. Regancin 9 7. A.Bajda 7,5 8. Jerič 7,5 9. Cerar 7 10. Majstorovič 7, itd. Rudi Regancin KARATE TRBOVELJČANOM 6 MEDALJ NA MEDNARODNEM TURNIRJU Pretekli vikend so se trboveljski karateisti udeležili 4. Mednarodnega turnirja "RODA SIO CUP" v mestu Siofok na Madžarskem. Na turnirju je nastopilo preko 600 tekmovalcev iz 12-tih Evropskih držav. Za trboveljsko ekipo so nastopili: Žiga ŠANTEJ, Poldi HERMAN, Dalibor FILIPIČ, Franci CEFERIN, Jernej SIMERL in Miha KOVAČIČ. Vodil jih je trener Bogdan SIMERL. Najprej so nastopili v katah. Vsi so kate izvedli solidno, vendar seje v množici kvalitetnih jugoslovanskih tekmovalcev bilo težko prebiti med najboljše. V najštevilčnejši kategoriji letnikov 1984, kjer je nastopilo 30 tekmovalcev, seje HERMANU uspelo uvrstiti v finale, kjer je na koncu osvojil zelo dobro 5. mesto. Še uspešnejša pa sta bila Jernej SIMERL. ki je osvojil bronasto medaljo in Miha KOVAČIČ, ki je zmagal v kategoriji letnikov 1981. Vsi so nastopili tudi v športnih borbah. Žiga ŠANTEJ je prvič nastopil na mednarodnem tekmovanju. Ob moralni podpori starejših klubskih prijateljev je nastopil zelo samozavestno ter osvojil prvo medaljo na mednarodnih turnirjih - bronasto. Vsi ostali tekmovalci pa imajo že dobre izkušnje iz tovrstnih tekmovanj. Zato so vsi odšli v ring z veliko želje po uspehu. Prikazali so ene izmed svojih najboljših borb, zato tudi rezultat ni izostal. Na koncu so osvojili poleg ŠANTEJA še bronasto medaljo Poldi HERMAN ter srebrni CEFERIN in KOVAČIČ. Najbolj razpoložen je bil petouvrščeni iz evropskega prvenstva v Grčiji, Miha KOVAČIČ. Vse borbe do finala je zmagoval z atraktivnimi potezami in /. maksimalnim rezultatom še pred pretekom regularnega dela borbe. V finalu seje srečal s Slovaškim reprezentantom. V dinamični borbi, kjer sta si oba izmenjala precej udarcev, ni v regularnem delu nobenemu uspelo zadati odločilne tenike, za katero bi lahko sodniki dosodili točko. Oba sta se z mojstrskimi obrambami reševala iz težkih situacij. V podaljških pa je v oboje stranski akciji Slovak bil za trenutek hitrejši in osvojil odločilno točko za zmago. V drugem kolu si je poškodoval roko 2. udeleženec MEP, Jernej SIMERL, zato ni več nadaljeval tekmovanja. V ekipnih bojih gaje zamenjal Sevničan Peter MAROH. V ekipnem delu, kjer je nastopilo preko 20 ekip je Trboveljska ekipa v sestavi: Franci CEFERIN, Dalibor FILIPIČ in Peter MAROH izgubila šele v borbi za medaljo in osvojila 5. mesto. Po prihodu iz Madžarske je trener Bogdan SIMERL, izjavil: "Omenjenega turnirja se bomo Trboveljčani spominjali samo po dobrem rezultatu, to je osvojenih 6-tih medaljah na zelo močnem mednarodnem turnirju. Vse ostalo , predvsem pa sojenje in organizacijo samega turnirja, pa bi bilo dobro čimprej pozabiti. Samo tekmovanje je trajalo v nedeljo do pol enajste ure zvečer, propozicije pa so omogočale, da so na turnirju sodili trenerji tekmovalcev, kateri so nastopali. Ekipno tekmovanje pa je zame popolnoma neregularno, kajti v kategoriji so nastopali tudi po dve leti starejši tekmovalci, organizatorji pa na intervencije niso hoteli kontrolirati dokumentov nastopajočih". F.G. ZASAVCI Z ZASAVCEM IGRAJMO BADMINTON -20% pri najemu igrišč ob nedeljah in priložitvi kupona Zagorje mobitel 0609-626-781 • ....T T!::- ” ^ ^ "T: Mi Piše: Primož Kostajnšek Večina voznikov pomisli na vlečno kljuko takrat, kadar se odpravlja na dopust in ugotovi, daje prtljažnik napolnjen že do vrha, ob avtomobilu pa je te cel kup potovalk, v katerih so seveda le "najnujnejte" stvari. V taktnih primerih seveda obstaja te ena retitev in sicer strelni prtljažnik, a tokrat se bomo osredotočili le na vlečne kljuke. Slovenija za razliko od zahodnoevropskih držav ne pozna enotne homologacije ali drugače povedano atesta za vlečne kljuke, zato na tehničnih pregledih tega niti ne kontrolirajo. Za taktno stanje je seveda kriva država, ki bi morala s primernim zakonom narediti red tudi na tem področju. Vlečne kljuke v grobem delimo na dve vrsti in sicer stalne in snemljive. Večina avtomobilov, ki se vozijo po natih cestah ima pritrjene stalne vlečne kljuke. To so tiste, ki ves čas štrlijo izpod odbijača in s katerimi lahko pri vzvratnem parkiranju tako lepo zadenete drug avto, ne da bi se na vatem kaj poznalo. Pri snemljivih ^7 se jim zdi, daje to najbolj primemo, a vselej to ni ravno najbolj posrečena zamisel. Ti "mojstri" se seveda ne zavedajo, da s tem uničujejo podvozje in dno svojega atomobila, zlasti kadar vlečejo težke prikolice. Tudi uporabljeni materiali niso vedno najbolj primerni, saj za z odpada pobran zarjavel kos pločevine ne moremo vedeti, če ima potrebne trdnostne lastnosti. Potem pa se nekateri te čudijo, da gre prikolica kar naenkrat po svoje, s polovico vlečne kljuke vred. Zato vam toplo priporočam: če ste se že odločili, da boste na svoje vozilo montirali vlečno kljuko, storite to na pooblatčenem servisu ali pri kaktnem strokovnjaku in uporabite atestirano vlečno kljuko. Izognili se boste težavam pri prehodu meje in pričakali pripravljeni tudi nate predpise, ki bodo to zahtevali, če seveda sploh bodo. In da ne pozabim naj važnejtega, veliko varneje bo za vas in vse ostale udeležence v prometu. kljukah se zunanji del ponavadi sname, tako da ne štrlijo več izpod odbijača in tako niso nevarne. Po dunajski konvenciji se lahko sicer z avtomobilom, ki ustreza natim predpisom, vozite tudi v tujini, vendar so imeli mnogi slovenski vozniki zlasti na meji z Italijo precej težav. Če bi imeli italijanski policisti prav, bi morali na meji najprej zavrniti vse francoske voznike z rumenimi žarometi. Mnogo večji problem predstavlja montaža vlečnih kljuk, saj so le-te ponavadi narejene in montirane kar doma, po sistemu sam svoj mojster. Ljudje jih pač pričvrstijo tam, kjer ecotec motor ?o. avfotehna W\§ Mahkovic tehtna odločifev OPEL O SPODNJI LOG 27 1281 SAVA PRI LITIJA TEL.: 061/874-112 V dneh od 27. (jo 28.februarja je Avtoservis Špajzer iz Trbovelj predstavil novo Citroen Xantio. Xantia je kupcem v Sloveniji na voljo v več izvedbah in sicer v opremi SX 1.81 in 1.9 SD, prav tako v opremi SX 1.8i 16V, 2.0i 16V, 1.9 TD ter 2.1 TD. Obstaja tudi različica opreme Activa, kjer lahko dobite modele z oznakami 2.0i TCT, V6 J.Oi 24V. Xantia predstavlja že znano francosko eleganco in je prava poživitev ponudbe francoskega Citroena. Le-ta sedaj začenja snovati novo prodajno uspešnico (najbolj prodajan avto prejšnjih let pri citroenu je bil AX) in pri Citroenu upajo, da se bo Xantia dobro pridajala. Prvi odzivi kupcev so zelo dobri. Kaj pa tisto najvažnejše - cene? Xantio lahko dobile že od 31.990 DEM, več informacij o Xantii pa lahko dobite pri Avtoservisu Špajzer v Trbovljah. Peter Motnikar Jr. m jTj .j .G j j n Tale "jugec" (včasih ponos jugoslovanske avtoindustrije) je krasil cesto iz Zagorja proti Litiji od 23.2.1998 pa vse do 3.3.1998, ko "revčka" na naše veliko veselje in olajšanje nismo več zasledili. Avto je bil namreč praktično na cestišču in je bil vseskozi preteča nevarnost za morebiten nalet avtomobilov. To je pustilo velik madež na vseh pristojnih službah (policija, komunala,...). In nenazadnje pri lastniku avtomobila. Očitno je bil avtomobil razbit v prometni nesreči, a ga brezvestni lastnik ni odstranil. Upamo, da se je pri nesreči dobro udaril v glavo in se je pri tem mogoče premaknil kakšen kolešček v njegovi glavi in takšnih "bedarij" ne bo več počel. In to zavoljo drugih, nedolžnih voznikov, ki bi lahko postali žrtve. Gospodje, le kaj ste počeli osem dni? Le zakaj se potem sprašujemo, čemu toliko smrtnih žrtev na naših cestah? Peter Motnikar ZASAVSKI "FRKER" Z LOKOMOTIVO POŠKODOVAL NEPRAVILNO PARKIRAN AVTO Hrastnik, 24.2. ob 12.05 je strojevodja vozil lokomotivo po industrijskem tiru na železniški postaji Hrastnik. Pri premiku je trčil v nepravilno parkiran osebni avto Z 101, ki gaje tam parkiral J.K. iz Hrastnika. Na vozilu je nastala materialna škoda za cca. 50.000 SIT, zoper voznika J.K. pa bo podan predlog SP-ju. POŠKODOVAL VOZILO IN POBEGNIL Hrastnik, 27.2. ob 13.30 uri je B.V. iz Litije pred blagovnico Mercator na Trgu Franca Kozarja opazil poškodbo na svojem parkiranem vozilu Mazda 626. Policisti so z zbiranjem obvestil s pomočjo krajanov ugotovili, daje prometno nesrečo povzročil in pobegnil J.T. iz Ljubljane s tovornim vozilom Renault traffic. Izsleden je bil že ob 13.50 uri istega dne. Policisti bodo zoper njega napisali predlog SP. ZARADI PREKRATKE VARNOSTNE RAZDALJE POVZROČILA NALET VOZIL Hrastnik, 27.2. ob 13.50 uri seje pripetila prometna nesreča v Steklarni, kjerje nepravilno ustavil B.K. iz Trbovelj. Voznica F.G. iz Hrastnika je za njim pravočasno ustavila, za njo pa zaradi prekratke varnostne razdalje ni uspela ustaviti voznica S.K. iz Hrastnika, zato je prišlo do naleta vseh treh vozil. Nastala je skupna materialna škoda po nestrokovni oceni za 300.000 SIT. Vozniku B.K.-ju je bil izdan plačilni nalog zaradi nepravilnega ustavljanja, zoper povzročiteljico nesreče pa poslan predlog SP-ju. POŠKODOVAL VECTRO IN POBEGNIL Hrastnik, 1.3. ob 19.05 je I.Š. iz Hrastnika naznanil, da mu je neznani voznik na Cesti l.maja 19 poškodoval prednji odbijač, smernik in masko osebnega avtomobila opel vedra in pobegnil, ne da bi nudil podatke. Morebitne očividce policisti naprošajo, da pokličejo PO Hrastnik na telefon 41-602 ali številko 113. VINJEN POVZROČIL NESREČO IN POBEGNIL Hrastnik, 2.3. ob 20.02 so bili policisti obveščeni o prometni nesreči s pobegom na Dolu. Na Brnici so ustavili pobeglega voznika B.J. in z njim opravili postopek alkoholiziranosti (0.9 g/kg). Skupaj so se vrnili na kraj prometne nesreče, kjer so policisti ugotovili, daje poškodoval parkiran avto last TP. in pobegnil, brez da bi pustil svoje podatke oškodovanki. Sledi predlog SP-ju. ZARADI PREVELIKE HITROSTI OBA NA STREHO Hrastnik, 4.3. ob 21.03 uri so policisti pohiteli na kraj prometne nesreče pri savskem mostu v Hrastniku. Z ogledom so ugotovili, daje B.R. iz Hrastnika vozil osebni avto iz Trbovelj proti Hrastniku. Na novem odseku ceste je pričel prehitevati vozilo pred seboj, ki ga je vozil V.P. iz Marnega. Med prehitevanjem je B.R. zaradi prevelike hitrosti trčil v obcesto ograjo na levi strani, nato pa gaje odbilo v prehitevano vozilo. Obe vozili sta se pri trčenju prevrnili na streho, voznika pa sta se telesno poškodovala. Zato je bil zoper oba odrejen odvzem krvi in urina. Oba sta bila odpeljana v bolnico Trbovlje, kjerje bilo ugotovljeno, daje povzročitelj B.R. zadobil hude telesne poškodbe, oškodovanec V.P. pa lahke. Cesta je bila zaprta dve uri, zoper povzročitelja sledi predlog. DNH 5.3. OB 14.45 URI SO POLICISTI PONOVNO POSRE-DOVAL1 NA ŽELEZNIŠKI POSTAJI HRASTNIK ZARADI NEPRAVILNO PARKIRANIH OSEBNIH AVTOMOBILOV. VOZNIKE OPOZARJAJO. DA VOZILA PARKIRAJO TAKO, DA NE BODO OVIRALA ŽELEZNIŠKEGA PROMETA. S TEM BODO PREPREČILI POŠKODOVANJE SVOJIH VOZIL! POLICISTI PO HRASTNIK TUDI ZBIRAJO OBVESTILA ZA NEZNANIM STORILCEM, KI JE V DRUGI POLOVICI FEBRUARJA 1998 PORUSAL VEČ OSEBNIH AVTOMO BILOV V CENTRU DOLA PRI HRASTNIKU IN PROSIJO ZA KAKRŠNEKOLI KORISTNE PODATKE ZA IZSLEDITEV STORILCA NA ŠT. 41-602 ALI 113! RAZSUTI TOVOR Trbovlje, 24.2. ob 18.38 so bili policisti obveščeni, da je prišlo do razsutja tovora na Vodenski cesti. Na cesti je bilo več kamenja in blata. Voznik D.E. se je zaletel v kamenje na cesti in poškodoval prednje levo kolo na avtomobilu, B.I. pa pokrov motorja. Izsledili so voznika tovornega vozila, ki je to povzročil in ga prijavili SP-ju. ZBIL PEŠCA IN POBEGNIL Trbovlje, 26.2. ob 20.41 seje na Rudarski cesti zgodila prometna nesreča, kjer je neznani voznik trčil-zbil pešca D.L, ki se je lažje telesno poškodoval. Z zbiranjem obvestil so naknadno izsledili voznika, zoper katerega sledi kazenska ovadba zaradi pobega oziroma nenudenja prve pomoči. ZARADI PREKRATKE VARNOSTNE RAZDAUE POVZROČIL TRČENJE TREH VOZIL Zagorje, 24.2. ob 15.00 seje pri Siporexu zgodila prometna nesreča. M.S. je vozila iz smeri Kisovca in je v križišču za Šemnik zavijala levo. Medtem, ko je stala v križišču, je za njo pripeljal L.J. in zaradi prekratke varnostne razdalje trčil v zadek njenega avtomobila. Avto M.S. je odbilo na nasprotni vozni pas, kjerje vanjo trčil še L.R., kije pripeljal nasproti. Škoda znaša 500.000 SIT, poškodb pa na srečo ni bilo. Tudi to je naša prometna kultura. Tale avto je last Občine Zagorje, s katerim se okoli vozi hišnik. Večkrat smo že opazili omenjeni avto, ki je bil parkiran na istem mestu, kjer je na sliki. Hišniku pa bo "v glavo butnilo", da je napravilno parkiral šele takrat, ko se bo zaradi njega nekdo počil. Iv T n TL T n TL D TRČILA V AVTOBUS Zagorje, 25.2. ob 07.10 je v Šklendrovcu voznica R.T. vozila iz Podkuma proti magistralni cesti in je zaradi neprilagojene hitrosti trčila v avtobus na nasprotnem voznem pasu. V trčenju je otrok v avtu dobil lažjo telesno poškodbo. ZBIL PEŠKO Z MOTORJEM IN POBEGNIL Zagorje, 27.2. ob 15.15 se je zgodila prometna nesreča s hudo telesno poškodbo. Ob tej uri so dobili obvestilo, da je neznani voznik motornega kolesa na Ruardiju v bližini letališča zbil pešakinjo M.F. ter pobegnil. Pešakinjo so odpeljali v trboveljsko bolnišnico. Ob 17.30 pa so izsledili povzročitelja G.G. iz Zagorja. Kazensko ga bodo ovadili zaradi povzročitve nesreče s hudo telesno poškodbo ter zapustitve poškodovanca brez nudenja pomoči. IZSILIL PREDNOST Litija, 28.2. ob 15.20 se je pri bencinskem servisu Petrol zgodila prometna nesreča. P.A. se je vključeval iz bencinskega servisa na regionalno cesto, pri tem izsilil prednost voznici in povzročil za 200.000 S IT škode. ZARADI NEPRAVILNO NALOŽENEGA TOVORA POŠKODOVAL OSEBNI AVTO Vernek, 2.3. ob 17.20 je zaradi nepravilno naloženega tovora -preveč peska, ki je padel s tovornjaka, prišlo do poškodovanja osebnega avtomobila na magistralni cesti Litija-Ljubljana. Sledi predlog. OBVESTILO! Policijska postaja Trbovlje obvešča vse državljane, da se z 2.3.1998 spremenijo uradne ure dežurne službe za sprejemanje strank in obvestil na Policijskem oddelku Hrastnik. Uradne ure dežurnega policista na policijskem oddelku so: -od ponedeljka do petka med 06.00 in 22.00 uro -sobota, nedelja in ob praznikih zaprto. Za nujne zadeve in ostala obvestila se izven uradnih ur lahko zglasite osebno ali po telefonu na PP Trbovlje, Cesta oktobrske revolucije 12, tel.: 21-102 ali kličete po telefonu 113. (Sprememba uradnih ur velja samo za dežurnega delavca, kar pa pomeni, da bodo policisti ves čas prisotni na terenu in opravljali varnostne naloge kot doslej). POLICISTI OPAŽAJO, DA GOSTINCI NA SPLOŠNO NE UPOŠTEVAJO ZAPIRALNEGA ČASA, ZATO SE OBČANI VEČKRAT PRITOŽUJEJO. POLICISTI BODO ZOPER KRŠITELJE REPRESIVNO UKREPALI! "RAVBAJO” KOT SRAKE Litija, 26.2. ob 06.00 so prijavili vlom v bistro Valvasor. Vlomilec je pobral za 600.000 SIT cigaret in pijače. Breg pri Litiji, 2.3. ob 8.50 so iz uprave Lesne industrije Litija v Zagorici prijavili poskus kraje kuhinjskih vratc. Zaposleni je poskusil odnesti vratca v vrednosti 30.000. Sledi ovadba. Litija, 3.3. ob 1 l.uri je F.J. prijavil, da so mu neznanci izpod kozolca ob hiši v Mišjem dolu ukradli motokultivator s frezo, znamke Lamborghini-Dakovo, zelene barve. Storilca iščejo. Sava, 6.3. ob 10.58 je lastnik hiše v stanovanju prijel vlomilca in ga zadržal do prihoda policistov PP Litija. Storilca D.E. so prijeli in ga kazensko ovadili. Aufbiks £ 27.2. ob 23.55 so policisti opravljali kontrolo lokala Point 21. Ko so lokal zapuščali, so ugotovili, da se pred lokalom "božata" M.P. iz Trbovelj in T.P. iz Hrastnika, ki sta se pred tem prepirala že v lokalu. Oba bosta "božanje” pojasnjevala sodniku za prekrške. ^ In da v Čebelici ne bi bili užaljeni zaradi "reklame" v časopisu, je poskrbel B.O. iz Hrastnika. Le-ta seje nedostojno vedel in razbijal steklovino. Policisti so ga napotili domov in zoper njega napisali predlog SP-ju, tega pa je bila delažna tudi natakarica zaradi točenja alkohola pijani osebi. ^ 3.3. ob 13.15 očitno A.P. iz Hrastnika ni bil sam. Pijan je namreč nadlegoval natakarico, z nadlegovanjem pa bo nadaljeval pri sodniku za prekrške. ^ 6.3. ob 14.35 je dolgčas v glavo "udaril" PC.-ju iz Trbovelj. Slednji seje pred vratarnico Steklarne sprl z varnostnikom Sineta zaradi nepravilno parkiranega vozila. V prepiru je PC. hotel z varnostnikom še fizično obračunati, vendar je pred prihodom policistov pobegnil. £ 8.3. Zgornja Slivna, ob 12.00. K.S. je na Slivni razgrajal in delal nemir zaradi dekleta. Pri tem razburjanju je nepovabljen vstopil v hišo. Ovadili ga bodo zaradi prekrška o nedotakljivosti stanovanja. Zaradi povečanja števila vlomov na območju celotnega Zasavja policisti predlagajo občanom, ki posedujejo različne lokale, da !e-te primerno zavarujejo, ali z varnostnimi sltižbami ali napravami. Dogaja se namreč, daje v eden ali isti lokal večkrat vlomljeno v istem obdobju. Hkrati policisti naprošajo občane, ki bi karkoli vedeli o vlomih, da podatke posredujejo najbližji policijski enoti. NAŠEL ČLOVEŠKO LOBANJO 26.2. ob 16.20 je T.S. sporočil, da. je v gozdu nad kamnolomom v Bevškem našel človeško lobanjo. Kriminalisti so na kraju po podatkih ugotovili, da gre za pogrešanega Dejana Boriška, kar so potrdile tudi kasnejše analize. velik, lep in pameten AVTOHIŠA ŠPAJZER, Trbovlje, 0601/30-170 Avto, ki vam zleze pod kožo a Mali oglasi v Zasavcu bodo še naprej zastonj. Izpolniti morate le priloženo naročilnico in jo ■ * poslati na naslov UredništvaZasavca,Cesta20.julija2c,!410ZagorjeobSavi.Objavilibomo * | le male oglase (največ 20 besed), kjer bo napisan točen naslov pošiljatelja. Brezplačno objav- | * Ijamo le male oglase za nakup ali prodajo osebnih stvari. Omrežno skupino pišemo takrat, ko ■ * je ponudnik iz druge omrežne skupine, ne iz 0601. I_______________________________________________________________________________________I STANOVANJA, PARCELE PRODAM hišo, takoj vseljivo (kuhinja, centralna kurjava - olje, telefon), na lepi legi, cena po dogovoru, tel.: 0608/82-850 PRODAM 3 sobno stanovanje v Kisovcu, cena ugodna, tel.: 71-860 PRODAM zidano garažo na Tereziji, cena po dogovoru, tel.: 41-568 NAJAMEM garsonjero ali enosobno stanovanje, s sprotnim plačilom, na področju Zasavja, tel.: 063/736-269 PRODAM enosobno (47 m2) stanovanje v centru mesta, 3.nadstropje, centralna, toplovod, tel.: 66-234 KUPIM bivalni vikend v okolici Litije. Ponudbe pod: 60.000 DEM. V CENTRU Trbovelj prodamo trosobno stanovanje. Plačilo možno na več obrokov. Tel.: 35-0357 ali 041/666-579 NAJAMEM enosobno stanovanje ali garsonjero v Trbovljah. Tel.: 041/669-297 ali 24-373 CICd.o.o. NEPREMIČNINE 1420 Trbovlje Ul. 1. junija 7 tel./fax:0601/26-242 PRODAJA, NAKUP, MENJAVA, ODDAJA, NAJEM STANOVANJ, HIŠ, VIKENDOV, PARCEL, POSLOVNIH PROSTOROV IN OBJEKTOV. VELIKA IZBIRA, DOBER NASVET, BREZPLAČNAEVIDENCAIN OGLEDI. AVTOMOBILI, DELI PRODAM TAM-T 170, kiper, letnik 1982, cena 5.000 DEM, reg. do 4/98, tel.: 21-841 PRODAM poceni Tomos avtomatik, letnik 1985, tel.: 41-280 PRODAM Zastavo 101 GTL, letnik 1986, reg. do 20.1.1999, tel.: 29-859 RAZNO PRODAM merilec za merjenje krvnega tlaka in glasbeni stolp, tel.: 73-624 PRODAM psičko - bokserko, z rodovnikom, staro 7 mesecev, tel.: 26-240 (po 16.uri) PRODAM alu platišča 15 col, tel.: 73-615 PRODAM harmoniko Melodija (klavirsko) - 80 basno z midi sistemom, tel.: 26-879 PRODAM jezikovni tečaj na kasetah; angleščina in nemščina v treh mesecih (cicero), tel.: 26-835 PRODAM motor za Nissan Datsun, letnik 1984, prevoženih 80.000 km, uvožen iz Avstrije, z vso potrebno carinsko dokumentacijo. Cena po dogovoru, tel: 64-411,64-166 ali 64-250 v______________________________y ZARADI SELITVE PRODAM pohištvo za spalnico, dnevno sobo, kuhinjo, tel.: 061-441-759 PRODAM karto za premog (3.600 kg), cena po dogovoru, tel.: 26-119 PRODAM ohranjeno, malo rabljeno 2101 zmrzovalno skrinjo Koerting, cena po dogovoru, tel.: 22-092 PRODAM sintesajzerCasio (5 oktav), el.ritmi , cena 28.000 SIT, naslov: Milan Kovač, Ribnik 9, Trbovlje PRODAM bizeljsko belo in rdeče vino, tel.: 061/881-364 PRODAM starejše omare za dnevno sobo, po zelo ugodni ceni, tel.: 22-972 UGODNO prodam pasjo uto, malo rabljeno, za psa srednje velikosti. Utaje povsem izolirana, s predprostorom in dvižno streho. Tel.: 41-747 INŠTRUKCIJE ŽELITE BOLJŠO OCENO - Poiščite pomoč - inštruiram MA in FI, po želji tudi druge predmete, tel.: 29-390 INŠTRUIRAM kemijo, fiziko in matematiko za srednje šole, tel.: 42-366 INŠTRUIRAM nemščino in francoščino, tel.: 73-719 DIPLOMIRANI INŽENIR inštruira matematiko in predmete elektrotehnike, tel.: 27-657 INŠTRUIRAM slovenščino in angleščino, sem študentka, tel.: 26-171 DIPLOMIRANI anglist/ nemcist-inštrukcije in prevajanje, tel.: 61-095 ŠESTOŠOLCI, SEDMO-ŠOLCI IN OSMOŠOLCI! Ponujam vam možnost, da si iz nemščine in francoščine pridobite osnove znanja za srednje šole. Nudim pomoč v srednjih šolah, tel.: 73-719 INŠTRUIRAM matematiko in kemijo za OŠ in SŠ, fiziko, angleščino samo za OŠ, tel.: 42-366 INŠTRUIRAM matematiko in predmete elektrotehnike, sem diplomirani inženir elektrotehnike, tel.: 27-657 PRIZNANA BIO-ENERGO terapevtka vam čudežno povrne zdravje po naravni poti, prepričajte se, tel.: 24-373 ali 041/669-297 NAŠA VEDEŽEVALKA Vanda vam odgovori na vsa zastavljena vprašanja za samo 117 SIT/MIN, tel.: 090/45-02 VEDEŽEVANJE, astrologija, razlaga sanj za samo 117 SIT/MIN, pokličite 090/45-02, samo 117 SIT/ MIN V HRASTNIKU zaposlimo natakarico, redno ali honorarno, lahko tudi dekle za priučitev, nudimo tudi stanovanje, inf.: 44-218 ali 0609-650/515 IŠČEM zidarsko delo, nujno, tel.: 77-267 ALI ŽELITE dodatni zaslužek'.' Izredno dobro prodajan artikel za vsak dom, tel.: 62-167 VEDEŽEVANJE iz kart RUN in Jl-VINGA, srečne številke, razlaga sanj, tel.: 090/41-68, non-stop, strošek 156 SIT/minuto HONORARNO DELO,tel.: 64-250 ZAPOSLIMO redno ali pogodbeno trgovskega potnika na področju ZASAVJA za prodajo tehničnega blaga, prijave poslati na tel.: Vafra Commerce, d.o.o., Griže 125, 3302 Griže, tel.: 063/ 715/735 SMREKOV OPAŽ 1 .kvalitete - cena: 630,00 SIT m2, ladijski pod - 1200 SIT m2, brune po 1390,00 SIT m2. Na zalogi tudi drugi gradbeni les, možnost dostave, na zalogi kamen Pohorski lomljenec za polaganje škarp - 950 SIT. Tel.: 063/762-986 ODKUPIM DELNICE Steklarne Hrastnik. Telekom in druge, tel.: 063/ 483-970, 041/675-570 ali 063/730-033 -------------------------N KUPIM DELNICE Steklarne Hrastnik, Telekom, Sava, Unior in druge, tel.: 063/485-049 in 041/707-732 -i-iiiiil j NAROČILNICA ZA BREZPLAČNI MALI OGLAS JE NA STRANI 48. ^17 3 3 Badminlonsko društvo SPIN ZAGORJE OTROCI - ponedeljek od 18.30 do 20.00 četrtek od 16.00 do 17.30 OSTALI - ponedeljek od 20.00 do 22.00 sreda od 20.00 do 22.00 sobota do 18.00 do 20.00 ZAKUP IGRIŠČ nedelja od 9.00 do 12.00 (1 ura) TRBOVLJE OTROCI - OŠ TRBOVLJE torek od 13.15 do 14.30 OSTALI - OŠ ALOJZ HOHKRAVT sobota od 18.00 do 20.00 Za vse dodatne informacije pokličite na tel.: 0609/626-781 (Igor). Vljudno vabljeni! Foto klub Hrastnik VABI na ogled fotografske razstave. Razstavljeni bosta kolekciji fotografij Terra Australis in Mreže, avtorja Simona Tanška, člana Foto kluba Hrastnik. Predstava bo potekala v zdravstvenem domu Hrastnik do 15.marca. Vabljeni ! Društvo upokojencev Trbovlje OBVEŠČA, da tudi letos organizirajo pomoč pri izpolnjevanju obrazcev za dohodnino za preteklo leto. To pomoč nudijo od 1.marca dalje ob ponedeljkih, sredah in petkih v svojih društvenih prostorih. Republika Slovenija, Občina Zagorje Oddelek za okolje in prostor OBVEŠČA, da bo do 15.marca 1998 v občini Zagorje ob Savi potekala javna razgrnitev osnutka sprememb in dopolnitev Zazidalnega načrta za "Proizvodno-obrtno cono Kisovec". Osnutek bo javno razgrnjen v avli upravne zgradbe občine Zagorje ob Savi in na sedežu KS Loke-Kisovec. V času javne razgrnitve se bo organizirala tudi javna obravnava, ki bo v ponedeljek, 9.marca 1998 ob 18.uri v Domu kulture v Kisovcu. Vse zainteresirane občane vljudno vabimo, da si razgrnjen osnutek sprememb in dopolnitev Zazidalnega načrta za "Proizvodno-obrtno cono Kisovec" ogledajo in se udeležijo tudi javne obravnave tereventuelne pripombe in predloge vpišejo v knjige pripomb in predlogov. Vabljeni! Teniški center AS Litija ORGANIZIRA v soboto, 14.3. in nedeljo, 15.3. v teniški dvorani AS v Litiji 2.turnir v seriji petih "Fičfirič" za otroke. V soboto ob 8.uri bo tenis za deklice do 12 let, ob 12.uri tenis za deklice do 10 let in ob 15.uri mini tenis za dečke in deklice do 10 let. V nedeljo ob S.uri bodo s tekmovanjem pričeli dečki do 12 let in: ob 12.uri dečki do 10 let.Prijave sprejemajo vsak dan od 9. do 22.ure po telefonu 061/ 883-169 ali !'axu 061/883-867. Društvo upokojencev Trbovlje ORGANIZIRA tudi letos predsezonsko letovanje svojih članov na Rabcu ob vzhodni istrski obali. Pomladansko predsezonsko letovanje na Rabcu bo potekalo od 25.marca do 4.aprila. Cena znaša 2(i() DEM, posebej pa je treba plačati prevozne stroške z avtobusom na obe strani. Prijave sprejemajo na sedežu društva pri Štefki Matko. Odbor planinskih vodnikov pri KVIZ PZS ORGANIZIRA v času od 13. do 15.marca republiško izpopolnjevanje vodnikov v zimskih razmerah v Erjavčevi koči na Vršiču. V ta namen so organizatorji pripravili program izpopolnjevanja. Udeležbo na tem tečaju priporočajo predvsem vodnikom D in G kategorije. Revirski muzej Trbovlje VAB I na ogled gradiva o zgodovini in razvoju osnovnega šolstva v Revirjih. To gradivo je bilo že postavljeno na ogled leta 1992, sedaj pa so se odločili, da bodo dopolnjenega vnovič razstavili v svojih prostorih z namenom, da se z zgodovino in razvojem osnovnega šolstva v Revitjih seznani kar naj večje število občanov in ne le šolarji. Razstavljeno gradivo je na ogled do maja letos. Po zaključku te razstave pa bodo gradivo namestili kot stalno muzejsko zbirko v muzeju v Hrastniku. Planinsko društo Radeče RAZPIS Objavljamo prosta dela in naloge za oskrbovanje Zasavske koče na Prehodavcih v sezoni 1998. Koča bo odprta od 1.7.1998 do 30.9.1998. Potrebujemo 3 osebe: l.oskrbnika, 2.kuharja in 3.pomočnika. Prijave pošljite najkasneje do 30.3.1998 na naslov PD Radeče, p.p.6 1433 Radeče. Lep planinski pozdrav! Planinsko društvo Radeče Občina Trbovlje OBVEŠČA, da še vedno sprejemajo predloge za podelitev najvišjih občinskih priznanj. Gre za podelitev naziva častni občan in za podelitev Prvojunijskih nagrad. Eno in drugo bodo podelili ob letošnjem občinskem prazniku, 1 juniju. Dobro utemeljene predloge je treba predložiti na naslov komisije za priznanja Občine Trbovlje. AROSA IBIZA CORDOBA TOLEDO diesel INČA ALHAMBRA TDi 13.945 DEM 15.990 DEM 19.630 DEM 24.990 DEM 16.631 DEM 41.579 DEM UGODNA PONUDBA RABLJENIH VOZIL- tudi na kredit NEMŠKA KVALITETA + ŠPANSKI TEMPERAMENT MERCATOR, d.d. PC GOLOVEC Dunajska c. 107 p.p. 3234, 1001 LJUBLJANA POSLOVNI SISTEM MERCATOR d.d. PC GOLOVEC LJUBLJANA daje v NAJEM PISARNIŠKE PROSTORE na naslovu BLAGOVNICA, Trg Franca Kozarja 1,1430 HRASTNIK Vse iNfoRMAcijE dobiiE na teL štev.: 0601/41'084 MERCATOR, d.d. PC GOLOVEC LJUBLJANA BIRO-10 *,,, Rošulov Hilda računovodsko-knjigovodske storitve Ulica pohorskega bataljona 28 | davčno svetovanje tel.:061 347 301 | RAČUNOVODSKI SERVIS! I ( Računovodske storitve in svetovanje opravljamo za obrt in podjetja. Nudimo knjigovodske storitve obrtnikom in podjetjem. Po dogovom vam sestavljamo in vodimo ostale potrebne evidence. Strokovnost, ažurnost in točnost zagotovljeni. BirolO d.o.o., tel. 061 347 301. TURISTIČNA AGENCIJA INTEGRAL Avtobusni promet in turizem Zagorje d.o.o., Cesta zmage 4 1410 Zagorje, telefon: 0601 64 032, 64 443, 64 420, lax: 68 010 E-mail: integral.zagorje(G'siol.net Internet: http://www.integral-zagorje.si PRVOMAJSKI IZLETI PONUDBA ŠTEVILNIH TURISTIČNIH AGENCIJ SMUČANJE 7 DNI VAL THORENS že od 449 DEM ŠPANIJA 8 dni za 36$ DEM PRAGA od 199 DEM dalje RIM 260 DEM NIZOZEMSKA-6dni z avtobusom že za 319 DEM UGODNI PLAČILNI POGOJI PLAČILO NA VEČ ČEKOV VEČ INFORMACIJ DOBITE NA SEDEŽU INTEGRALA ZAGORJE ALI NA TELEFONU 64 443 | (3EE5 • tiskarna • štampiljke • klišeji • reklamni napisi i. ste nezadovoljni? z. bi radi napredovali? 3. sprejemate zahtevno delo kot izziv? •••J- tiskarna Od interesentov pričakujemo izobrazbo V. ali VI. stopnje. Nudimo redno zaposlitev. - poučevanje v delo - stimulativno nagrajevanje - dodatno izobraževanje - neomejeno napredovanje pokličite nas! Več boste izvedeli na naslovu: Grafa Podlipovica 31,1411 Izlake Telefon 0601 74 180 12. SUŠCA 1998 lili ■ft r>iT.r> r,7ir>3 ^ ” obdobje. _ Lahko bi 22.3.20.4. izk0nStil' možnosti za uveljavitev idej tam, kjer si že dolgo želite. Mirnost vam bo prišla prav. Št.: 9. Obremenjeni boste z vsa-. kodnevnimi 'W(! problemi, to bo razlog za nerazuneva- 21.4. -21.5. nje z vašim partnerjem. Privoščite si nekaj oddiha, medtem pa razmislite o novih potezah. Št.: 30. » _» Če boste razmišljali ' samo o bolezni, , jo boste na '/] Hnt koncu dobili. Posvetite več časa in misli dogodkom, ki so pred vami. Pametno bi bilo storiti, kar vam narekuje srce. Št.: 2. Zberite se in izkori- ^ stile priha- jajoče ob-■S^T J jT] dobje za ure- sničitev idej, 22.6.-23.7. ’ ki se vam ,ze dolgo podijo po glavi. Uredite obveznosti in ne pozabite na obljube. Št.: 14. Izredno učinkoviti boste. Neko prijateljstvo se lahko razvije v bolj i n t i m e n e odnos. Ne samohvalo, saj je ljudi odbijajoče. 22.5.-21.6. 24.7.-23.8. pretiravajte s to za večino Št.: 16. Lahko se vam zgodi, da boste zaradi prevelikih obveznosti ostali brez energije Naredite si načrt 24.8.-23.9. najpomembnejših opravil, druge pa preložite za kasneje. Št.: 7. /Vača bodočnost /\/tcwarne- more* oč& storiti za. so-oje, otroile, &ot to, da djulii^ihoo-o mat&r. (Rousseau) Deset fantkov in enajst deklic, to je bilanca trboveljske porodnišnice v dneh od 25.2. do 8.3.1998. 25.2.1998 Aleksandra Razgoršek, Rožni vrh 2, Šmartno v Rožni dolini, sin Martin Kunej Slava Odlazek, Okrogarjcva 22, Zagorje - sin David Vodišek 26.2.1998 Marjeta Rečnik, Marjana Jerina 9, Celje - hči Neja Jasna Trupi, Novi Log 20, Hrastnik - sin Žiga Lovrič Gordana Jurič, Trg revolucije 6a, Trbovlje - hči Ana Marija Pirc Sabina Stankovič, Šentpavel 8, Dobrunje, LJ-Moste-Polje - sin Blaž David Pušnik Romana Krnc, Boštanj 77 - sin David Marija Sehur, Prapretno 17, Planina/Šentjur - sin Miha 27.2.1998 Indira Rogatič, Kidričeva 4b, Zagorje - hči Irma 28.2.1998 Virna Konrad, Kolonija l.maja 10, Trbovlje - hči Tjaša Valentina Moljk, Na selah 17, Hrastnik - hči Neža Polona Rožanc, Hohkrautova 28, Trbovlje - hči Nina Liljana Novak, Trg NOB 13, Hrastnik - sin Sebastijan 3.3.1998 Sonja Nedič, Kešetovo 12, Trbovlje - hči Mila Sabina Klemen, Loke 62, Kisovec - hči Tjaša Simona Matko, Golovec 21, Trbovlje - hči Lea 5.3.1998 Irena Kampuš, Cesta za gradom 14, Radeče - hči Adriana 7.3.1998 Helena Turščak, Vodenska cesta 47, Trbovlje - sin Žan Budimir Mojca Potisek, Polšnik 14, Litija - hči Manca Voje 8.3.1998 Mirica Jamšek, Dobovec 2, Trbovlje - sin Rok Vida Novak Sovdat, Medvedova 5b, Kamnik - sin Blaž Sovdat 24.9.-23.10. Prevelika živčnost in neporavnani računi iz prejšnjih obdobij vam lahko kra-tijo spanje. Poznalo se vam bo, da nosite del problemov vedno s seboj. Št.: 10. Ne izčrpa-! vajte se preveč m jptZf z nočnim be- denjem. Sami veste, da se dajo vse stvari 24.10~-22.11. izpeljati bolj lahkotno, če bi le malce pozabili na osebno užaljenost. Št.: 23. Vse niti imate v lastnih rokah, zat0 n'kar ne jtežJSk d°Pustite' da drugi usme-rjajo vašo 23.11.-22.12. življenjsko pot. Le odločite se, kaj bi radi dosegli in se ne pustite zmotiti. Št.: L S skupnimi močmi boste dosegli nekaj, kar si že dolgo ^želite. Ne 23.12.-20.1. rinite v ospredje za vsako ceno. Partner vam lahko kaj pomaga, le odločite se, kaj od njega pričakujete. Št.: 7 Ohranite skrite misli zase, drugače boste pred veliko preizkušnjo, v kateri zmagovalec ne bo znan. Odločite se, kaj bi sploh radi dosegli. Št.: 15. Ne dopustite, da vas že naj-manjši problemi zavijejo v plašč pesimizma. Če dobro veste, kaj je pred vami, vas vmesne čeri ne smejo spraviti iz tira. Št.: 5. 21.1.-19.2. 20.2.-21.3. NAGRADNA KRIŽANKA + NAGRADNA KRIŽANKA V I CVETO ERMAN SESTRIN bMratza- pKa« NAGUBANE pir glavno KALM° Ruflji STOPNJA NAHIERAR SLOVEN- SKA SLIKARKA KOBILCA UPODABLJANJE PODOB V VOSKU SRBSKO MOŠKO IME MsAvSNaA SVEČKA OSEBA S PRAVICO DO VOL-JENJA OTOK PRI SARDINIJI OCET NOBELU NAKRST VERDIJEVA OPERA GORJAČA, roko- borba s VAVDOVA k L T ■ LENDL IVAN IMETJE, HISAZ OKOLICO NEPOUDA-RJENI DEL TAKTA NA ZAČETKU SKLADBE hokejska PLOSICA ESTONSKI KOLESAR (NIKOLAJEVIČ PIKKUUS TRČENJE NAJVEČJA ITEN' URESNI- ČEVALEC PRITOK FULDE V NEMČIJI IS, s MUZA PETJA V GRŠKI MITOLOGIJI NEUMNOŠT TAVČAR RIBJA KOST SREBRNO BELA TEŽKA KOVINA (Cd) AŠT SEVANJA BRITANSKO-AMERISKI FILMSKI REŽISER (RICHARD. 'HELP’1 PRITOK PDn°,NrAK NIZKA OMARA S PREDALI ZA PERILO 'nSapm°eMs?r PERZIJSKI KRALJ, ustan6- VITELJ PERZIJE ZAČETNIK ARIA- NIZMA ZNESEK, »VSOTO H! m! OSSIP ZADKINE PODZEMLJE V BIBLIJI IZBOČENI DEL KLOBUKA, STULA VERSKI POGLAVAR MUSLI- MANOV, ŠIITOV VRHNJA .PLAST ČLOVEŠ- KEGA TELESA MENIČNO JAMSTVO NAUKO PODALJ- ŠEVANJU ŽIVLJENJA SLOVENSKI BALETNI KOREO- GRAF (IKO) RUSKI SLIKAR -w MOZARTOVA OPERA MORSKA RIBA ROM BO- cKe NADAV, naplaciLo TVORBA V PANJU < tNoEvKaDrAnJa AVTOMO- Ml SP«' (VITAN) SLOVARČEK-AKIMOV: ruski sl|kar ELISTA: glavno mesto Kalmikije LESTER: britansko-ameriški režiser ‘ EDDER: pritok Fulde ABADON: podzemlje v Bibliji KAR NAJ BO... Gostilničar natakarju: "Tistega pijanca v kotu mirno vrzite ven. Gotovo ne bo ničesar več spil!" "Spil res ne bo, ampak vseeno ga pustite. Do zdaj mi je že petkrat plačal račun!" VSE PRENESE Mož zaloti pri ženi ljubčka. Ves besen ga nadere: "To, da ležite z mojo ženo, bom že prenesel, tudi to, da kadite moje cigarete in pijete moj konjak. Ampak takoj umaknite avto z mojega parkirnega prostora!" LOGIČNO Mojster naroči vajencu, naj nariše belo črto po sredini ceste. Ta prvi dan nariše štiri kilometre dolgo črto, drugi dan tri, tretji dan kilometer in pol ter četrti dan tristo metrov dolgo črto. Mojster pokliče pobiča predse in ga vpraša: "Prvi dan si narisal toliko kilometrov, potem pa vedno manj. Si se polenil?" "Ne, gospod mojster!" "Kaj pa je potem?" "Kakšno neumno vprašanje! Ko sem risal črto, sem bil vsak dan bolj oddaljen od posode z barvo!" ...da so v Švici decembra leta 1973 opravili raziskavo, ki je dala presenetljive rezultate. Izkazalo se je namreč, da je bilo med približno šest in pol milijoni prebivalcev samo enain- osemdeset nezaposlenih. ...da je neka irska radijska postaja leta 1982 poslušalcem pripravila presenečenje. V eter so prebrali celoten roman "Ulysses" velikega pisatelja Jamesa Joycea. Branje je trajalo nepretrgoma skoraj 30 ur. ...da so v provinci Sinkiang na severozahodu Kitajske na neki reki postavili most, ki ima na sredi oster zavoj. Okoliški prebivalci verjame- jo, da omenjeni zavoj zlim duhovom zmede občutek za smer, zato zaidejo. ...da je bila v 16. stoletju proizvodnja žganja (ki je veljalo tudi kot čudežno zdravilo za najrazličnejše bolezni in tegobe) do take mere razširjena v vseh družbenih slojih, da skoraj ni bilo moč najti hiše, ki ne bi bila tudi žganjarna. Posledica tega je seveda bilo zastrašujoče veliko število ljudi, zasvojenih z alkoholom. V nekaterih evropskih državah je ta fenomen postal prava družbena nadloga. Sodniške obravnave in procesi so se namreč lahko odvijali samo v zgodnjih jutranjih urah, ko je bila verjetnost, da so ljudje še sposobni trezno razmišljati, največja. SPORED RADIO Trbovlje Četrtek, 12.3. in 19.3. 6.00 - 10.00 Jutranji program 10.00 - 14.00 Program Maj. 14.15 Poročila, 14.45 Obvestila in EPP. 15.15 RGL Komentira in obvešča, 16.15 Radio DW in Zasavski dnevnik, 16.45 Obvestila in EPP, 17.00 Ob Savi navzdol, ob Savi navzgor, 18.45 Poročila, 19.00 - 24.00 Živa noč 24.00 - 6.00 Nočni program Petek, 13.3. in 20.3. 6.00 - 10.00 Jutranji program. 10.00 - 14.00 Program Maj, 14.15 Poročila, 14.45 Obvestila, EPP. 15.15 RGL komentira in obvešča, 15.30 Glasbene novosti. 16.15 Radio DW in zasavski dnevnik. 16.45 Obvestila, EPP. 17.00 Mladinski val, 18.45 Poročila. 19.00 Nočni program Sobota, 14.3. in 21.3. 8.00 Dobro jutro. 9.00 Popevka tedna. 10.00 Gost na radiu. 10.45 EPP. 11.00Teden bil je živ. 12.00 Kuhajmo z dušo. 12.15 Obvestila, EPP. 13.00 Poročila, 14.00 Čestitke, 15.15 RGL komentira in obvešča. 16.15 Radio DW in zasavski dnevnik, 16.45 Obvestila. EPP, 17.00 Sobotno dopoldne, 19.00 Nočni program Nedelja, 15.3. in 22.3. 8.00 - 9.00 Dobro jutro, 9.00 Cicivrtiljak. 10.45 EPP. 11.00 Teden je za nami, 11.15 Viža tedna. 12.00 Večno zelene melodije. 12.30 EPP. 12.45 Obvestila, 13.00 Čestitke poslušalcev, Nedeljsko popoldne. 19.00 Nočni program Ponedeljek, 16.3. in 23.3. 6.00 - 10.00 Jutranji program. 10.00 - 14.00 Program Maj, 14.15 Poročila, 14.45 Obvestila. EPP. 15.15 RGL komentira in obvešča, 15.30 Želeli ste jih slišati, 16.15 Radio DW in zasavski dnevnik. 16.45 Obvestila, EPP, 17.00 Radio na obisku, 18.00 oddaja o kulturi, 18.45 Poročila. 19.00 Nočni program Torek, 17.3. in 24.3. 6.00 - 10.00 Jutranji program, 10.00 - 14.00 Program Maj, 14.15 Poročila, 14.45 Obvestila in EPP, 15.15 RGL komentira in obvešča 16.15 Radio DW in Zasavski dnevnik, 16.45 Obvestila. EPP. 17.00 Šport, 18.45 Poročila, 19.00 Nočni program Sreda, 18.3. in 25.3. 6.00 - 10.00 Jutranji program, 10.00 - 14.00 Program Maj, 14.15 Poročila, 14.45 Obvestila in EPP, 15.15 RGL komentira in obvešča, 16.15 Radio DW in Zasavski dnevnik, 16.45 Obvestila in EPP, 17.00 Upokojenci med nami, 18.45 Poročila, 19.00 Nočni program TEUVIZUA TV CENTER P0NEDEUEK 10.00 VIDEOSTRANI, 17.00 POSNETKI ŠPORTNIH ALI DRUGIH ZANIMIVIH DOGODKOV, 18.00 NADALJEVANKA (P), 18.30 BINGO BONGO (kviz za najmajše). 18.55 VIŽA TEDNA, 19.00 ZASAVJE DANES (inf.oddaja o dogodkih v Zasavju), 19.10 EPP, 19.15 V CENTRU (dogodek dneva, pogovori, odzivi, ankete), 19.30 NE ZAMUDITE, SPOTI, 20.00 ZADETEK V POLNO (oddaja o zasavskem športu), 20.40 AKTUALNO (pogovori o aktualnih dogajanjih v občinah.okrogle mize, dokumentarne oddaje), 21.25 SPOT TEDNA, 21.30 ZASAVJE DANES (P), 21.40 EPP, 21.45 V CENTRU (P), 22.00 NAJ SPOT ali VIDEO TOP (oddaja združenja LTV Slovenije), 22.45 NE ZAMUDITE TOREK 10.00 VIDEOSTRANI, 15.00 POSNETEK PRIREDITVE (P), 16.15 NAJ SPOT ali VIDEO TOP (P), 17.00 ZADETEK V POLNO (P), 17.40 AKTUALNO (P), 18.25 PESEM DOMAČA (oddaja s spoti narodnozabavne glasbe), 18.55 VIŽA TEDNA, 19.00 ZASAVJE DANES (inf.oddaja o dogodkih v Zasavju), 19.10 EPP, 19.15 V CENTRU (dogodek dneva, pogovori, odzivi, ankete), 19.30 NE ZAMUDITE, SPOTI, 20.00 SLOVENSKE ZVEZDE (oddaja z glasbenimi gosti - v živo), 21.25 SPOT TEDNA, 21.30 ZASAVJE DANES (P), 21.40 EPP. 21.45 V CENTRU (P), 22.00 REZERVIRANO* mladinska oddaja * posneti dogodki * koncerti* oddaje LTV Slovenija (izmenjava oddaj), 23.00 NE ZAMUDITE SREDA 10.00 VIDEOSTRANI, 16.30 REZERVIRANO (P), 17.30 SLOVENSKE ZVEZDE (P), 18.55 VIŽA TEDNA, 19.00 ZASAVJE DANES (inf.oddaja o dogodkih v Zasavju), 19.10 EPP, 19.15 V CENTRU (dogodek dneva, pogovori, odzivi, ankete), 19.30 NE ZAMUDITE, SPOTI, 20.00 ZLATI ZVOKI (oddaja o narodnozabavni glasbi, izbor viže tedna, gostje, čestitke - v živo), 1.25 SPOT TEDNA, 21.30 ZASAVJE DANES (P), 21.40 EPP, 21.45 V CENTRU (P), 22.00 VIDEOBOOM 40, 22.50 NE ZAMUDITE ČETRTEK 10.00 VIDEOSTRANI. 16.10 VIDEOBOOM 40 (P), 17.00 ZLATI ZVOKI (P), 18.25 ČUKEC IN ROZI (otroška oddaja s tekmovanjem in lepimi nagradami), 18.55 VIŽA TEDNA, 19.00 ZASAVJE DANES (inf.oddaja o dogodkih v Zasavju), 19.10 EPP, 19.15 V CENTRU (dogodek dneva, pogovori, odzivi, ankete), 19.30 NE ZAMUDITE, SPOTI, 20.00 KRAMLJANJA (pogovor z zanimivimi Zasavci), 20.40 HOT SPOT (izbor spota tedna, malo odštekamo -v živo), 21.25 SPOT TEDNA, 21.30 ZASAVJEDANES(P), 21.40 EPP, 21.45 V CENTRU (P), 22.00 ODDAJA ZDRUŽENJA LTV SLOVENIJE, 22.30 NE ZAMUDITE PETEK 10.00 VIDEOSTRANI, 17.00ODDAJA ZDRUŽENJA LTV SLOVENIJE (P), 17.30 KRAMLJANJA (P), 18.10 HOT SPOT (P), 18.55 VIŽA TEDNA, 19.00 ZASAVJE DANES (inf.oddaja o dogodkih v Zasavju), 19.10 EPP, 19.15 V CENTRU (dogodek dneva, pogovori, odzivi, ankete), 19.30 NE ZAMUDITE, SPOTI, 20.00 SVET FILMA (oddaja o filmu), 20.30 NADALJEVANKA, 21.25 SPOT TEDNA, 21.30 ZASAVJE DANES (P), 21.40 EPP, 21.45 V CENTRU (P), 22.00 FILM TEDNA, 23.30 NE ZAMUDITE SOBOTA 08.00 VIDEOSTRANI, 10.00 SOBOTNA DOPOLDANKA (vodena kontaktna oddaja, nagradna vprašanja, mladi glasbeni gostje, risanke, mali brezdomci. Mini pet, kuharski nasveti - v živo). 12.00 ČUKEC IN ROZI (P). 12.30 PESEM DOMAČA (P) 13.00 VIDEOSTRANI. 3.55 VIŽA TEDNA. 14.00 ZASAVJE TA TEDEN , 14.50 NE ZAMUDITE, 14.55 EPP, 15.00 ODDAJA ZDRUŽENJA LTV (P). 15.30 ZADETEK V POLNO (P), 16.10 AKTUALNO (P), 16.55 NE ZAMUDITE . 17.00 SLOVENSKE ZVEZDE (P), 18.25 SPOT TEDNA, 18.30 POSNETEK ŠPORTNE ALI DRUGE PRIREDITVE (P), 19.30 NE ZAMUDITE (termin prilagojen), 19.35 VIDEOSTRANI NEDEUA 07.00 VIDEOSTRANI, 08.30 BINGO BONGO (P),9.00 SOBOTNA DOPOLDANKA (P), 11.00 TA TEDEN V CENTRU (ponovitev oddaj V CENTRU od ponedeljka do petka) 12.15 EPP2.20 ZLATI ZVOKI (P). 13.50 NE ZAMUDITE, 14.00 VIDEOSTRANI, 15.10 VIŽA TEDNA , 15.15 VIDEOBOOM 40 (P). 16.05 EPP, 16.10 SVET FILMA (P), 16.40 SPOT TEDNA. 16.45 NADALJEVANKA (P), 17.45 FILM TEDNA (P), 19.15 REZERVIRANO (P), 20.15 VIDEOSTRANI NAGRADNA KRIŽANKA REŠITEV OZIROMA GESLO nagradne križanke pošljite do 25. 3. 1998 na naslov: UREDNIŠTVO ZASAVCA, Cesta 20. julija 2c, Zagorje ob Savi, s pripisom "NAGRADNA KRIŽANKA”. Fotokopij ne upoštevamo. Nagrade, ki vas čakalo: 1. PRAKTIČNA NAGRADA ZASAVC d.o.o. 2. PRAKTIČNA NAGRADA ZASAVC d.o.o. 3. PRAKTIČNA NAGRADA ZASAVC d,o.o. Ožrehanci nagradne križanke V98 (naprade prispeva Cvetličarna Ciklama): L: Praktična nagrada Maja Sirk, Leninov trg 2, Trbovlje 2. : Praktična nagrada Stojan Grobljar, Cesta 9.avgusta 31, Zagorje 3. : Praktična nagrada Jože Glavan, Trg revolucije 7a, Trbovlje Vsem izžrebancem čestitamo! Nagrade lahko dvignete na uredništvu časopisa Zasavc, C. 20. julija 2c, Zagorje, od 16.3.1998 do 24. 3. 1998 od 9.00 do 13.00 ure. Rešitev nagradne križanke 3/'98 (VODORAVNO): PRASKA. REKORD, OPALTA, SONDA, VRTAČA, ET, TKON, TET, ANALEKTA, ARIS, TABRIZ, SKALA, REMI, OSKORUŠ, OSA, STATIKA, IVA, MARIJ, PESJAN, ER. SABINKA, RAST, AREA. AO. IVE, AKCIDENS, CAFUTA, DEGAS, AS, ŽAR, AROMA. Sponzor nagradne križanke f \ i i h Podjetje za založništvo, marketing in trgovino Vsi Cesta 20.julijo 2/t; 1410 ZAGORJE OB SAVI tel.:(0601) 64-250, 64-166; fax.:(0601) 64-494 v J "NOVA AVTOPRALNICA" NA POTJORRU Pa smo jih dobili. Namreč, tiste, ki snujejo načrt odprtja nove avtopralnice na Potjorku. Dobili smo kar štiri. Praktično so pralnico preizkušali novi direktor, blagajnik in dva "hlapca". In ker v Zasavcu tako veselo oznanjamo odrtje novih gospodarskih dejavnosti, smo naredili kratko fotoreportažo. Mogoče bi le lahko še dodali tole; večkrat opažamo, da na Potjorku perejo lastniki avtomobilov, vrednih med 20 in 30.000 DEM. Očitno jim je težko dati tisočaka za pranje v legalni avtopralnici. Lahko pa se vprašamo, kaj počnejo trboveljski redarji? Če bi le tako vestno opravljali svoje delo, kot to počne zagorski redar, bi kakšen tisočak več lahko padel na račun očiščevalne akcije, s katero bi lahko očistili "trboveljsko sramoto". Tekst in foto: Peter Motnikor Tale slika je nastala pred tednom dni. Lot dva vohuna sta se 'Zasavca' odpeljala malo višje in "šklocnila ilegalce". In na veliko veselje lahko zapišemo tudi, da nista izgubila vohunske opreme, ker sta se iz afere s Hrvati več naučila, kot naši politiki. oie spoznate? Mi smo vas. Upajmo, da vasje še kdo, čeprav ste na sliki čisto v vašem stilu. S hrbtom obrnjeni proti avtorju fotografije. Tako, kot zahrbtno uničujete naravo. Sram naj vas bo, "gospod fiesta". ISKRICE NA ZADNJI STRANI NAGRADNA IGRA V tokratni nagradni igri ocenjujete stranko ZLSD. Vaša mnenja bomo sprejemali do 21. marca. Najbolj izvirno mnenje bomo nagradili z dvomesečno naročnino na ZASAVCA. Torej veselo na delo. ZGODBA, kl NI ZGODBA 0 USPEHU Brez dela je po štirih letih znova več kot 130.000 delazmožnih državljanov, petdeset odstotkov zaposlenih prejema plače manjše od 70.000 brulo, sedemdeset odstotkov jih prejema manj od slovenskega povprečja (od 140.000 bruto), kar trinajst odstotkov pa jih živi v revščini. Čas je za spremembe- na bolje! Upokojencev je preko 470.000, leta 81 jih je bilo 270.000, leta 90 pa 384.000. Mimogrede. Naša dvomesečnainflacija je že tolikšna kot je letna povprečna v državah Evropske zveze. IZLAKE IN ZAGORJE Pravijo, da bodo "umirili žogo", Ne vedo pa še kdo jo je prvi brcnil. Eni si želijo-drugi ne pustijo. PODGANA Žaliti verska čustva je baje umetnost. Kaj pa, če ni to le podlost?! JARO KALAN ZA VZGLED Trener ženske alpske reprezentance je po neuspešnih nastopih naših deklet v Naganu ponudil odstop. Škoda, ker ni za vzgled našim vrlim nadvse "uspešnim" državnim voditeljem. SOLANA IN DRNOVŠEK STA TEKLA. LE TEGA NE VEMO ALI OD NATA STRAN ALI NASPROTI. BAJE TO VE LE CLINTON. P.S.. ARTUR NE ZDRŽI TEMPA. Iskrice zbral in dodal Igor Goste Iz središča Slovenije v vaše srce! rt 0@0® W fflSE tel.: «61883740 v Študent naj ŽIVLJENJSKI KROG Štipendijsko zavarovanje Rentna zavarovanja zavarovalnica triglav, d.d. /O ljubljanska k Banka Zasavje d.d., Trbovlj 1420 Trbovlje, Trg revolucije 25c tel. :0601 -26-233, 21-233; fax: - 0601-26-1 93 http://www.lb-zasavje.si e-mail: info@lb-zasavje.si Celje - skladišče D-Per 6/1998 5000005694,5 COBISS 0 LB Banka Zasavje v marcu za VAS ŠE BOL) smo ZNIŽALI OBRESTNE MERE za KREDITE. Nenamenski - GOTOVINSKI - KREDITI do 5 LET BREZ depozita. SAMI si lahko IZBERETE način izračuna začetne ANUITETE (glede na svoje trenutne finančne možnosti). Tudi NEKOMINTENTI Banke Zasavje lahko dobijo kredit za VSE NAMENE. NAROČILNICA ZASAVC, Cesta 20. julija 2c, Zagorje ob Savi tel.: 0601/64 250, 64 166; fax: 0601/64 494 Naročam časopis ZASAVC Ime in priimek Datum rojstva kraj ...................... poštna št........ ulica............. telefon.................... datum...................... podpis........... NAROČNINO BOM PLAČEVAL: trimesečno, polletno (ustrezno obkroži)