M imwjmin o ww TOW, E T« ly *tK> FWTt I. E. Btrf-gg, F. M. IftJtflJI ▼ Idninih državah. » e*lo kto......^ Ka pol lata.......... It Mew York eelo leto.....$7J» It inoxemitvo celo teto....$7.00 List alovenaldh delaycev v Ameriki. bi 111« largest Slovenian Diflj In the United Stat at. lamed every day except Sunday« and legal Holiday*. Mr 75,000 Readers. TELEFON: S879 OOETLANDT. Entered aa Seoond Class ■ Efttttr, September H, lfOJ, at the Post Office at Hew York, M. Y„ under the Act of Ck . mgress «f Maxell 3, 1879. TELEFON: 4687 CQRTLANDT* NO. 115. — ŠTEV. 115. NEW YORK, TUESDAY, MAY 17, 1921. — TOREK, 17. MAJA, 1921. v > i'l VOLUME XXTX. — LETNIK XXIX. MEHIŠKI RADIKALCI PROTI PREDSEDNIKU ■————— i MEHI&KI SADIKA LCI SO 8E POSTAVILI J»0 BOBU REŽIMU OBREGONA — PREIZKU&NJA VLADNE MOČI ŠE T^EKOM TEGA TEDNA. Mexico City, Mehika, 15. maja. — Žaloigra v Morella. tekom kalij t' je izgubilo veliko število ljudi svoje življenje v konfliktu med kjtoliki, policijo in radikalei in invazija zakonod&ine zbornice v Mexico citv od strani ogorčenih radikalcev, sta postavili zbornico za boj med liberalno ustavno stranko, koje voditelj je predsednik Ob-ter raznimi skupinami radik»Icev, ki so sedaj združeni v boju /a skupno stvar. '/a bodoči teden je pričakovati burnih .sej v narodni skupščini ii bitka se bo najbrž pričela jutri popoldne, ko bo ustavna stranka v svojih resolucijah zahtevala odstranjeuje petih uradnikov, katere se dolži, da se zavzemajo za radikalce. Tej ustavni stranki nasproti ps stoje številne skupine radikalcev, ki so pretekli trden javno izzvale vlado ter napotile ustavno — stranko, da ;e prišla na pomoč predsedniku Obrevonn, ki se je pre-tokloga septembra polastil vrhovne sile kot predstavitelj te stranke. Dogodek v Morella k! se je ravršil v četrtek, je spravil do viška slabo razpoloženi-.', ki je prevladovalo 7.0 nekaj časa med raznimi strankami. V petek so nastopili radikalei v poslanski zbornici ter protestirali proti nastopu vlade. Ve»" kot enkrat je bilo «w*uti krike odobravanja, kadar se jf» omenilo boljševizem in 'Eniilijana Zapato. mrtveca banditskepa voditelja v Morellos. se je slavilo kot resničnega pro^tarskoga voditelja v Meliiki. Ko so bili radikalei še vedno v poslanski zbornici, so se voditelji ustavne stranke posvetovali s predsednikom Obrepronom, ki pa ni v svojih izjavah, namenjenih javnosti, prav nič namignil, da se 1 »če osebno spoprijeti s svojimi nasprotniki. Predsednik Obregron je potisnil dogodek v poslanski zbornici na sii an kof navadno posledico žaloipre v Morello ter izjavil, da je celo zadeve preiskal general Estrada, vojni tajnik Če bi slednji ncSel, da so bili zvezni uradniki količkaj krivi, bodo strogo kaznovani. — Predsednik je bil mnenja, tla je bilo spopad na ulicah Morella pripisovati temu. da se kaioliki niso hoteli razpršiti, ko je policija to ukazala. Juan Zubaran. predsednik poslanske zbornice, je v soboto ve-<"er objavil, da bo razpustil poslansko zbornico, če oblasti ne bodo dhle jamstva proti invaziji poslanske zbornice od strani radikalcev, ki skušajo na ta način razbiti zasedanje zbornice 1'oročil iz Morella kažejo, tla je mesto še vrtino pod prekini sodom, a pogrebi žrtev so se vršili brez vsakega dogodka. Ogorčenje med katoliki je velikansko ter hočejo napeti vs.* svoje sile, tla izvedejo resiprnacijo governerja države Misclioacan, generala Muguia. ki je bil imenovan povernerjem od predsednika. Majhna vstaja v državi Tabaseo, katero je \odil kapetan Onti-vert»s, jo bila zatrta, soglasno s poročili, katera je dobil vojni urad. Ontivoros zasedel vas Cardenas ter jo držal tri dni. Zvezne čete >o nato zavzele vas z naskokom ter ujelo posadko Vstaši so se udalijnek l ro/ odpora ter izjavili, da jih je zavedel kapetan Ontiveros. Franciseo Luis Castillo, prejšnji zvezni got oral. je bil včeraj i.smrčen radi revolnci jonaroih aktivnosti. Zakladniški tajnik de la Ilnerta je danes odpotoval na svoj dom v Son or i, kjer bo ostal en mesec, da so odpočije. SREČNO (?) MESTO, KI GA ŽENSKE VLADAJO. V Kansas je mesto Thayler, ki je čisto pod žen .-ko upravo. Pri zadnjih volitvah so bili vsi možki kandidati poraženi. Srednja v prvi vrsti je mati županja Mrs. Abby Forest, krog- nje pa svetovalke. SPOR MED ANGLEŽI IN FRANCOZI RASTE Briand bo zahteval zaupnico pred sestankom zaveznikov. — Francija in Anglija daleč narazen. London, Anglija. 16. maja. — Mogoče je. da se bo vršilo polno zasedanje zavezniškega najvišjega sveta, da razpravlja o položaju v Šlcziji, l:i je nastal vsled ta-mošnje poljske ustaje. Sklop v tej zadevi še ni bil dosežen in v nekaterih krogih so irlasi. da bi bil v sedanjem času boljši šesta- POLJAKI BODO SAMI lANGLEZI STRASNO PREGNALI KORFANTYJA DIVJAJO NA IRSKEM Poljski ministrski predsednik je odpotoval v Šlezijo. — Poljaki kritizirajo Lloyd Georga. Varšava, Poljska, 16. maja. — Pred kratkim je izjavil Lloyd George, da je poljska vlada podpirala listajo \ Gornji Šlcziji ter šla v vseli oziiili Poljakom na roke. Da poljska vlada Lzpodbije te očitke je sklenila poslužiti se vseh sredstev, samo da razjasni polo- Trije častniki in žena enega so bili ubiti v Dublinu. — Umor duhovnika. — Hitra eksekncija. ministrskih predsednikov zaJ PREMLADI ZA VRV »KAJZF.R JE ŽALOSTEN IN ŠE ----j VEDNO ŽAGA. Sacramento, California. 14. ma-j - j« — Governor Stephens j«- da ! Doorn, Ilolandska. 16. maja. — 1 es podpisal predlogo, ki prepove-; Sinrt bivše nemške cesarice ni daje smrtno kazcf za osebe. stare 'zapustila na bivšem kajzerju no-nianj kot oso i.najst let. benega vidnega znaka, razen dej- Akeij> na temelju te nove-po- »tva. da je kajzer jako potrt, stave je bilo pričakovati danes v-Kljub temu pa še vedno žaga dr-slučaju nekega Arthur ®fivi*i izjv" od jutra tio večera. Zjutraj Terre Haute, ki je bil spoznan jponavadi izprehaja po vasi. krivim umora maršala Reaves iz; Včeraj ga je obiskal sin, bivši Brianda in Llovd George-a kot pa sestanek celega najvišjega j sveta. .Oficijelna stališča francoske in Vsa prizadevanja, da bi stopili vladni zastopniki z Adalbertom 1 Konfant vjem v stik, so se izjalo- Dnblin, Irska. 16. maja. — Trije vladni uradniki in žena enega teh so bili obslreljeni in ubiti iz zasede v pretekli noči pred Bal-lyeirn, štiri milje od Gort, okraj G al way. Žrtve so bile okrajni inšpektor B'ake in njegova žena, kapitan Corvvallis, in poročnik McCreerv. Kapitan in poročnik sta bila pri-deljena nekemu kavalcrijskemu polku. Družba se .ie vozila z avtomo- jvila. Vsledtega sta se podala mi-jbilom. ko jo je iz zasede napadlo angleške vlade glede poljske usta-iuistrski Prednik V it oš in 110- štirideset mož. Napadalci so tudi je v Šleziji sta si diametralno na-l1^1 ml™ster Skulski v Sosno-jstrel jali na vojaška in policijska Redding. NADVOJVODA RAINER MORAL BEŽATI. jkronprine Vi«jem. Pri njem je ostal do večera Dopoldne je čital JE za Pokojno cesarico mašo-zadušni-co pastor Weiss. Dunaj, Avstrija. 15. maja. — Ko so delavci izvedeli, da se nahaja nadvojvoda Rainor, v svoji palači pri Dunaju, so začeli metati kamenje v okna, in bi gotovo nadvojvodo ubili, če bi ga mogli dobiti. Reinerju se je posrečilo pravočasno pobegniti skoei zad« nja vrata. I HČERKA BIVŠEGA GO VER NERJA COXA NENADOMA UMRLA. NOVA FEDERACIJA V CENTRALNI AMERIKI. San Jose, Cesta Rica, 15. maja. Kongres republike Cost a Rice je danes odobril pogodbo, ki določa, da ne Costa R»ca pridruži Združenim državam Centralne Amerike. LLOYD GEORGE IN DE VA-LERA. Dayton, Ohio, 16. maja — Mrs. Helen Cox Muhonv, petindvajsetletna hčerka bivšega governerja in dem okra tic nega predsedniške- govoril, da bo objavil javen odgo- Dublin, IrskL, 16. maja. — Angleški ministr. predsednik Lloyd George je pristal v to. da se sestane z De Valero in drugimi irskimi republikanskim: voditelji in sicer brezpogojno. Valera je nato od- ra kandirlata Coxa je danes nena doma nmrta. Njen tioprog je geueralni manager Coxovega časopisa v tem mestu. VLADA NAJ POftLJE ČETE V MINGO OKRAJ. vor, če bo pršel Lloyd George javno s tako izjavo na dan. Ne odlašajte ako nameravate naročiti vozni listek Le stare domovine za Vašo družino, sorodnika ali prijatelja. _ Pilite za cene in draga potrebna Frankfort, Ky., 16. maja. - nmvodiU M najstareiSc in *kuie- lovrner Morroir je pozno zvečer no ,lpyeixsko bančn0 p^jetje: ru/ojavil votnemu departmentu, ^ naj poilje čete v Mingo premogar 'FRANK SAK8KR STATE BANK ki okra j. Včeraj je storil isto go-J (potniiki oddeltk) v erner Morgan a West Virginije. M Oovtiaadl Si, Mtw Tort, T sprotna. Briand pravi, da bi po ;AK'<> menjal nastop nemških čet zatrt ju poljske ustaje kršenje mi rovne pogodb? ter bi dovedel tlo malo mestece ob šlezijski pri Moža ne bosta odnehala prej. dokler ne prisilita Korfantvja, da nove vojne. Lloyd George pa je se ne bo ninaknil. mnenja, da so Poljaki krivi ustaje in da naj poljsko ustajo zatro ali Nemci ali pa zavezniki. Poročila iz Pariza pravijo, da namerava Briand predložiti celi položaj francoski zbornici, ko so bo sestala v četrtek po štirinajst ige-a. dni trajajočih počitnicah. Vršila se je izmenjava nazorov med francosko in angleško vlado, a na predloge, na i bi se vršil sestanek, so je v Parizu odgovorilo, da bi se mogla osebna konferenca med Briendom in Llovd Georgem vršiti šele po četrtku. Briand se je včeraj posvetoval s poljskim ministrom za zunanje zadeve, princem Sapieho ter se domneva, da sta razpravljala o šlezijskem vprašanju, ki preti z radaljnimi komplikacijami že itak delikatnega mednarodnega položaja. . Vlada izjavlja, da ni izza pričet k; ustaje dobila *d Korfantvja nobenega poročila. Poljsko časopisje ostro kritizira govor angleškega ministrskega predsednika Davida Llovd Geor- MAJNERJI SE BODO POGAJALI Z LEWIS OM. Hazleton, Pa., 16. maja. — Jutri se bodo začela v New Yorku posvetovanja med okrajnimi predsedniki TTnitcd Mine Workers in mednarodnim predsednikom L. Lewisom. . MOŽ IN ŽENA MRTVA V HLEVU. Chambersburg, Pa., 16. maja. V nekem kravjem hlevu so našli sosedje zakonska Rhone usmrče-11a. V bližini ni bilo nobenega o-rožja. Žena ie bila ustreljena skozi vrat, mož pa skozi prsa. Časopisje sc strinja v mnenju, da stališče, ki ga je zavzela Anglija napram Poljski, uikakor ni pravilno. MEDNARODNI ŠPION BO ZNOVA PRIŠEL V AMERIKO. Dunaj, Avstrija, 16. maja. — Ignac Trebič Lincoln, ki je bil obtožen veleizdaje in sleparije, je bil pred dunajskim kriminalnim sodiščem oproščen. Baje se namerava v kratkem preseliti v Združene države. Trebič je bil še pred "vstopom Amerike v vojno aretiran v New Yorku ter poslan v Anglijo, kjer je moral dve leti odsedeti. POTNI LISTI SE DOBIJO Jugoslovanski konzul je zopet pričel izdajati potne liste za Jugoslavijo. Potni list preskrbimo vsakemu, kadar pride v naš urad, kajti, kadar se vloži prošnja, mo-' ra biti vsak osebno navzoč. Kdor ima stari potni list, domovinski ali krstni list. vojaško ali delavsko knjižicco, naj jo prinese s seboj. Glede odhoda in cene parnlltov se obrnite.na tvrdko FRANK ^ftWffF^ STATE BANK 82 LANK SAUEK STATE Cortlaxult Street, Mei LAŠKI S06UALISTI SO BILI PORAŽENI VSA ZNAMENJA KAŽEJO, DA SO BILI ITALIJANSKI SOCIJA-LISTI PORAŽENI. — POROČILA O VELIKIH NEREDIH IN IZGREDIH. Rim, Italija. 15. maja. — Danes so se vršile ro celi Italiji splošna volitve. Izvoljeni so bili člani novega parlamenta, a v kolikor m- tiče cele dežele, ni bilo do večera znano še mcescvr pozitivnega glede dejanskega izida. V Rimu so trdili liberalci, da so izvojevali veliko zmago. Hiše m> bile v zastavah in v različnih delih mesta so s-< m ršile demonstracije v proslavo zmage. Velik boj se je namreč vršil med socijalisti in liberalci. V Milanu so izvolili socijalisti sedemnajst članov novega parlamenta v primeri z desetimi zastopniki vseli drugih strank. V Turinu so izvolili socijalisti enajst poslancev, liberalci pet, klerikalci ali ljudska stranka pa tri. V Florenei so pridobili socijalisti osem sedežev, liberalci tri in klerikalci tudi tri. Socijalistični glasovi, ki so povsod padli, so bili Se manj številni kjer so bili komunistični kandidati na tiketu. Popolni izid volitev ne bo mogel biti objavljen pred koncem tekočega tedna. Uradna poročila iz provinc, temeiieča na kalkulacijah različnih strank, pa kažejo verjetni izid volitev. Čeprav so bili liberalni volilci manj številni kot se je splošno pričakovalo, je vendar verjetno, da bodo imeli dosti glasov, da predstavljajo veliko večino v parlamentu. Število liberalnih glasov je bilo prav posebno veliko v Rimu. Napoiju, Palermu in v južni Italiji. Pričakuje se tudi. da bodo zmagali liberalci v Genovi. V Bologiii, kjer je bil boj meti strankami zoio oster, s-o dobili socijalisti osemnajst poslancev, republikam-i dva. klerikalci tri in lil e-ralei le enega. V Rimu je odkorakalo več tisoč liberalcev v sprevodih na Piazza della Venezia ter okrog Altare della Patria. spomenik vojakom, padlih v vojni, kjer «0 prisegli, da bodo branili deželo pred ekstre-misti. V TRimit ni prišlo do nikakih izgredov. Razburjenje v provincah je !>ilo veliko, p.>st*l»iio v Pijemoutu, Lombardiji. Emiliji in Toskani, kjei je prišlo tlo številni hkonflik-tov med fašisti 111 komunisti. RUSKI MENIH ZMERJA PRAVOSLAVNO CERKEV TOVARIŠ SKRIVNOSTNEGA MENIHA RASFUT1NA. IUODOR, JE NASTOPIL V MOSKVI KOT SOVRAŽNIK OFICIJELNE 0R- TODOKSNE CERKVE. ojačenja, ki so bila poslana na lice mesta in eden izmed orožni kov je bil težko ranjen. Cork, Irska. 16. maja. — Daniel O'Brien iz okraja Cork, je bil v soboto l ta vi jen pred vojno sodišče ter ustreljen ob osmih zjniraj danes v vojašnici. O'Brien je šel pogumno v smrt, prav tako kot je pokazal pogum pri obravnavi, ko je rekel: — Jaz se ne zagovarjam. Vjeli so me kot vojaka in sedaj me sodite. Par žensk v bližini jetnišniee je molilo, ko se je izvedlo smrtno obsodbo. Noč od sobote na nedeljo je bila noč pravcatega terorja za Cork in sicer po bombardiranju policijsko vojašnice v Blackpool tekom dneva. Vprizorilo se je pogon na dom Liani Roisite. sinfajnskega člana angleškega parlamenta. Nje gcva žena je bila odsotna ob o-nem času, a neki duhovnik, ki se je nahajal v hiši. je bil obstreljen ter je umrl pozneje vsled dobljenih ran. Patrick Sheeban, republikanec, ki se je pred kratkim oženil, je bil ustreljen skozi srce. ko se je nahajal v svoji spalniei. Devet policistov,, dva vojaka in veliko število civilistov je bilo ubitih v sobote in danes pri napadih in protinapadih na različnih mestih. Še večje je število ranjenih. Riga, Latvija. 15 maja. — Sredi velike zmešnjave, ki jo posledica političnih in ekonomskih izprememb \ Rusiji, je postala tudi verska agitacija zopet aktivna. Eden glavnih povzročiteljev te agitacije je zloglasni menili Ili<«lor. Pred vojno j«- i»il lliodor eden iz-ired tovarišev Rasputina, a pozneje se je spri 7. njim ter pobegnil na Švedsko. V svojem dnevniku, katerega je objavii v inozemstvu, je razkrinkal Rpsputina ter opozoril na zlokoluii vpliv, katerega je izvajal Rasputin na ruski dvor. Moskovski li-;t Pravda trdi. da ie na cvetno nedeljo lliodor nastopil na Katedralnem trgu v Caricami pred več tisoč gl?_v liroječo ljudsko množico ter strastno govoril proti ofici^elni cerkvi. Iz toga poročila boljševiškega lista je razvidno, da se je 'lliodor. kojega vpliv nad praznovemimi kmeti je bil celo večji kot oni Rasputina. ali pridružil boljšoviški kampanji proti oživljenju cerkvenega vpliva, ali pa si izmislil kako novo vero. Tekom pravoslavnih velikonočnih praznikov .-,e velikih cerkve iiih procesij v Petrograuu in Moskvi ni m<»tilo. kar najbrž zuači. d:» postaja vpliv cerkve večji. Soglasno z moskovsko Pravdo se j«* v Preobraženja cerkvi v Moskvi preti kratkim p >-tavi! nov ikon. na katerem je bilo napisano naslednje: — Svetlejše kot solnco sveti, z neminljivo krono. <-ar Nikolaj Androvič II., ki je osrečil rusko deželo - svojo čisto ljubeznijo, pogumom in ponižnostjo. t GRŠKE BOJNE LADJE BODO ZAPUSTILE TURŠKO MORJE. Carigrad, Turčija, 16. maja. — Tukajšnja zavezniška komisija je sporočila sultanovi vlali, da bodo grške bojne ladje v najkrajšem času zapustil? turško vodovje. Vse turško . 1 odovje bo zanaprej New YoHs pod zavezniško kontrolo. Denarna izplačila v jugoslovanskih kronah, lirah in avstrijskih kronah se potom naše banke izvršujejo po nizki črni, zanesljivo in hitro. Včeraj so bile naše cene sledeče: JUGOSLAVIJA: Razpošilja na zadnje pošte in izplačuje "Kr, poštni čekovni urad" in "Jadranska banka" v Ljubljani. 300 kron ...... $2.50 1.000 kron ...... $ 8.00 ---- $3.35 5.000 kron ...... $39.00 400 kron 500 kron $4.15 10.000 kron $77.00 ITALIJA IN ZASEDENO OZEMLJE: Razpošilja na i&dnje pošte in izplačuje "Jadranska banka" ▼ Trstu. 50 lir......$ 3.20. 100 lir......$ 6.001 300 lir......$17.40 500 lir...... $28.00 1000 lir ...... $56.00 MEMŠK*. AVSTRIJA: Baspošilja na zadnje pošte in izplačuje "Adriatiscb.e Bank" na Dunaju. 1,000 nemško-avstrijskih kron $ 2.85 5,000 nemško-avstri j skih kron 3 13.0C 10,000 nemško-avstri j skih kron S 26.00 60,000 nemško-avstri j skih kron S 120.00 Vrednost denarja sedaj ni stalna, menja se večkrat nepričakovano; is tega razloga nam ni mogoče podati natančne cene vnaprej. Mi računamo po ceni istega dne ko nam poslani denar dospe v roke. Kot generalni zastopniki "Jadranske Banke" in njenih podružnic imamo zajamčene izvanredno ugodne pogoje, ki bodo velike koristi za one, ki se že ali se bodo posluževali naše banke. je pozlati najbolj po Domestic Money Order, ali pa po Bfew York. Bank Draft. fmkSttMrB«t 12 MWI Stmt, hiYotk ILiiiE a 1 . . - ' - • SI » >' ■ r , '.! - S3 GLAS NARODA, 17. MAJA 1921 "GLAS NARODA" IMJVKNIAN DAILY) KLOTKKIO PUBLISHING OOMPJJTT la MTMritiM) FRANK lAKlia rrwHW L.OUI« BEIMEDIK. 1«M cf aMlltm mt CwMntlM and AMi at Manhattan. mr A be v« Offkltni York City. N. V. **Qiu NtrWa" In C.na4a 2« mol lata Zi Uu> lata IUO 9fjm LAINAROOA (Val«« a* tfia Paa»la> day ueut Vwndaya and flUted DO Mc Prt UMtt M M tproDiCfliui kraja, naročnikov proaimo, da da hltraja najda^o oaalornJka. • LA9NAPOOA t MenhatUh. Now Vara. M. V. Tataphon« t Cartlaadt Pershing - načelnik generalnega štaba. Administracija je storila povsem pameten korak, ko je imeno-vila generala John Pershinjfa načelnikom genera'nega štaba. Na tem mestu bo v stanu izrabiti v korist dežele to, kar se je naučil kot vr-1 viii poveljnik ameriška ekspedieije armade v vojni. Lekcije orga-Mzai i j«-, v/banja in trunsportacije, katere je dobival kot voditelj m« i t < -dicijske čete, bodo sedaj narodu na razpolago na naj-Lolj r 'uviii in direktni način. s ' < ;i j . du je \ojni department opustil svoj fantastični načrt /a d v.i generalna štaba, kojib eden naj bi "ronalarmado v mirnem < . mi, d«i it naj bi drugi delal načrt.- za "ronauje " armade v vojnem >n. Obstoj dveh generalnih štabov drug poleg dragega bi ustvaril veliko zmedo. Vzrok bi bil neskončnih ljubosumnosti ter vsakdanjih kolizij iium! člani obeli. I"jtI«mi generala Pei-shinga pri narodu raste od dne do dne. Ko nam nudi čas priliko, da vidimo naše vojne napore kot celoto, po-s ja tudi / vsakim Inem bolj očit občudovanja vredni značaj dela, i .U ro je izvršil v Franciji.« Njegovo obnašanj? izza vojne, pripro-">t. odkritosrčnost In dobri okus njegovih izjav glede zadev splošni važnosti, njegova vzdržljivost od sporov vsake vrste in njegov i otavljanja ; li pridržka. Dobri doktor izjavlja, da je ta njegov » ter. nalik strupenim plinom, katere so Združene države po koncu vojne odvedle ven na morje ter jih potopile, preveč nevaren, da bi sc ga dalo svetu. Ni'i pravica ga ne bo dobila, da z njim namaže stroj kriminalne raziskave. Stališče tega zdravnika je vredno Ilipokrita samega, a rado-\r. JOB. K GRAHEK, 843 K. Ohio &L, W. Pltteborfh, Pa. Nadzoru) MAX KERŽlfcNIK, Box 872, Rock Springs, W*o. MOHOR MLADIC. 2003 So. Law-.dal* Ay®, Chicago, RL FRANK ŠKRABEC, 4822 Washington 8L, D«?er. Cola PmW LEONARD SLABODNIK. Box 480, Ely. Mlxo. GRECOR J. PORENTA. Box 176. Black Diamond. Waah. FRANK ZORICn. Oil; St. Cl»ir A ve„ Cleveland, O. Zdrnievainl VALENTIN PIRC, 81» Meadow Ave., Rocudale, Jollet, HL PAULING ERMENC, tS3» — 3rd Street, La Salle, 111. JOSIP STERLE. 404 E Mesa Arenue, Pueblo. Colo. ANTON CELARC, 70« Martet Street, Wauiegan, III. - Jednotlno uradno glasilo: ,'GLAS NARODA", i Vae atrarl, tikajoče se ur*dnlb ladev kakor trii denarne poftllja-tro naj se roSUjajo na glavnega tajnika. Vse prlt^ibe naj se poSilja na predsednika porotnega odbora. Protoje za sprejem norln ^ fflanor in bolniška »pričevala naj se pošilja na rmovnega zdravnika. Jugoslovanska Katoliška Jednota se priporoča vsem Jugoslovanom aa obUen pristop. Kdor želi postati član te organizacije, naj se zglasl tajniku bljizaega društva J. S. K. J. Za ustanovitev novih druitev se pa obrnite na gl. tajnika. Novo drugtio se lablr? vstauovi ■ 8. člani ali Winlnml, Jugoslavia irredenta. Grozodejstva v Istri. |ii«» ^vojo vaj<«. Nastopili s<> kot Iz srednje Istrr j,- pribežal te varstvene oblasti ter so dni v Sarajevo Juposlovt-n Janko '»»'^»li po pro-torih. Nato v. ud-Defar. Listu "Narodno Jedin- ;li ,'akali na konet' Povskl' v;,»e stvo" je jioroeal (» strahotah, ki'l"1''1 Ti1no knnzuiiuiepa dni jih trpi naše ljudstvo v Istri. V.^va. Ravno ko s<, [u> ^ P"ja\nli orožniki, govo hiš<», njegovega ueeta-lki ^^ »mršili na njih osebno pre- kakor tudi poslopja nekaterih u- isk«vo- hi u:x*U prepovedano glednejših s-ljakov z bombami. "r,lžJ|> :,h su,,ll-',ve ,Isttn°- Nash Vse njegovo poli^vo so zvekli na MUS° M'viee :: govedi in konj. Družina je v koles do uglednega, dalee izven Ljubljane znanega podjetja. Samomor in težka telesna poškodba. Dne S. aprila se je izvršila na naj vet-ji potrebi, je čisto obubožana. Kje se bo vzel denar za živino in drugo ? Pomoč je nujna! Neurje in visok sneg. Po večmesečni suši je priše toli Karlovski cesti št. 6 v Ljubljani,zaželjeni dež. Toda ponekod je žalostna tragedija. Pri F. je sta-;vremenska sprememba povzročila novala 20!etna uradnica čekovne- abčutno škodo. Močno deževje in ga urada Frančiška Ivaneič. do- nali^ so zlasti na Gorenjskem ze- Ker prihajajo na nas dan za dnem vprašanja, ali se bo socialis- "»a Postojne, katera je imela že 1° škodovali. Po vodenj je odnesla ti« na ,T.nka tudi udeležila kulturnega"1' boja. čegar glavno sred- ve"' časa znanje z narednikom 4. mnogo rodovitne zemlje. lesa in!nevarne zverine Torej sedaj se je izdal, sedaj je povedal, kaj ;e njegov življenski cilj. * » * Nam se pa ^.di. da l>o stvar malce drugačna. Da mu bo v najkrajšem času višje pastirska palica zapretila: Bodi duhoven, ali bodi šifkartas. Če bo hotel biti oboje, bo moral bežati preti njo. * a * Neka zanimiva statistika pravi: V Indiji umore vsako leto kače 2500 oseb. tigri 1600. volkovi in leopardi 1000. dočim umore druge nevarne i'ver i ne na tisoče in tisoče oseb. biti vedno pripravljeni na samo- tunelu >o končali in predor bodo obrambo proti italjanskiui razboj- A poletju izročili svojemu namenu nikom. V Žminju je n»'ki halja- I ričakujejo, da s,- b o v tem trgo-uaš v svoji oporoki določil, da ne vina luetl pristanišči ob Sredozera sine biti pri njegovem pogrebu na skem morju »?• mesti v notranjo-pokopališču nobene hrvatske mo- relo povečala. Drugi tunel ^ I i t ve. Ko je svečenik Filipi,' po iz- Z5:,Vli *-rradit' s prvim, da bi bil vršenem obredu pozval vernike v hrvatskem jeziku, naj molijo (»|»i-čajui očenaš za vse mrtve na Kopališčn. st» skočili nanj t':LŠi>ti. ga pretepli in izgnali iz Žminja. \ Paziiiu s'j vse juifoslovenske hiše namazane s črnimi zlokobni-ini znaki. Kašisbi pravijo. «Ja ImhIo vse zapalili in razbili. De far pra-* da omo«roč«'u pristop zraka pri delu. T«Mla šel«* se«laj so «ra preuare«!i-I! iz navadne-.*.) pomožnega predora v rervega predora mi morali premagati velike težkoče. Pri kopanju so naleteli na inoiroi'ue urorke vrelec, ki s». ustavili drlo. Na nekem prostoru kone ]nedora je bil pritisk -kal tako mogočen, da so ]»<^tre- vi. da se pripravlja veliko število Lovali z;, prcvrtailjft r>0 inotrov Jugoslovanov i/, srednje Istre na ls niPs(M.PV |)(.]o pri driisrcm preselitev v Jugoslavijo. Nameravajo se izseliti v Vt»jvudino. S rem :n severno Dosno. Leja* razmere! doru so prič-" i i koncem leta 1912. Novi tunel je lavno tako dolg kot si ari in ima isto višino. >ivn naj bi '»il kance!paragraf, smatramo za svojo dolžnost, da raz-jisn' no svii.'im somišljenikom *»tvar tako. kakor jo pae moremo in znamo po svojem najboljšem prepričanju. Soeijalistična stranka je politično-gospodarska stranka. Njen c'lj je osvoboditev proletarijata izpod kapitalističnega jarma m od-prava družabnih razredov. Da se odpravijo dnižabni razredi, zato se poslužuje socialistična stranka razrednega boja kot sredstva v dosego s\u>jega cilja. Ker t\či in davi kapitalizem vse narode brez izjeme, zato je so-eialistična stranka mednarodna, kakor je mednaroden tudi njen sovražnik kapitalizem, ki ne pozna ne osebe, ne rodovine ne naroda. Kdor j*1 tlačen in zatiran od kapitala in čuti v sebi sposobnost in moralno dolžnost, udeleževati se skupne-ra prolet.-irskega boja proti skupnemu sovražniku kapitalizmu, nam je dobrodošel, brez ozira na to, kakšen jezik govori on sam oziroma njegova rodbina. Socialist ne zaničuje in ne zasramuje nobenega jezika, a tudi nikomur ne prepoveduje. tla se poslužuje tistega jezika, katerega zna. Za socialistično stranko kot tako jezikovno vprašanje ne ekzistira. ker priznava jednako pravo vsem jezikom. Kapitalizem tla«"i in davi tudi pripadnike vseh ver. Kapitalisti izsesavajo katoliškega Slovenca in Francoza ravr.o tako, kakor dere-jo protestantskega Nemca in Angleža in muslimanskega Hindustan-ca. Zato se socialistična stranka tudi obrača do oroletarcev vseh ver Po mojem mnenju je med te prištevati tudi Delovanje razbojnikov v Buzetu. V I»uzetu so znani zlikovei delali nasilje s tem. da so v noči napadli župnišče in streljali: isto-tako tudi Narodni dom. Zavedni domačini so I>i 1 i alarmirani iu napodili razbojnike. NAZNANILO. j Rojakom v dižavi Pennsylvania t naznanjamo, da jih bo obiskal naž rojak ANTON GLAŽAR, ki je bil 3 leta nepretrgano v svetovni vojni. On je pooblaščen po- telegrafične čete 4. armijske ob- splavov. Tudi reki Sava in Savi- Angleže, lasti v Zagrebu Ivanom Kliba. V "ja ^ta povzročili veliko škode. • * * torek 5. aprila se je pripeljal Kli- Pri Zidanem mostu je Sava odne- Sveto Pismo je tiskano v pet-ba brez dovoljenja svojega po-!sla *plav. na katerem sta se na- ^ osemindvajset jezikih veljnika iz Zagreba v Ljubljaaio.'Rajala dva splava rja. Oba sta na- Vse to pa r.isto ne Prišel je ob pol zveeer k oknu ^a smrt v valovih Save. Težak maga Ljudje ^^ „vnp toIiko Jvanciceve. ko je bil pri njej na /""H- katerega je zlasti na Polior-posetih lesni trgovec Giuliani iz Ju vrglo noldnigi meter, je po-Rakeka. katerega je dekle skrilo vzročil na sadnem drevju in v na hodniku, ko j»* Kliba potrkal'"oz<^ovi^- osobito na Pohorju, vena okno. Dne 7. aprila okoli gjlikansko'škodo, zvečer je prišel Kliba zopet k Fr.: Ivančičevi iu je prinesel s seboj' Žepni tatovi na deželi, liter vina. Kliba in Ivančieeva staj ^ "ostilni Ljude\"ita Šavarja v bila v kuhinji, v kateri sta se ne-Rakeku je bilo ukradeno Francu kaj prerekala. Gospa F. je slišala razumejo sveto Pismo kot so ga razumeli pred devetnajststo leti. Bolha pravi, da jc tisti pes najboljši, na katerem se nahaja. To je patriotizem. • * ♦ * Sv. Martin je dal kos svojega "No kapišo ščavo!" Wati nil.rfnin" z,a olas Xaroda »n ga rojakom toplo priporočamo. Neki kmet je prišel v Tolmin v Sedaj se nalu.ja v Pittsburgh i« okolici. Upravništvo Glasa Naroda. Tvančičevo, da je rekla Klibi. da ga nima več rada. Ob pol eni ponoči je slišala gospa F., ko je hotela pogledati v kuhinjo, »trel m! Ivančičeva je prišla omahovaje v; Poškodovana brzojavna naprava. •Tevcu iz Martinjaka iz žepa 1200 pjašča beraču kron. — V Lebingerjevi trgovini! Komunisti pa hočejo plašč sv. " Litiji je bilo ukradeno Katarini|Martina razc;c;iti v toliko delov i*11 \«»•• 01..1— « ... A iji**.. ■ k i Hribar iz Slatne iz žepa 500 kron. kolik(>r je bprai;ev na svetu Prepričan sem. da se ne bo s ti- sobo. Precej nato je počil drugi iu jim kliče: Združite st. v obrambi in"boju proti kapitalizmu brez strpl- a F- Je videla, da se je <»zira na vaše versko veroizpovedovanje! Socialistični princip torej nikomur ne brani ne njegove narod-r-osti. ne njegove vere: socializem je mednaroden in medverski. To je socialističen princip. Ce ga kdo krši. bodisi v narodnem. zgrudil Kliba na pragu. Rešilna postaja je odpeljala Ivanetčevo v deželno bolnico, kjer so jo zdravniki preiskali in obvezali. Krogla kodisi v verskem oziru on te me ne kaplšte, pa v uho r.ie ]»ište!'" je dejal kmet iu šel naprej k Slovencu. — Sploh se čudimo, kako da Slovenci h"1 v Ta Prerokovanje. "Če je tudi 1920. IVed nekaj dnevi je bilo pri- nih pod poglavje "Avstrija" ozi pa j»* »e na prejšnjem mestu se-,Walter v,deti slab. pa je vendar občeno ljudsko Štetje z ozirom na roma ' d. la z nerazdruil jivo ji (pte4eiucoidobrega zdravja ' in s psičkom, potrpežljivo čaka- tolaži ga ona. (v Združellih državah jn sicer a™troM,preka monarhija, marveč da se povrne njen soprog. | Dolgo sta se «e zakone« med se-Jdržavah, v katerih so se tujerodei sedanja m-mško-avstrijska repub- ka. oziroma sedanja Ogrska. j—.jBumv oinjr i. rauviu ji & 1UIU41 * Ogrska , j)o(l katt*rimi hvala Bogu", število tujerodnega prebivalstva imeni pa ni zapopadena več stara . «i . -----— | — - —" i nuivj m .-tu ^t iujrij pogovarjala. Vsaka njuna be- rodili. Izid «tetja po materinskem ii abijan", kliče mu trna Ocrbno^-da pa se je vrtela okoli srna; jeziku ni bil še izdan. Z ga čuje priti. —(obema je bil vedno le on prva in n nasproti, brž k "Videti si razdražen. MoraA takoj zadnja misel in pni mrzle vode s sladkorjem. | Divjanje fašistov v Postojni Zlasti glede Avstrije je to na prvi Po objavljenih številkah je I*>gl«*i razvidno, kajti ljudsko prijetno potekal, ljudsko štetje dognalo. da je v štetje, ki navaja le 17:J.06:J fuje- IZi li-kši vstane in podpirajoč sej Dne 11. aprila se je vršila v Po-jfci pripravlja stojni z l»vo roko ob pali m ii r. desnico pijače. "Hvala, Indija", zahvaljuje se Waldefc prijazno. —Nekoliko sem res nemiren. A bojim se zelo, da Žid ni poštenjak, kakor se kaže. Delal nam bo He veliko skrbi", končuje vzdihujoč. "Da nisi mene ubogal, Fabijaii, ko s»*m ti svetovala, težko prihranjeni denar vložiti v hranilnico'*, t * »ž i gospa in m«*t«* z žliči«*o ko zareu, da bi s*- sladkor stajal. — "Koliko n*«prijetnofcti bi se bili i Ane bili. Da ranico povem, nikdar mi ni bilo po godu. da ljudem denar !>•«»«► jutem manj pa Židu. kateremu ni nikdar prav zaupati." _ * Zdaj pa zopet ne govoriš odkritosrčno, Lidija", odvrne Wal-dek smehljaje se. "Ti. vedno dobra, vedno enako radodarna proti kristjan* ki m revežem kakor židovskim, ti bi bila zadnja, ki bi plag>»ma privleče dt ki navaja le družeuih državah 173,06:1 ljudi. r<>de«-v iz Jugoslavije, našteva nič jki so s*- rodili v deželah, ki tvo- U|anj kot .">74.^59 kot rojenih v Avstriji (t. j. v Nemški Avstriji). Da je to štev ilo povsem krivo in! |,<'iuislitri tem' ima s«1«- nja avstrijska republika le okoli _ " manifestacija " fašistov.'rij0^aj Jugoe4iavij„. Iz raznih krajec došli tuji mladi Mud je so ustan ovali "Fascio di ran;' t^r^^EF^rTtl^^6 —-1,1 - - gred., slovenske svinje v Ljublja-«1^1 bdu. Vs,ftlh sl>lj'h- ^ no. da je Postojna italjanska. Za1!10.-^ ste.V1f <>mh'..ki bili uvrščeni kot "Avstrijci . To domačini, ki so se vračali mirno - ... . domov, so streljali. K nega doma Je raA te*»' ker čina so seveda v kuhinj obnašali prav po italjan^ko — «iJ rovu seljevanje iz nemških kronovin prejšnje Avstrije sploh ni bilo nikdar preveč veliko, dočim so bile vse dežele, ki tvorijo danes * 716 ; komisarji (census enu- J«*™l«vijo. klasične zemlje emi- ~ iT* , , merators) mnogokrat niso oziroali ^vzemši staro kraljevino i. t-asjsti so hili pndrh tudi „„ _ , Si-biu. . - * ^ i na politične spremembe v Evropi, ^"'J4'- mjo neke gostilne m se tam1 . • » - , . . ..-i * • , • Cigarette It's Toasted ^ Antanta in Slojranstvo. Pod tem naslovom piše med drugim "Hrvat": Antantina politika napram slo-vanstvu ni bila nikdar taka, da bi .'mogla računati na našo brezmej-'no hvaležnost. Zavezniki so pod-jpirali slovanstvo le v toliko, v kolikor je to bilo v njihovih interesih. V najnovejšem času imamo za t o dva dokaza : Vprašanje habsburške restavracije in Vranglo-ive vojske. Da je bilo odvisno iz 'ključno le otl volje autante, bi se del danes Karel na Dunaju in a Budimpešti in koval načrte za — vpostavitev integritete Štefanovi krone. Francosko časopisje koma. da ne joka. l.er ni uspela Karlov; akcija in ker z upostavitvijo bab sbnrškega režima ni preprečili združitve Avstrije z Nemčijo. — 1'soda Vranglove vojske pa po staja evropski škandal. j marveč so vpisali ime države, ka .i;..;^; . i ,'i kršila je bila, ko so jo priseljenci ' tik o iIia janje ne bo dalo dobrega sadu. V. potem, ko zapustili. In to seveda je bila Av- Statistika o materinskem jeziku iz zadnjega ljudskega štetja ni bila še izdana, ali iz iste bo ne- Ko se j»» Arabela br_ ,_______f je bila dala Samuelu besedo, po-jderao «l><>daj vrnila v svojo sobo. začudila se jenaš narod, sami seoi. da ne občuti nič posebnega v talv važnem trenotku svojega življenja. Postala je nevesta, sama prav ne vedoč kako. a pri ali nesporazumljenje mnogih naših ljudi je dajalo potuho tej zmoti, ki utegne — kakor nave-biti velike škode je bila pozlačena in s svilo odeta. Ali ta pa je iz prostega lesa. Cuduo milo je postalo Arabeli tem se ni čutila ne zadovoljno niti pri tem pogledu. Ta čut je bil v nasprotno: temveč ona brezčut-jnji Čisto nov. Zrla je nepreHak-nost. katero je vedno gojila za.ijivo v zibel in nenadoma jo pre-vse. kar je zadevalo njeno osebo,[šine misel: "Kaj. ko bi bila ta zi-p revi a dala je tudi zdaj v njej. Si- bel kdaj tvoja?! Ko bi bila ti ne-cer pa se ona ni spuščala v nobe-^daj v nji ležala? In ko bi bilo to no premišljevanje, kakor bi se res> patem je morda tudi tvoja bila vsaka drutra devojka v nje-|Jnati staia pri nji?" __ prijetnost nem .pomni obljube, ka-lzintT Iežala v nji ter majhna tero je dala v jutro v.tnarjevemu|otroška srajeiea, že močno rmena Lojzeku, da mu hoče namreč žo-tpo zaiežanju. In ra^-no pri ti srajco na podstrešju pojskati. Vstaneje bHa Lojzekova žoga! torej in se takoj poda v skromno' stro-Ogi-ska. Seveda nevednost dvomno razvidno komično dejstvo, tla je v Ameriki ogromno več Slovencev, Hrvatov in Srbov, kot ljudi, rojenih v Jugoslaviji. Ali že na podlagi dosedanjih uradnih statistik daje se dokazati velika pogreška, napravljena v zadnjem ljudskem štetju glede tujerodcev iz Jugoslavije. Ljudsko štetje leta 1910. seveda ne navaja števila ljudi iz Jugoslavije, ki tedaj ni politično še obstojala, pač pa navaja petero narodnostnih oziroma pokrajinskih grup. ki so sedaj zapopadene jo, namreč: v Jugoslavi- Slovenci Hrvati Dalmatmci Srbi Črnogorci 183,431 93,036 5.505 20,752 3,961 vrtnarjevo stanovanje. "Roza". ogovori Arabela še Skupaj 312,685 Iz poročila generalnega komisarja za priseljevanje (CommLs- Foreign Language Inform. Service. Dr. Kramar o razmerju med nam' in Bolgari. Znani slovanski politik dr. Kra j mar je izjavil predsedniku z;i grebškega demokratskega dijaškega kluba med drugim tudi na jStopno: . i Bolgari so mnogo zagrešili. < Glavni urad Ameriškega Rdeče- tem ni dvoma. Največ proti vam j^a Kriza naznanja, da Bureau off Jugoslovanom. Da so strelja Foreign language Information'Rnse ki so yl]t prwl 40 leti osvo. Service, katerega je Rdeči Križ(bodiii je uaraYnost strašno. Zato financiral in upravljal od febru- ni mogoče govoriti o boljrarofil-arja 1920, postane s 16. majem ne- stvu moje stranke. Z druge strani odvisna organizacija pod i me-j pa moramo imeti na umu. da polinom : The Fore i «• 11 Language In-5 tika ni stvar sentimentalnosti da si so naga Križa, ki se vrši od nekaj [vezani na odkrito slovansko ori-časa. ^ jentacijo. Z Avstrijo in Madžar- Da bi ta sprememba ne povzro-lsk<> veS ne morejo. Romuni in Gr-eila nikaliega presledka v delova-jki "iso prijatelji. V interesu slovanske misH se mora najti modus vivendi med Jugoslovani ...... - — - ' 'p" m-jiiRo lil ai 1 ni r viuilut LJ Ičlll I OS formation Sei-\ ice. Ta spremendjajv interesu Jugoslovanov je. je del splošne preureditve Rdeče-izasigurajo zaledje. Bolgari s SLOV. NOTARSKA PISARNA Anton Zbašnik soba 102 Bakewell Bldg., Pittsburgh, Pa. r*«al Di n Giul Sti. C*«>U . Izdetuie raznovrstne notarske dokumente, kot na or. pooblastila, kupne poqodbe. pobotnice, zaprisežene iziave in orošnje ia dobavo svojcev iz stareaa krala. Pre-Jskuie lastninsko pravico zemliišč tu in v starem kraju, posreduie tr tožbenih zadevah med strankami tu in v domovini. izdeluje prevode iz slovenščine n.i analeSki lezlk. ali obratno, tolmači na sodniji ali pri kompenzaciiskih razpravah in daje vsakovrstne informacije za-Stonj. Cene nizke, delo točno in pravilno. Rad l>i vedel, kje sta moja rojaka VAL.ENTIN TRBANOlČ in FRANK Rl'TAR. doma iz Volč pri Tolminu. Delata v gozdih največ okoli Norwich. Pa. Prosim rojake drvarje, ako kateri ve. kje se nahajata, da ju opozori na ta oglas, da se mi javita. Prišel i/ starega kraja i/ Vole št. IS in jima imam nekaj važnega sporočiti. — T van Gaberšček. 1819 K. Street. Lorain, Ohio. 1 14-16—.V> vzklikne . . „ . ----------To je brezi mlado žensko, vrtnanco, Ix>jzeko-'dvoJnbe moja sraj^.iaa vo mater, k. je sedela na klopi|pinjena .-Toda kaj meni ta.,e pred hu»o m trebda solato; "dajte X!- zaC.udi sp deklica. ko Srce je jelo Arabeli močno pla-' . . „ _ . _ . ^^ .. , .isioner General of Immigration) ^ . , ti. ko zapleda na srajcici drobni} , . - ., , . Service ie bil t^t • i ,za Ieto 1°20. je razvidno, da se je - . .. . pismenki: A. T. od vštevši leta 1910. do 30. junija 1919 vselilo v Združene države nju gori omenjenega urada v prid inojezičiiim grupam in časopisom, je Rdeči Križ preskrbel sredstva za nadaljevanje dosedanjega delovanja v istem obsegu do 1. avgusta. Medtem se ukrene potrebno za stalno nadaljevanje in razbijanje urada v smislu njegovega bistvenega programa. Urad ostane v 1st i h prostorih. 15 West 37. Street. New York Oitv, ki jih ima Rdeči Križ v najemu. Foreign Language Information organiziran I. 1918. in je bil pod vladno upravo do maja 191!». Ustanovljen je bil v •rki. "t'rka A je Arabela, Z« iioia Da mi ključ od iKnlsitrešja." 'Vi. gospodična, da bi šli na j. i podstrešje T" začudi se Roza z ne-'kor k i in nemirom. "Kaj je pri tem čudnega!"' po J pravil je Arabela. "Ako še nisem bila. pa hočem danes|..\,> V2diUne ^^o in poiiu. gor iti. j , ... . ...........ouje zibel; jaz nisem, ne. iaz ni- Ali. gospoduiia , ml v rue Ro-' , . - . , , , , *. . ' |Sein nezakonski otrok, kakor 1111 za v zadregi, vasa uulostljiva go- 'JU a e 257.292 ljudi, spadajočih pod teh,SVrho' tujerodca v Zafleia,!Petero skupin, (ločim se jih je iz-jl1'^rc® Iast"em « vladi ' ah 7 Vlilo 109.271. kar daje za tiska!-."1 zakwuh1 te in ^ ^ in se počasi nanj spusti. —- ., K . , .. . nikdar gori s.- preselimo ,* bil je njen or. '"ako bo le Walterju »ta no van je ugajalo. Saj veš. kako ^le«ia 011 na svetlobo in čisti zrak. Seveda'', nadaljuje in opazuje pri tem xt ga viri. ali bo dovolj d "seveda bomo pn tem (4rr , , . , . . . 1 , I a prejMA ed pa vendar meni ne i izguoo; kajti mi ne potrebujemo 1 tako proNtornega ^aiicvanja. ka- ..........I"' velja »Saj moj priimek je Karpele*. ka-|no deseUet> 191(>_192() ^ kaj vlada od njega pri- - se je moja mati klicala. Ali hhek iseljenja ^ 148()21 kaj mu nudi v povrači ta-le P nu kaze. da imam se drug pristevamo t(> ^evUo ^ Uu 1«»- Odpravlja nesporazumljeuja i priimek. Morda očetov! zasepe- Uud,k ^^ ^ w če ^ama pri sebi, in srce jo zaboli. tspa teta so 1111 stroj?4' prwovedalij... 1 1 • 1 1 • • I tonu lov al 110 , , , —-. j -- 1,1 "»a. — Kaj je 1 . ,'Ia l»i koga pustila na podstrešje." . , i»palo 11a no-! ..,> , , \ to. zaklice nenadoma prestr Prepovedala . — Metida.se bo- ... • -- , t< ... o liro za sina, -- - ... . , , >»i skjeee 111 njen obraz prv., l»iai«*\21I .Uvaja velik nemir. |, , t t . . .. "T»*daj ti :»* prav Lidija! pri-l . . .. t . . n Ker J- srrohot takoj utihnil. j>o- rf r * r Arabeli se lice stemni. — Jobledi in m1 zgin>zi. trlasen. pre- . XAm,trgan smeli, kakor človeka, ki ni njena prepoved . pristavi vrtna jc drugih narodnosti ali sploh nič. No. vendarle že ti uradni podatki ameriških oblasti dokazuje- pri pameti, udari Arabeli na uboj!?" Undskega Štetja nje misel je bila zbežali, a predsodke ter pomaga tujerodcu z osebnim nasvetom v njegovih tež k očali. Foreign Language Information Serviee daje tudi ameriškim časopisom. zasebnikom in organizaei-jam pravilne informacije o tuje-rodcih v svriilio. da pospeši vzajemno s}H»razuuiljenje. _ in Bolgari, ker proces soeijalnega grupiranja poide neizprosnim potom. Končno imajo Jugoslovani in Bolgari skupne interese na E-gejskem morju. OPOMIN. Tiste rojake tam v Forest City. Pa., prosim, da mi vrnejo, kar so dolžni, v najkrajšem času, če ne, jih napišem s polnim imenom. Naj pošljejo na naslov: Frank Jerin.* ~________________~ ' 1367 E. 53. St.. Cleveland. OhiojSPSSJIWSS fW53rWŠ3 Dr. Koler SLOVENSKI ZDRAVNIK 638 Penn Ave. Pittsburgh, Pa. Dr. Koler 5« n«J-■tareJSl alovenakl ■dravnlk Specjs.-Uat v Plttdbunthu. ki ima Z 4-letno prakso v »dra.vlje-nju vseh moAklh bolftcni. Zastmpljenje krvi zdravi ■ (L&-•ovltetn 10«. ki gm. i% Ixumel dr. prot. E^lich. Ce Imate mosnlj« ali mehurčke -h» telesu, t friu. lspaaacje las, bolečine v koeteh. pridite In IxClatU Tam bora kri. Ne čakajte, ker t« bo-f«en naleze. Vse molke bolezni zdravim po o-traJBs.nl metodi. Kakor hitro opazite Ja vam prenebuje ziravje. ne čukaj-te. temveč pridite In J« vam ca bom «opet povrnil. Hvroaolo «-JI vodno kilo ozdravim 9 »C. urah In dcer brez operacije. Boieznl mehurja, ki povzročajo bolečine v križu In hrbtu In včasih tudi pri puščanju vode. oadravlm c soto-rostjo Itevmatlzem. trganje, bolečine o-tekline srbečice, flkrofle in druse ko-bolezni, ki nastanejo vsled nečiste krvi. ozdravim v kratkem času fn ni potrebno le£s*t. Nekateri drugI zdravniki rabijo tol-mače. da vaa razumejo. Jaz znam ■«• Iz starega kraja, zato vas latje edravim. ker vas razumen slovenski Uradne ur«: ob delavnikih od 9. do t. Oh od • 4o t POZOR ROJAKI, KI POTUJETE V ŠTABI KRAJ SKOZI NEW YORK. Mi -knamo v zalogi vsakovrstno blago, kakršnega kupujejo potniki, ki se vračajo v stari kraj. Zato ne kupujte nikjer, dokler si ne ogledate naše zalgoe in ne veste nizkih cen. Pridite in prepričajte se: BALKAN MEN'S FURNISHING STORE 62 Greenwich Street New York, N. Y. atavi staree v«d»l. '*Bai sem s>e. da ti bo selitev sitna zavoljo svoje noge." "l)a bi ine le hujšega nikdar mč ne zadelo, kakor ta bolna no-ljubi Fabijau", od|rovori z na-»ittehom dobra in možu ro- ko iHimoli. "Kaj misliš, može k ali bo žid dovolil, da si da Walter napraviti malo oknice v zid pri v zglavju svoje poectelje?" popra-ša nenadoma otia v skrbeh. •'Mislim, da se ne bo zoperstav-ljart, odgovori nekako dvomljivo W'aldek. 4*Pa saj ne hi tega tre-balo. Njemu prepustimo srednjo sobo. ki ima troja okna, in zraka bo imel dovolj v spalnici. Čemu potem zid prodirati T'* "Pufsti mu to veselje, Fabijan, da le nič hudega ni", prosi ona. "Ceniu hi ga dražili ter dajali prepiru povrni! Vsak člmek ima kakšno slabost, in da je Walter vegetarijanec, to je njegova, sicer pa jako nedolžna slabost." "Ko bi mu le kaj hastiila. saj bi nič ne dejal ', odgovarja doktor; '*a bojim se, da mu bo ona še škodovala. Jaz sem postal s*il«*mde-setlet«fi mož. n*- da bi setn sparval v prepihu in ne da bi se bil preživljal samo z zelenjavo in lnloč-natimi jedili, kakor oni. Ni čudo, da je 9>ri tako slabi lir&ni bled in .suh. — l'bogi moj Walter", dostavi žalostno in trese poiikiloval-no svojo sivo glavo, 4'ti ne Imx> thksegel starosti svojega oeeta!" "('loveško življenje je v božjih rokah, Kabijan \ p»m*ari ga že-iui, a prttem tu vendar <»l>rtše sok leta glede' tujerodeev iz Ju- goslavije. _ Da smo jako natančni, bi 1110-ja^ sem postala danes Samuelova|^opet nP ^ X^ia^ionia rali zgornjega števila 4tHT,706 nt* vest a in s tem. mislim, sem si1 - - - — Ujs*^:---—x —i - Koza, pled« ^ enkrat okoli sebe. Toda 1111 ' . . Velika tatvina v Zagrebu. Zasebni uradnik .Josip Ht-issig. ki «e skriva pod na pa en i m imenom Mavro Arko. je pSIeten mla-denir. V Ziiigrebu je izvršil pri trgovcih razne goljufije v znwka r>0,iJ00 K. Hei>i.s.i«r je pobeguiL . , . , . ,pa zašu mi nekaj blizu njenih iotI5teti onft r°jake, ki so se pridobila tudi nekaj vee praviee\ Kpi « ^^ ^^ tako izselili ix Amerike .tekom druge v hisi. .laz hofem imeti ključ, m je prestra5ena m Cjd e zaiueži poloviee leta 1919.. kajt M mi ga torej v trenotku izro-čite!" zajiove strogo in ukazovalno deklica. H«iza prebledi, Wane in hiti v ji zastane po žilah, tako ljudsko A kmalu se zopet pomiri. Kajti ozira na stanje 1. janu glasno eivkanje peterih novoroje nih lastovk, ki veselo pozdravljajo prihod dolgo pričakovane matere. jo prepriča, da je ono šum-Ijanje povzročila mati lastovica, ko je sfrčala mimo nje. hišo. Kmalu potem se vme z ve-1 likim šopkom ključev. Glas ji tre-peče in roka se *ji trese. Medtem ko išče onega, ki je bil od podstrešja. pa reče: "Prosim, gospodična, ali — ali* gori straši. Arabela ne posluša nje zmedenega govorjenja, temveč seže hi- jtro po ključ in reče mrzlo: "N> A , , „ . - „. . bojte se zame!" Bekši pa .se obrne ?0vka PrePWna « mil° arja 1020. Pred nami so uradni podatki. jk» katerih je od konca junija 1919 do konca junija 1920 zapustilo Združene države 28,474 ljudi, ki so se povrnili v Jugoslavijo. dočim je od tja prišlo sem Ko zapazi one rrvalice, čuti se!1*8^8: h'ar daje za tiska,no Arabela hrabrejšo, češ. saj ni večSP^bltek « Amerike sama na tem strašljivem pod-i, 26 oS6- Tekom drugega polu- strešju, saj je še nekaj živega po-|letJa 1910 « Je toreJ šte^il0 Ju" leir nie IVihli^a ^ r^^t,, goslovanov v Ameriko znižalo razmeroma za polovico tega šte- Jeg nje. Približa se gnezdu in gleda ginjena, kako sedi stara la- joč na svojem zarodu, da ga brani proti tjji. "Kaj je bilo zopet to!!!" za- in odide. Kmalu potem je hodila Arabela po prostornem podstrešju, ki je bilo po snažnosti in svetlobi pri-prosti sobani pogve kakega daj bolj zaeudena nego prestra- - - . „ .. . v- , ..^-j . . , ... I priseljevanje v Ameriki Na dru- sena. "Kdo pa stoka' — Lsiiulje-i . . - . . . „ ^ . v, . /. 'gi strani pa treba v gornje urad- ni Bost. tu na podstresju je nekdo, ... ^ - „. . .,, t, no število prišteti ree one ne-Slo- zaprt! — Kdo je* kbce glasno. rA - T . .. ® vane. ki spadajo pod Jugoslavijo; In teh — pomislimo le na Koee- varje ter Jsfrahe in 3Iadjare v Voj vodini — je precej v Ameriki. Vse prahu. Nekaj starega pohištva je ^ £*uie-»° lahnj ^ki. enako te okolnosti pa bistveno ne spre- stalo tupatam. med njimi tudi prašna zibel. Arabela je med ropotijo iskala žogo. Nekaj časa je iskaje tavala sem-intja. j»a vedno zastonj. Približa vzdihovanju bolnega1 min>jaj0 ^ n»vedene«a rezulta- globokemn človeka. Arabelo zapusti popolno- ta iz uradnih statistik ma prejšnji strah. "Tu je nekdo, ki potrebuje pomori. Nekaka nesreča se je mo- >«* zibeli ter jo zaeudena <»gledu- rala kdaj na strehi kje pripetili je. Ni se mogla spominjati, da bi^misli si Arabela ter hoče «>diti. da y* bila kdaj videla a- stričevem naznani spodaj ta čudni dogodek, stanovanju. Spominjala se j»* pač,I A vrata se od pro in vrtnariea se da je bratranca Davida videla prikaže vsa bleda in preplašena. zibeli; toda ona zibel (Dalje prihodnji*.} ki dokazuje ogromno neioeuost zadnjega cenzusa. V interesu ameriških Jugoslovanov je. da se ravnokar izdano uradno število o Jugoslovanih v Ameriki čim prej popravi. To postaje zlasti A*elike važnosti z ozi-roui na nameravano skrčenje pri LISTNICA UREDNIŠTVA. Radovednež v Clevelandu. — Start >*"w York, ki obstoji iz Manhattana in Bronxa, se deli na dva dela. vzhodni in zapadni. Na otoku Manhattan se pričenja de-tev od Houston ulice na sever; od Houston ulice pa do Washington Square in 4. ulice deli Bowerv inesto na vzhodni in zapadni del. ■d Washington Square pa gori do Harlem R iverja (129. ulica > deli že 5. Avenue. V Bronxu (od Harlem Riverja na severi deli 3. Avenue, toda ne povsod, ker tam ulice že ne tečejo v tako ravni smeri kot na otoku Manhattan. mestnih delili Brooklyn in Queens ra-\-i. m Uf>a, da jn goslovanska ja\-nost v Ameriki ga bo v tem podpirala. I Frank Sakser State Bank 82 Cortlandt Street, New York GENERALNO ZASTOPSTVO Jadranske Banke in vseh njenih podružnic. Jugoslavija: Beograd, Celje, Dubrovnik, Kofor, Kranj, Ljubljana; Maribor, Metkovift, Sarajevo, Split, Šibenik, Zagreb. Italija: Trat, Opatija, Zadar. j Nemška Avstrija: ' J r Dunaj. Izvršuje hitro in poceni denarna izplačila v Ju-slaviji, Italiji iii Neniški Avstriji. Izdaja čeke v kronah, lirah in dolarjih plačljive na vpogled pri Jadranski banki v vseh njenih podružnicah. Prodaja parobrodne in železniške vozne listke na vse kraje in ca vse črte. Izstavlja tudi čeke plačljive v efektivnein zlatu pri Jadranski banki in njenih podružnicah s pridržkom, da se izplačajo v napoleonih ali. angleških šterlingih, ako ni na razpolago ameriških dolarjev v zlatu. Zajamčeni so nam pri Jadranski banki iz v? medno ugodni pogoji, ki bodo velike koristi za one, ki se bodo posluževali naše banke. Slovenci, prijatelji in poznavalci naše banke so vljudno naprošeni, da opozorijo na ta nas oglas svoje znance iz Hrvatske, Dalmacije, Istre, Goriške in Črnogore. C FRANK SAKSER STATE BANK FRANK SAKSER, predsednik. Ill (Nadaljevanje.) Koncem hodnika je ječar zaprl prav tako skrbno kot je storil to pri vratih Caiiollesa in potem ko je nekaj časa prisluškoval zamolklemu šumenju, ki je prihajalo od spodaj, se je hitro obrnil proti svojemu jetniku t&r mu pekel: — Naprej, moj plemeniti gospod I _ Jaz sem pripravljen, — je odvrnil Cauvignac precej dostojanstveno. — Ne kričite tako na glas, — jc rekel ječar, — ter pojdite hitrejše. Pohitel je proti nekim stopnjicam, ki so vodile v klet. — Aha, — si je mislil Cauvignac, — mogoče me bodo zadavili v kleti. Ta ječar je popolnoma sam ter ima ključe za pasom. Ti ključi morajo odpreti kaka vrata. On je majhen in jaz sem velik. On je siab in jaz sem močan On je spredaj in jaz sem zadaj. Hitro bo zadavljen, če hočem. Ali hočem! Cauvignac je že iztegnil svoji koščeni roki, da izvede svojo namero, ko se je ječar nenadno obrnil polu strahu, ter mu zašepetal: — Tiho, ali ne čujete ničesar! Cauvignac pa je govoril naprej sam s seboj: V tem tiči gotovo nekaj skrivnostnega. Naenkrat pa je obstal ter rekel: — Kam pa me vodite? — Ali ne vidite? — je vprašal ječar. — V klet. — Ali me hočete živega pokopati! — je vprašal Cauvignac. Ječar je skomignil z rameni, šel naprej ter dospel do nizkih, obokanih vrat, za katerimi je bilo čuti neko čudno bobnenje. Odprl je vrata. — Reka, — je vzkliknil Cauvignac preplašeno, ko je videl pred seboj temno valov jc. — Da. to je reka. Ali znate plavati? — Da, ne, — da. Sto hudičev, zakaj pa me vprašujete? — Ker sva prisiljena čakati na ladjo v slučaju, da ne z^ate plavati. Ta ladja je spodaj in izgubila bi četrt ure brez ozira na to, da b> lahko videli signal ter naju zasačili... — Naju zasačili ? — je vprašal Cauvignac, ves presenečen. — Torej sva na begu. dragi prijatelj ? — Seveda sva na begu. — Kam? _ _ _ i — Kamor hočeva. . _ . — Torej sem prost? , ___ — Prost kot zrak. — O moj Bog! — je vzkliknil Cauvignac. Ne da bi čakal, ne da bi se ozrl naokrog ali pogledal, če mu tovariš sledi, je planil Cauvignac v reko ter potopil kot vidra. Ječar mu je sledil in četrt ure pozneje sta bila oba pri ladji. JeČar je zažvižgal trikrat iu čolnar je spozna! dogovorjeni .signal, sprejel oba na krov ter ju spravil v manj kot petih minutah na nasprotui breg reke. — Ah, — je vzkliknil Cauvignac, ki ni izza časa, ko je planil v vodo, izpregovoril nobene besedice, — sedaj sem rešen. Moj dragi prijatelj, Dog vas bo uagradil. — V pričakovanju na nagrado, katero mi bo podelil Bog, — je odvrnil ječar, — se bom zadovoljil s štirideset tisoč librami. _ Štirideset tisoč liber! — je vzkliknil Cauvignac. — Kdo za vraga je mogel izdati za me štirideset tisoč liberT Enoinstirideseto poglavje. Treba je par bes»cd pojasnila, predno nadaljujemo s svojo povestjo. Sploh pa je čas vrniti se k Nauon Lartigues, katero smo pustili v trenutku, ko je videla usmrčenje Riehona ter padla v nezavest. Kot znano, ni bila Nauon žeuska slabotne -arave. Kljub šibkosti teleso je znala preua!ati udarce usode ter si je v teku številnih izkušenj utrdila svojo dušo. Vojvoda Epernon, ki jo je dobro poznal ali vsaj domneval, da jo pozna, je bil presenečen vspričo te njene slabosti, kajti Nanon ni uiti treuila z očesom, ko je skoro zgorela med razvalinami zažganega uvojega doma v A gen. Nezavest Nanon je trajala skoro dve uri ter se končala strašnimi živčnimi napadi, tekom katerih ni mogla ničesar govoriti ter dajala od sebe le neartikulirane glasove. Stvar je izgledala tako slabo, da je prišla kraljica k njej ter eelo Mazarin, ki je sedel k njeni postelji ter igral zdravnika, kar je zelo prijalo njegovi domišljavosti. Držal se je priueipa, da je treba medicine za ogroženo telo in bogoslovja za dušo. Nauon je prišla k i>olni zavesti šele pozno ponoči ter rabila nato le precej časa, da uredi svoje misli. Naenkrat pa si je pokrila lice Z rokama ter zakričala : — Izgubljena sem! Meni so ga ubili! Na srečo *o bile te besede tako čudne, da se jih je pripisovalo deli ri ju. Ta viklik pa je vendar o&tal v spominu navzočih in ko se je naslednjega dne vojvoda Eperuon vrnil z neke ekspedieije, je izvedel o poteku bolezni ter o Ixsedah, katere je izgovorila Nanon, ko je prišla k zavesti. Vojvoda jc poznal njeno ognjevito naravo in prvi trenutek, ko sta bila sama je porabil za vprašanje: — Draga prijateljica, sporočili so mi, koliko ste trpela vsled amrti Riehona, katerega so obesili pod vašim oknom... — Da, da, — je rekla Nanon. — To je sramota. — Bodite brez skrbi, draga prijateljica. V bodoče bomo obetali veleizdajalee drugod. O kom pa ste govorila, ko ste rekli, da so ga vam ubili? To ne more biti Richon, kajti njega ste komaj po-. — Ah, vi ste? — je rekla Nanon, ki se je dvignila v postelji. — Da, jaz sem ter me veseli, da me zopet poznate, kajti to je; znamenje, da se vam vrača na boljše. O kom ste govorila! — O njem, gospod vojvoda, o njem. — je rekla Nanon v zadnjem preostanku svojega delirija. — Vi ste mi ga ubili! O. jaz nesreenicat — Draga prijateljica, vi me strašite. Kaj pa vendar govorite f — Rečem, da ste mi ga ubili. Ali ne razumete, gospod vojvoda t — Moja draga prijateljica, — je odvrnil vojvoda Epernon, — kako sem ga mogel ubiti, če ga sploh n^ poznam? — Ali ne vate, da je vojni jetnik, da je kapitan, da je bil gorer-ner, da je imel isti naslov in isti čin kot ubogi Richon in da se bodo «vak-i Bordeauxa osvetili radi onega, katerega ste dali usmr^ Vojvoda "je stopil za korak' nazaj, kajti presenečen je bil vspričo teh živahnih besed. plamtečih pogledov. — To je res, to je res. Popolnoma sem pozabil. Ubogi Canolles! Popolnoma sem pozabil. — Moj ubogi brat! — je vzkliknila Nanon, Id je bila vesela, dal sme dati to ime svojemu ljubeeku. — Pri Bogu, prav imate in jaz sem človek brez možganov. Kako za. vraga sem mogel pozbabiti na našega ubogega prijatelja! Ni pa še nič izgubljeno. Dosedaj ni mogla novica še priti do Bordeauxa. Dokler se zberejo, sodijo... Sploh pa se bodo pomišljali... — Ali se jek raljica pomišljala? — Kraljica je kraljica. Ona ima pravico nad življenjem in smrtjo. Oni pa so uporniki. — To je en vzrok zanje več, da ne prizanašajo. Povejte vendar, kaj hočete storiti? — Ne vem še, a lahko se zanesete name. — O, — je vzkliknila Nanon ter skušala vstati. — Ne bo umrl in tudi če moram sama v Bordeaux ter se izročiti. — Bodite mirna, moja draga Nanon, to je moja stvar. Jaz sem sloril krivico ter jo bom zopet .popravil, tako gotovo kot sem pleme-nitaš. Kraljica ima še par prijateljev v mestu. Torej bodite brez skrbi. Vojvoda je dal to obljubo iz dana svoje duše. Nanon je čitala v njegovih očeh trden sklep in lotilo se je tako veselje, da je prijela vojvodo za Toko ter jo pričela poljubljati: — C>, gospod, kako zelo vas bom ljubila, če se bo to posrečilo. (Dalje prihodniČ.) Ozdravite svoje živce. Kadar počutita, da eto utrujeni, zio-volj ni* nervami. ako s* lahko razjezite, ako tu vznemirja Sum in ropot. nemorete storiti boljaga, kakor čevzamate SEVERA'S NERVOTON (Severov Nervoton) pravilno zdravilo in tonjka. Namenjen j« za take slučaje. Umiri ter ublaži živce, pov-vroči »oanje, lci osvežuje in pojača vai živčni mtem, Cena. $L-2&. Dobite ga pri vatem lekarju. Vprašaju za Severovega. Ne jemljite drugega. W f~ SEVERA CC CEDAR RAPIDS. IOWA PARNIKOV KEDAJ PRIBLIŽNO ODPLU JEJO IZ NEW YOKKA. POCAHONTAS FINLAND LA SAVO IE ARGENTINA AQUITANIA ZEELAND AQUITANIA LA LORRAINE PRES. WILSON 19. maja — Genoa 21 maja — Cherbourg n maja — Havre 24 maja — Trat M maja — Cherbourg S4 mala — Cherbourg 28 mala — Cherbourg SB mala — Havre 28. maja — Tret REGI. d* ITALIA 28 ZEELAND ADRIATIC P. MATOIKA OLYMPIC FINLAND PESARO PANNONIA LAFAYETTE ROUSILLON LA TOURAINE MAURETANtA SAXONIA FRANCE LAPLAND belvedere AQUITANIA CANOPIC KROONLAND maja — Genoa 1 lunl. — Cherbourg I Junl. — Cherbourg 2. lunlla — Genoa 4 Junl. — Cherbourg 4 Junl. — Cherbourg 4 iunl. — Genoa 4. junija — Trat 4 hinl. — Havre 7 lunl. — Havre 7 Junl [a — Havre 9 Junl. — Cherbou. j .9 Junl. — Cherbourg 9 iunl. — Havre II Junl. — Cherbourg 11 Junl. — Tret 14 Jun. — Cherbourg 17 JunIJa — Genoa 15 lunl. — Havre In n LA SAVOIE ROCHAMBEAU AMERICA FINLAND COLUMBIA BERENGARIA POCAHONTA8 LAFAYETTE ZEELAND AQUITANIA LA LORRAINE ADRIATIC FRANCE PRES. WILSON CRETIC MAURETANIA LA SAVOIE P. MATOIKA LAPLAND ARGENTINA SAXONIA AMERICA ROCHAMBEAU PARIS KRCONLAND FINLAND WASHINGTON BELVEDERE 18 lunl. — Havre 18 Junl. — Havre 22 junl. — Cherbourg SB Junl. — Cherbourg 28 Jun. — Trat SO Jun. — Cherbourg 30 Junl. _ Genoa 2 lull. — Havre 2 Jul. _ Cherbourg 5 Jul. — Cherbourg 6 Jull. — Havre 6 jull. — Cherbourg 7 lull. — Havre 9 JulIJa — Tret 12 lull. — Genoa 14 lul. — Cherbourg 14 lull. — Havre 14 lull. — Genoa 1« Jull. — Cherbourg 21 Jul.la — Trst 21 Jul. — Cherbourg 23 lull. — Cherbourq 23 lull. — Havre 27 lull- — Havr« 28 Jull. — Cherbourg 30 jull. — wherbouro 3D lull. — Cherboura 11 aug. — Trat PRAM K SAKSSVt STATE BANK a •ejeenlle. obrnite ee na tvrtffc*. Cortlandt New York Koroške novice. Nemci zažigajo slovenske domove, iprivniku dne 15. avgusta 1920. Neznosno postaja nemško su-1 Nemeurska "brezvestnost se ni za-ženjst vo. in občudovanja vredna J dovolj ila z dejaaisk napadi na je iH>tnpežljiv«>sit naših bratov na Koroškem. Ker ne morejo zaup- Mijrlarja. Ker pa ima tudi žena lastno posestvo pri Jakobu v niki Ileimatsdiensta spravita Slo- Brankov«, se je uboga in prega-venee raz svojo grudo ne z lepa ne njana družina zatekla v Jakobovo s sito. nastopajo naravnost kar z ognjeni in mečem. Za kresove porabljajo posestva zavednih koroških rojakov. In tak kres je bilo videti 3. aprila ob potnoči zopet goreti in plamte-ti na posestvu zavednega posestnika in bivšega predsednika krajevnega odbora za Tin je. Pavla Miglarja. Nenasitni nemški zmaj se ni zadovoljil s tem. da je temu narodnemu mu ceniku bresdKJŽna roka vpepelila njegovo lastno posestvo pri Ko- poslopje in tam trpela revščino, ker je požar 15. avgusta lani vse žito in vso krmo, ki je bila spravljena pri Koprivniku, uničil. Zidanje pogorišča mu je bilo seveda nemogoče. Da pa Heimat-sdienst prepreči njegovo bivanje na Koroškem in takorekoč uniči celo družino, je šel še dalje. Podkupljena roka je zvalila temu trpinu še drugo iposesL.o pri Jakobu v Brankovei. Ko je bila cela dru-ižina upanju, je zaplamtelo v pre- DOCTOR LORENZ EDINI (UDVSNIKO OOVDRBČI VKCIMLIIT HOiKIK 644 Peon Ave PITTSBURGH, Jas MOV it adravim nad 23 lat Sar imam skušnjav vseh bolesnik ia M anam slovansko, aato vas ara popolnoma rasnmsti m spoana ti vašo belesen, ds vas ozdravim m vnasm noS in sdravja. Bko* si SS 1st sem pridobil posebno akninjo psi oadrsvljenjn mottft boleti Zato «ss moreta popolnoma esnssti na mansi noj* ikri pa Je, da vas popolnoms andravi«. Me odlaftsjts, r I NK XDRAVIM. Dr. LORENZ *»* Ave. PITTSBURGH, eej starem lesenem pohištvu in ob polnoči je bila razsvetljena vsa okolica. V vsej naglici si je komaj družina rešila življenje. Ker je posestvo na osamljenem kraju, ui bilo računati na pomoč. Živino so vso ožgano deloma rešili. Požar je uničil posestvo do tal. Nova slika nemške kulture! Ali bo Jugosla-\ ija te -prizore koroške tragedije mirnodiišiio gledala? Ali se bo sploh zmenila za zunanji ugled* Ali tega ne tbo izrabila sedaj, ko se ima ovreči ali potrditi goljufivi koroški plebiscit? Se bo ti Jugoslavija bala Nemške Avstrije, ki životari od danet* na jujtri? Kaj bi rekla ententa. če bi kaj podobnega zakrivili v Jugoslaviji? Takoj bi bila na velikem zvonu obešena jugoslovanska kuitura! Nemcem je seveda vse dovoljeno, ker vse to se trpi v Jugoslaviji. Na velikonočne počitnice. "Glas Pravice" (nov slov. list, ki izhaja v Celovcu) z dne 15. aprila piše: Eden naših najugled- NAREDBA GENERAL JUGOSL, KONZULATA 'Vsak bo lahko dobil potni list, kdor ima dokaze, da je v resnici jugoslovanski podanik. n—t CENIK KNJIG katere se dobi pri Slovenic Publishing Co* New York 82 CorUandt St. knjiga, ,65 35 .60 Hitri račonar Nemiki abeednik Nemsko-angleški tolmač Pravilo dostojnosti Blovenako-angleiki slo* ▼ar. trdo v platno vezan 1.50 Slovensko-nemiki slovar (Janežič Bartol) 4.00 Slo venako-nemiki slovarček IjOO Is Ne v Ameriko, Aooti del fflartilfflra Igra, Revček Andrej&ak M« in Amerikan- ei &.00 Knjiga sa 1*1* ljudi, spisal 1. Cankar 1.75 Pet tednov v zrakoplovu 2.00 Dali a orodjem JD0 Zbrani spisi Jakob Kako sem se jas EkaL Prvi del IJ5 Drogi dal U0 Tretji del LfO Ljubljanske sl^k*. Četrti in peti dal X«M Združenik držav .15 Kranjska dejale ,1« Zemljevid Evrope .80 Velika atenska map« Evropo 2.50 Zemljevidi: New York, HI., Kana., Colo., Mont Pa, Minn., Wis, Wyo., W. Vs., Alaska vsaki po M MeHtvenflri. Rajski Glasovi, ▼ platn o vezano .90 t usnja vesano 1.80 ▼ kost vezano 1.70 Sveta Ura, ▼ platno vesano 1.00 v nanje vesano 2.00 v kost vesano 1.80 Narotflom Ja prHoiiti ▼ gotffvial Soglasno z zadnjim odlokom ministrstva za zunanje zadeve bo konzulat izdajal potne liste vsem državljanom kraljevine Srbov, Slovencev in Hrvatov, ki bodo svojim prošnjam za potni list priložili tudi zadostne dokaze o jugoslovanskem državljanstvu. Ko se bo konzulat prepričal, da 50 predloženi dokumenti pristni hi zadostni, bo dobil prosilec potni list. V slučaju, da bi pa na stali kaki pomisleki, bo izdan potni list Šele z dovoljenjem ministrstva. Ker je šte\ilo prosilcev ogromne in z vsakim dnem narašča, ni konzulatu mogoče takoj opraviti vsega dela. toda polagoma bodo j prišli vsi na vrsto. Nihče naj ne nejših posestnikov ima troje otrok j^pj šifkarte prej, predno se osebna šolah v Ljubljani. Na veliko- n0 ne ^lasj na konzulatu ter do- noene počitnice so otroci seve hoteli domu k sta rišem. Fanta sta bi potni list. V vsakem drugem slučaju ne bo imela pravilen potni list. dekle pa konzulat prevzel nobene odgovor-je prezrlo, dobiti si v mi m za ^akailje v New Yorkn, če ladja, za katero so vzeli nemškem konzulatu. Zato so jo na if05 Jesenicah zavrnili. A deklica ni!"1 . . ... imela denarja, da se pelje nazaj' ar ° p 11,1 z v..... Ljubljano. K sreči naleti na to-| V dokaz državljanstva je treba ki jc bila namenjena iti Podložiti: stari potni list, domov- knjižico, delavsko varisieo, ki j«* oila namenjena peš čez planine; ti se je pridružila in taJco prišla konečno izmučena domov. Za pot nazaj si dobi dekle potni list polieije v Celovcu. slovenski potni list ima od poprej seve brez nemškega vizuma, brata pa imata potni list kakor poprej, ko se jima pri vožnji ni delala nobena ovira. Otroci pridejo v Podrožčico: tu Jugoslovani zavrnejo deklico in mora zopet domu. dijaka puste skoz predor, ali na Jesenicah ju ne puste naprej. Konečno sta, ko se je zgibal vlak. le neopaženo smuknila v zadnji voz in pi*išla na svoj kraj. Menda je danes lažje, peljati se v Ameriko nego v deželo, ki je bila z nami pol tisočletja združena. Kakor korub pred rajem stoje varuhi in zavračajo vsakogar, da ne vstopi in ne okusi od drevesa življenja, ki baje tam raste za deveto goro. - nieo, vojaško knjižico, krstni list ali potrdilo okrajnega sodišča v starem kraju. Kdor tega nima, bo dobil potni list šele s posebnim dovolje njem iz ministrstva. ROJAKI. NAROČATE SE VI "OLA8NABOD A", KAJ VEČJI SLOVENSKI DNEVNI! V ZDRUŽENIH DRlAVAIL PREDNOSE ODLOČITE prijatelja nero&i vozni Ifctak, a» podati denar ▼ domovino, da d ga potnik um kupi, ptfta najpr-to sa toaadavnm pojasnila pa puna in wmijho tvitifca H4 KB K t 8TA1K Oortlaadt St.. Jtmm Tork IMPORT1RANE BRINJE VE JAC0DE Vreča 130 funtov Pri Tečjcm naknpu vpraiajte n posebno ceno. K naroCUu prilottte Money Order. MATH. PEZDfR Box -772, City Hall Sta. New York, N. T. Sledeči parniki odplujejo v Trst, oziroma Genovo. ARGENTINA 24. maja v Trst. PRES. WILSON 28. maja v Trst. P E S A R O 4. junija v Genovo — Trst. PRINCESS MATOIKA 8. junija v Genovo — Trst. Za vsa pojasnila se obrnite na tvrdko FRANK SAKSER STATE BANK 82 Cortlandt j&t., New York American Line Direktna služba NEW YORK V HAMBURG Veliki in moderui parniki na dva vijaka. MINNEKAHDA (nov) samo tretji razred 21. maja. MANCHUBIA ...... .?. junija MONGOLIA ........ 16. junija Red Star Line NEW YORK -- HAMBURG LIRAVJk - - 6DANSK POLAND .......... 26. maja Vprašajte i»ri pisjarui kompanije 9 BROADWAY NEW YORK ali pri lokalnem ageutu. Ms Cosulich črta Direktne potaraoj« v Dobremik (Gravosa) in Trst. ARGENTINA ...... 24. maja PRES. WILSON .... 28. maja BELVEDERE ...... IL junija rem lletkev. tsmntl* i le v JwoSnUI In »UL fbutkeine uaeseaeii mm«, imir ee !■ treUeee rurvtf«. Pet»lkl tretjeee raereSe tfeMeeAa PHELPS BRQTHERS & G9. PMMr.Hr DtMrtmMi 4 West Street New York ZNIŽANJE CENE veljavne od 15« marca naprej. Gene sa postne (lasne Colombia srs>* 15 de 40 odstotkov, kopiti pri mam Pilite nasi takoj po novi eoaik s novimi cenami ter si prihranite precej dolarjev. Ivan <24 Main St, Concmaugh, Pa. French Line C0MFA6ME 6EKERALE TRANSATLAKTIQUE V JUGOSLAVIJO PREKO HAVRE SAVOIE ............................................21. mala CHICAGO ........................................21. mala LORRAINE ....................................28. maia LAFAYETTE ................................4. iunila TOURAINE ....................................7. Junlie Direktna železniška xvtza U Pariza « vse alavne točke Juaoafavlle H Kri oarntkl a Štirimi In dvema vtlako-ma. Poseben zastopnik Juaoslovansk« vlade bo prICakal potnike ob orlhodu na« flh parnlkov v Havru ter lih točno od* II kamor so namenjeni. Parniki Francoske trte mo transDortlralt t«kejn_voJn« na tisoče £ehotlovaikIh ve. laov 'brez vee neprlilko. Za k If kart« In oene vpraiette v mim PISARNI, 19 stat* St„ N. Y. C; ali d« pri lokalulh aotntlh. fSBiSSSI ^ff_!—i— ZOPET KOSE Ket le vatla till >mewe<. e avrepetelnil kasarni llCnlm etarokrajskfm Imam v za logi koee oo.Si pokov rioloe. ki ao najbolj pHpravna.ln Izdelane Iz najboljieoa jekla. Oebi je takoj vvafc. ki ml 9*m^tMfc'-John QrKar R^JD S. Cheeanlno.: Mlch, BRZOPARNIK Calabria Qiaard'^nchor črte - odpluje 20. maja v TRST Cena za III. razred $100.00 Cena za II razred $180.00 ržtevai vojni davek. Za vsa pojasnila se obrnite na tvrdko FSAM2 BAKUTO STATE 1 -''^L*!—