mane* «,txssse& " intniimniKrmikiMM^' 1 jiiii)in—ni—iwwn Q r ^/PŠTOTKA. O 0 O TM "ROM JL I B i H I ,»lTT«r-|iiriar»nMwriianr»»jl«lWft» | Posamezna številka t 3 E 1 krono, « M M ; imsusišOTo m Dobaja r KnS- 2 "* kota, Jurčičeva, ol. £U 4, r*»a* J " »Si-opj*. Taieioo Žls. 27&, 3 ** UPKAVA «» ofth^ja ▼ JnrSioavi *i * alloi at. 4, pritličje, tfotno. Tet«-* 3 H too »t. 24. SHS pclttaočakvNd xn- H : m e*T. ll.tST. S " X* sarccii* im «• a* 3 •: »sinu — JtekofJai *• ne ro&tfo. 3 : a A a ■ « fefejn* . «fcggw leto: II. hiranje m zonama državno posojlo. , railje- investicijsko državno po-®ojuo je razpisano. Pogoji so ugodni i-!asti.šo_ za one, Ivi ' imajo skromnejši “GPital in ga hočejo naložiti v dobro iu aretirano obrestovaiije. Državno .po-je nujna finančna. potreba Jugo-r^T1. ^r^ava potrebuje denar. Iz-^ atki so danes izredno visoki, tako v -ttalein. zasebnem gospodarstvu. kakor v ^ fZiivnem gfepodarstvu. Davki so sko-■>] na celi črti dosegli tisto višino, pre-,"° "aiere ute bo posegel oni državni fi-,U)nr‘nib, loštopa povsem pravilno, fr Išče posojilo'. Zuito še'je -z zaupanjem Pomila na. lastno državljane im priču-,VibKvda priskočijo v svojem lastnom .u;CresH na pomoč skupnosti, Tako de-J%)o tudi vse druge države, ki. hočejo *8>U{tsiti vojne vrzeli in- povzdigniti sočasno, gospodarsko stanje. Toda boji- 10 te, da pri nas no bo zadovoljivega teživa. Ne; glede na uaŠq notranjepoli-Mč«c razmere, ki očitujejp .nenavadno ^anjkauje pravega državotvornega in v.katerih velja država'toliko, fo!ikor ihterosi.;pesam oiaih polit ičnih in vpdilmh ospb; 'ne gdpdP uidi na da si .večji kapital 'šo vadiio lahko koišče • dcrbičkanosiiejSo l-ciitabilifete, kakor' jb nndi./ltža.vnp posojilo, je tro: ]?a n variti, da.-ob&tpja proti _dr-^vnenm . posojilu takp . v - šito-vhi ljudskih plasteh kakor • v • ožjih Vfnafniških .krogih' nekaka 'psiholdška |?di.4pozieija, Katert no bo tčžko ugani; R vzroka. Ne le, da niso bila. b.onbri-ra-^a- i-azn-a v:ojna posojija^anrpak jp 1 jurt-pe tudi vohčeprehasičeno z državni-J^i -papirji ih ga bo težko priipra.viti. da dajalo prednost državni investiciji' ■ ; t -zasebne-. . ’ , / . - Vklfonih, da smer prepričani, da }’° faainsanb državno pasojiib doseglo ■®Pa-višino, trdimo že*V' naprej, de np ”° zadovoljilo državnih investicijskih •»ptreb in da ho morala naša država iskati posojilo v inozemstvi!. Enano je, ha ga, ni Bjlcdla že samo enkrat, a ved-ho brez nšpeha. O vzrokih'se 'je V naši ■javnosti 2e ra.zmotrivalo. Ni nobenega proina, da vpliva na mnenje evropskih ’a ameriških finančnikov naša notranjo politična negotovost. Gotovo je, da v hiozemstvu o tem natančno po uceni, in čo informacije niso povsem J> 'ujjibva' _ te^^pa. žari ne n amerava jo . zapusti ti Zu padne resnici.) Ogrske. S svojimi tolpanai hočejo ^tra- LDU B n d im pes ta, 4. septembra, kovati avstrijsko javno mnenje in pri- (DnnKU) »Pesti Mirlap« .'javlja, da je 'šiliti dunajsko vlado k teritorjjalnim, grof'Apponyi, ki se jš odpeljal k otvo-kcuccsijam. Madžari eo' celo stavili ritvi kongmsa zveze na;-odav, prišel do predlog, da jiin tiieid^avczniška, kom hi- Run .‘a. da so jtipacrl tam povrail ja dovdli zasesti del ozemlju z regular- včeraj zopet v Budimpešto. ninii četami.'Poveljnik zavezniške ko-hiisi.je jo ta predlog odklonil. DKU Dunaj, 0. septembra. Kakor doznajva »Spira- und Montagszeitung«, LDU G r a d e c, 4. septembra. Zu- je včera j madžarski posl. na Dunaju pan iz Fehriuga, dr. Sehwagula, je bil aretiran, kor je osumljen, da. delu jo v sporazumu z madžarskimi, tolpami. v daljnem razgovoru razpravljal z zveznim kančelarjean. o zapadno-ogr-skem vprašanju. Ofjmelno se o tem raz- Oblasti so jiamrteč ppjstrcgle pismo; na- govoru ni ničesar objavilo; dozdeva se, slovij eno na nekoga madžarskega čast- da se skuša Madžarska z ozirom na žitnika, v-katerem so bili. podatki o krc- ganje antanto približati Avstrijk Ni tun ju avstrijskih, finančnih stražnikov pa nobenega vzroka, da bi avstrijska ob madžarski meji. vlada izpremenila ..svojo ..politiko na- LDU S op r 011 j, 4. septembya. (OKU) prom Madžarski ter bo stopila v poga-V Siegersdorfu jo prebivalstvo napadlo janja Še le po celotni izpraznitvi Ža-avstrijske orožnike. Prišlo je do boja, padne Ogrske. Novinarska zbornica na češkem. LDU Prag a, 4. septefnbra. Minister za -socialno jtolifiko, "dr. Grubar, objavlja v »Tribuni« načrt, organizacije novinarske zbornice, ki jo namerava ustanoviti in ki bo izdatno ščitila vso interese. V lužnih čdsekih zbornice bodo zastopani uradniki in izdajatelji. To zljomice bodo znat no -pripomogle k razvoju novinarstva in poijaligi nivoja novinarskega poklica. Zbornica bo ojačila tudi gmotni in socialni položaj novinarstva, zlasti že ž ozirom na moralni in Iculturni napredek. Zbornica sc bo zavzela tudi za sanitarno in humanitarno stanje novinarstva, kakor zavarovanje za slučaj starosti in onemoglosti ter za novinarski naraščaj. Madžarska, zverstva. LDU Praga, 4. sept. (Radio - Grič.) »Prager Presse« ja/vlja iz Komorna, 4'a ,ie dospel tjakaj češkoslovaški državljan Bolyos, ki je bil lil mesecev interniran na Madžarskem. Izjavil je, da je . bil svojeas v Budimpešti s silo rekrutiran in da jo potem služil v hotelu »Britannia« in da Ijb -bil priča umora 22 romunskih in srbskih'trgovcev. Bo-lyos ;je precl ložil obhistvom' fotografije o madžarskih zverstvih, ki so jih vršili pri teh umorili.: ' o ’ . 'N' . . Cehi ;sie.- vrnejo iz... Rusije. LDU Praga, 4. septembra. (Radio D^its odpjhij^v-Moskvo^cško-* slovaška trgovska misija osmih Članov, ki je vzela s seboj pet vagonov živil za Ceškoslovake, ki se imajo vrniti iz Rusije. Pomoč Rusiji. LDU Praga,.4^ sept. (Rsdio-Grič.) Ministrstvo za narodno zdravje in češkoslovaški Rdeči križ sta sklicala kongres češkoslovaških zdravnikov, ki bo izdelal načrt za čimprejšnjo in -čjmizdatnejšo pomoč Rusiji. Poljsko-madž.arske legije, LDU Praga, -L septembra. (Radio-Grič.). Poljski poslanik v Pragi formelno dementira vest, da-so se v Poljski formirale poljsko-madžarske legije. Otvoritev dunajskega velikega semnja. LDU Dun a j, 4; septembra (DKU). Danes dopoldne se je v navzočnosti podkanclerja Brejskega iu ministra za trgovino Angererja, otvorit dunajski veliki semenj ..za gledališča, koncerte in kinematografe.' ■ r' < Člani mednarodnega sodišča. •LDU Praga, 4. septembra. Predsednik Masaryk je podpisal ratifikacijski zapisnik o statutih mednarodnega sor dišča. Češkoslovaška vlada predlaga za to razsodišče tri člane; med njimi tudi predsednika beograjskega- kassfcijskega sodišča Jovanoviča. Številka: 200. nam prejo v škodo kakor v korist. Al tudi ne slede na to slabo ocenjevanje naše‘države je v-inozemstvu malo -razpoloženja, za. naše posojilo. Po splošnem mdenju uživa Češkoslovaška izmed vseh' Nasledstvenih držav .največ zaupanja v inozemstvu. Toda pri državnem ..posojilu se godi. češki enako kakor Jugoslaviji in Poljski. Te dni smo čita-li v »Nar. Listih« razmotrivauja dr. Fr. Fouseha o inozemskem posojilu, ki je tudi za češke državne finance vele-aktuelen problem. Pisec izvaja to, kač velja analogno tudi za Jugoslavijo: »Nesporno je, da Avstrijo in Nemčijo'pozna ves svet, žo zaradi tega, keii ste obstojali stoletja, Češkoslovaška sa je rodila za svet šele po vojni, »Kakor dobi v trgovskem svetu stara; že uvedena tvrdka prej kredit, kakor mlada tvrdka, tako je tudi v življenju, držav. Češkoslovaška je mlada tvrdka, M so šele uvaja na svetovnem, tedaj: tudi na finančnem trgu, zato tudi težje dobi kredit... Najemanje državnega posojila je popolnoma umestno in se -naši državi ni treba sramovati; zakaj s pomočjo tega posojila bomo lažje in hitreje prebredli težave prehodnega gospodarstva ... .« Tudi Jugoslavija je tvrdka, ki ni dovolj uvedena na svetovnem in finančnem trgu in o kateri bodoči _upniki povrh vsega tega še ne dobe najboljših! informacij. Dalje pa to: Ali ne vemo, kaj in koliko so storili naši finančniki za najetje inozemskega posojila,- Mno< gokrat navaden -taktičen pogrešek pokvari. ves efekt. Uvažiti 35 tudi. treba, tki abuja naša zunanja politika ■ved-no'ostrejšo Irritiko v zunanjem političnem svetu. Nimamo Beneša, ker so zvitega diplomata Nikolo Pašna vpregiU noiranje držame zmede. . : 1 Vkljub closedanjim neuspehom «5 bodo morali naši finančniki uto- 'a šej v doglednem času odločiti za novo pk>t čez državno mejo. Dragega izhoda :iw naših, finančnih: težkoČ najbrž ne ho,' Pred tern potovanjem pa bo treba mar-! sikaj sanirati v notranji upravi in pri naših inozemskih zastopstvih, ki vslea kvoje nedelavnosti dopuščajo, da se ši-* bijo o Jugoslaviji očividno tendenčne, vesti, 11C d;i bi jih kdo pobijal in podal inozemstvu objektivnih informacij. Iz naše notranje politike. > Svetozar Pribičevič-, eden najodličnejših voditeljev demokratske stranke, ki jo vsled svoje odločne in nehinavske ljubezni do jugoslovenske državo iu svojih političnih, zmožnosti trn v peti raznim veLikolir vatom, velikosrbom, klerikalcem itd., je moral te dni v javnosti obsoditi nedostojno kampanjo, ki! jo vodijo separatisti proti njegovi ose. bi. Iz izjave, katero je g. minSter Pri-bieovič podal novinarjem, poraimemc sledeče vrste: . - ' ■ »Cilj te'gonje je jasen: Ne le da hočejo izpodkopati mojo pozicijo, -ampak, tudi pozicijo cele vlade. V težkih trenutkih, ki jih preživljamo-in ko bi morala vsa pati-ijotičiia javnost podpirati vlado, bi mi bila ta gonja razumljiva le tedaj, če bi njotii voditelji vedeli za boljšo in državi koristnejšo vlado. Ta gospoda pa ne mba-e najti sploh nobene vi a de, ki bi nadomestila sedanjo. To pa vsled tega,- ker se ti elomefuti’ strinjajo samo v negaciji' in destrukciji že obstoječega, ne 'stojo pa na nobenem skupnem pozitivnem programu, na katerem bi lahko, »kombinirali se-' 'stavo nove vlade. Nek beograjski list celo zatrjuje, da Hrvati zaradi mene sovražijo ustavo. Če bi bila ta trditev resnična, tedaj bi. bili Hrvati tako o-sebhi, tako broznačelni, da bi se sploh no izplačalo računati ž njimi. Čemu neki žalijo Hrvate,-s, katerimi hočejo vo-4lt-i .»kttOOd .kimjEaojh p.voti_ moji ose- bil Najprej M bilo treba, preiskati, Kateri Hrvati so to, kajti nikakor ^ ni res, da bi sovražili ustavo vsa Hrvati- če pa smo jih našli, moramo zopet preiskati, is katerega vzroka sovražijo ustavo. No bo se težko prepričati, da ta vzrok no lezi v moji osebi* 'Ako Hrvati brez rezerve priznavajo ustavo, če se odrečejo reviziji ustavo in o puste svoje avtonomistične želje, tedaj sem pripravljen ne samo izstopiti iz vlade, marveč se tudi odreči sploh vsa-tkeanu političnemu, delovanju. Rad se bom žrtvoval na ljubo onim, ki me sovražijo, ako bodo potem priznali seda- li jo ustavo in če bo narodno in državno nediaistvo popolnoma zasigurano. To bodi odgovor oni peščici gospodov krog sarajevskega »Naroda«, ki menijo, da vodim politiko zgolj zaradi moči. K to-mu pa moram pristaviti, da si ne predstavljam kot idealno, če treba nastopati. proti opoziciji v lastni, državi, ki stoji šele v začetku svojega razvoja, najmanj pa tedaj, ako je mogoče samo ,v vladi udejstvovati, veliki in sveti princip narodnega, in državnega jedin-štva. Ravno isto časopisje me napada kot strankarja in gre celo tako daleč, da imenuje policijo »policija gospoda Pribičeviča«. Proti temu moram protest iratL zakaj policija je državna. Kdor a>ata dejstva. potva.r j a, škodu je vedo-ma državnim interesom. Razen tega je javnosti. dobro anano, da sem v času, odkar vodim notranje ministrstvo, zelo malo jzpremenil na ustroju policije. Sicer pa je brezvestno, ako kdo obrekuje policijo, ki v težkih dneh Jil z malo plačo vrši svoje dolžnosti. Kar se ifciče strankarstva v policiji, je absurdno trditi, da jaz favoriziram strankarstvo. Tekom ustavnih raaprav sem paan predložil člen 107, s katerim je državnim nastaivljencem prepovedano izrabljati svojo moč dn oblast v strankarske namene. Na konferenci zveznih načelnikov v Beogradu sem o tem govoril jasno in točno ter povdarjal, _ da bom kaanoval vsakega uradnika, ki bi pozabil, da je Idržavni organ in ki bi zlorabil svojo oblast. Če se pa že govori n takih1 stvareh’, je treba navesti konkretne dokaize. Gospoi&a, ki me napada, ,ane ne bo mogla odvrniti! s poti, katero •sem si začrtal An ostanem kljub vsem napadom prijatelj radikalne stranke. Menim, da bi bilo državi zelo v škodo, ■ee bi se zrušil sporazum med demokrati W radikalci. Vsakdo, kdor hoče pi-evze-iti odgovornost, naj dobro premisli posledice, ki bi utegnile v tem slučaju nadeti državo na veliko veselje onih' krogov, M niso preveč navdušeni za {napredek naše države.« Vsi na razstavo | | StipSovšek-Vidmar! 1 Csunille Flammarion: Čas, Ta članek je bil spisan v samostanu Grande Chartreuse. Popolna samota, monastirski molk', priprosra celica, v kateri smo bivali čez noč, pobožne ek-sercioije in spokorniško življenja menihov, — vso to nas je oddaljilo.od sveta, kjer valove človeške strasti. Nismo iz/vedeli o dnevnih’ vprašanjih’, nismo skrbeli za politično barvo ini.iisirstva ali za vladni program. Čas jo beležil v tern samostanu svojo pot le z dolgim in enoličnim tokom dni. Od začetka (leta 1084) pa do danes jo proteklo več kakor osem stoletij, propadalo so države in kraljestva, a v tem samostanu se je komaj izipremnilo življenje: ista samota, isti molit, skoraj iste eltsercicije pobožnih menihov. Ta onemeli samostan me je spominjal na stari burgundski grad, katerega sem zapustil pred par dnevi in kateri je tudi zaprt in osamel, odkar so njegovi posestniki odpotovali v Pariz. Najlepši grad, kadar je zapuščen, kakor da bi vsi izumrli, so človeku dozdeva enako pust in mrtev kakor samostan. V velikem salonu tega gradu, kjer so se običajno zbirali številni gostje, če fco so mofiestniki % pilotnem času mudili Notranja in zunanja politika. * Grško-turški mir? Iz Ženeve poročajo, da se v tamošnjih krogih in v krogih zveze narodov govori o mogočnosti skorajšnjih mirovnih pogajanj med Grčijo in Turčijo. Grška delegata na konferenci zveze narodov, minister zn zunanja zadeve Baltazi in bivši minister dr. Streit bodeta v kratkem poklicana v Atene, ker je baje Grčija pripravljena skleniti s Turčijo mir. * Mednarodno sodišče. Kakor poročajo iz Ženeve, se je dosedaj 31 držav izjavilo za ustanovitev mednarodnega sodišča. Izvolitev sodnikov se bo kasneje objavila. * Nemčija izkorišča glad v Rusiji za svoje politične svrhe. Za pomožno akcijo v prid Rusiji se posebno zanima Nemčija. Nemško časopisje se osobito zavzema za nemške koloniste ob Volgi, kateremu da je treba takoj poslati pomoč, Ta pomožna akcija, ki jo vodi nemški “pesnik Hauptmann, ima predvsem namen, vzbujati v Rusiji zanimanje za Nemčijo med germanofilslcimi krogi, na drugi strani pa pokazati boljševikom prijateljstvo republikanske Nemčije. Nemčija je prva sklenila trgovsko pogodbo s sovjetsko Rusijo in vpostavila z njo diplomatske odnošaje. Ne ostane pa samo pri tem, temveč uporablja ruske germanofile kot svoje agente v Rusiji ni v drugih državah, kjer hoče širiti svoje ideje, kar se ji je deloma tudi posrečilo. Zanimivosti. Srborita žena. — Carusojeva sveča. — — Po smrti si enaka. — Brezžični telefon. — Čuden telefon. »Jaz sem žena in tožim svojega moža 7— pijanca.« Tako se začenja pismo neke »boljše« zakonske polovice, ki ga je pisala redarstvu ter obtoževala svojega pijanega moža. V pismu navaja vse svoje bližnje in daljne sosedo za priče. Vsem redarjem obljublja lepo nagrado, če ji pripeljejo njenega pijanega moža domov, .kjer mu bo pripravila primerno hladen »tuš«. Razen tega svetuje redarstvu, naj vsakega pijanca strogo kaznuje. Če imajo denar za pijančevanje in popivanje, imajo tudi denar ža globe. Pismo konča, z besedami: če so za pse odrejene tako ostre mere, ne morejo škoditi tudi moškim! Ta žena gotovo z radostjo pozdravlja zakon zoper pijančevanje. ir-: : ' * v, ' ■ ':y V Ameriki so dali v spomin Caru-soja izdelati velikansko svečo. Sveča je (5 m visoka ter stane 1000 funtov. Sveča mora goreti vsako leto na dan smrti umetnika. Izračunali so, da bo ta sveča na ta način gorela 5000 let. Če bi gorela brez prenehanja, bi gorela 13 let in 7 mesecev. Svečo je poklonila neka ubožnica, za katero jo Caruso na gradu, in kjer so se po več mesecev vrstile zabave, igre, godba, gledališče, da ne omenjam duhovitih razgovorov, diskusij in — flirta., so viselo velike in krasne ure iz dobe L/ud o vik a XHI., katerih nihalo je bilo podobno solncu. Čez dan in zvečer jih nisi takoj opazil. Ako pa je človek za trenutek ostal sam v tej ogromni dvorani, ali če je stopil v noči. po pozabljeno knjigo, je slišal iz globoke tišine ritmično gibanje nihala, ki je merilo sekunde; v tem molku je pravilno in monotono tik-ta-kanje starih ur vzbudilo pozornost in nočma samota je bila bogatejša za pa-radokni dojem, ki je silil n ho, da jo ta-korekoo poslušalo tišino. Te ure jo redno prvi dan v mesecu navil grajski čuvaj in so tekilo neprestano, ne da bi kodaj prekinile svojo pot. V polet, času in v jesen so kazale čas življenja, kosila sestankov, sprehodov, zabav, lovov, slavnosti in prazen, zaprt in onfemel, so tekle ure dalje; kazale so sekunde, minute, odbijalo s svojim srebrnozvonkim glasom ure; mali kazalec na levici je kazal dni v mcsecu, kazalec na desnici je beležil mesece v letu, dočim je Čas v podobi angel j a razprostrl svojo peroti in se oprl ob koso. Ure so odbijalo v samoti velikega čmesa salona, ure. ki jih nikdo ni sli- svoj čas mnogo daroval in bo gorela v Napuljski cerkvi. :■» ; V znak sedanjega prijateljstva med Francijo in Anglijo so postavili v katedrali v \Viuchesteru kip device Orleanske. Prvi trenutek niso zapazili, da jo kip postavljen ravno nasproti kipu kardinala 'Beanfnrta, winchesterskega škofa, ki je bil glavni iožitelj devico Orleanske in ;i(3 dosegel njeno smrt. Po smrti pa davijo oba v isti cerkvi. , .. .V- * Na letošnjem sestanku »Marconije--ve g a udruženja« v Londonu jo poročal Marconi o svoji najuovejši iznajdbi, -s pomočjo katere se lahko telefonira brezžično iz Anglije v Avstralijo. — Marconi upa, da se mu bo kmalu posrečilo, razširiti svojo iznajdbo po celem svetu. v : V neki newyorški' »salon mehkih pijač« je vstopil po naklučju tudi nek detektiv. Čudno ee mu jo zdelo, da je našel v 'tem radi brezalkoholnih pija.č ne preveč priljubljenem »salonu« toliko ljudi. Najbolj ga je presenetilo, ker so vsi silili k telefonski omarici. Še bolj. čudno pa se mu je zdelo, da jo vsak, ki je hotel telefonirati, pri gostilničarju izmenjal bankovec in dobil nazaj drobiž v kozarcu. Detektivu ni šlo v glavo, čemu daje drobiž v kozarcu nazaj in čemu gredo Vsi s kozarcem telefonirati. Sklenil je, da tudi on »nekam« telefonira. Izmenja toraj dolar in dobi nazaj drobiž v kozarcu. Stopi v telefoni-' čno omarico, a glej ga spaka! Mesto o-hi čaj n e ga telefoničnega aparata štrli iz stene — pipa in ko jo odvije, priteče iz nje nekoliko prepovedanega — alkohola. Gostilničar se bo seveda moral pred sodnijo zagovarjati, ker njegov sicer izvrsten telefon na telefonski centrali ni bil registriran. Dnevna kronika, — Državno učiteljišče In napredni stariši. Dobivamo iz vrst starišev: V Mariboru imamo drž. žensko učiteljišče in učiteljišče v zavodu šolskih sester. V kratkem se vrši vpisovanje v oba zavoda. Stariši, katerih hčerke se nameravajo posvetiti učiteljskemu poklicu, bodo morali odločiti med enim ali drugim zavodom. Napredni stariši bodo vpisali svoje hčerke v drž, žensko učiteljišče, ker ne morejo izročiti otrok v kremplje klerikalizmu. Znano je, da se v samostanski šoli sistematično dela na to, da so gojenke klerikalnega duha. Z vzgojnimi sredstvi, nasveti, opomini in s pritiskom samostanske okolice se dekleta sili, da pristopajo k Orlu, ki je avantgarda klerikalizma. Napredni stariši ne bodo dovolili, da bi se jim hčerke vzgajale v enostranskem duhu, ki naj podaljša življenje političnemu klerikalizmu. — Otvoritev ljubljanskega velesejma. V nedeljo ob 10. uri predpoldne je minister trgovine g. dr. Mehmed Spaho oficielno in na slovesen način ob šal in katerih tiktakanje je bilo brez pomena. Samo telefonska žica, ki bi spajala Pariz s tem starim burgundskim gradom, bi lahko prenašala neprestano in usodno, slavnostno in skoraj žalostno tiktakanje ur na ušesa njihovih lastnikov. Kaj je čas brez človeško misli, ki bi ga ocenila 1 Ta čas nima pomena in izginja kakor samotna voda v deviškem gozdu,’ katere ni še nikdar opazilo, človeško oko. Čas — gibljiva slika negibljivo večnosti so izgublja v večnosti, kakor so pri astronomskem opazovanju izgublja prostor, izginjajoč v neskončnosti. Spominja je se na te ure, ki merijo pravilno in neizprosno samotno minute, kakršne so mi odtekale v Grando Chartreuse, sem vpraševal samega sebe, k a j j e č a s? Da, kaj je čas, ki kaplja kakor kap* Ija za kapljo v ničnost! Naša misel smatra, da ga je razumela, če ga opazuje v zaporedni vrsti, katero deli na tri dele: sedanjost, preteklost, prihodnost. Preteklost no obstoja več in prihodnost še ni nastopila. Samo sedanjost deluje na nas s svojo živo resničnostjo. Rad bi vedel, v čem pravzaprav obstoja sedanjost. Akn opazuje"' tvajnnio prisotnosti številnih zastopnikov društe in korporacij otvoril Ljubljanski velesejm: Otvoritve so se udeležili tudi generala konzuli Češkoslovaške, Poljske, F/ancije in Avstrije. Predsednik sejma g. I:ran Bonač je pozdravil vse navzoče ter na kratko orisal gospodarski pomen te prireditve. Nato se je poslal N*. Vel. kralju Aleksandru brzojavni pozdrav. Minister dr. Spaho je v govoru povdarjal ekonomsko in finančno važnost velesejma, čestital prirediteljem k lepemu vspenji ter proglasil sejm za otvorjen. Za mini* strom trgovine je govoril minister za socialno politiko dr. Kukovec, ki je pov* darjal, da je tudi delavec s svojo mar- ljivostjo pripomogef k današnjemu sejmu. Med sviranjem državne himne se je nato sejm slovesno otvoril. — Veliki semenj v Ljubljani je bil včerai (v nedeljo) izredno dobro obiskan. Število obiskovalcev se računa na 15.000 oseb, vičjidel domačinov. Tujcev je bilo mslo, a -se že opaža, d3 prihajajo z vseh strani. Občinstvo se o razstavi izraža zelo laskavo in pohvalno. Tudi za okrepčila je dobro preskrbljeno. Samo v nekem vinskem šotoru so na* stavljene silno pretirane cene. Tako stane navadna buteljka 100 K. Takšno odifanje gotovo ni v čast tej veliki |j* krasni prireditvi. Ako misli dotičntK pokriti svoje stroške s tem, kar ljudstvo izpije, tedaj je napačnega mnenja 'J1 ne bo napravil za svojo tvrdko naj' boljše reklame. — Kako skrbi Južna železnica Liubljanskl velfkl semenj? Prejem smo: Južna železnica bi lahko P05*?.' bela za posebne vlake, ki bi ob gotovi« dneh vozili obiskovalce Ljubljanskega velikega semnja. Ako pa že ne uvede več vlakov, bi morala poskrbeti, da o* se sedanjim vlakom pripelo več voz?v> da se občinstvu ne bo treba tlačiti v gnječi in stati. Tudi bi priporočali,# da stare vozove pošteno osnažiti i® očistiti, da ji ne bo treba brezplačo® prevažati gruče — stenic. Kako pride)0 potniki do tega, da dobe za drago voZ* nino, ki morajo plačati, še — mrčeš» hišo. — Za Jugoslovensko Matico je n®‘ brala gospa Cepičeva v veseli družbi v gostilni Kramberger pri Sv. Marjeti 67 K« Vsem darovalcem prisrčna hvala I — Radič In atentati. Iz Beograd* javljajo, da je po dosedanjih rezultati« preiskave proti atentatorjem bivšega re* genta, kralja Aleksandra, soditi, da je * atentat zapleten tudi Stipica Radič. • — Solarska slavnost na obmej,t' Kaplji. Naši malčki so na. lastno roK° in v lastni režiji priredili slavnost v spomin velikega kralja Osvoboditelja* Slavnost je imela izredno lep vspel1' Patrijotična deklamacija, milo petje naših »slavčkov in seničic* ter igfl »Sneguljčica11 in »Darežljivi otroci*, vs« to je ganilo občinstvo do solz. Slavnost se je končala s pogoščenjem naši£ malih umetnikov in vseh navzoči” tovarišev. K temu so prispevali razu1 ■■■■■■. ....K.... .i ■ -g* v * sekunde v kratkem trenutku, ki lez1 med dvema tikanjima nihala, ga lahko v mislih razdelim na deset enakih de* lov, kakor je 'to navada pri zvezdo* znanskem opazovanju. — Ako hočejo astronomi ugotoviti pot neke zvezde n? pajčevinasto tankih črtah daljnogled*1 ali točen mrk katere zvezde, ki priba* ja v sejico meseca, ali daljavo med zvezdama od zahoda proti vzhodu, tedaj morajo beležiti svoja opazovanja ^ desetinkah sekunde. Sedanji hip se h* dal izraziti pravilneje, če bi si pred-1 stavili desetinsko sekundo na mesto ,celo sekundo. Pojdimo še dalje. Desetinke sekundo so precej dolgi intervali in kadar .i° astronomiji potrebno do pičice natančno primerjanje, kakor na pr. pri do* ločitvi lastnega gibanja zvezd, se P°' služuje stotink sekunde. To jo prava enota astronomske to* nosti. Doba, katero potrebuje Mars, d** se obrne okoli svoje osi, se izraža s številkami 24 ur, 37 minut, 22’65 sekund* Najboljšo fotografijo Solnca dobimo v krajši dobi kakor jo stotinka sekunde. Lahko bi smatrali, da je sodanjo®^ pravzaprav lo stotinka sekunde. In vel1* dar moramo priznati, da jo to morilo odvisno zgolj od našega meienja, na^i1* sposobnosti, naših možganov. Dasi je doba stokrat krajša kakor sekunda. 3 /Maribor, e. septembra V32V l—111 ti. ............m *xm-i3>o-tC7 aaMMM^VMMOniBBrall dobrotniki šole, načelnik kr. šol, sveta, naše učiteljstvo in prijatelji otrok sploh. Vsem najlepša hvala. Ljubeznivim otrokom tukaj na letovišču bivajočega g- prof. Druzoviča iz Maribora, ki so znatno pripomogli k temu lepemu uspehu, pa še posebna zahvala in — oa veselo svidenje! — Ojačanje mej prot! Madžarski. Kerso madžarski napadi na naši severni Meji vedno pogostejši, je ministrski Svet na svoji seji dne 2. septembra sklenil, da se v popolno zavarovanje .naše meje ojači naša vojska. — Madžarska nasilja. Ministrski Predsednik g. Pašič je sprejel v soboto Reputacijo iz Baranje, ki je poročala o strašnem nasilju Madžarov v Baranji. viada je vsem obmejnim posadkam naročila, da natančno poročajo o stanju v Baranji. F , ~~ Invalidni zakon. Komisija mini-rrstva za socialno politiko je začela pro-cevati načrt invalidnega zakona. Po do- r>r n?60-1 ^e*u se *30 na^r* direktno predložil parlamentu v odobrenje. .. -7, »Vojni invalid". Splošna orga-lzacija vojnih invalidov, vdov in sirot a .S*oyensko ozemlje v Ljubljani prične in m- 'aniem lastnega glasila »Vojni vahd“, glavni urednik glasila je tov. *2narič Ivo, odgovorni urednik Berglez > rečko. List bode izhajal 14-dr.evno. opiše je pošiljati na uredništvo Selen-Urgova ul. št. 6./2. nadstr. Naproša se turi’ Poverieništva, podružnice kakor tojr Poe da hi morali tedaj priskočiti Požrtvovalnemu g. docentu tudi drugi zdravniki na pomoč. ^ — Gospodarska kriza v Ameriki.” *wor poročajo londonski listi, narašča gospodarska kriza v Ameriki vedno bolj. levilo brezposelnih znaša nad 6,000.000. Mariborske vesti. Maribor, 5. septembra. £ Jn Blažen kraj miru je naš Maribor. • **ya nas lepo število državnih redarjev. ** *e redkokdaj pride do takega inci- 1 nta, ki bi ga lahko objavili v naši ,°"8lni kroniki. Tako dobivamo že par J11 s policije lakoničen odgovor, da „ni ”IC novega". Mi smo vsled tega seveda Zadregi, ker je težko preoričati prija- ‘ -i-i , j^dar sama na sebi še precej dolga, /ogoce je, da žive neskončno ^niokena itja — mikrobi — eno stotinko sekun-?e>, ki za njo pomeni stoletje in da se v ^ času rode, zrasejo, se razmnože, po-ai‘ajo. V eni stotinki sekundo prevali v&tloba 3000 kilometrov, torej približ-0 toliko; kakor je od nas do Severnega ^la. vTorej bo pravilneje, če rečemo, da » sedanjost prej stotinka sekunde, ka-jV.°r Pa desetinka. Lahko bi šli tudi da-' je jj. tisočinkam, ki se jih poslužujejo e]rirodosrovci v fizikalni vedi in pri &ktričnili poskusih. Toda omejimo se '1 mero, ki jo razumemo; v desetinki k-Un.de laliko slišimo deset udarcev ali Pazujomo njihov sled. Desoti del to de- v tinke, ali stotinko, sa lahko predsta-lt,° zgolj v mislih. Tisočinke naši j. °agani ne morejo zajeti. Tudi stotin-a 3e samo moment, točka, liip. j n,° sedanjost. To tedaj obsto- q •Trenutka, ki je bil pred tem, ni več.. ,atod ni d&leč k misli, da čas sploh no astoja. j. 1^adanj°iit izginja prav tako naglo, 1 so Pojavlja. So to odprto duri j. . Preteklostjo in prihodnjostjo, skozi t>r f1"!1 nePr6s*:ano suldja bodočnost v °teklost, pada v prepado in izginja. telje izvirnih novic, da bi se v mestu s 30.000 prebivalcev ne dogajalo nič novega. Ne preostane nam tedaj drugega, kakor da izrečemo pohvalo pridnim Mariborčanom, kakor tudi naši policiji, ki s svojo prisotnostjo skrbi, da nobenemu Mariborčanu ne pride na misel kakšno pohujšljivo dejanje, ki bi ga lahko vpo-rabil naš itak precej skromni reporter. m Obsojena surovost Orla. Svoj-čas smo poročali o surovem napadu, ki ga’je izvršil 10. avg. t. 1. zvečer v Mariboru na ulici zagrizen Orel Stanko Volk, uradniški pripravnik Južne železnice, na stan. tovariša Sokola Antona Mencingerja. Orel Volk je Mencingerja brez povoda napadel, zmerjal, da imajo Sokoli »gobce® in ko ga> je Mencinger zato poklical ra odgovor, ga je s svojimi tovariši Orli klofutal, podrl na tla ter na tleh ležečega znova obdelavah s klofutami in palico, kar je Volk sam priznal pri sodniji in se s tem še bahal v svojem »Poslanem “ v „ Straži" štev. 91 z dne 17. avg. t. 1. To ,.StraŽ0“ je zastopnik Mencingerja g. dr. Sernec predložil sodniji kot dokaz in v ilustracijo, kakšne pojme imajo Orli o obnašanju na ulici. Sodnik je danes Orla Volka z ozirom na njegovo mladoletnost in neomadeže-vanost obsodil na 600 K globe oziroma 3 dni zapora ter doplačilo stroškov in 388 K zasebne odškodnine za zdravnika in zdravila. To je »krščanska nravnost", na katero ima klerikalni Orel edinozve-ličaven patent in taka surovost bodi dokaz, da se Orel počasi izpreminja v krempljastega srboritega — petelina. m Dramska večera »Preporoda", ki sta se vršila v soboto in nedeljo zvečer v Narodnem domu, sta moralično uspela, gmotno pa prinesla slab uspeh. Udeležba ni bila večja kakor 50 oseb. Zdi se, da sedaj ni sezona za take prireditve; res je tudi, da Maribor te komade že pozna iz gledališča. Obsodbe pa je vredno, da so naši ljudje pokazali tako malo zanimanja za delo naše omla-dine, ki teži za svojimi mladostnimi cilji in vzori. Izgleda, da je mariborska srednješolska mladina kljub svojim neznatnim gmotnim sredstvom oni stalni kader, ki zamašuje praznino skoraj pri vseh sličnih prireditvah. m Razstava SUpIovšek—Vidmar je bila včeraj otvorjena. V dvorani narodnega gledališča se je zbralo lepo Število pozvanih gostov in oficijelnih zastopnikov. Navzoče je pozdravil v imenu tukajšnjega umetniškega kluba »Grohar" g. prof. Cotič in v lepo zasnovanem govoru očrtal umetniški razvoj obeh mladih umetnikov. Ker smo mnenja, da je dolžnost javnega in političnega glasila, podpirati tudi stremljenja domače umetnosti, bomo posvetili tej razstavi vso pozornost. Zal, da nam je za nedeljsko števiko vsled pomanjkanja prostora in tehničnih neprilik izpadel članejf, ki ga objavimo jutri. Jutri objavimo govor g. prof. Cotiča, ki ga je govoril ob otvoritvi. m Mestno kopališče bo v sredo, 7. septembra odprto in v četrtek, dne 8. septembra radi praznika zaprto. Kjo je včeraj? Kje je jutri? Kaj je ostalo od dogodkov, ki so se dogajali v dobi Aleksandra, Cezara, Darija in od milijonov ljudi, ki so se dali ubiti za njihovo čast in slavo1? Atomi, ki so sestavljali, živa telesa teh milijonov človeških bitij, poletava-jo danes v vetru, krožijo v rastlinah, živalih in današnjih ljudeh, plavajo v potokih, šepetajo v listju, oglašajo se iz brenčanje čebel, iz petja večernih murnov in z vseh glasov pilrede. Toda kaj jo ostalo od nekdaj živih teles, od telesa Aspazije, Frine, Lais in drugih kraljic človeške lepote? Nič, nič, nič. In vsa bitja, ki žive danes, bodo izginila kakor ona, katere so živela pred nami. No govorim o nevidnih silah, ki ravnajo vsemir; o energijah, ki spajajo atome v sklad življenja, o duhu in o dušah; govorim o gmotni prirodi, ka-toro se lahko dotaknemo in jo stehtamo, kakor je to nam vsem znano. Torej, v tej prirodi, v tem vesoljstvu ne obstoja, kar je minilo in kar ima priti. Kar so tiče sedanjosti, o tem smo so ravnokar prepričali, da izginja v trenutku, ko smo se je dotaknili. Ali. jo čas res samo iluzija našega duhaj Prevel Ignotus. m Veliki ruski koncert v Aiariboru. Dne 8. septembra priredi Zbor kubanskih kozakov v Narodnem domu veliki umetniški koncert. Ta koncert bo ena naivečjih koncertnih prireditev v Mariboru. Priprave vodi im;uesarij Cekmazov. Program', ki je natepljen na mestnih vogalih, ima izbrane pevske točke iz staro in - novoruskega pesništva, pesmi in plesa kozakov ter celo jugoslovenske pesmi. Zanimivo je, da nastopijo pevci v pravih kozaških narodnih nošah. Med njimi je mnogo izvežbanih opernih pevcev, ves zbor pa je v umetniškem oziru na višku pevskih zborov. Lepa in pestra slika se bo nudila posetnikom koncerta že s samim nastopom kozaških narodnih noš. Pristavljamo, da vodi koncert ruski kompozifer in dirigent g. Sokolov. Zbor ima več specijelnih plesalcev, ki bodo predstavljali znane nacijonalne plese Gopak in kozaček, dalje razne kavkaške igre z handžari itd. Kratkomalo: dne 8. septembra bo v Narodnem domu prireditev, kakšne Maribor še ni videl, ker dosedanji ruski koncerti niso bili velikopotezne umetniške prireditve. m Napredek domače obrti. V našem ■mestu se je naselilo mnogo slovenskih obrtnikov, ki so najmočnejši kader obmejnega Slovanstva. Naša dolžnost je, da te obrtnike podpiramo gmotno in moralično, ker s tem jačimo lastni narod. Neštetokrat smo morali opaziti, da je narodno zavedno občinstvo ravno v tem oziru preveč brezbrižno in podpira tujerodni živelj tam, kjer to iz nobenih vzrokov ni upravičeno. To ee opaža zlasti pri fotografih1. Nedavno je otvo • ril v Gosposki ulici svoj atelje slovenski fotograf g. V1 a s i 6. Njegov atelje je opremljen z vsemi tehničnimi pripomočki in izdeluje slike po istih' cenah kakor vsi drugi ateljeji v. Mariboru. Vzfic temu pa vidimo, da mnogi ,Tugo-sloveni čisto po nepotrebnem jačijo tujerodni kapital, dasiravno zasluzi domači podjetnik vso podpovo in moralično zaslombo pri slovenskem občinstvu. m I. Obrtna razstava v Mariboru v Gotzovi dvorani je res v pravem pomenu besedo obrtna, razstavljeni bodo res krasni obi’tni izdelki, kateri predstavljajo večmilijonsko vrednost. Že to jo dokaz, da so obrtniki raZstavljal-ci vložili vse svoje moči in znanje, da pokažejo, da ni opravičena večna in prazna kritika ter da ni treba, da o-brtne izdelke v tujini naročamo, marveč da se lahko in z gotovost jo zanesemo na domače obrtnike. Za to našo o-brtno razstavo jo velikansko zanimanje v samem Mariboru, kakor tudi v celi Sloveniji, posebno pa na bivšem Štajerskem in je upati", da bodo obrtništvo v velikem številu obiskale ter pridobile večjo vnemo za razvoj domače obrti in s tem pospešilo, da naša obrt v Jugoslaviji dobi ono ime in glas, da se bode o zdravem jugoslovanskem o-brtništvu slišalo tudi preko naših mej. Poživljamo obrtnike cele Slovenijo, da se poslužijo te prilike, poživljamo vse obrtne korporacije na celem Štajerskem*. da člane na to našo razstavo opozorijo in jo obiščejo, Razstava se otvori nepreklicno S. septembra t. I. ob pol 9. uri in je odprta dnevno od pol G. do IS. ure do vključno 2'. septembra 3921. Torej je dana prilika, da obrtniki to razstavo obiščejo in ocrUvlajo ter pridobijo s tem nove meči za razvoj male obrti. ir. Nezgode pri elektriki. Danes se je vršila pri okrožnem sodišču razprava proti inženerju g. Schorerju, vodju mestnega električnega podjetja, ki je vodil napeljavo in tudi preizkušal električni tok po Mariboru. Ker je bila neka ženska pred par tedni usmrčena vsled električnega toka, je odgovornost zadela imenovanega inženirja, O poteku te zanimive razprave poročamo jutri natančneje. — Velika kavarna. Danes zvečer koncert salonske godbe prof. Kubička. 1253 Iz Ptuja. p Državna realna gimnazija v Ptuju. Prijave za sprejemni izpit dne 11. septembra od 9. do 11. ure v ravnateljski pisarni; predloži se zadnjo šolsko izpričevalo in rojstni list. Zadostuje tudi, ako ravnateljstvo do tega dne po pošti dobi dotične dokumente. Sprejem- ni, ponavljalni in naknadni izpiti Sne 12. septembra ob 8. uri. Vpisovanje novih učencev dno 12. septembra od 1.0. do 31. lire v ravnateljski pisarni; predloži se zadnje izpričevalo z odjavo prejšnjega zavoda in rojstni list. Vpisovanja sta rili učencev dne 13. septembra od 10, do 11. ure, vsak' v svojem razredu. •— Sprejem novih učencev v III. razred je omejen, ker ni dovoljena vzporednica. Ravnateljstvo. , ,, ■> o Sokolski zlet k Sv. Trojici v Slov. gor. v nedeljo, dne 4. septembra je zelo dobro uspel. Udeležil se ga je jezdni odsek mariborskega Sokola in šentlenarski Sokol ter mnogo občinstva iz Maribora, Ptuja, Sv. Lenarta in okolice. Javni nastop je zopet pokazal, kaj zamore Sokol ter dokazal, kako neresnične so laži o delovanju in ciljih Sokolstva, ki jih širijo klerikalci., Slov. nar. gledališče. Dramatična šola Nar. gledališča, Pouk se vrši v torek, dne 6. septembra ob 19. uri (7. uri zv.). — Mesečnina 40 K se sprejema ob uradnih urah v pisarni Nar. gledališča. Gospodarstvo. Notranje državno posojilo. Oficijehia subskribcija notranjega investicijskega posojila so je pričela, Za to državno posojilo vlada splošno zanimanje, ne samo v državi sami, ampak tudi v inozemstvu, na svetovnitJ denarnih trgih. To je posebno dobro znamenje, ki zagotavlja uspeh. Razne inozemske banke kupujejo potom naših domačih denarnih zavodov obligacije v večjem številu. Ni pa dovolj, da se zato zanima jo samo denarni mogočneži; to tudi ni bil namen države, ko je posojilo razpisala. I>ržava hoče in želi, da so udeleže podpisa vsi državljani, tudi mali trgovci, obrtniki, kmetiv n-radniki in delavci. Potrebno je, da se širši ljudski sloji navadijo, nalagati svoje prihranke dobičkanosno in da svoj zasluženi denar ne drže zaprtega doma. Dobrobit naroda se ne ceni p« številu milijonarjev, ampak po prihrankih ljudstva. Zato pa morajo biti ti prihranki naloženi y lastuo in občne korist. To priliko pač naj lepše nudi to d ržavno posojilo, ki naj bo šola naeijonaN nega gospodarstva za najširše sloje. —< Vsakdo naj pomisli, da državi posojeni! denar ne prinaša samo direktne, vidne koristi v visokih obrestih', ampak tudi indirektne, nevidne z zboljšanjem fi-J nančne in gospodarske moči države, ial z ureditvijo prometa, ki jo temelj vsemu razvoju. Mir in red v državi, dobrobit in moč iste sta ob onem moč in dobrobit vsakega posameznega državljana. To vse je tako jasno, da se o ten* sploh ne splača mnogo govoriti. Vsak je zasiguran, da se bo .ieilar res porabil v določeni namen, na drugi:' strani pa nudi država popolno jamstvo glede obrestovan j a in amortizacije posojila. Posojilo je hipotekarno zavarovano na objektih, na katerih' se bo vpo-rabilo, iped tem ko se bo rrdohodki teli objektov krilo obrestovanja in amortizacija. Obligacije in kuponi so davka in vsakih drugih pristojbin prosti ter nosijo 7 odstotkov obresti, ki s? bodo letno dvakrat (15. marca in lj. septembra) brez vsakega odbitka izplačevale pri državnih blagajnah in drugih pooblaščenih denarnih zavodih. Notranje državno posojilo nudi toliko ugodnosti in uživa toliko prednosti, da pač nikdo ne more reči, da bi ne bilo povsem varno. Zato jo uspeh tudi ne-dvomljiv. Jasno pa je, da se bo stent posojilom dvignila tudi naša valuta, in. stom vse naše gospodarsko življenje. g Sejmsko poročilo. Na svinjski sejem dne 2. 9. 1921 se je prignalo 513 prašičev in 9 koz. Cene so bile sledeče: Mladi prašiči od 4—7 tednov komad K 150—'180, od 8—11 tednov 240—260 K,; od 3—5 mesecev komad 280—700, od (j mesecev komad 800—1000, plemenski živa teža 1 kg 26—28 K, pol pitani za zakol mrtva teža 1 kg ,‘50—36 K, koza so bile komad od 200—380 K. KupčijE je bila zelo živahna; prodalo so je zel« veliko. Omenjeni sejem je bil najbolje obiskan od septembra meseca leta 192^ k 7 vagonov starega železa in 8—10 rekati, 'da Haradim ni več .daleč od i»re- v a gonov železnih ostružkov na nroda j. Llirckeirja. državnih železnici k raljevinc SHS v Sabatici. raapisuje ua.tečaj za j[>mla\io gariimeaioivanili količin, starega železa ija železnih oslrnžkov. :Mecl starka'železom, vsebujeta, dvu vagonu zgorjearo železo z 10— 15 odst. uksida. — '/m\07hu. ostružki vsebujejo 15—20 odst. oksida. Reflektaoiti naj vlagajo svoje 8>ravilnx> taksirane, pomnibe uismeno v, Zii i>rtih kuverti h in z napisom: :>Po-muda na iku'p:o*vini.i sta,rega. gvožtja k br. 19082-21, najkasneje,do 130. septembra t. k do 12. ure dopoldne pri .Ekpno-suaitu Suho,tičke železniške direkcije v Subotici, lutorekegntonr so pogoji, tega, natečaj,-i. pri trgovski in obrtniški zbor-mici. v Ljubljani na, vpogled. Ernest Eckstcin: 7 Afrodita. Roman. Prevol: Rubin, (Dul je.) Ulica, po kateri' sta. korakala Melanij), in Akontij, je vodila, mimo dvora arhonta. Haririinnr. Ai-hontov dvor je ki! velikanska. zgradba, slična mali. trdnjavi. Z ulice se je videlo samo debelo zidovje z vratni i in preddvbrjem, .takozva-nim propilejonorn. Kavno, ko sta, sla. mililo dvora, naša. znanca, so je prikaza! 'med stabriščovn arliont, oprav-djed v dragoceno, sijajno obleko. A k miti j je zapazil, kako je Airoclitin svečenik na lahko zardel. Medani p jo pozdravil. Arliont; jo odzdravil z nljud.no •gosto aristokrata, ki si jo svost svojega dosiejanstvn. »Glava našega mosta.,' je rekel Mola pip, ko so je z A-k-on lijem. že malo od- nenpogljiv j tiranega o rij on talnega razkošja. 'JDasi-ravno ljubi, sijajno,st, vendar je po mi* šljenju Grk. Tudi v svojem razsipavanju ima svoje plemenite namene!« Tako sta stopala, dalje. Dospela sta v o/ko, umazano'ulice, pa zopet na. širše, manj. gosposke, ter so končno ustavila pred belo pobarvano hišo skoraj na koncu predmestja. j Tu stanuje .Koron ida. vdova, nekega. 'pafi:tg(>n.akega. vrtnarja,« jo roke.! svečenik. »Svoj mali. prostoV v liiši daje v najem, sama. pa se zadovoljavu s kuhinjo. Se pred tirat,kini. je stanoval tu nek mlad kipar, ki je mnogo obetal, a, žaliibog ga je v pijanosti ubil njegov nasilen tovariš. Tu zunaj bova težko dobila stanovanjc. Ge tudi Koruni da proti, pričakovanju no bi. H imela praznega. stanovanja, nam. bo vsaj znala j felja, ki' te pričakuje z odprtimi roka- J Feničane z orlovskim nosom in nudeči-* i! rA Tmrmrvi* Tlriliun Ti ncnnli nri ' mi lnicini. Vi liiiftu.ri.šilrf4, brodiiriG TIL UH* tr.nl! Z bogom! Želim ti. uspeh pri. tvojem delu in srečo v.v^ph tvojih načrtih!c S torni besedami so je Melanip poslovil in. odšel, ter pustil mladeniča •/, gospodinjo samega. Akontij so jo malo odpočil, potom, pa šel v mesto, da nakupi vso potrebno. Sužnji trgovcev so stvari, ki jill je nakupil, takoj odnesli. mi lasmi, kilinčanske brodarje in nu-s insko trgovce. Vsa množica se je pre-rivala na pekočem solncu ali iskala hladu v sonci. Hišo so bile čudna zmes gospodarskega sijaja in siromašne pri* prostosti: ob razkošnih palačah oboga-telih trgovcev, sc si,ale siromašne koče in gostilnice, v . katerih so se -sjiajali v njegovo stanovanjc: ilovico, različno j moruaivji. in delavci, posodo, nekaj desk, a, prod vsoni steber j ‘Akontij jo gledal na to sliko ž zani-ihaimora človeške velikosti. Ta mar- umu jem tujca. V Atenah ni imel prili* jnumati steber so postavili med vrata in okno. 11. V Ko. je mladi kipar opravil prve potrebne •' opravke, jo nekaj malega zav-žil, potem pa, krenil po najkrajši poli v ulico ob pristanišču. Tu zunaj v oddaljenem predmestju, daleč od ljubez- bil popolnoma, .ui,-,a stanovanja, Jinu ou vsaj , mvoga SVeceUiKa, 30 bil popolno povedati., kje bi bilo kaj pripravnega.«osamljen. Polotila, sc ga je zelja, da Pr\frlr;i I im \ i*nl?i* Puiiftfim 'l’IcH .it v. .:. r\ i tr* - •......i.i 1’otrkal jc na vrada. Prijetna starka 5 (ji Mejero. Od Tvorouidc je zvedel caljo. U^uhni 'f;'1-; .v^^rJlTdo j teniških plemiških dvorili, tem bolj ga človek, pj e.). 1'o.kmi z«.! tuaiia HG£o za u.o i , . , . . v. __ stoja-nstvenoga arhonta. Toda tudi uja- VI- j ...UV,V. V^V. 'Za s sncžnobdimi lasmi je prišla odpirat. ^ ;icjtvr >se abirajo modeli, ki nudijo Melanip je preplašeni ženici podal ro- , slikarjem, iu kiparjem za dobro nagra-ko tov dopustil, da mu jo je poljubila, i> t[Q f^orje usluge. Načrt za svojo bodoče nato pa ji. jo povedal, kaj želi. delo si jo ustvaril že, ko jo bil že na Ravno o pravem času!« je vzklik- > jnorjii. Kip, ki se ga jo v duhu u-stva-ni la Koron id a. Samo pojdi, z mano, U,u lei. lu
  • .«\ j!duhu predstavljal. Tako govoreč, jo peljala oba preko j Zamišljen je hodil.po ulicahder ua- D’. v { enkrat obstal v živahni ulici’ob prista-Sooa i -tušču, ki jo v vsej svoji lepoti, ležalo pred njim. Ulica sc je izgubljala daleč tja proti iztoku ter jc tvorila pravo trgovsko središče. Tu so sc sha jali in sklepali kupčijo naj večji trgovci, tu so državniki razpravljali o intimnih državnih zadevah, tu je bilo središče preko j dvorišča do podolgovatega pošlopja, v s katerem je prej bival Lidjamin. jo bila res primerno velika in svetla; pohištvo je bilo sicer priprosto in omejeno Je na najpotrebnejše, toda Akontij sploh ni zahteval, žametastih preprog in rezanih stolov, rim man je je bila ta, soba podobna domatijoim v a- govi nasprotniki morajo priznali, daje človek poštene volje: in goreč domo- ljubi« Zares, je odgovoril Akontij; »vzgleda kakor vladar.-Zelo pa ljubi sijaj-nosi kajti iaz niti v Atenah nisem vi- , , , • ii --m ,, kakor osem mesecev, del tako sijajnega oblačila, na katerem j . se blišči samo zlato in svila.'To jo skopo tako kakor pri Perzijcih!« , . . .. lhvbi.va.Htvo sc naslaja na leru ble- j »rk* 1 sedaj, sinko moj, no pozabi, da uku,« jc rekel svečenik. »A'e sme se p,p je ofioBa.rjabi, naj vse svojo moči pove*! svoji umetnost i. mestnega življenja in vrvenja. Akont i ju so se širile oči, ko je gledal td prosto množico, ld jc vrvela ob prista- Vsota, ki jo je Tvordnida zahtevala p,igču! za, stanovanje, in hrano, je bila tako . y prLstanišfiu so mirovale iieštovH-nizka, da so je, Akontij takoj pogodili.. xl0 hidje. Tu so bilo usidrano ladje . z Na tihem je takoj preračunal,, da bo na i dv^jaunl, trojnimi vesli, tam zopet veta način shajal s svojo gotovino dalje,. Uko trgovske ladje, z umetno izrezljali akor osem mesecev. A kaj se v tein J ,njBl krovom, tam'dalje je nepregledna času lahko v»o zgodil množica rlbarskih jadimikov pokrivala morsko gladino. Ob pristanišču jo vrvela pisana množica. Tu si videl neotesane Enijance, ljudi iz daljne Kolhude, -To je torej gotovo!« je reliol sveče- . »A s' I najdeš ,v Alelanipovi hiši vodno jirija- ke, opazovati življenja v pristaauscaj-delavnica 'mojstra jo bila v sredini me* sta, kjer so drugo st-varf zbujale niego* vo jiažnjo. Šel je dalje. Tu jo postajal svet vedno eleganb nejši ter ni bilo več onega vrvenja gnečo, kakor v pristanišču. Povprečna ulica pri velikem Divovem svetišču je delila živahno pidshuiišče od mirnegb gosposkega, dela« Ladjo so bile usidrane daljo od obrežja ter je bil prostor tued njimi vso-daljši in širši; med ladjam* so pluli mali, plitvi čolni, ki .m službi jfia promet med ladjami iu koi>n4pb 3s.* vorjovi nasadi so dajali prijetno senco, Akontiju so jc sedaj prvič niidi1;1 ■prilika, da si ogleda gosposko življenU na domu. Daleč od razkošnih veseija>' kov, ld jih jo včeraj videl na Konono" vem dvoru, so ti ljudje kazali nekako skrb in umerjeno hojo, ki je .imela ^ sobi neka j teatraličnega. . w 1 Kakih sto korakov pred seboj 33 j*3a> drugi strani ulico zapazil ob vznožja, •nekega spomenika šest . mladili devoj« v barvanih opravah', okoli .njih Pa 3.a čev, jpo izgledu samih anlstakratof* so bile »cvetličarko" ob Kreotnitonovc*1* spomeniku.« Spomenik je tiredstavlj3* ipj-ejšnjega arhonta Kreomta, ki jo & časa svojega vladanja v petnajstih tih zgradil naj večji del vzhodno uh*! ob pristanišča, ‘/ ■ . "(Dalje p* T Zahtevajte v vsaki gfl stilm „Wabor“. Glavnf urednik: Radlvo} Retur. Odgovorni urednik; Rudolf Ozim. flflaia oznanila. Lepo meblovana soba z po- iehnim vhodom, sc išče za. takoj. Gona postranska stvar. Ponudbe na. F. & A. Uh er, Maribor. Slovenska ulica 8. 1283 3—3 * Stanovanje s hrano se iičo pri boljši družini za uijaka- o. realko. Cenjene ponudbo na upravo pod ,Krnaln“. J30t> Proda se gozd z 4 orali' pri Kamnici /. ravnim izvozom, kofirji, vozovi, vinska pnsoda_, šadievec itd. v vasi Kamnici *t. 20. 1307 Mih in suha, 1 meler dolg«, kakor tudi premog »c dobi v vsaki množini na dom dostavljeno po nizkih cenah pri Spedicijsld tvrdki P. & A UHEK, MARIBOR, Slovenska ulica 8. 1288 3—2 Jetika! špeci.ialist za pljučne bolezni dr. Pečnik ordinira v toret in p e ek o J 11. do 12. iu od 14. do 16. uro v Mariboru, Razlagova ulica St. 21. Vse drugo dni Št. Jurij ob juž. žel. 104G VOZNI RED Ivin« IdunlCB v kraljevini Srbov, Hrvatov in Slo^onc*?«, Veljaven od 1. junija 1921, Maribor gl, koi,—Ljubljana gl, kol,—Trii; 0s. | Os. M3 135jJ5 5-30 6-02 7-30 8-13 1.0-41 11*18 10-lu 10-47 12-12 12-55 14-55 28-40 . / 12*49 13*43 16-17- 17-16 110*30 BrzvL 1 Brzvl. 3 J 71507 47 . Os. 81149 t • 13-58 14*14 16-50 22-10 17*22 22-42 15-12 15-28 18-51 010 ’ • T 19-34 0-53 1701 ' V *■* *• ■" • , \a Maribor sd. kol>t . i f Pragersko X . Celje 2 . . '» Zidanimost X Ljubljana gL kol. X . TrstX ‘............... -Jr Zagreb jul!, kol, , , 9 Os. 42 Dražba Sova. Lovska pravica krajevne občine Hrasto ve c se idda potom javne dražbe do 30. junija 1927 v zakup.' Ta di;ažba se vrši na uradni dan v Slov. Bistrici v četrtek dfie 6. oktobra 1921 ob 10. uri dopoldne v občinski pisarni. Okrajno glavarstvo v Mariboru, 30. avgusta 1921. Okrajni glavar: v. z, Mulaček s. r. 1308 9-59 9-25 7-5S 7*09 fi-18 Meš. 802 14-05 1802 10-45 9-40 Mi ■ r trn ji i i»1i HHimim Rrzojav: JEkSpedlD Brž oj a v ^Hksppdih* ta Os. 70a 6-30 6-53 Os. 72 Brz. 4 12-41 13-04 } i, i?*-' j'■* 15-16 15*43 , . 16*40 i-. Maribor gl. kol.—Graz-Wien. i.71 Brzvl. 608j 8 BtzvL 4 Os. 44(32 Os. , »11« i 14 27 14-45 16-56 22*17 4-44'iJ • 16*22 21*43 4-os'jr 13.09 13*22 14-55 20*1? » . 14-03 19-27 l*48j L ‘ n*3& 12*06 17-35 23-594! • • 5-00 « 16-20|i 10*30 U 'i * i ■■•.'i .16*1-3 Os. -44132 1900 19-31 22-19 C-45 Os. 74 Os. 50j36 19*15 19-38 š Marebbr gl. kol.—Prevaljc-CelovCc. 8-00 8*31 11*17 19-40 V''.. Marihor gl. kLX t .St. Bj. .... f ‘Spielleld-StraB X Graz gLkol.X . .. 1 y wi«n juž, wx nm<;mttmrn Brz. 3 8*40 113-35 ! . <18*11 '12-21 špedicija za medjanarodne transporte Golubovič in drug MARIBOR SUBOTICA Aleksandrova cesta 41. Vlil. Boške Vujida 3. Otprema svakovrsnega blaga v celim in zbirnim ratjonini*. Reekspedicija! -Uskladištenje! Ocarinjenje! S.vo. u/. najkulantnije avjelo. 196S 8,4 Prostovoljna dražba. Dne 7. seA./iibiv ot « se visi v Marijini aiici štev, 10, lil. nadstropje, prosto voljna dražba nphištva za 2 sobi, slike, divan, -.pisalna m' ■ viseče svetilke in' drugo. ’ : '0 2-2! Os. «na Os. 413-42! Os. 415 j 1 A 5-00 15-00 . 19-48 r i * j?' •3* 5-10 15'08 19-56 " r*|7. U- ' 6-53 16-44 21-33 *v ' ifs,- 'Nž 7-56 17-2* 2216 ■“rt' ' 11-07 20-59 s« -‘ '•',A ' 'i A' .j4» ^ s - ■A/- ■>' 14-06 13*43 19-00 16*82 8*05] •} Maribor gL ko!. . X (Maribor kor. kol. . ? Dravograd*MežaX . I f}*!? Os. Os. Os. 221 2*23 2-25 9 00 1600 20-50 9-S6 16-36 21-26 10-17 17*15 ' 22-19 11-40 18-32 23*87 12-33 19-35 • J Dravograd* ProTalJe . . . Maribor gl. kol^ Ptuj-Cakovec^Kdtoribg. Ot. 412 601 5-31 Os. Os. «1414 4Z4-4U 18*25 30-45 1217 20-37 .10-50 .19-10 1004 18*05 «■8» '14*15 iite M 1 ^0 j aj Maribor gl. kol. X, A . SfU"A:N; 1 i t *'«' Čakovec 1 ! 4*i if. s* Kotorib* .'AA.^ S , Zstičnimost—Zagreb. 17-39 17-00 16-14 14-47 13-20 pii ■: zj:SL-r ■ Os. iBrzvl. | Os. j Os. Brzvl.jBrzvU Os. ! V 1 j ! ! Uit* 4-13 I 7-47 | 8-29 114-20 . 6-16 . -10 40 116-18 . 6-10 ! !)*34-l 1.1*13 116*45 llS-01 t . Os. IBrzvl. -i Os. Brzvl Os. Brzvl. 4*20 . [l7*2b| 19-fio! . j l Zidauiinošt X . J 8*82 f 3*57 ll2*0l'i . tl8*&2 |sa-5l*f 0*8o] < *«.t * - !22*02!,. I .. Zaprasič . . . ; 6*2!.'j . L9-‘5T j.. i 1.6*48' . < aS-Sft z45!lS*Ql! 19-12 22-25 .j 1 Zagreb jul. koLX . . tK>0 8*06; f>:B5;t(1'8D JlfiattJiepH- 21 'M •-'d*-. .. f. j- .. -v,..-.- v t -"• iirfejaht-^