Gospodarske stvari. 0 nmetnem gnoju. Maogo se govori ia piše o predaosti umetaega gaojeaja, a. pr. z mavcem, pepeloai, zmleto kostjo itd Nekaterim ae v reanici posreči, da ai s takiia gaojeBjem pridelke čudovito pomaožijo tako, da si deaar, ki so ga izdali za tak gnoj, povraejo dvakrat, trikrat. Drugi pa zopet trdijo, da je deaar, ki se je potrosil za umetBO gaojcaje, popolaem zavržea. Kolikor rodovitaejša je zemlja pri prvi setvi, toliko slabeja je pri aaaledajih. Oboje je leliko resničao Umetai gaoj iBia to lastaost, da budi zemljo k večji delavaoati. Raatliaake snovi, koje ao v zemlji, dajejo raatliaam živež. Pri aavadaem gaojeaju a hlevakim gaojem, te aaovi polagoma dovajajo redilao moč rastliaam; zato oataae zemlja pa tudi dalje rodovitaa, čeravao ae v toliki meri. Umetai gaoj pa zemljo priaili, da mora na enkrat porabiti vae avoje moči. Zato je pa tudi kmalu izpita. Da apozaaš vrcdaost gnoja bodi ai ali hlevakega ali umetnega, poaiiali aasledaje. Hlevaki gaoj je vedao podlaga vaemu drugemu gaojeaju. Ima aamreč v aebi takih tvaria, katere ao za plodovitoat tal aeobhodao potrebae. Tu ao trdai deli, kateri v zernlji gajijo, ter zemljo, kakor drože testo, oživljajo, ogrevajo, ia se aa zadaje aami v rodovitao zemljo apremeaijo. Hlevaki gaoj je torej glavai pogoj poljedelstva Zato pa tudi poljedelatvo ne more obatati brez živiaoreje. Sploh ste ti dve atroki v tako ozki zvezi, da ae more biti druga brez druge. Veadar je pa tudi to reaaica. da umetai gaoj pomaožuje pridelke. Samo na to pride, kako in kje aaj ae rabi. Preaagliti ae tukaj ne amea. Z umetaim gaojem aaj ae gaoji le močna, globoko oraaa ia dobro obdelaaa zemlja. Tej utnetai gaoj ae more izvleče aa eakrat vae redilae moči. Na dalje je treba paziti tudi na kraj, je li auh ia peščea, ali vlažea ia ilovit. Suhim ia peačeaim njivam umetai gaoj malo ugaja, teai bolj pa mokrotai, težki zemlji. Slednjič je pomaiti, da uaietai gaoj le tam pomaga, kjer se obilo hlevakega gaoja porabi. Polje, kojemu bi ae samo z umetaim gnojem atreglo, mora iti v nič. Torej le blevaki gnoj uzdržuje rodovitaoat, umetai jo potem pa poapeauje. Zakaj je pepel tudi dober. Pepel ae zdaj že aploh rabi za gaojeaje travnikov ia pašaikov, ia to ae zastoaj. Za to rabo je boljši, kakor hlevaki gaoj. Pepel, v drobae delce razmlet, tudi kemičao kamlu razpade, razstavi tudi v zemlji razne tvariae ter tako poapeauje rast. Zato ae pokaže dober vapeh aa travaikib kmalu. Maaje pa ae je rabil pepel do aedaj za gaojeaje aadaib drevea. Za to je pepel izvratea. Pepel ima aamreč v aebi dokaj kalija ia foaforove kisliae. To dvoje pa ravao aajbolj vpliva aa raat ia rodovitaost sadaih drevea. Okoli dreveaa ae poauje pepela tako aa široko, kakor daleč veje segajo. Kjer bi ae biio aa škodo drugim raatliaam, naj ae pepel zakoplje precej globoko v zemljo. To aaj ae zgodi v jeaeai. Črez zimo aaj ae redilae moči izlužijo, ter koreaiaam dovedejo. Razumeva ae, da ai vaak pepel eaako koriatea. Najboljši je bakovi ali aploli leaai. Premogov pepel, da ai ga rabiš v trikrat toliki paeri, ae doseže prvega, Muogi Badjarji gnojijo a pepelom sadnemu drevju ia to tudi drugim priporočajo, češ, da pepel veliko pomaga drevesu k rasti ia plodovitosti, aikakor pa mu ae škoduje. Jabelka in njih okovarjenje. Kedar hoče človek, jabelka dolgo ohraniti, da so zdrava ter sočaa, ima z ajimi svoj križ. Rada so gajila ali pa vaušč tako, da aiso za oči. Na Francoskem dela se z ajimi pa takole: Napravi 8e škriaja ali tudi sod, ter aasiplje aa dao 5 cm. aa debelo mavca, aa to pa se d^jo jabelka, zavita vsako posebej v papir tako, da je med njimi aekaj aialega prostora. Na to lego jabelk prisiplje se z aova toliko mavca, kolikor poprej ia potem se položi jabelk tudi aa eno vrsto prav. kakor v prvi legi ia to gre aaprej gori do vrba. Na nje se aasiplje mavca, more biti malo več, kakor poprejšaje krati ia sod ae zadela. Ako 8e potlej vzem6 jabelka, trebajegledati na to, da so oaa, ki še oataaejo, zmirom zakrita z mavcem. Fraacozje bvalijo se radi, da si obranijo na tak aačia jabelka do prihodajega meseca aeptembra popolnem zdrava ia okusaa. Če je to resaica, taka saramba bi pae ne bila po aorcu. Sejmovi. Dne 4. jaauvarija 1888 v Lučaaah in aa Ptuju. Dae 9. jaauvarija v Šmariju ia pri Novi cerkvi.