Leto LXXV., St. 108    V5š^££7ZE!&,m™m LJuMjan*, četrtek 13. maja 1<?4JXXI CeM 50 cent.
URfiDNUTVO IM UFKAVJJ UUKIJ4HA, ZASTOPSTVO na o*ft*ne H Rrmrjovto* UNIO VE PtJBBUOITA IT AJ J ANA &
UM: 11-22, il^i 31-35
COMCKSSIONARIA ESSCL.USTVA por la pobblkrita <fi pwfwi>nra italiana ed mera: UNIONE PT7BBUCITA FT A f JANA S. A-, MILANO
L'eroica lotta
della prima armata
Con intfsmita valore continua a resistere — La proposta avversaria di resa respinta — Zl velrvoD nemiri abbattuti
II Quartiere Generale delle Forze Armate comunica in data di 12 magpio il seguente bollettino nr. 1082:
Schierata anrora sulle posizioni a snd della penisola d i C3 p o Bon raggiunta alla spalTa dalle trnppe awei*sarie prove-nienti dal nord e martellata dall'aviazione la nostra I armata. rontro la quale si sono anehe icri frantumatj sli attarchi dell'otta-va armata britannica. combatte strenua-mente con i suoi reparti italo-srermanici e contrattacca con indomito va'ore.
Una proposta di resa. avanzata da! generale Freiberp. e stata respinta dal generale Messe. comandante della prima armata.
Truppe dell'asse, ultimate le munizioni. hanno dovuto eessare la lotta.
Catania. Maršala, il territorio di Trapa ni e 1'isola di Pantelle-ria sono ^tate bombardate da formazioni di quadrimotori: notevoli danni a Catania   e Maršala.
CoTpiti da| tjro delle batteric cotraeree otto vel? vol i precipHavano in mare; due a snd di Catania. uno a M a z z a r a del Vali o (Trppani) e cinque a Pan-telleria; altri 14 apparecchi risultano abbattuti in đnelli aerei: nove dalla eaccia germanica e cinque da nostri ra cei a tori.
Le vittime finora accertate delle incur-n.onj indicate nd boliettino odierno ascen-dono a 150 morti e 300 feriti a Catania, quelle fra la popolazione di Pa'ermo. per il bombardamento del siorno 9 sono saliti a 210 morti e *21 feriti
Le d i visi oni injrlesi e americani ebe. dopo
10 M on d amen U del set tore settentrionale
del fronte tunisino, si sono spinte suHe strade e sulle ptste verso sud per sffrnttare
11 sueeesso e eoncludere veloeemente. la campacna africana hanno n rta to aneora ona volta in un areanita resistenza contro la quale si sono infranti finora tutti gl» vforzi: E la pr»ma armata tta.lia.na rhc lecesa   di   inflevibile   spirito eombattivo
dal generale Messe Me comandante fino airuitino f--n;e Mirnnamente lotta. Ser-
nti su r"ovr pofilJLfuuI, aninriat? rtalla sola ard^nte vc''^t;. r*'. •> re=;«st**re fino all*nlti-ma cartticcia i corohatteoti della Lihia, del Mareth. ririrAkkani d: T^brima; i combattenti che hanno pM* volte arrestata e esaorita Fo*tava armat« di Mnntgrotnerv banro inflessihilmente deeiso di rontrasta-re fieramente al nemieo: fino in fondo. riiltjmo snecesso. L'avversario ha gia in-viato par'amentari ađ offrire la resa. I parlamenta ri sono ritornatj alle loro linee re-tando il fiero diniego«. L'armata, isolata dal mare sen za comnnicazioni con srli altri contri di resistenza. naeorto di munizioni e di viveri — con acqua scarsa — ricca solo di volonta e di vi trn mil i tare ha dato la dccr»n ri^posta: resistenza ad oltranza. I soldat' d«"* prima armata oggi eombat-tono Pestregrm hattaglin ouella de'1'onore. la battaglia che non difende citta alture o fortezze. ma difende le eroiche tradizioni sruerriere della nostra Italia. I combattenti doPa prima armata offrono sopratiittn con sublime dedizione 1'ultimo tributo della fe-delta i tal i ana all'Africa: lasciano sul suolo sacro a i nostri destini jI cmento pegno del loro sanuuge generoso; arra si cura defl'im-maneabile ritorno.
Iz „Određbenega lista" PNF
Izmenjane straže
Slavno padli hi erar lil — Imenovanje zveznili Novi predsednik Dopolavora — Obred pri izmenjavi
vojaško hrabrost, doktor pravu in gospodarskih ved, bivši zvezni podtajnik.
V Vercelliju Ch»ar4ssimo Quaglio, rojen v San Urbano d'Este leta 1908, prostovoljno v španski vojni, kjer je bil ranjen, prostovoljec v sedanji vojni, odlikovan z dvema bronastima kolajnama za vojaško hrabrost, bivši zveznj tajnik v Ragusi, doktor prava in gospodarskih ter sindikalnih ved.
V Rimu Aleksandro Katti, rojen T Neaplju L 1905., vpisan v stranko od leta 1920.. skvadrist, prostovoljec v Italijanski Vzhodni Afriki in v sedanji vojni, odlikovan s srebrno kolajno za vojaško hrabrost, sedanji zvezi inspektor v Rimu, doktor medicine,
V Bresciji Vittore Tattara, rojen v Bas-sano Grappa leta 1897. Vpisan v PNF od leta 1920., ranjen fašist, bojevnik v vojni 1915-18, prostovoljec v sedanji vojni, odvetnik.
V Reggio Calabria Alberto Zaceherini, rojen w Casola Valsenio leta 1896., vpisan v PNF od 4. 12. 1920, skvadrist, prostovoljec v Italijanski Vzhodni Afriki v Španiji in v sedanji vojni, odlikovan z dvema srebrnima kolajnama in tremi bronastimi kolajnami za vojaško hrabrost, bivši podšef štaba GTLa.
Premeščeni so zvezni tajniki Dima-reia-no Ermanno iz AgTigenta v Rieti, C»n. drini Mario iz Catanzara v Agrigento, Saltamacchia Giuseppe Iz Matere v ESnno, Paseotto Ardnino iz Reggio Calabrije v Brindisi, Rotoli TJbaido iz Cosenze v VI« terLo, Ercolani Alceo iz Rietija v Cosen, zo. B»raccn Francesoo Marta iz Oorfuja v Catanzaro. BenagK Nieota iz Pole V Corfu, Romano Attflio iz Brin 'isija v Alossandrijo. Piva Gustavo iz Benetk v Polo AIbrnno Mario iz Viterbe v Si eno, Gaz za no Lnigi Italo iz Pise v Imperio, Filippi DOmenico iz Imperie v Ptso, Cola Martino Mario iz Enne v Matero.
Imenovan je za predsednika OND Mano Collesanti, sedanji zvezni tajnik v Rimu, namesto Oina Gusattija Bonsembian-teja, ki je imenovan za podpredsednika korporacije za gostinstvo. Za predsednika ustanove za matere in otrotoe je imenovan Serglo Nannini namesto Alessandra Front oni ja.
Predsednilc Narodnega
Rim, 12. maja. s. : Odredbeni list« PNF objavlja:
V izvrševanju s\*oje dolžnosti Italijanov in fašistov so junaško padli v borbi Giuseppe Avenanti, prefekt Ki^aljevine, ranjeni skvadrist, bivši zvezni tajnik; Gino Fanutti, šef gla\Tiega stana z\-eznoga poveljništva GILa v Aosti; Giuseppe Florani, zvezni inspektor iz Trenta; Alf »ero Mattoceia, član direktorija fašija v Roccamassimi; Giovan-ni Liocateili, šef skupine fašija v Grassubiju iBergamo).
Stranka kateri so zvesto in pošteno služili, dvig*a prapore v ponosni poklon na njih spomin.
Izmenjava straže se ne bo več vršila v gledališčih in zveznih dvoranah ob navzočnosti zastopnikov oblasti. Izmenjava straže se bo izvršila prei svetiščem padlih. Na-vzočni bodo: prefekt, zvezni direktorij, direktorij fašija, en zastopnik družin padlih fašistov, en zastopnik diiižin padlih v vojni, pohabljenci in ranjenci ter oddelek oobnar-jev GILa. Pred to postrojitvijo in sredi nje bo odhajajoči zvezni tajnik, ki bo pozdravil Duceja, izročil novemu zveznemu tajniku svoje posle. Novi zvezni tajnik bo sprejel posle ter bo ponovno pozdravil Duceja. Oba zvezna tajnika bosta položila lovor je v venec prei svetišče. Poklonitev bo spremljalo bobnanje. Izrečen ne bo noben govor.
Imenovanje zveznih tajnikov
Imenovani so za zvezne tajnike v Milanu An toni o \ghemo iz Visceglia, rojen 1903, vpisan v PNF od 30. 3. 1919, skvadrist, član direktorija fašija v Milanu, podtajnik fašističnih sindikatov v Milanu, generalni tajnik zveze poljedelskih devalcev v Milanu, poročnik bersaljerov. prostovoljec v Italijanski Vzhodni Afriki in v sedanji vojni Odlikovan za vojaško hrabrost in član narodnega direktorija.
Za zveznega podtajnika v Milanu Gul*3-jio Magnoni, rojen v Milanu leta 1915, vpisan v PNF od leta 1937. prihajajoč iz mladinskih organizacij, vojnj prostovoljec v Severni Afriki, ranjen pohahljenec in vojni invalid, odlikovan s srebrno kolajno za vojaško hrabrost, doktor političnih ved in bivši narodni inspektor GUFa.
V Benetkah Alessandro BOtiamici, ro;en v Albaredo d'Adige leta 1903. vpisin v Stranko od 1. 1920, skvadrst, major bersaljerov. prostovoljec v italijanski Vzhodni Afriki, bivši zvezni tajnik v Veroni in bivši generalni podpoveljnik GILa, insnektor PNF.
V Goriziji Anton i o Deste, rojen v Trstu 1909, vpisan v PNF od 23. 3. 1928. prihajajoč iz mladinskih organizacij, vojni prostovoljec v španij' in v sedanji vojni, odlikovan z bronasto kolajno za vojaško hrabrost, doktor gospodarskih in trgovinskih ved. bivši podtajnik GUFa.
V Siracusi GiangiacOmO FOgaccia, rojen v Milanu leta 1899, vpisan v PNF od 23. 8. 1922. skvadrisi. konzul Milice, bojevnik v vojni 1915—-918 in v sedanji vojni, biv-Si zvezni t?»inik v M;surati in Novari ter komisar fašija nn KTrfu.
V B?neventu Enrico MarinaTo, rojen v Beneventu leta 1896. vpsan v PNF od 11 10. 1922, višji oficir Kr vojske in MtUce,
bojevnik v vojni 1915—1918 in v sedanji vojni,  odlikovan  z ^1 verna   bron-astima ko-
fejnama. in zdvema vojnima križema 2a
pohabljencev in civilnih tavafidav
Rim, 12. maja. s. Za predsednika Narodnega združenja družin padlih, pohabljencev in civilnih invalidov zaradi sovražne letal* sko-pomorske akcije, je bil izvoljen skvadrist odvetnik Marto Camardena is Neaplja. Med zadnjimi napadi na Neapeli je izgubil ženo in je bil hudo ranjen pod ruševinami, izpod katerih so ga s težavo rešili. Imel je razne položaje v organizacijah Stranke.
Izmenjana straža v
Pariz, 12. maja, . Ob navzočr^sti general-nega konzula Italije je bila izmenjana straža v tajništvu p*n£ke<*a fašija. Tovariš Vencenzo Buzzi. Iri )e hn\ fm eno van za to mik* fašija ▼
MarseiUu je izročil pode BanatnoBiiiatu Erne-stu Marchiami. mBpdiloiju fašjev ▼ Franciji.
kijbo začasno prevzel posle tajnika peiBkcga
fašija,
JUNAŠKA BORBA PRVE ARMADE
nezlomljivo hrabrostjo se bori dalje — Odklonjen sovražni predlog za predajo — 22 sovražnih letal sestreljenih
Minister Acer bo na obisku v Berlinu
Glavni stan   italijanskih Oboroženih sil
je objavil danes naslednje 1082. vojno poročalo:
Zbrana še vedno na postojankah na južnem delu polotoka Cap Bon, napadana za hrbtom od sovražnih čet, prihajajočih s severa ter obstreljevana od sovražnega letalstva, se naša I. armija, ob kateri so se tudi včeraj zlomili napadi britanske 8 armije, vztrajno bojuje s svojimi italijansko-nemškimi oddelki ter vrsi protinapade * neukroćeno hrabrostjo. Predlog za predajo, ki ga je poslal general Freiberg, je general Messf, poveljnik I- armije, odklonil.
Ćete Osi, ki so porabile vse svoje strelivo, so morale končati borbo.
Catanijo Maršal«, okohs mesta Trapa-nio ter otok Pantellerijo so obstreljevali oddelki šttrimotornikov. Znatna škoda v Cataniji in Maršali.
Osem sovražnikovih letal, ki jih je zadelo protiletalsko topništvo, se je zrušilo v morje; dve na jugu Catanije, eno v Mazza-ri del Vallo (Trapani), pet pa ob PanteUe-riji. Drugih 14 letal je bilo sestreljenih v letalskih dvobojih; 9 so jih sestrelili nemški, 5 pa naši lovci.
a
Število žrtev letalskih napadov, omenjenih v današnjem vojnem poročilu, se je dvignilo na 150 mrtvih in 300 ranjenih v Cataniji, med prebivalstvom Palerma pa na 210 mrtvih in 421 ranjenih po obstreljevanju z dne 9. t. m.
Angleške in ameriške divizije, ki so ob prodoru severnega odseka tunlške fronU* prodirale do cestah m potih proti jugu, da bi izkoristile uspeh in naglo zaključile bitko v Afriki, so še enkrat zadele ob žilav odpor, ob katerem so se doslej zlomila vsa. sovražna prizadevanja.
Italijanska 1. armija, prežeta z neuklonljivim borbenim duhom, ki preveva vse od generala Messe, n jene s; a poveljnika, do zadnjega pešca se junaško bori dalje. Zaprti na novih postojankah in prežeti z edino željo, da se upirajo do zadnje krogle, so se bojevniki Libije, Maretha, Akkarita in Ta-krume bojevniki ki so večkrat ustavili m izčrpali 8. armado Montgomeryjevo, odločni, da nudijo sovražniku ponosen odpor do konca, do poslednjega uspeba.
Nasprotnik je že poslal parlamentarce s ponudbo za predajo, toda ti so se vrnili v svoje črte. noseč ponosno odklonitev. — Armija, odrezana od morja, bre/ zveze z drugrimi središči odpora, ob pomanjkanju streliva, živil in vode. je polna samovolje in vojaške vrline. Dala je vreden odgovor: odpor do zadnjega diha.
Vojaki I. armije danes bijejo zadnjo bitko. To je bitka za čast, bitka, ki ne brani mest, višin ali trdnjav, marveč junaška bojna izročila naše Italije. Borci I. armije doprinaša.io predvsem z najglobljo vdanostjo zadnji dokaz italijanske zvestobe v Afriki: na tleh ki so posvečena po naših usodah, zapuščajo krvavo poroštvo svoje plemenite krvi, zagotavljajoč, da se bodo prav gotovo vrnili.
„Zelo kasna in zelo draga zmaga"
orano priznanje angleškega Usta
Mouakovo, 12. maja s. r-Abendzeitung-' ugotavlja, da se italijansko-nemške čete junaško upirajo v Tunisu do zadnjega naboja, in ne pišejo samo čudovite strani zgodovine, temveč opravljajo tudi prvenstveno važno strateško nalogo. Njih odpor, ki je trajal 6 dolgih mesecev, je povzročil, da je sovražnik izgubil dragocen čas. To je nepopravljiva izguba, katere odločilne važnosti so se zavedli tudi naši sovražniki, kakor kaže komentar angleškega list>. >Observer«. Ta list trdi, d» je zmaga v Tunisu -zelo kasna in zelo draga zmagac Zakasnela zmaga pomeni zgrešeno zmago, kajti čas je odločilne važnosti v vseh vojnih dogodkih. Drago plačana zmaga pomeni Pirovo zmago, katere hude izgube niso v razmerju z dokseženirni uspehi.
K temu dodaja Ust. d aje Os utegnila medtem, ko so bile znatne sovražne sile — najboljše, s katerimi so razpolagali Anglosasi — u klen jene v Tunisu, pripraviti in vzporediti najbolj učinkovite protiukrepe. Pomen tuniške vojne sta italijanski in nemški narod doumela. Ta dva naroda vesta, da je treba v vojni tako gigantskega pomena pretrpeti včasih tudi zelo hude udarce. Narodi, ki tega niso sposobni, nimajo pravice sodelovati pri velikih odločitvah na našem svetu. Da to znajo, so posebno dokazali naši zavezniki Italijani, ko se v sličnih položajih vedno ozre jo na klasične zgodovinske dogodke in znova potrdijo stoično hladnokrvnost spričo vseh udarcev usode. Prav ta sposobnost boriti se neupogljivo za zmago navzlic dobljenim udarcem, odlikuje narode, ki streme po položaju prvega reda na svetu.
Madrid. 11. maja s. Malo zgledov tako zvi-šenega junaštva je zabeležit' v zgodovini, piše
T »ABC« glede na srditi odpor italijansko-nem-j ških čet, ki se še naprej borijo potem, ko so branile v Tunisu hi^o za hišo, s sovražnikom ki je močnejši po številu in orožju. List nato poudarja, kako čudovita je morala italijanskc-i ga naroda, ki občuduje svoje junake v Tunisu, kateri so ponovili junaška dejanja izpred Am-be Alage. Giarabuba in GGndarja in kalijo orožje in duha za nove železne borbe, odločeni boriti se do končne zmage.
»Arriba« piše, da je samo velika številčna premoč Anglosasov obvladala junaštvo čet Os: in spretnost njihovih poveljnikov Os v Afriki ni bila premagana. Italijanski narod čaka na povratek, prepričan o tej veliki resnici
Madrid, 12. maja. s. Ves španski tisk z živo pozornostjo zasleduje slavne dogodke v borbi za Tunis in izraža svojo vzajemnost a junašknmi italijanskimi borci, ki jim posveča svoje prisrčne komentarje. Listi soglasno poudarjajo, da Italija ni premagana in da bi sovražnik nikoli ne bil kos italjanskim četam, ako bi ne imel silovite številčne premoči. Dočim se italijanski vojaki še vedno bore do zadnje krogle na afriških tleh. se Italija s ponosom srx>rninja, da bodo v Tomiziji, v Libiji, v Abesiniji, v Somaliji in v Eritreji ostali neizbrisni globoki sledovi italijanskega dela in omike. Listi podcrtavaj o. da Italija v Afriki ni iskala enostavne zadostitve želji po političnem gospostvu, marveč le rešitve svojega demografskega vprašanja.
Počastitev 1. armade po radiu
Rim, 13. maja. s. Drevi ob 21. bodo postaje EIARja oddajale poseben, junaški prvi armadi posvečen program.
Bcrlin, 12. maja. s. Te dni se je mudil ▼ Berlinu minister Giacomo Acerbo ter se udeležil v svojstvu predsednka mednarodnega poljedelskega zavoda 7. zasedanja mednarodnega sredsča za gozdarstvo. Zasedanja so se udeležile delegacije !?itevilnin drugih evropskih držav.
Med svojim bivanjem v nemškem glavnem mestu se je minister ra_zgovaa-jal s finančni m mini sirom Schuerin von Croasi-£hom, z nemškim gospodarskim ministrom Funk.»m, z državnim podtajnikom zunanjega ministrstva von Steengraehtom in s podtajnikom poljedelskega ministrstva Backe-jom.
Dvajset let železniške Milice
Kini, 12. maja. s. železniška Milica je davi preslavila 201etnico svoje ustanovitve, kj je 20-letnica neprekinjenega discipliniranega in tihega žrtvovanja |>olncga dela. Ob tej priliki so se zbrali v Rimu prapori železniških legij, ki so bili sprejeti g predpisanimi častmi. Minister za promet in šef glavnega stana Milice sta pregledala na trgu Adolfa Hitlerja legijo in kohorto stičnih žclzničarjev in izpričala popolno vzajemnost med delavci in borci Italijo v tem zgodovinskem trenutku. Vojaški kaplan je opravil mašo zadušnico za pad*^ pod zastavami.
Po izročilu odlikovanj za vojaško in civilno hrabrost ju zaslužnih izpričeval z nav-_ l. lami ustanove »Luig: Razza<: so oficirji odšli k poveljniku Milic«* ter se poklonili v svetišču padlih legionarjev. General Galbiati j:; nato sklical k raportu poveljnika legije in službene šefe železnice, katerim je izrazil svoje popolno zadovoljstvo spričo mogočnega dela, kj je bio opravljeno v preteklem dvanajstletju. Dal je navodila za bodoče delovanje in izjavil, da je prepričan, da bo vera legionarjev v vsaki okoliščini odločilen čin'telj. Raport se je zaključil s pozdravom Duceja. Ob 13.5o je poveljnik specialne Ivliliee general Raf-
'faldi po radiu pozdravil vse železniške črno srajce.
Obletnica smrti Ducejevega mušketirja
Rim, 12. mala. s. V kripti padlih v Mag-nanapoliju je bila proslavljena pod pokroviteljstvom poveljništva Ducejevih mušketirjev obletnica smrti dr. Eriberta Lorenzcš:-tija, kapitana sardinskih grenadirjciv in Ducejevega mušketirja. Smrt kapitana L/oran-zettija globoko obžalujejo njegove starešine in tovariši ter prijatelji zaradi izrednih kreposti duha in srca, ki jih je pokojnik imel. Boreč se na vzhodni fronti in na Balkanu, je bil vedno in povsod najčistejši zgled predanosti domovini in dolžnosti, kar je v vseh ''zbudilo čustvo globokega prijateljstva do pokojnika
Generalni direktor DNB v Rimu
Rim, 12. maja s. V Rim je prispel generalni direktor nemške poluradne agencije dr. Albrecht. Davi je obiskal agencijo Štefani in navezal srke s predsednikom in direktorjem, s katerima se je razgovarjal o vprašanjih, dčočih se sodelovanja med o-bena ustanovama. V prihodnjih dneh bo imel številne razgovore z voditelji novinarstva.
Krajevni boji na vzhodu
Razbiti sovražni sunki pri Lisičansku — Nemški protinapadi na vzhodu kubanskega mostišča
Iz Hitlerjevega glavnega stana, 12. maja. Vrhovno poveljmštvo nemške vojske je objavilo danes naslednje poročilo:
V Tunisa se nemško-italijanske čete bore v gorah na obeh straneh Zaghouna z zadnjo odločnostjo proti sovražniku, ki napada od vseh strani z najmočnejšimi silami. Sovražnikovi napadi so bili deloma v protinapadih zavrnjeni z golim orožjem. Vse pozive za predajo so oddelki, ki še imajo municijo in prehrano, doslej odklonili.
Na vzhodni fronti je potekel dan razen krajevnega bojnega delovanja ob kubanskem mostišču in na prostoru pri Lisičansku v splošnem mirno. Letalstvo je podnevi in ponoči z močnimi silami obstreljevalo Izhodiščne postojanke, sovražnikove čete ter letalska oporišča in železniške cilje.
Na obalnem področju Sicilije so sestrelili nemški In italijanski lovci ter protiletalsko topništvo 22 sovražnih letal.
Pri presenetljivem dnevnem letalskem napada iz nizke višine na pristaniško mesto Great Tarmonth na vzhodni obali Anglije so bOa dosežena znatna razdejanja. Pogre-eno lastno letalo.
12. maja. s. Po dosedanjih vesteh je sovjetsko letalstvo včeraj izgubilo 38 letal.
Berlin, 12. maje s. Na vsej \zhodni fronti je včerajšnji dan z izjemo nekaterih krajevnh napadov ob Kubanu potekel razmeroma mirno. Bili 90 lahki spopadi v odseku Lisičanska. V vzhodnem odseku kubanskega mostišča so nemške čete izvedle krajevne napade, ki so zaposlili sovražnika -v moei bataljonov. V odseku severno
Od Lisičanska so boljševika nato izvedli več ofenzivnih sunkov z znataimi silami
pletene v hude obrambne napade. Navzlic številnim baterijam, kn so podpirale napade, so se ofenzivni sunki sovražnjka razbil-; ob -rditem nemškem odooru
Aktivnost nemškega letalstva
BerUn, 12. maja s. Eskadre nemških bojnih letal so tudi včerai razbijale jn obstreljevale s strojnicami sovjetske divizije ob kubanskem mostišču. Sovražnik je utrpel najhujše izgube. Močne skupine nemškega letalstva so nadalje bombardirale rxxinevi in ponoči zbirališča čet na vzhodnem odseku in so izvedle operacije protj letališčem in železniškim križiščem.
Nova albanska vlada
Proglas Kr. namestnika albanskemu narodu
Tirana, 12. maja, s. Namestnik Kralja je po odobritvi Kralja in Cesarja poveril Eksc. Bkremu Ldbohovi sestavo nove vlade, ki se je takole sestavila:
Predsednik ministrskega sveta in začasni tajnik PDFa Ekrem Libohova.
Začasni minister za pravosodje in prosve-to Anton Cosmac.
Notranji minister Kol Bib Mirakaj.
Finančni minisetr Anton Beca.
Minister za javna dela in podpredsednik ministrskega sveta Ilija Agushi.
Začasni minister za industrijo, trgovino in gozdove Nexhib Ba sha.
Minister za ljudsko kulturo Hilmi Luca.
Danes popoldne so Eksc. Libohova in novi ministri prisegli Kraljevemu namestniku.
Eksc. Patriani je izdal naslednjo poslanico:
Albanski narod! Nj. Vel. Kralj in Cesar je imenoval novo vlado, ki bo morala rešiti vprašanja vašesra življenja, ki je zaradi vojne postalo težavnejše in zambtanejše. Povem ji je nalogo, da zagotovi Albaniji red, mir m pravico, da prepreči spekulacije, da skrbi za učitelje, uradnike in vse tiste,
ki delajo za domovino Vsi morate sodelovati s to vlado, ki hoče samo uspe vanje in veličino Albange. Vlada Una UkS£ —fjjtj
neupogljivo proti vsakomur, ki bi deloval proti njeni visoki nalogi.
List »Tomori-, ki je izSei v posebni izdaji, objavlja z največjim poudarkom poslanico Kr. namestnika albanskemu narodu in seznam novih članov vlade. Albanska brzojavna agencija posveča dogodku poročilo, v katerem je rečeno:
Ekrem Libohova je sestavil svojo drugo vlado, peto vlado unije. Važnost in posebni pomen tega ministrstva izhaja iz besed poslanice Kr. namestnika, ki je vlado predstavila narodu. To so vsi dobro poznani in izkušeni možje, katere je Libohova izbral za svoje sodelavce pri izvrševanju nelahke naloge, katero je prevzel v službi države tn ideje. Libohova je stvaren in moder -patriot, zvest nož in se je hotel naravno obdati z možmi, ki so. kakor on. modri in prežeti s stvarnostjo tn zvestobo. Njih imena so jamstvo za
odkrito in pošteno politiko, to je pa izredno važno v trenutku, ko stopa vojna v izredno kočljivo in morda odločilno fazo ter zahteva, da -o na mestih najvišje odgovornosti, na vodstvu držaje   cnebe, la
verujejo v unijo in novo Evropo ter SO pripravljeni    slediti    domovini in skupni
stvari novega reda z vso odtočno«*}*,
Stran 2
»S COVENSR1    M A K O D«   Četrtek, 13. maja 1943-XXT.
Stw. 103
Sprememba predpisov za izpite
na srednjih šalah pokrajine
Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino na podstavi ćltna 3. kr. ukaza z dne X maja 1°41-
XIX. ^t. 291, glede na svoje naredbe z dne 23.
maja  1942-XX. št. 101, z dne 1. junija 1°42-
XX. št 105. z dne 20. avgusta l°42-XX. 8t 161. z dne 17. septembra 1942=XX. ;t 176 in z dne 16. januarja 1943-XXI. št 9, glede na veljajoče 1: VChc jugoslovanske države o ;zpitih na srednjih <o!ah pokrajine in smatrajoč za potrebna s spremembo veljavnih predpisov urediti to snov skladno s sedanjimi zahtevami javnega šolstva, odreja:
(''alt, 1. Predpisi za izpite na srednjih šolah, izdani z nartdbo št. 105 z dne 1. junija 1942-XX. se takole spreminjajo in dopolnjujejo.
Člen 2. Število komisij za višji zrelostni in diplomski izpit, kakor tudi sedež izpitov, določi Visoki komisar z odlokom.
Izpitne konrsije. izvzem;i predsednika, ime* nuic šolski komisar pri Viscktm komisariatu.
t~:!en 3. Za gimnazijski sprejemni izpit se dovoljujeta dva roka. eden ob pnčetku, drugi pa cb koncu poletnih poćitn'c. po kandidatovi izbiri.
V-vU^nje sc opravljajo pri teh izpitih po učnem načrtu, določenem za četrti razred ljudskih šot
Narančntj^e določbe za ta izpit izda Visoki komisar z odlokom.
Člen 4. Tri ustni skušnji izpita 'z italijan-ščine ni upnrab'iari s'stcma listkov -n žreba
Člen 5. Kandidati, ki bi zbog ugotovljenih vzrokov v£je sile ne mogli izpita pričeti ali
k, v pr\c:n  r.;ku. ;ja smejo opravljati
v jesenskem roku.
Člen 6. V7 šolskem letu 1942/43 je prehodno uporabljati predpise naslednjih členov.
člen 7. Pomena izk;^:va pri izpitu iz italijanščine se>toji iz svobodne obnove sestavka ali berila, ki ga prebere izpra;evatelj.
Člen 8. Vpisani učenci, ki iz vzrokov dokazane višje sile niso mogli začeti obiskovati šole ali ki jih zaradi odsotnosti iz takega vzro* ka ni mogoče oceniti, smejo opravljati izpite-določtne za njih razred, v poletnem roku. na gimnazijah pa se štejejo povsem za privatiste.
Glede teh kandidatov veljajo Šolnina in izpitne takse, ki veljajo za redne učence.
Člen 9. Kandidati, ki so st udeležili izpitov v izrednih rokih iz člena 5. naredbe št. 161 z dne 20. avgusta 1942-XX in iz člena 2. naredbe št. o z dne 16. januarja 1°43-XXI pa jim je bil dovoljen popravni izpit, lahko opravljajo izpit v poletnem roku šolskega leta 1942/43.
Člen 10 V razredih, ki se končujejo z zaključnim izpitom kakršne koli vrste, se konča pouk 12. junija.
Določba prednjega odstavka ne velja za I žensko realno gimnazijo v Ljubljani in za realno gimnazijo v Kočevju.
Člen 11. Glede ljudskih šol določi Visoki komisar konec pouka za vsak primer posebej z odlokom.
Člen 12.  Ta naredba, s katero se razveljavi Ijajo vse druge njej nasprotujoče in z njo ne združljive določbe, stopi v veljavo z objavo v Službenem  listu  73  Liubliansko pokrajino. Ljubljana dne 8 maja 1(MVXXI Visoki komisar za LiubTinnsko p< krajino: Emilio Grazieli
Večsff ari! v frančiškanski dverani
Nastopila sta z uspeh cm Ada Auersperg in tenorist
Tibcr Egressy
Ljubljana. 13. maja.
2c nekaj č3sa se mudi v Ljubljani budimpeštanski tenorist Tibor E g r e s s y. Gostoval je v vlogi Pinkertona v Puccinijevj operi • Madamc Butterflv* na olru ljubljanske Opere ter je o njegovem uspehu naše časopisje že poročalo. Svoje bivanje v Ljubljani je uporabil tudi za spoznavanje našega glasbenega življenja in naše pevske kulture; zsto nas je prijetno presenetil s slovensko pesmijo, ki jo je nepričakovano dodaj po drugi t<»čki pi-vega dela. Spretno je organiziral snočnji vokalni koncert v Frančiškanski dvorani, ki je privabil še dokaj številno občinstvo, ki je dvorano dobro zasedlo. Po-Egrrssvja je nastopila tudi mlada, nadarjena sopr^nistka Ada Auerspergova, ki se je prvič predstavila ljubljanskim poslušalcem na koncertnem večeru.
Koncertni spored je vseboval enajst arij in dvospevov. Razen tega je dodal Egressv v drugem delu še slavno arijo yženska le vara nas« iz Verdijevega »Rigoletta<. Oba .solista sta nastopila izmenično, vendar pa je bil nedvomni nosilec nelahkega sporeda tenorist T. Egressv/, ki je odpel svoje arije v italijanščini, izvzemši T>Legendo<c iz Wag-nerjevoga ^Lohengrina«, ki jo je zapel v nemščini, ter 3 Cvetlično romancoc iz Bize-tove opere ^Carmen«, ki jo je po lajal v francoščini. Nedvomno najmočnejši uspeh je žel z arijo >Preko cvetnih poljan« iz Boitovcga Mcfistofelac, s ^Skrivnostnimi harmonijami v: iz Puccinijeve VIVsce« in s ^Fridcrikovo tožbo« iz »L'Arlesiane«.
Ada Auerspergova je odpela slovito arijo 1 Daleč prek obzorja <  (Butterfly) v
slovenskem, arijo "*Oj zbogom preteklost« (Traviata) v italijanskem, arijo »Me kličejo Mirni - v slovenskem besedilu, oba dvo-speva (Butterfly prvo dejanje, La Boheme prvo dejanje) skupno z Egressvjem v italijanskem tekstu
Tibcr Egressv poje z zanosom, občutjem in čustvenostjo. Njegov prožn1, lirični, svetu tenor se zdi na;:bclj poln, najbolj prečiščen in najbolj blagozvoCen v zmernih višinah. Nekoliko pomanjkljiva glasovna razsežnost se dopolnjuje z vzorno šelanim. bel-kantistično negovanim, g'bko prelivajočim se tenorjem. O'bč nstvo mu jc izražalo toplo priznanje.
Ada Aueisnongova razpolaga s- precej prodornim glasov nim materialom, ki kaže tu pa tam rahle dramatične nastavke. Njen sopran je skrbno oblikovan in se najbolj blagoglasno edirža v srednjih in zmernejših višjih legah. V krainih višinah kaze še neko togost, ki jo pa bo s smotrnim na-daljnim šolanjem ter izpopolnjevanjem lahko odstranila. Najbolj prisrčno in občutno nam je zapela ar1'jo »Daleč prek obzorja t. V obeh dvospevih se je njen sopran naj-skladneje usoglašal z Egressvjevim tenorjem predvsem v credmph in zmernih višjih legah.
Nastop cbeh solistov je žel navzlic nekaterim pomanjkljivostim, s katerimi je treba računati pri vseh sličnih koncertih, lep uspeh. Občinstvo ni štedllo z izpodbudnim ploskanjem. Oba pevca je spremljala na klavirju prof. B i z j a k o v a. ki je tu;li topot izpričala svojo preizkušeno spremi je-calno prakso. Vsi trije so prejeli lepe šopke.
Ez pokrajine Trieste
— Zvezni tajnik na Carsu. Triestinskl Zvezni tajnik je nadziral te dni delovanje fašijev v Postumiji. Studenu in S. Pietru
del Carso.
Ogrski pianist v Triestu. Te dni koncer-
tira v veliki avli ti iestinskega Dantejevega liceja odlični ogrski pianist Jure von Vasar-helyi, ki bo pivič nastopil v Italiji. Na sporedu so Bachova Tcccata in Fuga, Haydno_ va Sonata, razen tega še skladbe Beethovna, Chopina, Kodalyja, Bartoka, Liszta in \Yalzcrja.
— Predavanje o ogrskih narodnih spevih. Na pobudo triestinskega krožka združenja fašističnih d.plomiranih ter promo-viranih žena in ob sodelovanju medpokra-jinskega faš. sindikata avtorjev ter pisateljev predava te dni v Triestu lektor ogrskega ježka na triestinski univerzi prof. Kal man Ternay o ogrskih narodnih spevih. Predavatelj je znan po svojih številnih, odličnih prevodiu d'Anunzijevih del.
— Skupina Linchi v Politeama Kossetti.
Te dni nastopa na odru Politeana Rossetti znana skupina,  ki  jo vodi   Jurij Linchi.
Sodelujejo simfonični orkester, kvartet Astra, sestre Fiorenza, pevka Ana Parisi ter balet Vilma.
— Ponesrečenci. 33-letni Avrelij Galli-nacci iz S. Rocca s-; je pri padcu s kolesa pri kraju Punta Grossa poškodoval glavo. Po obrazu se je pobil pri padcu z neke skale 19-letni dijak Atilij Zadeo. Avto je povozil v ulici Carducci 35-letnega delavca Jvsipa Sassa. ki ima poškodbe po vsem telesu. Na desni nogi se jo ranila 43-letna gospodinja Viktorija Zuccol; s trga Perug-gino 3. Devetletna Irma Zecchin iz ulice Paudares št. 17 je padla tako nesrečno na tla. da je obležala z občutnimi poškodbami. Na desnici ima poškodbe 12-letni Lu-cifan Zattara iz ulice Settefontane 21, ki je padel na trgu Goldon: s tramvaja. 38-letni Rihard Krovatin iz Castagnetta je padel s konja. Ima poškodbe po vsem telesu. Vsi ponesrečenci so bili prepeljani v triestinsko bolnišnico.
Ljudsko gibanje. Dne 8. m sja je bilo v Triestu deset rojstev, osem smrtnih primerov in štiri poroke.
— Ljudsko gibanje. Dne 11. maja je bilo v Triestu 11 roj?tev, devet smrtnih primerov in Sest porok.
Proslava 18. obletnice Dopola vora
Dne 4. t. m. je bila v dvorani kina ^loge« proslava 18. obletnice ustanovitve Dopolavora. l:i jo je priredil Pokrajinski Dopola voro  s   sodelovanjem železničarskega
Dopolavora. Prcslavi so predsedovali cemm. Covcne kot zastopnik Eksc. Visckega komisarja, general Fava kot zastopnik poveljnika XI. armijskoga zbora ter zvezni podtajnik Sellcni kot zastopnik Zveznega tajnika. Prireditvi so razen tega prisostvovale še naslednje osebnosti: nemški konzul dr. Muller, hrvatski konzul prof. Salih Ba-ljič. piedatojn.k železniške delegacije comm. Ro.Ui, ravnatelj železniške direkcije inž. Kavčič, poveljnik železniške milice sen. De Felice, poveljnik vojnega okrožja major Minucc;, direktor ElARja dr. Madori, zaupnik CONI-a comm. Buratti. zaupnika Visokega komisarijata za železniške organizacije inž. Sarti in g. Bonetti. predseč.n-k Udruženja železničarjev v Ljubljani inž. Leben in mnogi drugi civilni in vojaški funkcijo narji.
Došle osebnosti sta sprejemala tajnik Pokrajinskega Dopolavora dr. Luccesi in predsednik železničarskega Dopolavora inženir Guerra. Predstava se je začela z državno himno, nakar je inž. Guerra kratko orisal delovanje organizacije v zadnjih 18 letih njenega življenja, na glasujoč zlasti naloge, ki jih je Dopolavoro prevzel v seianjem trdem vojnem času. Govor je zaključil s priznanjem vojski in civilnemu prebivalstvu, ki se oba žilavo borita za bodočnost naroda. Govoru je sledil izbrani glasbeni program, ki so ga vsi navzoči iskreno odobravali. Proslava se je zaključila s predvajanjem dnevnega filma. Izzvala je splošno navdušenje občinstva in je žela tudi iskreno priznanje oblasti.
Pri tej priliki se izraža ponovna pohvala železničarskemu Dopolavoru, ki z neutrudno marljivostjo vrši svoje podporno, kulturno in plemenito prizadevanje v prid svojih članov.
ProS. Ca lvL, novi predsednik
Zavs&a za italijansko kulturo
I^a predlog Eksc. Vesokega komisarja in Zveznega tajnika je predsednik Zavoda za fašistično kulturo državni svetnik Camillo Pelizzi imenoval te dni prof. Jen eja Calvija za predseinika Zavoda za italijansko kulturo v našem mestu, prof. Vita Papaluco pa za podpredsednika.
Prof. Calvi bo začel svoje delo a tem, da bo čital in razlagal 15. t. m. 11. spev Dantejevega Raja«, posvečenega sv. Frančišku Asiškemu. Predavanje bo v mali dvorani Glasbene matice ob 19. Vstop prost.
Določbe o ugotovitvi sestava in opreme kmetij v pokrajini
Viscki komisar za Ljubljansko pokrajino na podstavi člena 3. kr. ukaza z dne 3. maja 1941-XIX, št 291, smatrajoč za potrebno, da se ugotovijo sestav, oprema in obdelovalne vrste kmetij v pokrajini, odreja:
Člen 1. Lastniki in zakupniki zemljišč v pokrajini so dolžni prijaviti vse podatke o sestavu, opremi in obdelavi s\ojih kmetij na posebnih obrazcih, katere si morajo1 priskrbeti pri svo» jem občinskem uradu in jih temu uradu povsem izpolnjene vrniti do vštetega 15. junija 1943-XXI.
Člen 2. Občine morajo poslati zbrane prijave ravnateljstvu kmetijske in veterinarske ■>!u/be Visokega komisariata do vštetega 30. junija 1943-XXI.
Člen 3. Kršitelji prijavne dolžnosti in tisti, ki vložc neresnične ali nepopolne prijave, se kaznujejo po postopku iz naredbe z dne 26. januarja 1942-XX, *^t. 8, v denarju do 5000 lin v hujših primerih pa z zaporom do dveh me* secev.
Ljubljana, dne 8. maja 1943-XXT. Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino: Emilio Grazioli
Nakazovanje racinniranih živil trgovcem
Prehranjevalni zavod Visokega komf-sarijata v Ljubljani obvešča vse trgovce z racioruranimi živili, zadruge in peke mesta Ljubljane, da bo nakazovanje raci-oniranih živil za mesec junij v Gosposki ulici 12-1 po naslednjem abecednem redu:
petek 14. maja od A—B. sobota 15. maja od C—G, ponedeljek 17. maja od H do Ka, torek 18. maja od Ke^—Ko, sreda 19 maja od L—Ma, četrtek 20. maja od Me do N. petek 21. maja od O—P. sobota 22. maja od R—S. ponedeljek 24. maja od Š do U. torek 23. maja od V—2. sreda 26. maja. peki od A—P, četrtek 27. maja, peki od R—2.
Razdeljevanje racioniranih živil se bo pričelo 15. maia iz skladišč L Vok. Blei-
Nož s krinko
Bert Locke je ves dan delal na svojem
kriminalnem romanu, potem je pa prebil neknj ur v klubu, da se je malo razvedril
Njegova |rcs?podinja si je bila Izgovorila 2a večer dopust, da bi se udeležila proslave rojstnega dne svoje prijateljice. Tam ji pa menda ni ugajalo, ker je v stanovanju že zopet gorela lu .
V veži je Locke odložil klobuk in suknjo ter odšel v svoj kabinet.
Toda? Za njegovo pisslno mizo je nekdo sedel. Zakrinkan obraz se je obrnil k njemu. Nehote je Locke odskočil.
— Ostanite na svojem mestu — je zakli-cal moški glas in v svatu namizne svetilke je opazil Locke nase namerjen samokres. — Krogla bi bila hitrejša od vas.
— Kdo pa ste? In kaj hočete v mojem stanovanju ?
— Nameraval sem obiskati nekoga drugega tu v hiši. Ker pa sem slučajno opazil, da tu nikogar ni, sem si dovolil vstopiti.
— Vlomilec?
— Zakaj takoj takšng grobost?
Locke je sicer se vedno videl nase na-merjeni samokres, ven'lar se mu je pa njegov položaj že zdel zanimiv.
— V mojem stanovanju ne boste mogli k3j prida ukrasti.
2 — Ukrasti? Zakaj že z^pet tako grda beseda, gospod Locke?
— Vidim, da ste videli tudi tablico na mojih vratih.
— Vaše ima ml znano, č^tal sem 2e več vaših knjig. Ko sem našel tu na vaši pisalni mizi nov rokopis, nisem mogel premagati izkušujave. da bi ga ne prečital.
— In niste se dali motiti po mojem nri-hodu ? To je predrznost brez primere.
— Ne, to je trezen preudarek. Presenetili
ste me, torej sem moral tudi jaz vas presenetiti. Ce bi imel na vas namerjen samokres, bi ne mogli zaklicati na pomoč.. Kaj bi bili storili, če bi bil stopil pred vas dru-2f*~-če, ni mogoče povedati. Zato sem mimo počakal do vašega prihoda. Tako je treba ravnati v takih primerih. To si lahko zapomnite za svoje nove romane. Odkrito rečeno — vedno ne pišete prav. V našem klubu smo že večkrat govorili o tem.
Bert Locke se je moral zasmeje ti: — Celo svoj klub imate ?
— Ne samo enega. Vsaka stroka ima svojega. ToJa sedite vendar, če smem prositi.
Mož s krinko mu je z levico naznačil, naj sede. — Sede se kramlja udobneje,
— Hvala, da ste v mojem stanovanju tako prijazni z menoj. Z vašim samokresom pred nosom smatram za posebno zadovoljstvo sprejeti vaše ljubeznivo povabilo. Ah* se pa ne kramlja bolje iz oči v oči?
— Krinko naj bi odložil ? Zi\ vam te same po sebi upravičene želje ne morem izpolniti, ker ne morem vnr.prej vedeti, kako bi s v tem primeru razvili najini stiki. Torej, da ponovim: Svojih romanov ne pišete vedno prav. Strokovnjak odkrije napako na prvi pogled, ćitajo se vaši romani večinoma zelc napeto, toda napake, ki jih delate, ško-Jujejo užitku. Tako je tudi v tem rokopisi: Vaš junak bi bil ob ves ugled pri svojih tovariših, tako se vede. Dovolil sem si postaviti za tistimi odstavki vprašaje.
Locke se je zaničljivo priklonil. — Zelo ljubeznivo!
— Opisujete vlom v jekleni tresor neke banke in pišete, da čuvaji kljub ropotu nisr> ničesar slišali. Crtajte to. Čuvaji niso mogl5
ničesar slišati, ker delajo izkušeni, izšolani veščaki brez najmanjšega ropota.
— Črtal bom to.
— Govori se tudi o prstnih odtisih. Moj bog! Glejte: Celo za tako nedolžen poset, kakor je moj v tej hiši, sem vzel rokavice.
Bert Locke se je na videz silno začudil, kakor da tega ne verjame.
— Na vaših rokah ni nobenih rokavic, kakor jih tudi jaz ne nosim.
— Ali ste kratkovidni?
— Seve la sem, toda videti bi jih moral vendarle.
Stopil je bliže k pisalni mizi.
Neznanec je iztegnil proti njemu neobo-roženo roko. — Čudovito varljivo! — je menil Locke in otipal elastično mrenico kožne barve.
— In prav nič me ne ovira. S tem lahko . . . vlomilec ni izgovoril svoje misli do konca.
Iztegnjena pest je bila v silnem zamahu zadela njegovo brado. Močan udarec naravnost po obrazu je sledil v naslednjem trenutku.
Mož s krinko je zastokal in se zgrudil na tla.
— Kaj naj počnem zdaj z vami? — je dejal Locke, ko se je bil vlomilec zdramil iz omamljenosti. — Izvolite ostati na tleh, dragi moj. Krogla bi bila hitrejša ol vas. kakor ste se izvolili izraziti prej.
— Ce bi bil le slutil!
— Da sem dober boksar? Da, nekoliko sem se učil, da morem strokovnjasko pisati o tem. toda v bodoče se hočem potruditi še bolj, da boste lahko povsem zadovoljni z menci Najprej sem pa poklical policijo, da ji sporočim, k^ko zanimivega moža sem spoznal — ali slišite, avto je že i>rc\ hišo!
vveisova cesta, in A. Volk. Resi jeva cesta.
Pri nakazovanju bo vsak trgovec obveščen, iz katerega izmed navedenih skladišč bo prejel blago.
GLEDALIŠČE
DRAMA
Četrtek, 13. maja, ob 17.: V č*»u obiskanja.
Zaključena predstava za šolsko mladino. Petek, 14. maja. ob 15.: V *a«o oblskanja.
Zaključena predstava za šolsko niladino. OPERA
Četrtek, 13. maja, ob 18.: Prodana nevesta.
Izven  Cene od 28 lir navzdol. Petek, 14. maja, ob 18.: Evgenij Onjegin.
Izven  Cene od 28 lir navzdol.
Zaradi iunadne obolelosti Draga Čudna, ga bo nadomestil v današnji "predsiavi Smetanove opere ^Prodana nevesta« Marjan Kristančič, ki je v partiji Janka že lani večkrat nastopil.
Iz Hrvatske
— Ministrstvo H preskrbo prizadetih krajev tn prebivalstva. S Pogla\ nikovim odlokom je bilo na temelju za-kona o hrvatski državni vladi z dne 9. oktobra 1942 n novljeno posebno ministrstvo za prizadete kraje in njih prebivalstva. V delokrog novega ministrstva bo spadala v prvi vrati prehodna nastanitev in preskrba iz poedinih krajev pobeglega prebivalstva, daljo . bnova porušenih ali poškodovanih v.^si, naselbin in hi5 ter pobuda sodelovanja in p< i;uranja pri gospodarski obnovi teh prizadetih
jev. S tem je Hrvatska uredila trenutno eno najbolj perečih in najvažnejših vprašanj.
PESEM
— Kako se vam zdi ta liker? Ali m prava pesem ?
— Zar rs je kakor ptsem. Ali imate morda še eno kitico ?
SPORT
Razpis lahkoatletskega moškega tekmovanja
ki b* v nedelja 23* t. m, na Hermesu, za tekmovalce, ki se še niso plasirali na dosedanjih tekmovanjih zveze in
so vpisani prvo leto
Ljubljana, 13. maja. Lahkoatletska zveza v Ljubljani bo orga~ nizirala v nedeljo, dne 23. maja, moško propagandno tekmovanje z naslednjim sporedom;
teki: 100 m, 300 ni, 1000 m; skoki: v višino in daljino in meti: met krogle (5 kg), met kopja (600 gr).
Tekmovanje bo na športnem igrišču Hermesa v Šiški. Zbirališče tekmovalcev, razdelitev številk in poziv ob 15.30. Tekmovalci, ki se pozivu ne odzovejo, ne bodo pri-puščeni k tekmovanju.
Prijave se sprejemajo do 21. t m. do 18. pri Zvezi, Bleiueisova 1 a. Vpisnina znaša 1 liro. Pri vpisnini mora tekmovalec izjaviti, za kateri klub, šolo, organizacijo bo tekmoval in mora predložiti športno ali začasno izkaznico.
Tekmovanja se lahko udeleže atleti, ki so prvo leto vpisani v Zvezo ter niso dosegli v dosedanjih tekmovanjih prvih pet mest ter tuii vsi, ki še nimajo športne izkaznice; v tem primeru si morajo preskrbeti začasno športno izkaznico, ki jo bo izstavila lahkoatletska zveza v Ljubljani proti vplačilu vpisnine 1 lire. — Tekmovanja se lahko udeleže samo atleti, ki so vpisani v anagrafskih registrih za prebivalstvo pokrajine. En atlet tekmuje lahko le v eni disciplini.
Po pozivaz bodo razdeljene številke, za katere mora vsak tekmovalec položiti 3 lire kot varščino, ki se vrne ob vrnitvi številke.
Nagrade: CONI bo podaril vsem plasiranim tekmovalcem nagrado za spomin. Pokal CONIa: Klub, šola ali organizacija, ki bo v obeh propagandnih tekmovanjih (moškem dne 23. maja in ženskem dne 30. maja) dosegla najboljšo skupno oceno, bo prejela pokal CONIa. Za pokal se bo štelo prvih šest klasificiranih v vsaki panogi. Prvo mesto šteje šest točk, drugo pet itd. šesto eno točko.
Tekmovalci, ki ob pozivu ne pokažejo sodniku športne izkaznice ali začasne izkaznice, ne bodo pripuščeni k startu.
Za primere, ki niso v tem pravilniku posebej omenjeni, so odločilna pravila lahko-atletske zveze.
Morebitne pritožbe je treba oddati vrhovnemu sodniku najmanj 15 minut po tekmovanju ter priložiti takso 25 lir, ki se vrne, če bo pritožbi ugodeno.
Lahkoatletska zveza ne odgovarja za poškodbe, ki bi mogle tekmovalce ali ostale doleteti pred tekmovanjem, med njim ali pozneje. Z vpisom za tekmovanje se tekmovalec obveže, da so mu znane vse gornje določbe.
Lahkoatletsko tekmovanje v Triestu
V nedeljo je bilo v Triestu lahkoatletsko tekmovanje, ki so se ga udeližili poleg domačih lahkoatletov tudi tekmeci iz Gorizie. Fiuma. Vidma in Pole. Doseženi so bili naslednji najboljši rezultati:
100 m: 1. Bre.ssm (UG Corzianal 11 2. Brana (Giovinez^.., Trieste) 12.0. M0 »u:
I. Zitelh (Giovinezzat 60.5, L'. Iliri (ista) 54.8. — ir>oo m: i. Bregan iir, Goriš u n 4.35. 2. Malinanrh   (GA Čari     i Piume) 4.38.2. — 10.000  m:   1. T s. > (GiOVfc* 37.17. 2. Botterin (Dimni) 43.20. — 111 m
! zaprek«': i. ICassoli (Giovinessa) M, 2. Amodeo (ista) 18 s. slaHji n i Pekar (Gi-ovmezza) 31.29. 2. Bastiancich (Cara >) 30.63. krogla: i Delli Campagnj (Gioviaas-
za)   12 m.  2. Bruni  t ist i >   !»m>,  v i^mt: l.
Russian i UG Goriziana) l.so, 2. Sessa <c,i-ovinezza)  1.75. treefeek:  1 Spai Goriziana)   11.SI,   2.   Biega   (Giovine/. O
II. 32.
V 20 tekmah so dosegli samo
1 točko
V alpsko podonavskem nogometnem prvenstvu sodelujejo v najvišjem razredu po« leg 10 dunajskih klubov tudi graiki Sturm, V nedeljo je bilo r^-'^nstvo z sadnjimi t k-mami zaključeno. Prvak je bil znan .'.o prej, ker Vienne nebono m št v i ni m-več doseči. Zanimiva vlogi Je v tem prvenstvu pripadla graškemu Sturznu, K . r vsa druga moštva, je tudi Sturm odigraj 20 prvenstvenih tekem. V v. h I . j; t si ni priboril več kakor 1 točko in je i;i |>-ko obsedel na zadnjem mostu. Drugi n -slabši klub pred njim ima 15 točk. G kd-čanj so skoro vsako tekni*i Izgubili 5:1.
V nedeljo so nastopili v zaključnem srečanju z \Vackrom nn Dunaju. T re je končala z visokim porazom Grad« -n v 8:1 (2:0). Sledila je tekma med A i n FC Wienom. Zmagala je Admira 2:0 I 1:0), vendar se ne bo rešila izpada. Zaključno stanje je naslednje: 1. Vienn i 30 1 6k, Wiener AC 27, 3. FAC 25,   1 H
25, 5. Austria 21. 6. Rapjd 22, 7. FC Wi< a 18, 8. VVacker 17, 9. Admira 10. RS J
Wien 15 in Sturm 1 točko.
V nedeljo sta igrala v Mariboru v r,\ - -ru štajerskega negametne^a prvenstva K i-pid in železničar. Ogorčenj borbi je prisostvovalo 1000 gledalcev. Zmagal je Rap i 1:0 (0:0). Zmagcnosni Sgoditek j1' Bab 11 Krainer kmalu — po otvoritvi drug «. polčasa. Železničarji so zamu lili prU
za izenačenje, ko zo zastroljali enajstm H t rov ko.
Prijateljska medmestna tekma I lam'
—Berlin se je končala 3:3: i2:i>.
*
ftvlcarska n°gOmetna liga Je dTla v nedeljo nasl:dn:e rezultat^: Greneben—Basel 2:1, Lausanno—Scrvette 5:2, Lupano—Caxu tonai 4:1, Luz?rn—Graashoppers 1:1, r- rane—Nordstern 3:0, Younpr E^eHosrs -Yo\ing Boys 1:1 in Sankt Gallen—Curih 3:2. Na zunanjih igriščih sta zmagala samo Sankt Gallen in Bienne.
— S. K. Mladika vabi vse icrrrdce T. in rezervnega moštva na sestanek, ki so bo vršil v petek 14. t. m. po Šmarnicah v prostorih Mladinskega doma. Udeležba strogo obvezna!
Spodnja štajerska
— Novi grobovi. V Mariboru so umrl: delavčeva žena Marija Fras, stara 74 let, železniški delavec Janez Ceh, star 54 let, ter hišni posestnik in vpokojeni železničar Anton 2nidar, star 84 let. V Studencih pri Mariboru je pa umrl polir Franc Krempel, star 70 let. V Malem Mraževu pri Cerkljah je umrl znani Kočevar Jo-hann Sbaschnigg, iz Grčavske Plavne, star 76 let. posestnik in mizar. — V Mariboru občinski uslužbenec  Motija  Zoreč,  star 70
let, nameščenec Karel Weiss, star 60 let, pomožni delavec Franc Jesih iz Selnice, star 38 let in mizarjev sinček Teobald Mlinaric. V- Konjicah je pa umrl gostilničar in mesar Štefan Filipič, star 84 let.
— Poroke. V Mariboru so se poročili izdelovalec movinskih predmetov Patel Kager z Brigito Purgerič, organist 1> hann Hauptmann z nameščenko Rozo žr.i-der, slikar Kari Wenger s hišnico Ano Podjavoršek, pomožni delavec Franc Jau-šovec s pletilko Angelo Jurečko, zida:ski pomočnik Franc Cvetko s hišnico Marijo Lazar, kovač Vit Svenšek. s Kristino Na-terer, knjigovodja Ivan Feik z nameščenko Alojzijo Justnik, polir Franc Zorko s pletilko Marijo Benedik. pomož. delavec Janez Mezgec s pletilko Jcsipino Lipov-šek, podčastnik Kurt R>del s htšmco Marijo Friihvvald, podčastnik Matija Bachler s trgovsko pomočnico Heleno Mnass, ključavničar Jernej Grube: 9 prodajalko Marijo Pristovšek in gostilničar Janez Anto-lič z gpcstilničarko Amalijo Kotnik. V Gornjem gradu so se poročili Janez Ur-naut z Ano Sporln, Alojz Cretnik z Ano France, Ludvik Veitnik z Angelo La-prečnik, Janez Richter s Franc.ško Grud-nik, Franc Cešnovar z Marijo Purnat, Alojz Schober z Elizabeto Breitenthalaor. Jože Polajšar z Ano Tominšek in rtafael Osolnik z Marijo Veršnik.
— Na amrt obsojeni morilec. 38 mali po-setnik Franc simenc od sv. Miklavža pri Sv. Juriju ob Taboru je 21. februarja umoril svojo ženo Ano. Zadal ji je z nožem 12 ran. Zagovarjati se je moral pred kazenskim sod:šČem v Mariboru. Razprava je pokazala, da je Šimenc, ki je bil ljubosu-
men na svojo ženo, umor dobro premislil in pripravil. Obsojen je bil na smrt in smrtna obsodba je bila že izvršena.
— Nesreče. Na tovornem kolodvoru v Mariboru se je pripetila v ponedeljek težka nesreča. 24 letni premikač Rudolf Sehi-cker je vtaknil med premikanjem vagonov roke med odbijače dveh vagonov, ki sta mu jih zmečkala. 10 letni sinček tovarniak
delavca Franc Postrugnik iz Zgor. Rad-vanj je skakal čez jarek, pa je zadel z de-sno nogo ob srp in prerezal peto. S kolesa jo parila 30 Ictnn natakar'ca Tinka Dej ntl iz Maribora in si zlomila desno nogo. v
Studencih pri Mrrlboru je padel 67 letni Janez Gradišnik tako nesrečno, da je ea-dobil težke poškodbe. 69 letn; mlinarski pomočni'* Josip Vigec iz St. Janža je padel v m! nn po strohnelih stopnicah m a&> dobil precej t?žke poškodbe. Vse ponesrečence so prepeljali v bolnico.
(Sel
KOLEDAR
Dane«: Četrtek, 13. maja: Servac-lj.
u A .N A s .N .1 K     1" K 1 K K 19 i V v tZ Kino Mati*a: železna krona.
Kino Sloga: Nora ljubezen. Kino 1'nton: Sedem let sreče. Basala Va    del siiUarja  T.do Ocržaja v Obersnelovl galrrfjl,    odprta nepretrgoma od 9. do 18.30.
DEŽlRNE LEKARNE Dane«: dr. Kmet. Bleivveisova cesta 43, Trnkoczv ded.. Mestni trg 4, Ustar, Selen, burgova ulica 7.
križ poroča
Med uradnimi urami od 8. do 12. na i se zglase v pisarni I. R. K.. Via Ariela Rea 1 II:
Koder Rozalija ter svojci naslednjih: Bi-ie!ič Jelene, Gruma Stanislava in Zundra Franca, dalje Sokkč Ivana. Cok Ivanka, Peterle Ana. Perš-n Marija Arko Andrej in Molk ter o?ebe. ki so pos'.ale pakete naslednjim: Zupane č Polde, Zalar Matija, Starusa Ivan, Cop Franjo Ferda.
g>ev. 10S
>o L O \ E N S k I   N A K O L)<
Poletna moška obleka
Moški so Se vedno oblačenju — Zakaj se
Ljubljana. 12. maja Bliža se vroče poletje, čas sončenja, ko-F-nja in sploh gibanja na prostem. Toda moški se ne veselimo posebno gibanja na prostem v vročih dneh. Lahko bi rekli, da za nas ne nastopa čas solnčenja, temveč znojenja. Mnogi moški trpe poleti muke kakor v vicah. Duše se v tesni, zaprti in težki obleki, da so zaripli, kakor da jih ho zdaj zdaj zadela kap. Ne upajo se pokazati na solnce ter se skrivajo med mračnim zidovjem ali pa zdehajo v senci dreves v parkih; zdehajo, love sapo in preklinjajo vročino. Prav je torej, da začnemo misliti o reformi moške poletne obleke, kakor piše naš prijatelj. Pravi, da so žen-v tem pogledu mnogo srečnejše, odnosno, da je njihova moda primernejša vsaj poleti. Ženske ne skrivajo toliko kože, tako da je mnogo več telesne površine izpo-. \i i ene b'-a^dejnemu vplivu solnčnih žarkov in zraka.
: obleka baje tehta poleti trikrat do ne*krat manj. če ne celo desetkrat manj kakor moška. Ženske bi morali zavidati že zaradi tega. ker poleti ne nosijo nogavic. Kakor moramo ženske pomilovati pozimi, ko jim pomodre ozeble noge in c-ečejo kolena, tako jih zavidamo poleti, ko se lahko kopljejo v solncu tudi na cesti, med tem ko moški iščemo solnca le v kopališčih, kjer šele razkrivamo manj sramežljivo svoje krače.
Ali mora biti človek res suženj svoje Obleke ter hlapčevati preživelim predsodkom? Pogosto naglašamo, da bi nam moralo biti zdravje prvo, a ga radi žrtvujemo celo nrrb olj nespametni modi. Nekateri moški se sicer oblačijo poleti poletno, kakor se jim zdi najprimernejše, a moški, zvesti modi. jih gledamo kakor divjake, zviška, češ. človek brez klobuka in z odpeto športno srajco ne spada med spodobne ljudi. Se večji rrreh ie seveda, če moški začne nosil: kratke hlače in kaže gole noge. To b;i;o ni estetsko, zlasti, če so krače kosmate. Se vedno nas ocenjujejo po ovrat-
sveje starofcopitnssti v opremo nespametni modi?
nicah (kravatah) in po hlačah. Tako moraš nositi tudi v najhujši vročini kravato, ko se mudiš v mestu med zapetimi in napetimi meščani, skrbeti moraš, da so gube dolgih hlač ostro zlikane, nositi moraš klobuk, menda zato, da mahaš z njim pri pozdravljanju in loviš vanj znoj. Ovratnik mora biti tesno zapet, da se ti nabreknejo žile na vratu, zapet pa mora biti seveda tudi suknjič, a pod njim te še duši telovnik kakor srednjeveški viteški oklep.
Vse to je potrebno menda samo zaradi tega, da se neprestano koplješ v znoju ter širiš okrog sebe vonjave, ki niso vselej vredne civiliziranega človeka, napol zadavljenega s svileno ovratnico. Res, marsikaj bi se tu lahko naučili iz ženske mode. Ženske nosijo lahko obutev, navadno brez nogavic. Vsa njihova obleka je lahka, kar nikogar ne vznemirja. Ženskam je dovoljeno nositi kratka krila, moški pa ne smemo kratkih hlač. Tudi perilo žensk ne teži in ne duši tako kakor nas. Moški slove kot praktični in stvarni, zato se res čudimo, zakaj ne obračunajo odločno z zastarelo modo, zavržejo dušeče ovratnike, telovnike in težke suknjiče. Zakaj bi se tudi moški ne oblačili poletno? Ce že koga zebe tudi poleti, naj se pač oblači kakor v hladnih mesecih, toda s tem bi ne smelo biti rečeno, da se morajo vsi drugi ravnati po njem. Obleka betežnega starca poleti nam pač ne sme biti vzor.
Zato proč z nepotrebnimi »komat:-, k: nam zavirajo pristop zraka, da ne moremo niti pošteno dihati! Proč z ovratnikom in razpnimo srajce ter dihajmo s polnimi pljuči! Zavrnimo tudi dolge hlače v vročih dneh! To ie priporočljivo tudi zaradi tega. ker kratke hlače laže nastanejo iz dolgih kakor dolge iz kratkih . . . Obujmo >andale — seveda, če jih že imsmo — in zavrzimo nogavice in podveze, ki otežujejo kroženje krvi! Doma je priporočljivo, ca hodimo bosi, da si tako zopet utrdimo noge, odpravimo kurja očesa ter postanemo prožnejši.
— M nister  dr. Mc'Sner v Milanu. Iz
Milana poročajo: Drž. rajhovski minister dr. Me sner, Šef predsedstvene rajhovske pisarne, ie prispel v Miian v spremstvu generalnega konzula in obeh nemških konzulov. Dr. Meisner je posetil najpreje fa-š.jski dom. Zatem je bil sprejet v vladni in pomorski palači, pri prefektu in županu, s katerima se je del j časa razgovar-jal. Ogledal si je tudi druge milanske znanu . med drugim stolnico. Zvečer je pi ircdil nemški konzul na čast odličnemu gostu svečan sprejem v prostorih milanskega nemškega glavnega konzulata.
— Počastitev spomina italijanskega poslanika BoscareJlija v argentinski prcstol-nk-i. Ob prvi obietn:ci smrti italijanskega poslanika Bo.-vareLlija je bila v Buenos Ainesu slo\esna maša zadušnica, ki so ji prisostvovali argent.nski zunanji minister, predstavniki vojnega ter mornariškega ministrstva, rlani prijateljskega diplomatske-
. Kr. i talij n-k-; odpravnik poslov z d: p loma t i črti m i funkcionarji ter italijanskimi konzul:, končno še člani italijanske ... . ednice v argentinski prestolnici.
— Novo itaLjansko-nemško združenje v Varesu. Te dni je bila otvorjena v mestu Varese sekcija Itaiijansko-nem>kega združi :ija. V navzočnosti krajevnih predstavnikov je sporoč.l milanski nemški generalni konzul von Halem pozdrav nemškega naroda. Zatem je spregovoril podpredsednik lombardske sekcije baron von Rautenkrautz kot zastopnik sekcijskega predsednika senatorja Treccanija. Prečita! je brzojavke, ki so jih poslali ustanovnemu zboru Vojvodinja Pistoiska. minister Polverelli ter nemški veleposlanik v Rimu von Muckensen. Predsedstvo novo ustanovljene sekcije je prevzel prof. Ac:-to. Sledilo je poučno predavanje Guida Manacorde o Danteju in Goetheju. Očrtal je b'stvene poteze obeh genijev. Ob zaključku je zaigral violončelist Atilij Ran-zato. ki je odi eno izvajal italijanske ter nemške skladbe za čelo.
— Ureditev kolektivnega delovnega razmerju zasebnih filovij. Iz Rima poročajo: Podpisan je bil nac. dogovor za ureditev kolektivnega delovnega razmerja osebja delavskih kategorij, ki je zaposeno pri zasebnih fiiovijskih družbah. V smislu podp sane pogodbe se razširjajo na osebje navedenih družb vse norme, ki so v veljavi za o-ebje. zaposleno v avtofilovijskih obratih, ki so bili prevzeti v upravo občin. S tem dogovorom, ki je stopil v ve-liavo 1. aprila t. 1.. je bilo doseženo poenotenje, ki s: ga je prizadeto osebje tako toplo želelo.
— N«vi milanski pomožni škof. Mons. Hektor Casteili. naslovni škof Massene, je bii menovan za pomožnega škofa kardinala Schusterja, milanskega nadškofa. Pri tem je menjal naslov messanski z naslovom Famagosta. ki je tradicionalen pri milanskih pomožnih škofih. Novi pomožni škof je bil rojen leta 1881 v pokrajini Pa-viji. v kraju Casaticu. Je tudi svetovalec svete kongreoacije semenišč ter vseučilišč. V mašnika je bil posvečen od kardinala Ferrarija leta 1905. Med prvo svetovno vojno je bil vojaški kaplan v bolnišnici v Vogheru.
— Studijsko središte za Bližnji vzhod.
Studiisko središče za Bližnji vzhod Kr. italijanske akademije je pričelo s svojim tretjim tečajem. Središčni ravnatelj akademik Michelangelo Guidi je v svojem otvoritvenem predavanju razpravljal o politični in diplomatični delavnosti, na podlagi katere se je posrečilo Mahomedu ostanoviti veliko državo. V zvezi s tem je predavatelj prikazal, kolik vpliv je imel Mohamedov zgled na ves mohamedan=ki svet. Predavanju je prsostvovalo številno rimsko  kulturno občinstvo.
— Iz »Službenega lista«. »Službeni list za Ljubljansko pokrajino* kos 38. z dne 12. maja 1943-XXI. objavlja naredbi Visokega komisarja: določbe o ugotovitvi sestava in opreme kmetij v pokrajin; in spremembo predpisov za izpite na srednjih šolah pokrajine.
— Razvoj umetnosti v Dalmaciji. Alojz Crema je predložil v odobritev Kr. italijanski akademiji za objavo v okviru akademijskih publikacij svoje najnovejše delo pod naslovom »Značaj in razvoj umetnosti v Dalmaziji'<. V tem svojem delu je začel Crema pregled umetnosti v Dalma-
E VESTI
z:ji, predvsem v rimski in preporedni dobi. P roučii je glavne umetnostno spomenike ter prikazal od noša je v umetnostnem izpopolnjevanju z drugo obaljo Adriatica.
— Razsodišče za IV. trivenetsko umetnostno rastavo. V navzočnosti ravnateljstva faš. sindikata lepih umetnosti ter zastopstva pokrajinska zveze profesionistov m umetnikov je bilo te dni v Triestu štetje glasov o izvolitvi članov razsodišča IV. umetnostne razstave treh Venez j. Med-pokrajinski tajnik k;par Marcel Marcel-lini je imenoval v zastopstvo s:ndikata kiparja Uga Cara in slikarja Frderika Ri-ghija. Pri volitvah sta bila izvoljena slikarja Viktor Bergagnn in Franco Orlan-do. V razsodišču omenjene razstave so torej Marceli Mascherini kot predsednik, kot člani pa Ugo Cara, Viktor Bergagna,
Franco Orlando  in  Friderik Ri^hi.
— Smrt znanega >n d ust rilca. Xepričako-vano je umrl v Triestu delovni vitez &r.
utt Jurij Sanguinetti, ustanovitelj ter po-speševatelj ribje kenzervne industrije. Pokojnik je pričel z razvijanjem omenjene industrije v letu 1919. Zelo si je prizadeval za tehnično izpopolnitev obrata Isola d'Istria. ki je danes med tehnično najbolj sodobno urejenimi v Evropi. Pozneje je razširil svoje obrate, druge novo ustanovljene pa je zgrad 1 v raznih krajih Vene-zie Giulije. Zanimal pa se je tudi za konzerviranje vrtnega in sadnega pridelka ter je ustvaril velike obrate v Ccseni, Catto-lici. Sestu Fiorentinu ter Piacenzi. V 20 letih sijajnega razvoja je pokojnikova industrija tako nap: edovala, da zaposluje danes nad 10.000 uslužbencev. Proizvodi Sanguinetlijevih obratov pa so šli po vsem svetu. Pokojn k je bil 16 let predsednik faš. zveze industrijcev v Triestu.
— Odličen ogrski pianist v Rimu. V okviru dogovora o kulturni izmenjavi je koncert ral te dni v Rimu pod pokroviteljstvom ministra za narodno kulturo mladi, odlični ogrski pianist Jurij Vasar-belvi. ki je :zvrstno izvajal serijo ogrskih skladb, med drugim Kovaiyja in Bartoka. Razen tega je dodal izven sporeda še Lisz-tovo sonato v h-molu.
— Cerkvene svečanosti na čast sv. Ca-hariji. v svetišču sv. Cahaiije v Benetkah, ki je b:lo posvečeno pred 400 leti, so bila slovesna cerkvena opravila, ki so jim prisostvovali beneški patriarh  kardinal Piaz-
za in številni predstavniki oblastev. V svetišču, ki je polno umetnostnih ter zgodovinskih spomenikov in kjer so se shajali beneški doži ob svečan h prilikah, so bile izpostavljene relikvije sv. Atanazija, soptarona omenjenega svetišča. Kardinal Piazza je imel ob tej priliki nagovor, v katerem je navajal znamenite spomenike svetišča, ki spominjajo na velikopotezna podjetja beneške republike proti mohame-dancem na_ morjih in v daljn h deželah.
Pobeljeni vrhovi Lecca. Iz Lecca poročajo: Hudi nalivi so b li te dni po vsem področju Lecca. Zdelo se je. ko da se je utrgal oblak. Sledil je oster, ledeno mrzel veter. Naslednje jutro so bili vsi planin-ki vrhovi, ki obkrožajo Lecco, pobeljeni s snegom.
— Izžrebane nagrade po 100.000 in 50.000 lir. V seriji FF zakladnih bonov so bile izžrebane sledeče štev.: Dve nagradi po 100.000 lir za štev. 744.439 in 1.256.099. Stri nargade po 50.000 lir za štev. 192 360; 333.369; 696.540: 1.880.059. V seriji GG dve nagradi po 100.000 lir za štev. 80.324 in 329.091. Štiri nagrade po 50.000 lifza štev. 963.595.   1,649.658;  1,841.678   :n 1,929.093.
— Zasneženi vrhovi okoli jezera Coroo. Iz okolice Coma poročajo: Nekaj dni je pri nas deževalo. Sledil je vihar, temperatura se je znižala, čez noč je izdaten sneg pobelil vse okoliške planinske vrhove.
— Žrtvi planin. Verbanijski karabinjerji ter reševalci so bili poklicani v kraj Possa-chio. Odtod je šel namreč 57-letn; Jože Martinelli na bližnje planinske vrhove, kjer je našel žalostno smrt. Padel je v globok prepad in podlegel za smrtnimi poškodbami. Reševalci so se lotili reševalnega dela navzlic nočni uri. Reševalec Gatti-co Palanza je pri iskanju Martinellijevega trupla strmoglavil v globino 40 metrov. Z vrha se je namreč odtrgalo kamenje in ga
. potegnilo s seboj. Reševalca so našli ra-| njenega in so ga prepeljali v bolnišnico v i Verbaniji. Martinellijevo truplo so lahko spravili iz prepada šele naslednje jutro.
L1UBL3ANSKI KINEMATOGRAFI
KINO SLOGA Za smeh! Za smeh!
Svojevrstna komedija v filmu
Nora ljubezen
V glavni vlogi: Renato Rascel
Predstave od 14. ure dalje; konec ob 21.15 uri
KINO UNION Telefon 22-21
Za smeh in kratek čas! Priljubljeni dunajski komiki v italijanskem filmu
Sedem let sreče
V glavnih vlogah: Vlvi Giol, Elli Parvo, Han h Mosor, Theo Lin gen, Wolf Albach Retty in drugi Predstave: ob delavnikih: ob 15.30, 17.30 m 19.30 ob nedeljah: ob 10.30, 15.30. 17.30 in 19.30 uri
KINO MATICA I.ulsa Ferida in Massimo Glrotti v
svojih najboljših vlogah! Najboljše delo ital. filmske produkcije! Mojstrski posnetki viteškega turnirja. — Režijsko grandijozno in vsebinsko pretresljivo delo!
Železna krona
V ostalih vlogah: Gino Cervi. Elisa
Cegani. Osvaldo Valenti. Predstave ob 15., 17. in 19.15 uri.
_ Nesreče. Včeraj so bili sprejeti na kirurškem oldelku ljubljanske bolnišnice naslednji ponesrečenci: štiriletnega sina delovodje iz Rudnika Jožefa Boha je podrl neki voznik. Deček je bil močno ranjen po trupu. — Janez Bele. 51etni sin delavca iz Dobrove, si je pri padcu zlemil levico. — Karel Bsb_ šek, 311etni sin posestnika iz Rudnika, si je pri padcu z lestve zlomil levico. — Fr. Mihelič, dveletni sin posestnika iz Sclnika. si je pri padcu s klopi zlomil levico. — Janez Mav, SOletni mizar iz Ljub1 j = ne, se je ranil na prstih levice.
IZ LJUBLJANE
—lj   Krasni   majniški    dnevi. Letošnj;
-ledenjakis bodo, kakor kaže, zasloveli krasnem vremenu. Zračni tlak je še narasel ter bD menda dosegel višek. Včeraj popoldne se je sicer malo oblačilo ir. zvečer je blo pokritega večji del neba, a Bez noč se je povsem zjasnilo. Včeraj popoldne jc bilo že toplo kakor poleti. Najvišja t:plota je desegla 24°. Davi je bilo mnogo topleje kakor včeraj zjutraj, minimalna temperatura je znašala 8.6°.
—lj Gobarska sezona se že začenja. Nekateri mislijo, da bo tudi letos dobra letin i za gebc. moria prav t ko kakor lani. Za to je bilo toplo vreme prejšnje mesece menda zelo ugodno. Lani se je tudi zis^jelo mnogo trcocv, ki se jih je nedvomno nekaj oprijelo. PcsameTTifsrečni gobarji so v zadnjih dneh že našli žlahtno gobane «»jurčke<-) v rožnikih in golov^kih gozdovih. Tako je našel neki znani gobsr včeraj v Mestecu 95 dkg težkega gobana.
—Ij Lepo urejeno Mirje. Med predele
našega rr.e?ta, ki so v kratkem ča?u temeljito spremenili svoje lice, spada tudi prijazno in dilično Mirje. Z obnovitvijo razpadajočega rimskega zidu =e je začelo trdi temeljito urejevanje Mirja. ki seag od Emonske do Groharjeve ce?tc. Danes je lepo urejeno. Cestišče sicer še ni ne tlakovano ne asfaltirano, vendar tako utrjeno, gladko in napeto, da je vožnja po njem už tek. a voda lahko odteka v odtočna jarka na obeh straneh. Hodniki so urejeni in obrobljeni s kamniti robniki, kanalizacija izpeljana. H še seveda ste je ?amo na levi strani. Večji del so nove, med njimi kako leto stare in so zidane v skladu z izjemno okolico. Na desn; stran;, ob starem zidu, so posadili krasne nasade, ki že mečejo hladno senco na udobne klo-Di, ki so razmeščene v vsej dolžini Mirja. Ob zidu so tud lepe gredice. Idealen mir, ki vlada v tem količku, privabi vsak dan mnogo meščanov in meščank, da si v hladni senci odpečijejo, in tudi mnogo mlad h dvojic, ki na meji preteklosti in sedanjosti premošljujeji skrivnosti prve ljubezni
—li Umetnostna razstava pisatelja in slikarja Eda Deržaja je vzbudila med lju-b tel ji upodabljajoče umetnosti živo pozornost. Mladi umetnik je postavil na ogled 31 akvarelov in 18 olj, večji del vsem znanih in priljubljenih motivov raznih gorskih predelov. Častilcu gora je odlično uspelo ustvariti v zgornjih prostorih Obersneloee galerije, kjer je razstavil, pravo planinsko ozračje. Razstava je odprta vsajj dan neprekinjeno od 8. do 18.30.
—lj Dvoje simfoničnih del iz ruske glasbene literature bomo slišali na prihodnjem simfoničnem koncertu, in s:cer: najprej se bo izvajal keneert slavnega sklsda-telja Rahmaninova. S'Tst^čn! part v tem koncertu bo igrala pianistka gospa Ros3<5-na Orland:n:-Botta\ ki je ena najpomembnejših um°tn!c mlajše italijansko genen-cije. Po Rahmaninovu pa bomo Sl'šalj Caj-kovskega Patetično simfonijr. ki je prav g:tovo najbolj popularna simfonija, ne samo izmed ćajkovskega d?l. temveč iz vse liteiature. K:nccrt se bo vršil pod vcl-stvoni dirigenta Draga Mara šijanca, v .z-vedbi simfoničnega orkestra v ponedeVj3k, dne 17. t. m. ob p~l 7. ur* zvečer v veliki unionski dvorani. Prcdprodaja v knjigarni Glasbene Matice.
—lj Učinkovita reklama. Na visokem dimn ku tovarne kreme za čevlje ^IHrije« ob Tržaški cesti pri mila mi. o katerem smo že rooročali. da ga je burja skoraj podrla in da so ga obnovili, so v navpični le£ vtisnili velike bele črke »Ilirija«. Napis je dobra viden na cesto in še dalje. Ni dvoma, da je rak način reklame za tovarne, zlasti za take. ki imajo viseke dimnike, učinkov't in da bo tovarna ob Tržaški ce=ti našla posnemalce.
—lj VHI. javna p^OukciJa, jroje-ncev šple Glasbene Matice. Jutri bo v mali filharmo-nični dvorani VIII. javna predukcija gojencev šole Glasbene Matice. ":i je prirejena v proslavo letošnjega materinskega dne. Na tej produkciji bodo n3.stopiU ;z klavirskega oddelka naslednji gojene': Ahlin Cvetka, Gamze Rosanda, Jerman Franek, Kcrenim Janez in Saža. Matelič Eva, Mi-klavčič Mirjam. Privšek Joško. Samec Janja. Skcrjanc Beatriče, 6porn Magdalena, štefanovič Vlasta. Verbič Nada in Vokal Lela. Iz oddelka za violino Butara Deme-tr*j, Dolinar Vera Gruden Ida, Koritnik Marjan, Kušej Mirfco, Pečenko V:da in Valoveč Rajko. Oddelek za čelo bo z.-^opa?
J Krian Miklavž, solopevsfai oddelek pa Koro-
I šec Ladko. Tz, oddelka eo deklamacijo bosta nastcp'la Gril Ludovika in Podgoršek VUV i ko. Spored produkcije oblega najrazličnej-! ša dela iz domačih in tujih 1 teratur. Pro-I dukclja se bo vršila v mali filharmoničnt J dvorani in bo zrčet'-.'k tečno cb 18. uri. Po-I drobni spored se dob: v knjigarni Glasbene Matice.  Danes  pa ±3 opozarjamo na IX j javno picdukcijo  ki bo v nedeljo, dne 16 t. m. ob % na 10  v velik- filhamionlčni dvorani. Na tej produkciji bo nastopil šol-; skl orkester Glasbene Mr.t ce pod vodstvem I Karla Jeraja in zaigral šest skladb. Poleg ^ tega  bo naartopila  tudi  absolventka kla-! vlrskega oddelka ga. B:nsack-Kalan Maj-j da. Spored še priobčimo.
—ij Kak0 so tlakovane ljubljanske ulice in ccMe. V našem mestu imamo beton-• ske, asfaltne, lesene, granitne, bitumenske in še dr.i-vC-ro cc>ie. 7. lesenimi kockami je tlakovana samo ena ljubljanska ulica, : Selenburgcva. in se je izkazalo, da je tak i tlak zelo trpežen. Zareze med posameznimi kockami so zalite z asfaltom, prav ta-; ko vrhnja plast, da ne more do lesa def., I ki  bi nanj  škodlj vo vplival. Betonirana cestišča   imajo   Pražakova   in Slomškova i ulica ter Poljanska cesta od Ambroževe-I ga trga proti vojašnici. Proti pričakovanju laika se je  zkazalo, da so taka cestišča manj odporna kakor pa cestišče v Selen-burgovi ulici. Tri ulice so tlkovanc z bitu-
menom in sicer: Verdijeva in Il:rska ulica
ter Zaloška cesta na odseku od Hrvatskega trga do stare remize. Po izkušnjah sodeč bodo po vojni vse ulice tlakovali z bitumenom. Kdor si je pazljivo ogledal Verdijevo ulico in Zaloško cesto, je ugotovil, da imata najbolj gladki cestišči v našem mestu. Največ cest in ulic pa ie asfat i anih ali tlakovanih z granitn mi kockami. Stara granitna cestliča so bila zadnja leta obnovljena in izpopolnjena. Žalil so jih tudi z asfaltom, kar jc trpež-nost Še povečalo. V veliki meri pa je tanka plast asfalta zmanjšala ropot in vožnja po taki cesti je postala prijetna tudi z vozili, ki n majo gumenih koles. Tako tlakovana cestišča se dado tudi /. lahkoto izpirati. V zadnjih letih pa SO številne ulice tud katranizirali. T«K način je zlasti učinkovit proti prahu. Kakor vidimo, je za ceste :n ulice v Ljubljani lepo preskrbljeno. Netlakovanih cest je zelo malo in še te bodo kmalu zginile.
—lj InitruKcije — N«vi (Turjaški) trg; 5-111. Za razredne, privatne, n'zje In vttje tečajne ter završne Izpite na  srednjih in
strokovnih šolah pi ipi avknmo trikrat po dve url tedensko, kak r tud^ instruiramo dijake ccigvtj po dve uri v vseh predmetih :n posamezno iT BtfCal ti n.rar. Pnj :ve vsak dan od 8—VZ m od 14—16: Novt (Turjaški) trg 5-111. Instrukcije.
Izpred cltrsžnega sodišča
Prizivasa razpirava proti šoferju, ki je v Prisojni ulici zavezi i v dvoriščna vrata hiše tgovca Marinka, pri čemter sta bila sopstnika poškodovana
Ljubljana. 13. maja.
Število kazenskih in civiln*h razprav zaradi karamholov in drugačnih avtomobilskih neareč ter zaradi nesreč Z drugimi vozili je b*lo v predvojnih letih veUr.j večje. Z eraejitvijo prometa in Izločitvijo noka-terh vezil so nesreče prenehale. Kar se jih še zgeji. se o njih raspravlja pred uru-g-imi pijstcjmmi mesti. Civilna in kazenska sodišča imajo £ec!:>j s tovrstnimi prestopki zelo malo posla.
V Sredo in včeraj pa je prizivni senot okrožnega sodidča vendarle imel na dnevnem redu razpravo, v kateri se je Ho za kazensko odgovornost šoferja, ki se ;e 6. februarja zaletel s avoj'm tovernjm ivto-mobilom v dvoriščna vrata hiše trgovca Marinka v Prisojni ulici. R:zen šoferja sta bila pri trčenju ranjena oba scpotnika, od katerih :e zahteval eden odškodnin^. Šofer je bi pred okrajnim nadnicom spoznan za krivega in ob • !"o. P -.ti oboocihi je vlsžil priziv. Tako je pr'Jla zadeva pred pr zlvui senat okrežnega f.z lišča. Poleg predsednika fos Ivana Kralja sta kot votanta sodelovala pri razpravi sos Rajko Lciciha-s in soo Karo! JavorSek. Državno tož Lstvo. ki se Je prctivllo prizivu, je zastopal na razpravi državni tožilec Brnnko Goslar. obtoženca je brr.nil dr. Lokar, interese oškodovanca pa o.*-. Pegan.
Razprava se jc začela v sredo, ko so jo prekinili, ker so ni^ta odzval* dve priči. -— Njuni Izpcvedbi sta Vli potrebni strokovnjaku ir.2. Stolfi, ki je bil povabljen, da ket stalni nec pove svoje mne-
nje o vzrokih karambola. Včeraj se je raz-p.ava nadaljevala in so končala.
Krltično^d fne j? bi vli šofer Viktor N. vezal tritcnskl svtz večjega gospodarskega podjetja. S svojim zno.ncem Stanctom 3la spila v gcstllni r: Kovaču dva brizrranca, nato v gostilni pri Ssmrajcu pol litra vina in v bufetu na 2il.ih vsak po en pelinkovce, v gostilni pri Kovaču je priseclel k njima Stanice tov znanec Rudolf, ki se je potem udelež'1 nesrečna vožnje, v bufetu pri Žalah jc Stanko priganjal šoferja Viktcrja, da se nr.j hiti ) - noja vmesto. ker se mu mudi na kolodvor. V začetku je Viktor vozil precej hitro, kasneje pa ;e zmanjšal br-z.no. Pri zave ju ? Šnoortinske v Priso.,ne> ulico ce jc v trenutku zgodila nesreča, šofer krmilu ni bil več kos m vozilo je treščilo v betonske st:bre dvoriščnih vrat hiše trgovca Marinki, šofer je ednesel po-žk:dbo na glavi, Stanko je udaril z glavo v steklo in izgubi) zavest, Rudolf pa je imal zdrobljeno pogačico v kolenu in zlomljeno nežno kost ter so je moral s Stankom za-teč; v bcln'cc na o Iravljenje. Bolnica je poslala po'.ečlo o r. škedbah na pristojno ne-sto, nakar je bila uvedena preiskava.
Stanko in Rudolf sta najpiej izjavila, da je bil šofer V ktor vinjen in da se je zato Zgodila nesreča. Viktor je nasprotno trdil, da mu je odpovedalo krmilo, ki se je za-taknlo in ga v kritičnem trenutku ni mogel več naravnati, s-ankc je kasneje dvojo trditev o vin.ienesti Viktorja umakn-1, Rudolf pa ''e vztivj.il. da je bil šofer s »režcah«. Tudi  odškodninsko  zahtevo je
Stsnko umaknil in ?e z Viktorjem zasebno pobotaj. Rudolf pa ne. Pred okrainim 80dn*kom je bil Viktor obsojen na 450 lir denarne kazni a!: 20 dni zapora, pogojno za dobo 3 let. Rudclf in Viktorjev gospoda:- sto bila b svojimi odškodninskimi zahtevki zavrnjena na zasebnopravno pot. — Srdnik je bi mn: ij a, da jo pr'šlo do karambola po ofctcženčevi malomarnosti, ker je b:l v n*en. Da zadet ja da 'e prišlo zaradi načina i*ozn*e no r • zara.Ji tehnične n°ra-kp. Ob priglasitvi priz'va je V'ktor predlagal, da se  zaslišijo nove priče.
Taka je prizivn' senat izvedel razpravo v celoti. P:\-i je bil zasTšao Stane, ki je med drugim rove dal. da je razen poškodbe na g: \vi imel \o karambolu zlomljeno eno rebro in ranjena pluča. Potrdil je. da se z Viktorjem nista peljala k Semra'cu zaradi zabave, temveč poslovno. Obtoženec po njegovem mnenju nI bi pijan. Pr4.Ča Rudolf je potr lil, da je Stanko pri odholu iz bufeta pri ž.-dah rekel šoferju, naj hitro vezi, ker se mu mudi. Imel je že v začetku vožnje s'a bo slutnjo :n je hetel izstopiti Stanko ga je pregovoril. V Prisojno uiico je zavil v velikem loku in se ;e nesreča zgodila v trenutku. Ponovno je pctrdil, da je bil obtoženec v rožean«.
Pr ča Ivan. ki je stal v času nesreče na voglu Bohor čeve in Jegličeve ceste in je opazoval vežnjo do karambola, je izjavil, da je Viktor vozil s hitrostjo 30 do 40 km. Po premikanju koles pred karambolom je speznal, da je ž^fer hotel nekaj napraviti, vendar mu ni uspelo. Predno je priletel v vrata je hitrost nekoliko zman"šal. Pr'ča šofer Vinko je pomagal spraviti tovorni avtomobil po karambtlu v garažo. Obtoženec je takej po nesreči fcil še toliko pri moči, da je popravljal poškodovani avtomobil. — Rekel mu je, da mu je odpovedalo krmilo. Kasneje je krmilo zopet delovalo. Pr*ča Albin, ki je avtemob 1 popravljal, je izpoveaal, da je imel avto razbit hladilnik, vodno črpalko, blatnike sprednji odb'jač. Ukrivljeno oprednjo os, ločeni dve šipi, skrivljeno kr-
milno  kolo,  vzvod  kretnega roehanlzma,
med tem ko je polž deloval. < : ' i-iv-. t.u je dejal, ko ga je vprašal po vzroku bazre-če. da mu je odpovedi 1 v >!'m. Pr l | n; p -pravljal polža, tenm ■ Samo roCtCO, k. || 'oila skrivljena. Šofer Prano ni IzpOV 1 1*1 nič bistveno važnega.
Na pcdln^ri teh ;zpovcdi in svojega Ogleda p- lože j a na licu mesta je potem toda! izvedene inž. ttolfa Ugotovil, da ao mog "i samo trije vzroki aesreCe, Ali je bil |Qfer
totalno pijan in M Bi zavodal* oc ali je nann-iaio zavosU 9 ^^tn) • >l1 P1 nesreče kriva napaka v menanizzau, Im ni bi] v totkšni meri v ujm s. :: ključile priče- Samovoljno tudi ni zapeljal v ogl ljo, Tako ostane k-t vzrci: BCSTOOS muh ojlpakta v mehanizmu. Da ac krm Ul zal ika
redko zg<xii. vendar se aztKlt Ker .,e bU obtožencu v 22 IctUl službo^ in ji to pr\i tak pi*imcr in tu a prvi karambol, -•• il
takoj  znašel, ("'e  bi  bi  p:av fiaJtno savti, bi bil nesrečo prepreč 1 ali p:i Saaj ■ ' milil. Pri hitreeti 25 km r.a uio j« m tffOOS ustaviti tritonski tovorni avto z d    rim ai-vorami na 4 m.
Na DCdbUJI tega mnena in izpove Ji pri? je bianilec dr. l»kar pled.: si za Ugoditev obtoženčevemu priz vu in njegovo oprostitev. Državni toiilee pa je bi mneji. da je obtoženec kriv, čeprav jo nesrečo povzr -čila hiba v krmilu. M ral hi bi pravo/ .-me voz;lo zavreti. Dr. Pega a jt bil m:i'"i/k. da tudi obtoienčevega >:ožnateg-a« stanji ne gre prezreti.
Po kratkem pOSVCt« ven j, i je .^enat obtoženca po § 280 ka oprostil vaake kr dv i \»
kazni. Bil je rrmoja. d> j* nesrel > povire-čila napaka v mehnnizi.ur o i trenutka, ko jc hibo opazil, do trčenja ;e bil tako kratek hip. da avtomcbi'a ni mojrel ver uztarltt, Zato tudi nI kazensko odZjOvoren i tki i -z la pravočasno zavrl.
LJubljana
PETEK. 14. MAJA 194.1-XXI.
7.30 Operna glasba. 8. Napoved CaSS — Poročila v italijanščini. 12 20 Plošče. 12.30 Poročila v slovenščini. 12.4?> Lahka glasba. 13. Napoved časa — Poročila v italijanščini. 13.10 Poročilo Vrhovnega Poveljstva Oboroženih Sil v slovenšč:ni. 13 25 Radijske pesmi, vodi dirigent Angelini H. Poročila v italijanščini. 14.10 Klasični orkester, vodi dirigent Petralia. 15. Poroč.ln v slovenščini. 17. Napoved časa — Poročilo v italijanščini. 17.15 Pe>mi in napevi. 17.35 Koncert pianista Alda Ciccolini-ja. 19. »Govorimo italijansko^ — poučuje prof. dr. Stanko Leben. 1930 poročila v slovenščini.
19.45 Politični komentar v ilovensclnl. M, Napoved časa — Poročila v Italijanščini« 20.20 Moderne pesmi, vodi dirigent Zeme. 20.45 Simfonična prireditev dru/be EIAR: Simfonični koncert, vodi d:ri«ent Armando La Rosa Paroli. V odmoru: predavanje v slovenščini. 22.45 Poročila v italijanščini.
Maksimalni cenik
MaKsimalnt cenik stev. 9, ki velja po naredbi Visokega komisarja za Ljubljansko pokrajino od 10. aprila t. I. naprej, določa za mestno občino ljubljansko naslednje cene na drobno (z všteto trošarino):
1. Kruh iz enotne moke v kosih do 400 g 2 30 lire. v k'.sih od 400 do 1.000 g 2.20 lire; testenine iz enotne m ke 3 90 lire za kg: enotna pSen'čna moka 2 70 Ure; enotna koruzna moka 2 20 lire; riž navadni 2.70 lire; fižol 6 Ur za k£.
2. Jedilno olje (olivno) 14.70 lire za liter; surovo maslo 2S 40 lire za km slanina so-Ijena 19 lir za kg; maM 17 lir za kg.
3. Kis, 4% vinski 6 :>5 lire za liter.
4 Mleko 2.50 lire za liter; kondenzirano mleko v dozah po 880 g 15.90 lire za d<>zo, v dozah po 335 g 7.55 lire za dozo.
5. Sladkor: sladkorna sipa 8 25 lire za kg, v kockah 8.35 lire.
6 Mehka drva, rszžagana. franko ukla-dlSče trgovca v Ljubljani 33 60 Ure za stot; mehki mblanci i zaman je), približno 1 m dolgi, franko mestno skladišče 40 lir za atot; trda razžagana drva 40 lir za atot; enotno mil°, ki vsebuje 23_27% kisline, 4 10 lire za kg.
MALI OGLASI
MLADE PRAŠIČKE
prodam. — Omahen, ViSnja gora.
NJIVO ZA KROMPIR
proti polovici pridelka vzamem v najem. — Ponudbe pod »Krompir« upravi »Slovenskega naroda«.
alj UEis SE NE v hšTL,
da vam ogla* v »Slovenskem Narodu« odvzame vse Vase skr-r.i ? Ce iscete službo *n stanovanje, če želite karkoli kupiti, se mrnite na oglasni od-leiek »Slovenskega Naro'lp.« ki Vam oo S cenenim oglasom ta-poLill željo.
Stran 4
»SLOVENSKI   NAROD«, četrtek, 13. rarja 1943-XXI
Stev
10S
Mesto vrtov — nekdaj in zdaj
Zelena Ljubljana ki njene vrtnarske tradicije — Zanimivi Cojzovi vrtovi
Ljubljana, 11. maja. Pod pojmom »vrtno mesto« si mislimo povsem določne vrste kraj; to je urbanistični izraz: vrtno mesto je zidano ter urejeno po nekem splošnem načrtu. Ljubljana kot vrtno mesto pa seveda ni nastajala po načrtu  in načelih   sodobnega urbanizma. Nastala je vrtno mesto bolj po svojem naravnem razvoju kakor po posebnih prizadevanjih. Menda je prav v tem sreča za naše mesto, da je raslo tako čudovito neurejeno, brez jasnih stremljenj in spoznanj o prihodnosti,  kajti,   če  bj   nastajale četrti druga za drugo — ne vse hkrati — v nekem redu, ko bi zidali na manjši površini, bi najbrž mnogo bolj varčevali z zemljišči Razvoj Ljubljane po prvi   svetovni vojni nedvomno ni bil gospodaren, ko so neprestano nastajale nove četrti že daleč zunaj prejšnjih mestnih mej ter se je zelo podaljševalo cestno in kanalsko omrežje  pa tud: vodovodne    cevi,    elektrovodi   itd. Veliko mestno obrobje je bilo — in je še — slabo poseljeno, a mesto mora tudi tam vzdrževati ceste, polagati plinovode, kanalizirati hiše, napeljevati elektrovode — čeprav dohodki hiš. ki »o jim te pridobitve namenjene, ne odtehtajo stroškov  Tako je nastajalo vrtno mesto prav za prav zaradi preveč bohotnega neurejenega mestnega razvoja.
Kakšno je pravo vrtno mesto
Ljubljana bi se lahko stisnila na mnog* manjši površini, kar bi bilo tudi v gospodarskem pogledu mnogo ugodnejše. Takšna mesto, se te ne morejo šteti med res velika in zato tudi ni tako vel'ke potre-be, da dobe posebno veliko zeleno površino. Mnoga velika mesta imajo v odstotkih izraženo, mnogo manjšo zeleno površino kakor Ljubljana, a nekatera kljub tomu ne pbgTešajc parkov, vode in sončnih ter zračnih trgov. Ljubljanu si pa lahko privošči izredno razkošje, da je po svoji izredno veliki žolni površni letoviško most o. a br*»z letoviščarjev. Pravo vrtno mesto je v splošnem urejeno, zidano po večini v enotnem sistemu in po dobro premišljenem načrtu. Zelena površina je razdeljena med ulice in hiše t;ik^>. da ima sleherni hiša dovolj zraka in st nca. Večji promet je izločen iz stanovanjskih četrti. Hiše se ne vrste strnjeno Ob cestah, temveč so med njimi presledki vrtov in parkov. Ob hišah niso vrtovi zaradi p sebnifa ^praktičnih potreb: razumljivo je, da ti vrtovi niso »vojni«, temveč je njihov glavni namen, da ima mesto dovolj zraka, sonca in zelenja. Drevje in rastlinstvo je čistilnik zraka, torej mestna pljuča, će je veliko naselje stisnjeno na mali površini, je »kapaciteta* narave preveč izkoriščena — to se pravi, mesto ne
prejema dovolj svežega zraka in njegovo ozračje je prenas cono z dimom in prahom. Cim bolj je človek odtrgan od narave. t*m bolj čuti hude posledice — v duševnj re-uravnoveSenosti, pešaniu življenjske sile m ^iibezni do življenja ter udejstvovanja. Sinovi meščanov, ki so povsem obrnili hrbet naravi, so izroienci. Da se prebivalci velikih mest naglo i*:rajnjo, dokazujejo demografska poročila; mnoga mesta b; morala prej aH slej izumreti. čc bi ne imela pritoka sveže, z Irave krvi s podeželja; tu in tam umrljivost meščane v presega število rojstev. Zato kije, naj bi zidali vrtna mesta, ni le moda in vrtnih mest niso izumili zgolj arhitekti v stremljenju za lepotnimi učinki.
Naši veliki vrtovi
Ljubljana ima tudi dandanes nekaj veli-kih vi v. da bi že zaradi njih zaslužila ime vrtnega mesta. Najlepši so seveda mestni nasadi. Mestno vrtnarstvo oskrbuje glede na število prebivalstva zelo velike vrtove. Dandanes imajo ti vrtovi velik gospodarski in socialni pcmen: na teh vrtovih pridelajo mnogo povrtnine. da z njimi zalagajo mestne socialne zavode. Toda mestni vrtovi imajo velik pomen tudi za pospeševanje zelen adarstva v mestu. ix>-sebno ne Barju. Izkušnje mestnih vrtnarjev so mnogo koristile zasebnikom v teh časih. Mestno vrtnarstvo je pridelalo leios tudi izredno mnogo zelenjadnih sadik posebno parno* žnikovlh. — Ljubljana dandanes nima voč posebno velikih zasebnih vrtov, kakršne je imela prejšnja stoletja; veliki plemiški vrtovi so pozabljeni. Od velikih samostanskih vrtov so le še ostanki. Nunski vrt se je zelo zmanjšal pred leti. Zdaj ga niti ni mogoče mnogo več zmanjšati, česar tudi ne zagovarjamo, saj je prav. da ostane zelena površine vrta združena z Muzejskim trgom. Tu je lep prehod med mestom in nezazidano zeleno mestno površino, med Tivolijem. Tudi frančiškanski vrt ni več velik. Vrtovi vrtnarjev so se tudi že umaknilj na rob mesta. Celo vrtovi mestnega vrtnarstva so zdaj tudi bolj oddaljeni od mestnega središča; v Tivoliju bodo »časom opuščeni in zdaj že nekaj let obdelujejo zemljo na bivšem Kollmanovem zemljišču pod Rožnikom. Med večje vrtove bi
smeli še šteti botanični vrt, ki pa zasluži pozornost vendar bolj po svojem značaju kakor velikosti.
Ljubljanski zahod
Ljubljana se je širila na vse strani skoraj nezadržano, a poplava mestnega zidov-Ja se ni mogla razliti na zeleno vznožje Tivolija, tako da tu zelena površina sega najgloblje v mestno središče. Ljubljansk1 zahod je zaradi tega najlepši. Vabljiv je Še tem bolj. ker se blizu ni naselila industrija — izjema je pivovarna Union — tako da svežega zraka ne kvari dim. železnica, ki loči mesto od Tivolija je dandanes ^naravna* meja med zeleno in nezazidano površino. Vedno se pa še pozna, da je zelena površina od zahoda prejšnje čase. dokier še ni bilo železnice, segala še globlje proti sedanjemu središču. Na zahodni strani Še-lenburgove ulice so še v prejšnjem stoletju prevladovali vrtovi. Ulice tu niso še tako stare kakor se zdi. Tudi mlajši rod se še spominja, da je bila Ulica 3. maja bolje zazidana šele pc prvj svetovni vojni. Najbrž ne bo zelena površina povsem uničena na vzhodoii strani Selenburgove ulice m Gradišča tudi v prihodnosti, vendar, žal, ni enotnosti v stavbnih sistemih in marsikje zidajo strnjeno, kjer bi morda kazalo, ca bi zidovje obkrožali vrtovi. Tako nastajajo ob Igriški ulei velik stavbnj bloki in prav tako n: pravega kompromisa na Erjavčevi cesti: na eni strani se vrste same vile, na drugi se pa stiskajo nepretrgano tu in tam večje hiše.
Na tleh Cojzovih vrtov
Nedavno smo opozorili na dognanja naših zgodovinarjev o Cojzovih vrtov;h v Ljubljani ter povedali, kaj je odkril dr. K Andrejka; veliki Cojzovi vrtovi, ki so zlasti slovel; ob koncu 18. stoletja, so bili na zahodni strani Gradita. Bili so zelo velia: Ko jih je Cojz urećll, iih je odprl tudi občinstvu, tako da je bilo tam največje m najlepšo ljubljansko sprehajališče. To je bil „Tivoli« Ljubljane ob prehodu 18. 19 stoletja. Na Cojzove vrtove nas spominja že nekdanja pristava, dve pritlični poslopji ob Erjavčevi cesti, pri Bahovčevi vili. Krai nekdanjih Cojzovih vrtov zdaj preprezajo ulice in sezidanih je že mnogo h^š. tako oia je prvotni značaj povsem zabrisan. Kljub temu je pa ostalo nekaj vrzeli ter manjših zelenih pevršin. Ob posameznih hišah so še vrtovi, n. pr. ob Gregorčičevi ulici. Na oglu  Gregorčičeve in Igriške ulice je ]
večji vrt poklicnega vrtnarja. Na zaho 11 strani dramskega gledališča ob Igriški »Ui-ci je   bil v   prejšnjem   stoletju velik vrt Herzmanskega,  ki se  je pozneje preselil ob Večno pot.
Kakšen je bil Cojzov vrt
Žiga Cojz je kupil zemljišče z  velik m drevoredom, ki je držal vzdolž vsega vrta in se nadaljeval tudi čez Rimsko cesto ob Lepem potu skoraj do Kolezije, 1. oktobra 1785. od grofa Maks?. Leopolda Lamber6r:. Lamberg je bil tedaj lastnik »Cekinovega t gradu. Cojz je plačal za zemljišče 3187.3 f! Cojz je zemljišče preuredil v krasen vrt. Vrtnarji so zasad H številna najžlahtncjša domača  {n eksotična   drevesa, grmičevje, uredili poti in drevorede, vodomete itd. Vedeti pa moramo, da je bil to prav za prav botanični vrt. kajti brat žige Cojza Karo! je bil botanik ter je zbiral eksotične rastline in vrtnaril znanstveno. Iz licitacijskega oglasa  1. 18.17, ko je bil vrt naprodaj, je razvidno, da je bilo na vrtu zasajenih nad 2500 dreves, med njimi 400 eksotičnih, nad 1000 domačih in 1000 sadnih dreves. Razen tega je bilo še okrog 800  drugih vrtnih rastlin in grmičevja. Na  vrtu  je bil tud: rastlinjak.  Razen  tega so  vrtnarji gojil; rastline v toplih gredah.   Menda so imoV tudi drevesnico, že iz tega lahko sprevi-dimo da je bil Cojzov vrt ne le velik, temveč tudi lep ter v resnici ljubljanska posebnost, ki se je z njo mesto lahko ponašalo pred odličnimi gosti. Toda Ljubljana je te lepe nasade kmalu izgubila. Med francoskimi vojnami je Cojz obubožal in leta 1S17 je moral prodati vrt.   Istega leta Z. oktobra je vrt kupil   žitni trgovec Josip Seunig, in sicer za 10.801 fl. Cojz je dal odstraniti  samo  eksotična drevesa  in sicer okrog  400  dreves.   Novj   lastnik je hotel uporabljati   zemljišče  sam  in  meščani so zgulili lepa sprehajališča. Seunig je odpravil vse, kar je služilo javnemu parku in spremenil vrt v travnik in sadovnjak. Od nekdanjih lepot in posebnosti se je ohranila precej dclgo med starimi drevesi agava, ki je bila baje razen agave na Soneku pri Igu edina na tedanjem Kranjskem. — Po smrti J. Seunjga je vrt podedoval mlajši Seuni-gov sin Vincenc 1. 1848. po njem pa njegove hčerke. L. 1890 je Stavbna družba pokupila večino zemljišča, in sicer 4 orale in 858 kvadratnih sežnjev, za 29.000 fl. Stavo-na družba je potem, 1. 1891. odprla čez vrt Erjavčevo cesto. Gregorčičeva ulica je bila odprta L 1898. ko so zidali vladno palačo.
Italijanska podmornica se vrača v *voje oporiftče po napeAnift akcijah na Atlantika
Možfe smeji svojih žen
čudni običaji plemena Menangkabu na otoku Sumatri
Japonci so naleteli na Sumatri na mnoge primitivne šege in običaje domačega prebivalstva. Zlasti zanimivi so običaji plemena Meangkabu. Možje toga plemena so sužnji svojih žena in nimajo nobenih pravic. Če gre za skupne zadeve in koristi plemena, nimajo možje nobene bes de. Om tudi nimajo nobenega premoženja, ime in premoženje se podeduje izkljue.no v ženskem rodu. Dočim peciva gospodarica doma v senci eksotičnih dreves, mora mož v silni vročini begati od jutra do večera, opravljati vsa dela in skrbeti za dom. že poročni obredi kažejo kako kla-verno je življenje mož plemena Meangkabu. Mladenič, ki doseže za ženitev primerno starost, se mora ukloniti volji in odločitvi svoje matere, ki ga kratkomalo oženi z dekletom, izbranim po njeni volji in okusu Sin nima pri tem prav nobene besede. Od doma dobi skromno doto in s tem je vse opravljeno. Pač pa dobi ženi-nova rodbina od nevestine matere bogata darila, denar, bisere in sle novo kost.
Poročne svečanosti v čast neveste trajajo več dni. V dragoceni poročni obleki in vsa v nakitu predstavlja nevesta ponos in bogastvo svoje hiše, ženin pa sedi ta čas tiho na svoji slamnjači v hiši svoje matere in misli težke misli o svoji bodočnosti, ki ga čaka v novem domu. Poročni obredi trajajo navadno šest dni. Zvečer šestega dne gredo po ženina. Ce je sin bogate matere, ga odneso štirje možje na nosilnici iz materine hiše v nevestino hišo. 2e od začetka zavzema mož v novem domu podrejen položaj. Doc uri stanuje žena s svojci v najlepšem prostoru, odkažejo možu tesno izbo, kjer pričakuje, da ga počasti žena s svojim obiskom. Sam si niti jedi ne sme vzeti, temveč mora čakati, da mu jo odmeri žena.
Pravico do ločitve ima samo '.ena. Toda redko se pripeti, da bi se žena ločila, ker noče izgubiti zanesljive delovne moči. Sa.j itak lahko počne z možem kar hoče. Namesto, da bi poslala moža nazaj k njegovi materi, ga raje zamenja za drugega. Pogosto si sosede može kar medsebojno
izposojajo, da si slajšajo življenje. Ekiina ugodnost, ki jo ima mož je ta. da je navadno poročen s trerni ali štirimi ženami tako da ni izročen na milost in nemilost samo eni. Tako roma od ene gospodarice do druge. Star običaj zahteva, da ostane pri vsaki približno mesec dni. Može plemena Meangkabu bi torej lahko primerjali b troti, samo da iim žene. potem ko so opravi U svoje delo. vsaj ne kratijo pravice do življenja.
Japonci so varčni
Japonci so zelo varčni. Japonski finančni minister je te dni uradno objavil, da je prekoračila narodna varčevalna akcija za leto 1942-43. prvotno določen znesek 23 milijard jen za 457 milijonov. Ta rekord je povečal celokupno narodno varčevalno akcijo od začetka vojne proti Kitajski na 69 829.000.000 jen.
Nemška predavanja v Španiji
Na povabilo španske vlade je poslal nurnuerški župan ravnatelja mestnih galerij in umetnostnih zbirk dr. Lutza v Španijo, kjer je predaval o Madridu in Barceloni. V Madridu je predaval v arheološkem muzeju, v nemško kulturnih zavodih ter v okviru nemške ktiltivme ure. V Barceloni je pa predaval samo V okviru nemške kulturne ure. Njegova predavanja so obravnavala razna vprašanja nem.-ko kulturne zgodovine
Gospodarska obnova Grčije
Gospodai'ska obnova Grčije pod vodstvom italijanskega pooblaščenca za gospodarstvo d'Augustina in nemškega Neu-bacherja je v dobi 25 mesecev lepo napredovala. Najprej je bila zagotovljena prehrana prebivalstva. Posrečilo se je U,di znižati cene, omejiti bančne kredite ter znižati tečaj zlata, deviz in vrednostnih papirjev približno za 55", Grško kmetijstvo si zdaj prizadeva intenzivneje obdelati zemljo ter zagotoviti tako prehrano prebivalstva brez podpore od zunaj. Doslej neobdelana rodovitna zemlja je bita izročena kmetom v obdelavo brez kakršne koli odškodnine.
Izreki
Za prikrivanje napake je treba toterko energije, da bi se dala z njo napaka odstraniti, 6e bi se energija  koristno upor bih*
Mržnja ima bujno domišljijo
Denar je za človek., isto. kar je utopljencu rešilni pas.
*
Ženske vedno vprašujejo zrcalo aa nasvet,
redko ga pa ubogajo.
a
Pogosto se čustva /.ivih ohlade prej ne^ts mrli če vo truplo.
«•
Takt. je beseda o pravem čaau. molk o piavem času, kretnja o pravem času ki na pravem mestu
Ne moie so videti, da je človek tairten* Vidi se samo. da je netakten.
*
Tikta ne more biti niti premalo, niti preveč — sicer bi ne bil takt.
Samo prava ženska je sposobna napraviti pravo neumnost.
*
Preprosta žena je vedno ljubosumna im svojega moža. šarmantna žena te-ga ne pozna. Ona za to nima časa, ker Je preveč zposlena z ljubosumnostjo na može d rt ari h žena.
*
Vsaka moderna žena je suoj lastni poKne-
tist.
*
šminka rti zato tu. da. ba pnkrTVfUa im-pake. tem ve** da poudari lepoto.
Križanka št. 71
Karlova univerza v Pragi
Nemška Karlova univerza v Pragi, najstarejša nemška univerza vobče. se je med sedanjo vojno lepo razvila. Posebno velik napredek se pa kaže pri nemški tehniški visoki šoli. Oba učna zavoda sta bila v pogledu uprave in učnega načrta izenačena z drugimi visokimi šolami v Nemčiji. Največje izpnemembe so nastale na pravni in državnoznanski fakulteti po otvoritvi gospodarsko znanstvenega študijskega letnika v letu 1939. Juridične študije so se izpremenile v toliko, da se državni izpiti ne vrše več na fakulteti, temveč v izpitnih uradih višjega deželnega odišča v Pragi m Litomercih. Za promocijo sta potrebna zdaj disertacija in poseben rigo-roz. Juridična fakulteta ima zdaj 316 slušateljev in je po njih številu ena najmočnejših v Nemčiji.
Medicinska fakulteta je bila tudi preurejena in izpopolnjena. Dobila je več novih posvetovalnih moči za vojaške zadeve. Na filozofski fakulteti se je povečalo število rednih profesorjev od 31 na 39. Ta fakulteta je dobila dve nem stolici, in sicer eno za novinstvo, drugo pa za slovanski na.rodo«pis. Na nemški tehniški visoki šoli sta bili združeni fakulteti za agrikulturo in gradbeno inženlrstvo v novo fakulteto za stavbarstvo, ki ima strokovne oddelke za arhitekturo, gradbeno inženlrstvo in meroznanstvo.
Besede pomenijo:
Vodoravno: 1. del oblačila, 8. zavalim nadležna žuželka. 9. krojaška potrebščina (množina), 11. oboroženec. mož v aiužbi domovine, 13. neumen, 14. lepega vedenja, 16. toda. vendar (italj.)  17. raztrga-
nec, človek slabega eiovesa, 19. jezero v Aziji. 21. vrednost v denarju, 23. grAka črka. 24. vrsta blaga, 26. označba, naziv. 28. srebro.  29. izdelki rt drajrih kamnov
in kovin, 32. pesem, 34. država v Zadnji Indiji, 35. barva igralnih kart, 37. pariški kriminalni tip, 39. medmet, 40. giej 13. vodoravno, 41. oblika pomožnega g?u-gola, 42. pristanišče na zapadni afriški obali, 44. bivališče, hiša, v kateri stanujemo, 45. zemljepisni pojem. 46. obrtnik (množina). 47. bližnji sorodnik, 48. plenica, obveza. 49  kuhinjska posoda.
Navpično: 1. reforma. uvedba novih običajev, 2. skromen prispevek, 3. pisava, 4. otok v Donavi pod Beogradom, 5. vea-nik, 6. kositer. 7. najmanjši del snovi, 10. dižavljan azijske države. 12. del strehe; vzrok smrti. 15. molčeča, brez dara govora, 20. evropska država. 22. afruška reka, 25. švicarski narodni junak (fom). 27. žensko ime, 30. izhlapevek. 31. mitološki letalec, 33. neuspeh, poraz. 36. sr< Ti kaše, 38. vrtnina. 39. začasna odgodhev, 41. ptica, 43. goreča grmada, 44. mladenka, deklica (množina). 46. del sobe, 48. preofl og.
REŠITEV KRIŽANKE ST. 70.
Vodoravno: 1. plavalec, 8. gad, 11. poraz. 15. redar. 16. rešilec, 19. el, 20. oda, 21. ab. 23. Nibelungi. 24. mogočen, 27. jok, 28. I(van) Tfavčan. 29. As. 31. soja. 32. Ita, 34. ea, 36. Emi, 37. jeseni. 39. eta, 40. trgovec, 42. alibi. 43. Stična, 45. Ivand. 46. le ji, 47. kitice, 49. Itaka. 50. brkat. 51. zaseka.
Navpično: 1. prodajati, 2. led, 3. Adam, 4. Va. 5. Aiagonija, 6. Er, 7. cene, 8. gib, 9. aleja. 10. delo, 12. Olga. 13. aL 14. zlatica. 17. šiniti, 18. cuker, 22. boji, 25. osebek, 26. ča, 28. imenik. 30. sel, 33. tačka, 35. Agica, 36. Eva, 38. sila, 39. eter, 40. tat, 41. oves, 44. nit, 48. ir.
-j--.--------rsBga^aei^i
^GEORGES OHNET: j
78
PRODAJALEC
STRUPOV
BO MAM
Vse te zelo resne očitke, ki jih je bil pripravil med potjo, je torej odložil za drugo priliko. Vprašujoče je pogledal svojega sina in zdelo se mu je, da je Kristijan bled in potrt. Med večerjo se je govorilo le malo. Po večerji sta si oče in sin prižgala cigari, ob devetih je Kristijan mirno odšel, Vernier in Genevieva sta ostala sama — napočil je bil trenutek pojasnil.
Z odločnimi besedami in živahno je Genevieva naslikala tastu sliko svojega življenja v zadnjih šestih mesecih in vse delo, ki ga je bila opravila, da bi rešila Kristijana. Pravila je. da je bila že prepričana, da je dosegla svoj cilj, ko je usodni nastop Etiennette Dharielove zopet vse pokvaril. Kristijana so bili za hip prevzeli spomini na prejšnje življenje in zagrešil je neprevidnost, da se je sestal s to žen-ščino. In ta napaka ga je zapeljala v najgršo razuzdanost. Položaj je bil zdaj mnogo resnejši kakor kadarkoli. Bivša Kristijanova ljubica je bila samo tri milje od Gournevilla in posledica tega je bila
obnovitev njunega razmerja z so nevarnostjo, grozečo Kristijanu od grofa Steingela in tudi z nevarnostjo, da se bo brez upa na rešitev znova pogrez-nil v svoje prejšnje grešno življenje.
Nobenega dvoma ni, da Etiennetta ne bo opustila svojega boja. Še tako trdni Krlstijanovi sklepi in še tako dobri nameni so zaman, dokler bo imela ta ženska dovolj moči, da bo sproti vse uničila. Minila sta komaj dva dneva od njenega usodnega prihoda v grad Dam mane in že si je upala priti naravnost v Go urne vil le v želji, da bi zopet videla Kristijana. Istega dopoldneva je prišel sluga grofa Steingela s pismom, ki mu ga je Genevieva iztrgala iz rok. Ni ga odprla, pač je pa sklenila, da ga ne bo izročila svojemu možu. Dali pa bo vedno tako srečna, da bo mogla pravočasno preprečiti njuno dopisovanje in dali bo Kristijan vedno premagoval izkušnjavo, da bi ne odšel sam v Dammarie? Ta ženska ima velik vpliv nanj. In če ne pojde tja sam, dali ne pride Etiennetta prej ali slej k njemu na dom? Povsod same nevarnosti, povsod same težkoče, pa naj se je ozrla Genevieva kamor koli. Zato je poklicala svojega tasta, čeprav je dobro vedela, da ga bo s tem zopet vznemirila. Ne, ne misli, da bi se mogla sama brez njegovega nasveta odločiti za odločilno borbo z Etiennetto Dharielovo. Njene življenjske izkušnje so prepičle, da bi mogla brez vodnika tvegati tak boj. A kdo bi jo mogel po tako strmi poti voditi varneje od Verniera, o katerem ve, kako spretno in odločno zna urejevati svoje zadeve? Saj imata skupni cilj. Imata skupne interese in zato je potrebno, da se skueno tudi borita in skupno zmagata. Trdno
je bila sklenila kljubovati vsemu, saj vendar zahteva, da odobri njen sklep in jo v njem podpira.
Vernier je poslušal to njeno pripovedovanje najprej mračnega obraza in z izrazom duševne potrtosti, pozneje, ko se je nadaljevalo njeno razglabljanje, je pa postajal pozornejši. Ni se znal odločiti molče in svojih vtisov ni znal prikrivati. In vedno se je rad podrejal notranjim občutkom, pa naj je šlo za jezo ali radost. Poslušal je Genevievo do konca, potem je pa bruhnil iz sebe svoje pritožbe in očitke proti Etiennetti Dharielovi. Njegov trgo-ski duh se je upiral misli, da bi se pogajal s to žensko, ki ji je bil dal toliko denarja, da bi se je odkrižal in ki mu je navzlic temu še vedno delala preglavice.
— Ta deklina . .. saj sem ji plačal... kaj torej še hoče od nas? Pa menda vendar ne misli, da ji bom dovolil do smrti izkoriščati tega bedaka Kristijana? Sam Bog ve, koliko me je že stala ta ženšči-na. In še ji ni dovolj. Ta bedak se pa neprestano vrača k nji. Mar je moj sin neumna žival? Kaj neki ga tako vleče k temu podlemu bitju? Saj jo dobro pozna in ve, da ne more ničesar pričakovati od nje. Ne, nikoli nisem mogel razumeti, kakšen vpliv imajo prav za prav take ženščine na bedaste moške. Hvala bogu, jaz sam nisem naletel aa nobeno tako izgubljenko, a če bi bil, bi se je bil pač znal odkrižati. Kristijan pa, ki ima vsega v izobilju, žrtvuje vso svojo srečo in blagostanje taki deklini, ki jo lahko kupi v Parizu vsak, kdor ima za to dovolj denarja.
Razburjal se je ob lastnem glasu, razjezil se je m udaril s pestjo po mizi.
— Toda tega mora biti konec! Nihče ne bo bril norcev iz mene, sam poišeem tega človeka, ki pri njem ta deklina živi, pogovorim se z njim in priprar vim ga do tega, da jo bo prisilil pustiti nas pri miru,
Genevieva, ki ga je doslej molče poslušala, ga je zdaj prekinila:
— Kaj pa, če se bo ta človek osvetil Kristijanu in ga ubil?
— Mar bi bila to tako strašna nesreča? — je vzkliknil oče, zaslepljen po svoji grozni iskrenost1
Pri teh strašnih besedah sta se spogledala in tega trdega, vendar pa logičnega zaključki si nista upala komentirati. Genevieva je končno prekinila tišino z mirn mi besedami:
— Ne dovolite, da bi vas pravična jeza zapeljala v to, česar ni in ne sne biti v vaših mislih... Vaš sin se je hudo pregrešil, nakopal je nam mnogo zla, toda sam ni odgovoren za svoje grehe ...
Po teh besedah je Vernier že povsem izgubil ravnotežje. Prebledel je in odgovoril s hropečim glasom:
— Mar mi hočete očitati, kakor ta stari Augag-ne, da izdelujem likerje, ki jih ta norec pije? Mar tudi vi trdite, da je njegova os trudna strast kazen, ki mi jo je namenila usoda zato, ker razširjam po vsem svetu svoj strup? Kaj mislite, da velevata nravstvenost in pravičnost, da bi bil v svojem sinu kaznovan za pogubo vseh tistih nesrečnih otrok, ki se zastrupljajo po vsem sveta?
Orejuje Josip Zupančič' — Za Narodno tiskarno Fran
- Za
del Usta: Ljubomir Volčič — Vsi ? 1 J^J—'