Vajvotjl v
Vslja M VN Za pol tola .. Za Nsw York Za inosemstvo
•••••• jO* • •
.............t JO
•to ....	7.00
lalo...,	TOO
GLAS NARODA
list slovenskih delavcev v Ameriki
Tho Largest Aormiaa IHOj te tho United Stat«.
Issued «f«y lay exoopt Budaji and kfil Holidays.
76,000 Readers
TELETOM: 1871 OORTLAKDT.
tU 1903, at tka Office at How York, Jf. Y,
tho Act of Congress of Msnfe 3, 187V.
TELEFON: 4087 CORTLANDT.
MO. 174. — iTEV. 174.
14 NEW YORK, MONDAY, JULY 26, 1920. — PONDELJEK, 26. JULIJA, 1920.
volume xrvm. _ letnik ixvm
LEWIS PRETI Z VELIKO PREMOGARSKO STAVKO
REKEL JE, DA BO DO VEDLA VSAKA IZPREMEMBA DOGOVORA ZA ILLINOIS DO VELIKE STAVKE V VSEH ROVIH MEHKEGA PREMOGA. — BARONI BODO ZATHEVALI ODERUŠKE
CENE ZA PREMOG.
Indianapolis, Indiana, 24. julija. — Možnost splošne stavke vseh |tfmoi;arjfv v premogovnikih mehkega premoga po celem centralnem polju bila vsebovana v ugotovilo, katero je izdal tukaj John L. Le-»i s, predsednik 1'ni t cd Mine Workers z ozimni na stavko, ki se vrši sedaj v lllinoisu.	Bfc
Iifwis je rekel, da bi katerakoli uravnava stavke v lllinoisu, ki bi izpremnila temeljni meddržavni dogovor, ki je uveljavljen sedaj na centralnem polju, imela za posledico, da bi se zaprlo vse bitumi-nozne rove ter ponrmlo stavko več kot 210,000 premogarjev.
Mr. I«*wi* ni hot« I nadalje razlagati tega uvodila, pač pa rekel, da je dosti razločno in ».anioposebi umevno. V svojem ugotovilu je rekel:
—	Sedanji položaj v premogarskib poljih lllinoisa je posledica akcije komisije Združenih držav za bitnminozni premog. Kajti ta komisija ni hotela dovoliti primerne kompenzacije za gotove vrste
delavcev.
Te kompenzacij* je potrdil predsednik Wilson in to kljub prof est on uradnikov liiited Mine Werkers in vspričo kršenja obljub vlade Združenih držav, da bo storjena premogarjem pravica. Odkar je bila izdana tozadevna odločitev, so bili premogarji zapo-hicni, a le majhen del njih je delal s polno paro in sicer obžalovanja vrednega stanja transportnih sredstev dežele.
—	Med tem časom pa so zaiitevali premogarski baroni naravnost oderuške cene za svoj premog. V gotovih sekcijah prodajajo premog za naravnost nepojmljive cene po 11 ali 12 za tono od mesta. Ameriška javnost je bila oropana od teh predrznih trgovskih vanda-lov na način, ki je naravnost nezaslišan.
Ko je potekel dogovor med premogarji in dplodajalei dne 31. aprila. so skušali zastopniki premogarjev skleniti dogovor 7. delo-dajalei, ki bi dajal pravico dninarjem ter onim, ki so plačani na mesce, Njih prizadevanja pa so premogarski baroni zavrnili.
----V
SOVJETNA RUSIJA JE Pft IPRAVUENI ZA PREMIRJE
RDEČA ARMADA bF. JE PRIČELA UMIKATI IN NJENI PO VELJNIKI 80 DOBILI POVELJE. DA PRIČNEJO S POGAJA NJI. — EDEN RESNIH ZAPLETLJAJEV BO KMALO RESEN.
Paril, Frane i ja, ?l. julija. — V brezžični brzojavki iz Moskve se glasi, da se je pričela boljševiška armada na Poljskem umikati na povelje, ki je prišlo iz Moskve.
London, Anglija, "1. julija. — Sovjetska vlada je danes obvestila Poljsko, tla so dobili poveljniki sovjetskih armad povelje, naj pričnej:) takoj s ponujanji za sklenitev premirja s Poljsko. — Ta vest je bila vsebovana v brezžični brzojavki, ki je prišla iz Moskve.
Jurij ( ičerin, n^ki minister za zunanje zadeve, je Tjrzojavil princu princu Sapiehi, poljskemtt ministru za zunanje zadeve, našle«! nje :
Koška *ov je trm vlada je dala najvišjemu poveljstvu rdeče armade povelje, naj uvede takoj s poljskim vojaškim poveljstvom pogajanja za sklenitev premirja, ki naj bi uvedlo bodoči mir med < bema deželama. Rusko poveljstvo bo sporočilo poljskemu poveljstvu prostor in datum za pričetek pogajanj.
Oprav še ni jasno, če bodo pogajanja med Rusi in Poljaki u-spešna, je vendar iz m-kega odgovora razvidno, da se bliža rešitev enega najbolj zagonetnih in resnih zapleljajev v Evropi. Brzo in u-uspešno prodiranje Loljševiških armad je ogrožalo Poljsko kot narod ter bi bilo treba hitrih in odločni** korakov od strani zaveznikov, če bi slednji hoteli odvrniti pretečo nevarnost. Hitro bTIžanje sovjetskih armad proti nemški meji je dajalo povod za nadaljno vznemirjenje, kajti vsakemu opazovalcu razmer je bilo jasno, da pomen ja veliko nevarnost za Evropo, če bi se meje Nemčije in Rnsrje stikale.
Prodiranje boljševlkov v Rusijo je imelo nadalje za posledico, da He je na Poljskem reorganiziralo kabinet in da je prišel socialistični element bolj na površje. Odgovor, katerega je poslala sovjet-«ka vlada, je sad te reorganizacije v upravi Poljske.
PROSTOVOLJKE V POLJSKI ARMADI.
FRANCOSKA POGODBA Z OGRSKO VLADO
RDEČI ODPOSLANEC DEPORTIRAN.
Finančne skupine obeh dežel so baje sklenile dogovor, katerega podpirajo tudi Angleži in Italijani.
Premislita dobro, komu boste vročili donor zo postali v stari kraj ali pa za vožojo listki.
Sedaj živimo ▼ Času neg* opusti in zloraba. vsak aknia poatat
hitro bogat, bo glede na tvojega bližnjega. Razni agentjo in tako* bi bankirji rastejo povsod, kakor gobe po dežju.
V teb časih m atavijo ▼ denarnem prometu nepričakovane sa p reke starim iskuienim ia premožnim tvrdkam; kako bo pa malin reiskulccim uietoikom mogoč« izpolniti svoje neutemeljene obljn be. Je veliko vprašanje.
Naie denarne potiljatve oe sad nji čas po novi svesi in na nor način primemo spdinjim razmeram v Evropi dovolj hitro ia sanes Ijito izplačujejo.
Včeraj smo računali sa poiiljatve jugoslovanskih krt« po ale dtčih eon ah:
900 kron .... $525	1,000 kron .... % 17.00
«00 kron____ $7.00	5,000 kron----$ 84.50
000 kras ____$8.75	10400 kron----$111.00
Vrednost denarju eedaj nI stalna, menja so večkrat nepriČa kovano; ia tega razloga nam ni mogoče podati natančne cene vna prej. Mi računamo po eeni istega dne, ko nam poslani denar dosp* v roko.	I
aaaa Jo poslati najbolj po Pni lin Kodoj Ordsr, alt ps
Frank Sakser, York, H. T
Pariz, Francija, 24. julija. — Dalekosežni ekonomski dogovori so bili sklenjeni med Madžarsko in Francijo. Glasi se, da so ti dogovori privatnega značaja, namreč med finančnimi skupinami ler bankami obeh dežela. Nadalje se glasi ter ne tiči v tem nobena tajnost, da vlada politično soglasje med Madžarsko in Franeijo in da se tudi Anglija in Italija vdelev.u-jeta v finančnem ozira madžarskih finančnih podjetji.
Čeprav se tukaj oficijeliio za-nikuje obstoj teh dogovorov, je venadr znano, da obstaja dogovor me<l Franeijo in Madžarsko in da je vsled tega pričakovati tudi izpreinemb v mirovni pogodbi z Madžarsko.
Madžarski ministrski predsednik Teleki je ravno rekel, da zna-či program nove vlade definitivno orijentacijo Madžarske v ismtt"i proti Franeiji... Rekel je, da je opaziti na Madžarskem prevladujoči upHv Francije.
Ogrski poslanik v Parizu, Pra-snovski, je rekel:
— Pismo Milleranda, ki nam je bilo izročeno obenem z mirovno pogodbo, je govorilo o možnosti revizije nekaterih pogojev te pogodbe. To naj se zgodi.
Prasnovski je priznal, da se je obrnila Madžarska na Francijo in druge sile, ki se bore proti boljševizmu. Rekel je, ad ima sedaj Madžarska armado, ki obsega le 30,000 mož kot določeno v mirovni pogodbi, Ua pa bi z dovoljenjem in podporo zaveznikov lahko spravila na noge veliko več vojaštva. Zavezniki morajo na vsak način podpirati tozadevna prizadevanja Madžarske, ker je bila odrejena mobilizacija vseh Madžarov do starosti devet in tridesetih let.
Boljševiška nevarnost je doved-la vse dežele v Evropi do tega, da so pričele mobilizirati svoje sile proti mo£ni invaziji, katero je pričakovati v slučaju, da bi bili bolj-ševiki zmagoviti na Poljskem. Na strani Mzidžarnke stojita Francija
Washington, D C.. 23. julija. — Santeri Nuorteva, privatni tajnik Karola Martensa, sovjetskega agenta v Združenih državah, ki je pred kratkim dospel v Anglijo kot mornar neke trgovske ladije. je bil deportiran, — kot se glasi v sporočilih, ki so dospela semkaj. Sedaj je na poti v Rusijo preko Libave na krovu nekega angleškega pamika ter v spremstvu angleških uradnikov.
Nuorteva bi moral biti ena glev-nih prič v deportaeijskem pošto panju proti Martensa, a ko ga j< poklical inšpektor Shell, je prišlo na dan, tla je tajno napustil deželo.
Sovjetski agent je šel v Cana-do, kjer se je kot mornar ukrcal na neko ladijo, ki je bila namenjena v Anglijo. Soglasno s sporočili, ki so došla sem, se je Nuorteva skrival v Londonu in šele pretekli teden se je angleškim oblastim posrečilo prijeti ga.
1Tvedlo se je proti njemu depor tacijsko postopanje in obsojen je bil na deportaeijo v sovjetsko Rusijo.
PREMOGARSKI BARONI PROSIJO POMOČI.
FRANCIJA URI
SVOJO ARMADO
Pri boddočih francoskih manevrih bodo nastopili aeropl&ni, tanki in strupeni plini.
IZJAVA BOUŠEVIŠKEGA MINISTR. PREDSEDNIKA
LENIN PRAVI, DA SE BLIŽA SVET SVOJEMU EKONOMSKEMU RUINU. — CILJI TRETJE INTERNACIJONALE. — REKON ČTRUKCUA POD KAPITALISTIČNIM SISTEMOM JE NARAVNOST NEMOGOČA.
Moskva, Rusija, 21. julija. — Nikolaj Lenin, sovjetski ministrski predsednik, je izjavil na otvorilni seji tretje internaeijonale, da pospešujejo svetovne ekonomske krize ter jzjalovljenje Lige narodov, da bi spravila in zednila interese kapitalističnih vlad eiije fret je internaeijonale, kojih eden je konsolidirati in organizirati *verovno revolucijo.
Po nagovoru Lenina, v katerem je izjavil, da je celi" kapitalistični sistem ogrožen s popolnim polomom, in da je Liga narodov pospešila razvoj komunizma, je tretja internaeijonala sprejela rt solucijo, v kateri je pozvala delavce vseh narodov, naj uveljavijo tko-nomsko blokado uad Poljsko.
Lenin je rekel, di je celo v deželah, ki so v najbolj ugodnen položaju, kot v .Japonski, Ameriki in Angliji in draginja naraščala neprestano ter da plače niso odgovarjale tej draginji. Izjavil"Je, da je število onih, ki so deležni blagostanja, neizmerno majhno.
Sedaj preti polom celemu kapitalističnemu sistemu, — je rek»*l Lenin, — ker je nemogoče uravnati vprašanje vojnih iloigov, ne da bi se s tem dovedlo do ekonomskega poloma. V vseh teh deželah rekonstrukcija pod kapitalističnim sistemom nemogoča. Angleški ekonomisti kot Kent so že izjavilj, da je razveljavljenje vseh vojnih dolgov nujno potrebno, če se hoče dovesti do ekonomske rekonstrukcije.
Liga narodov, plen notranjih sporov, ni nudila nlkakega varstva majhnim narodom, kajti imperialistične vlade, ki zasledujejo sebične interese, so stavile, so spravile poražene narode na stališče kolonij. Lenin je omenil diference, ki so se pojavile z ozirom na nso do Turčije. Na ta način je Liga narodov olajšala delo komunistične internaeijonale.
Nadalje je omenil ministrski predsednik, da so kolonije prvič zastopane v internacijonali, kar smatra za dobro znamenje. — Iz-
Pariz, Francija, 24. julija. — Vojne bodočnosti ne bodo prav nig manj strašne kot je bila ona, va_|ku8nja dokazuje, — je dostavil, da so nekapitalistične dežele, kot one tero so započeli Nemci leta 1914, AzUe> rodovitno polje za sovjetske doktrine.
Washington, D. C., 23. julija. — Premogarski baroni v lllinoisu so naprosili predsednika Wilsona. naj vprizori kako akcijo, da se ustavi stavke delavcev, ki so uslužbeni v njih rovih.
V memorandu, katerega so predložili v Beli hiši predsedniku v razmislek, so dali delodajalci izraza strahu, da se bo stavkarsko gibanje razširilo iz Tlinoisa po vseh centralnih premogarskih poljih in da bo na ta način ogrožena produkcija premoga tudi po Ohi ju, zapadni Pennsylvaniji in In diani ter ne le v lllinoisu.
Dosedaj še ni znano, kaj je predsedniku v stanu storiti v tej zadevi.
STAVKA NA ČEHOSLOVA-
Praga, ^'eho-slovaška, 24. julija — Petdeset tisoč mož je zastavkalo v Reiehenbergu in drugih sosednih mestih in prizadeti so časopisi, in Anglija ter najbrž tudi Human-' kavarne, brivnice in druga potiska in. Italija. Italija, ki ima mo- jet ja.
can socijalistični element, pred- Ena izmed zahtev stavkarjev je, stavlja slabo točko v tem proti- da se nanovo uveljavi pfejsne boljševiškemu bloku. Na dragi »vilske racije, ki so bile skrčene
•e je smatrati za znamenje fran-•oske manevre, ki se bodo vršili koncem tekočega poletja.
Ti manevri nasprotujejo vsem določbam miru, katerega je hotel uveljaviti predsednik Wilson, kajti splošno se je domnevalo, da bo ta mir odvrnil duha človeštva od vojaških misli ter uveljavil na sve-tu večen in čudovit mir.
Ne sme se misliti, da je Francija bolj utilitaristična kot kak drugi narod v Evropi, a Francija hoče pokazati svojim mladim vojakom vse grozote vojne, ne da hi bili izpostavljeni dejanski ne C varnosti za življenje.
Manevri Uodo predstavljali natančno sliko resničnega boja in nastopili bodo aeroplani, tanki, ročne granate in celo strupeni plini.
Novica, da ne bodo obstajali manevri le iz maršov, spanja inpro-stem in kompliciranega vežbanja, je vzbudila veliko razočaranje v krogih francoskih mirovnih apostolov, ki izjavljajo, da bo imelo to za posledico, da bodo tudi dragi narodi storili isto in da bo na ta način vzbujeno - novo vojno razpoloženje.
ALBANCI PORAŽSNI.
strani pa stojita Nemčija in Avstrija na stališču stroge nevtralnosti. Dal i* sta izraza svojema namenu, da ne bosta dovolili prevažanja cet in municije preko njih ozemlja. To bo zelo zavleklo vsaka akcijo, katero bi hoteli zavezniki vprizoriti proti boljievikom. Avstrija je še stopila v diplomatic ne odnoiaje s sovjetsko Rusijo, čeprav niso slednji oficielni.
Dr. Varšavski, ki je ravnokar dospel na Dunaj, oživa elostrate-ritorijalnost soglasno s zadnjim Rusijo. Ima tudi dovoljenje brxo-
tekom preteklega maja.
London, Anglija, 24. julija. — Uporni (?) Albanci, ki so šteli nekako 4000 mož, so napadli včeraj Italijane na deset kilometrov dolgi fronti, a so bili pognani nazaj s pomočjo protinapadov, soglasno z napol oficijelnim ugotovilom, katero je prišlo v roke Reuter-jeve-ga poročevalca v Rimu.
*Na strani Albancev je padlo dem mož. jRadi bi vedeli, kaj imajo opraviti polentarji v Albaniji. Naravnost smešno pa je imenovati "upornike" ljudi, ki branijo svojo domačo zemljo pred tujim; zavojevalci.)
KAKO JE POSKOČILA CEHA * ŽIVIL.
dogovorom Avstrije n sovjetsko pravice poslanikov. Zavezniki so zelo vznemirjeni vsled tega dogovora Avstrije s sovjetsko Rusijo ja tekoeegi leta. Krompir je po-
Washington, D. C., 23. julija. — Cena živil v mestu New Torku je poskočila za 114 odstotkov izza leta 1913 in za 17 odstotkov tekom leta, ki se je končalo dne 30. jnni
ter izjavljajo, da pomen ja to kr- skočil za 613 odstotkov izza leta žen je pogodbe, sklenjene v J5t. 1913 in sladkor za 485 odstotkov. Germain.	| Najvišje odstotke povišanja cen
Zavezniki bodo baje protestirali od leta 1913 naprej je bilo opa-proti navzočnosti Varšavski-ja na žiti v Detroit, namreč 193 odtfot-Dunaju. Če ne bo zavzela Avgtri- kov v splošnem in procentualno ja bolj zadovoljivega stališča, bo- povišanje cen živil je bilo višjo v do izvedli zavezniki nanjo pritisk Chicago. Clevelando, Pittsburgh^
z »stavljenjem dovoza živil.
Kansas Citj, Mihraa-
Glede notranje organizacije je dostavil Lenin, da so socijalni demokratje najbolj resna ovira k razvoju revolucijonarne sile v vseh deželah, kajti izkazalo se je, da so sovražniki delavstva In pospeševalci in branilci buržuazije.
NAPISAL JE 400 RECEPTOV ZA ŠNOPS.
Dr. Mellville R. Hayes z Audubon Ave. je tekom letošnjega leta napisal že 400 reeptov za žganje in sedaj mu noče prohibicijska uprava dati nikakih nadaljnih for-mularjev. Sklenjeno je namreč, da se mora vsak zdravnik omejiti na 400 receptov na leto. Dr. Hays je šel vsled tega v zvezno sodišče ter stavil predlog, naj se tukajšnemu prohibicijskemu ravnatelju ukaže izdati nadaljne formularje.
Zvezni zastopnik Barnes je dal sicer izraza simpatijam do pacjen-tov zdravnika, a menil, da bi se moral zdravnik najprvo oglasiti v uradu strogih prohibicijskili magnatov. Tudi sodniku je bil doktor simpatičen, a je menil, da njegovo postopanje ni bilo pravilno in da bi moral uvesti takozva-no Equity postopanje.
Zdravnik je nato izjavil, da bo storil to in med tem časom bodo morali njegovi bolniki nekoliko potrpeti.
TASSOV MANTJSKRIPT VRNJEN.
FEHRj
[BACH JE ŠTUDIRAL DUHOVNIKA.
BerL^B Nemci ja, 24. julija. — Konšta^Hi Fehrenbach, novi kan-celar n^Kke republike,je katolik in član^Kmškega centruma. Star je 68 V^Ktudiral je teologijo na vseučil Hn v Fredburgu, a se pozneje pS-etil pravu ter odprl od-vetniiikH isarno v Freiburgu, kjer ie bil l^ft 1903 izvoljen v nemški državnJ^jor.
Ko predsedujoči uradnik zadnjega državnega zbora ter nemške narodne skupščine je pokazal iz-v an red ne zmožnosti kot parlamentarec. Njegova nepristranost mu je pridobila ngled pri vseh strankah. Po postavi je velik ter izvan-redno dober govornik, ki se zna prilagoditi vsakemu položaju.
kee, Minneapolis, Indianapolis, Omahi in drugih mestih kot pa v New Torku. Le v dveh mestih je znašalo povišanje manj kot sto odstotkov, namreč v Los Angeles In Jacksonville, Fla.
Tekom dobe od junija 1919 pa do junija tekočega leta je poskočilo v ceni 43 predmetov, med njimi krompir za 171 ig sladkor za 183 odstotkov.
Padla je 1« cena čebule.
I>unaj, Avstrija, 24. julija. — Originalni rokopis Tassovega La Gerusaleme liberata. (Oproščeni Jeruzalem) je bil eden izmed številnih umetniških predmetov in drugih zakladov, ki so bili ravnokar vrnjeni Italiji. To se je zgodilo na temelju mirovne pogodbe. Glasi se, da je bil ta rokopis plen Avstrije iz prejšnih vojn.
Torquato Tasso je bil slaven italijanski pesnik, ki je živel koncem šestnajstega stoletja ter protežira-nec kardinala Luigi d'Este. Njegova pesnitev je bila najpr\ o 1» javljena v Benetkah in pozneje v Parmi.
Prevedena je bila v številne jezike.
Taoso je postal blazen in skozi riOgo vrsto let so ga dr/e.li strogo zastraženega. Ko je nekoliko ozdravel, ga je pozval papež Kle-ment v Rim, da ga krona kot "p >-eta laureatus* *, a Taaso je umrl v Rimu še predno se je vršila tozadevna cerimonija.
DENARNE PO&ILJATVE V ISTRO, NA GORIŠKO IN NOTRANJSKO.
Izvršujemo denarna itpl' ^iit popolnoma zanesljivo in sedanjim razmeram primerno tudi hitro po celi Istri, na Goriškem in tudi na Notranjskem, po ocemlju, ki je zasedeno po italjansld armadi
Včeraj smo računali za pošilja-tve italjanskih lir po sledečih cenah:
50 lir . 100 lir , 300 lir . 500 lir . 1,000 lir .
$ 3.70 % 6.50 $10.50 $31.25 $02.50
Vrednost denarju sedaj ni stalna, menja so večkrat nepričakovano; iz tega razloga nam ni mogoče podati natančno cene vna« prej.
Mi računamo po eni istega dno, ko nam poslani denar dospe v roko.
Denar nam jo poslati najbolj po Domestic Postal Money Order, all pn K*w York Bank Draft
Mb Prank Safes«?, 1 m Oartlandt flfe, Nov York K.
\
GLAS NARODA, 26. JUL. 1920
"GLAS NARODA99
1ILOVINIAN D Al L VI "" Own*« and FuMlaM I?
J*' BLOVBNIC PD1LISHING COMPACT ***
(a MrMraUM)
wank tAKtCN,
LOUIS IENEOIK, Tr
Plača mt twalntai of ttta Corporation an« Addrcnet of Abo«* Offlclara: M C«rtlaMI Hf*». Bwouflt of Manhattan. Now York City. N. V.
-Olaa Nmdf lafcaia vaak dan livxcmti nedelj In praznikov.
Ca ca »o loto volja Hat ca AmrtM
k« Canada Ca »al lata Ca tmptt lota
Ca Now York i« colo lota za pol lota Hit Za Inozamstvo za calo lota za pol tata
S7.S0
»7.80
M «>
OCAS NARODA (Vole* mt (h* Pmp.i) ImuH «wn> Say tic«*! Sunday* and IuMcHpUm y*«rty M OO	Holiday«
	
DofUl bTM pudplM In OMlnucll am m 1 '.M y« Mmw]p Ordar. Prt •pr<-m*iubl krmj» n»ro> nikov pru^i 11)« MvaiW* nunani 4« hltr^J* ntjdrm	r u) mm bto«uvoU poSUJaU »o. da •« nam tu<H preJS-nulut r.lka.
OCAS NARODA SB Cartlandt 8ftr*»t. Barauflk of Mtnhittan. M TiKdhon«: Cortlantft 7876	law Y ode« N. Y,
	
lito-tlA
rti ni f>t«i1 list
mH tor
In t bi i
Napačno predstavljanje Poljske.
<• uyi'isku ** Tribune" piir ;
Pravičnost zahteva, da ve pravilno opiše ukrajinsko kampa-iaiH.ila l*il-»mi».k. ja Poljsko {Hihtul&vtitvo, čeprav je bilo zatni-
•	kUliM-a trezi.*-_ra ruuuislekd, je bilo vprtzorjeno na temelju i«>ii.>'t»«* Vprizorjtiio jr- l<ilo dijanski v naporu, da se pripomo-
satnudulut-bi do zuiage. I'mUtuvIjuli poljsko napredovanje v i.im kot imperija l .stično ajrr^sijo. jt: kri v i«"* no.
'<<lj*ke arumde s. stopile v Rusijo z izrecnim pridržkom, da ni-iiikakih nakan /a tentorijtino povečanje. Po^tulba je bila pod-i meti iMsuibiktj* m t*r Pet l uro, ki una več kot kateri drugi _<>\oriti v uit' tm ukrajinskega naroda. Skupna kampanja je jevana prvj. \ uarneuu, da se zavaruje meje Poljski' proti •\ *ki agresiji iti ilrufič, da se prestavi v dejstvo aspiracije u-
•	k i narijoualb tov. Poljake •"•« te .so prekoračile l)njep~r kot t\iteljiee ukraj.n>ke pro>to*ti 1'eiilralna Kusija je proti ne-i.i l k r.ij 1.1, \« iiuar pa iii ft\ar Rusije odlomiti to. Obstaja dej-da si pretesna vtema ukrajinskega naroda želi narodne pro-
in neodvisnosti.
krajinski fcaeijonaluti, kojih namen je zgraditi svojo državo n.iijti privatnega malega lastninstva, so bih vedno nasprotniki , komunizma 'taperijaJizem Trorkija se jim je zdel vedno kot
•	i ki imperi ial'/« m, le rdeče pobarvan. Ukrajinski nacijona-
•	pnpirajo url"de malenkostnih vprašanj, a soglašajo glede teli prineipijev uaeijonalizma in demokracije ter so proti dikta-
■ u katerekoli vrste, k i •> j t ii•' i spo/uavajo, da lahko obstajajo poleg močne Poljske In bila prva stvar, katero bi storila močna sovjetna Rudija, da 'moglafila neodvisno Ukrajino.
{»».I. t»-g<i so se i v t/ali s Poljsko ter vprizorili pohod, katerega o rvkateri predstaviti kot izraz poljskega imperijalizma.
Kritični položaj v Italiji«
cn nx
PV
at i ra; ce.
jku iio
ti,
al r j*
kb
P4 ni
it it i
tla nekaj vre iio uprli po v
n da s
lju za
ročajo iz Aneone-. ]>ne jun. ob 3. zjutraj se je uprl 11 polka bersafrlierov (strelcev^, ki bi isti dan dopoldne v Albanijo. Že dan poprej se je med moštvom moglo pripravlja nekaj izrednega. Vojaki so odhod v Albanijo. Ob lej uri je imel i/o \ vojašnici saino en rastnik. Uporniki so njega in ostale šarže
•	>ro/ili nt jih zaprli. Zaprli so vrata in na okna postavili strojni-Tt kom dopoldneva je divizi jsko povel jništvu naročilo polkovnl-n.ij napravi r»-d I!ato mu je dalo na razpolago vojaštvo in var-
ti'. stra/o. lete o obkolil« vojašuieo ter postavile okoli nje
•	'uii-e in tudi d\e bateriji topov. Ker se uporniki niso hoteli vda-so - - te za«Vle strtljati na vojašnico. Oddanih je bilo tudi nekaj ■liiv i/ topov. Uporniki so odgo\ arjali in ranili več vojakov. Bilo ludi nekaj mrtvih. Kasneje je začel okoli vojašnice patrolirati o-pni avtomobil, ki >♦ je spopadel s eetami. Začeli so na obeh stra-
i,h streljati, \ sl.-d »V: ar je bilo ranjenih več oseb. Popoldne se je »ovniku vendarle posrečilo priti v vojašnico in pomiriti upor-
•	Polagoma so vdrle v poslopje <"-ete ter razorožile in pozaprle rut- hemagliere. 'Jfi. jun. je prišlo v vojašnico par sto oboro-li eivilistov, ki so nagovarjali bataljon, naj se u])re. Ti eivi-
so skupaj z uporniki tekom dopoldne in dober del popoldneva ljal ina čete, ki so oblegale vojašuieo. Večji tlel teh civilistov so
trije oklopni avtomobili, ki so v kratkem razpršili iigrednike. Bed se je kmalu nato vzpostavil. Pri izgredih je bilo mnogo oseb ranjenih baje je tudi nekaj mrtvili.
Slovenske novice.
Chicago, 111. . <1 o te 1 jul>ezcMiske situacije, toda " Rekel mi je, da on bolj ljubi Jaz Ile '«orem: nimam ne fizične
in duševne moči več. Jaz
sem
svojo ženo* in družino kakor pa m-netako se glasi na papirju,■ v«*»"jt4ii temu možu. ki se je pred-katerega je zapustila Miss Pau- -Ovijal kot mož beseda. Jokal se line Meglic, stara :JG let. po po- J*	menoj in prosil, da naj se
klicu kn jigovodkinja, ki je stre .j zanimam zanj, in jaz sem to sto-Ijala na Juliusa Jones, »tarega 4«jr,Ia- travno sem imela druge ča-let, po poklicu potovalni zastop-nisem povedala moji ni k in ki je bil tudi nje ljubček.!<lnižil,b »»i Je obljubil, da me satua pa se je ustrelila do jwnrti. P°ro<"'- Rfkel mi je tudi, da Imj Jones leii v kritičnem pokižaju
v bolnišnici, kajti kroglja je pro-dsla črepinjo in ranila živce, ki so v zvezi s pogledom, vsled česar je popolnoma oslepel. Mati nesrečni ya dekleta je dejala: "Moja hčer ni imela preje še nikoli no-beueira fanta oziroma ljul>čka.
njegova žena zahtevala razporoko v šestih mesecih. Jaz sem tudi \ etlela. da bi moja družina še vedno oporekala. Ko pa je* prišel čas, da me poroči, ali da vsaj uresniči njego<ve obljube, je postal izogibajoč se takih vprašanj. Tedaj pa sem se zavetfla, <la sem
.laz sem vedela za to razmerje,j	ila veliko napako. Dala sent
trudila sem se, tla jo pregovorim,] »»/i vso svojo moč in ljubezen. V toda lula je zaman. Rekla tni je
da ljubi njega l»olj kot vse drugo na -\etu in ostalo je pri starem." Jo ties ima ženo in ntiri otroke. Pi-ino. katero je bi!« objavljeno, se glasi: "Hotela sem nocoj poljubiti Jule. tr»da on mi je zahirali il. Rekel mi je, da on bolj ljubi njegovo ženo in otroke kot pa meri* ; povedal je tudi, da je končana najina ljubezen. Rekel je tudi, da gre nazaj k svoji družini, in spoznala seui. da je on res mislil narediti to, kar je govoril. Rada bi vam povedala vse. kako je prišlo
glavi s-e mi je vrtelo, moje srce je bilo ranjeno. Zavedam se, da je ImiIje to končati, kakor pa da bi znorela. Moje srce je strto in jaz ne morem več tega nadaljevati." Pred sedmimi leti je srečal Jones gdč. Pavlino Meglic v St. I^ouisu, Mo., na nekem -stanovanju, kamor je on zahajal, ko je bil po opravkih. V nedeljo 1M. julija zjutraj je Mrs. Helen Sanders, sestra Miss Meglic, slišala strele v spalnici. kjer je bil Jones. Ko je prišla tja, je našla njo že mrtvo. Njeno telo je ležalo čez Jouesa, ki je bil ustreljen v desno senee.
Dopisi
Kenton, Pa. jrabo. Eno dvigahio napravo je Pridno prebiram v^e slovenske I sJora j popolnoma uničilo, a dru-napredne liste, posebno pa Glas R" J*	poškodovalo in zvilo,
Naroda, in Čitam dopise iz vseh M* bo težko za popraviti. Vstav
opii
strani, pa samo iz naše naselbine ni nobenega. Ne vem, kaj je temu vzrok.
ljen je ves obrat na vseh štirih
rovih. Rešilna akcija dela noč in
dan neprenehoma, da bi dobili
. .	, .. t»i ....... S žrtve, ali danes, 22. julija, ko to
Pukaj nas je di>sti Slovencev. ..	,
j	• • I pisem, imajo le se tri, ki so grdo
v i so naprednega mišljenja m ' ..... . . J	®
j .	i •	polomljeni 111 ožgani.
di>bro napredujemo, posebno naj'	J
društvesiem polju. Imamo že dve podporni društvi, eno SSPZ. drugo SNPJ. V bližini se pa nahaja še več drueih društev, ki pripadajo raznim podpornim zvezam
Med nesrečneži •Slovenca. Sreča v
rtri
črte, ko so polagoma vkorakale v vojašnico, razorožile in jih z drugimi uporniki vred pozaprle. — Prebivalstvo je bilo zelo razburjeno. \ -e trgovine so bile zaprte. Delavska zbornica je takoj proglasila splošno stavko. Po mestu so demonstrirali civilisti proti vladi in zlasti proti militarizmu Med demonstrante so se urinile tolpe malo-pridtieiev, ki s« j«*l,. pleniti. Vojaštvo in varnostne straže so velik del leh tolp polovile, izgredi pa so se kljub temu nadaljevali.
'_'»». junija je vojni minister Bonomi na interpelacijo poročal o dogodkih v A neon i. Poročilo se približno strinja z vestmi ki so jih listi prejeli iz Italije. Na koncu ministrovega govora so socijalisti burno zahtevali, naj vojni minister pove, kam so bili vojaki namenjeni. Minister je bil namreč dejal, da se enajsti polk beresaglierov preme-sti iz višjih ozirih. Ker minister Bononi ni hotel povedati, ao »ocijalisti zagnali velik hrup. Vladne stranke so odgovarjale. Nastal je velik vriae, tj.ko da je moral predsednik dvakrat prekiniti »ejo. Seja se je zaključila ob velikem razburjeuju vseh strank.
Listi objavljajo poročilo "Agenzia Štefani", ki pravi, da se je v Anconi red skoraj popolnoma vzpostavil. Vojaški upor je ta-korekoč končan, ač pa še vedno krožijo po mestu razne tolpe, ki se poizknšao okoristiti ob teh demonstracijah. Tudi tukaj se red polagoma vzpostavlja. Računa se. da bo mesto zadohilo zopet normalnoo lice.
Listi poročajo iz Pise z dne 26. junija t V Piombinu so izbruhnili hudi nemiri, ker je prebivalstvo ogorčeno radi naraščajoče draginje. Ob 10.30 dopoldne so se rudarji oborožili s svojim orodjem, iupadlui trgovine in jih oplenili. Ko je nastopila varnostna srraža, so jo rudarji napadli s streli in ročnimi granatami. Karabinerji, lei so imeli nekaj izgub, -so začeli streljat; iz strojnic na množico, vsled česar sta bili dve osebi ubiti, približno 50 pa ranjenih. Rudarji so vrgli bombo pod eno strojnico, vsled Česar se je le-ta razletela in ranila vse vojake ki so stali ob njej Pri tem sta bili ubiti dve osebi. zgredi in plenitve trgovin se v predmestju nadaljujejo. Karabi-nerji ki so streljali na množico, so bili prešibki in so se morali umakniti. Uporniki sd zgradili barikado. Popoldne so se izgredi ponav-Uporniki so napadli vojašuieo karabinerjev in jo skušal i* za-Vojaki to začeli streljati in prisilili naj)adajce, da so se umak-nato vdrli na postajo in razdejali urade, d oči m je po mestu. Okrog 18. so jih ustavili
ii» jednotain.
Vse je lepo napredovalo, ko nas zadene katastrofa, ki se je zavr-šila v poiideljek 19. julija med tretjo in polčetrto uro zjutraj, ko je bila v rovu št. velika eksplozija plina.
Predno na kratko opišem nesrečo, naj malo popišem kraj. R« uton je nova 'A in |>ol leta stara pieinogarska naselbina s prijazno okolico blizu Pittsburgha in kake
milje od North Beaseuierja. Tukaj se naliaja vsake sorte narod, kakor v starih časih pri Babilonu. Največ je Jtaljanov, potem Rusi, Hrvati in tudi Slovencev je pre-c» jšnje Mtevilo. Najde se sploh v>ak narod od vseli štirih strani, še celo očak Abraham ima svojega pravnuka, ki pa noče delati, k»ir si zna svoj mošnji če k na lali-kejši način polniti. Ima trgovino, k j *r prav hvali svoje blago ter vleče denar iz ljudi.
Kar nas je delavskega stanu, smo vsi premogarji. Tukaj so štirje rovi. V rovih št. 1, 2 in 4 se koplje takozvani Slate Ooal, ki je \ i sok 5 do 6 in pol čevljev in ima 10 do 12 palcev kamenja na vrhu. V teh rovih je prosto plina, ker so pri vrhu hriba. Rov št. 3 je največji rov tukaj. V njem je bilo zaposlenih okoli 200 ljudi, je čez 5<Ki čevljev globok in v tem je dosti plina. To je bilo usodno. V soboto 17. julija popoldne so namreč zaprli električni tok na elektrarni, ko so nekaj popravljali. Ker je naprava (fan) za dobavo Lraka v rovu obratovala na elektriko. je ta naprava obstala ter ni delovala od sobote popoldne pa do pondeJjka zjutraj do 2. ali pol !!. ure. .V rovu se je med tem ča-M>m nabralo dosti plina. Usodnega dne, v pondeljek zjutraj, ko je prišla elektrika, so bt€ pognali stroj za zrak bi kmalu poleni je šlo devet mož r rov po svojem poslu. Med 3. in pol 4. uro pa pledi strašna eksplozija plina in prahu od premoga. Eeksplaziji pa iledi majhen potresni sunek ter hato zamolkli pok, ki se j6 Sttt&l na miljo daleč. Napravilo je velikansko škodo. Vseh devet mož je ubilo, vse je zlomilo, kar je bik» za zlomiti, žeieznino je pa poJtri-vilo tako, da bo fe malo kaj za
ni nobenega
—------- ------ . nesreči je še
bila, da se je vse to izvršilo zjutraj zgodaj. Ako bi se to zgodilo ]*> sedmi uri, ko so že vsi delavci na svojih prostorih, bi bilo vzelo okolu 200 ljudi.
Za vzrok eksplozije .se še ne ve. Domneva se, da jo je povzročila iskra ul elek.trič.nega toka.
Pozdrav!	S. R.
Florence Mine, Dawson, Pa.
Ker ne morem vsem onim, ki so me vprašali za tukajšnje razmere, posebej odgovarjati, naj tem potom nekoliko pojasnim.
Premog je visok štiri do pet čevljev in ni nič kamenja (slate) vmes. Strop je dober, ni ne plina, ne vode. Za pikom se nič ne dela, pač pa vse za strojem. Unije ni, pač pa open shop. l>ela se po 8 ur na dan. Svetilniee so odprte. Tukaj je samo en rov. Mi smo precej vstran od železnioe, 3 milje. Dru žba ravno ne potrebuje ljudi, ker jih je v zadnjem času dosti prišlo, deJo se pa vseeno lahko dobi. Tudi boardinghouse imamo. Nekateri več zaslužijo, nekateri manj. Vnaprej pa ne morem nikomur povedati, koliko bo zaslužil. Zrak je dober, voda tudi.
Pozdrav vsem 'Slovencem in Slovenkam po Ameriki.
John Susteršič, c o Florence Store.
Dawson, Fayette Co., Pa.
Callao, Mo.
Mi stanujemo na ne veliki farmi ob Chariton Riverju. Pred kratkim se nam je pripetila velika nesreča. Jaz in moj brat sva šla orat onstran reke. Ko sva mule odpregla, sva slišala očeta klicat na pomoč. Ko sva ga opazila, se je že potapljal. Moj brat je skočil za njim, pa ga ni mogel dobiti, fila sva klicat druge ljudi in dve uri pozneje smo ga dobili. Ko smo materi povedali, je omedlela. Pokopali smo ga na katoliškem pokopališču. Zapušča "alujoco ženo, dvk sina, v starem kraju pa enega brata in dve sestri. Doma je bil iz vasi Subače, posta Šent Vid pri Zatičini. V Ameriki je bil kakih petindvajset let. Najprej je delal v premogorovih v Forest Oitv, Pa. Pred petimi leti je kupil farmo in vedno govoril: "Farma, ta pa ta, tukaj ni kamna, ki bi ti visel nad glavo." Toda ravno farma je bil« njegova smrt.
Pocdrav! Frank Smrekar.
Peter Zgaga
Časopisje piše, da je cena sladkorju za tri ccnte padla.
Čudno, da ni noben grocer še
ničesar slišal o tem.
* • •
Iz poročila nekega dopisnika:
—	Jednota je dobra, ker je človek v slučaju smrti zadovoljen,
vesel in preskrbljen.
* • •
Iz poročila nekega dopisnika:
—	Tukaj pri nas je kot ponavadi. Zadnji teden je dva pobilo,
rojak'u M. je pa žena ušla. • * •
Včeraj je bil Slavcev piknik.
Dobro obiskan, izvrsten, kot so Slavčeve prireditve sploh. Počnti-lisino se kot na Kubi.
• . •
Prisrčna hvala oni gospe, ki je v žlahti z mojo najljubšo jedjo.
Nekdo je hotel mene fotografirati, da bi spravil sliko za spomin. Ko je pritisnil na kuof, se je
aparat razletel.
• » •
Pravijo, da je Trošt zaprl svojo botego na štirinajsti cesti.
Naj stopi kdo pogledat, če je res.
•	o *
Če ne more renta plačali, mu bo gotovo kak delničar z veseljem priskočil na pomoč.
•	o *
No, dragi prijatelj, sedaj si poročen. Ali zna tvoja žena že kuhati f
—	Tega ravno ne bom trdil, toda duha že, če se kaj prismodi.
•	•
m
Te dni bodo zastavkali delavci v patersonskih svilarnah.
Da, tudi sviloprejka se krivi, če kdo le preveč trdo stopi nanjo.
•	O •
Kancler Mueller je rekel, da Je Nemčija skozi z vojno, a vojna ni še skozi z Nemčijo. V tem tiči
velika razlika.
f * #
American Federation of Labor obsoja vojaško vežbanje v šolah z razlogom, da uničuje inicijativo. Ob istem času pa se zavzema za vladno lastnino železnic, ki bi seveda pospeševalo inicijativo.
*	* *
Mogoče je res, kar pravi Bryan, da je namreč John Barleycorn v svoji krsti, a vsa znamenja kažejo, da je v tej krsti luknja. • * *
Samo dve vrsti možkih sta : občudovalci in osli.
To je namreč filozofija ženske. * * •
Prijatelj, ki ni v potrebi, je v
resnici prijatelj.
* * •
Kot poročajo iz Južne Afrike so Zulukafri iznova dali izraza svoji lojalnosti proti Angliji. To bo menda strašno razveselilo
Lloyd (Jeorge-a.
* * *
Te dni sem čital naslednjo klasično stvar:
—	Poleti 1914 je bilo. Vsa vas v zastavah, in duhovnik je z mon-štranco blagoslavljal odhajajoče.
Vojaki so peli in si napoloijpni dajali pogum.
Kam?
Nihče ne ve, ali proti Srbom ali proti Rusom.
Kam?
—	Ne vemo odgovori prostak. Stotnik je zapovedal v to smer.
Kam?
—	Ne vem — pravi stotnik. — Polkovnik je zapovedal v to smer.
Kam?
—	Ne vem — odgovori polkovnik. — Naša povelja so v zapečatenih kovertah.
Kam ?
Na sever ali na jug, na vzhod ali zapad.— nihče ne ve.
Pri ograji stoji stara ženica.
Tesno se oprijema ograje in krčevito joka. Joka in joka kot da bi imela izplakati srce.
Najbrže je tedaj samo ona vedela, kam gredo.,..
ifugajBknimuika
Ustanovljena 1. 1898
2CatnL Ifefrnnta
Inkorporirana L 1900
GLAVNI URAD v ELY. MINN.
en** rmi m	r«
Predsednik: lfIHAJU BOVAMflU, QMQOK I. POMBNTA.
m.
Bos 281, Odoemaiigii, p*. Podpredsed.: LOUIS BAIDANT, 10®, Pear Arenas, Lorain, O. Tajnik: JOSEPH PI8HTJBB,
Minnesota. Blagajnik: G BO. L BROZ1CH,
By.
Blagajnik neizplačanih nortnln: LOUIS 008TELL0. Salida. Colo.
Or. JOS. T. Street. If.
QKAHEK, MS M. Oblo B., Pittsburgh. Pa.
Dlamood. Wiit LEONARD HLABOIXflt.
Ely, Minnesota. JOHN KUPNIK. S. E Bo* H Pa.
JOHN PLAUT35 Jr, 4S2-7tft Art, Ofr
lomet, Mich. JOHN MOVEKN. C24-2nd AtSl, DnMl
Minnesota. MATT. POOORMLG, T W Msrtlen« M. Chicago, IIL
JOHN GOU2e Ely, Mlnrasots ANTHONY MOTZ. B041 Arcane M
So. Chicago, IIL IVAN VABOOA, 6120 Natrona Alley.
RUDOLF PERDAN, «03« Avenue, Cleveland, Ohio. FRANK 6K RAB ECS, SMS
St., Denver. Colo. GREGOR HRESCAK. 407 M Btk Ar*.
Johnstown, Pa. Jednotlno glasilo t "GLA8 NAHODA11
Yse stvari ttkajofle ee uradnih seder kakor tnal denarne poMlJeter saj se poliljejo na glamege tajnika. Vse prltoftbe naj se pofllljajo na predsednika porotnega odbora. Profinje za sprejem norih Clanor in sploh ras sdrar-alflka _spri5ersla ee naj potujsjo na rrhornega sd rs mika.
JngaaloransLa Katollfika Jednota se priporoča rsem Jngoslorsnoin es obilen pristop. Jednota posluje po "National Fraternal Congress" leetrieL f blagajni ima okrog 9300,000. (trlstotisoč dolarjer). Bolnl&lh podpor, od-Skodnin, in posmrtnin Je lsplaCala ie naU poldragi miljon dolarjer. Jednota iteje okrog 8 tisoč rednih Sanorlice) in okrog 3 tisoč otrok r Mladinskem oddelka. Dntftvs Jednote ee nahajajo po raznih slovenskih naselbinah. Tfcm, kjer Jih Ae ni, priporočamo retanorlter norih. Kdor leti postati čl as naj as zglasl pri tsjnlVra bli£aega društva JSKJ. Za rstanoviter novih drnSter se pa obrnite ne glarn^cs tajnika Noro draitro se lahko rsanorl s 8 sli ffanlf ail
Iz Slovenije.
Težko je obolel	f	Toča je uničila
Gregor Jake), župnik v pokoja v deželne pridelke * občinah: \ev-Ljubljani.	lje, PodhriLška, Sela in PaJovče.
Padala je kot orehi debela. V ob-Od Ljubliane se ne more ločiti	Nevlje je šk.»de I20.0mj K. v
Kunigunda Leban, katera ima!ob£'ini	1^000 K, v
prepovedan po vrat ek v Ljubljano, ttnla v dveh mesecih se je že trikrat vrnila v prestolico Slove-1 ni je. In z-pet so jo vtaknili v luknjo.
&>mrlna kosa.
Ukradeni milijoni.
Miijoofeka tatvina v span danski citadeli, kjer je bilo pred letom dni ukradenih 60 milijonov rumun skih lejev, je prišla na dan. Storilce, štiri osebe, ki so tedaj vršile vojaako službo in stražile zaklad, sc zaprli. Tatovi so priznali zločin. Trije so za ukradeni denar kupili posestva, četrti pa ga je zapravil.
Palovče 100.000 K. Ker so ti kraji že slučaju dobre letine na živilih jako pasivni, bo letos vcJiko pomanjkanje živil. Občine niso l cenile ne škode na kruti in ne ški>-jde ua sadju, ki je tudi ogromna, ne samo na letošnji sadni letini, V Ljub), mi je umrl po dolgi, j ampak tudi za prihodnja leta. ker ični bo..fc!i Ivan Buuač, trg.. so drevesa tak.. struAno oklesteua | občinski svetnik' in ,„|at]0 j^.pjn razbito, ni je bil zelo pod
v	Radostno presenečen invalid.
i Invalidu Srebr»tu so bile dne Iti. umr*-	februarja letos ukradene liarmo-
legijonaš Frane nike " HiindoiiiumNobenega star. se je vozil s .sledu ni bilo po njih. Detektivi sanitetnim vlakom'policijskega ravnateljstva v Ljub-
ubljauo in je mcil Ijani, kateri ne ]»ozabijo iiK-esar, Prepeljali * so ga v so pa izsledili ukradene barinoui-
v izložbenem okrni Antona Alr-ača v Seletiburgovi uliei. 1'kra-lene harmonike so rde skozi šest
d neke-
muc Vee, tova svetnik i t c, jeten in p
Ceh osi Hlinka, cehoslov iz Trsta
vožnjo u; tiirt vašn ske bolii
ubljanske garni/.ij-
rok. predno jih je kupil ga kmeta gospod Mušič.
Pobegnila sta
<>d košnje na ljubljanskem barju
,a nesreča.
Dne 14.	jiopoldne je pail-
la posest niča Josipina Fink i/. Pod turna s čreAnje in si zlomila tilnik. Obležala je mrtva.
prisiljenca Janez Žabjek iu flen-Utonil je	rik Slevec. ki sta vzela seboj rju-
Tomaž Slapar. Mož, ki je kosil v;1«* »'	IViistiwt je bila krat-
mestnem logu v Ljubljani, "je re-!ka- k,'r i" > 1111	»ned Bresta-
kel, ko so odpeljali seno: i4Xo, M,i in »-ipa«« zasačil in aretiral zdaj pa imam nekoliko časa, se '»rožnik. K*-r sta rjuhe med potjo grem pa kopat!" Šel je, toda za- <>dproda!a, sta imela s seboj del ga je mrtvoud. Dr. Jamar in!<I,'"ar. ray-«'n	Pa ttacli vitrih,
jdr. Pogačnik sta prihitela in po- b^lalo in škrbee. Sama sreča, .la izkušala o/Jveti utopljenca, toda	»» varno, ker bi
ležal I bila čedna tovariša ogrožala Ijud-; sko varnost. < "n<bio in značilno je. da se najdejo še ljudje, ki od ta-ISvili sumljivih oseb kupujejo oči-
bihj je že prepf»zno, ker j.* Slapar že eno uro v vodi.
INesreča na železnici.
V Ljubljani je vozil A. Jerman
i vidno ukradeno blag", saj sla bila Iulx*gla v prisiljeniški obleki. C
voziček ob progi južne železnice!	v prisil jeniški obleki. yr
za Balkanom; kar se pripelje	*»»»
glavnega kolodvora na državni
kolodvor nazaj osebni vlak, katerega zadnji voz zag-rabi Je;niana s tako silo, <la ga -[n>dere na tla in ga na elavi nevarno rani. Jermana so prepeljali v bolniifiiieo.
Ljubezniv posredovalec.
Gospa Marija Ramsbacher iz Škofje l^f.ke je prišla v Ljubljano, da zamenja 1000 lir v krone. Ker je bilo preve«'; ljudi tam, ni hotela čakati, misleč, da bo pozneje prišla. Kar se ji pridruži nek mož in ji reče, naj gre ž njim k Maierju, ker da ji bo tam zamenjal lire. Pri Maierju ji je rekel, da dotičnega gospoda ni doma. nakar jo je peljal na magistrat, od tam pa pod Rožnik, če«, da je tain v neki vili dotieni gospod. Pred vilo mu je Rainsba-cherjeva izročila 1000 lir. Ko je mož dobil lire, je pa stekel v gozd in zaklical prevarani gospe j posmehljivo: "Z Bogom, gotipa!" Ni pa imel sreče. Prav kmalu ga je policija izsledila in ga aretirala v njegovem stanovanju na GLincah.
n!m zločineem potuho, se bo tatinska iu roparska svojat se bolj razpasla v ifrozo prebivalstva.
Zaslužena kazen.
Na verižniškein uradu v Ljubljani so kaznovali neko trgovko na 100U kron frrlobe in na 1 t »hIen zapora, ker je prodajala meter bla<;a za zastave ]m> 12.1 K. nakupila ga je pa oo f»7 K meter.
ZAVAROVALNA DRUŽBA
ima i zboru o mesto za moža, ki govori angleško in slovensko.
Vprašajte v .'112 Wetfcerhold & Metzgar Bldg., 719 Hamilton Street, Al len t own, Pa. 26. 27. -29.-7
'MPORTIfUNE BRWJEVE JAM DE
. Najboljše vrste
Vreča 130 fantov $13.—
| K usročlla priložite Moaej Order.
MATH. PKZDiX Box m. City Rail Sta. New Yerfc. N. Y.

■	• wy* - ^ lili«* ni fi^p phf	—
I* Švice i« do«la pre»wn*tljiva ve*i. da je umrl zaslužni slovenski prvoboritHj jro-sped Miha Vofctijak. obivšrpa generalnega tajnika nai»- mirovne dp!ega< ije v Parizu. <ro>.poda dr. Bogumila Vos njaka. Mihael Vodnjak je bil rojen dne 29. septembra 1^37 v Šoštanju. VoMfijaki. pravzaprav lioanjaki, so bili begunci iz Bosne. Naselili MJ «»e najprej v Vitanju, potem pa v Šoštanju, kjer so zaeeli koneeiu 1* veka z vtMtjarvko hrt jo. kar je Lil začetek velike Kostanj^** usnjarske industrije. Burno leto lh4* je preživel Mihael >'ošiijak v I iradeii, hjer je obiskoval tehniko. Xjegovi učitelji so ga nagovarjal, naj bi se posvetil profesnri. Vstopil pa je kot inženir v službo južne /e'ezniee. Bil je še pozneje kot parlamentarec na glasu železniškega strokovnjaka. Njegovo narodno delo se je pričelo /*• v zreli moški dobi. Za to delo ga je navdušil njegov starejši brat dr. .lo/e Vodnjak Jože in Miha sta bila vse življenje nerazdruž-lia, prava plemenita Or« st in Pilati Miha se je vrgel kot prvi jugoslovanski organizator na zadružništvo ter stvoril v posojilnicah in drugih rudninah glavne opore obrambnemu delu proti Nemcem in Ita-Jjanom. Te posojilni«*« ho bile v prvi vrsti namenjene emancipirati slovenski kapital od takrat že dr>bro organiziranega nrmfiiega ka-I'itala in ni-«» bile osnovane p« načelih ljudskega zadružništva, kate-li l'a j« v obliki rajfuj/uovk in drugih gospodarskih zadrug :ako v Moveniji kakor tudi v Dalmaciji, Hrvatski in Bosni ustvaril šele od pri bi i/no !etii 1 m up rej rajni <lr. Krek. Osnoval je v osemdesetln letih pr\o /vezo posojilnice na jugu Avstrije, "Zvezo s-ovenskih po-sojdnie v < elju". Pridobil si je ime »n-efa slovenskega zadružništva. V Mariboru je osnovai z Cioedelom "Suedsteieriwhe Post**, v fcatrro je pisal izvrstne uvounike. "Sueilsteierischc Post** je po>taIa vsled njegove spretnosti ed^n aj boljši h listov na jugu Avstrije. Leta 1882 je bil izvoljen v štaj"i>ki deželni zbor. Leta	pa v itrZavni zbor.
v katerefr. je ostal do .ela 1M97. 7. njim je uinrl najstarejši slovenski |>arlaiuetitaree. Na Ouiiujn je imel velik upliv. Taaf»* in Hohenwart bta ira visoko čislala.Mihael Vošnjak je bil tudi pravi povzročitelj **<>ljskega vprašanja* , katero je z železno doslednostjo dovedel de koin-;i, I'iklrr ni bila zagotovljena celjska gimnazija. To ••»•eljsko vprašanj« je bilo smrt marsikateremu avstrijskemu ministrstvu. V dr/ zboru je Vošnujak deloval predvsem v gospodarskih odsekih. Po smrti svoj« /» ne je Vošnjak sam izstopil iz javmga življenja. Preselil se je v Goric«« m t mi nadzoroval vzgojo sv«.jega sina B«>gumila Pa tudi v Gorici *** ha Vošnjak ni odtegnil narodni borbi, v kater nje živahno tudi nadalje sodclo\al.
Tako j«- si«-er doživel uresnhVnj* svojih sanj, ze«linjenje svojih brstov redinjenje m obodne Jugoslavije |>a ni videl. V svoji politiki jc bil. kakor njegov ;:«jni brat dr. Joie Vošnjak, svobomislec.
Živa je š»- njegova najmlajša sestra Vineencija Goričar, katere $in dr. Josip Goričar j«- dobro znan ameriškim Slovencev.
Škodljivi mrčes in ptice Velika nesreča
* — ! — I
Znano je, da razne vrste šk«*l-j Dne 28. jnnija sta šli z Okrešlja Ijivega mrčesa napadajo naše nr Kamniško sedlo ena partija tu-drev.,e in koristne ratline. Da pa rrstov iz Celja in druga iz Šošta-imu |»osame/no drevje in jH.sa.-J nja. Pri Fris« haufovem domu so m< ,r»ie rastlin«, toliko H,»vra/ni - j opazili navzoči turisti povratek kov. človek skoraj ne bi mogel izletnikov s Kamniškega sedla o-vor.jet i. Iglasto drevje ima 283* koli u daljnogledom. Ko so privit. češplja J !7 vrst, zelje 49 Ul prvi tuHstl na sneiii(V {
vrst, \iiiska trta .'ti vrst. Nujveci . .	. , . .	.
_ J_ .i ,	i __	:	80 t?«*1*""''! z Okrealja opa-
zili, da je ena oseba zdrknila po
Mnešiču navzdol in se drčala čez
Had bi izvedel za naslov svojega brata FRANCETA ALEŠ, »loma iz Podreče pri Medvodali na Gorenjskem. Prosim ga. da mi oglasi on ali njegova soproga, oziroma prosim čitatelje Glasa - Naroda, ako kateri ve za njegov naslov, da mi ga sporoči, za kar mu bom vedno hvaležen.— Jernej A le«. Podreče, poŠta Smlednik pri MedvodiJi, Slovenija, Jugoslavia. • 24-2t»—7-
METANJE PARNIKOV
KEDAJ PRESLIŽNO ODPLUJEJO IX NEW VORKA.
PRES. WILSON
LAFAYETTE
NOORDAW
LA SAVO IE
PHILADELPHIA
N. AMSTERDAM
ARGENTINA
NEW YORK
LA TOURAtNE
RVNCAM
LA LORRAINE
ROCHAMBEAU
ST. PAUL
LAFAYETTE
ROTTERDAM
LA SAVOI E
PHILADELPHIA
FRANCE
PRES. WILSON
BELVEDERE
27 julija — 30 Jutiia — 4 avgusta -
6	avQuata -
7	avQ. — 10 avo- — 12 avguata 14 avo. —
14	avgusta
15	avg. —
20	avauata
21	avauata 21 avo. — 77 avauata 2t ava. —
3	seot. —
4	aeot. —
8	aept. — 14 a«Dt. — 21 aept. —
Trat Havre
-	Boulogne
-	Havre CherbMrs
Bo u loon*
—	Tr«t Cherbourg
-	Havre Boulogne
—	Havre
—	Havre Chi rbouro
—	Havre Boulogne
Havre Cherbouro Havre Tret Tret
Glede cen za vozne nstke in vea crrugo pojasnila, obrnite se na tvrdko
FRANK SAKSER
82 Cortlandt St. Nevw York
POGREB GENERALA CRAWFORD GORGASA V LONDONU.
Jugoslavia irredenta;
| vseh javnih, bodisi državnih. Im»-] >v je disi avtonomnih uradih; 2. da sej y y —1 slovenski deri ne omejuje priložnost. i/.o-braževati se v slovenskih! šolah, bodisi ljudskih, bodisi srednjih in visokih, ter protestirajo
Smrten padec.
Družba goriških študent/ otUla jhmI profesorjevim vikI-stvom v Tržič < Monfaleone) in si ogledala tamošnjo ladjedelnico. Ko so si bili ogledali razne tehnične oddelke, so stopili tudi še proti temu, da so se slovenske šole I V
sovražnikov ima hrast in sicer 637 vr*t.
Po/rt-Hij.Kst mrčesa | »oseb no njegovih gosenic je velikanska. plodi*:'e w* drxi* Uli*v ,eiefi *°e* iio^uvu svdoprejke naprimer po- S1u^no "avzoči načelnik savm-/re Hii.iMNlk rs t toliko listja kot podružnice SPD g. Fr. Kocbek telita sama takral, k«, m' i/leže. ^ ,akoi K,"tiI veliko nesrečo, ni-Zato pa so rasne ptiee. ki tak mr j,ro je poklical pastirja z Okrešlja i-m uničujejo, naše največje pri-''" z A. Karčetom na mesto jatfljiet le /al. tbi take ptiee ve- »>< sreče, kjer so našli ponesrečen-dno l»«i|j izginj«j«» in izumirajo cr na snežišeii ležečega ob skali, zaradi višino Indj naraščajočega štrleči iz snežišča. Pnftiesrečenec •»tevila ljudi, zaradi regulacij rek.jje Valter Ko^-k, mevlicinec iz Ce-zaredi i»*doniestovanja živih mej Ija. ki je s svojo ženo in z bratom c /i. uatimi ograjami, zara4i po- ter prijateljem Wusserjem napra-laanjkarija vrtov po »estih, za-'vil izlet v planine, radi /cleznr. rajnih viharjev, hu- \a sneiišču mu je naenkrat dih zim m x veliki meri tudi za- zdrknilo ter je drč al okoli 20 me-rad. neut4.,mljetiega preganjanj- trov po ane£iičut 3 metrov po pro-m loieMja. V zadnjih 500 letih >jdifcll in po dn!pemn težišču o-miinrlo 140 ra/l.čnih pti-*jih vn-.'koK 1Q0 Jnetrov dokler z ?lavo 41 vrst je datit*. na tem, da li-
na vodovodov stolp, ki je visok okoli 20 metrov. Kden izmed teh študentov. 14letni Aldo Mazzoli, >in goriškega unnMlilničarja. se je sklonil čt-z ograjo, da bi pogledal dol, pu j«- izgubil ravnovesje in padel v ^lobočino. J^idjedelni-ško osohje ga je takoj dvignilo in
pregnale iz Gotice, ki je naravno središče goriških Slovencev; 3. da se zopet vpostavi avtonomija ol»i"-in ter o<Lstnniijo vladni komisarji, nepoznavajoči krajevnih razmer in nevešči slovenskemu jezika. — (ioriški Slovenci, zbrani
---: .
Od Ilirske Bistrice.
Za rečici je pogorelo treni p<>-sestnikoni vse, enemu celo vsa živina. ker so imeli fantje, ki pri ]H»žaru največ rešijo, dovolj o-pravka na jdesu v bližnji vasi. Škodo cenijo na 300.000. Zavarovani so l»ili za 1O.O0O. Zažgali so menda jr«vspodje. ki so kokoši.
Strela je ubila v Trnovem neko žensko, na Premu enega moža.
nori med 3. in 4. junijem so neznani tatje vdrli v župno cerkev v Trnovem in u kratili 3 ke-lilie. 2 eiborija in 1 monštranco.
na javnem zborovanju Kolonske ixlneslo v tržaško bolnišnico, kjer'Zveze v Biljani, zahtevajo pravič-iTT je kmalu nato umrl. Kazbil si jejno rešitev vseh perečih gospodar-1 II,wt,J'1 S° 'lU na ol»«"»®m bil črepinjo. Mrtvo truplo so pre-|skih in socijalnih vprašanj /last i1PVrav,,otako tudl l>la^'ke peljali v Gorico v mrtvašnico bol- zahtevajo, da se pravično uredčl01^bonje-v — pac "pošteni tatje. nišniee usmiljenih bratov, odko- razmere med delom in kapitalom "'valil	Sa] vollk^a bogo-
der se je vršil pogreb na goriško ter da m- šibkejši uspešno ščiti	ni	li,M s<> T>a moj-
j>ok(»pališče.	jpred izkori^anjem m^nejšega ^ "'"'l' ^ vlom i I no orodje.
v .ht.-v-... ^	i	* rata, skozi katera so vdrli, so
zantevajo, <Ja se nemudoma re>i ...	. .	*
i-j^.-j.,,	.. -- i • hila znotraj zapahnjena se s ko-
rCoionsKo \*praaaiiji' na naein, ki	.. ..
.,	. tr« »eil v skalo, moleeo iz snezn^-a.
umrjejo, .»l vrst im m* tfnnu zelo n	.	. ,
,,	.	. . . . . Pone^rocenec je imel easih zivcne
bli/a. I reba se ho zan-eti brigati	.	. .	,
. . .. napade; morda je na snegu imel
koristnih '	, J	^
naenkrat tak napad, ker ga je po
za to, da »«e bo varstvo ptic I»«»I j rje/širilo.
Kaj /more ,„n če ni dovolj IvaTT1° povprek, po dm-pt.c, k« bi ga i »o končevale, in če	»ezimu pa je drčal na tre-
se tudi človek sam ne pobriga zajbllhu lež<* z «Uvo navzdo1- S po pokon< evanje mnes«, se vidi v	pastirja, g. Kaneta in do-
lutri ju na Krami v tamkajinjih *'»h šoštanjskih turistov so pone-bon»vih nasadih ({»oirozdovainje srečenca prenesli na Okreselj v
0 mladina, o mladina!
4'(J<»riška Straža" piše: Naša mladina v goriški okolici naznanja plese z italjanskimi vabili: F est a da ballo. Kako je to žalostno! IVed vojno je bil ta škandal že skoraj j»opoLnoma izginil iz vrst naše narodne mladine. Čujemo tudi, da se mladeniči oprijein-Ijejo grdih laških pesmi ter se
je od ^trokoATijakov in celo odi,wln- s° f	Pnmer"
veleposestnikov samih priznankl -kot edino primeren, namreč. da|tal1 v V7ata: ven zagnat,. Nekaj
«nio radovedni: Nasi karabinerji
znajo vsiko slovensko zastavico
Mr. LOUIS AND0LŠEK,
bivši večletni upravnik Glas Naroda in zadnja leta uradnik pri naselniškem oddelku Združenih držav, namerava uporabiti svoj •JOdnevni dopust v to, da obišče meseca julija rojake v Pennsyl-vaniji, kot zastopnik Glas Naroda. Pooblaščen je nabirati naročnino in oglase ter ga rojakom kar najtopleje priporočamo.
IJpravništvo Glasa Naroda.
French Line
CAMPA6ME GENERALE TRANSATUHTIQUE
V JUGOSLAVIJO PREKO HAVRE
LAFAYETTE .......
LEOPOLDINA ...
SA VOI E .....
TOURAINE ...
..30. julija 6. avouata 6. avgusta 14. auoutta
Začimbe, ielii&a Ia najraznovrst. ■ejin
domača zdravila
katera priporoča msgr. Kseipp, imam redno t salogL Pilit« po brezplačni cenik. MATH. PEZD1R
P. O. Box 773, City Hall Station HEW YORK CITY.
Doctor Moy —
Hltn pamikl a itlrlml m d vam a vijakoma.
Poaebnl zaatopnlk Jufloalovansk« vlad« b« prliakal potnika ob prihodu naftlh pap-nlkov v Mavru ter Jih toCno odpramll. kamor ao namtnjcnl.
Pamikl Francoak« C rt a ao tranaportlrall tekom vojne na tJaoče £ehoalova*kir> vo-lakov brez vae nepHllke.
Za ftlfkart« In cen« vpraialte v
0RU2BIXI PISARNI, 19 State St„ *.Y. c
•II pa pri lokalnih aeantlh.
3 Stote Street N* » Ytk
LLOYD SABAUOO
, , , ,	septembra
Izdajajo se direktni voxnj |iBtkl do varh
Klavnih n>est v Jug.Milavlfl. Bre2piu^no vino potnikom 3. rawed«.
Je uspešno zdravil naduho, božjast, krajev no otrpnMt, padavice
ter srčne. Jetrne, ledi-#ne ali pljotee boN zni, bolečine v že m lodru. bolečine v prsih, vnete oči, noge, roke ali križ. otekljaje, revmaiizem, kožne bolezni, izpuščaje, ogrre, oslabelost, moike in ženske bolezni, slabo kri, brez operaeije v najkrajšem času po najnižji eenL Poskušajte in se prepričajte.
DOCTOR JIN FUEY MOY 308 Grant Street	Pittsburgh, Pa.
Uradne ure: ob delavnih, od 9. dopoldne Ob nedeljah in praznikih: od 9. dopol-do 6. xve£er. dne do 1. popoldne.
Gosulicb črta
Direktno potovanje v Dubrovnik (Oravosa) in Trst.
PRES. WILSON ARGENTINA ...
. 27. Julija 13. avgusta
Potom llatkov. Izdanih za va« kr«-f v Jugoslaviji In SrMJI
Razkošne ugodnosti prvesrn. dra-segm In tretjes« raxreda
Potniki tretjega razreda S«blvaJ« brezplačno vin«.
PHELPS BROTHERS & CO.
Pa»««noer Department 4 West Street	New York
odpravi, ter zejidja.
s«- kolnnat
katero kolon <>lxiehije, nj^inu v last in p«»s«*st.
odkaže
Nevihta in toča.
poiskati, bodo znali tudi take-le stvari dobiti? Cerno videti! j U»-!;leta se tmli j»ri nas dobijo, hvala IV>t;u. ni jih dosti. ki niLsli-... . .. ..	i- i Iz ^ka poročajo: Dne 29. nia- jo. da bodo s svojim laškim čeb-
?rdlh I"k,h napw;,v- Vzdra"> I»roti večeru prihrumela je 12 Ijanu n. ženine in nebesa dobila, numo se spet m ne pozabi.no svoje Kn.iee sem nevihta, med katero! pa ytmm listke povrhu. Nekaj se
se vsula t»H-a kot orehi debela jiii že s]»ekb>. nekaj se jih pa še ter je napravila ]h> občinah Osek- bo. <"e jx»jde tako naprej. Vito vi je. Serupas in tudi Črniee
omike, po kateri mi goriški Slovenci sloveli. Pred vojno smo se lahko svoje mladine veselili ter se nanjo zanašali, ker je bila vsa le-
Kravi . K» r ^ med vojno nihee bivio nemško bajto, onesre^enec organizirana v izobraževalnih
ni britrsl za te nasade, ne je tam'je imel na glavi velike smrtnone-nn>s tako z.r*dil. da so ti nasadi 'varne rsne na temenu in nad lena spojnlsd leta 1918. izgledali, vim očesom blizu senc. Bil je po-kakor bi jih v resnici na debelo j pol noma brez zavesti, kmaln je pokril Miejr. Vse sam z*pr«dek pri(im^ xatekle obrvi in ustnice, i z aapredku. Zelenih ijfel na tem riin pa ^ hudo krvavel. Načelnik drevju skoraj ni vee. vse je rujs- podružniee je takoj poslal po Iju-vo ..1 se je usuHilo. Najbrie Vodo dl k Piskernikllt ki ^ doSii že Db
ti h tolikim trudom in s tolikimi
denarnimi žrtvami napravljeni nasadi M(doh popolnoma uničeni in pokazale se bodo mesto že lepih gozdič*»v zopet ltfave.
Najkoristnejša ptiea naših dov je kukavH>s. Zhano je o tej ptici, da podtika svoja jajca v gnezda drugih ptičev. V vsako gmdo <Mlluri le |>o eno jajce, vse ga »kupaj od 10 do 30 jajc. Mladih. ki ftivi zgolj od živalske hrane, to je »hI ličink, gosenic, hro iEfav it*J je sitno požrešen, se hitro racvQa in nmt« ter pahne ko-nečno is jpiazda majhne prmve o-tToke svojih rediteljem ; salo je tuliko akt>dlji v a, ker koristnega ptičjega Od rameni mladiči in d pa požro nešamer-
19. in odnesli posrečenca, ki je
precejšnjo škodo. Žito, katero je i NAZNANILO IN PRIPOROČILO letos prav lepo'kazalo, je vse stol-'	,	#
je po državi Illinois naš rojak
telovadnih, pevskih m glasbenih, čeno tako da lnarsikie ne kaže	«zn«nI«mn -i« notn
droatrih. Mladeniči in mladenke,|dru}?efra kot pokositi. Trta. ki se', ^^	** ^
v zdramite se spet. da vas bo ve- je ^ ]HILski to£.j zelo opomogla
M-la mati Slovenija, ki vas je ro-|ter je bila prekrasnega zaroda, je dila. ki vas je učila prekrasni slo- vsled te nezgode zopet močno tr-venski jezik in ki vam je clala.peiiU Najhujše je divjala okoli
pri slapn Savine pod Rinko umrl. Obenem z Josekom se je n osreči-
kraške fiJ1* U,di n^*°va žena- ki Pa Je ob" j tirala na prodišeu. Spravili so jo
ni? Okreselj. Dobila je samo lahke rane na rokah in nogah. Kakšno stanje moža se ji na željo navzočih sorodnikov ni sporočilo. — Opomniti je treba, da je bila celjska turistovska dražba slabo hribovsko opremljena v navadnih salonskih čevljih in je nesrčea nastala vsled turistične neizurjenosti ponesrečenca. -
zlasti kosmatih, ki se jih noben drug ptic ne loti. Iz tega vzroka korist kukavice visoko naldkrilju-je njeno škodljivost in je tedaj kukavica ena izmed najkoristnej-
prekrasne narodne pesmi, ki jih občuduje ves svet. l*roč s tujo navlako! Rodi vam draga doma-ča beseda, domača pesem in do-daea omika!
Resolucije, sprejete na javnem shodu Kolonske Zvese v Biljani. prišla odkod
cerkvice sv. Lucije ter je ondot-niin posestnikom uničila vse pridelke. Žalostno je bilo gledati na tleh polno trtnega listja, grozdja in razne sadeže, pomešane z ledenim zrnjem. Ljudstvo je obupano, ker je malo upanja, <ia bi mu pomoč. Po lanski
(ioriški Slovenci, zbrani dne 30. maja 11a javnem zborovanju Kolonske Zveze v Biljani. izjavljajo: Slovenski narod, ki prebiva na goriškem ozemlju že od pamti-veka, se nikdar ne odreče pravici do svojega narodnega obstanka ter hoče vedno in povsod neomajni* vztrajati na tem, da vsakdo spoštuje njegove narodne in jezikovne pravice ter mu ne krati potrebnih sredstev za varstvo in razvoj njegove narodne individualnosti. Radi tefca zahtevajo EčL da se spoštujejo in ščitijo pravi ce slovenskega naroda do neomejene rabe slovenske« jezika = -.....
slabi letini se obeta letos še slab ša. Mladina pa pleše in se veseli.
Velik požar.
V Solkanu je izbruhnil ogenj, ki je povzročil mnogo škode. Naj bolj prizadet pri tem požaru je Ivan Leban, ki ni mogel rešiti ni-eesar. Prišla je-pač požarna bram-ba iz Gorice, pa aparat ni deloval. Zahvala gre le vrlim domačinom, ki so neumorne delovali, da se je rešilo, kar se je rešilo in da se je!
ki je pooblaščen pobirati anol nino sa Glaa Naroda in irfijiti pravoveljevna potrdila. Prosimo rojake, da mu gredo na
... n . . _ . .roke in ga priporočamo. Za naklo ogenj omejil. Pogorele, so: Josip »j^ vam ia vnaprej sahra
ie- Poberaj, Ivan Leban, Ivan Verdi-j Ijqjmm.
%t kon in Rihard Srebrnih - [ Jfermii|TO 01^
Nasproti po#t neg a urad«.
- LI STE BOLNI?
Ju vam bom ozdravil. 2« vN kot trldoaoft lat sam
va« bolexnl. Koine, krvne, ftlvfin«, Selodčn« In rtvmatlum ter vaakovrstn« druga bolasnl. Lahko vam pokaiem vtl dokazil nailh rojakov, kater« aem ozdravil. Ja ««m ozdravil, ko drugI nleo mogli. N« Čakajte. Pridite k meni prodno J« prepozno. Cene ao tak«, da Jih lahko vsakdo zmore. Pretakava brezplačna.
Prof. Dr.HaBAII iPKcuALiar S11 SftflTHFlELD STREET	PITTSOIJRO«, PA.
COLUMBIA.
OD $35.50 — $350.00 — VELIKA ZALOG A — ^	PLOdČ V VSEH JEZI-
GRAMOFONE
VICTOR NAVINSEK, 331 6reeve St., G0NEMM16H, PA.
Največja majna v Upshur County, dobre živ-ljanske razmere, nizka najemnina, dobra ventilacija. Najboljši strop v deželi. Prostor je visok pribliino šest čevljev. Mi plačamo primerno več kot plačajo drugod. Id nočemo Amerikancev. Če ste tujec in dober delavec lahko na tem prostoru zaslužite lep denar. Delo je vsak dan, kar je dovolj. Vsled naše tovarne za koks in velikih skladišč je naša majna v polnem obratovanju. Katoliški duhovnik služi v nedeljo mašo. Majna leži ob Coal and Coke železnici. Vprašajte pri:
C. T. GRIMU, Gen. Supt , Buckh&nnon River Coal Company, Adrian, W. Va.
tr ROJAKI, H.
AJTE SE NA "CUUUI HAftOOA'V MAJ-DHXVHIK V ZDE. DRŽAVAH.


■ um.-!*
' .r - ..
v
...

■HHH
GTiA* NA*OI>A; S«. JFTJ. 1920
ANZE PITOV
110
(Nadaljevanje.)
apoleg
Andree ne je odstranila, da izvede naročilo.
Pet minut pozneje je vstopila kraljica ter se postavil kralja.	_
—	Kaj hočete »tikaj, madamaT — je vprašal Ludovik XVI,
—	1'mreti r varni, gospod moj, — je odvrnila kraljica.
—	Ah. — je zanirmral Charnv, — v tem slučaju je res lepa.
Kraljica je zadrhieia, kajti čtila je.
—	V resnici mislim, da bi hilo boljše uraerti kot pa živeti, — je rekla.
V	istem trenutku ;je bilo čuti korakanje narodne straže pod okni pnlače.	*	—
Gilbert je na hitro vstopil.
—	Veličanstvo, — je rekel proti kralju, — ničesar se ni treba več bati. Gospod Lafayette je tukaj.
Kralj ni ljubil l„afavette-a. a zadovoljil -se je a tem, da ga nI
ljubil.
Pri kraljici pa j«* bilo drugače, kajti sovražila ga je ter tudi ni skrivala svojega sovraštva.
Tako se je zgodi!c, da ni dohil Gilbert na to Sporočilo katero je »matral za najbolj srečno, nobenega odgovora.
Gilbert jpa ni bd človek, ki bi se dal utrahovati s takim kraljevskim molkom.
—	Ali je vaše veličanstvo čnlo? — je rekel s trdnim glasom proti kralju. — Gospod Lafayette je spodaj ter pričakuje povelj vašega
veličanstva.
Kraljica je molčala še naprej.
Kralj se je moral *elo premagati, da je rekel:
—	Naj se mu pove, da se mu zahvaljujem ter ga povabi v mojem imenu, da naj pride por.
Neki častnik se je priklonil ter odšel.
Krajica je stopila tri korake nazaj.
Z zapoved ovalnim pogledom p*i jo je kralj ustavil.
Dvorjani so »tvorili dve skupini.
Charnv in Gilbert sta ostala pri kralju.	- .
Vsi drngi so se umaknili kot kraljica ter se postavili za njo.
Čuti je bilo korake posameznega človeka iix. gospod Lafayette se je pokazal pri vratih.
V	molku, ki je nastala v onem trenutku, je rekel neki glas, ki je prihajal iz skupine kraljice:
—	Tu je Cromwell!.
Lafayette se je nasmehnil,
—	Cromwell bi ne prišel sam k Karolu I. — je. rekel.
Ludovik XVI. se je obrnil proti strašnim prijateljem, ki so mn
hoteli človeka ki mu je ravno prihitel na pomoč, označiti kot sovražnika. —
Xuto pa je rek'el proti Charnv-ju:
—	Grof, jaz ostanem. Kakorhitro je tukaj gospod Lafayette, se
i»t treba bati ničesar. Povejte četam, naj se umaknejo proti Ram-bouillet.
Nato pa se je obrnil proti Lafayette-u ter mu rekel;
—	Pojdite, general, govoriti moram z vami.
Ko je napravil Gilbert korak, da se odstrani, je dostavil:
—	Doktor, vi nisle odveč, pojdite.
Kraljica je zrla :a njimi, a ko so bila vrat* zopet zaprta, je rekla:
—	Dane« je bil ,'c čas bežati. Jutri pa bo mogoče že prepozno.
Ko je rekla to, jO odšla v svoje sobe.
Medlem pa je bik. opaziti v oknih palače velik odsev. Bila je velika grmada, na kateri so p«kli kose zaklanega konja.
Noč je bila precej mirna. Narodna skupščina je osatla do tretje lire v seji. Predno so v' člani ločili, so poslali stražnike v Versailles.
Y«e je hilo mirno ali vsaj navidezno mirno.
Kraljica je hotela iti ponoči skozi ograjo pri Trianonu, a narodna garda je ni pustila ven.
Vsled t*-ga se je vrnila v svoje majhne sobe ter se čutila pomirjeno. Pred svojimi vrati pa je našla Jurija de Charny. Bil Je oborožen ter se opiral na kratko puško.	*
Pribl zala se mu je ter rekla:
—	Vi ste tukaj, gospod baron? Kdo vas je postavil semkaj?
—	Moj brat, madania.
—	In kje je vaš brat?
—	Pri kralju.	*
—	In zakaj pri kralju?
Ker ima kot načelnik družine pravico umreti za krlaja, načelnik države.
—	Da, — je rekla Marija Antonijeta, — dočim imate vi le pravico umreti za kraljico.
—	Velika*čast bo rame, madama, če mi bo Bog dovorf!, da izvršim to dolžnost, — ie rekel mladi mož ter se priklonil.
Kraljictf je storila korak naprej, a v istem trenutku se je pojavil neki sum v njeni duši.
Obstala je, obrnila glavo napol ter vprašala:
—	In grofica.... kako ji je šlo?
—	Grofiea se je pred desetimi minutami vrnila ter si dala postaviti posteljo v predsobi vašega veličanstva.
Kraljica se je ugriznila v ustnice
Lahko je bilo prijeti to družino Charny v katerikoli stvari, a nikdar je ni bilo mogoče dolžiti zanemarjenja dolžnosti.	,
—	Hvala vam, - - je rekla kraljica, — hvala vam, da tako dobro čujete kraljico. Po mojem naročilu boste sporočili svojemu bratu mojo hvalo, da ta ko dobro čuje nad kraljem.
Po teh besedah je odšla v svoje sobe. V predsobi je našla An-dreee, ki ni ie šla v posteljo, temveč stala in šakala. Marija Antonijeta se ni mogla premagati ter ji podala roko.
Grofiea, ravnokar sem se zahvalila vašemu svaku Juriju, — je rekla — Dala sem mu naročilo, da se zahvali vašemu možu in tudi vam se zahvaljujem.
Andree se je priklonila ter stopila na stran, da spusti kraljico mimo.
Slednja ji ni rekla, naj ji sledi. Ta udanost, v kateri pa ni bilo niti iskrice nagnenja. je bila mučna za kraljico.
Ob treh zjutraj je bilo vse mirno.
Gilbert je x gospodom Lafayette-om, ki je bil dvanajst ur neprestano v sedlu, odšel iz grada. Gilbert je srečal pred vrat mi Bil lota, ki je priirl z narodnimi gardami.
Vse je upalo, da se miru ne bo kršilo. Ta račun pa Je bil napravljen brei krčma rja.
gibanjih, ki se vrie pred velikimi re-kr^erega -človek domneva, da je
V tej strašni noči pa je prišel poleg vsega drugega ie neki nadaljni nagon, ki je izhajal od dveh čet, kojih ena je priila v Versailles zvečer, druga pa ponoči.
Prva je priila radi lakote ter zahtevala kruha.
. Druga pa je priila iz sovraštva ter zahtevala osvete.
Mi vemo, kdo je vodil prvo četo, namrečsMaillard in Lafayette.
Kdo pa je vodil drugo? Zgodovina ne imenuje nikogar. Ker pa nam zgodovina ne pove ničesar, nam pravi ljudsko izročilo:
Karat!
Poznamo ga, kajti videli smo ga, kako je ščuval meščane proti Bastili.
Videli smo ga kocečno plaziti se naokrog ponoči, podobnega volku, ki se plazi krog ovčje staje ter čaka na trenutek, ko bodo pastirji zaspali ter bo lahko pričel s svojim krvavim delom.
Verriere!
Tega pa imenujemo prvikrat. Bil je pritlikavec, grbast in kruljavih nog.
Ta dva sta vodjla drugo četo, obstajajočo iz ljudi, ki so prišli, da ropajo in more.
Pri Bastili so sicer tudi malo morili, a niso ropali.
r Dalje prihodnji«.)
Raadetttev Nobelovih
Poročajo, da se vrši zopet razdelitev Noblovih nagrad, in sicer za fiziko in kemijo za leti 1918 ( in 1919. V poštev prihajajo samo neki Nemci in Angleži, Kaj pa nagrada za mir? Ta vedno čaka, menda na angela miru.
Koroške novice
Nemčurske procesije.	[zvijače, s tem, da sta se pridružila
Iz Logavesi poročajo: Tukaj j franspo rtom drugih ujetnikov, smo imeli na sejmišču dobro ob- j Več let nikdo zanju ni vedel in so iskan shod. Govorniki Mahkota .iu imeli donta že za mrtva. Pri-Kandut in Brantner so nas pre-i povedujeta, da se nahaja v Sibi-pričali, da nas čaka v Nemški A v- ri ji še zelo veliko naših ujetnikov stri ji smrt, v Jugoslaviji pa sreč- in je za te upanje, da se bo še no življenje. Popoldne je že pri- marsikateri domov povrnil, ki je šel sejat ljuliko med pšenico so- zdaj štet med mrtve, vražnik. Namreč 70 Nemcev in
nemčurjev, ki prirejajo svoje po-	Smrtna kosa.
bode v procesijah že od 9. maja. Tz Pokrč. Ob mnogobrojni ude-Takrat so imeli procesijo na Žih- ležbi ljudstva smo spremili truplo polje. Od tega časa je vsako ne-1 nadebudnega mladeniča Franceta deljo in praznik. Tako so poča-lMoraka pd. Štularjevega v Ličji-Mili tudi Ijogaves. Zbrali so se v vasi k zadnjemu počitku. Bolehal Logu v gostilni pri Trappu, kjer je že dalj časa na želodčni bolez-hi imele biti pridige, vsi nemčur-'ni. Marljiv kot čebelica je delal ji iz daljne okolice med Dravo in do zadnjega, dokler ga ni bole-•lezerom. Kako so se jezili, ko na zen prisila, da so ga zapeljali v pošti vidijo vihrati slovensko tro- Celovec k operaciji. Pa je že bilo bojnico, marsikatera kletev in; prepozno. Umrl je 30. maja v ce-grožnja se je slišala. Pri Cvetniku lovski bolnišnici. Pripeljali so ga jim je plačal Walharjev sin sod-J domov, da od njega še vzamejo ček piva. Po odpeti pesmi gredo slovo sorodniki in prijatelji. Za-
k Urablnu, zopet podoknica, a prida ni bila, nato prepevajo mimo Slajharja v ŠkofiČe k Biirger-ju. Obiskujejo le svoje gostilne, pojejo le nemško, govorijo pa tudi slovensko, ker je 90% med njimi nemčurjev. Spremljajo jih tudi vozovi, namreč bivši poštar o-toški in W al her z gospo. Kar je domačinov pri tej kompaniji, se
pustil je staro mater, ki mu je hotela izročiti lepo, obširno pose stvo. da se oddahne na stara leta. 1. junija smo ga pokopali. Tova riši pevci so mu pred hišo. v cer k vi in na grobu zapeli žalost inke.
Požar.
Tz Kotlja poročajo: Dne 2. junija je pogorel Jožef Luter pd jim vidi na obličju, da jih je sram,|Cofi na Brdifijah. Ker so bila vsa potuhnejo se, zakrivajo obraze in j poslopja lesena, je pogorelo vse eden za drugim se skrije in od-'do tal. Domači ljudje so bili vsi piha domov. Malo prezgodaj so! od doma. zato tudi niso mogli ni pokazali svojo barvo za Nemškojčesar rešiti in jim je zgorela tudi Avstrijo.	,vsa oprava, obleka in pa živež
Iz Hodiš poročajo: Svojo jezo tako da so zdaj v največji stiski nad obilno udeležbo tukajšnjega in podpore zares potrebni. Zava-i.beinstva pri boroveljski manife- rovalnina znaša samo 2400 kron staeiji so si šli še isti dan naši in se ne da nikakor primerjati s uemškutarji, kakor Rjavčnik, Ko- škodo, katero trpijo, lič, Goulet, Tomaž in Alojzij Per-
dacher, gasit v Ribnico. Pa so menda slabo opravili, ker so ponoči domov grede na pomoč pro-.stli, norčevaje se s cerkvenimi molitvami, rekoč: "Sveti papež, prosi za nas. Sve»ti 'škof, prosi za nas. Sveti -Mark, ki si doma ostal, prosi za nas." Tomaž Perdacher je naprej * 'molil'*, drugi pa za njun. Mora se res ,<labo goditi našim nemčurjem pri agitaciji, da prosijo na pomoč! Pa jim vse skupaj ne bo nič pomagalo. Takim, ki se norčujejo iz vere in pobož-nosti zavednih Slovencev, bomo) ki je i na dan glasovanja dali krepek 'odgovor. Na dan glasovanja bomo pa mi rekli: "Presneti Toma, pober' se od nas!'*
Is ftmarjete.
Lepo dhIskan shod smo imeli 6. junija. Sijajno sta govorila naša koroška rojaka Ciril Kandut in dr. Čemer. Šmarje t a bo pokazala, kar je slovenska trdnjava, ki čuva cel lepi Rož. Živio Šmarjeta!
Is Libelič.
Veliko naših fantov se je oglasilo za policijsko stražo. Smejejo *e, kadar pripovedujejo, kako vsi, ■tudi nemčurji, silijo v Jugoslavijo. Zatorej ne more tukaj vendar berka, s čim hoče Nemška Avstri-tako slabo biti! Ljudje, ki pride- j« loviti ljudi v coni A: edino z jo iz Nemške Avstrije, so najbolj-	Niti ene resnične dobrote
si agitatorji za Jugoslavijo, če ne more pokazati v Nemški Av-niso zato mastno plačani, da la- ^"J1* zato je pa tem več papirnih
Pogorela
je baraka bosanske električne družbe v Važenbergu blizu Rabl-novega dvora. &kodo cenijo na 13 tisoč kron; družba trpi 12,000 K, delavci pa 1000 K. Baraka je bila proti ognju zavarovana.
Žico kradejo.
Ponoči od 29. do ^10. maja je bilo na cesti iz Leda proti Labudu ukradeno 500 metrov telefonske žice. Kazen za to je stroga!
Shod v Rudi.
Izobraževalno društvo je priredilo svoj drugi shod, ki se je prav dobro obnesel. Po pozdravu društvenega predsednika je govoril prvi Korošec Urbane, doma v Zil-ski dolini, ter povedal, zakaj moramo biti ponosni in navdušeni za Jugoslavijo. Nato je bil lepi in stvarni govor Korošca nadučite-lja Doberšeka iz Žvabeka, ki je na podlagi številk dokazal, kdo je dobival od avstrijske vlade denar, ki je bil namenjen Slovencem, Hvala Bogu, da je taka mačeha, kakor je nam bila Avstrija, prejela zasluženo plačilo: poginila je. Zatem je pokazal tudi Korošec nadučitelj Močnik iz Pli-
POZDRAV.
Pri odhodu v staro domovino pozdravljam vse rojake sirom A-merike, posebno pa mojega brata Franka Mehle in vse druge prijatelje v Puebli, Colo., in kličem: Na veselo svidenje v Ponovasi pri Grosupljem v Jugoslaviji! Z Bogom ! — Alojzij Mehle.

Zdravim
D*. U« Ja
Suho Grozdje
i
žejo.
Pod vodstvom učiteljstva so se priredili tukaj igre, petje in tudi poučni govori. Vse je bilo dobro. Dopadale so nam posebno srčne1 Je leP° prepeval domači pevski
dobrot, seve papir vse prenese, tudi pri najdebelejših lažeh se mu ne obrne trebuh, ker ga nima. Vmes in v odmorih med igrama
be*ede govornika iz Žvabeka, ljubko petje in preprost nastop planiariee Leskovar itd.
Vam* is vjstaifetva.
Iz Kotlja poročajo: Tz ruskega njetniStva iz Sibirije sta se povrnila Parel Svetina, fužinski delavec, in Jožef Suter podomače Cof-lov na Br^injah. Posrečilo se ji-
- A «.
A mt je
domov
pevski zbor, pomnožen s pevci iz Rinkol in Pliberka. Dekleta so zelo dobro igrala veseloigro "Boj za doto", ki je teto Barbo korenito ozdravila praznoverja. Po igri je govoril tudi Koroiec domačin župnik o boljsevikih. Nato je sledila jgra "Kmet in fotograf", ki je Žela bučen smeh.
1 11					
U8				.'A-t.'	
Ii stanem kraja g
22 centov fant. p Boksa 60 funtov $11.00 j i
Posebna oens na vaUko. J!
BALKAN IMPORTING CO j t
01-68 Cherry Stmt	$
New Torki H. T.	j (j
Z naročilom pošljite v -%prej.
•skajto, kajti aese aaproj.
Vso
Iflprttaaje vodo adnvtai po saj* a ore]* metodi la t kolikor m> cods kratkem Cm. Udi* spo> ■nato, da ntoate več »udSo Mft •e čakajte, tanni pridite m vrnil
Kilo eodraeoa v operaelje.
Boleti ne v aar prihajajo MaBaa v Slovenski zdravnik.	tn krito, paieoje prt
ta ostale bolečim to vrsto adravto a n*>večjo gotovostjo.
•MINI, U4 flmflli ki ULta=«k ?aled —Mete krvi, Mdnrta e laso, da nI treba letati.
Dnfcf ure: V ponedeljek, srede ta petek od l *etraj de B. p» poldne. V torek, Catrtok ta toftoto od a HatraJ do a snlw. V »ode tie do a. popoldne.
Po pnttl bo delujem. Pridite ooetm* Re poa&Mto toe ta Rtovfl^
p Dr. KOLER 638 PENN AVE,
j
k,
99
Najstarejši in največji slov. dnevnik v Združ državah
"GLAS NARODA
(Glasilo J. S. K. J.)
Novice iz vseh delov sveta, dopisi iz slovenskih naselbin, novice iz starega kraja, članki politični^ gospodarski, izvirna poročila iz starega kraja, črtice, povesti, roman, šaljivo satirična kolona Peter Zgaga vsak dan razven nedelj in praznikov.
STANE:
Za vse leto za pol leta
za mesto New York za vse leto
r
Najmodernejše vrejena
TISKARNA;!
abila, okrožnice, plakati, koverte, pisemski papir
itd.
/ ^
Točno in po najnižjih cenah.
t
Publishing Company,
82 Csrtlaiitf Sinit. Now York Citv!
t