MSEOVENEC^ ^ J w _ jeva 6. telefon 2093 Telefoni aredalttra« dnevna alaiba 20$» - nočna »94 in »»• --Izhaja vsak dan »Jutra], mn ponedeljka ia dneva po praznika Konkordat Zanimiv predlog poljske vlade WUno - litevska prestolnica...? Po vatikanskem vzorcu dobi Litva del Vilne in jo s svobodno cono zveze s svojim ozemljem Kakor pravijo porodila, bo v nekaj dneh pod- I pisan jugoslovanski konkordat. Naša država bo tako na štirinajstem mestu med državami, ki so po vojni, in sicer za papeževanja sedanjega papeža Pija XI. sklenile s sv. stolico konkordat ali podobno meddržavno pogodbo. Nemara ne bo odveč, da si v teh dneh, ko pričakujemo naš konkordat, odgovorimo na vprašanje, čemu sploh konkordat, kakšen je pomen konkordata za katoličane v državi, ki konkordat sklene, in kakšen je njegov pomen za državo samo. Mnenja o tem so zelo različna. Ta različnost pa je zelo umevna, če imamo pred očmi, da je konkordat meddržavnopravna pogodba med Cerkvijo in državo o zadevah, kjer sta obe zainteresirani. 0 obeh pogodbenicah eksisti-rajo namreč kar najbolj različna mnenja, ki izvirajo iz različnih svetovnonazornih stališč; zato je povsem dosledno, ako se tudi mnenja o konkor-datu in njegovem pomenu na daleč razhajajo. Za kogar je vera in organizirana veroizpoved zastarel ostanek iz primitivnega in srednjega stanja človeštva, ali kdor sodi, da je vera zasebna stvar, ali kdor misli, da je Kristus dal pač povod in pobudo za neko religiozno in etično gibanje, ni pa ustanovil Cerkve, organizirane verske družbe, ali kdor gleda v Cerkvi le neko ljubezensko združbo pripadnikov Kristusovega nauka, ali kdor se celo povzpne tako visoko, da pojmuje Cerkev kot skriv-■ostno Kristusovo telo, toda se pri tem enostransko in zato napačno omeji zgolj na to gledanje Cerkve, vsi ti in tem podobni motrilci verskega in cerkvenega problema ne morejo uineti narave in pomena konkordata, ker napak pojmujejo Cerkev. Z druge strani pa prav tako vsi tisti, ki verujejo v vsemogočnost države, po mnenju katerih država na svojem teritoriju ne more priznati nobene tuje suverene oblasti, čeprav bi bila ta drugega reda, kot je državna, niso zmožni pravilno pojmovati konkordatne pogodbe, ker pravno precenjujejo državo in podcenjujejo Cerkev. Zato ni čuda, kakor sem omenil, da se mnenja o konkor-datu kot takem različna. Nekateri bodo rekli, da državo Cerkev nič ne briga, zato naj se raje razideta, ločita, kakor pa da se pogajata, drugi bodo zopet trdili, da država pozna le svoje drZavljane, z njimi ali celo s kom tretjim zanje se vendar ne bo pogajala; če pa že sklene konkordat, ima la pomen le kot državnopraven pojav, nikakor pa ni meddržavnopravna pogodba. Tako je zapisal v svojem mnenju k bavarskemu konkordntu l. 1926. nemški profesor državnega in cerkvenega prava Anschutz: Državno pravo stoji nad konkordatnim pravom, državno pravo odpravlja konkordatno pravo, državni zakoni imajo prednost pred kon-kordatnimi določili. Po tem naziranju, ki brutalno postavlja državo nad Cerkev, ne more imeti konkordat za Cerkev pravega pomena, kakor to tudi praktično kaže izvajanje konkordata v Nemčiji. Po drugi strani pa mnogi cerkveni pripadniki, ki izhajajo deloma iz protestantske miselnosti, ki zameta pravno organizirano Cerkev kot nekaj, kar je prvotnemu krščanstvu povsem nasprotno, deloma pa ker pozabljajo, da je konkordat pogodba, torej nujno kompromis, ki zato nikoli ne bo idealna rešitev v absolutnem redu, pač pa utegne taka biti v redu dosegljivosti, govore o maniji modernih konkordatov ter »svareč Cerkev, naj ne paktira z modernimi državami, ker je vsako tako pogajanje njej v škodo; Cerkev naj se raje, tako pravijo, postavi na svoje noge, prelomi naj s tradicijo in naj začne osvobojena svobodno oznanjati božjo besedo med narodi. V vrvežu teh različnih naziranj o konkordatu in njegovem pomenu se moramo katoličani orientirati po Cerkvi. Njeno stališče je to-le: Kristus je ustanovil Cerkev kot popolno pravno družbo z lastnim ciljem, sredstvi in načelstvom. ločeno od države. Cerkev ni neomejena v svoji pristojnosti, temveč ima določen delokrog. Prav tako tudi država ni neomejena, ampak ima določen delokrog. Iz tega sledi, da konkordati, ki pogodbeno urejajo razmerje med Cerkvijo in državo, niso nujno potrebni, ker bi moralo biti to razmerje že sicer urejeno oziroma so vsaj že od začetka dana načela, po katerih bi se moralo medsebojno razmerje obeh družb urediti. Toda čeprav konkordati niso nujno potrebni, jih Cerkev vendar sklepa, ker so se izkazali kot uspešno sredstvo, s katerim Cerkev vsaj deloma pride do pravic, ki ji gredo, katere pa ji žal države zlasti v našem času ne priznajo. Ako ji država ne ustreze v celoti, mora Cerkev skušati rešiti in dobiti, kar se da. Dru gačna politika bi bila proti pameti. Naloga Cerkve Je reševanje duš, je oznanjevanje Kristusovega nauka, je osvajanje sveta za Kristusa, ta naloga pa ne trpi odlašanja in čakanja. Cerkev mora prav v tem času, v katerem živimo, in s iiedstvi, ki so ji danes na razpolago, skušati rediti svojo nalogo, ki je prav tako nujna in dinamična, kot je bila za časa apostolov. Marsikdo, ki govori o konkordatni maniji rimske kurije za Pija XI., najbrž ni do dobra proučil povojnih konkordatov, ker bi sicer moral opaziti, da Cerkev v njih zasleduje en sam cilj, namreč svobodo verskega udejstvovanja. Ali se ji vedno posreči ta cilj, ali ne, je drugo vprašanje; in zopet drugo, ali država izpolnjuje konkordatne obveznosti, ali ne. V tem primeru je vsak konkordat problematičen; še vse bolj problematično pa je vprašanje, kako bi se v tej ali oni državi verske razmere razvijale, če bi ne prišlo do konkordata. Da se Cerkev v določeni državi ugodno razvija, potrebuje dva predpogoja, namreč svobodo in vsaj znosno razmerje z državo. Dosegla pa ju bo najbrž prej s prijateljsko pogodbo z državo, ako je ta pogodba meddržavno zajamčena, in taka pogodba je konkordat, kakor pa brez nje. Vrh tega pa ne smemo pozabiti, da pomeni vsak konkordat že sam po sebi novo mednarodnopravno priznanje Cerkve, kot ve- soljski zunanji minister lteck. Varšava, 22. juflija. TG. Poljsko zunanje ministrstvo, ki hoče nadaljevati tudi zunanje-politične smernice pokojnega maršala Pilstidskega, je po verodostojnih vesteh izdelalo poseben predlog za spravo nied Litvo in Poljski. Poljsko časopisje o tem s»cer še ni ničesar poročalo, urun, da je |)oljska vlada na pogajanja za sporazum vedno , r ipravijera, toda znani »kuijer \Vilenski«, ki je ;,aSilo 1 u. dtkijevih mož v vili', je objavilo za-■ imiv članek s poc.p som Oku''ča, znanega prijatelja ol.ojnega mriria Okulič prinaši. neki predlog za ■,[.<>r..zum it cd obema drža m ra, predlog, ki o njem zunanje ministrstvo sedaj ra*.f>iavlj.i in ki bo brž-one v 1,1-bl'žjem času prišel v obravnavo iikm Iržavniki obeli držav. Okulič izvaja, da je poljsko-litavski spor vsled :ega tako težak, ker obe državi trmasto vztrajata na posesti Vilne. Poljska Vilne ne more odstopiti Litvi, Litva na sporazum brez odstopa Vilne ne prislane. ikulič se sprašuje na lo, na kakšen način bi bilo 'logoče ustreči obema državama in prihaja do za-'■učka, da ni nobenega drugega izhoda, kakor da Je državi skleneta med seboj neko pogodbo, ki bo .aiij kakor združitev, a mnogo več kakor samo j>olitična zveza. Manj kakor združitev, ker obe državi morata ostati neodvisni in suvereni, a več: kakor navadna politična zveza, ker mora biti skupnost bolj trdno zajamčena in trajnost zavarovana. Okulič predlaga v tem pravcu sklenitev politične zveze (aljanse), ki bi jo podprla še posebna vojaška pogodba. To dvoj,; bi popolnoma zadostovalo. V tem primeru, pravi Okulič, bi poljska vlada lahko pristala na to, da se v sainem mestu Vilne odmeri zapadui del in se odstopi Litvi ter poveže s svobodnimi litavskiini prometnimi sredstvi, kakor z železnico, avtomobilsko cesto in brzojavnimi linijami, z litavskim državnim ozemljem. Takšna rešitev spora ni nemogoča. Saj je lateranska pogodba, ki je v Rimu samem odmerila neodvisen vatik. teritorij z lastnimi prometnimi sredstvi, pokazala, da so takšne pogodbe ne samo mogoče, ampak tudi v praksi iz- vedljive in praktične. Na ta način bi litavska država z mirno vestjo lahko svojo prestolico prenesla v Vilno za trajno in lam namestila vse svoje državne urade. Na Okuličev članek litavski tisk ni odgovoril in so i»li»radne »Lietuvos Akles« samo članek |*> natisnile brez komentarja. Zdi se pa, da je latavsJfo javno nuienje, posebno sedaj, ko draži spor z Nemčijo, mnogo bolj naklonjeno takšavi rešitvi, ki bi vsaj delno ustregla litavskim nacionalnim zahtevam. Ni dvoma, da bo jx>ljsko zunanje ministrstvo, ki se zadnje čase zelo trudi, da bi organizirala sploh vse baltske države jxxl svojim vodstvom, predlog uradno dostavila Htavski vladi n bi neposredno aii posredno jx> vladi kakšne druge baltske države. — Verjetno je, da se bo to zgodilo takoj po povratkn poljskega zunanjega ministri Becka iz Finske, kamor te dni potuje. Ako se poljski vladi v doslednem času posreči priti do s]X>razuma z Litvo, potem bi si lahko šteta v velik usjieh, tla je na Baltiku organizarala proti-sovjetsko fronto trajnega značaja. Varšava, 21. julija. SE. Poljski zunanp ministei Beck odpotuje na Finsko, kjer bo nadaljeval politične razgovore, ki jih je imel že z drugimi baltskimi državami za ustvaritev enotne fronte vseh držav, ki mejijo na obalo Baltskega morja. Finska se je dosedaj odmikala tej skupnosti, hoteč se oslanjati na Švedsko, toda ruska nevarnost jo bo prisilila, da išče zveze z državami, ki {o morejo v tem pogledu bolj uspešno ščititi. Vest, da se nahaja v Helsingforsu tndi zastopnik nemške vlade, ki naj bi bil pri Beckovih razgovorih prisoten, se ne potrjuje. Abcsinstii spor Japonska prof g Italiji Rim, 22. julija. Veliko pozornosi je v tukajšnjih krogih zbudila vest, da se japonska vlada, čeprav je japonski poslanik v Rimu že dal več izjav o nevtralnosti, postavlja na popolnoma drugo stališče in da zagovarja v italijansko - abesinskem sporu abesinsko stran. Zato govore javno o .Japonski kot o sovražniku Italije. Zadržanje uradne Japonske smatrajo, za »brezprimerno vetrnjaštvo«. Listi pa pišejo zdaj o Japonski z mnogo hujšo ostrino, kakor nedavno tega proti Veliki Britaniji. »Messsagero« pravi, da prehaja nesramnost Japonske v pravo vetrnjaštvo. To je tista država, ki je v ugodnem trenutku zapustila Društvo narodov, da bi mogla napasti in zavzeti Mandžurijo in zasužnjiti državo s 40 milijoni ljudi. »Giornale d'Italia« pa misli, da je Japonska zavzela to stališče na pobudo z angleške strani, deloma pa iz prosi aškega koristo-ljubja. List je celo mnenja, da skuša Japonska ustvariti zvezo med rumenim in črnim plemenom, zvezo, ki bi se opirala na mračne barbarske nagone obeh držav. Rumeni razbojniki Tudi tukajšnji listi so polni ogorčenja proti japonskemu držanju v italijansko-ahe-sinskein sporu. »Gazzetta del Popolo« pravi, da podpira angleško časopisje, ki pravi o sebi, da je neodvisno, »rumene razbojnike«. Japonska, ki strahuje s svojo knuto Korejo in Mandžurijo, se zdaj postavlja na stran Ahesinije. To je tista Japonska, ki dviga zdaj svojo razbojniško roko tudi proti kitajskemu narodu, ki razpolaga brez dvoma z_ visoko civilizacijo. To japonsko zadržauje si list tolmači predvsem iz plemenske in poslovne zavisti. List obrača nekaj besed tudi na Veliko Britanijo, ki zopet nastopa proti Italiji. Toda Italije, naglasa list dalje, ni mogoče razorožiti, še manj pa ovirati s krikom in grožnjami. Abesinska mladina na delu Addis Abeba, 22. julija. Včeraj se je vršil v abesinski prestolnici shod, ki ga je sklicalo združenje abesinske mladine. Udeležba je bila ogromna. Govorniki so razlagali, zakaj se mora Abesinija pripraviti in zakaj je vojna z Italijo neizbežna. Zanimivo sliko je nudil govorniški oder, k.jer so se drug za drugim vrstili krščanski in muslimanski duhovniki. za njimi držnvni uradniki in končno vojaki. Vsi so izjavili, da bodo Abosinci, ki jim njihova domovina živi svobodna že dva tisoč let, branili svojo svobodo ne glede na versko pripadnost. Dunajska vremenska napoved: Spr Ijiva in pojemajoča oblačnost. Nekaj tc V južnih Alpah pretežno .jasno. ..einen-toplejo. like idejne sile, kar je v našem materialističnem času velikega pomena. Za državo samo pa znači konkordat, da še lo omenimo, dvoje: naznotraj izinirjenje s katoliško Cerkvijo ali vsaj ureditev jiravnih vprašanj, ki tangirajo njo in Cerkev. Ker spadajo versko-jioli-tična vprašanja med najtežja vprašanja, ki še vrh lega kar najgloblje posegajo v narodovo življenje, je taka ureditev znak državne moči iu »azven dokumentira državno konsolidacijo. „Brez primere v zgodovini" Danes končni sklep Anglije London, 22. julija, b. V zvezi z abesinsko krizo je za danes popoldne sklicana vladna seja, na kateri bo prišlo do odločilnih sklepov. — »Daily Tclegrapli«, ki ima dobre zveze s Foreign Officeoin, piše o tej seji, da bo usodepolna in da jo je smatrati za zgodovinsko in za najvažnejšo po tisti seji julija leta 1914, kor gre za usodo vsega veliko-bri-tanskega imperija. »Daily Telegraph« je mnenja, da bo angleška vlada računala z gotovim dejstvom, da je vojna neizbežna. Sklep angleške vlade še danes ne bo znan. Bo pa razglašen jutri popoldne na qpji go- sposke zbornice. Pri tej priliki ho vlada obrazložila svoje stališče v vprašanju i:*voza vojnega materijala in orožja v Abesinijo. Kakor sc misli, se bo vlada s svojim sklepom postavila na stališče, opirajoč se na mnenje strokovnjakov zunanjega ministrstva, da angleška vlada po obstoječih dogovorih »i-ma pravice prepovedati izvoz vojnega orožja in materijala v Abesinijo. Posojilo v Londonu Na temelju tega mnenja »Daily Express« celo poroča, dn je abesinski poslanik v Londonu dr. Martin pričel s pogajanji za najetje posojila 2 milijonov funiov šterlingov, ki se naj porabi za l'iiiansirauje vojno. List pravi, da je Abesini.ia pripravljena dati inozemskim interesentom rudarsko koncesije. Če bi pogajanja za najetje posojila ostala brezuspešna, .jo poslanik odločen stopiti v stik z ameriškimi bankami. Revolucija v Belfasiu Tudi na južnem Irskem množice plenijo trgovine in požigajo cerkve London, 22. julija. AA. V Beifastu so se neredi včeraj ponovili. V spopadih je bilo ubitih osem ljudi. Spopadi so nastali hkratu v raznih mestnih okrajih. Irski revolucijo-narji so oddali mnogo strelov iz revolverjev proti svojim političnim nasprotnikom. Policija je inoraia nenehoma intervenirati in je razpršila več skupin demonstrantov s pen-dreki. Proti večeru je bil Bclfast podoben velikemu vojnemu taborišču. V mesto je prihitelo več novih vojaških oddelkov in zvečer so več ulic zaprli z bodečo žico. Po vsem Kulturni boj v Nemčiji mestu neprestano krožijo vojaške patrulje. Sedaj so sc pričele tudi v svobodni Irski pojavljati prve reakcije na dogodke v Ul-sterju. V Monaghanu blizu ulstrske meje so množile zažgale tri ccrkve in opustošile stanovanja vseh tamkajšnjih protestantov. V Limericku je množica demonstrantov opu-stošila šest trgovin, o katerih se je zvedelo, da bo bili njihovi lastniki v poslovnih zvezah s protestantskimi. Opustošila je tudi domove protestantskih pastorjev. Pogrom na katoliška društva Nadaljnje batinaške uredbe proti kat. mladinski organizaciji Berlin, 22. julija, c. Danes je izšla nova prepoved, ki znači poostreno postopanje proti verskim organizacijam. Mišljene so seveda le katoliške organizacije,, kakor je to razvidno iz prepovedi. Odslej naprej ne smejo člani verskih organizacij več nastopati v svojih enotnih uniformah. Tudi ne smejo več nositi nobenih znakov. Pri cerkvenih obhodih ne smejo več nositi svojih cerkvenih zastav in v procesijah tudi ne smejo več nastopati skupno v istem redu. Nemška policija vdira v cerkve Berlin, 22. julija. AA. V vseh katoliških cerkvah so včeraj prečrtali članek vatikanskega glasila »Osservatore Romano«, ki ga je objavil 15. julija t. 1. in ki je v tijem obrazložil uradno stališče Vatikana glede protikaloliške akcije nemških oblasti. V nekaterih primerih je policija intervenirala v cerkvah, čeprav so duhovniki brali la članek mesto pridige in so se verniki obnašali zelo disciplinirano in mirno. Kerrl poslan na dopust Berlin, 22. julija, e. Dozdaj sc je državni minister Kerrl pečal s cerkvenimi zadevami- V njegov delokrog so spadala vsa vprašanja. ki so se tikala razmerja med Vatikanom in nemškim rajhom. Danes pa je bil minister Kerrl posian ua dopust, iu sicer s poscbuim nalogom, da naj prouči vsa vprašanja tičoča se cerkvene politike. Kancler Hitler je sam naročil Kerrlu, v kakšni smeri mora vse rešitve pripraviti Dopoldne je i>ropugandno ministrstvo prepovedalo glasilo proslulega Strcicherja, ki vodi vso propagando proti Židom. Njegovo glasilo je izhajalo pod imenom »Der Štiir-mer«. Propoved je veljala za vso Nemčijo. Streicher pa se je takoj odpeljal k Hitlerju in dosegel, da jo bila prepoved takoj dvignjena. Glede Kerrla se izve, da je bil imenovan hkrati tudi za verskega ministra in takoj pororačun prometnega ministrstva. Nato je predsednik skupščine sporočil poslancem z ozirom na pozni čas, da sta tako predsednik skupščinske večino kakor tudi predsednik Jugoslovanskega kluba narodnih poslancev sporočila, da so se ostali poslanci odrekli besedi. Nato je predlagal skupščini, da se omogoči govor samo dvema govornikoma iz skupščinske manjšine, in sicer dr. Janku Baričeviču in Voji-slavu Gjorgjeviču, kar je skupščina dovolila. Dr. Baričevič je v znanem Ionu zopet napadal predsednika vlade in vladno politiko. S svojim govorom je izzval v dvorani viharne proteste. Za njim je govoril Voja Gjorgjevič, toda mnogo po-mirljivojse in v dostojnem tonu. Po njegovem govoru je vstal predsednik vlade in zunanji minister dr. Milan Stojadinovič in burno pozdravljen od večine narodnih poslancev, zavzel mesto na govorniškem odru ter izvajal: Govor predsednika vlade Gospodje narodni poslanci! Opozicija tudi danes ni mogla storiti drugega, kakor da je poslala v borbo svoje najjačje kalibre. I'rav tako kot včeraj, ie tudi danes še posebno omenjala dogodke v Zagrebu, toda i'asno zagotavljam, da so vse vesti netočne, :er imam vesti uradnega izvora in katere pravijo, da ni bila demollrana nobena trgovina, da ni bilo nobenega mrtvegn človeka ter da vlada v Zagrebu red in mir. Razbitih je bilo samo nekaj oken. Gospodje narodni poslanci! Vlada se mora svoje odgovornosti zavedati. Včeraj se je 20 poslancev izjavilo, da bo glasovalo proti, ko pa jc prišlo do glasovanja, sta glasovala proti samo dva poslanca. ! Vsi drugi so se izgubili med vrati. Mislim, da bo tudi nocoj opozicija izvršila svojo dolžnost kot včeraj in prosim skupščino, da se ne pusti zavesti in da glasuje za predložene dvanajstim1. S tem je končal predsednik svoj govor, ki je bil od vseh navzočih burno pozdravljen. Proračun sprejel z 218 proti t Predsednik skupščine se je zatem zahvalil vsem poslancem za trud in delo pri razpravi o dvanajstinah in še enkrat pozdravil narodne poslance. Poslanci skupščinske manjšine so se po teh besedah dvignili in odšli iz dvorane, spremljal pa jih je buren smeh poslancev skupščinske večine. Skupščina jo nnto izglasovala proračun v poedi-nostih, nato pa se je vršilo še zaključno glasovanje. Rezultat glasovanja je bil naslednji: 216 za, 1 proti. Od slovenskih poslancev so se vzdržali glasovanja Benko. Prekoršek, Mohorič, Ma-kar, dr. Fux, Hočevar, .Janžekovič, Lukak-čič, dr. Novačan in dr. Menarčič. Proračun v senatu Svoj poraz so poslanci Jevtičega kluba skušali časnikarjem omiliti s tem, da je bito sklenjeno, da bodo v skupščini jmstilli samo par poslancev, ostali pa so zapustili dvorano. Dvanajstine, ki so bile nocoj sprejete s tako ogromno večino, bodo še nocoj dane senaitu v dalino pretresanje. Senait se sestane juitri ob 4 popoldne. Na dnevnem redu je določitev dnevnega reda prihodnje seje senata. Dva-najstine prične takoj pretresaiti finančni odbor senata. Velikanski morski volk -str Ogled od 8 — 19 ure. — Vstopnina za odrasle Din 2—, za otroke Din 1 . Demonstracije v Zagrebu Belgrad, 22. jul. Glede poročil v dnevnikih o spopadih v Zagrebu dne 20., 21. in 22. t. m. se sporoča to-le: V Zagrebu so bile 20. in 21. t. m. manifestacije prijateljev dr. Mačka v čast njegovega goda in rojstnega dne. Pri tej priliki je prišlo do incidentov med manifestanti in nekimi nacionalisti. Pri tem so bili ranjeni in so iskali zdravniško DOmOČi dne 20. t. m.: Mutak Dragottn, mehanik, ranjen z revolver-skim strelom v bok, Ignac Jutriša, delavec, lahko ranjen z revolverskim strelom v nogo, ki se je slučajno nahajal v gneči, Jakatič Franjo, delavec-četnik, ranjen z nožem na več mestih, poškodba je huda, vendar brez življenske nevarnosti; Erceg Avgust, delavec, ranjen z nožem, rana je huda, toda brez življenske nevarnosti; Uplišek Josip, delavec, lahko ranjen z nožem v bedro; Podpečan Josip, delavec, lahko ranjen s kamnom v glavo; Zidar Kalamič, mizar, ranjen s topim predmetom po glavi, poškodba je lahka. Dne 21. julija so bili ranjeni: Franjo Joahiui, litograf, hudo ranjen z opeko po glavi, pa vendar brez življenske nevarnosti, Cipok Josip, delavec, ranjen po glavi s topim orožjem, poškodba je težka, pa brez življenske nevarnosti, Les Josip, delavec, ranjen s tojiiin orožjem po nogi, kost ima nalomljeno. Dno 22. t. m. so iskali zdravniške pomoči: Radivoje Savo, delavec-četnik, lahko ranjen s topim predmetom, v bolnici je bil ovit nato pa spuščen domov, Paličič Djuro, natakar-četnik, hudo poškodovan z nožem po vratu na več krajih, vendar brez življenjske nevarnosti. Netočne so vesti o demoliranju kavarne Metropol in hiše, ranjenega četnika Jagodiča. Na obeh poslopjih so demonstranti samo pobili šipe. Prav tako je netočno, da bi bil poškodovani Jagodič podlegel ranam. Proti voditeljem in vsem hujskačem, izgredov kakor tudi proti osebam, ki so gori navedene osebo poškodovale, je uvedena preiskava. V Zagrebu vladala popoln red in mir. Dve žagi v plamenih Trošarina na električni tok Pismena anketa, ki jo je pred nedavnim izvedla Zveza industriicev o trošarini na električni tok, ie pokazala, da je z uvedbo državne trošarine prenehal vsak napredek v elektrifikaciji naše pokrajine in je tudi konzum električnega toka občutno nazadoval. Tako poročajo med drugim Kranjske dežene elektrarne, da «e je z državno troša rino za tok za razsvetljavo zvišala cena toka za 21 odstotkov in da je za skoro ravno toliko padel tudi konzum toka za razsvetljavo. Pri elektr. toku za pogon v obrtniške in industrijske svrhe znaša piovišanje cene po trošarini 5—10 odstotkov, navzlic temu pa je za več industrijskih panog podražitev toka neznosljiva. Nadalje poroča, da znašajo režijski stroški za izračunanie in odvajanje troša-rinskih zneskov 10 odstotkov celotnega donosa drž. trošarine Tudi kontrola finančne oblasti je zvezana z znatnimi stroški. Uvedba trošarine je nadalje povzročila postavitev mnogo tisočev števcev, ki se morajo brezizjemno kupovati v inozemstvu. — Za nekatere industrijske panoge je trošarina postala neznosno breme. Najobčutnejša je obremenitev loka pri izdelavi lesovine in rotacijskega papirja. Združene papirnice Vevče, itd. navajajo, da se pri tej panogi produkcije poviša radi trošarine cena elektrike za več kot 24 odstotkov. Zato je cena avstrijski lesovini mnogo nižja. Pri rotacijskem papirju znaša obremenitev po državni trošarini 10.19 Din ali približno 6 odstotkov cerre final- veliki nega proizvoda. Posledica tega je ukinitev produkcije tega predmeta. Veliko podjetje železarske in jeklarske stroke poroča, da se po državni trošarini povišajo produkcijski stroški na 100 kg izdelkov povprečno za 1.20 Din. Tudi ta vsota je dovolj velika, da onemogoča konkurenco. ____ V rudnikih je elektrifikacija obratov že zelo napredovala, je pa nova obremenitev zavrla ves napredek. Da se preprečijo vse te posledice, ki jih je imela uvedba drž. trošarine, bi bilo potrebno, da se trošarina ukine. Če to ne, pa vsaj, da se ukine trošarina na pogonski električni tok, V skrajnem primeru pa bi bilo nujno potrebno, da se plača za električni tok za razsvetljavo industrijskih in obrtnih delavnic ista nižia stopnja, kot velja za pogonski tok. Dalje naj se električni transport v rudnikih oprosti trošarine in končno naj se električni tok za produkcijo lesovine in celuloze oprosti drž, trošarine. V zvezi z vprašanjem je tudi vprašanje bano-vinskih trošarin na električni tok i« predlagajo in-dustrijci, da bi se banovinam prepovedalo nalagati trošarine na električni tok. Podobno naj bi se prepovedalo tudi občinam nalagati trošarino na električni tok, ker se ustvarja z uvedbo v posameznih občinah občutna razlika v produkcijskih pogojih in ,s tem v konkurenčni zmožnosti posameznih podjetij sploh. Poravnalno postopanje je uvedeno o imovini I na 232.32—234.92. Španska pezeta je notirala v dolžnika Ivana Šajovica, trgovca v Zgornjih Pir-ničah št. 112. Poravnalni sodnik Anton Avsec, poravnalni upravnik dr. Božidar Voduiek, odvetnik v Ljubljani. Prijava terjatev do 1. septembra, poravnalni narok 5. septembra ob 10 dopoldne. Ponuja 40 odstotno kvoto priznanih terjatev, plačljivo v 12 enakih, zaporednih mesečnih obroluh. Prvi obrok mesec po pravomočnosti. Poroka za poravnavo sta Ivanka Sajovic, posestnica in Janez Petač, posestnik v Zgornjih Pirničah. Stanje hranilnih vlog. Po podatkih Narodne banke so hranilne vloge na knjižice v dobi od 1. maja 1. junija narasle v naši državi od 7.612 na 7.621 milj., vloge na tekoči račun pa padle od 2.387 na 2.383 milj., tako da so skupne vloge narasle od 0.990 na 10 004 milj. Din. Lani so znašale !. junija 9.837 milj. Din. Sestava davčnih odborov. Iz finančnega ministrstva ugotavljajo, da se bo odredba glede sestave davčnih odborov omilila na ta način, da bo izdan razpis o sestavi davčnih odborov. Ti odbori bi se imeli sestaviti na ta način, da bi dva člana odrejale zbornice, odn. združenja, predsednik je že itak šef dotične davčne uprave, od ostalih dveh, ki jih imenuje država, pa bi mora biti eden iz vrst obvezancev pridobnini. Število zaposlenih delavcev v maju. Po podatkih Osrednjega urada za zavarovanje delavcev v Zagrebu ie znašalo meseca maja število zavarovancev v vsej državi 566.739, kar pomeni v primeri z aprilom povečanje za 15.658, v primeri z majem lani pa za 4.096. V primeri z lanskim letom izkazujejo največje povečanje uradi v Sarajevu in Petrovgradu, ter Merkur v Zagrebu in BTO v Belgradu, zmanjšanje zaposlenosti pa izkazujeta urada v Banjaluki m Skoplju. Povprečna mesečna zavarovana mezda ie znašala v maju 305.94 milj. Din, aprila 1935 297.13, maja 1934 pa 312.19 milj. Din. Borza Dne 22. julija. Denar Nelzpremenjenl so ostali tečaji Berlina, Bruslja, Curiha in Newyorlta, narasla sta London m irst, dočim so popustili tečaji Amsterdama, Pa-iza in Prage. V zasebnem kliringu je avstrijski šiling nn iubljanski borzi ostal neizpremenjen na 8.75 do M5, dočim jc v Zagrebu popustil na 8.72—8.82, Belgradu pa je noliral enako kot v Ljubljani, irški boni so notirali v Zagrebu 32.50—33.20, v liolgradu na 32.60—33.30. Angleški hint je t Zagrebu popustil na 232.05—234.65, v Belgradu pa Zagrebu 5.90 blago, v Belgradu 6 blago. Ljubljana. Amsterdam 2958.15—2972.75, Berlin 1750.03—1764.51. Bruselj 733.47—738.54, Curih 1424.22—1431.29, London 214.98—217.03, Newyork 4304.67—4340.98, Pariz 288.10—280.54, Praga 181.05 do 182.16. Trst 358.52—361.61. Skupni promet na zagrebški borzi je znašal brez kompenzacij 227.495 Din. Curih. Belgrad 7, Pariz 20.23, London 15.135, Celje, ?2. julija 1935. V nedeljo ob pol 3 zjutraj je nastal požar v zgornjem delu žage, ki je lasi posestnika in Žagarja Canka v Višnji vasi pri Vojniku. Kmalu je bilo v plamenih celo poslopje. Na kraj požara so dospeli v najkrajšem času gasilci iz Vojnika, Nove 'cerkve, Gaberja in Celja. Ob 5.45 je bil požar lo-kaliziran in obvarovano skladišče lesa. Ogenj je Politični sestanki Zagreb, 22. jul. b. Po vsej državi je bilo včeraj mnogo zborovanj in sestankov vladnih in opo-zicionalnih strank. V Visokem je imel sestanek minister brez portfelja dr. Šefkija Behmen, ki se je svojim volilcem zahvalil za vztrajnost, ki so jo pokazali skozi pet let. Svoboda, ki smo jo dosegli, se ne bo več odvzela. Stojadinovičeva vlada ima čvrslo oporo v generalu Živkoviču, ki krepko drži vojsko. Govoril je o novih strankah in je dejal, da smo, kakor je že izjavil dr. Spabo, dali pristanek za novo veliko stranko. Ker pa zastopamo demokratična načela, smo na stališču, da je treba ustvariti stranko odspodaj. Vse vesti o imenu in osebah nove stranke so pa prezgodnje. Aca Sianojevic v Zagrebu Zagreb, 22. jul. b. Aco Stanojeviča so časnikarji povpraševali o političnem položaju. Izjavil jim je, da smo na dobri poti in da se bo moglo nekaj napraviti. Na vprašanje časnikarjev, ali se bo sestal z dr. Mačkom, je Aca Stanojevič odgovoril, da se ne bo. O tej stvari ni hotel ničesar več govoriti. — Jutri pride v Zagreb njegov osebni zdravnik dr. Kopša. Aca Stanojevič se vrne v Belgrad menda jutri popoldne. Šahovski turnir Belgrad, 22. julija, m. Včeraj so se igrale nedo-vršene partije. Kostič ie zmagal nad Nedeljkovičem ter s tem dosegel <)'/■ ločk. Danes se je nadaljevalo 13. koto turnirja. Partija Patrovič : Nedeljkovič jc končalla z zmago Petroviča, ker je Nedeljkovič zelo neporazpoložen za nadaijno igranje. Pire je igral s Tethoni holaindsko igro. Igra še ni končana, vse pa kaže, da jo bo Pire dobil. Največja senzacija današnjega kola pa je partija Broder proti Schreiber, v kateri bo Schreiber najbrž doživel svoj prvi poraz. Igranje se nocoj nadaljuje. Volitve v OUZD Belgrad, 22. jul. m. Minister za socialno politiko je dobil naslednje pooblastilo, da lahko razpiše volitve v SUZOR in okrožne urade. Interesenti pa zahtevajo volitev ravnateljstva, tako v SUZORju kakor v okrožnih uradih in tudi razpust odborov Delavskih zbornic, da bi se istočasno lahko vršile volitve v te ustanove. To interesenti motivirajo s tem, da sedanji aparat v teh ustanovah ne bi izkoristil teh institucij in razsipal denarja za časa volilne borbe. Tobačni delavci za pokojnine Belgrad, 22. jul. m. Danes je prispela semkaj uničil nu žagi vse stroje. Škoda je deloma pokrita z zavarovalnino. Vzrok požara ni znan; mogočo je bil ogenj podtaknjen, verjetneje je pa, da je nastal po naključju. V nedeljo ob 3 zjutraj je pa začela goreti žaga na Fužinah pri Vitanju in je popolnoma pogorela. Kako je nastal požar, ni znano. Pri gašenju so sodelovali gasilci iz Vitanja. Dobro jutro, dober dan za nego zob e CIMEAN! A i res 0.89. Vrednostni papirji Ljubljana. 7% inv. pos. 80—81, agrarji 45—46, vojna škoda promp. 368—370, begi. obv. 63— 64, 8% Blerovo pos. 78—79, 7% Blerovo pos. 67—68, 7% pos. Drž. hip. banke 73—74, 7% stab. pos. 77-79. Zagreb. Drž. papirji: 7% inv. pos. 80—82, agrarji 47 bi., vojna škoda promp. 369 den., 7. 370 hI., 8., 9., 10., 11. 371 bi., begi. obv. 62.75-64, 8% Blerovo pos. 78 den., 7% Blerovo pos. 68—69 (67.50—68). — Delnice: Priv. agrarna banka 228 do 230, Osj. sladk. tov. 140 bi., Guttman 120 bi., Trboveljska 100 bi. Belgrad. Drž. papirji: 7% inv. pos. 80.50—81 (80.75), agrarji 46.50—47, vojna škoda promp. 370.50—372 (371), begi. obv. 65.50-65.80 (65.85, 65.75), 8% Blerovo pos. 78.50 bl„ 7% Blerovo pos. 68 den. (68.50, 68.25). — Delnice: Narodnn banka ,-,800— 5900 (5850), Priv. agrarna banka 2''!9 230 (230, 229). Žitni trg Novi Sad. Ječmen bč., srem., novi. ii-1 kg 80 do 82, oves bč., srem.. slav., novi 82.50—85. Vse ostalo neizpr. Tendenca prijazna. Promet srednji. Budimpešta. Tendenca neodrejeria, promet srednji. Pšenica okt. 15.15—18—02; 14.95 zaklj. 14.95—96; rž okt. 11.80—90—61, zaklj. 11.62—63, koruza jul. 12.13-05—15, zaklj. 12.16-20; avg. 11.81-87-65-78. zaklj. 11.71-73; maj 12.50-45, 12.48-25, zaklj. 12.23—24. .............r>.....i ....... ................- - . DOlglilU, ljS,. (lil. III. 1/UUCO J c [.M i^jjui« ! Newyork 305, Bruselj 51.55. Milan 25.225, Madrid I deputacija delavcev tobačne tovarne v Ljubljani 41.925, Amsterdam 207, Berlin t22.90, Dunaj ;>8.50, j |iatPr0 vor]j R peler Lombardo, tajnik Jugoslov. I Stockbolm 78.05, Oslo 76.05, Kopenhagen 67.55, | 9lrokovne zveze. Deputacija je prišla sem zaradi Praga 12.72, Varšava 57.80, Atene 2.90, Carigrad t praviinjkov 0 ureditvi razmer ter pravilnika o po-'^•f8' R«lokojnin žive v veliki bedi. Jugoslovanska strokovna zveza se je pred dobrim tednom že obrnila na dr. Korošca ter ga naprosila za intervencijo pri finančnem ministru, kar je dr. Korošec tudi storil. Belgraiske t»csW Belgrad. 22. jul. AA. Prizadete kroge obveščamo, da so grške oblasti razveljavile dolžnost neposredne predložitve izvirnih laktur pristojni komisiji za nadzorstvo nad fakturami za živo živino, svežo ribe in jajca. Glede ostalega blaga, ki se lahko pokvari, bo sklepala komisija za kontrolo faktur. Belgrad. 22. jul. A A. V imenu Nj. Vel. kralja Pelra II. je z ukazom kr. namestnikov na predlog predsedniira ministrskega sveta določen za namestnika pravosodnega ministra minister zn gozdove in rudnike Ignjat Stepanovič. Pravosodnega ministra dr. Auerja bo zastojial za njegove odsotnosti v tujini. Belgrad. 22. jul. AA. Minister za gozdove in rudnike Ignjat Stepanovič je sprejel danes ob devetih dopoldne v svojem kabinetu zastopnike bolgarskega gozdarstva, ki so davi prispeli v Belgrad. Belgrad. 22. jul. m. Poslanec BrenEič je poslal ministru za finance pismo, s katerim ga obvešča, da je dne 18. jul. Sv. Bolfenk obiskala nevihta s točo, ki je uničila vso letošnjo letino. Poslanec prosi fin. ministra za odpis davkov in za ustavitev izterjavanja vseh neizterjanih davkov. Zagreb. 22. jul. b. Posebna komisija je pregledali1 poslovanje gledališke uprave. Kakor se izve. upravnik Konjovič odšel t. septembra na dopubi, s katerega se vec ne vrne. ODI« Ml \l v Radovljici od 21.,jul. do 15.avg. 1935 Kolesarska tekma v Bolgariji Sofija. 22. jul. AA. Bolgarska brzojavna agencija poroča: Včeraj se je končala krožna kolesarska tekma okrog vse Bolgarije. Začela se je 8. julija dopoldne. Tekmovalci so prevozili 2000 km v 12 etapah. Potrebovali ao 14 dni, če vračunamo tudi dneve odmora po Šesti in deseti etapi. Od 37 tekmovalcev na štartu jih je prispelo na skrajni cilj 26. Drugi so med dirko odstopili. Tekmovalci so se morali boriti z močnim dežjem in ponekod tudi s hudo vročino. Ta je zlasti na južnem Bolgarskem ponokod dosegla 40 stopinj. Proga je vodila deloma tudi po planinskih predelih s hudimi klanci. Največja hitrost, ki so jo dosegli, je 37 km na uro, najmanjša 22 km. Prvo mesto je zasedel Marin Nikolov iz Varne, ki je lani zmagal na mednarodni kolesarski tekmi v Romuniji. Vso progo je prevozil v 77 urah, 19 minutah in 50 sekundah efektivne vožnje. Drugi je Nikola Nenov v 77:24:39, tretji pa Genco Grozek iz Varne v 78:8:37.Nagrade so razdelili na snočnjem svečanem banketu, ki ga je priredil predsednik bolgarske kolesarske zvezo general Dickev. SK Atletik : SK Olimp 2:1 (1:0). V nedeljo se jo odigrala na Glaziji zaključna drugorazredna prvenstvena nogometna tekma med Atletiki^ in Olimpom v zelo napetem ozračju. Tekma je pričela ločno ob 17 ter so oboji takoj razvili energičen lempo. Vendar se je držala Olimpa precejšnja nervoza, ki se je ni mogel znebiti ves prvi polčas, kar se je predvsem poznalo v netočnem podajanju in raztrgani igri. Atletiki so se mnogo preje znašli ter so v 18. minuti zabiti po lepi kombinaciji prvi gol za svoje barve. V drugem polčasu je tempo igre nekoliko popustil, vendar je bila opazna dobra in smiselna igra Atletikov, ki so v 13. minuti zabili drugi gol. Igralci Olimpa so bili j)0 tem zelo deprimirani, poguma pa niso izgubili. Odslej igrajo bolje, zlasti kombinatorno, iz česar dosežejo tudi v 21. minuti prvi gol. Proti koncu je Olimp dosegel tudi 11 metrovfco, ki jo je pa vratar Atletikov ubranil v kot, ki je ostal neizrabljen. Atletiki so se pokazali v dobri formi. Igrali so fair in precizno kombinirali. Zmagali so zasluženo. Olimp ni pokazal mnogo. Hotel je predvsem zmagati z mestoma surovo igro. Sodil je dr. Mlinarič iz Zagreba v splošno dobro, napake pa je premilo razsojeval. Šele v 42. minuti drugega polčasa je upravičeno izključil dva igralca, kar pa je bilo že prepozno. Takoj nato se je namreč izcimilo splošno obračunavanje med igralci. Dol občinstva, ki ga je bilo ca. 500 in precej glasno, predvsem pristaši Olimpa, je udri nn igrišče, nakar se je sodnik odstranil in tekma se je končala v splošnem neredu. S to zmago so poslali Atletiki prvaki II. razreda v celjskem okrožju. Prvo kolesarsko društvo tekstilnih delavcev za Dravsko banovino, sedež Maribor, je priredilo v nedeljo 21. julija 1935 ob 14.30 na progi 12 km Pobrežje—Dolgoše—Pobrežje dirko Doseženi so bili rezultati: Lukas Štefan 21:41, Finkes Rudolf 23:27, Gabrovec Jurij 24:32, Jus Martin 25:25, Ar-sr.hitz Jak. 25:28, Lebič Martin 27:35, Ferš Štefan 28:01. Dirka je bila brezhibno organizirana. Progo je zasedel motoklub »Pohorje« in člani društva. Prehodni poknl predsednika Lepoše si jo pribori' g. Lukas Štefan, prvak kluba za leto 1935. Poulične bitke v Kalkuti Kalkuta. 22. julija. AA. Nemini v Lahoru so včeraj dosegli svoj vrhunec. Prišlo jc do hudih spopadov med muslimanskimi demonstranti in I llindi. 5Se v soboto so oddelki angleške vojske intervenirali i orožjem. Razvila sc jc pravcata bitka | in je bilo okrog 100 ljudi ranjenih, meil njimi 50 angleških in hindujskih policijskih organov. Vojska se jc zabarikadirala na najvažnejših strateških točkah in napeljala bodečo žico okrni barikad. Musll-iiani so vztrajali na svojih položajih in so T j noči od sobote na nedeljo se uioo uiiiuiiuiU. Po sledovih starih ljudstev Slovenska zemlja je polna zgodov. najdišč - Mednarodni znanstveniki bodo obiskali Slovenijo in njena arheološka najdišča Ljubljana, dne 22. julija. 2e nad 10 let je med svetovnimi arheologi uvedena navada, da vsako drugo leto napravijo izlet v kakšno drugo deželo, kjer je včasih cvetela takozvana provincijalna rimska kultura. Poleg Italije, ki je ze dovolj raziskana, je namreč v Evropi in v sosednjih kontinentih vs epolno pokrajin, kjer se nahajnjo znamenita arheološka najdišča iz rimske dobe. Tak izlet, ki ga prireja mednarodni institut za rimsko provincialno kulturo (Frankfurt a. M.) in sicer šesti po vrati bo tudi letos. Za nas Slovence je predvsem zanimivo, da pridejo mednarodni arheologi letos v Jugoslavijo ter bodo zlasti pregledali znamenita najdišča na slovenskih tleh. Ta izlet bo trajal od 3. do 13. septembra. Arheologi se bodo sestali v Ljubljani, si ogledali muzej, nato pa si ogledali najdišča v Kranju in na Bledu. Namen tega študijskega potovanja je, da vidijo težko pristopna najdišča. Nato odpotujejo v Polhov gradeč, od tam na Sv. Lovrenc, kjer si bodo ogledali pozno rimske in predzgodovinske kolonije. Zanimali se bodo nato za najdišča v Horjulu, posebno pa na Vrhniki, zlasti jih zanima takozvani ajdovski zid (bivši Tractus Italiae per Alpe). Tretji dan si bodo ogledali Notranje gorice s slovitimi stavbami na koleh, Podpeč, kjer je bil rimski kamnolom in kjer so še Rimljani začeli regulirati Ljubljanico. Dalje bodo sli na Ig, ki je bogat rimskih napisov in kjer so včasih domnevali celo nekdanjo Emono. Nato bodo šli na Turjak in na grad Sovnek, obiskali bodo Stično in Višnjo goro z njenimi predzgodovinskimi kolonijami. Četrtega dne bodo šli iz Ljubljane v Logatec, ogledali si bodo ajdovski zid pri Cerknici, zlasti pa pred- zgodovinsko gradišče in bo ob tej priliki odkril dr. Ložar nove skupine. Mednarodni učenjaki bodo odšli v morda najbolj zanimiv kraj poleg Emone, to je v Stari trg pri Ložu. Na hribu Ulaka nad Starim trgom je stala nekoč mogočna japodska trdnjava, ki so jo pozneje imeli tudi Rimljani. Ogledali si bodo tudi ostanke Gradišča v Starem trgu. Nato bodo 8i v Prezid, kjer so ostanki starega rimskega zidov ja, od česar pride tudi ime tega kraja, nato v Cabar m Delnice, v Vinico ob Kolpi, kjer je bila že stara japodska trdnjava in ki jo je raziskavala že vojvodinja Meklen- burška, iz Vinice v Ogulin ter v vas Viničico, kjer lokalizira prof. dr. Georg Veidt stari Metulum. Čez Karlovec bodo šli v Zagreb, kjer si bodo ogledali zagrebški muzej in izložbo jnpodskih starin, nato v Sisek, kjer je bila stara Siscin. Iz Zagreba se bodo vrnili v Slovenijo. Pri Brežicah si bodo ogledali predzgodovinsko trdnjavo na Liberijski gori, pri Krškem si bodo ogledali Drnovo, kjer je bil nekoč Neviodunum, od tam bodo šli v Velike Ma-lence, kjer je bilo zgrajeno nad predzgodovinsko trdnjavo pozno rimsko taborišče. Tam je prof. dr. Saria koj>al v 1. 19G0-30 in je odkril marsikatere zanimivosti, letos pa bo ta deln s pomočjo malega kredita banske uprave dokončal. Dalje bodo odšli r Vranje pri Sevnici, kjer je bilo na strmem hribu pozno rimsko taborišče. Cez Rimske Toplice, Laško, Celje, kjer si h odo ogledali muzej in paleo-litske izkopnine, iz Olševe bodo šli v Loznico, kjer je bil nekoč tabor rimske legije. Ogledali si bodo Trojane (Atrans), nato pa bodo odpotovali v Ptuj, ki je poln rimskih ostankov in zlasti bogat mitrej, to je svetišče boga Milre. V Mariboru si bodo ogledali predzgodovinsko trdnjavo na Pošteli in se bodo zanimali za izkopnine na Koroški cesti. S tem bo ta izlet zaključen. V Slovenijo pride okoli 30 učenjakov, samih svetovno znanih oseb. Izlet je organiziral prof. dr. Bersu, ravnatelj arheološkega instituta v Frank-furtu ob Maini, dunajski univ. prof. dr. Rudolf Eger, ki je posebno zaslovel s svojimi raziskovanji v Dalmaciji, prof. Reinecke iz Mtinchna, prof. Syme iz Oxforda, ki bo v Ljubljani predaval o cesarju Avgustu in njegovih zvezah z našimi kraji, dr. Hawkes iz Londona, ki je ravnatelj predzgodo-vinske zbirke narodnega muzeja, prof. Lauthier, ravnatelj muzeja v St. Gennainu pri Parizu, slavni predzgodovinar prof. dr. Oswald Menghien, rektor dunajske univerze, prof. AH61di iz Budimpešte, od domačih strokovnjakov pa bodo sodelovali dr. Saria, ravnatelj Abramič iz Splita, prof. HoffUller iz Zagreba in drugi. Prof. dr. Bersu je bil že v Ljubljani ter je stonil v s>tik s prof. dr. Sario ter je bil izdelan ves načrt za ta izlaj. Vsa proga je bila že pregledana z avtomobilom in zlasti ljubljanski podžupan prof. Jarc bo šel mednarodnim učenjakom zelo na roko. Pri zaprtju, motnjah v prebavi vzemite ziutrai na prazen želodec kozarec naravne FRANZ IOSEF grenčice. Registrirano oit Min. soc. pol. in nar. zdr. 8. br. 15.485 od 23. V. 1935. Koledar Torek, 28. julija: Apolinarij, škof, mučenec; Iaborij, škof. Ostale vesti •— Duhovne vaje za može. V Domu duhovnih va| v Ljubljani pri »v. Jožefu se bo vršil tečaj duhovnih vaj za može od t. do 5. avgusta. Vodil jih bo pater Kopatin Viktor D. J. — Zglasiti ae ja treba do 28. julija. —- Začetek 1. avgusta zvečer ob 6, Oskrbnina 100 Din, za revnejše po dogovoru tudi manj. — Vodstvo Doma, Ljubljana, Zrinjskega 9. Cas svežih paradižnikov nas opozarja, da so makaroni in špageti — Pekatete ali Jajn>ne — pripravljeni s paradižnikovo omako zelo tečna in okusna jed. Gospodinje, pripravite svoji družini ▼ečkrat to osvežujočo ceneno jed! — Izpiti celjske orglarske šole so se vršili dne 4. t. m. Izpite so naredili sledeči učenci: Babšek Alojz, Poljčane; Dominko Janez, Dobrov-niik; Klančnik Vladimir, Vojnik; Napotnik Josip, Šmartno ob Paki; Pinlarič Janez. Pišece; Satl^r Alojz, Šmartno ob Paki. Drugih učencev je še 19, in sicer 9 v II. letniku in 10 v L letniku. Bog jim daj srečo pri nadaljneni študiju I — Dva mlatiča zgorela. K poročilu o požaru v Zupeči vasi na Dravskem ]*>tju treba pojasniti ozir. popraviti: Gospodinja je Katarina. Oba moža, ki sta zgorela, sta bila pa mlatiča, ki sta že en teden tam mlatila in sicer Dajnko Jožef, kočar iz Sveče vasi, ki zapušča vdovo s 4 otroci ter njegov svak Mlakar Franc, viničar pri Sv. Bolfanku v Halozah. — Naš tobak za Nemčijo. Te dni so dospeli v Ljubljano delegati koncema nemške tobačne industrije (Reemtsna in Brinkmann) zaradi sprejema že kupljenega tobaka v listju. Kakor smo obveščeni, je to prvič po svetovni vojni, da pričenja nemška tobačna industrija z nakupom naših vrst tobaka, kar je najboljši dokaz, da si pričenja naš tobak osvajati ona tržišča, na katera po vojni še niso bila uvedena, vsaj v znatnih količinah ne. — Po listu »Narodno blagostanje1:, posnemamo, da je uprava državnega monopola prodala Nemčiji i I.25 milj. kg južno-srbske letine iz leta 1931 in 82 ter iz hercegovinsko-dalmatinske letine 1933. — Mrtvec na meji. V nedeljo so dolenjevaški pastirji pri Cerknici našli na občinski gmajni blizu meje truplo nekega moškega. Orožniki so ugotovili, da gre za 3iletnega Alojzija Bombača, ki je II. t. m. odšel od doma in ga od tedaj ni bilo več na spregled. Pri njem so našli obmejno karto, dva Din in pištolo, okrašeno s črnogorskimi omamenli. To pištolo je fant najbrže kupil, ko je služboval kot obmejni stražnik v Črni gori. Že v nedeljo zvečer so fanta pokopali. — Aretirani kurji tatovi. Orožniki iz Ptuja so aretirali dva zakonca iz Dornave radi tatvine perutnine. Ljubitelja kokoši sta ta nepošteni posel izvrševala na debelo. Ne samo v ptujskem temveč tudi v ljutomerskem okraju sta imela svoje nečedne pohode. S seboj sta imela 141etnega fanta, katori je bil na preži pri tatvinah. Do sedaj so dognali, da sta okradla 76 posestnikov in znaša škoda okrog 8—10.000 Din. Ukradeno perutnino so prodali pri raznih tvrdkah v Ptuju, Mariboru in v Cakovuu. — Proti zaprtju, motnjah in prebavi vzemite zjutraj nn prazen želodec kozarec naravne Franz Josef grenčice. Odobr. od. Min. 60c. pol. in nar. zdr. S. br. 15.485 od 25 maja 1935. — Romanje na Sv. Goro pri Gorici. Po dolgih letih bo letos zopet skupno romanje k sveto-gorslti Materi božji. Posebni vlak odhaja iz Ljubljane 17. avgusta dopoldne in se vrača iz Gorice 18. avgusta zvečer. Ker mora biti seznani romarjev predložen oblastim 4 tedne pred odhodom, se je treba za lo romanje priglasiti do 10. t. m. Pojasnila pošlje brezplačno uprava lista »Po božjem »vetu v Ljubljani. Sentpetorska vojašnica. Dr. Korošec v Ljubljani Z dopoldanskim belgrajskim brzovlakoni ob pol 10 je prišel v Ljubljano notranji minister dr. Anton Korošec. Ker je prišel nenadno, ni bilo na kolodvoru večjega sprejema, pač pa so ga ljudje toplo pozdravljali. Dr. Korošec, se je mudil v Ljubljani le toliko časa, da se je preoblekel ter je takoj nato z avtomobilom odpotoval v Bohinj. © Kralj Peter II. na ribjem lovu pri Fužinah. Nj. Vel. kralj Peter II. se je pretekli petek ob 12.15 popolnoma inkognito pripeljal v spremstvu ravnatelja dvornih lovišč inž. Dimnika z avtom na Fužine. Stopil j* » čon in začel z g. ravnateljem lovili ribe. Lovili so jih deloma na mrežo. Kralj je lovil celo popoldne tja do 17.30. Petrov blagor je bil sredn|i. Vlovili so na mreže več navadnih rib, toda potuhnjeni sulci, ki jih je Ljubljanica prav od Fužip proti Vevčam bogata, so se zvito umaknili visokemu lovcu. V tako zvanih Sigah. kraju, ki je drugače ob povodnjih popolnoma pod vodo, ne daleč od naselja Slape, je bilo izredno mnogo kopalcev, zlasti mladine iz Vevč, D. M. v Polju in Slap. Ko so kopalci opazili visokega lovca, so mu vzklikali: »Živel naš kralj Peter!« Po končanem lovu se je kralj z avtom odpeljal skozi Za-dvor na vevško papirnico in od tam proti Ljubljani. Kraljev avto so povsod kmalu vsi spoznali. © Maša zadušnica za pok. avstr. kanclerja dr. Dollfussa. Kakor nam sporoča avstrijski konzulat v Ljubljani, bo ob obletnici smrti kancleria dr. Engelberta Dollfussa v sredo 24. julija ob 10 dopoldne v stolnici sv. Nikolaja maša-zadušnica, h kateri so povabljeni vsi v dravski banovini stanujoči avstrijski državljani in prijatelji Avstrije. © Tri avtomobile srebrnega denarja.« K notici pod tem naslovom nam poročajo, da znaša obrestna mera za novo posojilo mestne občine ljubljanske pri Državni hipotekami banki 8% in da torej ta obrestna mera ni ne majhna, kot je bilo napisano v članku, ampak za sedanje razmere na denarnem trgu zadovoljiva tudi za mastno občino ljubljansko kot posojilojemalko. Izplačilni pogoji glede denarja so bili predhodno dogovorjeni. © Pri Beričevem najdena utopljenka. V nedeljo popoldne so opazili na tako zvanem otočku »Predevek« pod Beričevem naplavljeno človeško truplo. Orožniška patrulja je s pomočjo Martina Gostinčarja truplo navezala na vrv in je potegnila na suho. Bila je neznana utopljenka, stara do 25 let, črnih las, oblečena v spodnje krilo in obuta še v čevlje. Truplo je bilo močno razjedeoo. Sodijo, da je bila utopljenka v vodi 10 dni. Njene identitete sprva niso mogli ugotoviti. Pozneje so sklepali, da gre za Frančiško Kvedrovo, sestro jetniškega paznika v Ljubljani. Truplo so prenesli v mrtvašnico v Beričevem. Paznik Kveaer je včeraj odšel v Berlčevo, da dožene osebno istost pred osmimi dnevi pogrešane sestre. © Združenje avtotaksijev in izvoSčkov prosi svoje člane, da se udeleže sv. maše m blagoslovitve svojih voz dne 25. t. m. ob 9 pri Sv. Krištofu. Udeležba obvezna z avtomobilom, — Uprava. ©V četrtek dne 25. t. m. ob 3 popoldne sklicujemo sestanek članov Društva železniških upokojencev t salonu restavracije »Pri levu«, Gospo-svetska cesta 16 v Ljubljani, na katerega vljuduo vabimo vse člane. Na sestanku, na katerega imajo dostop le člani, se bo poročalo o društvenem delovanju. — Šalamun. © Nočno službo imajo lekarne: mr. Bakarčič, Sv. Jakoba trg 9 mr. Ramor, Miklošičeva cesta 20 in mr. Gartus, Moste. ©Pozabljen brevir. Pred nekaj dnevi — menda v dneh evhnrističnega kongresa — je neki gospod pozabil brevir — pars aestiva — v zakristiji cerkve Srca Jezusovega v Ljubljani. Dotični g« dobi istotam. Mariborske vesti □ Nova maia bri frančiškanih. V nedeljo je opravil prvo sv. mašo v frančiškanski baziliki novo-i na ž ni k p. Kalist Langorholz. Bila je to velika slav-nost za celo frančiškansko župnijo, ki se je izvršita z vso slovesnostjo. Novomašnik p. Kalist izhaja h. zavedne slovenske katoliške mariborske rodbine, ki je daravala Bogu že troje otrok. Brat p. Ildefonz je frančiškan, sestra Marija pa je redovnica. Mati novoinašnika, ki jc srečno doživela ta vesel dogodek, živi v Krčevitri. □ Mojstrska izpitna predavanja so se pričela včeraj v deški meščanski šoli v Krekovi ulici. Začetek predavanj je ob pol 20. ter so brezplačna. □ Stanovanjski urad je letos osnovala upirava Mariborskega tedna. Vse stranke, ki imajo na razpolago sobe, se naprošajo, naj se javijo čimprej v pisarni Mariborskega tedna, Aleksandrova cesta 35. Od 1. do 13. avgusta bo posloval stanovanjski urad Mariborskega ledna podnevi in ponoči pri vseh vlakih na novem peronu glavnega kolodvora, telefon 26-00. □ Cestna dela na banoviuski cesti Sv. Benedikrt-Lomanoše se bližajo svojemu koncu, S |x>lno paro dovršujejo zadnja dela, da bo cesta v najkrajšem času otvorjena za promet. □ Za knezoškofijskega duhovnega svetovalca je imenovan zlatomašmk g. Frauc šegula, župnik v pokoju. Castitamol □ 80.000 Din škode zaradi požara ima posestnik Janko čadram iz St. Ilja v Slov. goricah. Gasit so šli tudi mariborski gasilci, ki so bili telefonično obveščeni ter so kljub oddaljenosti prispeli kot tretji na mesto požara. Zgorelo je gospodarsko poslopje, ogromna škoda pa je deloma krita z zavarovalnino. □ Kolo brez lastnika so našli pred gostilno • Ptuj« na Ptujski cesti. Dobi se pri policiji. Celie Seja Kat. prosvetnega društva. Zvečer ob 8 bo v tajništvu po več kakor dveh letih zopet redna seja Kat. prosvetnega društva. Seje naj se udeležijo vsi odborniki. Celjske tiskarne ustavile obratovanje. Včeraj so Mohorjeva tiskarna, tiskarna Brata Rode in Martinčič in Celeia ustavile obratovanje. V Zvezni tiskarni se dela normalno naprej. 0 Umrli so v celjski bolnišnici: Novak Leopold, 42 let, kamnosek iz Rogatca; Vodišek Elizabeta, 48 let, kočarica iz Planine pri Kozjem in Ograjenšek Franc, 48 let, zidarski preddelavec iz Nove vasi. — V Socki pri Novi cerkvi je umrl v nedeljo zvečer na svojem domu Mastnak Josip, dimnikarski delovodja pri ge. Zofiji Zurnian v Celju. Pokojni se je preteklo jesen ponesrečil pri znani avtomobilski katastrofi v Levcu, vendar je takrat okreval. Pogreb bo danes ob 16 iz Socke v Novo cerkev. Naj počivajo v miru. Če želiš biti v zakonu srečen, moraš vedno misliti na troje : obzir, iskrenost in i bonbon PROIZVOD: »UNION«, ZAGREB. Radio Programi Radio Ljublfanat Torek. 23. julija: 12 Po Gorenjskem po Kranj-skeni(plošče); 12.-15 vreme, poročila: 18 čas, obvestila; 18.15 Stanko harmoniko svira; 14 vreme, s|>orod, borza; 18 otroška ura: Micky miška (Gu-brijelčičeva in Juvanovn); 18.40 plošče za naše malčke; 19.10 čas, vreme, poročila, spored, obvestila; 19.30 nnc. ura; 20 Pesmi iz življenja lu-žlšklh Srhov, poje baritonist Jože Zorman, pri klavirju prof. Lipovšek. Predavanje o luž. Srbih (g. Lavtižar); 21 koncert lahke glasbe (prenos iz »Zvezde); 21.30 čas, vreme, poročila; 21.46 koncert lahke glasbe (prenos iz »Zvezde«), 22.30 angleške plošče . Konec ob 23. Kaj ona zmore ? SORELA nam pri hrani neprijetno mešanje In raztapljanje sham pona. Kakor pride iz tube se Sorela namaže z roko. iham- be A M Drugi programii Torek, 23. julija: Belgrad: 20 klav. konc. 20.80 radioslike. 21 sal. ork. 22.30 nar psmi. 23 prenos iz kavarne. — Zagreb: 20.15 plošče. 20.30 recitacije. 30.45 moški vok. kvartet in solisti. 21.15 recitacija. 22.15 ruske romance. — Dunaj: 17 glasba iz časov Franca Jožefa. 19.45 glasba na dveh klavirjih. 20.15 iz oper. 22.10 Brnhmsove klav. sklnd-be. 23 pevci dunajske opere (plošče). 24 Dunajske melodije. — Budimpešta: 20.50 operni ork. 22.20 jazz. 23.30 madj. pesmi za klavir. — Trst-Milan: 17.05 kom. gl. 20.40 prenos operete. — Rim-Barl: 20.40 poster večer. 22 kom. gl. in petje. — Praga: 19.25 veseloigra. 20.25 poletni večer v glasbi. 21.85 pestra gl. — Brno: 20.05 nar. pesmi raznih narodov. — Bratislava: 20.05 šrnmel. 20.55 slovaške narodne. 21.35 trio. — Varšava: 20.10 zab. gl. 21 pnetvos operete. 22 ork. gl. 22.40 plesna gl. (plošče). — Berlin: 20.10 ugankarski večor. Ognjeni križar)! v Franciji Sirijo letak, ki se glasi med drugim takole: Državne blagajne so vse prazne. Mir ni trden. A ljudstvo čaka na delo iu kruh, Narodni poslanci — tako desničarji ko levičarji — so sužnji ali kapitalistične ali pa marksistične internacionale. Eni ko drugi pripravljajo le državljansko vojno. V vročih dneh. Ali je to porcija sladoleda? To je vendar premalol — Kaj? Kakršen denar, taka porcija. Vi bi se najbrže radi za te pare po ledu drsali. Na kongresu francoskih socialistov je dejal Leon Blum, da bodo vsi francoski delavci vstali kot en mož v obrambo Francije, če bi jo napadla Hitlerjeva Nemčija. — V vprašanju narodne obrambe ni več razlike med socialisti in komunisti. Naznanjamo žalostno vest, da nas je naša ljubljena nečakinja, sestra in svakinja, gospodična mrm Mvcucr nenadoma zapustila. Pogreb nepozabne pokojnice bo v sredo, dne 23. t. m. dopoldne iz mrtvašnice v Št. Vidu pri Brdu na tamošnje farno pokopališče. Ljubljana, dne 23. julija 1935. laiujoCi ostali. Zahvala. Vsem, ki ste ob priliki bolezni blagopokojnega gosp. dr. Dragotina Treo fn ob njegovi smrli nam izrazili svoje sočutje, vsem, ki ste ga v tako častnem in obilnem številu spremili na zadnji poti, obsuli krsto z venci — zlasti požrtvovalnemu zdravniku, gospodu dr. Hausu, častitim sestram usmiljen-kam, njegovi dolgoleini zvesti gospodinji, gdč. Mariji Berce; dalje gospodu banu Dravske banovine dr. Pucu, županu dr. Ravniharju, vsem ostalim predstavnikom oblasti, društev in korporacij — naša globoko občutena zahvala. Prav posebna zahvala pa častni Sokolski čeli z gg. dr. Murnikom in Kajzelom na čelu s prapori ljubljanskega, bivšega postojnskega in goriškega Sokola za častno spremstvo ter starosti gosp. Kajzelu, ki je /. vzne-šenimi besedami vzel zadnje slovo od pokojnika. Hvala vsem! Ljubljana, dne 22. julija 1935. Zalnfott ostali. MALI OGLASI V malih oglasih Telja vsaka beseda Din i"—, ienltovanjskl oglasi Din 2'—. Najmanjši znesek ia man oglas Din 10*—. Mali oglasi se plačujejo takoj pri naročilu. — Pri oglasih reklamnega inaSaja se račana enokolonska 5 mm visoka pelltna vrstica po Din 2*50. Za pismene odgovore glede malih oglasov treba prlloZill znamko. ^irmTTTTnl Vsakovrstna zlato kupuje po najvišjih cenah CERNE, iuvelir, Ljubliana Wolfova ulica št. 3, Obi*t Entel - ažur - plise izvrši ekspres — Matek & Mikeš, Ljubljana, poleg hotela StrukeL (t) Tinčkove in Tončkove prigode llužbodobe Mizarskega mojstra ali preddelavca sprejmem kot akordanta za izdelavo množinskcga predmeta (Massenartikel). Oglasiti se je pismeno na ogl. oddelek »Slovenca« pod: »Mizarski akordant« 8588 Sprejmem takoj fanta (točilca) in za razna domača dela. Gostilna Čin-jkole, Kopitarjeva ul. 4, Ljubljana. Služkinja-začetnica pridna in poštena, dobi itakoj stalno mesto. Zg. J4ška 41/1, nasproti gostilne Čarman. Hišnico poročeno, iščem za gospodinjsko delo. Kapiteljska ulica 7, I. nadstr. Iščemo služkinjo, pošteno, čisto in zdravo, dobro perico. Nedeljko, Maribor, Tržaška 53. OBBBliaBBBBBB ČITAJTE TN ŠIRITE »SLOVENCA* BBHIIBBIBIBI Prodajalka mešane trgovine, vajena vseh hišnih del, nekoliko kuhanja ter voljna pomagati, išče službe. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod šifro »Poštena« 8744 LchiBBH Premog-kosovec najboljše vrste, več vagonov, takoj na razpolago. Poizve se pri Klun Janko v Prevaljah. Stolna razprodaja polnomnstnega h la tra-pistovskega sira v hlebčkih in blokih po IG Din kg Cerno Oskar, Ljubljan S v. Petra cesta 35 Trboveljski premog, suha bukova drva, carbo-pakete in oglje prodaja Bartol Anton, Tyrševa 46. Telefon 35-40. Tvrdka Stanko Florjančič železnina, Sv. Petra cesta, pri Zmajskem mostu, odr' jdaja iz skladišča razno kuhinjsko posodo, razno orodje, štedilnike, tehtnice itd., po najnižjih cenah (vhod skozi dvorišče). — V račun se vzamejo tudi hranilne knjižice liublianskih zavodov. Lahka letna oblačila buret, kaša, sport-hlače, lister, perilo itd. poceni naprodaj pri Preskerju, Sv. Petra c. 14. Wertheim-blagajna št. 3, v najboljšem stanju, naprodaj. Naslov v upravi »Slovenca« pod 8724. Sodna dražba gozdnega kompleksa Bukova gora, se vrši dne 31. t. m. ob 11 v Kočevju pri sreskem sodišču, soba št. 3. Ijflnreiirsil Listnica z raznimi dokumenti je bila izgubljena v sredo, 17. julija na poti od Velenja do postaje v Šoštanju. Kdor jo je našel, naj jo pošlje proti odškodnini v Celje, Slom škov trg 1, Knechtl. Potrti v globoki žalosti naznanj'amo, da nas je naša draga mama, stara mama in tašča, gospa Marija Sitar zasebnica v nedeljo, dne 21. julija 1935, previdena s tolažili svete vere, za vedno zapustila. Pogreb drage pokojnice bo v torek dne 23. julija 1935. ob 3. uri popoldne iz Vidov-danske ceste 9 na pokopališče k Sv. Križu. Ljubljana, dne 22. julija 1935. Žalujoče rodbine: Sitar, Volk, Petrič in ostalo sorodstvo. Inventar za mlekarno kupim. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod šifro »Inventar« 8730. kunwMti9 ODDAJO: Dvosobno stanovanje s pritiklinami oddam s 15. avgustom ali 1. sept. Poizve se v Vodmatski ulici št. 21. I Auto-motor i PRRBn-HnBV1935 idealno malo štirisedežno vozilo, porabi 8 litrov na 100 km, nenavadno elegantno, odgovarja vsem zahtevam. Ponudbe pošlje Zastopstvo »Praga« auto-mobilov, Zagreb, Svači-čev trg 12. Ugodili plačilni pogoji na mesečne obroke. Oddam prazno sobo. Stožice 120. Enosobno stanovanje oddam s 15. avgustom ali 1. septembrom na Sv. Petra cesti 43, na dvorišču. Prodam vlogo Ljublj. kreditne banke za 50 odstotkov. Ponudbe upravi »Slovenca« pod šifro: »500.000—8603«. Posojila na vložne knjižice daje Slovenska banka. Ljubljana. Krekov trg 10 <7nserati v'Slovencu* imajo največji uspeh: IMFT1T1I Muzika prodaja klavirje, harmonije, violine kitare, struno in vse glasbilne potrebščine. — Popravlja in ugiašu evsa glasbila strokov niaško in najceneje. Izposojevalnica klavirjev Ljubliana Miklošičeva testa štev 4 Pridobivafte novih naročnikov! 84. □odo se kaznuje s hudim. Potem je Tinček z gorečo bakljo splezal na deblo. Kača je grozeče zapihala in iztegnila jeziček proti kadeči se travi. Tedaj jo Tinček bakljo z vso silo porinil kači v odprto žrelo. Kača se je v smrtni bolečini divje zvila in padla z veje v globočino. Deklica je bila rešena. Gorila se je spet mogočno udarila ob prsi in zatulila svoj zmagoslavni: >Vau-hoook Z njo pa sta zmagoslavno zakričala tudi naša dva znanca: Tinček in Tonček, vsem trem pa se je nazadnje pridružila še deklica. Veselo je poskakovala od tal, a njen drobni, zvonki glasek se je kar izgubil v mogočnem tuljenju gorile. Kaj pa je medtem delal Muki? — Z velikim užitkom m do-padenjem je gledal, kako sta se krokodila gostila s kačo... Umrla nam je, previdena s sv. zakramenti, naša dobra, blaga mati, gospa jOSIPINA PRELOG roj. SEDMAK v 81. letu svoje dobe. Drago pokojnico bomo spremili v sredo, 24. julija, k večnemu počitku na pokopališče Sv. Petra v Trnovem. Kozlek, Zarečje, Ljubljana, Trst, dne 22. julija 1935. ]osip, Franc, Kari, Anton, sinovi. ]osipina vd. Ham, Tonca por. Budin, Mimca por. Oblak, Ivanka, Tej a vd. Lušin, hčere in ostali sorodniki. Dolores Vieser 80 PEVCEK Ljubezenska zgodba mlade duše O da bi se vse to ne bilo nikdar zgodilo! Zakaj je morala priti prav takrat v cerkev, ko je on godel veliki solo! Prišlo je, drugo za drugim, in ne more nikdar več, nikdar več iztrgati iz svojega življenja. Nikdar si ne more več sam dati blažene nevednosti, neoskrunjene zvestobe do Boga. Minulo je. Nič več ni ne otrok ne junak, — samo še ubog berač, ki berači pri Bogu za milosrčnost. Prav ničesar nima več. — Bolj kakor vsa ponižanja in radovoljne ljubezenske žrtve ga je obožala ta sramota tn nemoč. Ne samosvoja moč, ne, samo usmiljena ljubezen božja mu je pomagala, da se ni popolnoma izneveril. Nikdar, nikdar ne sme sam sebi kaj pripisovati, da je čist In ko zdaj prvič spozna, da sam ni sčistoma nič, mu govori resnicoljubna duša ponižen »confiteor«! Potem spet dvigne oči k najsvetejšemu zakramentu in reče, kar more nežno in iskreno: »Ti vse — jaz nič — Ti vse!« In tista prisrčna sladkost, ki je ni občutil že toliko časa, ga spet prevzame z vsemogočno silo. Strah in sramota, pobitost in praznota ginejo in srce mu polni blaženost, — globoko občutena blaženost, da sam n i nič. In ker nihče več ne sedi v klopci za berače in mu vsi drugi obračajo hrbet, razklene prste, ki jih je bil prej sklenil, in moli s povzdignjenimi rokami: »Gospod Jezus Kristus, nobene ljubezni nimam in nobene zvestobe nimam, nimam prav ničesar več — in prosim te iz srca stotisočkrat, vzemi mi Ti vse, kar bi še sam utegnil imeti, vso moč in vso čednost in vse svetne dobrine, vzemi moje telo in dušo, vse moje življenje, ne pusti mi ničesar več!« Nato ga nekaj potisne na kolena. V občutku, ki obsega vso bolečino njegovega ranjenega srca in toliko svetle blaženosti, se raduje ves vzhičen skrivnostne lepote Kralja časti. O, na vsem božjem svetu ni nič tako lepega, kakor si Ti! Tako bel in lih, tako čist in svetal, tako lep, tako nebeško lep! Nobena zlatnina in noben dragulj ne more biti lepši od Tebe! O Ti bela, bela ljubezen! Vsaka druga ljubezen peče in je kalna. Kaj, — ali je to ljubezen — tako, kakor si mislita Veracini in gospodična? Ah ne, nikakor ne! Kdor hrepeni po resnični, čisti, večni ljubezi, naj gre samo k njemu, ki nas je ljubil prav do zadnjega, ki najbolj ljubi tiste, ki so prav zadnji! O Ti bela, bela ljubezen! Ivan ne pravi, da ga spet ljubi. Pogreza se v blaženem svidenju, v velikem zavzetju. Se svojega srca ne čuti več. Spet je doma, kjer temelji njegov mir in mir vseh. • Cerkvena vrata se odpro in gospa Litja stopi noter. Ko zagleda Ivana, klečati, pristopi k njemu in ga začudeno nagovori: »No, kaj nisi šel z drugimi na Krajg?« Ivan odgovori malce v zadregi: »Nak, sem šel rajši semkaj.« Tedaj se mala gospa nasmehija: »Si že priden fant!« Gospa Litja gre v klop naprej in pobožno moli nekaj časa. Potem pride spet k Ivanu. »Ti, Ivan, pojdi malo ven!« Ivan vstane in gre za gospo na ulico. Strašna soparica mu udari v obraz. V senci grajskega obzidja leži pes in zeva od vročine. Noben glas ne za-drhti v ozračju. Svinčena tišina vročega nedeljskega popoldneva leži nad mestom. Gospa Lilja reče: »Veš, pred kakšno uro je prišel cerkovnik k nam. Pride jutri gospod knezoškof iz eClovca, ko pojde v Breže birmovat. Bo spet velika maša. Moraš zvečer še poskusiti violino.« Ivan se prestraši. V Kolnhofu je pozabil gosli »Bi mi ne mogel posoditi gosli za jutri,« prosjači zvečer Ivan Načeta, ki bo jutri — prvi ministrant — krotil svoje rdeče oblečene podložnike. »Kar vzemi jih,« veli Nace in Ivan sname malodane raztreskane gosli s kljuke. Toda ko se začne vaditi, pride magister, postoji, malce prislulinfe in vpraša: »No, kje imaš pa svojo violino, da ciguliš na to kla-verno škatlo?« »Pozabil sem jo v Kolnhofu,« odvrne Ivan kar se da nedolžno. »Se ne more fante navaditi nobenega reda? Dozdaj bi bil moral pač vendar že sprevideti, da je kaj drugega biti potepin in kaj dmgega biti proper studiosus! Pri prič po gosli! Kaj naj jutri posluša njegova škofovska milost tako zoprno ciguljenje?« Dečko kar pobledi. »Vendar ne morem nadlegovati gospode — danes, ko je praznik,« zaprosi. »Le nič se ne izgovarjati! Hajdi, kar bržl In da si mi za večerjo doma!« •s a Š-9 « c/l Tt r>