SL 130 Ust izbami vsak dm sjntzaj $ m«»Ke L 82.—, pol Ma L 6 50 več. — Pomezne V firobasti 1 kotaoc (77 smrtnice, 2ibvale, poslana. ttitt ammtnJuBtt B L J * » * t lonllaVM. Posamezna številka 25 stot. Letnik Ll B1BLT L J *del|luL Nam* cdo leto I Str* / . jJtsfim*£* i9 »ušu, as 1.20, oglne denarnih zavodov L Z— Mali oglasi: 30 stot za beseda najmanj L & EDINOST Ur*daitivo in upraTniitTo: Tr*t (3). ulic« S. Frmncesco d'A««iii 20. T#-leioa 11-57. Dopisi naj se po«il)ftjo izključno uredništvu, oglasi, reki«* maci* in denar pa npravnitlvu. Rokopisi se ne vračajo. Neirankirana pisma se ne sprejemajo. — Last. založba in tisk Tiskarne ^Edinost* Podnrednlftvo v Gorici: ulica Gkauč Carducci it 7, L n. — Telet št 327 Glavni In odgovorni urednik: prof. Filip Peric. Položil] na Bolgarskem Presse* Sofijski dopisnik «Prager podaja, sledečo zanimivo sliko o seaa-tijem položaju na Bolgarskem: Dočim velik del Evrope trpi poa vec bolj So voljo vrSi svojo dolžnost in. smo-treno stremi za tem ciljem. Nikakor pa ne more vnanji slovanski svet priti do prave vere, da bi bila pri vladi ista poštena vnema za ureditev vnanjih razmer napram Jugoslaviji v dubu brat-i stva. Saj pravi dopisnik sam, da je tudi ■ hudimi pretresijaji. vlada se- preiskava radi atentata v Strumici «ne-fii v tisti Bolgarski, Toliko problematične vrednosti,. Kajti W sep^v? balkanske vojne, torej od jasno da je, da je atentator - ako je leti 1912 ni mogla prav pomiriti in ki prišel iz Bolgarske — mogel prekorače dajala'toliko povoda za razgovore o eiti ^^ ne da bi ga videlo oko bol-riiei radi večnih notranjih bojev. Celo garskih obmejnih straž. Tudi da^ je tiiti krogi ki niso prav prijazni se-1 spričo težavnih terenskih razmer lzklj^u- danii vladi', ne morejo drugače, nego " tla priznavajo razliko med stanjem pred enim letom in sedanjim. V zadnjem zasedanju je spravil par-a.ment pod streho dva zakona velike važnosti: proračun in novi carinski Larif Po tritedenskem odmoru se je sedaj zopet sestal na delo. Najbližji važni nalogi, s katerima se mu bo baviti v novem zasedanju, sta ratifikacija turško - bolgarske prijateljske pogodbe od oktobra 1925, in pa ratifikacija pogodbe, sklenjene z neko angleško družbo, ki je s to pogodbo dobila koncesijo za izvažanje obdelanega svinjskega mesa. Posebno tej zadnji pogodbi se pripisuje velika važnost, ker se smatra kot sredstvo, ki naj pripomore do ublažen j a gospodarske krize. Od dne do dne hujša gospodarska kriza je grenka kaplja, ki pada v Kelih zadovoljstva radi zopet pridobljenega notranjega miru. Med premaganimi deželami je edino Bolgarska, ki ni še dobila nobene fi-jiancijeLne pomoči od inozemstva, dasi je nje gospodarstvo hudo obremenjeno po pritoku 250.000 beguncev, ki so brez Vsakega sredstva Dokler je bila dežela v neprestanem notranjem vrenju, se seveda ni moglo misliti na večje inozemsko posojilo. Vsakomur je bilo jasno, da država, ki je v nji dan za dnem eksplodirala kaka bomba, v katere glavnem mestu je bil vsakodneven pojav, da je bila ob belem dnevu in na odprti ulici ustreljena kaka politična oseba, v kateri se ni moglo vedeti danes, ali ne bo jutri na kraljevem dvoru mesto kraljeve zastave vihrala sovjetska zastava: da taka država ne more biti za finančnike zapada nikak upnik, ki bi mu zaupali svoj denar, pa bilo tudi pod najstrožjimi jamstvi. Sedaj pa, ko tudi tu vladajo zopet normalne razmere, ko pa na drugi strani vse gospodarstvo ječi in trpi pod težo krize, postaja vedno glasnejši klic po posojilu in odmeva stalno iz predalov tiska. Poudarja se, da so — poleg neogibno potrebnega miru v notranjosti — podani najvažnejši predpogoji: lev (novčanica) je že dve leti sem stabilen in proračun je v ravnovesju. Vlada s svoje strani izjavlja zopet in zopet, da je tudi ona uverjena o potrebi posojila ter da ima gotove znake, da bo dovoljeno. V kaki obliki, pod kakimi pogoji, v kaki višini se ima skleniti posojilo, o tem pa vlada še molči. Pa tudi tisk razpravlja še vedno o tem vprašanju le z njeg-a zgolj teoretične strani, ne da bi {>odajal kake konkretne predloge ali rta vaj al podatke'. Zdi se, da istotako, kakor so uverjeni o potrebi financi-jelne pomoči, se na drugi strani bojijo bremen in obvez, ki jih donaša s seboj taka pomoč. Opozarjajo zopet in zopet na Grško, ki je tudi dobila begunsko posojilo, katerega denar pa upravljajo kontrolni organi upnikov, dočim ima grška viada le zelo malo vpliva na porabo posojila. Na to prehaja dopisnik k makedonskemu vprašanju z ozirom na nedavne žalostne dogodke v Strumici in naglaša., da se je zdelo, da stoji Bolgarska zopet pred težko vnanjepolitično komplikacijo. Pričakovati da je bilo, da bo prestrašeno prebivalstvo videlo v tem napadu zopet čin makedonske revolucionarne organizacije ter da bo obdolže-valo bolgarsko vlado, da ima tudi ona svoje prste vmes. V Bolgarski da to niti presenetilo ni. Bolgarska vlada se je — pripoveduje dopisnik — omejila na razglas, da ni, kakor je ugotovila preiskava, nikdo z dovoljenjem prekoračil moje, posebno pa noben oborožen Človek. Naj bo že dopisnik po rojstvu Bolgar ali kakega drugega slovanskega plemena sin, vsekako je razvidno iz njegovih izvajanj, da poklanja svoje simpatije Bolgarom in bolgarski državi. Prav je. Saj so tudi Bolgari sinovi in hčere velike rodbine slovanskih plemen. Iz tega dejstva jim pa nastaja dolžnost, da svoje razmerje do krvnih in plemenskih sorodnikov uredijo v duhu bratstva in sorodstva Le v iskreno zadoščenje vsakemu Slovanu mora biti ugotovitev dopisnikova, da se je v Bolgarsko povrnil notranji mir. To pa še dolgo ni dovolj. Nič manj potrebno ni Bolgarski razmerje zagotovljenega miru in prisrčnosti s sosedno slovansko državo. Urejene notranje in vnanje razmere (v prvi vrsti napram sosedi na Balkanu): to je nujna in neizbežna dvojna potreba za Bolgarsko. Kar se tiče notranje konsolidacije, nimamo povoda, da bi ne verjeli dopisniku, da vlada razumno in z nai- i mogla prav pomiriti in ki prišel iz Bolgarske — mogel prekora- liko povoda za razgov— — — -- ^ — -m-i« hf>u njej radi večnih notranjih bojev čeno vsako absolutno varno zastrale-nje meje. Res je. Kar pa je možno in najnujnejše, je dolžnost vlade — če res hoče doseči pozabi j en je na nedavno žalostno prošlost — da ▼ notranjem okviru začno z energično in brezobzirno akcijo proti tistim elementom, ki stalno zastrupljajo atmosfero in podžigajo sovraštvo v razmerja med Bolgarsko in Jugoslavijo. In v Bolgarski naj ne pozabljajo, da bi taka zdrava ureditev, ki bi dajala jamstvo za trajno miren razvoj na Balkanu, najizdatneje pripomogla tudi do tistega zaupanja na strani inozemskega kapitala, ki je potrebno za dovoljevanje kreditov, posojil, financi-jelne pomoči proti težki gospodarski krizi. Seia poslanske zbornice Razprava o proračuna prometnega ministrstvo — Vprašanje elektrifikacije italijanskih želernle RIM, X. Danes je poslanska zbornica nadaljevala razpravo o proračunu prometnega ministrstva. Poslanec Torre Edoardo je naglašal, da je fašistovska vlada vsestransko izpopolnila železniški promet in da o tem pričajo italijanski vlaki, ki odhajajo in prihajajo na določena mesta točno po predpisanem urniku. Za Italijo, ki ne razpolaga s premogom — tako je nadaljeval govornik — je vprašanje elektrifika-železniških prog življenske važ- Minister Pederom v Mttlu MERAN, 1. Včeraj je prtfel iz Bol-cana v Meran notranji minister Feder-zoni in je prisostvoval otvoritvi novega sedeža meranskega fašija in bojevniškega udruženja Iz Merana se je odpeljal danes ob 7.30 zjutraj s posebnim vlakom v Bressanone, kjer so mu fašisti, fašistovski sindakati in bojevniki priredili lep sprejem. Danes zvečer se je vršil v Bressanone na čast Federzo-niju banket v hotelu Eicelsior. BOLCAN, 1. Danes ob 17. se je notranji minister Federzoni povrnil v Rim. _ VARŠAVA, 1. Senatni maršal Tromp-czynski in ministrski predsednik Bartl sta se podala k prof. Moscickemu ter ga vprašala, ali sprejme mesto predsednika republike. Moscicki je izjavil, oziroma, ali je radi-lda sprejema. Sejmski maršal Ratay je določil, da bo novi predsednik položil prisego v (sredo ob 12. uri na svečani seji nar. skupščine. je že zafiel Radić, da se poslužuje takih neresnic. Če se končno razbije sporazum z Radićevo skupino, bo za to on sam odgovoren«. Na vprašanje, ali je mogoče, da oride ,do vladne krize, oziroma, ali je radi-kaiska stranka pripravljena sodelovati s skupinami današnje opozicije, je Pa-šić rekel: «Radikalska stranka načeloma pristaja na sodelovanje z vsako skupino, ki priznava vidovdansko ustavo, nikakor pa ne bo sodelovala s llupinami, katerih delovanje je naperjeno proti ustavi Sodelovati pa tudi ne more s skupino Ljube Jovanovica, ki nima v narodu nobene zaslombe. Glavni pogoj vsako sodelovanje pa je popolna Pesnik Tosore v Rima RIM, 1. Včeraj ob 19. je načelnik vlade on. Mussolini sprejel slavnega pesnika Rabindranath Tagore-ja ter se ž njim delj časa. razgovarjal. Tagore se bo mudil v Rimu kakih 14 dni in bo imel ob tej priliki tudi predajanje o umetnosti. Rimski guverner sen- Cremonesi bo priredil na čaat odličnemu gostu banket na Kaptol ju. Je bral ob navzočnosti vtftflh oficirjev kr. cije_________ nosti. Ravnokar je bil elektrificiran zadnji kos proge Genova^Spezia in dela za elektrificiranje železniške proge do Livorna se nahajajo v polnem tiru. Na ta način bo elektrificirana železniška proga, ki meri 400 km. Prometni minister on. Ciano je orisal v daljšem govoru izvršeno delo prometnega ministrstva. Ob priliki svetega leta, ko je obiskalo Italijo več tisoč tujcev, so italijanske železnice poslovale tako točno, da se je mogel vsak tujec prepričati o novem duhu, ki preveva Italijo. Proračun prometnega ministrstva za poslovno leto 1926 - 27 predvideva 5062 milijonov lir dohodkov in 4712 milijonov lir izdatkov. Glede elektrifikacije nekaterih železniških prog zastopa tudi vlada stališče, da se mora to delo na vsak način pospešiti. Minister Giano je pripomnil, da se ravnokar proučuje načrt za elektrifikacijo proge Rim -Avezzano in Benevento-Foggia. Ravno-tako namerava država elektrificirati progo Bolcan-Brenner in Sampierda-rena Ovada. V letu 1921 je bilo v Italiji elektrificiranih 460 km železniške proge; danes pa jih je elektrificiranih že 914 km in v nekaj letih bo imela Italija elektrificiranih 1700 km železniške proge. V tem oziru je Italija — tako je rekel Ciano — na prvem mestu in si hoče to prvenstvo tudi naprgj ohraniti. Zbornica je proračun proiflffitnega ministrstva odobrila. Seja se je zaključila ob 18.30. - - Krali v Sassarl Prebivalci so mu priredili navdušen sprejem SASSARI, 1. Danes ob 9.30 predpol-dne je prispel semkaj iz Cagliari Nj. Vel. kralj v spremstvu ministra kolonij on. Di Scalea, ministra kraljevske hiše conte Mattiolija jn prvega pobočnika generala Cittadmija. Ob prihodu v mesto so kralja pozdravili prefekt De Tura, senatorja Sechi in Caravotti, poslanci Caprino, Leoni, Lissia, pokrajinski fašistovski tajnik comm. Marp-i-notti, generali Vaccari, Rossi in Bassi-gnano in ostale mestne oblasti. Ljudske množice so vladarja navdušeno akla-mirale. V pokrajinski palači je kralj sprejel zastopnike mestnih oblasti in nadškofa mons. Cossanija, s katerim se je dalj časa razgovarjal. Nato je kralj posetil etnografsko razstavo, ki jo je priredilo mesto na pobudo ravnatelja narodnih spomenikov comm. Clemente. Neurle v Bor gamu Poplave in toča BERGAMO, 1. Sinoči se je utrgal nad mestom oblak. Reka Roggia Curna je poplavila Ponte S. Pietro. Padala je tudi toča, ki je uničila velik del poljskih pridelkov. Temperatura je padla na 9 stopinj. _ Ustreljeni tolovaji CHICAGO, 1. Več banditov, ki so vdrli skozi podzemski hodnik v Marschall-banko, kjer so ukradli 100.000 dolarjev, ie bilo pri begu ustreljenih.. RIM, 1. Včeraj je sv. oče bral sv. mašo v svoji zasebni kapelici ob prisotnosti številnih višjih oficirjev, med katerimi so se nahajali tudi maršal Ca-dorna. -eneral Giardino, general Darco in general Alberti._ Itolllmskl ineHeod v toiflM so poslali tekom, leta «25 okolo §8$ milijonov tir v domovino RIM, 1. Glasom podatkov uradne star tistike' so italijanski izseljenci v Zedi-n j enih državah tekom leta 1925 poslali v domovino okoiu 680 milijonov lir prihrankov. _ Občinske volitve v milanski pokrajini MILAN, 1. V Saregnu in Desiu so se danes vršile občinske volitve. Fasi-stovska Usta si je v obeh občinah zavoj evala večino in manjšino, se je udeležilo okolu 70 lilcev. _ Volitev odstotkov vo- Izjave Nikole Paška o politični situaciji in o svojem sina BEOGRAD, 1. (Izv.) Današnje seje narodne skupščine se je udeležilo le -ick> število poslancev. Na dnevnem redu je bilo deset poročil odbora za prošnje in pritožbe. Skupščina i*1 ^oročila odobrila in sprejela toeadevne predloge, nakar je bila seja zaključena. Prihodnja seja se bo vršila jutri, nato pa bodo seje odgodene najbrž do torka. Bartfirni* in davidovičevci V političnih krogih se je danes Širila vest, da se radikali pogajajo z davidovičevci. Toda Ljuba Davidovič, ki se je tekom dopoldneva povrnil v Beograd, je napram novinarjem te vesti odločno dementiral, češ da radikali širijo take govorice samo zato, da bi lahko držali radičevce v šahu. Mnogo zanimanja so vzbudile izjave Nikole Pašića, ki jih je objavila da^ našnja «POlitika». Urednik tega lista se je razgovarjal s Pašićem, ki mu je omenil, da namerava v kratkem odpotovati v Karlove Vary, kjer bo ostal kake štiri tedne. Pašić o borbi proti korupciji Glede politične situacije je Pašič predvsem izrazil svoje mnenje o Ljubi Jovanoviću, ki se je sedaj tudi pridružil opoziciji v borbi proti korupciji. PaSič smatra, da je akcija Ljube Davidovima in tovarišev proti korupciji le politični manever in da je Ljuba Jovanović le orodje v rokah nekaterih gospodov opozicije proti radikalski stranki. «Ljuba Davidovič,* je rekel Pašić, «se obrega ob mojega sina, toda napravil bi mi naj-* večjo uslugo, če bi mojega sina tudi formalno tožil pred državnim sodiščem. In to je tudi njegova dolžnost. Ce *>a tega ne bo hotel storiti, bo vsakdo Jahko smatral, da izrablja Davidovič ime mojega sina samo v strankarske namene, ker hoče kovati kapital za svojo stranko in diskreditirati radikalno stranko in mene. Končno pa bi bil moral Davidovič z opozicijo vred počakati, da bi zadevo mojega sina rešila glavna kontrola, ki je po zakonu dolžna varovati državne interese.* Glede obsodbe svojega sina radi tiskovnih deliktov je Padič kategorično izjavil, da je Radomirja "ozval, naj takoj pride v domovino, da prestane kazen, ako postane sodba izvršilna. Prepričan je, da bo njegov sin to tudi storil, v nasprotnem slučaju pa mu bo Pašić odrekel vsako materijalno no-moč. «MisMm, da glede tega ne more od mene nihče še kaj več zahtevati*, ie rekel Pašić. Radikali. Radič in opozicija Z ozirom na Radićevo Izjavo, da je Pašić baje nekoč dejal, da bi bilo treba leta 1918 «obračunati s Svabi in Madžari*, je Pašić izjavil: «Evo; vidite kam za iskrenost in lojalnost. In za vse, kar bi se zgodilo, prevzema radikalska stranka popolno odgovornost, kakor je to storila tudi doslej.* Te Pašićeve izjave so v političnih krogih danes mnogo komentirali. Večina politikov ugotavlja, da je Pašićeva izjava jako odločna in da pride skoro gotovo v kratkem do obračuna med Pa-šićem in Radićem. Napetost med obema se jasno izraža tudi v listih, radi-kalskih in radičevskih. Konference ministrov Tekom dopoldneva so ministri imeli več konferenc. Radikalski ministri so izjavili novinarjem, da prehaja vlada v krizo in dali so tudi razumeti, da se res vršijo neoficijelna pogajanja z davidovičevci. Radičevci pa so zatrjevali, da Radić vztraja pri tem, da mora dr. Nikić iz vlade. Ker se pa Nikić noče prostovoljno umakniti, bo baje Radić v kratkem sam izzval razčiščenje tega vprašanja Soja ožjega glavnega odbora radikalske stranke Popoldne od 17. do 19. ure se je na Pašićevem stanovanju vršila seja ožje^ ga glavnega odbora radikalske stranke. Razun Vujičića in Uzunovića, ki je odpotoval h kralju v Topolo referirah o političnem položaju, so se seje udeležili vsi radikalski ministri in tudi dr. Ninčić, ki se je popoldne povrnil z Orient-Expressom v Beograd v spremstvu šefa svojega kabineta. — Po seji je bil izdan komunike, ki navaja, da je ožji glavni odbor izvolil na današnji seji vrsto tajnikov. Za I. tajnika je bil izvoljen M. Ivković, za drugega tajnika pa B. Maksimović. Proslava Pašićeve 80-letnice se odgodi do Pašićevega povratka iz inozemstva. Za slučaj počitka narodne skupščine nalaga glavni odbor vsem radilialskim poslancem dolžnost, da pojdejo med narod in da prično prirejati shode. _ Briandova zmaga v zbornici PARIZ, 1. Zbornica je s 313 glasovi proti 147 odobrila odgoditev razprave o interpelacijah glede finančnega položaja. _ GrSba vladna kriza Pred državnozborskimi volitvami ATENE, 1. I^plitična situacija se razvija v znamenju novih volitev, ki bodo razpisane v doglednem času. Program varčevanja, ki ga je določil Pangalos, se izvaja v vseh državnih službah. Listi ^naznanjajo, da bo danes predsednik pangalos odpotoval na Krf, odkoder se bo povrnil šele prihodnji teden. Tedaj bo tudi rešeno vprašanje novega načelnika vlade. Naučni minister Aiginitis je podal ostavko, ker mora potovati v inozemstvo. Nesreča na vojaškem letališču v Novem Sada NOVI SAD, 1. Včeraj dopoldne ob 10. se je na tukajšnjem vežbališču zrako-plovnega oddelka dogodila velika nesreča. Vršiti bi se imel poskusen polet v letalu, katerega je izdelala novosadska tovarna za letala «Ikarus». Pilot novoizdelanega letala je bil Slovenec Ivo Šuman, mornariški kapitan, njegov pomočnik pa je bil narednik Franjo Halila. Blizu Donave sta se dvignila v zrak. V višini kakih 200 m se je letalo vsled neke napake, katere vzroka še niso dognali, prevrnil tako, da je kapitan Šuman padel iz letala v Donavo, kjer je utonil. Narednik Halila je sedeč v letalu priletel na tla in se ubil. Ponesrečeni Šuman je sin dr. Šumana, predsednika beograjskega na-tetttnega sodišča. izvop za pri (»oljske republike VARŠAVA, 1. Čeprav je maršal Pil-sudski odklonil izvolitev za predsednika poljske republike, mu je kljub temu varšavsko prebivalstvo včeraj priredilo burne manifestacije, ki so trajale do pozne ure. Pilsudski je kot kandidat za mesto državnega predsednika predlagal profesorja Moscieckega, ki je danes prispel v Varšavo. Izjavil je, da je pripravljen sprejeti kandidaturo in tudi eventuelno izvolitev. VARŠAVA, 1. Seja sejma je bila otvorjena ob 10. uri. Na dnevnem redu je bila volitev predsednika republike. Za to mesto so bili določeni trije kandidati: Poznanjski vojvoda Buinski, član desnice; prof. Moscicki, član cen-truma, in posl. Marek, socijalist Izid prvega glasovanja je bil naslednji: glasovalo je 545 poslancev. Praznih glasovnic je bilo oddanih 63 in je torej absolutna večina znašala 242. Buinski je ,odnesel 211 glasov, Moscicki pa 215. Ker ni nihče izmed obeh dosegel absolutne večine, se je vršilo ponovno glasovanje. Pri drugem glasovanju je bil izvoljen za. predsednika republike prof. Moscicki, ki je odnesel 261 glasov, za Buinskega pa je glasovalo 200 poslancev. če bo Moscicki sprejel predsedniško mesto, bo sejmski maršal Ratay sklical narodno skupSČino še danes zvečer in novi predsednik bo položil prisego. Ruski učenjak umrl MOSKVA, 1. Podpredsednik znanstvene akademije in ugleden matematik Vladimir Steklov je umrl v Jalti za jetiko. Imel je 63 let. Vlada je akademiji izrazila svoje sožalje. Pogreb se bo izvršil na državne stroške. Poplave v Rusiji MOSKVA, 1. Iz raznih krajev ob Volgi prihajajo vesti o velikanskih poplavah. Industrija v Jaroslavu je utrpela nad 2 milijona rubljev škode. V Kazanu je voda poplavila 2612 hiš, tako da je kakih 13 tisoč oseb brez strehe. Spask je popolnoma izoliran in brez kruha. Voda je odnesla mnogo mostov in podrla mnogo nasipov. Kaj bo z Abd-El-Krimom? MADRID, 1. Tu pričakujejo resnega spora med Francijo in Španijo v vprašanju postopanja z Abd-El-Krimom. Španija zahteva, da se ravna z Abd-El-Krimom kot z upornikom, ki bi moral biti ustreljen. Francija pa smatra Abd-El-Krima za premaganega nasprotnika in zahteva edino, da priseže zvestobo maroškemu sultanu in da nikdar več ne povzroči nemirov. Španska vlada obtožuje Abd-El-Kri-ma poraza španskih čet v Melili I. 1921. in zahteva njegovo smrtno obsodbo. Francija noče o tem predlogu ničesar vedeti ter smatra Abd-El-Krima za vojnega ujetnika in mu izkazuje vse časti, ki pristojajo vojnun ujetnikom visokega stanu. Abd-El-Krim ostane v Maroku, dokler se ne urede politična vprašanja med Francijo in Španijo, nakar bo nastanjen v Franciji. Kakor poročajo, se želi naseliti v Nemčiji ali pa v Italiji. V takem slučaju pa bi bilo vse njegovo premoženje zaplenjeno. FEZ, 1. Abd-El-Krim je jirispel včeraj ob 11. v Tazo. Po njegovi izjavi se je vojna podaljšala, ker se je bal, da ca zajamejo Španci. Včeraj se je predalo generalnemu guvernerju Steegu 10.000 Rifovcev, ki so se udeležili zadnje vojne proti Franciji. Obenem so se predala vsa plemena Beni Zerunal. Generalni guverner Steeg je čestital Rifovcem, da so se vrnili na pot miru in zakonitosti in poudarjal, da Francija ne misli na maščevanje in hoče pozabiti vse njihovo pogreške. Poročevalcu «Joumala» je izjavil Abd-El-Krim med drugim, da bi bil s Francijo takoj sklenil mir in ji izročil ujetnike, toda ni hotel ugoditi enakim zahtevam Špancev. Idejo boja do zadnjega moža so Rifovci opustili, ker je Abd-El-Krim poslušal pameten nasvet nekega francoskega zdravnika. Da prepreči nadaljno prelivanje krvi, se je predal Franciji, ker ima zaupanje vanjo. ^ Usoda španskih častnikov, Id so jih zajeli Rifancl FEZ, 1. Poročevalcu «Journala» je neki francoski vojni ujetnik, ki ga je Abd-El-Krim izročil, izjavil, da ni izmed 32 španskih Častnikov, ki so prišli v rifovske roke, nobeden več živ. Predsednik portugalske republike podal ostavko LISBONA, 1. Vojaške divizije korakajo proti glavnemu mestu ter zahtevajo, da pridejo v novo vlado taki možje, ki nimajo nič opravka s politiko. LISBONA, 1. Predsednik republike je podal ostavko. 8 oseb zgorelo NEW-YORK, 1. Osem oseb je živih zgorelo v nekem brooklynskem hotelu, ki ga je požar deloma uničil. Ogenj se je hitro razširil po vsem poslopju, tako da ni bilo mogoče pomagati vsem. Manjka še sest oseb. cEDĐf08T» V Trstu, dne 2. junija 1926. DNEVNE VESTI Okon intMM odoka Kakor se poroča iz dobro obveščenih krogov, se pripravlja v finančnem ministrstvu davčna ofenziva v svrho, da se posploši plačevanje davkov, kateremu da se odteguje še dobršen, da naravnost ogromen davčn. obvezancev. To pa velja bolj za stare pokrajine, glede katerih je splošno znano, da so bili njihovi prebivalci od nekdaj skrajno brihtni v skrivanju pred financo. V novih pokrajinah davčno breme ni seveda nič slajše nego v starih, toda tu so ostali popisi davkoplačevalcev izpod bivSe vlade, kateri so se odlikovali s svojo neizprosno popolnostjo. Zato je tu nesorazmerno mnogo manj davčnih obvezancev, ki se morejo skriti, nego v starih pokrajinah. Če pa je nabor davčnih obve-zancev v starih pokrajinah mnogo težji, pravijo pa na drugi strani, da so v starih pokrajinah tisti, ki se zglasijo, mnogo to£-nojši plačevalci nego v novih pokrajinah. To se pravi, da zaslužijo izterjevalci v starih pokrajinah manj z globami in ekse-kucijami nego v naših krajih. Vzroke temu pojavu je iskati v dejstvu, da je sistem izterjevanja za naše kra£ nov. Zato bi morale izterjevalnice biti^obzirnejše. Na drugi strani pa je gotovo, da je davčno breme v novih pokrajinah mnogo težje, ker se morajo plačevati razni stari davki še izpod Avstrije. Drugi vzrok za čim večio obzirnost posebno napram kmetske-mu ljudstvu, kjer postaja celotno davčno breme neznosno. Najnovejši davek — takoimenovani dopolnilni davek na dohodke, ki odgovarja prejšnjemu osebno-dohodninskemu davku, je vrgel do sedaj, t. j. od julija lanskega leta do konta tega meseca 300,000.000 lir. V finančnem ministrstvu pa niso prav nič zadovoljni s to svoto, ki da je neznatna. Ako bi se spravili na dan davčni dezer-terji, pravijo, da bi moral dati ta davek najmanj 700 milijonov, da celo eno milijardo lir. Da se to doseže, se pripravlja omenjena ofenziva, ki se bo baje razširila tudi na davek od premičnega premoženja (ricchezza mobile). In kaščni zavedli, kaj se ima zgoditi, je Nepitello začel streljati. Landsmann je v kritičnerh trenotku planil proti vratom, toda na pragu sta ga doleteli dve krogli, od katerih ga je ena tako nevarno ranila na hrbtu, da je nesrečnik par dni pozneje umrl v mestni bolnišnici. Nepitello je po svojem krvavem dejanju zbežal, a se je kmalu potem prostovoljno javi! orožnikom na postaji v ulici Isii.uto. Pri razpravi je bil Nepitello zelo potrt; pri zaslišanju, ko je pripovedoval zapletene peripetije, ki so ga dovedle do krvavega dejanja, je s težavo obvladoval svoje razburjenje in je pogostoma bridko za-ihtel. Povedal je, da je bilo ljubavno razmerje med njim in Ido čisto platonično. Zapustil je deklico, ker je uvide!, da so njeni starši preveč sebični; prigovarjaj so mu, naj nadaljuje Studiranje samo radi tega, da bi bila hčerka preskrbljena; pri tem se niso zmenili za njegovo bodočnost. Kar se tiče tragičnega dogodka, je obtoženec dejal, da se ne spominja ničesar; radi razburjenja, Žalosti in jeze je bil takrat tako iz sebe, da ni vedel, kaj počenja. Še sedaj ne ve, kako je prišel na orožni-ško postajo. Po zaslišanju obtoženca je predsednik prečital številna pisma, ki sta jih Nepitello in Mosettigeva pisala drug drugemu. Iz mnogih pisem odseva prikrito sovra-stvo, ki je zavladalo med njima po prelomu. Iz zapisnika, sestavljenega pri zaslišanju Landsmanna, je razvidno, da je Mosettigeva skušala pregovoriti Landsmanna, ko ga je obiskala v bolnišnici, naj izjavi, da je poljubil Nepitellovo mater. Landsmann pa ji je odločno odvrnil, da je vse iaž, kar je govorila o Nepitellovi materi. Nato je predsednik začel zasliševati priče. Guido Deschmaun je izjavil, da mu je Landsmann nekoč zaupal, da Ida Mosettigeva radi Škili za njim. Toda Landsmann se ni zmenil za to, ker je vedel, da je Ida Nepitellova zaročenka. Tekom zaslišanja pa je Deschmann večkrat zabredel v protislovja, radi česar ga je predsednik strogo posvaril. i Nato ie bila zaslišana Ida Mosettigeva bivša zaročenka Nepitellova, ki je podrobno opisala dramatične peripetije njenega ljubezenskega razmerja z Nepitellom. — Med drugim je* omenila, da je bila njegova mati nasprotna temu razmerju, iz česar je priča sklepala, da je mati črnila njo pred sinom. Dalje je priča potrdila, da je res videla, da je Landsmann poljubil Nepitellovo mater; to se je zgodilo dne 15. maja 1925. Na tozadevno vprašanje branitelja je odvrnila, da sta bili tedaj navzočni Se dve drugi osebi, — ena dekla in elektrotehnični vajenec — ki pa nista mogli videti prizora, ker sta se nahajali nekoliko vstran. Nato je priča podrobno opisala krvavi prizor na njenem domu. Med drugim je dejala, da je bil Nepitello tedaj zelo razburjen. Nato so bile zaslišane še druge priče, ki pa v splošnem niso povedale nič važnega. Ob 19. uri je predsednik prekinil razpravo, ki se bo nadaljevala danes Iz triaike pokrajine IZ NABREŽINE «Godheno društvo v Nabrežini» priredi dne 27. junija t. 1. celodnevni izlet v Koprivo na Krasu. Odhod iz Nabrežine s ko-rijerami ob 6. zjutraj, in sicer skozi Komen, Kobiljoglavo, Štanjel (kjer bo tudi večji oddih) v Koprivo. Nazaj grede se ustavimo v Dutovljab, od koder krenemo skozi Sežano proti Nabreiini. Vabimo vse prijatelje izletov in društva, kateri bi se radi udeležili izleta, da se zglasijo ob sredah in petkih ob 8. zvečer v obrtni šoli, kjer dobe natančnejša pojasnila, sicer najkasneje 11. t. m. IZ SLAVINE V nedeljo 23. maja smo imeli pri nas ustoličenje pote&tata. Na prostoru poleg farne cerkve je čakal št.-peterski in pre-stranski fašjo, oddelek milicije in godba iz Kala. Ob strani kakih 30 domačinov od onih, kateri so bili pismeno vabljeni. Proti poldne se pripelje z avtom novi poteštat g. Maffei (naš dosedanji obč. komisar) s spremstvom. Pozdrervi vsakega posebej, »tisnivši roko, godba zaigra «Giovinezzo», vzkliki Eja, eja... in šli smo v šolo, kjer je bila pripravljena šolska soba za slovesnost. V imenu šolskih otrok Slavine, Orebka in Štivana je izročila šopek in pozdravila hčerka poštarja gosp. Flego. Za tem Eviva, Eja... in sviranje «Giovinez-ze», proslavljanje gosp. pote š tata kot Črne srajce in skvadrista. Potem nam je g. poteštat povedal, kaj je vse ukrenil o občini kot komisar in kaj misli v naprej kot poteštat. . V imenu g. Stecherja, polit, tajnika postojnskega fašja, ga je pozdravil g. Ronchi iz Postojne. V imenu prestranskega fašja in v imenu — občanov! slavinskih s čitanjem poetičnega govora g. Toniolo, tajnik prestranskega fašja. Govori so bili izključno italijanski. Nato je v imenu občanov Slovencev, torej res v imenu večine prebivalstva naše občine, v slovenščini priporočal Milan 2ni-deršič gospodu poteštatu, naj se drži modrih nasvetov in navodil, katere je dobil z drugimi poteštati od g. prefekta tržaškega o priliki prisege. Posebno mu je priporočal, naj upravlja vestno in s preudarkom obč. premoženje, sad naših žuljev, naj bo nepristranski v odmerjanju obč. davkov in pristojbin, posebno pa naj bo nepristranski kot najvišji uradnik javne varnosti v občini. Naj ne ima napačnega in krivega predsodka, da smo Slovenci sami zločinci ter sovražniki italijanske države. Tudi Slovenci imamo srce in dušo ter ljubimo živeti v miru pod vlado pravice. Naj bo torej pravičen in nepristranski in imel bo v Slovencih najboljšo oporo. Žnideršič je to v celoti povedal še v italijanščini, da bodo razumeli i Italijani. Uradni del je bil s tem končan, na kar se je g. poteštat kmahi odpeljal v Postojno. na torek ter še v torek dopoldne se je bati, da so obilo zrele črešnje precej trpele ' in razpokale ter da bo kakovost blaga pripeljanega v torek na trg nekoliko trpela. s granato. Delavec Matevž Pavšič, ki se je ukvarjal s pobiranjem granat, je izsledil v Ra-futu izstrelek. Takoj se je lotil dela, da ga izprazni, a zadostoval je le en udar s kladivom in granata se je razpočila, pri tem pa grozno razmesarila nesrečnega Pavšiča, ki je bil seveda takoj mrt^v. Na lice mesta je prišel tudi Zeleni križ, ki pa je le ugotovil nesrečo in pustil mrtveca na licu mesta, da pregleda še komisija ta slučaj. Pavšič, ki mu je bilo 29 let, zapušča vdovo in sinčka v največji bedi. TOLMIN Dijak Srečko Logar iz Idrije, in gojenec II. tečaja našega učiteljišča, je bil na podlagi sklepa seje prof. zbora izključen od pouka do konca leta in od poletnih izpitov, ker je bil po krivem obdolžen ustanavljanja tajnih šol. SV. GORA. Letošnji obisk naše gore in sv. poti je precejšen, čeravno zastaja za lanskim. Menjujejo se izletniki z romarji. Dela pri cerkvi počasi napredujejo. Hram bo velik in krasen. Vsi, ki pridejo, se mu Čudijo. Včasih se tu pa tam oglasi v cerkvi slovenska pesem, vendar pa ni več one prisrčnosti, ki je vladala nekdaj. SV. LUCIJA Letos smo deležni precej gostovanj. Za vsemi drugimi pride tudi gor. Dramsko društvo s «Kraljem na Betajnovi». Natančneje o tem pozneje, vendar prosimo vsa ona sosedna društva, da ne prirejajo na dan 13. junija drugih prireditev ter se z obiskom tega gostovanja dostojno oddolžijo spominu Ivana Cankarja. Dramsko društvo nam bo nudilo s tem lepo in užitka polno dramo. BRJE PRI RIHEMBERKU Šestdesetletnico rojstva je praznoval dne 26. maja g. Anton Možina, nadučitelj v pokoju. Pri tej priliki ga je domače «BraIno in pevsko društvo« za njegove za^ sluge na kulturnem polju ter kot svojega ustanovitelja imenovalo svojim častnim članom, izročivši mu častno diplomo. Od- ličnemu in neutrudnemu delavcu za dobrobit našega ljudstva želimo trdnega zdravja ter še mnogo let življenja! Bog ga živil BUDANJE Ne samo mi, temveč vsa gornja Vipavska na desni strani Vipave občuti vsako leto propadanje na gospodarskem polju. Prejšnje čase smo bih v stalnih trgovskih stikih z Ljubljano in Kranjsko sploh. Odkar nas loči meja, manjka teh stikov. Prej smo vozili črešnje in drugo sadje v Logatec, Vrhniko, Ljubljano itd., sedaj vsega 5» Bruselj 82.10, Madrid , New York 26.55, Bukarešt 10.50. Vojnoodškodninske obveznice 69.10. Poslano*) ZAHVALA Podpisana tem potom zahvaljujeta, svoje tovariše, vse delavce rabeljskega rudnika, za njih požrtvovalnost, ker so se jih usmilili v njihovi bolezni in bedi, ter potrjujeta prejem Lit. 800. . Andrej in Anton Klavora, (653) Dvor št. 42. *) Za članke pod tem naslovom ne prevzema uredništvo nikake odgovornosti. lnserlralte« „Kinostr V žalosti naznanjam vsem v svojem in svojcev imenu, da je naša ljubljena ROZALKA danes zjutraj preminula. Pogreb predrage se vrsi v sredo, 2. jnnija ob 2. uri pop. iz Piazza Edmondo de Amicis M (Korenj) štev. 8. Dr. Peter Međvešćek. GORICA, 1. jnnija 1926. Vesti z Gorlikega Goriške mestne vesti Gorica, 1- junija 1926. Včeraj zjutraj je umrla po razmeroma kratki bolesni v cvetu svojih let g.čna Vozali ja Medvešček, sestra goriškega odvetnika g. dr. Petra Medvedčeka. Pogreb se bo vršil danes popoldne ob 2. uri. Blagi pokojnici naj sveti večna luč, preostalim pa naše sožalje! Gerftiki izvorni trf dM 1. fvnifn: Cene so bile ta dan približno sledeče: Črešnje cepljenke (vipavke) od 2.00—2.30, Črešnje črne 2.80—3.30, črešnje drobne 1.10—1.30, grah 1.00—1.80, špaTglji 3.00— 3.20, krompir 0.90—1.10. Crešenj je bilo pripeljanih v torek 300 kvintalov na trg. V Krminu je bila cena črešnjam 31. maja ter 1. junija približno enaka oni na goriškem trgu. Velikansko večino blacra so pokupili žveplarji. K Graha so pripeljali precejšnje količine na trg in je zato njegova cena znatno padla: smo pač v času splošne do/oritve graha v goriški okolici. Radi silnih nalivov ponoči od pondeljka MALI OGLASI DBMIVf fVlfflftl Via Torre bianca 21, pouk in DEKLiIL'MJIUULprevodi v vseh jezikih — (789 DOBRA KUHARICA dobi stalno službo v manjšem restavraatu v Opatiji. Stanovanje in hrano pro6to. Ponudbe na Restavrant Boštjančič, Opatija (Abbazzia). BABICA, avtorizirana, diplomirana, sprejema noseče. Adele Amcrschitz-Sbaizero, Famelo 10 (podaljšana Ginnastica), lastna vila, telefon 20-64 800 BRIVSKEGA pomočnika sprejmem takoj proti dobri plači. Miklavec R., brivec, Postojna. (864) GLYCOL. Jako učinkovito sredstvo posebno v poletnem času in v vročini. Kdor se čuti šibah na 1 živcih in trpi na glavobolu, naj uporablja edino le 1 «Glycol»t ki stane najmanj in ozdravi v najkrajšem času. Cena steklenici L 7'20. Za cclo zdravljenje zadostuje 8 steklenic. Dobiva se le v lekarni Castellanovich, Trst, Via Giuliani 42 (Sv. Jakob). 836 ČEVLJARSKI pomočnik Boccaccio 14. se sprejme takoj. Via (865) KIROMANT v ulici ViUorio Alfieri 4, vrata 3 pove srečo, preteklost in bodočnost življenja. (866) POSOJILO L 5000.— za kratko dobo iičem. Plačam dobre obresti in dam dobro poroštvo. Ponudbe pod «Posojiloa na upravniitvo. (860! DEKLICO, pridno, sprejme gostilna v Via S. Laz-zaro 7. (861) DRILUNG, kaliber 16 in krogle kaliber 6.5, nov, prodam po nizki ceni. Miloch, XXX Ottobre 4, prodajalna. (862) ZA LETOVIŠČE se odda (tudi za celo leto) roebli-rasa vila v krasni legi pri postaji Volčjadraga. Pojasnila daje do 8. junija Elisa Petronio, Bocavizza, Valvociana, po 8. junija Nerli, S. Giovanni Man-zano. (863) BABICA, avtorizirana, sprejema slovensko. Slavec, Via Giulia 29. noseče. Govori 668 VOĐA «DELL'ALABARĐA» PROTI IZPADANJU LASL Vubajt kinin in jc vsled tega posebno priporočljiva proti prbljaju in za ojačenje korenin. Steklenica po L 6 se dobiva samo v lekarni «Ca-slelfanovich«, Trst, Via Giuiiani 42. 837 Zobozdravnik M. D. dr. D. šsrdoi specijalist za ustne in zotnetoteni perfekcijoniran na dunajski klini -t i ordinira v TRS J U Via N. R. Imbriani 16,1. (prej Via i. mm) Od 9-12 in od 3-7 KRONE po L* 2.10 koma J Zlato« bnljaiite, platin. 20-kroaske zlals Imii kupuje in plačuje po najvišjih cenah Albert Povh — urarna Trst« Via M*czlnl 46 "ATLANTE Italijanska zavarovalna družba Delniška glavnfca 15.000.009 ■ ■ m Sedež Via Torino 51 1*1 8 L R f« Lastna palača Via F. Corridoni 39 Posluje v panogah: Življenje — Poiar — Tatvina — lndlviduelna civilna Prcitednik : E. cav. di Gran Croce senator ing. Cesare Nava. Odbornik delegat • glavni ravnatelj Grand' Uff. Aldo Annoni. AGENCIJE PO VSE) KRALJEVINI MILAN odgovornost. GLAVNA AGENCIJA V TRSTU: Piazza Garibaldi 4. PODLISTEK JULES VERNE: (53) Skrivnostni otok Ob tej priliki so obiskali tudi kamine. Pač so se morali smatrati srečni, zakaj ob času nevihte ne bi bili mogli stanovati notri; povsod so videli razločne sledove morja. Nekateri oddelki so bili napol pokriti s peskom, kamenjem in morsko travo. Medtem ko so bili Nab, Harbert in Pencroff na 1oyu in prepeJjevali les, sta Cir Smith in Gedeon Spilett očistila nekoliko kamine. Ugotovila sta, da sta napravljeno kamenje in pesek obvarovala peči pred škodo. Pokazalo so j«, da so naselniki pametno ravnali, ker so obnovili zalogo lesa, zakaj mraz je vnovič potisnil. Kakor znano, je tudi na severni zemeljski polotili februar včasih prav mrzel. Na južni polobli je isto, samo da odgovarja tam avgust februarju. 25. februarja se je veter po mnogih iz-premembah obrnil v jugovzhodno smer in nastopil je hud mraz. Po inženirjevi cenitvi bi kazal toplomer dvajsetdve do dvajsettri stopinje Celzija pod ničlo. Ta hudi "mraz se je že stopnjeval vsled ostrega vetra, ki je pihal več dni zaporedoma. Zopet so bili naselniki navezani na granitno hišo. Zdaj so morali zapreti celo polkna ter pustiti samo toliko odprtega, kar je bilo potrebno za zračenje. Zato so v tem času porabili silno mnogo sveč. Morali so štediti z njimi, zato so se večkrat zadovoljili s plamenom ognja na ognjišču, ki so ga vedno podtikali s poleni. Včasih se je eden ali drugi med njimi spustil k obrežju in med ledenike, ki jih je vsakokratna plima naplavila na breg, toda kmalu so se vrnili. Pri plezanju po vrvni lestvici so jim roke tako odrevenele, da so čutili pravcate bolečine. Stanovalci granitne hiše so morali vendarle porabiti prisilni počitek, zato se je Cir Smith odločil za delo, ki so ga mogli opravljati tudi pri zaprtih vratih in polknih. Kakor omenjeno, niso imeli naselniki drugega sladkorja raeen javorjevega soka, ki so ga dobili na ta način, da so vreza-vali drevesno skorjo. Ta sok so potem nalovili v velike posode in g& na različne načine uporabljali v kuhinji. Če je sok več Časa stal, se je sčistil in bil podoben sirupu. Nekega dne je oznanil Cir Smith tovarišem, da bodo rafinirali slaitkor, «Rafinirali! je odgovoril Pencroff, tu jc delo, ki nas bo ogrelo? — Seveda! je odgovoril inženir. — Prav primerno letnemu času!» je odvrnil mornar. Seveda si ne smemo predstavljati, da so naselniki izvedli to delo na način, kakor ga izvršujejo v sladkornih tovarnah, ki razpolagajo z napravami in stroji. Kristalizacijo sladkorja so tu dosegli na kaj preprost način. Vlili so sok v široke lončene ponve in ga počasi greli nad ognjem, da je voda izhlapela iz soka. Pri tem se je na površju tvorila gosta pena. Nabova naloga je bila posnemati z lesenimi lopatami peno. S tem se je prvič izparivanje pospešilo, drugič pa se vsebina ponve ni navzela empirevmatičnega duha. Po večurnem kulianju, ki je delavcem prijalo, a sladkorno snov boljšalo, se je izpremenilo vse v gost sirup. Prelili so ga v različne ilovnate like, ki so jih Že poprej v kuhinjski peči Žgali, in naslednji dan so dobili strjeno snov v obliki hlebov in ploščic. To je bil pravi sladkor, četudi ne prav lepe barve, toda zelo okusen. _