(2S&.
^AND
^yuducg.^
mmmmm
NO. 57	I
Ameriška Domovi ima

am€Ricah in spmrr POMim m LANGUAGE ONLY
National and International Circulation CLEVELAND OHIO, TUESDAY MORNING, MARCH 23, 1965
SLOV€NIAN
NORNi^G N€WSPAjH&
ŠTEV. LXIII
VOL. LXill
Astronavta Bstjajev in Leonov sla imela srečo
V njuni vesoljski ladji so odpovedale avtomatične krmilne naprave in ju je zaneslo od 500-700 milj preko določenega pristani-
v v
sca.
■MOSKVA, ZSSR. — Iz dosedanjih pcročil o poletu in kroženju ruske gondole Vzhod 2 o-k°li Zemlje se da razbrati, da sta oba astronavta Beljajev in ■Leonov imela poleg spretnosti, Poguma in prisotnosti duha tudi precej sreče, ne toliko tekom Poleta in kroženja kot pri spuščanju na Zemljo. Pri spuščanju 113 Zemljo jim je namreč nekaj instrumentov v gondoli odpovedalo, zunaj gondole pa zgoi’elo. ^neli so se radi trenja z zrakom, ■^adi tega je gondolo zaneslo kakih 500-700 milj stran od me-Sia, kjer bi morala pristati: Bajkonur v Kazalkstanu.
Gondola je dosegla Zemljo v *ežko dostopnih gozdovih perm-ske gubernije, kakih 700 milj vzhodno od. Moskve. Pilota sama sta morala rabiti padala za sre-žon pristanek na Zemlji, še pre-N Pa dirigirati gondoto proti jemlji z ročnimi instrumenti.
ako govorijo poročila, ki so jih Rjavili z vsaj 5 ur zamude.
Pristajanje na suhi zemlji je nstalo, še zmeraj uganka. Ameriški astronavti nimajo o takem Postajanju še nobene skušnje, KaIti vse naše gondole so se spu-štile na morje. Zato naši stro-L °Vnjaki ne trdijo, da je bilo Sedanje pristajanje ruskih ^ronavtov težje od prejšnjih.
erJstno so se tudi preje mo-ra^ ruski astronavti posluževati Padal, da so srečno in varno pri-5taH na žemljo. O tej domnevi . °lčijo ruska poročila, jo pa tu-1 11 e zanikajo.
Astronavtoma je med drugimi £estital tudi sv. Oče. Ni jima na-avnost pisal, slavil je njihov 0 et v dveh svojih govorih in razil upanje, da bo preiskava-Vesolja služilo utrjevanju lru tn ne drugim namenom.
Novi grobovi
ca slabost z bruhanjem, proti rdeči gverili.
Anton Novak
Po kratki bolezni je umrl v Eustisu, Fla., 78 let stari rojak Anton Novak, podomače Andrejcev Tone, ki je imel pred 30 leti na Union A ve. v New-burghu prodajalno avtomobilov.
Fred 15 leti se je preselil v Florido, kjer mu je pred 12 leti ,SAJGON_ j Viet _ Glavni umrla zena Terezija. Zapustd je st£m ameriških -aških sil tu ie v Floridi sma Edwarda v No-|razkril) da so dale Zdmžene dr. velty, O., hčer Terezijo Pobuda žaye južnovietnamskim oboro. in vnuke, sestro Jennie Cvelbar |ženim silam n& uporabQ nestru_
jpeni plin, ki povzroča slabost in bruhanje pri tistih, ki ga vdihavajo. Južnovietnamske oborožene sile so ga že
SiKrsss Rr'lSSSi
Južnovfetnamske oborožene LONDON, Ang. — gele po sile SO začele uporabljati |smrti romunskega predsednika nestrupeni plin, ki povzro- ^ Cheorghiu-Deja javnost lahko
in Nettie Niccoli ter druge sorodnike. Pogreb bo iz L. Fer-folia pogreb, zavoda v četrtek ob 8.30 zjutraj v cerkev sv. Lovrenca ob devetih, nato na Kalvarijo.
ČSasiica Skupnega trga se bad© pssvaiovaSe o združeni Evropi
piše, kar so diplomatski krogi j vedeli že davno: pokojni vodilni! romunski komunist je 1. 1962 ob času kubanske krize pisal našemu predsedniku Kennedyju, ki mu v njem sporoča, da odobrava ameriško stališče, ki smatra, da je za rakete na Kubi odgovoren tovariš Hruščev.
Romunski komunist je dalje
Raketa Titan 2 in vesoljska ladja Gemini sta pripravljeni za polet v vesolje danes ob devetih dopoldne. Ob 7.30 zjutraj je bilo vse v redu in vreme sprejemljivo. Astronavta Grissom in Young bosta trikrat poletela okoli Zemlje in se po nekako 4 urah in 50 minutah vrnila nanjo.
Oče sprejel delega-Clio italijanskega Rotary kluba
j^^LTKAN. — Sv. Oče je spre-v posebni avdijenci delega-
Ilot itali;>ans,keSa Rotary (kluba.
arijanci so razširjeni po P ern svetu, svoje klube so ime-Zrn UC^ V JuSosMviji. Bili so pa jyr rai sporna organizacija.
so jih organizacijo, ki ni a sovražna katoliški Cerkvi, ^ak sploh vsaki veri.
tB«-° ^rialo težave v marsika-,eri državi
k’ ki
J2i Sedai ta spor spravil s sveta. §an'V^ '*e’	^ rotarijanska or-
dih12aC^a ^e<^e raznih svetov-ri j ria2c,rov dosti širokogrudna re 3 katolišfka Cerkve ne mo-23 S0Vra;™iC01 njenih
RIM, It. — Ideja o združeni Evropi je stalno pred očmi tudi vseh šestih članic Evropske gospodarske skupnosti:	Francije,
Nemčije, Italije, Belgije. Nizozemske in Luksemburga. Vse so prepričane, da mora EGS postati tudi neke vrste evropska politična unija. O tem problemu so debatirali državni poglavarji EGS že 1. 1961 v Bonnu, leto pozneje pa njihovi zunanji ministri.
Do soglasja o bistvu take unije pa ni prišlo. Francija želi namreč samo ohlapno politično povezanost vseh šestih držav v obliki konfederacije, ki bi bila omejena samo na sedanjih šest a_ držav. Ostale članice se pa vnemajo za pravo federacijo, ki bi od vseh članic podedovala precep suverenih pravic. Federacija naj ne bi bila dalje omejena samo na šest držav, vstop naj bi bil dovoljen tudi drugim državam, na primer Angliji.
To sta dve stališči, ki si nasprotujeta v osnovi sami, zato so se dosedanji poskusi ponesrečili. Vkljub temu pa je Italija še zmeraj polna optimizma. Povabila je zunanje ministre vseh šestih držav na posebno konferenco, ki naj bi bila v maju ali juniju v Benetkah. Da ne bi tam prevladalo prazno govorjenje, predlaga rimska vlada takojšnje pripravljalne sestanke, ki naj bi se jih udeležili diplomat j e in
^ katoliški škofje !matrali 2a
tistim članom klu-so bili katoliki. Sv. Oče
6o ?tary klubi obstojajo že nad so Pa
L* c PGkko, da 2ejo v Vatikanu.
imeli šele sedaj se uradno po-
MM
Vremenski
prerok
V V
“% pravi:
jj- ^ačno in hladno z naletava-
iern snega, kasneje z dežjem, ^rišja temperatura 34.
opozoril Kennedyja, naj vpošte-ponovno vrgle V3; da v sjugaju nove vojne radi iz helikoterjev na rdeče gveril-1Ku,be ni Romunija tista, ki jo je
ce'	j sprožila. To se pravi: v slučaju
Podrobnosti o sestavi plina J vojne ni treba, da bi ameriške vojaške oblasti niso razkrile, rakete in bombe padale na Ro-vendar so izrazile dvom, da bi munijo.
ta plin vplival omrtvujoče na 0bjava pisma bo za romunsko
živčni sistem ter tako napravil | javnost in nove romunske o-i Turi-5 Malih AntiHih za nekaj časa one, ki bi jih do- blastnike gotovo nekai ^edno1	'
segel, za vsak boj nesposobne. važnega. Seveda se bodo radi Prav tako ni znano še nič po- objave praskaili za ušesi tudi v drobnejšega, v kolikšnem obse- Kremlju. Pismo je namreč tak gu m ob katerih priložnostih so dckaZj da romunski komunisti
hodijo po svoji poti v komunizem, da si lepšega ne moremo
CAPE KENNEDY, Fla. — Včeraj popoldne so se po proučitvi vremena tu, v predelu določenem za pristanek in na raznih opazovališčih odločili, da bodo danes dopoldne ob devetih pognali na pot okoli Zemlje v vesoljski ladji Gemini skupno dva astronavta, Grissoma in Younga. Raketa Titan 2 in vesoljsko vozilo sta bila danes ob šestih'zjutraj, ko so ponovno presodili vremenski položaj, v redu in začele so se zadnje priprave za sam vzstrel rakete. Če pojde vse po sreči in po načrtu, bosta astronavta Virgil I. Grissom in John Young poletela od tod ob devetih dopoldne in bosta pristala ob 1.50 popoldne nekje v bližini otoka Veliki
Današnji polet je prvi v no-! Vesoljska ladja Gemini se vem programu Gemini. V vesolj-j vrn^a na Zemljo podobno kot
plin v boju proti rdečim doslej že uporabili.
Prav
tako so začeli v zadnjem |misIiti_ Zanimivo bo opazova-casu.uporabljati pri letalskihkako se bosta Bukarešta in napadih poleg običajnih rušilnih Moskva javno pogovarjali o tej bom tudi fosforjeve zažigalne'devj
in palmske bombe. Fosforjeve- y,.	.	,	, .. ,
Pismo je pa obenem tudi hu~
bombe so uporabljali v drugi svetovni vojni pri napadih na Nemčijo in so se jih nemški civilisti strahovito bali, ker njihovega ognja ni bilo mogoče pogasiti.
V bojih na tleh se rdeči po izjavi poslanika Taylorja prizadevajo, da 'bi Južni Vietnam presekali na dvoje in so zato v njegovi ozki sredini zbrali blizu 10' bataljonov svojih preskušenih borcev. Ti pripravljajo menda tudi obširnejšo akcijo proti a-meriškemu letalskemu oporišču Da Nang. Včeraj so poslali tja s helikopterji dva vladnih čet za boj proti rdečim, ki so se pojavili komaj 10 milj od oporišča.
da klofuta za ameriško politiko napram komunizmu. Amerika je dala Titu nad $2 bilijona podpor in posojil, pa mu sej v glavo ni padlo, da bi nam pisal kaj takega, kot je pisal njegov romunski sosed. Romunsko stališče v kubanski krizi nam pa ni povzročilo niti dolarja stroškov!
Indijska vlada bo še naprej vodila državno upravo v Kerali
Straža na strehi
V obrambo pred radarsko kontrolo policijskih patruljnih voz si zadnje čase zahodnonem-ški avtomobilisti omislijo na streho pritrjene, komaj opazne transistorske naprave, ki jih o-pozarjajo na bližino policijske-strokovnjaki vseh šestih držav.'ga avtomobila, opremljenega z Vse seveda zavisi od pristanka radarjem. Posvarjeni avtomobi-Francije. Ostale članice EGS ne list lahko pravočasno zmanjša bedo delale težav.	morebitno preveliko hitrost.
i NEW DELHI, Ind. — Državni bataljona guverner v Kerali Mr. Giri je sporočil svoji centralni vladi, da ne more najti nikogar, ki bi sestavil v njegovi državi parlamentarno vlado. Za mandat se je sicer priglasila komunistična stranka in trdila, da ima zasi-gurarno večino v parlamentu, toda to se je pokazalo kot navadno komunistično bahanje.
Tudi kongresna stranka se je bahala na podoben način, pa ne more spraviti večine skupaj. Za-
skem vozilu Mercury, s katerim je poletel A. Shepard kot prvi Amerikanec v vesolje in je John Glenn kot prvi ameriški astronavt obkrožil Zemljo, je bilo prostora le za enega človeka, vesoljsko vozilo Gemini (Dvojčki)
»*•enkrat vefie od "iegoves£'i BirEnmghamsfeljKblp
njene prednice na morju. V bližini otoka Veliki Turk v Malih Antiljih čaka na njo letalonosilka Intrepid, druga pa v bližini otoka Ascension v južnem Atlantiku, če bi zaviralne rakete ne delovale, kot je predvideno.
prednika in v njem bosta letela v vesolje redno po dva astronavta skupaj. Mercury so pognali na pot okoli Zemlje z raketo Atlas in je bilo v istem or-bitu ves čas, dokler se ni vrnilo na Zemljo, Gemini bosta astronavta vodila delno sama in mu tekom današnjega poleta dvakrat spremenila smer. Prav to je ena njegovih glavnih nalog, ki naj pokaže, kako in v koliko je mogoče tekom kroženja okoli Zemlje smer spreminjati, polet zavirati ali pospešiti, kot je potrebno za srečanje ali ujetje drugih vesoljskih vozil. To bo prvi poskus te vrste. Doslej kaj takega niso storili ne Arnerikanci ne Rusi.
Vesoljsko vozilo se uradno imenuje Gemini 3, krstili pa so ga za “Molly Brown.” Tekom prve obkrožitve Zemlje bo od te
arslaeijo “feorsifeašev”
BIRMINGHAM, Ala. — Mestni župan Albert Boutwell je izjavil, da bo uporabil vsa razpoložljiva sredstva za izsleditev in aretacijo onih, ki so preteklo nedeljo položili pet bomb, sestavljenih iz dinamitnih paličic in zvezanih s sprožilcem na uro, na raznih krajih mesta, kjer žive črnci. Ena je bila postavljena pred katoliško cerkev, v kateri je bilo tedaj 120 vernikov, druga v bližini hiše, kjer je stanoval svoj čas brat rev. dr. M. L. Kinga, tretja ob neki odvetniški pisarni, četrta pri nekem pogrebnem zavodu in peta ob neki šoli.
Armadni strokovnjaki z bližnjega Ft. McClellan so te bombe razdrli in k sreči ni nobena eksplodirala. Vse so bile nare-
Iz Clevelanda j
in okolice j
«
Pozdravi iz Floride—
V St. Petersburgu je že vse v cvetju. V začetku aprila bodo imeli spomladanski festival s sprevodi, koncerti in drugimi prireditvami — piše Ana Godlar, 20971 Wilmore Ave., ko pošilja svojim znancem v Clevelandu pozdrave.
Kipar France Gorše pripravlja razstavo—
Kipar France Gorše je prišel pretekli teden v Cleveland, da pripravi za konec tega tedna svojo razstavo v Baragovem domu. Kdor bi želel z njim govoriti, naj ga kliče na 382-8407. Zmagovalci—
Na Lilijinem kegljaškem turnirju, ki je bil zaključen predzadnjo nedeljo, so v moški skupini dosegli: 1. mesto Milan Zajec, 2. France Zalar, 3. Viktor Derling; v ženski skupini pa: 1. mesto Frida Gerdin, 2. Lojzka Ziabukovec, 3. Andreja Novak. — Čestitamo!
Zadnji dan za vpis v volivni imenik—
Jutri je zadnji dan za vpis v volivni imenik za one, ki so se od zadnjih volitev selili, za dekleta, ki so se poročila, ter seveda za tiste, ki so šele sedaj postali državljani, pa hočejo 4. maja pri primarnih volitvah voliti.
Mala udeležba—
Včerajšnje demonstracije pred Federal Building (Staro pošto) na Public Square se je udeležilo le okoli 170 oseb, kar je razočaralo njene organizatorje, ki se zavzemajo za “enake delovne možnosti” črncev pri javnih delih. Črnci se pritožujejo, da nočejo unije sprejeti črnih vajencev in pomočnikov ter tako zapirajo črncem pot do boljših služb in zaposlitev.
— Prvi v Združenih državah kovani peniji so bili precej večji od sedanjih.
centralni vladi ne bo preesta- tjem obkroženju
UU ULl l
najbolj oddaljeno za 150 milj,Pene doma‘ V vsaki je bil° od 40 najbolj pa se ji bo približalo na!do 50 Paličic dhicimita. Te so bi-100 milj. Pri drugem kroženju le P°vezane s cenenimi urami in bodo pot spremenili v toliko, da transistorskimi baterijami, se bo vesoljsko vozilo oddaljilo! Zufn Bo^well je na tem me-od Zemlje le 107 milj. Pri tre-!stu 18 meseaev in je doživel lani
razdalje |eksP^ozL° komN ki so zakrivile
!	. i , r, t , i	ismrt štirih črnskih deklic. Ta
drugega kot da nadaljuje z od Zemlje ostale približno iste,
to lo
upravljanjem Kerale, kar verjetno trajalo kaki 2 leti.
bodo
spremenjena bo le smer nosu sever-jug.
Nova ciprska kriza zopet na vidiku ?
v od način boja proti integraciji jej župan označil za “skrajno hudoben in preračunan zločin proti vsej skupnosti”. Izjavil je, da bo ; uporabil vsa razpoložljiva sred-
Cleveland, O. — Pretekli teden so kar naekrat začele prihajati od vseh strani novice, da se je ciprska kriza zopet zaostrila. Za tiste, ki so opazovali grško politiko zadnjih par mesecev, to ni bilo nobeno presenečenje. Grška vlada in znani grški general Grivas, ki si je pridobil svetovno slavo v gverilskem vojskovanju proti angleški okupacijski administraciji, sta neprenehoma stikala glavi skupaj, dočim se nadškof Ma-karios še zmeraj vsaj na videz drži napram Atenam precej hladno. Res pa je, da je zadnje čase šlo nekaj novih čet iz Grčije na Ciper. Ali so bile samo “zamenjane” s starimi, ki so se vrnile na Grško, se ni dalo točno dognati.
Vsekakor so odnosi med Grki in Turki na Cipru še zmeraj tako napeti, da nova kriza ni čisto izključena. Vendar se bo sedanja razlikovala od prejšnjih. S politične plati se je pojavil nov moment: prijateljstvo med
Ankaro in Moskvo, ki ga sedanja nova turška vlada rada poudarja, seveda v veliko nejevoljo ameriškega državnega tajništva. Nova turška vlada pa stoji tudi pred volitvami. Ker se pred domačo javnostjo rada postavlja z dobrimi odnosi do ruskega soseda, bo gotovo gledala, da se Moskvi ne zameri. To bi pomenilo, da ima Moskva trenutno precej vpliva v Ankari. Na drugi strani ima Kremlj tudi prijateljske stike z nadškofom Makarijem. Makarios je pa sovražnik Ankare. S kom naj torej Turčija drži? Na obe plati ne more. Pri vsem tem bo njeno stališče v morebitni novi ciprski krizi večjega pomena kot je bilo v prejšnjih.
Zato ne smemo prezreti dejstva, da je moskovski zastopnik pri ZN glasoval za podaljšanje posredovanja čet ZN na Cipru za tri mesece. Čete ZN bodo torej ostale na Cipru vsaj do konca junija in bodo gasile lokalne politične požare kot so jih do
sedaj. Z denarjem so preskrb-;ruski strokovnjaki ravnali samo Ijene, kajti tistih 35 držav ZN, |po svojem strokovnem znanju, ki prostovoljno krijejo stroške' ampak tudi po navodilih iz Mo-
ZN čet, bo dajalo svoje prispevke še naprej, Amerika je pa svoj prispevek še celo nekaj pove-:pomoči čala. Ako je Rusija za čete ZNiodnosno na Ci/pru, je to znamenje, da no- vlade.
sieve. Rakete torej ne bodo letele proti turškim letalom brez
stva, da prime.
se te zločince izsledi in
če gnati ciprske krize v katastrofo.
Stališče Sovjetske zveze je važno še z drugega stališča. Naša administracija trdi, da ima precej verjetne dokaze, da imajo ciprski Grki sovjetske protiletalske rakete, ki so očitno naperjene proti turškim letalom, ako bi se zopet pokazala nad Ciprom, kot so se že pri eni med zadnjimi krizami. Te protiletalske rakete bi pomenile le večjo priliko za nevaren zaplet ciprske krize, ako bi bile le v rokah ciprskih Grkov. Nekatera poročila trdijo, da ciprski Grki še ne “znajo” operirati z raketami in da so poleg ruskih raket na Cipru tudi ruski strokovnjaki zanje. Ako je to res, se ne bodo
Esfers se fe sprav!! na fsekepsp Rsssevelta
LONDON, Ang. — Bivši an-ruskih strokovnjakov,[gleški ministrski predsednik An-pristanka moskovske j thony Eden in najožji sotrudnik
j pokojnega Churchilla v vojnih !
Vse to seveda ne ovira našega državnega tajništva, da stalno in uporno posreduje v Atenah in Ankari, da ne bi prišlo do nove krize.
Ciprska vlada ni dobila ruskih raket naravnost, ampak preko egiptovske vlade. Moskva je do sedaj dala take rakete samo Iranu, Egiptu in Cipru.
Kdo je dal sunek za novo ciprsko krizo, ne vedo. Sumijo, da misli nadškof Makarios, da postaja mednaroden položaj radi vietnamske krize tako zamotan, da je prišel čas, da zopet poskusi doseči svoj cilj: popolno neodvisnost od grške vlade in popolno oblast na ciprsko turško manjšino. Zato razpihuje žerjavico na Cipru.
časih, objavlja svoje spomine.
Zadnji zvezek je prišel danes v prodajo pod naslovom “Obra-! LONDON, Vel. Brit. — Del po-
Zadnje vesti
MOSKVA, ZSSR — Danes so tu slovesno sprejeli zadnja ruska astronavta Pavla Beljajeva in Alekseja Leonova. Zadnji je kot znano pri poletu z vesoljskim vozilom Vzhod 2 tega zapustil za 10 minut, pa se nato varno vrnil vanj.
SELMA, Ala. — Pohod pristašev civilnih pravic iz Selme v Montgomery poteka mirno in brez motenj. Kljub utrujenosti so njegovi udeleženci še kar dobro razpoloženi. Njihov voditelj dr. M. L. King bo dantes pohod prekinil in odletel v Cleveland, kjer mu bedo priredili slavnostno večerjo v hotelu Shcraton-Cleveland.
SAJGON, J. Viet. — Ameriška in južnovietnamska letala so znova napadla vojaške cilje v Severnem Vietnamu.
čun”. Eden v njem obračunava, tako trdijo predhodna poročila, s svojimi nekdanjimi na-l sprotniki in tekmeci pa tudi, recimo, z uradnimi prijatelji, kot je bil pokojni Roosevelt.
Eden je vzel na piko Roosevelta in mu očita, da je bila predsednikova politika med vojno prava “zaletelost”, ki ni samo odbijala vseh prijateljev Amerike, ampak tudi dosti škodovala zavezniški stvari. Edenovi spomini bodo gotovo dvignili v Ameriki vihar negodovanja in ostre odgovore, ki nanje Eden ne bo molčal, kolikor ga svet pozna.
slancev delavske stranke je v parlamentu ostro obsodil uporabo plina v boju proti rdeči gverili v Vietnamu. Tudi v Parizu so v tem pogledu zelo kritični. Moskva je uporabo plina in zažigalnih bomb označila za “novo barbarsko metodo” boja.
HONG KONG. — ‘Ljudski dnevnik’ v Peipingu je v uvodniku napadel Sovjetsko zvezo, da se je prodala Združ. državam, da se le navidezno bori proti njihovemu ‘imperializmu’ in ‘kolonializmu’ ter da se tudi no zavzema resnično za ‘osvobodilno vojno v Vietnamu.’
B
KMERIšKA DOMOVINA, MARCH 23, 1965
6117 St. Clair Ave. — HEnderson 1-0628 — Cleveland, Ohio 44103
National and International Circulation
Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July Manager and Editor: Mary Debevec
NAROČNINA:
Za Združene države:
$14.00 na leto; $8.00 za pol leta; $4.50 za 3 mesece 2-n Kanado in dežele izven Združenih držav:
$16.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.00 za 3 mesece Petkova izdaja $4.00 na leto
SUBSCRIPTION RAXES;
United States:
$14-00 per year; $8.00 for 6 months; $4.50 for 3 months Canada and Foreign Countries:
$16.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.00 for 3 months Friday edition $4.00 for one year
Second Class postage paid at Cleveland, Ohio «^§g|g|^> 33	No. 57 Tues., March 23, 1965
Prepovedano v Jugoslaviji
II.
Slavni spis Ivana Šemljova “Mrličevo sonce” (Thomas Mann je napisal uvod) opisuje strašna leta po ruski državljanski vojni, ko je bilo samo 1. 1920-1921 na Krimu postreljenih brez preiskave 120,000 moških in žensk. Še zmeraj krožijo povesti o neki Veri Grenemikovi, znani pod imenom “Dora”, ki je v Odesi osebno mučila in pobila 700 jetnikov. Tudi kar se tiče uničevanja celih narodov, ni Hitler postavil precedenta. Na predvečer druge svetovne vojne je bilo mnogo narodov preseljenih iz krajev ob turški in iranski meji v severno Sibirijo, kjer so umirali kot muhe, ker niso bili navajeni na sibirski mraz. Zelo lahko je razumljivo, zakaj je toliko oddelkov Rdeče armade, ki so jih sestavljali Kalmiki, Tartari, Čerkasci itd., dezertiralo k Hitlerjevim zločincem.
Prav iz istih razlogov so bežali Donski Kozaki, tako da je organizacija protisovjetske kozaške armade generala Vlasova — znane pod imenom Ruske osvobodilne armade — edinstveni primer v zgodovini ruskega naroda. Več kot tristo let so kozaki veljali za solidno oporo ruske države in najboljše jamstvo proti vsakemu sovražniku.
Revija “Mladost” je nedavno objavila roman Evgenija Piljara “Človek ostane človek”, ki pisatelj v njem opisuje neverjetno težaven problem odnosov do kozakov. Piljar opisuje junaštvo kozaških jetnikov, ki so jih zasliševali preiskovalni uradi Rdeče armade, pri tem pa ne da odgovora na vprašanje; ‘Da, vem, da so izdajalci, toda kako morejo ti ljudje — navadni ruski kmetje — iti tako brez strahu v smrt?’
Nekega večera sem se znašel v veseli družbi študentovske naselbine na moskovski univerzi. Mladina je igrala na kitaro, pila in prepevala pesmi, precej tudi pesmi pesnika Bulata Okuždave. Ta pesnik je verjetno najslovitejši človek v Rusiji. Moskovski popevkar, pisatelj, pesnik, vse obenem. Prepeva svoje lastne pesmi po svojih lastnih melodijah in svoje petje spremlja s kitaro. Bil je rojen 1. 1924 in bil tudi dobrovoljec v drugi svetovni vojni. Njegov oče je bil ustreljen kot “špijon” za Japonce ob priliki “velike čistke” in njegova mati je bila zaprta 19 let v sibirskih “ženskih taboriščih”.
Gkudžava je zložil vsega skupaj 90 popevk, večinoma satiričnih. Ne moreš kupiti gramofonske plošče s temi popevkami, so nekam izginile — toda popevke poje vsa Rusija. Krožijo od mesta do mesta na trakovih. Ker trakovi niso dragi, so popevke priljubljene posebno med mladino. Bulat prepeva na moskovskih ulicah in cestah, na trgih, v malih zanikrnih sobah za podnajemnike, navadnim ljudem. Zanimivo je, da Bulat navaja popevko “Pesem o vojaku” na koncertnih programih kot “Popevko o ameriškem vojaku”. Iz besedila je pa hitro razvidno, da vsebina cika drugam ...
Tisti večer na univerzi je bil zame še prav posebna dogodivščina. Družbi se je priključil mladi Sibirjak, izvrsten kitarist in pevec. Družba mu je odgovarjala z odpevki. Kar me je najbolj ganilo, so bile popevke same. Nikoli nisem mislil, da bi kaj takega moglo obstojati v Sovjetski zvezi.
Na vrsto so prišle popevke pripornikov v taboriščih, smešne, obupane, cinične. Iz njih se je zrcalila Rusija, kot jo poznamo iz del Tolstoja in Dostojevskega. To so res ljudske melodije, ne tiste, ki jih slišimo, primerno prirejene. na ruskih radijo postajah, ampak surove, večkrat otročje, toda zmeraj tragične. Te popevke so bile rojene v globini sibirskih puščav, okoli taborskih ognjev v gozdovih, kjer so se greli številni priporniki izčrpani po hudem dnevnem delu, ob obupni hrani in mučenju. Za temi popevkami se skriva boleča ironija in cinizem, kajti priporniki so morali pri vsem svojem trpljenju v taboriščih poslušati vsak dan režimski radijo, ki jim je stalno trdil, da je Sovjetska Rusija prva dežela socijalizma, res najpravičnejša domovina vseh delovnih ljudi in — kar naj bi bilo najvažnejše — najsvobodnejša dežela na svetu. Popevke o zaporih so ne-številne. Med njimi jih je tudi dosti, ki izražajo obup. Na primer tale: ... Končali so me, bastardi, končali so me. Moji zlati lasje so postali sivi, jaz sem pa na robu razvalin ...
je pa seveda tudi mnogo drugih popevk, ki nihče še ne ve zanje, kajti ljudje so dobili šele sedaj pogum, da jih prepevajo, in dijaki so seveda prvi, ki to delajo. Začudil sem se, da na univerzi ni postal nihče pozoren na skupine, ki so stale na stopnicah in glasno prepevale popevke o ječah in koncentracijskih taboriščih. Kar se viče popevk, ki še niso znane široki javnosti: ali jih kdo nabira, ali pa bo morda to delo opravljeno šele takrat, ko bodo vse stvari, ki jih opevajo, postale odmaknjene in predmet suhoparne zgodovine?	.	|• j
Imel sem redko srečo, da sem snel na trak kakih 20 takih popevk (študentje so mi pri tern šli na roko), ki sem jih
tudi prinesel v Jugoslavijo. Te popevke so brez dvoma najznačilnejše folklorne stvaritve naše dobe, zato je razumljivo, da so se rodile na Ruskem. Samo desetletja koncentracijskih taborišč so ustvarila plodno tlo za take umetnine ljudske poezije, edina ustvarjalna oblika, ki je bila mogoča ob takratnih prilikah. Celo stoletje bodo prepevali te popevke ...
BESEDA IZ NARODA
¥rsfa JulilgJev pri itap@¥li3 ¥ Falrfšifsfi
Dva zlata jubileja
B r i g e p o r t, Conn. — Dne 27. aprila 1913 je stopilo v new-yorskem pristanišču z ladjo mlado dekle po imenu Antonija Žnidaršič. Pripeljalo se je daleč iz Malega štajerja, od Male Nedelje v Slovenskih goricah. Mesec dni pozneje je napravil isto pot mladenič po imenu Valentin Kump, doma iz Radgone na Muri.
Fant in dekle se nista poznala v starem kraju. Če bi merili razdalje po amerikansko, sta si Radgona in Mala Nedelja bližnji sosedi; po staroikrajskih pojmih pa sta si dokaj daleč vsaksebi. Toda Valentin in Antonija sta se srečala v Bridgeportu v državi Connecticut in se kmalu seznanila. Valentin je vprašal po štajersko: “Češ?” — Tunika (takšen je bil njen prleški naziv), pa je zopet odgovorila po štajersko: “Čem”. Poldrugo leto po prihodu v novo domovino sta se Valentin in Antonija vzela kot župljana fare Sv. Križa; njuno zvezo je blagoslovil ustanovitelj svetokrižke fare in njen prvi župnik rev. Michael J. Golob. To je bilo v predpustu leta 1915, na dan 1. februarja — pred 50 leti.
V	tistem času je bila sveto-križka župnija brez lastne cerkve. Služba božja se je vršila v prizernlju francoske cerkve sv. Antona na Colorado Avenue. Tam sta si mladoporočenca obljubila trajno zvestobo pred zasilnim oltarjem.
Prav taikrat se je č. g. Mihael Golob odločil, da svoji mladi župniji zgradi prepotrebno hišo božjo. Svoj načrt je izpeljal še isto leto. Meseca decembra 1915 je bila blagoslovljena sedanja cerkev Sv. Križa na 424 Pine Street v Bridgeportu, Conn.
Na ta način slavita Mr. in Mrs. Valentin in Antonija Kump svoj zlati jubilej skupaj s cerkvijo' Sv. Križa — in po pravici. Vseh 50 let nista samo ostala neomajno zvesta drug drugemu, marveč sta bila prav tako vseh 50 let trajno zvesta svoji slovenski fari.
Trije srebrni jubileji
S tem pa zgodbe še ni konec; dejanska se zgodba šele začenja.
V	letu Gospodovem 1940, ko sta Mr. in Mrs. Valentin in Antonija Kump slavila svoj srebrni
la, je bila naj starejša med njimi, po imenu Marija. Izbrala si je mladeniča madžarske narodnosti in slovanskega imena; bil je to Mr. Louis Ivan (ki sedaj radi lažje izgovorjave piše svoje ime E van). Porolka se je vršila 30. maja 1940.
Dve mlajši sestri se spominjata, da sta gledali svojo starejšo sestro pred oltarjem in da jima je kot nevesta silno ugajala. Latinski pregovor pravi, da besede mičejo', zgledi pa vlečejo. Prav gotovo se je ta latinski pregovor uresničil pri Kumpovih. Se isto leto je Marijin zgled potegnil za seboj pod zakonski jarem kar dve Kumpovi dekleti. Fantje so bili pri roki — dokaz, da ni bila le Marija zala pred oltarjem —■, marveč nič manj tudi njeni sestri v cerkvi in izven nje.
Tako so Kumpov oče pripeljali še isto leto pred oltar dve drugi hčerki — Jožico in Rozalijo.
Jožica se je poročila s svetokriž-kim župljanom po imenu Štefan ^7	■'sv. mlšiJTudi
vzočnosti. Letos se bo ta sloves-’ nost vršila dne 28. marca. Vsi štirje Kumpovi pari bodo pri njej navzoči in bodo seveda o-srednja skupina vse proslave. Bidgeportski časopisi se že sedaj o tem na veliko razpisujejo.
Malo pred to službeno proslavo pa se bodo vsi štirje pari skupaj s sorodniki in znanci zbrali v župni cerkvi Sv. Križa. Svoje jubileje bodo obhajali s sv. mašo, ki se bo opravila za dušni pokoj prvega svetokrižlkega župnika č. g. Mihaela Goloba; on je namreč blagoslovil vse štiri zakonske zveze. Prav letos je preteklo' 15 let od njegove smrti (6. februarja 1950).
Vsako leto okoli 6. februarja se je doslej služila sv. maša za pokojnega g. Goloba, ki sta jo načila Kumpov oče in mati. Niti enkrat v vseh petnajstih letih nista prezrla te obletnice. Tudi letos je bila ta maša zadušnica že opravljena. A maša na dan 28. marca bo imela ne samo prošnji, marveč še bolj zahvalni značaj: zahvale Bogu za prvega župnika svetokrižke župnije, ki je združil s svojim blagoslovom vse štiri pare v tako trajno zvezo.
V zvrhani čaši veselja bo le ena kaplja grenke žalosti. Dne 30. novembra 1952 se je na new-yorskem letališču Idlewild zgodila težlka letalska nesreča, ki je zahtevala 26 življenj izmed 51 potnikov. Med smrtnimi žrtvami je bil tudi Gustav Kump — edini sin Kumpovega očeta in matere. Tudi njega se bodo Kum-
Legen; Rozalija pa je potegnila za seboj poljskega fanta po imenu Stanislav Hojnacki. Jožičina poroka se je vršila 14. septembra 1940, Rozalijina pa 23. novembra isto leto.
Na ta način se je Kumpova hiša v enem letu izpraznila sko-ro na pol. Od sedmero otrok jih je doma ostalo ikomaj četvero,
za njega bodo prosili tako kot za g. Goloba: Naj v miru počiva!
Kumpov oče in mati danes ne živita več v Bridgeportu. Šla sta za otroki, ki so se vsi odselili v sosednji Fairfield. V tem rezi-denčnem mestu sta si tudi ona pOiStavila lično hišo, kjer uživata zasluženi počitek. Bog daj, da bi ga uživala še dolgo, dolgo
tako' da se je te naglice us'Aa- vrs^0	skupaj z družinami
šil sam svetokrižki župnik č. g. ■ svojjh otrok.
Mihael Golob. Pol za šalo pol za I Rev. Dr. Andrej Farkaš res je svetoval Kumpovemu očetu: “Oča Kump, zdaj si pa malo bolj po malem devljite!”
Proslava
V tem času, ko ta članek pišem, so vsi štirje pari pri življenju in še vsi v zakonski skupnosti; Kumpova družina pa je med tem narasla v pravi Kumpov klan.
Sama zase sta Kumpov oče in mati svoj zlati jubilej že odslu-ževala pred poldrugim mesecem. Otroci so jima pripravili lepo proslavo v cerkvi in v cerkveni dvorani dne 31. januarja.
Skupna proslava se bo vinila čez nekaj dni, namreč 28. marca. Dejansko to ne bo samo družinska ali klanska proslava, marveč bo tvorila del velike,
IfflfE 00 §¥, 101
Cleveland, O. — POGREB FRANKA M. JAKŠIČA. — V četrtek, 18. t. m., je bilo pokopano truplo rajnkega Franka M. Jakšiča, ki je umrl kmalu po polnoči v ponedeljek, 15. t. m., v bolnišnici St. Vincent Charity. Truplo je pred tem počivalo na mrtvaškem odru v Grdinovem pogrebnem zavodu na 62. cesti, kamor so ga hodili oba dva dni kropit njegovi številni prijatelji in znanci iz vsega clevelandskega mesta. Pogrebne molitve (v obeh jezikih) kot tudi slovesno sv. mašo zadušnico (latin.-angl.) je za rajnkega opravil v cerkvi sv. Vida msgr. Alojzij Baznik, vidovski župnik, asistirala pa sta mu župnik Ludvik Virant in
Škofijske slovesnosti.
V Bridgeportski škofiji je že kaplan Jošt Martelanc. Tako nekaj let navada, da se leto za'maše kot pogreba se je udele-jubilej, so se tri njune hčere od-jletom zberejo k skupni proslaviIžilo izredno veliko rojakov in ločile, da stopijo skupaj s svoji-j vsi pari, ki tisto leto slavijo zla-'drugih spoštovalcev rajnkega, mi izvoljenci pred glavni oltar Ti ali srebrni jubilej. Proslava Pokopan je v grobu svojih star-svetokrižke cerkve.	j se vrši v veliki dvorani Pair- šev na clevelandskem, pokopali-
Prva, ki je ta korak napravi- fieldske univerze ob škofovi na-jšču Kalvariji.
Rajnki Frank M. Jakšič je bil znana slovenska osebnost v clevelandski slovenski naselbini. Zelo sposoben mož, ki se je iz skromnih razmer povzpel do lepih položajev, s katerih je rad pomagal svojim rojakom. V mladih letih se je močno uveljav-jal pri starem, se pravi, pri prvem clevelansikem slovenskem Pevskem in dramatičnem dru-
ško pridigo') bo poleg domačih duhovnikov za spoved na razpolago še več tujih duhovnikov, tako da bo imel prav vsak žup-Ijan priložnost opraviti velikonočno dolžnost. P. Fortunat pa bo seveda vse dni 40-ume pobožnosti na razpolago tudi za spovedovanje. Dodatno bodi o-menjeno, da obhaja p. Fortunat letos svoj srebrnomašniški jubi-
štvu Triglav, ki je imelo sedež v lej. Med nami po Ameriki in nekdanji Knausovi dvorani. Vi Kanadi je znan zlasti po tem, da zrelih moških letih je delal ob ureja slovenski ameriški verski
strani rajnkega Antona Grdina pri nekdanji North American banki. Sicer se javno ni rad ka-
mesečnik Ave Maria ter da s tem delom opravlja med slovenskimi ljudmi velik verski in ob-
zal; vsakemu pa je vsak čas,'enem tudi narodno-kulturni a-kot rečeno, rad pomagal z do-ipostolat.
brim svetom in tudi drugače.) KAKO JE Z VERSKO SVO-Imel je tudi lepo slovensko BODO V SLOVENI JI? — knjižnico. Slovenski jezik je ze- “AMERICA”, to je naslov odlične ameriške katoliške revije, ka-
lo spoštoval; iz njegovih ust nisi slišal grdih ameriško-sloven-sikih spakedrank. — Bog mu bodi milostljiv! Mi pa ga ohranimo v spoštljivem spominu!
R A Z S T AVA GORŠETOVE GRAFIKE V BARAGOVEM DOMU. — V soboto, 20. t. m., se je pripeljal iz New Yorka v Cleveland mojster France Gorše, da pripravi potrebno za razstavo svoje grafike, ki bo konec tega tedna v Baragovem domu na St. Clairju. Razstavo bo odprl v petek zvečer in bo ostala nato odprta vse do drugega dne, v nedeljo, zvečer ob 9. Vstopnine k razstavi ne bo nobene; dobrodošel pa bo vsak prispevek za poravnavo razstavitvenih stroškov. Mojster bo ves čas razstave rojakom na razpolago za strokovni pogovor; rad pa, bo sprejemal tudi morebitna naročila umetniških del. Vsem rojakom obisk razstave kakor tudi nakup razstavljenih del toplo priporočamo.
“LJUDJE POD BIČEM”, II. DEL. — Po sporočilu iz Buenos Airesa v Argentini z dne 28. preteki, meseca, je 2. del K. Mauserjeve povesti “Ljudje pod bičem” dotiskan in se dokončujejo dela vezave. Upamo,” stoji nadalje v sporočilu, “da bomo mogli kmalu začeti z razpošiljanjem dela, ki ga mnogi že nestrpno pričakujejo.”
MAŠA ZADUŠNICA ZA MSGR. JERNEJA PONIKVARJA. — V nedeljo', 28. t. m., ob 8. dop. bo v vidovski cerkvi sv. maša zadušnica za rajnkega msgr. J. Ponikvarja, čigar 13-letnico smrti se bomo posebej še spominjali danes teden, v torek, 30. t. m. Rajnki msgr. Jernej Ponikvar je bil skoraj 45 let župnik pri Sv. Vidu in si je v tem času pridobil za vidovsko župnijo toliko zaslug, da njegovo ime nikoli ne more biti pozabljeno v njeni zgodovini. Nova župnijska cerkev, novo šolsko poslopje in župnišče in še toliko drugega priča zanj.
Pretekli teden umrli Frank Jakšič je bil velik prijatelj msgr. J. Ponikvarja in mu je veliko pomagal pri zidavi cerkve in tudi drugače.
OBLETNICA SMRTI MATERE MSGR. A. BAZNIKA. — V soboto, 27. t. m., bo ob 8. zjutraj v cerkvi sv. Vida maša zadušnica za rajnko Lucijo Baznik, roj. Žnidaršič, mater vidovskega župnika g. A. B. Baznika. Ta teden bo namreč 21 let, odkar je umrla tukaj v Clevelandu (leta 1944). Janez Baznik, njen mož, odnosno oče msgr. Baznika, je umrl veliko prej, 1. 1925. (V A-ineriiko je prišel leta 1905.) Raj-nica je bila zelo skrbna mati in je vse življenje veliko trpela, da je mogla tako lepo vzgojiti svojo številno družino.
ŠTIRIDESETURNA POBOŽNOST. — Od prihodnjega petka, 26. t.m., pa do nedeljo, 28. t. m., pri Sv. Vidu 40-urna pobožnost. Za to priložnost je župnik msgr. Baznik povabil iz L e m o n t a p. Fcrtunata, da bo imel cerkvene govore in da bo vernikom na razpolago za spoved. Pobožnost se začne s slovesno mašo v petek ob 9. dop., zaključi pa v nedeljo ob pol petih popoldne s cerkveno pobožnostjo, govorom in blagoslovom. — Po večerni maši (ob 7.) v petek (z angle-
tero izdajajo jezuiti. Znana je širom po svetu po globini svo-. jih prispevkov in vsestranski razgledanosti ter po svoji resnosti. V številki od 13. t. m. je tole poročilo o verskih razmerah v naši domovini Sloveniji:	“Toto
Premrovi (biti bi moralo: Jože Premrov, op. por.), editor of the Catholic bi-weekly ‘Družina’ in Nova Gorica, was recently jailed for increasing his paper’s press run from 65,000 to 100,000 at the suggestion of Bishop Josip Pogačnik •— but without government's permission. Editor Premrovi teas released after three days, but the size of the paper has now been reduced by the Communists from 16 to 8 pages.” “PROSIMO, DA Z RAZUMEVANJEM VZAMEJO' NA ZNANJE ...” “Družina”, edini slovenski versiki list, kateri sme 14-dnevno izhajati, in še to samo v omejenem obsegu in nakladi, prinaša v letošnji 1. številki tole obvestilo: “Dosedanje in nove naročnike “DRUŽINE” prosimo, da z razumevanjem vzamejo na znanje sledeče obvestilo: Zaradi pomanjkanja papirja zaenkrat ne moremo dvigniti naklade tako, da bi mogli ustreči vsem naročnikom. Prosimo, da bi “DRUŽINA” s posojanjem obiskala veliko rojakov po naši lepi Sloveniji, ki si želijo duhovne hra-
ne.
Lastnik in izdajatelj “Družine” je danes Apostolska administracija v Novi Gorici. Odgovorni urednik je Stanko Vrtovec, dekan v Dornberku. Uredništvo je v Ljubljani. Tisika jo Tiskarna “Jože Moškrič” v Ljubljani. — Medtem, ko je imela letošnja 1. številka 16 strani, imajo odtlej nadaljnje samo še po 8 strani!
SLOVENSKO NEBO. — v Avstraliji že 14. leto izhaja slovenska revija “Misli”, mesečnik za versko in kulturno življenje Slovencev v Avstraliji. Ureja in upravlja jih malone vsakemu od nas znani p. Bernard Ambrožič, kateremu rojaki v ZDA toliko dolgujemo. “Misli” so dobile, kot se spodobi, tudi za letošnje leto novo lepo obleko — platni' Napravil jim jo je slikar-
ee.
umetnik Angel Renar iz Trsta-Vsebino slike je urednik takole razložil:	“Slovensko zavest
med vse rojake po vseh avstralskih državah!” Dodal bi: in drugod po svetu.
Ne vem, koliko izvodov “Mi' sli” prihaja v ZD in Kanado, rad pa bi, da bi jih kar se da veliko ter da bi jih vsi rojaki radi brali. P. Bernard zna namreč vse tako privlačno napisati in se ustavlja samo pri za nas naj' bolj važnih vprašanjih. Naslovna stran letošnjih platnic pa je takšna-le: Vsa je posejana s sl°' venskimi knežjimi kamni. Iz vsakega žari večja ali manjš0 zvezda. Vse skupaj pa predstavljajo slovensko domovino in njene drobce, raztresene po svetu-Osredje ozvezdja je skupina treh manjših zvezd nad polmesecem, kar naj predstavlja slovenski narodni grob. Vsekakor zelo globoka vsebina! O, da b) bili tudi mi skupaj in po-sebej vsak izmed nas živa mečna^ zvezda z močno' živo versko in narodno zavestjo ter tako živ, močan del skupnega našega narodnega telesa.	J-S-
AMERIŠKA DOMOVINA,

KANADSKA DOMOVINA
Rszne novico i vseli delov delete
tožili isto. Prosimo, če Vam je mogoče zboljšati ta položaj, kanadskim naročnikom bi s tem
Upokojena učiteljica Mary Radioaktivnost ozračja in ra- zelo U:Stregli. če pošta temu ni
Clar
lani nad
Tucker, ki je zadnja leta dioaktivni prah se ]e ^ kriva) morda zastane iist na me-uizdeljevala hrano, obleko in Kanado zmanjšal na eno sestino :ji čudno se mi zdi ker
^eriar med zapuščene, revne Iju-in pletla rokavice za vse policaje v Forest Hill, je zapustila Preko $111,000 premoženja. Od tega
onega v letu 1963.
sem
prejšnja leta list bolj redno in točno prejemal.
Z Ameriško Domovino
sem
Kanadski zdravniki so v letu 1962 povprečno zaslužili
»p	določila P°seben dar 0d te vsote niso odtegnjeni stro- čitam svetovne poetične novice,
JP.OOO polic nar. Josephu T. Ho- 1	1	1	" ~~
r°k za njegovo^ “prijazno varstvo’. V oporoki se je spomnila
tudi 17 drugih policajev in 13 teojih prijateljic v Torontu,
Unt
inn
ški od njihove prakse, kot so iz- dalje novioe iz Slovenije in Ka-datki za pisarno, opremo, instru-zelo zanimivi in poučni s0
monte itd. ^	j članki o zdravju. Rad pa čitam
[tudi Žensko košarico, čeprav ne
Kanadska avtomobilska indu-
kjer je živela. Večino svoje strija bo morala izboljšati pro-
spadam med nežni ženski spol.
ovine je vendar zapustila c°tt Mission.
U Calgaryju v Alberti se te ni največ razgovarjajo in jeze 2aradi omejitve parkanja na Prostih cestah v mestu na tri Posebno hudi so oni, ki so arn zaposleni. Načelnik transportnega oddelka je izjavil, da Se je število potnikov javnih Prometnih sredstev od uvedbe omejitve povečalo dnevno za >o00, kar bo seveda tem prine-f ° nove dohodke. To prihaja v °rist celemu mestu.
•
Union Nationale je imela kcm-^eih tedna v Montrealu dvo-nevno Ikonvencijo, ki ji naj bi "aU novih idej in novega življe-Ja- Stranko je pred 30 leti usta-U,vd pokojni Maurice Duplessis n 2 njeno pomočjo vladal po-tejini Quebec dve desetletji. Po Jegovi smrt je hitro začela pro-jadati. Sedanji vodnik Daniel °hiison bi ji rad vlil novega lvljenja in ji dal nove privlač-nosti za volivce.
❖
^estavrater James P. Chrones ai v Saskatoonu trd boj proti _ radi tel jem nebotičnikov in dru-j1. visokih stavb češ, da uniču-^6J0' lepoto mesta. Dobil je pre-Jsnjo oporo med lastniki do-jo v in napoveduje, da bo svo-Zahtevo uveljavil v mestnem etu, če Podaji
rada smeje!
Končujem zdravi j am!
in vse lepo po-
Jože Hace
Triftra! ulei smrti
delala ne samo za domač, ampak
tudi za ameriški trg.
*
Kanadski izvoz je lani zopet porastel. Dosegel je blizu 8.1 bilijona dolarjev vrednosti.
*
Po dosedanjih geoloških preiskavah ima Kanada 7,000 bilijonov sodov surovega olja in plina še neizrabljenega v svojih tleh. Lani so odkrili skoraj poldrag milijon sodov novih rezerv.
Predsednik pokrajinske vlade Saskatchewana Ross Thatcher je dejal v zakonodaji, da je .	,	,	,.
36,000 Indijancev v tej pokraji-	.
ni deležno podobnega postopka oblasti kot črnci v Selmi v Alabami. Predložil je ustanovitev posebnega oddelka javne uprave, ki naj bi se ukvarjal z vprašanji Indijancev.
Pretekli teden so študentje v Torontu sedeli pred ameriškim konzulatom v znak podpore črncem v Selmi. O njihovem štraj-ku je poročalo časopisje v Pei-pingu na Kitajskem na — prvi strani.
ne pa v v Regini.
državni zako-
k iazprava o pokojninskem za-Jej11 V Partementu je pretekli ta 611 zastela in jo nadaljujejo ^Jteden. Nekateri trdijo, da je Zak^ ^oboJnte, ki ga mislijo u-Za °ndh 26 sedaj zastarel vsaj lae!haj desetletij.
p3fnaciske državne železnice o„v..yidevaj° za tekoče prora-
Jey
let.
čun r^vaj0 za
s ° leto 35 milijonov dolar-
izgube. Ta je bila največja lijo 'k° Je znašala 67.5 mi-Ša °v- Od tedaj se stalno manj-cez 6	Posreči, utegnejo
CeJo riG^aj tet državne železnice riti svoje stroške. Sicer se vat'116 vsrneiri0 Preveč pritože-Hj h državne železnice v Zahod-ernčiji so imele lani kar o-hian-i ^Uijonov dolarjev pri-
Nhljaja.
ia p^tsifaisla im
v
Slovenijo z ladjo od $329.25 V °Ue smeri. — Isto tudi za Vaših sorodnikov.
sarn ^^UOKOVNA potniška plavi a’ zast;oPr3iki vseh važnih in ladijskih družb z togf'T’ph^jsimi uslugami od fo-za potni list do vseh itd teut, najetja avtov, hoteli 2er 7" 2a dobra mesta 1965 re-n. lraJte čimpreje brezobvezno!
avion
q^uRantsks CENE
y '!ari'a—Toronto, Can. $267.60. UtevaS naPravimo prošnjo za vse-pa ’ ^bavimo karto, predvsem čtCUO obvestimo o prihodu. šar,0 ^ sor°dnikov sedaj skraj-
Postopek.
iarv,Pisrna i^ven Toronta odgovar-° lsti dan!
Et	bankovci, trav-
Žtnirr8 CHEQUES, KOVČKI, VI-
vens-JAVNINOTAR-
sICE KNJIGE IN PLOŠČE.
^ORLD TRAVEL SERVICE LTD.
ij, 258 College St.
^°nto 2b	WA 3-4868
dukcijsiki proces, če bo hotela u-spešno tekmovati z ameriško sedaj, ko ni več zavarovana z u-vozno carino. Če bo znala to!
Želel bi pa, da bi tudi za nas moške kaj podobnega skupaj spravili, morda kaki “Moški koš”, v katerega bi vrgli kake
smešnice ali kaj sličnega. S tem vprašanje o pravem času rešiti bi navezali na, list tudi našo, si0.
se bo lahko zelo razširila, ker bo vensjj0 miadino, ki se še vedno
iarmkifcl piep
Timmins, Ont. — Spoštovano uredništvo! Priloženo Vam pošiljam ček za enoletno naročnino. Z listom sem zelo zadovoljen. Vas najlepše pozdravljam!
Milko Božnar
*
Toronto, Ont. — Velespoštovani! Danes Vam pošiljam denarno nakaznico za enoletno naročnino za list. Ameriška - Domovina mi je zelo všeč in jo vsi radi čitamo. Najbolj smoi veseli tistih številk, ki nam prinašajo novice iz naše stare domovine. Pripomniti moram, da list letos še kar dosti redno prejemam.
Uredništvu, upravi in vsem bralcem Ameriške Domovine želim mnogo božjega blagoslova in obenem tudi vesele velikonočne praznike, mnogo pirhov, zdravja in napredka. Vas pozdravlja
Louis Jevnikar
*
Montreal, Que. — Spoštovano uredništvo! Prejela sem Vaše sporočilo. Ker mi naročnina poteče 24. marca, Vam pošiljam ček za nadaljno celoletno naročnino. Zelo: rada prebiram naš slovenski časopis Ameriško Domovino, pa čeprav bom junija dopolnila že 83 let. Do sedaj sem list prejemala še kar redno, seveda tri ali štiri dni pozneje.
Se Vam lepo zahvaljujem in Vas naj lepše pozdravljam!
Marjeta .Smerdelj
III.
Marko je po prvem razburjenju že ubral svojo pot, prosto pot, proti domu. šele med potjo pa se je živo zavedel, da po nocojšnjem dejanju lastni dom zanj ni več svoboden, ni več njegov. Spoznal je, da mu biva-
ni več
varno. Rešil si je življenje, toda zgubil je osebno svobodo. Spoznal je tudi, da pri tej zadevi mora imeti svojo besedo in odločanje prav njegov sosed, s katerim sta bila sprta že par let. Zaradi njega ne bo mogel biti več doma. Poznal je tega soseda, da je že davno zgubil vse pojme o tuji lastnini; vedel je, da po svojih prevratnih nazorih in izjavah simpatizira s komunisti. Ni pa še vedel, da je sosed zapadel njihovim mrežam in bil v celoti vdan njihovi službi kot terenec.
Služba terenca je bila v organizaciji in delovanju komunizma tako važna in odločilna, da bi bili brez nje težko zmagali. Tega so se oni dobro zavedali, zato so skrbno zbirali prav za to delo sposobne ljudi ter jim obljubljali po zmagi vse mogoče po svobodni izbiri, zlasti pri delitvi hiš in posestev. Zato so jim vodniki revolucije dali popolno, neomejeno pravico in oblast nad življenjem, gibanjem in imetjem vseh podložnikov, zlasti še tistih, ki s komunisti niso soglašali. Zelo važni so bili terenski obveščevalci za gibanje in operacije vojaštva. Zaradi njih so domobranci često prišli prepozno, v prazno, mnogokrat tudi izdani. Važno nalogo so opravili ob razpadu 1, 1945, kar nam pove naslednje:
V vasi Breg s svojimi 22 hišami je bilo nad 20 domobrancev, nobenega partizana in edini terene Janko. V maju 1945 se je 14 preživelih iz revolucije na Koroško, a so
njegovem področju zmagali začasno- komunisti in ga nasilno mobilizirali. Prišli so Nemci in razgnali to vojsko v temne gozdove Iške. Tu pa so komunisti čistili nezanesljive. Marko je bil v precej številni .skupini “nevarnih”. Stal je močno zvezan tik pred strojnicami, ki so v Mačkovcu kosile smrt. Pred njim so padali skoro sami domačini in poznane! Še par trenutkov in sam bo med njimi.
V tem brezupnem položaju se mu porodi misel, kako bi se le mogel na nek način ubraniti smrti. V tej sili zbere vse moči, da bi si oprostil na hrbtu zvezane roke. Da bi mogel zvezan ubežati, ni bilo misliti. Z velikim naporom se mu posreči o-prostiti roke in že je bežal od kraja smrti in grozot. Tekli in streljali so za njim; krogle so žvižgale okrog njega, gozdno vejevje in listje je padalo po njem, a on je srečno ušel. Toda kam sedaj ?
Da bi prebival doma ali v bližnji okolici, ni bilo misliti. Nevarno je bilo ne samo zanj, temveč za svojce in vaščane. Taval je kakor na pol blazen, brez jasnega cilja v velikem loku daleč od doma. Bal se je stika z ljudmi, ker nikoli ni vedel, koga bo srečal. Bil je grozno lačen. Končno je po brezupnem tavanju in skrivanju previdno do-
vojno opravo najrazličnejše vrste, vmes pa še z begunci, smo zavili po- cesti na desno, nato šli mimo ali morda skozi Predoslje, potem pa ne vem kako daleč od Predoselj prenočevali v nekem gozdu. Tu, v tem gozdu je zgorela moja kartoteka, s katero sem imel toliko dela, skrbi in sitnosti, da sem jo spravil skupaj. Tam smo zažgali vse, kar smo imeli neptrebnega in takega, kar nismo želeli, da bi prišlo v roke kakemu nepridipravu. Na ušesa so nam prihajali najrazličnejši, pa prav nič dobri glasovi, zato smo bili pripravljeni na vse. Ako bi prišla n. pr. kartoteka v roke partizanom, bi bilo lahko zelo neprijetno za nekatere ljudi na Dobrovi in okolici.
Zjutraj smo jo kar zgodaj pomaknili naprej in prišli šele proti večeru v Križe. Tam smo prenočevali ob cesti v nekem bregu, seveda pod milim nebom. Ob dveh ponoči so nas zbudili češ, da gremo naprej. Seveda smo bili takoj opravljeni in rinili na cesto, ki je bila tako zabita, da nismo mogli nikamor. Do jutra smo se premaknili morda le kakih 100 korakov. Šele tekom dopoldneva se je v toliko premaknilo, da smo prišli nekako sredi popoldneva v Tržič. Tu mi je v prvo padlo v oči, da leži po vseh jarkih ob ce-
spel v rojstno vas in se zatekel sti polno novih čevljev vseh
v sosedov skedenj. Bal se je sam, bali so se sosedovi in domači, kaj bo, če ga opazijo komunisti. Ti so ga namreč že povsod iskali. Poslali so celo polit-komisar-ja, da ga za ceno lastne glave najde živega ali mrtvega. Da izpolni svojo nalogo, se je ta naselil prav na njegovem domačem kozolcu, kjer je čakal in o-prezoval.
Marko je že preje opazil, da mu nekdo krade mrvo s kozolca, zato je kozolec zaklenil. Iz sosedovega skrivališča je opazil, da je znova in znova potrgana ključavnica na vratih. To ga je začelo skrbeti. Neki dan je na skrivaj povabil vaškega fantiča in ga poslal na pregled kozolca rekoč: “Poslušaj, Francelj, zdi se mi, da morajo biti na našem kozolcu sove. Pojdi gori in povsod dobro poglej.” Korajžen dečko urno skoči po lestvi, pa se še bolj naglo vrne ter ves preplašen pove: “Joj, kaj sem gori videl. Ne sove, pač pa človeka, partizana, vsega oboroženega. Brzostrelko je imel, pištolo ob pasu in bombe.” (Bo še.)
J. B-vec
L. Ambrožič, st.:
Ifaks doživlja! doma tanstlsfim revctelje
Toronto, Ont.
vrst velikosti. V Tržiču se je nahajala velika zadružna tovarna čevljev, katero sta spravila v zadružno življenje pokojni msgr. M. škerbec in Janez Majeršič. To tovarno so oropali Nemci in tudi domačini do neke mere in kar ni komu prijalo, je odvrgel proč in se napotil nazaj v tovarno po drugo blago itd. Ženske so hitro pobirale te čevlje po jar-'kih in jih pomerjale otrokom, kakor tudi samim sebi, pa so bili vsi čevlji brez para. Ne vem, zakaj in kako. Videl sem žensko, ki je spravila skupaj 40 čevljev, pa ni bilo niti enega para vmes. Kdo bi mi znal to pojasniti? Moja družina in še par drugih so se potegnili na neko dvorišče in vrt. Žena je staknila nekje nekaj ognja in nam pripravila malo gorkega za pod zob. Bili smo že zares lačni. Pogrnili smo po tleh koce in nanje polegli. Ves čas in celo noč se je slišalo s ceste vpitje, ropotanje in tudi kak strel. Po cesti se je namreč premikalo mnogo tankov, topov, tovornjakov in navadnih avtomobilov, ki so vedno zadevali drug ob drugega. Vmes pa tudi mnogo voz s konjsko vprego. Zato je bilo toliko vpitja in preklinjevanja na cesti.
Kmalu v jutranjih urah so začele prihajati vesti z onstran Ljubelja, da so tam partizani zastražili cesto in ne pustijo nobenega begunca naprej. Streljali so nanje, jih lovili in po gozdnih potih gonili nazaj čez mejo.
(Dalje)
Otroci so se naslanjali na - vozove od zadaj in spali kar stoje.
Konj je imel že tako pretežek
umak- tovor in tako smo večina hodili Ko je prihajalo le več povratni-nilo na Koroško, a so bili vsi P® poleg voza. Le žena je več- kov z onkraj Ljubelja z isto nevrnjeni Titovim krvnikom. Jan-1 krat malo sedla na voz, ker ni vico, se je vzdignil Vuk Rupnik ko, ki je tiste prve dni zmage bila pri dobrem zdravju. Otro-'s svojim bataljonom in priteg-delal za ureditev oblasti, zlasti kom smo pa le redko dovolili za'nilo je še nekaj prostovoljcev z pa za “čiščenje” nasprotnikov kratek čas na voz.	jnjim, pa so jo udarili proti
noč in dan, je dobil seznam vseh teh vrnjenih vaščanov. Naroče-
kot čenčasta ženska izdal iz sebe vse, kar je kdaj za korist nove oblasti storil, se je prosto Spoštovani! j sam izrazil: “Iz Brega ne bo no-Zahvaljujem se Vam za pošilja-jbenega živega več nazaj.” Vse-nje lista in za obvestilo, da mi j kakor pa ga je to dejanje le pe-
Ko smo prišli v Brnikih do Sv. Ani in tam naprej čez Lju-cerkve, je morala biti ura blizu belj, onkraj pa mahnili po parno mu je bilo, naj poroča o na- osmih zjutraj. Bil je Križev te-jtizanih, (ki sc takoj bežali na vse daljni njihovi usedi. Ker je imel|den in ljudje so ravbo prihajali .strani, proč s svojih položajev in poleg dobrih sposobnosti za zvi-jk maši. Oni oddaljeni od ceste!se porazgubili daleč narazen. In tega terenca še to slabost, da je
klo, ker se je v naslednjih letih dostikrat sam od sebe brez vzroka opravičeval: “Jaz nisem ni-
bo' potekla naročnina za list.
Zato Vam jo ipošiljam zopet za eno leto.
Pripomnil bi rad, da zadnjih'komur nič žalega storil šest mesecev list zelo neredno J Takega soseda je imel naš prejemam. Mislil sem, da je te- Marko in zaradi njega ni imel mu kriva torontska pošta. Pa več miru. Skrival se je na raz-sem slučajno govoril z naročni- nih krajih dolge mesece, vse do ki lista iz drugih krajev, ki so razpada Italije. Takrat so na
so prihajali k cesti, se čudili in\takoj je bila cesta zopet prosta spraševali, kaj je to, da se toll-1za prehod.
ko ljudi z vozovi, konji in razno j Ker je bila cesta še kar naprej drugo prtljago vali po cesti. Ti,!popolnoma zasedena, naš koki so stanovali bližje cesti, sojmandant Silvo pa malo prebo-videli že prejšnji dan in slišali,ječ, da bi se uprl Nemcem in celo noč. že niso bili več tako zahteval prostora za naše ljudi,
radovedni.
Mi smo nadaljevali pot proti Šenčurju in dalje proti Kranju. Upali smo, da bomo mogli v Kranju na glavno cesto, kar bi bilo vsekakor bližje do Tržiča. Ko smo videli, da je to nemogoče,. ker je bila popolnoma zabita z nemškim vojaštvom in
za
smo tisti dan še kar obtičali v Tržiču in tudi še čez noč. Čakali smo, da bi se na cesti napravil kak prostor. Pa se to ni hotelo zgoditi. Kar naprej se je valila vsa masa v trdno strnjenih vrstah mimo po cesti. Nikjer ni bilo začetka, nikjer konca.
Moja žena je šla proti poldne-
vu v neko hišo, da bi skuhala kosila za družino. Imeli smo s seboj meso prašička, ki sem ga ob odhodu zaklal. Dovolili so ji, da to lahko stori. Videla je pa, da je .na štedilniku več velikih loncev kuhanih jedi, a bile so v hi ši le tri ženske. Vsa hiša je kazala, da je to le navadna stanovanjska hiša, ne pa kaka kmetija, ali drugače kaj večjega. Zato se je temu čudila. Le za kam imajo pripravljeno toliko kuhanega? Ker so se ženske držale le bolj rezervirane napram ženi, se ni upala vprašati.
Ko je skuhala in zapustila hišo, jo je ustavila neka ženica in jo vprašala, če je v tej hiši kuhala. Žena je to potrdila. Ona ženica ji je pa dejala, da tam kuhajo za partizane, ki so zadaj v gozdu v zasedah. Čakajo tam, da bodo: odšli Nemci, (kar se bo predvidoma zgodilo v sredi popoldneva, potem vas bodo pa napadli tukaj in vse polovili, prtljago pa zaplenili. Dejala je, če vam je ie mogoče, pojdite hitro naprej, da ne bo prepozno.
Ko mi je žena to povedala, sem takoj poiskal komandanta in mu povedal, kaj sem zvedel ter zahteval, naj takoj skliče domobrance v zbor in zahteva od Nemcev, da nam dajo prostora, da odidemo naprej. Res je to storil takoj, a precej časa je trajalo, predno je uspel, da sme se začeli pomikati naprej. Ko smo šli po klancu mimo Majeršičeve hiše, sem se mimogrede oglasil in pozdravil njegovo družino. Ona je sedela vsa hroma na stolu in trije nedorasli otroci so bili poleg nje. Sam gospodar Majeršič in starejša hčerka sta z nami vred bežala. Majeršič je bil pred vojno župan v Tržiču, pred našim odhodom pa komisar na Dobrovi. Vsi so se mi smilili. Ona dva, ki sta odhajala, in oni, ki so ostali zapuščeni doma.
Ko smo prišli vrh klanca nad Tržičem, je pa začelo pokati spodaj v Tržiču in nižje proti Križam. Dobro uro za tistim, morda dve, ko smo mu zapustili Tržič, so že partizani napadli. Napadeni so bili največ begunci iz Gorenjske, ker so se šele potem, ko so videli, da vse beži pred komunizmom, začeli tudi sami odpravljati. Nekateri izmed njih so bili zelo nesrečni. Pozneje, ko smo obstali v dolini pod Sv. Ano', so prijokale nekatere ženske in pripovedovale, kako strašno je bilo. Več je bilo mrtvih, moške so lovili, vozove, konje in vso prtljago so zaplenili in vse obrnili nazaj. Le nekaj žensk in večjih ptrok je pobegnilo za nami.
Ob cesti je bilo par večjih poslopij in tu smo se ustavili za čez noč. Ob cesti pred prvo hišo je bil travnik, nato pa gozd. Na tem travniku so celo noč klečali ljudje in glasno molili. Pa ne eden ali par, na stotine jih je bilo, ki so prav prisrčno molili in na ves glas klicali pomoči od zgoraj. Naši otroci so pospali ob hiši. Ni bilo drugje prostora. Ponoči je pa začelo deževati, pa je ravno nanje teklo od strehe. Vsi so bili že premočeni, pa se nihče ni prebudil. Drugi dan jih je posušilo sonce. Pokalo je pa vso noč na vseh straneh. Najbolj se je pa slišalo od Sv. Ane doli, kjer so Nemci razstreljevali svoje zaloge tekočega goriva, municijp, bombe, zažigali tanke, požigali barake, kjer so bili nastanjeni, — baje največ francoski ujetniki —, stanovanja inženirjev, oficirjev, straže in uničevali vse, (kar se je uničiti dalo, predno so odšli. Tam gori so imeli Nemci velike zaloge najrazličnejšega materi-jala, kar so rabili za izkop prodora pod Ljubeljem. Tam so imeli nastanjene stotine in stotine delavcev, ujetnikov in drugih osumljencev ter raznih strokovnjakov, ki so jih iz vse Evrope privlekli. Ti sc jim pri zelo slabi oskrbi in brani morali trdo delati po izmenjavi noč in dan. Mnogo jih je tam pomrlo radi bolezni in izčrpanosti. Predor je bil tisti čas že odprt za vojaške namene. Bilo je pa še vse v blatu in na več mestih je curljala
voda od stropa, (kakor tudi od strani. Tako so bila pripravljena tla le bolj za tankovske verige. Za druga vozila je bil prehod zelo oviran radi blata in sploh radi mehkih tal.
(Dalje sledi)
Sladkor naj reši Kubo in Castra!
HAVANA, Kuba. — Na Kubi je znašal dolga leta letni pridelek sladkorja 5-6 milijonov ton, le zadnjih par let je padel na 3-4 milijone ton. Letos kaže zopet zelo dobro, bo znašal nad 5 milijonov ton, ako bo Castro mogel pravočasno pospraviti ves sladkorni trs. To je veliko vprašanje, kajti sezonskih delavcev manjka, dobrovoljcev pa ni na pretek. Zato misli Castrov režim na neke vrste “mobilizacijo navdušenja”. Moral bo pa hiteti, da ne zamudi sezone.
Na drugi strani mu obilni pridelek ne bo dal toliko haska, kot bi mu ga dal pretekla leta. Svetovna cena nerafiniranega sladkorja je namreč zopet zdrknila na 2.2 centa za funt. Castrova sreča je, da je še pred leti prodal nekaj sladkorja po zelo u-godnih cenah na Rusko; To mu bo olajšalo njegov gospodarski položaj.
------□------
Združene države bodo imele leta 1970 preko 200 milijonov prebivalcev.
CLEVELAND, O.
Moški dobijo delo
Mizarje iščejo
Snega ali dva izkušena mizarja išče Dallas Manufacturing Inc. na 1115 E. 152 St. tel. 681-7022.	(6i)
Help Wanted Male
Gensra! Factory Helpers
for galvanizing plant. Apply in person
3753 E. S3 St.
(59)
"wnnke dobijo delo
Gospodinja
Iščemo gospodinjo; samo odrasli. Shaker Heights. Svojo sobo v privatnem domu. Dobra plača. Kličite WY 1-4999.	(60)
Čistilko iščemo Pospravljanje i n snaženje hiše enkrat na teden. Milan Jager, 31319 Lake Shore Blvd. Willowick, Ohio, telefon 944-6755.	(60)
MALI OGLASI ’
V najem
Oddamo 4 sobe, spodaj, gorkota z pečjo, na 1169 E. 60 St. Kličite HE 1-3489. ________________—(59)
V najem—E. 58 St. —
4 sobe in kopalnico se odd.", v zidanem poslopju. $45. Kličite 881-7138.	(62)
Mizarstvo
Popravila hiš—prenovitev stanovanj i n vsakovrstno barvanje. Proračun brezplačen. Vsa dela zavarovana.
DOMINIK JANEZ 15£25 School Ave.
Podnevi 541-7988 zv, po 6. uri 541-1553.
v
ZULICH
INSURANCE
AGENCY
18115 Neff Rd. - IV 1-4221 Cleveland 19, Ohio

AMERIŠKA DOMOVINA,

PATRICK A. SHEEHAN:
H
NODLAG
Mater je njegova predrznost preveč ustrašila, da bi mogla ugovarjati. Le zdihovala in tarnala je ob ognjišču: “Moj Bog, moj Bog! Znorel je in nosi kugo v hišo! O Red, Red, kaj je s teboj?”
“Mati,” je zašepetal zamolklo in sklonil svoj obraz k njenemu, “če Nodlag umrje, vam tega nikdar ne Odpustim, niti v življenju, niti v smrti.” “Nodlag, Bog se nas usmili! Ali se ti je res zmedlo, fant? Nodlag! Kaka Nodlag?”
Toda Redmond je spoznal, da ne kaže tratiti časa z izpraševanjem in odgovarjanjem. Naglo je pristavil malo skodelico mleka k ognju ter vzel iz omare steklenico z žganjem. Pri tem je hitro, naskrivaj pogledal ubogo deklico. Ležala je kakor mrtva. Ogrinjalka ji je bila zdrknila na stran in sedaj je razločno videl njene poteze. Toda — kaka strašna izprememba! Lica so ji bila globoko vpadla in vrat tenak ter sesušen. Krog ustnic se je vila modra črta. Lepo je ostalo samo čelo, dasi so ji senca bila upadla, in množica kostanjevih las, ki ga je obkrožala. Mladi kovač je nalil malo žganja v svojo črno dlan in začel s prsti nežno drgniti posinele ustnice. Ko je to nekolikokrat ponovil, je ponehal, odšel k mleku ter vtaknil svoj sajasti prst v skodelico, da se prepriča, ali se je že segrelo. Malo kesneje je z veseljem opazil, da marmornati obraz nalahko oživlja. Tedaj je vzel skodelico z mlekom in dejal jokajoči, bedni materi:
“Mati, molčite za božjo voljo! Sedaj ni časa za zdihova-nje. Rajši malo privzdignite NodJagi glavo, da ji poizkusim-vliti kapljico mleka v usta!”
CHICAGO, ILL.
BUSINESS OPPORTUNITY
TAVERN — Good location Illness forces sele. Reasonable. Call PL, 2-9552.
(57)
FARMS — REAL ESTATE
Have Highly Productive Farm in DeKalb County of 209 acres, two homes. Near town. Available for spring.
BRILL’S REALTY 312-669-5027 or FL 8-3491.
(60)
Mati je malo boječe, toda z mnogimi irskimi ljubečimi vzkliki privzdignila ubogemu dekletu glavo in Redmond se je trudil spraviti ji malo mleka skozi ustnice. Nekaj časa je bil njegov trud brezuspešen in zdelo se mu je, da življenje vztrepetava pod velikimi perutnicami smrti, kakor vztrepetava lučka s plavim, slabotnim plamenom v močnem vetru. Slednjič pa je srknila žličko mleka, nato drugo in potem še eno, dokler ni počasi odprla oči in najprej pogledala mlademu kovaču v obraz. Resno ga je zrla nekaj trenutkov in nato zašepetala “Red!” ter se trudna, toda krepkejša naslonila na blazine. Dasi je Redu Kaseyu bilo, kakor bi se mu odprle duri paradiža, je vendar šel vun in zajokal kot otrok.
Vso noč sta bedela mati in sin pri ubogi, sestradani deklici, dokler ni proti jutru zaspala s trdnim spanjem, tako mirno in pravilno dihajoč, da je gospa Kasey, ki se je sedaj že popolnoma otresla strahu, Redmondu ukazala, naj gre spat.
“Sedaj jo le meni prepusti,” je dejala dobra mati. “Le meni jo prepusti! če mi je Bog vrnil njo, ki sem si jo pred tremi leti želela za hčer, bo gotovo še vedno našla mater v meni.”
In Redmond je poljubil mater in rekel:
“Mati, vedno ste mi bili dobri, jaz pa vam nikoli tako kot bi moral biti.”
Minilo je nekaj dni; močna narava tega gorskega dekleta, ki ga je trda vzgoja okrepila in osvežila, se ni dala premagati in Nodlag je zopet mogla hoditi in se tuintam pritekniti kakega majhnega dela. čim bolj je okrevala, tem lepša je bila; toda njena lepota je bila sedaj bolj duhovna, ka-
CHICAGO, ILL.
kor bi bilo gorje in lakota zabrisala vse trše poteze in pustila na obrazu le prosevajočo in skoro nadzemeljsko ljubkost, da se je Redmond ni upal pogledati. Med njima je zavladala neka plašnost, tako da se je Redmond bal ostati z njo za trenutek sam, in zdelo se je, da občuje tudi Nodlag raj-ša z materjo kakor s sinom. Nekega dne pa, malo tednov potem, ko jo je Previdnost rešila, si je Nodlag ogrnila svojo črno ogrinjalko — Redmond je bil zdoma po opravkih — poljubila staro ženo, ki ni zapazila, kako pomenljivo je to storila, in zapustila skromno kočo ter odšla zopet po svetu.
Ko je Red Kasey prišel domov, je skoro okamenel. Sedaj so ga že vdrugič nade preva-rile. V svojem razburjenju je pripisoval Nodlagin beg vsem mogočim vzrokom, samo ne pravemu. Jezil se je na mater, jezil na Nodlago, jezil na samega sebe, ker ni porabil tako krasne priložnosti. Tedaj je začel premišljevati, kaj bi se sedaj dalo storiti. Vprašal je mater, po kateri poti je odšla Nodlag. Sklenil je oditi za dekletom in jo nazaj pripeljati ali izgubiti za vedno. Stara žena ni vedela povedati, kam se je Nodlag napotila; mislila je, da je odšla samo k studencu. Red je naenkrat odložil svoj usnjati, tuintam prežgani predpasnik, pokril svoje sajaste, rdeče lase z grobo kapo in odhitel. Urno je stopal v
CHICAGO, ILL.
REAL ESTATE FOR SALE
GOOD INCOME — 3 flat and English basement, yellow brick, 3700 W. 2300 N. — Asking $37,000. — Call owner VI 8-6401.	(58)
NILES — BY OWNER. 3 Bdrm. corner ranch. Brzivy. and attd. gar. Full basement. Air cond. Near schls. and transp. $34,800. — YO 7-7420.
(57)
ELMHURST — BY OWNER — At-trac. bi-level on Cul-de-sac. Conv. to everything. 24x13’ liv. rm. w/ Lannor, stone firepl. 15x11’ kit. w/ built ins. 3 bdrms., 1 Vi baths. Cptg. thruout. 13x27 pan. fam. rm., att. brk. 1% gar. Ldscpd. $29,500. — TE 4-3951.	(57)
hrib, in skočivši preko hudournika, se vzpel na strm grič ‘odkoder se je videlo po cesti več milj daleč. Toda dekliške Nodlagine postave ni zagledal. Pobit se je vrnil in šel po cesti proti zahodu, s pobešeno glavo in brez nade v duši. Prišel je že do polovice mostu, kjer je stari Edmond Connors tisti zasneženi večer nagovoril Nodlagino mater ,ko je Nodlag bila še otrok, in kjer je bedna mati premišljevala, ali ne bo njen otrok srečnejši mrtev v potoku kot v strašnem življenju, ki mračno grozi pred njim. Zapazil je neka,> temnega in takoj nato videl, da dekle sedi na zidani ograji mostu. Bila je bleda in prestrašena, kakor bi bila zakrivila kak zločin, in to je razorožilo jezo mladega kovača. Približal se je in sedel na ograjo zraven nje. Ona je vsa trepetala.
“Nisem mogla ostati, Reddy,” je rekla. “Res nisem mogla. Ne bilo bi prav.”
“Ali sva ti jaz ali moja mati kaj hudega storila?”
“Na’a,” je zajokala Nodlag. “Bog mi je priča, kako sem vama hvaležna. Danes bi že bila v mrzlem grobu, ko bi ne bilo tebe, Redmond Kasey, in tvoje dobre matere. In kako bi to pozabila?”
‘Totem se ti je nekaj čudnega vteplo v glavo. Kakor bi se tisto, kar si pojedla, in Bog ve, da je bilo malo materi ali meni!”
“Saj ne mislim tega,” je ihtela. “Vem, da si mi vedno privoščil. Toda ostati nisem mogla in bi,.sedaj bila že daleč. če bi ne bila opešala.”
“Kaj se ne moreš v imenu božjem vrniti tja, kjer te sprejmejo iz vsega srca?” je dejal Red, ki ni nikakor mogel razumeti njenega nežnega čuvstvovanja. “In če misliš, da si nam v nadlego, ti bomo že
dali dela, da zaslužiš, kar poješ.”
“Ah, ne, ne, ne!” je plakala Nodlag. “Nikakor ne morem nazaj, Redmond Kasey. Dalje pojdem in morda me vzame kak najemnik tod okrog v službo. Sedaj je malo rok za delo, Bog se nas usmili!”
“Prav, kakor hočeš,” je rekel Red ter vstal in se ozrl na bledi obraz dekletov. ‘Ampak preden se ločiva, Nodlag, bi želel, da mi še nekaj poveš.”
Nodlag ga je pogledala.
“Ali ti je Donal Connors tisti dan, ko so umorili njegovega očeta, povedal, kar sem mu naročil?”
“Povedal mi je,” je rekla Nodlag in rdečica ji je oblila obraz.
“In kaj si ti odgovorila?” je dejal mladi kovač in opazoval njen obraz, kakor bi od njene besede bilo odvisno življenje in smrt. Ona je molčala.
“Ali si rekla da?” je vprašal.
“Saj veš, da sem, Redmond Kasey; zakaj me mučiš?”
“Ti mene mučiš, če bi te sedaj enako vprašal, ali bi mi enako odgovorila?”
“Kako bi to storila, ko je sedaj vse popolnoma drugače.”
“Kako drugače?” je vprašal Red.
“Do one strašne noči nisem vedela vsega. Sedaj vem vse. Kako bi jaz mogla biti žena poštenega moža?”
“To je odvisno od moža samega,” je rekel veselo Redmond, ki je sedaj čutil trdna tla pod nogami.
“Kdor bi mene vzel, bi si nakopal le skrbi in sramoto; vsakdo bi kazal s prstom za njim; na semnju in na prošče-nju bi mu to očitali; nihče bi ne hotel z njim občevati; povsod—” tu je nenadoma prenehala obtoževati šamo sebe.
r
7® - Lil - 70
nudi KSKJ ljubeznivo bratsko iiomoč svojim članom in članicam, vdovam in sirotam, v slučaju bolezni, nesreče ali smrti.
AMERIŠKA
KATOLIŠKA



SLOVENSKA
JEDNOTA
Najstarejša slovenska podporna organizacija v Ameriki.
Premoženje! $15,100,000.00 Število certifikatov: 47,500
Če hočeš dobro sebi in svojim dragim, zavaruj se pri najboljši, pošteni in nadsolventni podporni organizaciji —
AMERIŠKI SLOVENSKI KATOLIŠKI JEDNOTI
kjer se lahko zavaruješ za smrtnino, razne poškodbe, operacije, proti bolezni in onemoglosti.
K.S.K.J. sprejema pod svoje okrilje moške in ženske od i0. do 60. leta; otroke pa takoj po rojstvu in do 16. leta.
K.S.K.J. izdaja najmodernejše vrste certifikate za odrasle in mladino od 5500.00 do $15,000.00.
K.S.K.J. nudi zavarovalnino za onemoglost, poškodbo in operacijo do vsote $400.00 za članstvo mladinskega in odraslega oddelka.
Ako še nisi član ali članica te mogočne bratske katoliške podporne organizacije, potrudi se in pristopi takoj — bolje danes kot jutri!
STARŠI, VPIŠITE SVOJE OTROKE V KSKJ!
Za pojasnila o zavarovalnini vprašajte tajnike ali tajnice krajevnih društev KSKJ ali pa pišite na:
GLAVNI URAD K.S.K.J.
351-353 No, Chicago St.	Joliet, Illinois
//
MALE HELP
SCREW MACHINE OPERATORS
B & S Operator for 2nd Shift. Must be fully qualified to setup and operate. Liberal company benefits. All qualified applicants will receive consideration.
A. B. DICK CO.
5700 W. Touhy Ave.
Chicago, 111. 60648 RO 3-1900, Ext. 309
(58)
	
	MALE HELP
FL00I HOLDERS
EXPERIENCED
Wanted by established firm in Fort Worth, Texas. These are steady jobs at good wages. Mild climate offering family men a good way of life. Liberal fringe benefits, including paid vacations, hospitalization, life insurance, etc.
Write, giving past experience etc., or apply in person to personnel.
TEXDS STEEL SOMPAHV
P. O. BOX 28938
Fort Worth, Texas	Zip Code 76128
_____________________________________________(58)
ENGINEERS
Due to an extensive expansion program the Chicago plant of Campbell Soup Company is in. immediate need of Standards Engineers. Specifica tions follow:
•	Young men under 35 .
•	Degree in Industrial, Mechanical or Chemical Engineering a must.
•	Fresh graduate or up to five years experience in basic industrial engineering activities.
Work involves time and motion study, job evaluation, work sampling cost reduction, methods improvements and applications of incentives systems. Excellent company benefits including a stock saving plan. Salary open. — We Will Interview Locally. — If Interested Send Your Resume to V. Gavigan,.
CAMPBELL SOUP CO.
2550 W. 35th St., Dept. A. D., Chicago, 111., 60632.
An Equal Opportunity Employer	(57)
HOUSEHOLD HELP
GENERAL HOUSEWORK — IRONING. — Assist with cooking. Live in. Own room. Age 30-45. Small new house (air-condition). 3 adults. Salary open. Permanent. Rec. Refs. Highland Park. Call ID 3-1346. (58)
e§«3 mm$ express oniipeiiiiii
Po dogovoru s podjetjem “JUGQEXPORT” v Beogradu sedaj lahko naročimo za vas TELEVIZORJE ($125 ali več), HLADILNIKE ($108 ali več), RADIO-APARATE, ŠTEDILNIKE, ŠIVALNE STROJE, PRALNE STROJE, MOTOCIKLE, SKUTERJE, CEMENT in drugi gradbeni material, — vse, kar hi radi POKLONILI vašim sorodnikom in prijateljem v Jugoslaviji. BREZ CARINE, vse prvovrstni jugoslovanski izdelki, cena povečini Iranko železniška postaja prejemnika v Jugoslaviji, plačilo v U. S. dolarjih, preko
cosmos raeas express corporation
45 West 45th Street	NEW YORK, N. Y. 10036
Tel.: Cl 5-7711
HITRA, ZANESLJIVA POSTREŽBA
BUSINESS OPPORTUNITY
FOR IMMEDIATE SALE BY OWNER. — TAVERN — Est. over 20 yrs. Air Cond. Newly remod. — $30,000 inc. stock. Call mornings, 383-0554.	(58)
MALE HELP
CABINET MAKER Formica experience.
Phone 869-5314. 1306 Sherman.
I
Evanston, 111.
(57)
Lath® Operators
With tracer experience for mold work on 48 inches lathe.
New modern shop.
Cverthe
Excellent benefits.
Steady work.
Apply to:
Frank Femali
A-1 TSSL 06RP.
1425 W. Armitage Melrose Park, Illinois
Mullally Funeral Home
ZRAČEVALNl SISTEM	AMBULANČNA POŠLEGA
POGREBI VSAKIH CEN 365 East 156th Street
KEnmore 1-9411
Na vrtu spet posedam, tam, kjer sedela sva nekdaj, ko srečen, sem ob Tvoji strani, zamikal se v pomladni raj.
Zdaj spet žari pomladno cvetje, kot nekdaj sonce se smehlja, kot nekdaj ptičice žgolijo pod svodom sinjega neba.
O, da bi mogel moč skovati, ki bi prinesla mi nazaj obličja Tvojega milino in blagodejni Tvoj smehljaj.
F Mag spomin
TRETJE OBLETNICE SMRTI NAŠE LJUBLJENE SOPROGE IN MATERE
Louise
Cinkole
ki je umrla 23. marca 1962.
Krog naju zemlja je dehtela, v grmovju ptičji zbor je pel, nad rama češnja je cvetela, v veselje svet se je odel.
A srce moje zdaj pogreša mehkobo Tvojih besedi, pogreša moč ljubezni Tvoje, pogreša topli žar oči.
življenja najsvetlejša zvezda, po Tebi hrepenim solzeč.
Saj vem: zaman je hrepenenje, ne prideš nikdar, nikdar več!
Žalujoči:
Počivaj v miru, blaga žena, preljuba mati, v grobu tam, v spominu trajnem boš ostala, nepozabna, draga nam!
JOSEPH — soprog JOSEPH in FRANK — sirova IRENE — hčer OSTALO SORODSTVO
Cleveland, Ohio, 23. marca 1965,
ČASI SE SPREMINJAJO — Del kabareta Moulin Rouge v Toulouse v Franciji, ki je postal slaven po delih slikarja Toulouse-Lautrec, je bil spremenjen v kinogledališče. Slika kaže Moulin Rouge še v stari obliki.