PRIMORSKI DNEVNIK
Poštnina plačana v gotovini r* „ /n l• Abb. postale I gruppo	LCD3 OU lir
GENERALNA VAJA ZA POZNEJŠI POLET NA LUNO
Leto XXV. St. 52 (7246)
TRST, torek, 4. marca 1969
Vesoljska ladja «Apollo 9» s tremi vesoljci se bo na poizkusnem poletu približala Luni
Vse poizkuse bodo izvedli, kakor da bi res pristali na Luni - Ladja bo ostala v vesolju skoraj deset dni-Do sedaj poteka vse v popolnem redu
CAPE KENNEDY, 3. — Danes ob 17. uri po srednjeevropskem so v Cape Kennedyju izstrelili ladjo «Apollo 9», ki je ob 17. Ur' in 11. minut začela krožiti okoli Zemlje. V vesoljski ladji so ve-•oljci James McDivitt, David Scott in Russell Schvveickart, ki bodo stožili okoli Zemlje skupno devet dni 22 ur in 40 minut.
Ladjo so izstrelili z raketo «Sa-Urn 5». V višini 61 km so se pri-l8ali motorji druge stopnje rakete,
J’ So v šestih minutah in 11 se-Jundah pognali vesoljsko ladjo 189 visoko. Motorji tretje stopnje ?° se prižgali 8 minut in 57 se-,nd po odhodu ter so delovali 1 ["'"uto in 52 sekund in postavili a4jo «Apollo 9» na tir okoli Zem-I* v višini nad 200 kilometrov.
Vrw° • Približno dveh urah razno-fstnih poizkusov so trije vesoljci *9- ufi 43 minut s posebnimi .petami ločili kabino od tretje topnje nosilne rakete. Kabina se e Postavila pred tretjo stopnjo, se
bini sedežev in vesoljca jo bosta morala voditi stoje. Kabino so označili s črkami LEM; ima dva motorja. Prvega bodo uporabili za zaviranje, ko se bo kabina spuščala proti Luni, drugega pa bodo uporabili, ko bo kabina zapustila Luno in se zopet združila z ostalim
zavrtela okoli svoje osi in je čez nekaj časa letela v razdalji 15 me- 2°. J,‘ se	,™ruz],“) z osianm
trov nreri treti n Storm,in Oh 50 m ‘delom vesoljske ladje, ki bo kroži.3
okoli Lune. LEM bo pristala navpično na štirih velikih nogah. Spod. nji del bo služil kot podlaga za
trov pred tretjo stopnjo. Ob 20.02 se je kabina «Apollo 9» združila s kabino, namenjeno na Luno, ki je bila do tedaj še pritrjena k zadnji stopnji nosilne rakete.
Med to operacijo je kabino vodil vesoljec Sdhweickart. V tej fazi je kabina letela s hitrostjo osemsto metrov na uro več kakor tretja stopnja rakete.
Kabina, namenjena na Luno, je visoka 7 metrov in ima več kot 6 metrov premera. V njeni notranjosti bosta morala dva vesoljca živeti 24 ur med razskovanjem Lune. Da so prihranili na teži, ni v ka-
,,>|ll|||l|,,t|||||||||||,|,||||||||,||||||,|||||||,|,,||,|,,|,|||1|,,,|u|||||a|||||||||||||1||||||)||1||||||i||||,1,1|||||||,|||||
Zjasnila ministra za notranje zadeve
\ senatu razprava o bombnem napadu
Nicija je rektorju «vrnila» izpraznjeno rimsko univerzo
Rim, 3.
h,—.., o. — V senatu je danes jpočal notranji minister Restivo jL Preiskavi v zvezi z dinamitmim ."Padom na sedež senata, do ka-i/€Sa je prišlo v petek ponoči, .^bister je dejal, da so tehniki arterijskega oddelka ugotovili, da j. “sl Peklenski stroj izdelan iz 1 eksploziva, ki ga uporabljajo * mine in narejen iz papirnatega J Plastičnega ovoja. Glede pre-«ave ni povedal nobenih podrob-vtsti in se je samo omejil, da se Nadaljevala, da se krivce izroči ha jV1ci. Obsodil je kakršno koli ija ■ ' saj je v 'nasprotju z že-
bP ljudstva.
V
sjjf —.. _______
“racini podčrtal, da minister ni
.J. razpravo so posegli predstav-*»u« vseh skupin in je komunist
^»enii.
v kakšno smer gre prev
v**va, saj je znano, da obstajata „ Raliji dva teroristična centra: h« jstični na Južnem Tirolskem in da *ašistični v središču države in s? Policijske oblasti pogosto farji6 ((tolerirajo«, če jih že areti-pa je kazen vedno zelo mila
« ba
t^lalist Pieraccini je dejal, da je rtjba zdrobiti spiralo nasilja, m J: so temelj vsake demokratične
j. .. temelj vsaae putike: reforme in svoboda, zato k treba spoštovati svobodo, saj 62 nje niso možne reforme. ž Ri
z množično policijsko mob
li;
se še poleglo razourjanje v », -. z mno _“"'" rjcijo, s katero so v soboto za
Smi, J ' s aateiu au v
Si,*1 rimsko univerzo, odnosno so tr«7ent.ie v tej zvezi že sami zapustili univerzitetna poslopja J^f-hes si je namestnik javnega dr. Pianura v spremstvu meljskih funkcionarjev ogledal u-ii^zo. da ugotovi ((zločine«, ki so jJ* zagrešili študentje med zased-12.30 se je sestal z rektor-tv11 D’Avackom, kateremu je urad-toi. P°hovno «vrnil» univerzo. Rek-ti,. ie obžaloval, v kakšnem sta-tfj: so študentje zapustili poslopja C veliko škodo, ki so jo prizade-fle?1 Napovedal je, da bo še ta teti' Preklical zaporo univerze. Pri-(:e,bčii bo tudi dekanom, da sklici0 fakultetne svete, tako da se 'tpit' '&tik° v rednem roku -pričeli
vfe vedno je zasedeno poslopje It«,1- Cesare De Lollls, kjer se se-šihlrt, predstavniki ((študentskega v^cbja« in kjer so tudi sestanki b osnovnih odborov. Dopoldne Javkalo nekaj dijakov srednjih tlv vendar stavka ni zajela vseh Slbn -h zavodov, ker ((študentsko bo^bje« pripravlja druge oblike tes,“6 in med drugim splošni prodi«01 dan v Rimu ter splošni vse-Ho , bi protestni dan, ki se ga bo-Utleležili vsi študenti v Italiji.
1^‘bdikalne organizacije CGIL, C lij* m UIL so odločno zavrnile sta-Dtlj . Confindustrije, da bi sama ^ e'a 2 reformo mezdnega siste-šoj« Sindikati pravijo, da se s tem st^vlja v nevarnost celotni si-tto?. odnosov med delavci in delo-teSho1 in da bodo posledice zelo ■ v koL'kor bi združenje in-»lt|LrlJCev vztrajalo na enostran-odločitvah.
je žrtev udara postal načelnik sirske obveščevalne službe polkovnik Abdel Kerin Džundi, ki je bil baje, eden glavnih nasprotnikov ministra za obrambo generala Asada, ki je prevzel oblast v Siriji.
Polkonvik Džundi je namreč skušal zbrati okoli vlade ki ji je predsedoval Atasi, nekatere enote vojske in je v ta namen odšel v Ka-tano, kjer je nameščena 70. oklepna brigada. Toda ni mu uspelo prepričati tamkajšnjega poveljnika in drugih častnikov, da bi se postavili proti ministru za oorambo in proti načelniku glavnega štaba. Ko se je Džundi vrnil v Damask, je ugotovil, da ga ne podpirajo niti tisti, katerim je hotel pomagati. Nihče ni namreč hotel prelivanja krvi. Iz razočaranja je Džundi napravil samomor. Njegovo smrt pa so obžalovali vsi sirski voditelji. Njegov včerajšnji pogreb je ustvaril nekakšno premirje med nasprotujočimi si strujami. Zvečer so se nadaljevala posvetovanja, da bi mirno rešili krizo
General Asad bo baje v kratkem sklical izreden kongres stranke; Baas; verjetno bo. 5. tega meseca v Bejrutu. Na kongresu bodo skušali urediti spor med predsednikom republike Atasi jem in njegovo skupino ter generalom Asadom in njegovimi prijatelji. Verjetno bodo izvolili novo vodstvo.
izstrelitev in bo ostal na Luni, ko bo poseben motor s potisno silo 1600 kilogramov pognal kabino s površine Lune proti ostalemu delu vesoljske ladje.
Sedanji polet ladje «Apollo 9» pa bo služil le za preizkušanje dveh motorjev, ki bosta delovala, kakor da bi res pristali na Luni. Kabina namenjena na Luno se bo ločila od matične vesoljske ladjo, na kateri bo ostal samo en pilot, in se bo z dvema vesoljcema oddaljila, kakor da bi morala res pristati na Luni. Pozneje bodo preizkusili »odlet«, nakar se bo kabina združila z matično kabino. Oba dela LEM bodo nato pustili na tiru okoli Zemlje in bosta pozneje zgorela, ko se bosta vrnila v zemeljsko atmosfero
Ker bo LEM delovala v praznem prostoru, se pri njeni graditvi niso ozirali na aerodinamična pravila. Zaradi tega je podobna veliki žu želki. Vesoljci so ji dali ime ((stenica«. Sedanji polet bo praktično generalna vaja za poznejši prvi polet na Luno.
Med številnimi poizkusi bo tudi vesoljski sprehod, ki ga bo napravil Russell Schweickart četrti dan letenja v vesolju. Zapustil bo kabino, namenjeno na Luno in se preselil v drugo kabino ter se nato vrnil. Vesoljec bo poizkusil tudi nov kombinezon v vesolju, kakršnega bodo uporabljali vesoljci, ko bodo stopili na Luno. Ima namreč posebno prevleko, ki naj vesoljce varuje pred sončno toploto in pred udarci malih meteoritov. Schweic-kart bo med vesoljskim sprehodom povezan z ladjo s posebnim kablom.
Poseben nahrbtnik mu bo dobavljal kisik in električno energijo. Na ta način bo lahko ostal štiri ure zunaj kabine in bo povezan z o-stalimi vesoljci po radiu. Med sprehodom bo preizkušal poseben televizijski aparat, ki ga bodo pozneje uporabili na Luni.
V zadnjih dneh poleta pa bodo fotografirali nekatera področja ZDA, Mehike in Brazilije.
Kongres naprednih strank v Alžiru
AL2IR, 3. — Danes se je v vladni palači pričela konferenca na prednih strank področja Sredozem skega morja, na kateri prisostvuje jo PLN (Alžir), KPI, PSIUP (Ita lija), Arabska socialistična zveza (Egipt) in Baath (Sirija). Načelnik alžirske delegacije Kaid Ahmed je ugotovil, da gre za sestanek, do katerega je prišlo na osnovi prve konference, ki je bila v Rimu in izrazil željo, da bi se nadaljnjih zasedanj udeležile vse stranke tega
področja. Opozoril je na zapleten položaj in na nujnost borbe proti vsem zatiralcem.
Poizkusni polet letala «Concorde»
TOULOUSE, 3. — Včeraj so preizkušali francoski vzorec francosko - britanskega nadzvočnega letala ((Concorde«. Letalo je letelo 27 minut namesto predvidenih 45. Kakor so javili zvečer, je vse potekalo v najboljšem redu. Ropot štirih motorjev se je slišal 30 kilometrov daleč. Za vzlet je letalo potrebovalo stezo dolgo dva kilometra. Prvi vzorec letala, ki ga bodo zgradili v Veliki Britaniji bodo
a!i pet. Kakor je izjavil kolavda-tor Turcat, bodo potrebovali še tri leta poizkusov, preden bo letalo lahko letelo na rednih progah.
V NEDELJO V ŠVICI
Prvi kongres društev izseljencev iz F-JK
Kongres je poglobljeno obravnaval izseljenska vprašanja Pomemben poudarek glede vprašanj Slovencev Beneške Slovenije
FRIBUURG, 3.
V nedeljo je
Gomulka v Moskvi
MOSKVA, '1. — Tajnik Združene delavske poljske partije Gomulka je danes prispel v Moskvo v spremstvu ministrskega predsednika Cy-rankiewicza in člana politbiroja Jaszuka. Na letališču ga je pozdravil tajnik KP SZ Brežnjev, predsednik vlade Kosigin in tajnik CK Katuščev, ki je zadolžen za stike s komunističnimi partijami, ki so na oblasti. Obisk se bo verjetno nanašal na pereča vprašanja odnosov z Zahodno Nemčijo in na med-
preizkušali verjetno čez štiri tedne | narodna vprašanja na splošno.
bil v Friburgu v kantonu Vaud v francoskem delu Švice, prvi kongres društev izseljencev iz videmske in pordenonske pokrajine. Kongres so organizirala tri društva, v katerih je včlanjena večina izseljencev iz naše dežele in sicer: ((Fogolar furlan«, «Pal Friul« in pred meseci ustanovljeno ((Društvo slovenskih izseljencev Beneške Slovenije«.
Kongresu je prisostvovalo preko 200 delegatov in gostov, švicarska radiotelevizija in nekateri predstavniki tiska iz naše dežele. Kongres so pozdravili: deželna poslanca Baraccetti za komunistično skupino ter Del Gobbo za skupino krščanske demokracije, nato Elle-ro za Movimento Friuli, prof. Va-lerio za «Ente Friuli nel mondo«. Franchi za ALEF (združenje delavcev in njihovih družinskih članov); ter župan mesta Friburg
Med prvimi je pozdravil kongres
podpredsednik SKGZ in predsednik društva «Ivan Trinko« Izidor Predan, ki je v kratkih obrisih o-risal dejavnost in pomen SKGZ v sklopu naše dežele ter med dru gim dejal, da prisotnost naše Zve ze na tem prvem kongresu ni samo formalen akt ampak, da tu odraža dejansko prisotnost in za vzetost zveze same pri reševanju vseh problemov v deželi Furlaniji-Julijski krajini, posebej pa še pri reševanju takih pojavov kot je izseljeniški, ki tako kruto in nena ravno posega že preko sto let v življenje Slovencev, ki živijo v Beneški Sloveniji. Burno ploskanje je prekinilo govor podpredsednika Predana, ko je omenil hrabrost in velike žrtve, ki so jih doprinesli naši rojaki iz teh področij v obeh vojnah, v zameno pa jim je ostal samo klobuk alpincev in seveda žalostna pot v vse dežele sveta. Na koncu je pozval vse demokratične sile naše dežele, naj se resno spo-
uiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiMiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiMiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiniiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuMitmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiia
NA REKI USURIJSK V MANDŽURIJI
Spopad na sovjetsko-kitajski meji več vojakov ranjenih in ubitih
Protestni noti sovjetske in kitajske vlade, ki mečeta krivdo druga na drugo ■ Množične manifestacije trdečih gardistov pred sovjetskim veleposlaništvom v Pekingu
MOSKVA, 3. — V noči med nedeljo in soboto je prišlo do resnega spopada na kitajsko-sovjetskimeji, pri katerem so izgubili življenje obmejni stražniki na obeh straneh. Reakcije so dosedaj ostre, saj sta tako sovjetska kot kitajska vlada izročili odločne protestne note, pri čemer gre za prvi primer po daljšem času, da pride celotni obmejni incident uradno na dan.
Sovjetska agencija TASS je obja-
vila danes besedilo sovjetske note, ki so jo izročili kitajski vladi in v kateri je rečeno, da je prišlo 2.
oborožene provokacije na sovjetsko-kitajski meji na področju Niž-nje Mihajlovke na otočku Daman-ski na reki Usuri. V noti je nadalje rečeno, da je skupina kitajskih vojakov prešla sovjetsko mejo in sc namerila proti otoku Da-manski in da so nenadoma pričeli streljati s strojnicami ter avtomatskim orožjem proti sovjetskim mejnim stražam. Pri tem provokativnem napadu je sodelovalo dvesto kitajskih vojakov, ki jih je podprl tudi ogenj iz orožja, ki - j-c bilo postavljeno na bregu reke. Pri teni je bilo nekaj sovjetskih stražnikov ranjih in ubitih.
V noti je nadalje rečeno, da gre za organizirano provokacijo s strani kitajskih oblasti, zato da se poslabša položaj na kitajsko-sovjetski meji. Zaradi tega sovjetska vlada odločno protestira, zahteva kaznovanje krivcev in sprejetje ustreznih ukrepov, da se prepreči vsaka kršitev meja.
Kitajska nota govori seveda povsem drugače, pa čeprav v določenem smislu celo potrjuje so-
vjetsko verzij«. V itajski noti o incidentu v Mandžuriji je rečeno, da so sovjetske obmejne oblasti poslale 2. marca ob 10.17 (po italijanskem
b.t SZ predložiti račun, Hruščev sklepu, da se govori delegatov tu-pa je odgovoril, da ne bo pristal jih strank ne čitajo, temveč da na nobeno zahtevo, ki temelji na j se samo ponatisnejo in razdelijo
starem testamentu ali na kosteh prednikov. Vendar pa je prišlo do številnih obmejnih incidentov ter končno do določenega premora po padcu Hruščeva. S kulturno revo
delegatom in zainteresiranim. CK ZKJ. je namreč sklenila v želji da se pridobi na času, kajti če bi večina tujih delegatov govorila, bi lucijo sc je položaj ponovno zaplc- se izgubila dva dneva da tuji tel in je' prišlo do množičnih ki- j delegati ne govore na kogresu, temveč da se vsi njihovi govori obja-
ZAKLJUČENO OSEMDNEVNO POTOVANJE PO EVROPSKIH PRESTOLNICAH
Nixon se je vrnil v Washington Protiameriška manifestacija v Vatikanu
Vatikanski stražarji s silo izgnali iz bazilike sv. Petra katoličane, ki so delili letake proti Nixonu - Ameriški predsednik bo danes podal obračun svojega potovanja
Pogreb študenta ^menica Congeda
V?CCE, 3. — Danes so pokopali Domenica Congeda, ki je 'Jeth n° preminul med študentskimi (lustracijami v Rimu, ko so taisti napadi pedagoško fakul-ln je nesrečno padel s četrte-o^ijdstropja. Krsto s poslednjimi so nesli njegovi tovariši
!\> udaru v Siriji
SPASIČ, 3. — Poročila o držav-udaru v Siriji so zelo skopa. se ie zvedelo, da so bile iij^Uiembe izvršene brez strelja-1,1 prelivanja krvi. Vendar pa
VVASHINGTON, 3. — Ameriški predsednik Nixon se je vrnil v VVashington ob koncu svojega potovanja po Evropi. Predsedniško letalo je pristalo na vojaškem letališču v Andrevvsu v bližini ameriške prestolnice ob 21.53 (danes zjutraj ob 5.53 po italijanskem času). Na letališču so bili zbrani vsi člani vlade, podpredsednik S. Agnevv, diplomatski predstavniki obiskanih držav, Nixonova žena in hčerki Pa-tricia in Julie z možem Davidom Eisenhovverjem.
V kratkem improviziranem nago-
voru je predsednik dejal, da ga je osemdnevni obisk v Evropi prepričal, da se med zahodnimi zavezniki ustvarja «novo zaupanje vase in v ZDA«. To zaupanje — je dodal — bo omogočilo zahodnemu svetu napredovati na poti proti'novim sporazumom s SZ z namenom, da se uresniči mednarodna pomiritev.
Nixon je dejal, da je s potovanja v šest evropskih prestolnicah odnesel «vtis, ki ga je mogoče označiti z eno besedo: zaupanje«.
«Med obiskom v evropskih prestolnicah — je izjavil predssanik — sem začutil novo zaupanje Evropejcev vase, ki temelji na dejstvu, da so si na tako znaten način opomogli politično, gospodarsko in na področju vojaške moči po uničenju druge svetovne vojne.«
«Misiim — je nadaljeval — da imajo Evropejci nov občutek zaupanja, ker vidijo, da razpolagajo z novimi kanali za posvetovanja z ZDA in da imajo ta posvetovanja nov pomen. Mislim tudi, da se širi nov občutek zaupanja v bodočnost ne samo med evropskimi ljudstvi in njihovimi voditelji, pač pa tudi tu, v ZDA. Vzrok temu zaupanju je dejstvo, da bomo skupaj iskali nove oblike razumevanja s tisti; mi, ki so se nam V preteklosti zoperstavili, na drugem koncu
sveta.«
Nixon je tudi omenil topel sprejem, ki ga je bil deležen med obiskom, medtem ko je zamolčal številne protiamerišike demonstracije, ki so ga vso pot spremljale in do katerih je prišlo tudi včeraj med obiskom v Vatikanu.
Nixon se je nato z družino odpeljal s helikopterjem v Belo hišo. Jutri zvečer bo imel tiskovno konferenco, ki jo bodo oddajali tudi po televiziji, na kateri bo podal obračun svojega evropskega obiska.
Kol sino dejali, jc bil včeraj Trg sv. Petra ob priliki Nixonovega obiska pri papežu prizorišče mirne manifestacije katoliške mladine, ki so pa jo vatikanski žandarji s pomočjo italijanske policije s silo zatrli. Kakih sto oseb se je zbralo v baziliki svetega Petra in začelo deliti letake številnim obiskovalcem.
«Danes popoldne sprejme papež — je rečeno v letaku — ameriškega predsednika; prišlo bo tudi do izmenjave diplomatskih predstavnikov. Nixon zapušča za sabo imperialistično vojno v Vietnamu ter izkoriščanje in nasilje v Latinski Ameriki. Pri papežu išče "prestiža za svojo oblast. Mi pa nočemo — je še rečeno v dokumentu — da bi svet imel sedež Apostolov za državo, s katero se izmenjujejo diplomatski predstavniki. Papež mora sprejeti Nixona kot pastir — se
marca ob 4.10 (Moskovski čas) do čajju) veliko število vojakov, ki so J‘ '	*	*'	'bili oboroženi s tanki in drugimi
vojaškimi vozili na področje Con Tao Tao, ki je «nesporni del kitajskega ozemlja«. Sovjetski vojaki so zagrešili provokacijo proti kitajski patrulji in so prvi odprli ogenj ter ubili in ranili številne kitajske vojake. Kitajska patrulja je bilapii-siljena, da je odprla ogenj, in se jc branila.
Kitajska nota pravi, da gre za izredno resen incident in obdolžuje sovjetske vojake, da so vdrli na kitajsko ozemlje.
V tej zvezi je v noti rečeno, da celo jxi krivični pogodbi, ki je bila vsiljena 1860. leta s strani caristič-ne Rusije, pripada to področje Kitajski, sovjetska vlada pa nesramno trdi, da gre za sovjetsko ozemlje. Stališče sovjetske vlade zaradi tega spada v okvir «social-imperia-listične politike sovjetskih izdajal-i cev in revizionistov, ki hodijo po i sledovih caristične in imperialistič-' ne Rusije«.
Nota zaključuje, da kitajska vlada poleg tega resno opozarja sovjetsko, da se ne. sme «teptati svete kitajske zemlje« in da bodo v prihodnjih primerih odgovorili «z odločnimi protinapadi s strani kitajskih obmejnit čet«.
Agencija «Nova Kitajska« pa je izjavila, da se 700 milijonov Kitajcev ne bo pustilo zasmehovati in da so od 23. januarja 1967 do 2. marca 1969 sovjetske ,obm:jne straže prodrle šestnajstkrat na otok Cen Pao in da so vsakokrat ranili kakega kitajskega stražnika, ki je opravljal svoje delo.
Sporno področje na reki Usuri je povsem nenaseljeno ter zamrzlo. Sest mesecev letno je led dovolj debel, da lahko po reki vozijo tanki ter druga motorna vozila. Sovjeti in Kitajci stražijo oba bregova reke in seveda lahko pride do incidentov, čeprav gre tokrat za tako izredno resen incident in obe strani govorita v uradnih dokumentih o mrtvih in ranjenih, tako da je malo verjetno, da gre povsem za slučajno zadevo.
Prva posledica je bila tipično «ki-tajska«, saj so se ponovno pojavili «rdeči gardisti« (o katerih že dalj časa ni bilo nič slišati), ki so skupno z delavci pričeli z manifestacijami okrog sovjetskega veleposlaništva v Pekingu. Zvečer se jih je zbralo kakih deset tisoč in dosedaj menda ni prišlo do resnejših izgrc-'	'	'	'	ja
va
zaključuje dokument — ne pa kot državni poglavar.
Istočasno je začela druga skupina katoličanov moliti pri stranskem oltarju, kjer se je zbralo in se jim pridružilo tudi nekaj turistov.
Tedaj je nastopil župnik msgr. Piovesana, ki je povabil skupino naj zapusti baziliko. «Molimo — so mu odgovorili — poleg tega pa je cerkev last vseh.« Takoj nato so prišli v baziliko vatikanski stražarji in sc sprovili na mladeniče, ki so kleče molili.
S klofutami, brcami in drugimi nasilnimi dejanji so prisilili skupino, da je zapustila cerkev. Pri tem so pomagali tudi nekateri policijski agenti in karabinjerji.
Katoličani so se potem zopet zbrali za pregradami, ki so jih postavili ob prihodu Nixonovega obiska. «Ostali bomo tu — so izjavili — dokler ne bo ameriški predsednik prenehal skruniti našo cerkev. S svojo prisotnostjo zahtevamo, da bo cerkev, pastirji in ljudstvo, skupnost brez bogastva, brez sile in brez privilegijev, združena okrog E-vangelija.«
je. prišlo
tajskih demonstracij na meji, tako da sc je na kitajski strani /braki celo Uo "dva 'milijona os i). Sovjetska reakcija je bila odtočna in je Podgorni v Vladivostoku 1965. ieta izjavil, da bi resna ozemeljska nevarnost privedla do vojne, ko jc dejal, da jc Sibirija sestavni del SZ in da io sigurno brani vojaško okrožje Daljnega vzhoda, ladjevje na Pacifiku ter pogumne obmejne straže.
V zadnjem času ni bilo slišati o premi kunju čet proti Daljnemu vzhodu, kjer je menda 15 sovjetskih divizij.
Iz Indije poročajo, da pričakujejo, da bo sovjetski obrambni minister maršal Grečko razpravljal z indijskimi predstavniki o tem incidentu. Grečko je prispel v Indijo na večdnevni uradni obisk in se bo danes sestal s predsednico Indiro Ghandi.
vi jo >i "Komunistu«, ki bo Izhajal vsak dan, in v biltenih, ki oodo izhajali vsak dan v vseh svetovnih Jezikih in ki bodo razdeljeni vsem delegatom, gostom in zainteresiranim.
dov, temveč samo do kričanja, i je treba Kosigina obesiti, Brežnje pa speči.
Pred kitajskim veleposlaništvom v Moskvi so okrepili straže in se nekaj govori, da bo prišlo tudi v Moskvi do manifestacij, čeprav menda šele jutri.
Namestnik kitajskega zunanjega ministra Peng Fei je danes naslovil na Sovjetsko zvezo najresnejše opozorilo med sprejemom v maroškem veleposlaništvu. Pomočnik ministra je dejal, da so poteptali košček svete kitajske zemlje in da je »klika sovjetskih rcnega-tnv« ukazala svojim obmejnim stražam, da zasedejo področje okrog otoka Cen Pao. Izjavil je tudi, da ere za odkrito proti-kitajski incident, ki ga je naiašč sprožil sovjetski revizionizem.
Sporno ozemlje je prišlo v okvir carske Rusije 1860. leta in predstavlja enega izmed zadnjih aktov dinastije Manču, ki je dobri dve stoletji prepuščala Rusiji ozemlja v Sibiriji. Ze leta 1954 so krožile v kitajskih šolah čitanke z zemljevidi, primer v Carigradu in Smirni, so ™ •kat«r'1? so bila pomembna pod-l strahu M* «, ulic,;. V hrustu ' gj* »ggg Gonen se je poiusib nekaj his, nl j so predstavljala ozemlje SZ. Kasne-pa bilo /rtev.	ijfe je Maocetung govoril, da je tre-
Potres v Turčiji
CARIGRAD, 3. - V današnjih prvih jutranjih urah je bil v zahodni Turčiji močan potres. Prebivalci v mnogih krajih, kakor na
PRED KONGRESOM ZKJ
Mijalko Todorovič s tujimi novinarji
BEOGRAD, 3. — Tajnik izvršnega komiteja CK ZKJ Mijalko Todorovič se je razgovarjal danes s tujimi novinarji, akreditiranimi v Beogradu, o 9. kongresu Zveze komunistov in o dokumentih, ki bodo predmet razprave na kongresu.
V	razgovoru je Mijalko Todorovič odgovoril tudi na mnoga vprašanja novinarjev v zvezi s kongresom in na vprašanja, ki so se nanašala na družbeno-politični in gospodarski sistem Jugoslavije in na perspektive njihovega nadaljnjega razvoja.
V	razgovoru z novinarji sta sodelovala tudi člana izvršnega komiteja Kiro Hadživasilev in Budislav šoškič in načelnik oddelka za mednarodne zveze CK ZKJ Drago
Volilni izidi spremenili odnos sil v Čilu
SANTIAGO, 3. — Na osnovi ne popolnih dokončnih rezultatov je po volitvah v čilski parlament prišlo do vidnega nazadovanja vladajoče demokristjanske stra.nke, napredovanja združene levice (komunisti ln socialisti - kastristi), medtem ko se je okrepila tudi desnici, ki je doslej nastopala ločeno. Na osnovi teh rezultatov bi morala imeti čilska KD 55 poslancev (prej 80), levica 38 (prej 27). desnica pa 34 (prej 8). Radikalna stranka, ki se prav tako prišteva k zmerni levici, pa bo imela 22 poslancev (prej 20).
primejo z reševanjem gospodarskih problemov, da bi čimprej pripomogli do gospodarskega preporoda naše dežele in s tem do reševanja problemov izšeljeništva.
Na kongresu je'bilo podanih 18 poročil, v katerih so se delegati zelo resno in pripravljeno spoprijeli z vsemi problemi emigracije Za nas je še posebno pomembno poročilo tajnika Društva slovenskih izseljencev Beneške Slovenije Del Medica, v katerem je izčrpno obravnaval stanje Slovencev v Beneški Sloveniji, probleme slovenskih emigrantov v tujini in neuresničene zahteve vse slovenske skup nosti, ki živi v Italiji in končno pozval deželno vlado k odkritemu reševanju vsem problemov Slovenske Benečije.
K njegovemu poročilu se bomo še povrnili v prihodnjih dneh.
Na koncu so sprejeli resolucijo, k; bo poslana predsedniku republike Saragatu, predsedniku vlade Ru-morju, zunanjemu ministru Nennl-ju. predsedniku deželne vlade Ber-zantiju in vsem časopisom v deželi. V resoluciji je poudarjeno trenutno kritično stanje naše dežele na gospodarskem področju ter poguben vpliv tega stanja na izseljevanje samo. Ob tej predpostavki udeleženci kongresa zahtevajo takojšnji dejanski pristop k reševanju gospodarskih problemov dežele, večjo udeležbo IRI v deželi sami, omejitev vojaških služnosti ter u-reditev vprašanja slovenske manjšine. Glede tega v resoluciji piše: «da se ob spoštovanju ustavnih načel posveti stvarna pažnja za o-hranltev etnično - jezikovnega zaklada slovenske manjšine ter da se sprožijo primerne pobude, ki naj omogočijo gospodarski in turistični razvoj, kar naj zajezi pretresljivo izseljevanje, ki je v teku v Beneški Sloveniji.«
Predlagajo še. naj bodo emigranti oproščeni vsakih dajatev v svojih občinah in naj se ustanovi od-borništvo za izseljevanje z ustreznimi uradi za zaposlitev. Končno si želijo ustanovitev predstavniškega organa vseh emigrantov v okviru dežele.
Kongres je v svoji resnosti in zavzetosti pri obravnavi vseh pro-W*mov. ki se tičejo izseljcništva in naše dežele na splošno, bil prvi resnični korak k izboljšanju tega tako bolečega stanja v naši deželi. Pomenil je dejanski kvalitetni skok pri obravnavi in pristopu k vsej problematiki, posebej pa Je še nakazal edino pravilno pot pri reševanju tako težkih vprašanj našega izseljeništva in sicer pot enotnosti vseh sil, ki si dejansko želijo pripomoči k izboljšanju stanja emigracije, saj je ta kongres odkrito odražal svobodno mnenje tistih, ki so najbolj prizadeti in kateri bi morali tudi v vseh stvareh, ki se jih tičejo suvereno in dejansko odločati.
Vito Svetina
Golda Meir se obotavlja
TEL AVIV, 3. — Golda Meir jo izjavila,	da	bo počakala vsaj	še
do četrtka,	preden	bo sporočila,
ali sprejme mesto predsedstva vlade ali ne. Številni politiki so jo namreč	obiskali na	domu in	jo
pozvali,	naj	sprejme	to mesto.
iiiitimiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiimiimiiimiiimiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiitiiiiiiiiiHiiiiiiiHiiiiMiiiMa
V Berlinu se pripravljajo na predsedniške volitve
SZ ih; zagotavlja nemotenega poteka zračnega pro. meta . .Poskus Bonna za novo odprtje razgovorov s Pankouom - Izjave voditelja KP ZUN
11HUiurc cvrtrtc ^	u,.Su ZAHODNI BERLJN, 3. — V za- nemško glasilo «Neues Deutsch-
Kunc. Do sedaj se je prijavilo 115	JC “JT P”Pr®v0	”7? S
tujih novinarjev, ki bodo spremljali delo kongresa,
V	odgovor na vprašanja novinarjev je Mijalko Todorovič med drugim obvestil novinarje, da je na kongresu povabljenih 81 strank o-ziroma osvobodilnih naprednih gibanj Med povabljenimi strankami so poleg komunističnih partij tudi socialistične, socialdemokratske in druge stranke in napredna gibanja, s katerimi sta Zveza komunistov Jugoslavije od zadnjega kongresa sem vzdrževali delovne stike. Na kongresu niso povabljeni KP Kitajska, Albanije, Severne Koreje, Severnega Vietnama, Kube in Japonske. Od 81 povabljenih partij in gibanj je do sedaj pozitivno odgovorilo 60, med njimi od komunističnih partij, ki so na oblasti, samo KP Romunije. KP SZ in ostale ko munistične partije socialističnih držav do nedelje še niso odgovorile.
V	novinarskih krogih so opazili, da je sovjetski veleposlanik v Beogradu Benediktov zadnje čase dvakrat obiskal tajnika izvršnega komiteja Mijalka Todoroviča. Na vprašanja, kaj je bil predmet razgovorov z Benediktovim, je Todorovič dejal, da se je razgovor nanašal na odnose med obema partijama. V dobro obveščenih krogih so mnenja, da je Benedltkov zahteval pojasnilo o tem, v kakšni obliki bo na kongresu postavljeno vprašanje češkoslovaške. Poleg tega je Sovjetska zveza baje proti
ljeno za volitve novega zveznega način za zopetno odprtje pogajanj; predsednika, ki bodo, kot je znano, «preklic provokacije, napovedane za
£	Min«,,«
pojutrišnjem. V mesto so že začeli prihajati zvezni poslanci, medtem ko bo kancler Kiesinger dospel v bivšo nemško prestolnico jutri.
Na prizorišču pozornosti sta danes včerajšnja sovjetska izjava o zračnem prometu proti Berlinu in poskus vlade ZRN, da bi zopet odprla pogajanja s Pankovvom glede izdajanja prepustnic za vzhodni Berlin.
Sovjetski predstavnik v berlinskem kontrolnem svetu štirih zasedbenih sil je včeraj opozoril svoje tri zahodne kolege, da sovjetska stran «ne more zagotoviti nemotenega poleta vojaškim letalom«, ki bodo prepeljavali zahodnonemške poslance na predsedniške volitve. Poudaril je tudi, da so te volitve nezakonite in v nasprotju s poseb nim statusom Berlina ter opozoril, da se jih prvič po vojni udeležujejo neonacistični poslanci NPD.
Ameriški državni departma je pa danes odgovoril, da smatrajo ZDA Sovjetsko zvezo za odgovorno za varnost poletov med Berlinom in zahodnim svetom.
Kot smo dejali, je Bonn poskusil znova odpreti pogajanja z NDR. Vladni glasnik je povedal, da je predstavnik z.ahodnoberlinskega senata Grabert izročil včeraj vzhodnonemškemu državnemu sekretarju Kohlu pismo, v katerem ga sprašuje, če je pripravljen na zopetno odprtje dvostranskih razgovorov.
5. marec«. Nismo mi listi — piše list — ki ogrožamo varnost in komunikacije zahodnega Berlina. Samo politika in provokacije Bonna ju ogrožajo.« »Neues Deutschland* ponavlja tudi sovjetske trditve, po katerih naj bi v zahodnem Berlinu nezaKonito izdeloval' vojaški material in ga skrivaj odvažali v ZRN.
V zvezi s to obtožbo so veleposlaniki Velike Britanije, Francije in ZDA v Moskvi izročil' zunanjemu ministrstvu noto, v kateri zanikajo sovjetske trditve, da so «brez podlage*.
Voditelj pred kratkim ustanovljene zanodnonemšks komunistične partije (DKP) Herbert Mies je da nes obtožil zvezno vlado, da noče «napredovati po mostu, ki ga je pripravil sovjetski veleposlanik Ca-rapkin«, in da je zato odgovorna za zaostritev položaja v Berlinu. Mies je tudi izrazil željo, da se bodo socialdemokratski poslanci v zadnjem trenutku uprli predsedniškim volitvam v Berlinu
Komunistični voditelj je med drugim izrazil svoje nasprotovanje kandidaturi sedanjega obrambnega ministra Schroderja. Kdor podpira Schroderja — je dejal — pripravlja pot za koalicijo med vladnimi stran kami in von Thaddenovimi neonacisti. Obrambnega ministra je Mies označil kot »predstavnika fašističnih in skrajno desničarskih tradicij« ter trdil, da je bila njegova
Vzhodnonemške oblasti niso doslej kariera mogoča zaradi podpore ve-odgovorile, medtem ko je vzhodno- likih «trustov» železa in jekla.
4. marca
19S»
Vreme včeraj: Najvišja temperatura 8.7', najnižja 4.6, ob 19. uri 9.6 stop., zračni tlak 1017,8 stanoviten, veter 2 km severovzhodnik, vlaga 58 odst., nebo 9/10 pooblačeno, morje mirno, temperatura m pr J a 8.6 stopinje.
Tržaški dnevnik
Danes, TOHEK, 4. marca
KAZIMIR	B
Sonce vzide cb 6.38 in zatone 17.55 — Dolžina dneva 11.17 — ".. na vzide ob 18.21 in zatone ob o-3
Jutri, SREDA, 5. marca BOGO
P Ril N A ti!A NA NEDELJSKEM OBČNEM ZBORU V KULTURNEM DOMU
Kmečka zveza je pomemben dejavnik v borbi za kmečke in narodne interese
Občni zbor so pozdravili predstavniki SKGZ, «Alleanze», SGZ, ERSA, občine, kmetijskega nadzorništva, KZ iz Gorice in drugi - Soglasno potrjen dosedanji odbor
V ZVEZI Z IZVAJANJEM NAČRTA CIPE
V nedeljo dopoldne je bil v Kul- ravnatelja kmetijskega nadzorništva turnem domu občni zbor Kmečke v Trstu, čestital je Kmečki zvezi zveze ki se ga je udeležilo pre- za njno pozitivno delovanje in iz-cejšnje število njenih članov. Obč I razil željo, da bi se nadaljevalo nega zbora so se udeležili tudi I plodno sodelovanje med KZ in
poslanec Lizzero kot zastopnik o-srednjega vodstva vsedržavnega združenja «Alleanza dei con-tadini« odbornik Hreščak kot zastopnik tržaške občinske uprave, odv. Kukanja kot zastopnik SKGZ, d:. Oblak, ki je zastopal Slovensko gc
kmetijskim nadzomištvom. Cav Ferrante, ki je prinesel pozdrave in voščila deželnega odbora zveze ((Alleanza det contadini«, je omenil zelo pereče probleme v naši deželi ter poudaril, da bi morala ustanova ERSA dobiti še večja
soodarsko združenje, dr. Paulin, ki! sredstva in pristojnost. Dr. Primo-
-----	žič je prinesel pozdrave goriške
Kmečke zveze ter izrazil željo, da bi se nadaljevalo in okrepilo medsebojno sodelovanje. Obenem se je zahvalil za dosedanjo pomoč in povabil predstavnike Kmečke zveze na občni zbor Kmečke zveze v Gorici, ki bo ob koncu tega meseca Dr. Paulin je prinesel pozdrave predsednika in ravnatelja ustanove ERSA ter pripomnil, da sta s svojega obiska na Tržaškem pred nekaj tedni odnesla zelo ugodne vtise o Kmečki zvezi in naših kmetih. Izrazil je priznanje tudi za študijo, ki jo je KZ predložila in pripomnil, da so srečanja in take pobude zelo koristne. Ravnatelj u-rada za kmetijske prispevke Gia-notti je toplo pozdravil občni zbor in priporočil kmetom, naj takoj prijavijo morebitne spremembe, ki na stanejo v sestavi družine. Dr. O blak je omenil problem jusarskih zemljišč in poudaril, da je to zelo važna zadeva, ki jo je treba v kratkem rešiti. Predlagal je, da bj čimprej sklicali konferenco ali o-kroglo mizo, na kateri naj bi nakazali način in instrumente za rešitev tega problema.
Sledila je diskusija, o kateri bomo še poročali. Pri volitvah so člani soglasno potrdili dosedanji glavni odbor in predsednika, ob koncu pa je občni zbor soglasno odobril sklepno resolucijo.
je zastopal ustanovo ERSA, dr. Gantar, član upravnega odbora u-stanove ERSA, dr. Vremec kot zastopnik kmetijskega nadzorništva v Trstu, cav. Ferrante, ki Je zastopal deželni odbor združenja «Al'e-anza dei contadini«, tajnik Kmečke zveze v Gorici dr. Primožič, ravnatelj urada za kmetijske prispevke Gianottl, Libera Sortni, ki je zastopala Zadružno zvezo, predsednik zavarovalnice goveje živine v Ba. zovici Grgič in tajnik Križmančit-itd.
Pozdravno brzojavko je poslal deželni odbornik za kmetijstvo Go-melli, ki se je opravičil, da ne more priti zaradi drugih obvezno sti. Predsednik društva »Pravnik« dr. Tončič pa je poslal toplo pozdravno pismo, v katerem zagotavlja, da bodo slovenski odvetniki, včlanjeni v tem društvu, pomagat Kmečki zvezi pri njenih naporih v obrambi koristi naših kmetov :n tukajšnjega kmetijstva.
Občnemu zboru je predsedoval član glavnega odbora KZ in predsednik Kmetijske zadruge Alolz Markovič, ki je pozdravil člane n goste. Nato je podal poročilo predsednik Alfonz Guštin, ki je v svojem govoru ornem 1 umrie člane in dolgoletnega predsednika Škrka, katerih spomin so počastili z eno-nVrutnim molkom.
Po Dorn*Uu predsednika je ure-bral tajniško poročilo o delovanju Kmečke zveze in o glavnih problemih kmeti istva na Tržaškem unrsvni tajnik Lucijan Volk. nato pa je m-abrnl poročilo nadzornega odbora predsednik inž. Miloš Kodrič. (Poročili predsednika in tajnika objavljamo na drugem mestu.1	.
Pred začetkom diskusije so predstavniki oblasti in ustanov pozdravili občni zbor ter zaželeli kmetom in njihovi organizaciji najlepše uspehe. Dr. Kukanja je v svo jem pozdravnem nagovoru med drugim poudaril, da je Kmečka zveza dolgoletna članica in ena iz-med glavnih stebrov SKGZ. Zaželel je Kmečki zvezi in kmetom nai-lepše uspehe, da bi ohranili svoje domove in zemljo, iz katere črpamo svoje življenjske sokove.
Poslanec Lizzero Je toplo pozdravil vse kmete ter pripomnil, da ima občni zbor velik pomen zaradi problemov, o katerih se razprav-lja, in zaradi tesne povezave med kmeti in njihovo enotno organizacijo. Poudaril je še, da ima de lovanje Kmečke zveze širši pomen ker se z obrambo interesov kmetov obenem branijo pravice in obstoj slovenske narodne skupnosti Zaradi tega je zagotovil, da bo zveza italijanskih kmetov «AUeanza dei contadinl«, s katero Kmečka zveza tesno sodeluje, popolnoma in po vsod podpirala ter branila pravica s'ovenskih kmetov. Rekel je, da se italijanski kmetje zadnja let vedno bolj' uveljavljajo in nastopajo not subjekt. Velike manifestacije so o’-le v Rimu, v Vidmu v Gorici in drugih krajih Italije, pa tudi v Trstu, ko so lansko jesen skupno nastopili s furlanskimi kmeti tudi slovenski kmetje. Ob koncu je še izrekel priznanje vodstvu Kmečke zveze, ki je s sodelovanjem strokovnjakov pripravilo študijo o kmetijskih področjih na Tržaškem in jo' izročilo vodstvu ERSA. Dejal je, da bo omenjena ustanova izvedla prve posege za razvoj kmetij, stva na področju Čedada in Beneške	Slovenije,	kjer	se	slovenski
kmetje najbolj ogroženi in potrebni večje pomoči.
Odbornik Hreščak je prinesel pozdrave občinske uprave, in je dejal, da tržaška občina, kakor mnoge druga, se mnogo let ni preveč zanimala za kmetijstvo, ker so pa" mislili, da to ne spada v njihovo pristojnost in zaradi pomanjkanja sredstev. Pripomnil	je,	da je v
prvem petletnem gospodarskem načrtu tržaške občine tudi postavka za kmetijstvo in potrebe Okolice.	Predvsem	bodo	poskrbeti za
napeljavo elektrike, pripravljajo pa tudi načrte za ureditev in gradnjo kmečkih poti.
Libera Sorini je prinesla pozdrave	Zadružne	zveze	in	pripomni-
Na seji deželnega sveta
Začetek razprave o programskih izjavah
Danes ob 9.30 se bo ponovno sestal deželni svet in se bo začela razprava o programskih izjavah, ki jih je podal predsednik deželnega odbora Berzanti na petkovi seji.
V sredo se bo sestala V. komisija za javna dela, urbanistiko, promet in turizem, Id bo razpravljala o osnutku zakona glede pnsjpevkov konzorciju za letališče v Ronkah. V petek se bo sestala I. komisija.
0
radov in juridičnem ter ekonomskem položaju osebja ustanove za razvoj obrtništva v deželi Furlanija - Julijska krajina (ESA) Poleg tega bodo razpravljali tudi o osnutku zakona glede priključitve predstavnikov delavcev emigrantov v deželnem gospodarsko - socialnem odboru.
SKLEPNA RESOLUCIJA
Občni zbor Kmečke zveze, zbran dne 2. marca 1969 v Kulturnem domu v Trstu, obvezuje novoizvoljene organe zveze, da zastavijo vse moči organizacije za reševanje naslednjih vprašanj, ki so po svoji važnosti za razvoj kmečke družbene in gospodarske stvarnosti neodložljiva:
1.	Demokratizacija kmečke bolniške blagajne s koncem desetletne nezakonite komisarske uprave z neposredno izvolitvijo njenih organov.
2.	Priznanje pravega predstavništva obdelovalcev zemlje v vseh ustanovah, odborih in komisijah, ki so pristojne za kmetijstvo, začenši s tržaško zbornico za trgovino, industrijo in kmetlistvo.
3.	Prenehanje stalnih razlastitev najboljše obdelovalne zemlje in priznanje kmetom, ki so najbolj prizadeti, predstavništva v organih, ki o razlastitvah odločajo, kot n. pr. v upravnem svetu Ustanove za industrijsko pristanišče, da se preventivno upošteva njihovo mnenje
4.	Največji napori organizacije za spodbujanje in pospeševanje zadružništva, v sodelovanju z zadružnimi organizacijami, za dosego sodobnejše in ugodnejše zakonodaje.
5.	Odločno posredovanje pri fjristojnih javnih upravah in oblasteh, ki naj doseže resnejše razumevanje za proučevanje in reševanje številnih problemov našega kmetijstva.
6.	Reševanje vprašanja razdelitve jusarskih zemljišč med upravičenci, ker ta zemljišča pod sedanjo upravo stalno propadajo.
7.	Navezava najtesnejših vezi z goriško Kmečko zvezo v smotrn enotnosti slovenskih kmetov v sodelovanju z vsemi kmeti dežele in države.
8.	Posredovanje v sodobnih časih vedno bol) potrebne strokovne vzgoje s prirejanjem tečajev in predavanj v jeziku naših kmetov.
9.	Razširjenje strokovne literature in izdaje sindikalnega biltena med članstvom v smotru čim boljšega obveščanja in čimbolj neposrednega stika med organizacijo in člani.
Tržaško odposlanstvo v Rim na razgovor z zastopniki vlade
Odpotujejo SLopper, Dulci in župan inž. Spaccini ■ Glavne teme: naročila za Arzenal. Sv. Marco, položaj v Stabili-menli Meccanici Triestini, okrepitev pristanišča itd.
Deželni odbornik za delo in na-1 sta izrazila ministru Pretiju črtovanje Stopper, odbornik za in- I podtajniku Malfattiju vrsto dc dustrijo in trgovino Dulci ter tr-
žaški župan inž. Spaccini se bodo danes v Rimu srečali z zastopniki vlade, da tol z njimi pregledali dosedanji razvoj posegov v zvezi z ukrepi, ki jih je Medministrski odbor za gospodarsko načrtovanje CIPE sprejel oktobra 1966 in oktobra 1968 v korist gospodarstva naše dežele.
V preteklih tednih sta namreč odbornika Dulci in Stopper zaprosila pristojno ministre, naj bi sklicali posebne sestanke, na katerih naj bi po točkah pregledali doslej opravljeno delo in svojčas prevzete odgovornosti.
Danes se bo tržaško odposlanstvo sestalo na ministrstvu za proračun in načrtovanje z ministrom Pretijem in podtajnikom Malfa-tijem ki je hkrati tudi tajnik odbora CIPE. Pozneje pa se bo srečalo še z ministrom za državne u-deležbe Forlanijem.
Na rimskih srečanjih bodo v središču pozornosti predvsem delo in naročila v «Arzenalu - S. Marku«, dalje današnji položaj v obratu Stabilimenti Meccanici Triestini, nujnost čimprejšnjega začetka dela za gradnjo odseka Videm - Car-nia na avto cesti Videm - Trbiž, daije dela za okrepitev tržaškega pristanišča in zlasti pomola VII, pobude v zvez; z uvedbo kontejnerskega prometa v tržaški luki ter vprašanje središča za znanstvena in tehnološka raziskovanja, ki naj bi vzrastlo v bližini Sesljana.
Odbornika Stopper in Dulci bo-
in dokumentov in predlogov za odbor, ki je bil pred kratkim ustanovljen pri tajništvu CIPE z nalogo, da pripravi načrt za ponovno povečanje .obsega zaposlenosti na področju'naše dežele. V ta namen je deželni odbor za načrtovanje sestavil podrobno spomenico o razvoju zaposlenosti v Furlaniji - Julijski krajini v zadnjem desetletju, s posebnim poudarkom na zaposlenost v podjetjih z državno udeležbo. Končno bosta deželna zastopnika prikazala pristojnim krogom tudi' nekaj konkretnih predlogov' za postavitev novih industrijskih zmog-l Ijivoati v naši deželi.
Gospodarske resolucije na seji občinskega sveta
Danes zvečer se bo ponovno sestal tržaški občinski svet. Sejo bo v odsotnosti župana Spaccinija, ki je odpotoval v Rim, vodil podžupan prof. Lonza. Prav zaradi županove odsotnosti bo na dnevnem redu samo šest resolucij gospodarskega značaja. V petek bo sledila razprava, naslednji torek do povzel besedo župan, nakar bo sledilo glasovanje.
Dogovor o takem zaporedju sej občinskega sveta je bil sklenjen na včerajšnjem sestanku načelnikov svetovalskih skupi r.
..........................................................
SESTANEK ITMUftNSKO-JUGO SLOVAM$K£ KOMISIJE PRI TRG. ZBORNICI
Posebna podkomisija za pripravo načrta za hitro cestno povezavo Trst-Razdrto
Prvi sestanek te podkomisije bo 28. t.m. v Ljubljani - Možnost finančnega sodelovanja italijanskega kapitala pri uresničenju tega načrta
Za mednarodni praznik 8. marca
7. marca povorka žena v zaščito gospodarstva
Združenje italijanskih žena UDI bo ob priliki mednarodnega praznika žena 8. marca, ki se že 59 let proslavlja v znaku borb za žensko emancipacijo, letos proslavilo ta mednarodni praznik v znaku borbe žensk za zaščito tržaškega gospodarstva. V ta namen bo 7. marca priredilo žensko povorko po mestnih ulicah, in sicer s Trga Garibaldi na Trg Sv. Antona.
ženske, zlasti gospodinje in matere, vsak dan in ob raznih prilikah občutijo posledice naraščanja draginje in brezposelnosti, preganja jih skrb za zaposlitev otrok in ža njihovo vzgojo. Vse to ovira njihovo uveljavitev na raznih področjih. Zaradi tega je potrebno, da tržaške ženske izrazijo svoje mnenje in protest z zahtevo, da se ukrene vse potrebno za rešitev tržaškega gospodarstva.
Izlet KZ v Verono
Kmetijska zadruga v Trstu organizira tudi letos izlet z avtobusi na mednarodni kmetijski velesejem v Veroni, in sicer 16. marca. Prijave sprejemajo na sedežu v Ul. Foscolo ter v poslovalnicah v Ul. Flavia in v Miljah. Kmetom pri-
Na trgovinski zbornici je bil včeraj napovedani sestanek mešane italijansko - jugoslovanske komisije za cestne in avtocestne povezave med Trstom in bližnjim jugoslovanskim zaledjem. Jugoslovansko od-, pčilanstvo/P vodil predsednik Gospodarske zbornice SR Slovenije Leopold Krese, v njem pa so bili načelnik urada za načrtovanje cestnega sklada ing. Cimolini, ravnatelj ljubljanskega podjetja za ceste Gorenje, ravnatelj koprskega podjetja Intereuropa Gorjanc, zastopnik sklada za ceste Žokalj in glavni tajnik ljubljanske gospodarske zbornice Gačnik.
S tukajšnje strani so se zasedanja udeležili ravnatelj trgovinske zbornice dr. Steinbach, odbornik dr. Vatta, funkcionarja dr. Maurcl in dr. Tamaro, predsednik družbe Au-tovie Venete ing. Visintin, izdelovalec novega načrta za tovorno bla-. govno pristanišče pri Fernetičih ing. Amodeo in ing. Pellis, predsednik Slovenskega gospodarskega združenja Stanko Bole. predstavnik slo; venske stanovske organizacije pri mešani komisiji arh. D. Jagodic, predsednik Tržaške hranilnice dr. Delise in ravnatelj združenja trgovcev iz tržaške pokrajine geom. Gcp; pi. Zasedanje je vodil dr. Vatta, ki je nadomeščal obolelega predsednika zbornice dr. Caidassija.
Strokovnjaki so vzeli v razpravo najprej problem tovornega pristani-
vladni komisariat naj bi primaknil nekaj sredstev iz Sklada za Trst.
Posebne važnosti pri vsem tem pa jc problem uskladitve tukajš-
j------- -	~	. „	njih in jugoslovanskih pobud na
šča na Krasu, o čemer smo že več; področju cestnih gradenj. Povsem krat pisali v našem listu. Tržaški j jasno je da bi še tako sodobno izvedenci so podrobneje prikazali j urcjer)0 cestno pristanišče postalo kolegom z onstran meje, kako na; I brezpredmetno, če bi zrastlo nekje meravajo tukajšnji poslovni krogi I ni, samem, ali pa če bi ga posta-uresničiti to zamisel, posamezne ra- | vjjj 0b danes sicer prometni cesti ze izgradnje predvidenih objektov | a daleč od vsake jutrišnje sodobne in infrastruktur ter uresničitev pr- i hitre zveze Trst-zaledje. Glede tega vega dela načrta, namreč carinske-1 je prjš]a na zasedanju do izraza po-ga področja ob levi strani ceste, treba po tesnejšem sodelovanju ki pelje z Opčin v Fernetiče. Za meci tukajšnjimi in jugoslovanskimi prvo fazo izgradnje carinskega pod- strokovnjaki, ki naj bi skušali pri-
ročja, ki naj bi ga opremili z naj- j praviti skupen načrt za takšno cest-,-	.
nujnejšim, kar naj dovoli razbre-! no pOvezav0 ki naj bi bila hkrati I mestu razpravljati, dejstvo pa jc, menitev sedanjega carinskega pre- koristna za Trst kakor tudi za Ko- Aa na<; " t,,m
1	1	* r_____•» n nnfrph. 1	rr- 1 • t r	v	._I__•
dili Jugoslaviji primerno finančno pomoč. Od razpoložljivih finančnili sredstev bo namreč predvsem odvisno, kdaj ho ta skupen problem lahko dokončno rešen.
V tej zvezi bi bili dani vsi pogoji, da bi Trst dobil sodobno cestno povezavo z zaledjem še pred Gorico, pa čeprav bi pozneje na Gorico šla štiristezna avtocesta. S tem bi bil Trst lahko vsaj deloma omilil škodo, ki bi jo naše pristanišče utrpeio, če bi Slovenija dobila sodobno cestno povezavo le na Gorico. O gospodarski in tehnični u-pravičenosti goriške variante glavne prometne zveze ne kaže na tem
Smrtna nesreča Tržačanke v Istri
hoda pri Fernetičih, ter za potrebne cestne in železniške povezave bodo po zadnjih cenitvah izvedencev potrošili okoli 700 milijonov lir. Do teh sredstev nameravajo prizadeti krogi priti z ustanovitvijo posebnega konzorcija «ad hoc», pri katerem naj bi bile soudeležene
poročamo, da se udeležijo izleta in ----------.....	,
si ogledajo letošnji kmetijski ve- dežela Furlanija - Julijska krajina, lesejem, na katerem bo poudarek razne javne in krajevne ustanove, zlasti na mehanizaciji v kmetijstvu 1 bančni zavodi itd. Tudi generalni
la, da ima naše kmetijstvo specifične probleme in zaradi tega terja tudi posebne posege. Dr. Vremec je prinesel pozdrave in najlepsa voščila tudi v imenu dr. Bucca,
.......................milimi«............""«««""...........
SESTANEK STARŠEV ŠOLSKIH OTROK V REPNE
Starši zahtevajo spoštovanje narodnostnih značilnosti občine
Odklonili bodo vsako imenovanje v nov odbor patronata, dokler to načelno vprašanje ne bo pozitivno rešeno - Enako stališče bo zavzela tudi občina
pur. Tudi Koper namreč potrebuje sodobno cestno zvezo z zaledjem, in v tej zvezi se na sosednem področju ukvarjajo z načrtom za spe-Ijavo sodobne hitre ceste od Razdrtega — to je od projektirane avto ceste Ljubljana-Nova Gorica, prek Krasa in mimo Divače v Koper. Na to bodočo cesto naj bi sc priključil Trst, oziroma tovorno pristanišče pri Fernetičih V ta namen so strokovnjaki z
Na pobudo članov repentabrske-ga patronata, ki so pred kratkim odstopili, so se včeraj v Repnu sestali starši vseh tamkajšnjih slovenskih šoloobveznih otrok. Sestanka se je udeležil tudi župan Odborniki in bivši predsednik č g Viljem Žerjal so najprej o-rlsali stanje, ki je pred nekaj meseci nastalo v repentabrskem šolskem patronatu z imenovanjem tajnice - ravnateljice, ki ne obvlada slovenskega jezika. Dalj časa so razpravljali o pismvr, ki ga. je pred dnevi poslal šolski skrbnik krajevnemu Italijanskemu dnevniku in ugotovili, da so bile prve nerednosti zagrešene že pri sestavljanju zapisnika prve seje patro-
nata.	,	...
Osnovni predmet razprave je bil odnos, ki naj bi ga starši in občinska uprava zavzeli do novih imenovanj na mesto odbornikov, ki so odstopili. Nekateri izmed njih so namreč tako vabilo že prejeli. Po daljši razpravi je bil sprejet sklep, da ne bo nihče sprejel Imenovanja dokler se ne bo pravično uredilo vprašanje repentabrskega šolskega patronata in se ne bo spoštovala etnična značilnost repenta-brske občine.
V imenu občinske uprave se ]e župan obvezal, da bo tudi občina zavrnila imenovanje svojega predstavnika v patronatu, dokler se zadeva ne bo pozitivno rešila.
da so nas v tem pogledu Goričani krepko prehiteli ter da so tržaški poslovni krogi zamudili dobri dve leti. Zdaj jc čas, da zastavimo vse sile, da nadoknadimo zamujeno in da rešimo vsaj to, kar se še da rešiti. Zato želimo novo ustanovljeni komisiji naj bi bilo njeno pripravljalno delo plodno in čimbolj strnjeno, tako da bi že na prvem sestanku konec meseca mogla za-
Iz neznanih vzrokov se je na t-strski obalni cesti, ki iz Novlgra-da vodi v Poreč, pripetila huda prometna nesreča, pri kateri je izgubila življenje 64-letna Marina Piccoli iz Trsta, kjer je stanovala na Stari Istrski cesti 33.
Skupno s hčerko, 32-letno Aldo Gastioni Iz Ulice Zugnano 4 in 39-letnim Sergijem Švaro, je bila namenjena v Pulj. Avto vrste «Austin» je vozila hčerka. Na kraju, kjer se je pripetila nesreča, je cesta popolnoma ravna in nenevarna. ženski, ki je upravljala avto, je očitno postalo slabo, ker je avto nenadoma zaneslo s ceste proti zidku, od katerega se je odbil in prevrnil sredi ceste. Pri tem so se vrata sunkoma odprla in iz avta je vrglo PIccolijevo. ki si Je pri padcu prebila lobanjo in pri priči umrla. Ko se je avto prevrnil si je Gastionijeva prelomila hrbtenico, medtem ko se je lažje ranil Sergij Švara.
Priprave
za «Slovenski praznik» v Nabrežini
V nedeljo se je v Nabrežini sestal odbor, ki pripravlja Slovenski praznik, obsežno prireditev, ki bo v nedeljo v Nabrežini. Odbor je prejel zagotovilo o iideiežbi vseh prosvetnih ustanov iz devinsko - na-brežinske občine Na prireditvi bodo sodelovali pevski zbori «lgo Gruden*, -tfantje izpod Grmade» in «Krašfct slavček*, nabrežinska godba na pihala in solisti nabrežinske podružnice šole Glasbene matice. Uvodni govor bo imel pisatelj prof. Alojz Rebula, prireditev pa bodo v celoto povezoval napovedovalci. Možno je tudi, da bodo v spored vključene krajše recitacije.
.Odbor priporoča vsem občanom, da si prireditev -ogledajo, ker je zargdi velikih organizacijskih te-žgv ne bo mogoče ponoviti. Obenem prosi vse obislcovalce za točnost.
Gledališča
Verdi
V	sredo, 5.' t.m. ob 20.30 izredna predstava Rossinijeve opere ((Seviljski brivec« po znižanih cenah. Dirigent Nino Verchl, nastopajo isti pev ci kot na prejšnjih predstavah, razen tenorista, ki bo Ugo Benelli (Al-maviva).
V	četrtek, 6. t.m, bo prva predstava opere Aleksandra Dagomirske-ga ((Kamniti gost«. Opera je absolutna novost za Trst. Dirigent Ferruccio Scaglia. Izvajajo: tenor Juan Onci-na, bas Alessandro Madda-lena, sopran Laura Londi, bariton Gino Or-landini, mezzosopran Elena ZMlo ter Enzo Viaro, Raimondo Botteghelli, Lucio Rodil in Vito Susca. Režija Carlo Piccnnato, scena in kostumi Giuseppe Z-igaina, zborovodja Gaeta-no Rjicciteili.
Nadaljuje se prodaja vstopnic za ((Seviljskega brivca« in za prvo predstavo ((Kamnitega gosta«.
Teatro Stabile
Danes in jutri predstavi drame A. Čehova »Ivanov« z začetkom ob 20.30. V četrtek ne bo predstave.
Nazionale 16.00 «Custer 1’eroe del west». Techncolor.
Grattacielo 16.30 «Oiiver!» Mark Le-ster, Ron Moody. Film Carola Re eda. Technicolor.
Eden 16.00 »La matriarca«. Catherine Spaak, Jean Louis Trlntlgnant. — Eastmancolor.
Fenice 15.30, zadnja predstava ob 22.10 «Dove osano le aguile«. Richard Burton, Clint Eastvvood, Marji Ure. Panavision - Metrocolor. — Prepovedano mladini pod 14. letom.
Exceisior 15.30 «La notte del glorno dopo«, Marlon Brando, Richard, Boone, Rita Moreno. TecffOlcoiOr.* Prepovedano mladini pod 18 letom. — Zadnja predstava ob 22.10
Ritz 16.00 «Nero su bianco«. Anita Sanders, Terry Carter. Nino Šegu-rini. Technicolor. Prepovedano mladini pod 18. letom.
Alabarda 16,30 «Uno d-: p.u al-Pin-ferno«. George Hilton. Cinemascope chnicolor.
Moderno 16.00 «1 4 del Texas». Fr Sinatra, Dean Martin, Anita Ek-berg, Uršula Andress. Technicolor.
Filodrammatico 16.30 »Amanti«. Mar-cello Mastroianni, Faye Dunaway Technicolor. Prepovedano mladini pod 14. letom.
Aurora 16.00 «La pecora nera«. Vitto-rio Gassman, Lisa Gastone. Technicolor.
Crlstallo 16 30 »Sissignore«. Ugo To gnazz., Maria Grazia Buccella. Ga stone Moschin. Technicolor.
Capitol 16.30 «Hfusciranno - nostn eroi a trovare ramico rrusteriosa-mente scomparso In Afnca«. Alberto Sordi, Nino Manfredi. Bernard Blier Technicolor
Impero 16.30 «La ragazza con la pištola«. Monica Vitti Technicolor.
Vittorio Veneto 16.00 «1 tre che scon-volsero 11 west« Antonio Sabato. John Šanson, VVolf Technicolor.
Garibaldi 16.30 «U 112 assalto al Queen Mery». Frank Sinatra, Vlr-na Lisi, Antony Franciosa. Technicolor.
Astra — Zaprto. Jutri: «Spie oltre il fronte«. Technicolor.
Ideale 16.00 «1 9 di Dryfork Clty». Marco Nicol Connors, Ann Mar-, gret. Technicolor - Cinemascope.
Abbazia 16.00 »FBI contra cosa no-stra«. Efem Gimbolist, Walter Pld-geon, Susan Strasberg. Techncolor. Prepovedano mladini pod 14. letom.
Slovensko gledališče v Trstu
Kulturni tlom
V soboto, 8. marca ob 20.30,
v nedeljo, 9. marca ob 16. uri (ABONMA NEDELJSKI POPOLDANSKI)
Neil Simon
ZARES ČUDEN PAR
komedija v treh dejanjih
Prodaja vstopnic vsak dan od 12. do 14. ure ter eno uro prea pričetkom predstav pri blagajni Kulturnega doma; ob nedeljah. in praznikih eno uro Prer pričetkom predstav. Rezervacije na tel,- 734265.
Slovensko gledališče v Trstu
V	sredo, 5. marca ob 16. in ob 20. uri v KOPRU
V	četrtek. 6. marca ob 20. uri v PIRANU
V	petek, 7. marca ob 18. uri V IZOLI
Josip Tavčar
RED MORA BITI
farsa v dveh dejanjih
DANES, 4.3. bo gost Slovenskega kluba nas priznani zgod^ vinar univerzitetni profesor doktor EERD^ GESTRIN. Predaval bo o teuU-
Jugoslovanske, posebej slovenske dežele in Italij3 skozi stoletja v luči pove' zav vsakdanjega življenj3
Na posebno zanimivo Pre<**’ vanje vabimo naše zgodovina ^ je, člane in prijatelje Sloven skega kluba. Začetek ob 20.3 •
PROSVETNO DRUŠTVO VALENTIN VODNIK DOLINA
priredi danes, 4. marca 0 20.30
Prešernovo proslavo
Po nagovoru bo v kulturnem delu sporeda sledil recital
SLOVENSKE BALADE IN ROMANCE
v podajanju gledališkega ume4 nika Staneta Raztresena, na* se bomo v družabnem razpo*“_ ženju zadržali ob petju dom čega zbora.	VABLJENl!
Fotografije, ki jih .le P«^ Mario Magajna v Kulturne* domu 15. febr. na novinarske
plesu in 16. febr. na °tros^|ed pustnem rajanju, so na os* v Tržaški knjigarni. Ul. Frančiška 20.
KINO «|R|S» PROSEK
danes ob 19.30 Cinemascope barvni dramatični film: RAPPORTO FULLER B. STOCCOLMA
Igrajo: Ken Clark in Beba Lončar
Ljudska prosveta
Drugi javni nastop dramskega studia SG
Sinoči je studio Slovenskega gledališča v Trstu priredil svoj drugi javni nastop. Na sporedu so bili prizori iz del Finžgarja, Zupančiča, Tagora, Shakespearja in Rostanda. Nastopali so Marija štrekelj, Matejka Peterlin, Igor Sancin, Marija Godina, Bruno Sfer ca, Drago Gašperlin, Nadja Stoka Večer je bil zelo dobro pripravljen in vsi gojenci študija so pokazali
dobro govorno tehniko, ne preveč =.	.
številno občinstvo pa je nastopa- lahko odločilno pripomogli llalijan-
SKLEPI SESTANKA SINDIKALNIH TAJNIŠTEV
V četrtek stavka ladjedelcev z delavsko povorko po mestu
Prihodnji petek 24-urna stavka celotnega industrijskega sektorja - Včeraj ponovna stavka v «Navalgiuliano»
četi s stvarnim reševanjem tega perečega skupnega problema.
obeh strani sestavili pod komisi jo, „,iiiiHiiii«iiiif«ii«iiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiim,iiiiiHiiiin««Miiiiiii««ii«««t««i««i«i<«««>«|«>«i«««i
katere člana bosta za tržaško stran j ing. Visintin in ing. Pellis, ki naj podrobneje prouči to vprašanje z obeh vidikov. Podkomisija se bo prvič sestala v Ljubljani v petek,
28 marca. V poročilu, ki ga je sinoči izdala trgovinska zbornica, je v tej zvezi poudarjeno, da bo morala podkomisija poiskati takšno rešitev problema cestne povezave Trst-zaledje, da bodo primemo zaščiteni tako interesi slovenske in naše deželne vlade, kakor tudi interesi Trsta, Ljubljane in Kopra.
V bistvu gre za to, da se podkomisija sporazume o trasi, po kateri naj bi stekla bodoča hitra cesta Razdrto-Divača-Koper, in sicer najprej do točke, kjer naj bi se glavna prometna žila cepila na dvoje, to jc na trak, ki naj bi nekje ob jugovzhodni strani Sežane prekoračil mejo ter se mimo avtoporta spustil v Trst oziroma naprej v notranjost Italije, ter na drugi odsek za v Koper.
Slovenski poslovni krogi zaenkrat še nimajo dokončno izdelanega načrta za novo cesto, ki naj bi povezala Razdrto s Koprom in Trstom.
Zato so na tem področju vse možnosti še odprte. Pri reševanju tega problema in pri pospeševanju njegove najustreznejše r-šitve pa bi
joče nagradilo s ploskanjem.
ski finančni krogi, ki bi lahko nu-
Včeraj dopoldne so se sestala po-1 t. m krajinska tajništva sindikalnih orga- "— nizacij CGIL, CISL in CCdL, Ki so razpravljala o krepitvi in razširitvi borbe proti zavlačevanju in pomanjkanju izvajanja sklepov,
CIPE lanskega oktobra. Upoštevajoč tudi krizo, ki zajema vse sektorje tržaškega gospodarstva in ki prihaja do izraza s stalnim krčenjem delovnih mest, so se predstavniki omenjenih sindikalnih organizacij dogovorili za naslednje u-krepe:
1.	Proglasitev stavke za ves sektor ladjedelništva v četrtek, 6. t.m. od 8.30 do 11.30 in z delavsko povorko po mestu.
2.	Proglasitev 24-urne stavke za ves industrijski sektor v petek, 14.
z enotnim zborovanjem na Trgu Sv. Antona ob 10. uri.
Medtem se bodo ponovno sestali sindikalni predstavniki, da se dogovorijo o nadaljnji akciji za ohranitev in okrepitev tržaškega gospodarstva.
Včeraj dopoldne so ponovno stopili v stavko delavci miljske ladjedelnice «Navalgiuliano» (bivši Feis-zegy), da bi opozorili na kritičen finančni položaj podjetja, da bi zagotovili nadaljnje delo ter v zvezi z drugimi ekonomskimi in norma tivnimi zahtevami.
Delavci so se v povorki podali po mestu do sedeža deželne finančne družbe, kjer je njihovo delegacijo sprejel podravnatelj dr. Ga lopin.
, ..-	fC3
SPDT priredi v nedeljo, y "iJrB1' smučarski izlet v Sappado °B jfjj-ki conskega prvenstva za na-nike, katerega se bodo u delež- ^ p mlajši člani SPDT. Odhod ob »• f. Ul. F. Seve-ro. Vpisovanje t marca.	ofH1'
SPDT priredi 23. marca J-sKi11 ki mednarodnih tekem v smu<- .^(t skokih na mamutski skakalnlC v Planico.	rePpa
Prijave se sprejemajo v Ul. u K
* * *	ofgR'
Kmetijska zadruga v TrstudneV||, nizira dne 16. marca U. e®°, gro*' izlet v Verono na mednarodni ^ tijski sejem. Vpisovanje »» v Ulici Foscolo št. 1
Včeraj-danes
Prosvetno društvo v Skednju vabi svoje člane n prijatelje na društve n: redni občni zbor. k' bo danes 4. marca t.l ob 20. url v društvenih prostorih.
* * *
Gospod Franc Pevec Iz Velikih Lašč bo z diapozitivi prikazal lepoto slovenskih gora in njih floro danes v gostilni pri ((Štefaniji« Gropadi, v sredo v Slomškovem domu v Bazovici, v četrtek v kulturnem društvu v Skednju in v petek v dvorani prt šolskih sestrah v Borštu.	• • *
Dr. Eman Pertl, primarij splošne bolnišnice v Mariboru in prof. Mihaela Krašovic-Pertl, bosta predavala staršem, mladini in posebno mladim zakoncem o spolni vzgoji. Predavanje bo v sredo in četrtek zvečer v Trebčah in v Dolini, v petek na Opčinah in v Bazovici ter v soboto še v Bazovici.
Sola Glasbene matice priredi da-nes 4. in v sredo, 5. marca ob 20, uri interna nastopa v mali dvorani. Ul. R. Manna 29, I. nadstropje
* • *
V sredo, 5. t.m. ob 20.30 bo na sedežu pevskega zbora «Jacobus Gallus« v Ul. Ruggero Manna 29 sestanek novih pevcev in tistih, ki ol želeli postati član-' zbora. Slovenska prosvetna zveza vabi vse mestne pevce, zlasti ženske, da se pridru-I žijo zboru in ga številčno okrepijo.
ROJSTVA, SMRTI IN	J*
V dneh 2. In 3. marca	P*
v Trstu rodilo 16 otrok, u je 20 oseb.	ctePc'.
UMRLI SO: 73-letna Oliva pripor. Paplrio, 72-letna Giovan- vjii-scak vd. Marchesi, 82-letm (jiU' ni Traudes, 80-letna GlusePP^1 carH’ govaz vd. Rochetti, 62-letu i(jelP' Zuppami, 86-letna Virginia b ^af‘ž’ 85-1 etn a Matilde Zaccaria vd. yi»i za. 83-letna Ellsa Raffaelli	id1'
schaiider, 56-letni Milano Arhj' 62-letni Renato Vatta. 61'letn yj|S i ro Fabian, 65-letni Federico 69-nuz, 69-letni Agostino Pesen ppirif letni Luigi Toinasin,	. so-
lo Rosso, 64-letna VVanda LT-jan letna Ca-rol-ina Lona vd. y C'~ 68-letni Matteo Lauda,	AP11’
1-i-a Orta-li vd. Perl-i,
Morpurgo vd. Schvvarz.
DNEVNA SLUŽBA LEKABPJ (od 13. do 16. “re' j;j C«?.
Vielmettt, Trg della Borsa tauro, Ul. Rossetti 33. AJlagaI1i"* na del Mare. Largo Piave 2. na. Erta di S Anna 10.	—*i
NOČNA SLUŽBA LEK
(od 19.39 do 8 3#) oaV»nf
Biasoletto, Ul. Roma 1®- van» ’ Ul. Bernim 4. Benussl, Ul Sponza, Ul. Monto-rsino 9 1
Mali oglasi
DOBHO PLAČO uud druž1,: dove Izkušeni gospodinjski gjeK^v cl, ki ima na razpolago vse gospodinjske stroje. Pisati n ■ brosio, Via Cesarotbi 17. va Italla.
TRŽAŠKA KNJIGAH^
Ul. sv. Frančišk
Trst
Telefon 61-792
Novo:
Grahor:
ŽIVLJENJE IN SMRT
200°
0
y NEDELJO popoldne v kulturnem domu
—	I
Mladi pevci iz Maribora so navdušili naše občinstvo
Zbor je pod vodstvom Branko Rajšlerja izvajal pester spored polifonskili skladb in narodnih pesmi
Mladi mariborski pevci z dirigentom na odru Kulturnega doma
tem velik dosežek Rajšterjeve šole. Občinstvo, ki je skoraj popolno-inv, hhnr irvaianih ma napolnilo dvorano, je mlade SulVl„lti«1ln,lZm1?H?,,JPevce s severne slovenske meje za k, kakršnega se mla- vsajc0 pesem pa se za celotni koncert. nagradilo z navdušenim ploskanjem iz hvaležnosti za lepo glasbeno doživetje in iz hvaležnosti tistim, ki se žrtvujejo za kulturno vzgojo in rast naše mladine.
J. k.
Nedeljski koncert mladinskega Pevskega zbora iz Maribora v Kulturnem domu je v celoti upravičil zloves, ki ga ta zbor uživa v Sloveniji in v Jugoslaviji kot eden najboljših mladinskih zborovskih an samblov. že
Pesmi je bil tak, kakršneg,----—
umski zbori, pa čeprav še tako do-Pri, običajno ne lotevajo, saj predpostavlja ne samo disciplinirano, temveč tudi tehnično in interpreta oijsko dognano petje s precizno intonacijo in čisto tonalnostjo, torej msttiostmi, ki morajo biti lastne tubi odraslim zborom, če se hočejo uspešno lotevati politonskih in dru-Pih zahtevnih skladb Izvedba sama je potrdila, da zbor s takim izborom nikakor ni pretirano presedel svojih zmogljivosti, saj je bil k?s domala vsem pesmim, nekata-Tlm celo s presenetljivo izvajalsko Ročnostjo. Jasno je, da je tako kva-'ttetno izvajanje rezultat velike ^trajnosti in pedagoških sposobnosti zborovega dirigenta Branka Rajarja, prav gotovo pa je tudi res, “jj lahko tako kvaV-etni mladinski *Oori nastajajo le tam, kjer sta pet-ie in glasbena vzgoja sestavni del Šolskega programa ir kjer je zc‘n Judi možnost glasovnega izbor* j*-0 velika. V naših razmeržL. kjer ?e. Petje v šolah prepuščeno le do-?r* volji in zavzetosti posameznih sotnikov, organizirano pa le po pri-Jodevaniu. naše Glasbene matice, je mka kvbitela mladinskega zborov-petja, kljub vsej prizadevnosti posameznih pedagogov, nedosegljiva.
^ prvem delu sporeda je zbor v JUunjši sestavi (okrog 40 pevcev) ‘Svajal poleg Simonitijeve nastopne *Gesio» v glavnem pesmi iz poli-'Ojiske klasične in novejše zaklad-mce: Orlanda di Lassa motet «Eri ?e me Domine,» in «Odmev», Paula jfuppela Canon po Dietrichu Buiten-mideju iCantate domino» Paleslri-uovo «Pleni sunt,. nato tri Matzo-,e madrigale «Vila Danica», «Tko. reli žalbu čut* in Mladost», Brahm- j odo «Vspavanko», Debussgjevo «Lu- j svit» in še Franza Schuberta j Ppe Mario». zadnji dve ob klavirji spremljavi prof Hohnječeve. I takoj ob prvih pesmih je pri
lijanščine do srbohrvaščine, rušči-1S pristojnimi predstavniki ministr-ne in nemščine, v katerih' je zbor stva je i azpravljal o zahtevah, ki pel z isto neprisiljenostjo kot v slo-1 so mu jih pred nekaj dnevi pred-venščini.. Brez dvojna^ je tudi v j0žili zastopniki medšolskega odbo-
Predsednik Banca d'Italia Guido Carli je že prejšnji teden potrdil sklep upravnega odbora goriške posojilnice o imenovanju novega direktorja, ki ga je večina upravnega odbora izbrala za to mesto, ne da bi upoštevala določila javnega natečaja, ki je bil razpisan pred nekaj meseci. Govori se, da je dal Carli svoj pristanek na imenovanje novega direktorja takoj, ko je zahteva dospela iz Gorice v Rim. To je znak, da rimska birokracija lahko dela včasih zelo naglo, ko to prija nekaterim ljudem.
Polemika med socialisti in krščanskimi demokrati, ki se je vnela tudi okrog vprašanja imenovanja direktorja posojilnice, se medtem nadaljuje. V soboto popoldne je zasedal pokrajinski odbor PSI, na katerem so, po daljši debati, sklenili zahtevati sestanek s prvaki KD, da bi razčistili ta in druge probleme. Sklicali so za jutri tudi vse tajnike socialističnih sekcij, da bi odbor sklepal s podporo baze o nadaljnjih korakih Istočasno so obvezali vodjo skupine v pokrajinskem svetu, naj zahteva od predsednika pokrajine pojasnila o stališču, ki sta ga v upravnem svetu posojilnice zavzela zastopnika pokrajinske uprave.
V	Tržiču, kjer občinska uprava ne deluje, dvomijo o hitrem zasedanju občinskega sveta, ki so ga zah tevali socialisti in komunisti.
V	politično areno so stopili tudi komunisti z obvestilom posoške federacije, ki ga je izdala včeraj. Poročilo ugotavlja, da je nastala kriza med KD in PSI na Goriškem, ker da uvaja KD, po besedah socialistov, integralizem v krajevnih upravah levega centra in ker ne spoštuje sprejetih programskih obveznosti. Poročilo govori o sklepih, ki so jih sprejeli včeraj na sestanku vodilnega odbora KPI. Ugotovili sb, da obstaja dejanska kriza v levem centru, ki jo je moč ugotoviti v vsej državi, saj prihajajo vsak dan novice o nesoglasjih med demokristjani in socialisti v raznih krajih države. Levi center je, po mnenju goriške federacije KPI, zaključil Svojo življenjsko dobo.
Zaradi tega meni goriška federa cija KPI, da je treba na Goriškem uvesti hbk> politiki, pri kateri naj sodelujejo komunisti, socialisti od PSI in od PSIUP tor levičarski demokristjani. Samo na tak način bo moč rešiti probleme, ki tarejo našo pokrajino.
Poročilo KPI nadalje ugotavlja, da je potrebna v tem trenutku po-
iiiiiiiiMiiimiiiiniiiiiiiiimiiniiiiiiiiiiiiiiiiiHiMMiiuiiiHHiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiuiiiiiuiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
Resolucija odbora staršev za obnovitev šolstva
Izvršni odbor združenja staršev za obnovitev šolstva je poslal ravnateljem srednjih šol resolucijo s sklepi zadnjega občnega zbora. V resoluciji je predvsem zahteva, da se čimprej skličejc roditeljski sestanki na posameznih šolah kot priprava na pokrajinske sestanke, na katerih bodo razpravljali o predlogih za reformo višjih srednjih šol. Voleg tega je izražena tudi želja, da bi se na vseh šolskih zavodih ustanovila združenja staršev, in sicer kot demokratičn’ organi, ne pa kot sredstvo^ pritiska na dijake.
Giustovi razgovori v Rimu o problemih šolstva v Trstu
Deželni odbornik za šolstvo Giusl je bil včeraj v Rimu, kjer je imel razgovore na ministrstvu za šolstvo.
ra dijakov višjih srednjih šol v Trstu. Ob tej priliki je odbornik Giust zagotovil dijakom, da bo posredoval na ministrstvu za šolstvo,' ker so se njihove zahteve v glavnem nanašale na stvari za katere je pristojno ministrstvo za šolstvo.
Odbornik Giust je na ministrstvu razpravljal tudi o vprašanju strokovnega šolstva, predvsem zaradi tega, da bi uskladili zadevne pobude dežele in države. Odborniku Giu-stu so na ministrstvu podrobno obrazložili prihodnje vladne ukrepe v korist strokovnega šolstva.
Z motorčkom trčil v avstrijsko cisterno
Včeraj ob 13. uri so prepeljali na nevrokirurški oddelek splošne bolnišnice (iO-letnega Vittorla Dal Bela iz Ul. Pagano 14. ki se je malo prej ponesrečil na križišču ulic Caboto in Flavia. ko je trčil z lahkim motorjem v avtocister-no z avstrijsko registracijo, ki jo je upravljal 24-letni avstrijski državljan Werner Rappitsch.
Dal Bel se le bbškbdoval po levem aenc.u,., dobil lobanjsko travmo s pretresom 'možganov ter je začasno izgub!) spohiin V bolnišnici se bo .moral zdraviti 10 dni. Preiskavo so opraviti karabinjerji oddelka za hitre posege.
Rris/trvajtp za
DIJAŠKO MATKO!
POLITIČNI ODNOSI V LEVEM CENTRU VEDNO NAPETI
Ravnatelj Banca cTItalia potrdil imenovanje ravnatelja Posojilnice
Mnenje goriške federacije komunistične partije o polemiki med socialisti in demokristjani
polna jasnost, ki naj privede tudi do razčiščenja v notranjih sporih goriške krščanske demokracije, kateri so se še povečali med nedavno borbo tržiških e.ektrovarilcev. I-stočasno komunist' ugotavljajo, da je treba odpraviti globalnost leve ga centra na Goriškem, ki v res niči ni nikdar obstajala, in načeti novo politiko, ki naj združi vse levičarske sile, za kar je po mnenju komunistov dejanska možnost.
V	Ul. XXIV maja bodo odpravili cvetlične grede
V	teh dneh dokončujejo v Ulici 24 maja pločnike pred novo veliko slavbo, ki jo je zgradilo podjetje Do-nali, in o kateri je med meščani precej negodovanja, saj je razbila arhitektonsko enotnost ulice, kjer je bilo nekaj starih tipičnih stavb,
še iz prejšnjega stoletja.
Istočasno so delavci mestne vrtnarije obrezali drevesa, ki so razporejena na obeh straneh le ulice. Delavci so povedali, da bodo sedanje gredice odpravljene, tako da bo moč parkirati na njihovem mestu nekaj avtomobilov. Možnost parkiranja ne bo velika, saj bo tu prostora mogoče za deset ali petnajst avtomobilov. Prebivalci te ulice so precej nezadovoljni z odpravo gredic, ker menijo, da se na tak način odpravlja ena izmed karakteristik našega mesta, t.j. zelenje v skoro vsaki ulici, ki nam jo tujci iz raznih italijanskih mest zelo zavidajo.
Na občini pa trdijo, da je postala Ulica 24. maja zelo prometna, saj se tu odvija skoro ves promet, ki je namenjen v vse tri goriške bolnišnice, in da je zaradi lega nujno potrebno razširiti prostor namenjen avtomobilskemu prometu.
RAZGIBANE ŠTUDENTOVSKE VRSTE
Prekinitev šolskega pouka v tehničnem zavodu «Ga!ilei»
Dijaki so protestirali, ker je ravnatelj omejil prisotnost dijakov zavoda pri okrogli
Razgibale so se tudi goriške dijaške vrste. Včeraj dopoldne so se vznemirili dijaki srednje-tehnične šole G. Galilei. Takoj po glavnem odmoru ob 10.30 niso več odšli v razrede, ker so bili nezadovoljni s sklepom svojega ravnatelja, ki je prejšnji dan dovolil samo 15 dijakom svoje šole prisostvovati okrogli mizi, ki je bila v soboto v njihovem zavodu, medtem ko so ravnatelji ostalih šol dovolili. priso-stvovati diskusiji tudi po 100 in več dijakom.
Študentje so proti odločitvi ravnatelja protestirali tako, da so po odmoru odšli na dvorišče, vendar jim je ravnatelj dovolil sklicati skupščino na glavnem hodniku v pritličju. Potekala je vzorno in se ja zaključila okoli 13. ure.
Medtem ko so vsi dijaki popoldne normalno nadaljevali s poukom, pa se je 4. b tudi popoldne vzdržala pouka, ker je ravnatelj za dva dni prepovedal nekemu dijaku iz tega razreda obiskovati šolo, ker naj bi se sporekel s profesorjem.
IZ TRŽAŠKIH SODNIH DVORAN
Zaradi prehitre štirje ranjeni v
vožnje na strmini prevrnjenem avtu
št.u do izraza presenetljiva študij- j
Olusofmaub°ranozstaismno podmena Kljub nekaterim hudim poškodbam so se vsi pozdravili, toda voznik je bil obsojen tudi po prizivu
*ka
Juhtevam polifonije, čeprav mogo e vendarle tu in tam nekoliko pre-Jc zadržana Piav gotovo pa je ,°or pokazal višek ovojih interpre-.Ucijskih sposobnosti v Orlando di rdssovem «Odmevm (Eho), v ka-e,'em je bilo glasovno prelivanje 'Nravnost čudovite. Zelo lepo je j ur podal tudi Matzovo «Tko želi \blbu čut* in pa Schubertovo «Ave %ip».
•j, ^ drugem delu smo slišali spo-narodnih pesmi raznih naro-?v od ruskih Serafina Popova
Pred tržaškim kazenskim sodiščem (predsednik Corsi, tožilec Bal-larini, zapisničarka Sabbadini, o-bramba Roncclli), ki je zasedalo v svojstvu prizivnega sodišča, se je moral zagovarjat' včeraj 25-letni Clemente Vigini iz Ul. S. Lorenzo in Selva (Skedenj), mizar po poklicu, ki je bil obtožen, da je povzročil hujšo prometno nesrečo, pri kateri je bilo več oseb precej hudo ranjenih.
'Nijhodi 'snlniško7'ln"Bor6dbia\ Nesreča se je pripetila četrt ure ^očTvrek mledrnske narod- P° .polnoč, 8. decembra predlani na
slovenskih narodnih res na de-
-	č», prek «Makedonske
J" Ljubomira Bošnjakoviča, ist.r-ke «Pojmo mi Jelen Matitita - Ronj-liffU-. zagorskih Vinka Žganca C tiček letin in «Daj me, mamon, Uginske Marijana Zuberja «Nevje-j, t pa do slovensk"'	J"'’-
sffičeve «Oj lepo je fv£*>\ Adamičeve «Nmau čez izaron, iJUftava Gonze prekmurske «Venci Adamičevih «Vandrovc je pri-'JfUdrovn in ((Zbadljivka«, Tomčeve ,ja Gorenščem je jletnon in za do-utek še Luke Kramolca «Jas brad .jp-ujnar bjun in Albina Waingerla ,pRešk o».
j ■*<* drugi del sporeda je zbor Av?jal v skoraj popolni okrog 0i članski sestavi v glavnem dvo-°‘usno pa tudi triglasno, in če je , Prvem delu pokazal vzorno vo-ijjmo disciplino, ki jo zahteva po-i°nski značaj pesmi, je sedaj de-uop.striral tudi presenetljivo prila-z°dljivosi izvajanja značaju posa-^nih skladb. Z lahkotnostjo, brez Jukih težav in dinamičnih ali rit-ffučnih problemov, je prehajal od jf^ke melodičnosti do značilne alp-re prešernosti v Tomčevi «Na Go-bnščem je jletnon, od makedonske ®seie poskočnice do prekmurske J°žne «Venci bejlin, od tipične istr-tonalnosti v Matetičevi-Ronjgo-"Pojmo mi, Jelen do koroške Uffline v Adamičevi «Nmau čez iza-Pa spet k poredni prleški itd , ti-s Pa je tu iu tam uveljavil tudi simpatične soliste. l„irigent Branko Rajšter je vodil vzorno disciplinirani ansambel lahkotnostjo, v kateri pa je ven Jfrle bil prisoten tisti strogi peda-to*1 Prijem, brez katerega si je b*ko predstavljali, da bi bilo mo-l°6e držati v taki telesni in gla-yvni disciplini toliko živahnih o-/ofc. pa še nekaj: Rajšter ni do-b9ei s tem zborom samo glasov-jb ubranosti in izvajalske preciz-,°s£i, temveč je mlade pevce pri-P&il tudi k čisti izgovarjavi in je-„k°vni barvitosti v domala vseh t:°venskih narečjih in še v vrsti jezikov od latinščine in ita-
cestnem odcepu za Žavlje (Ul. Brigata Casale) Vigini ki je prihajal z Opčin skupaj s prijateljem Germanom Giugovazom, ki je sedaj star 20 let ter stanuje v Ul. Co-stalunga i)7. je po pot: srečal dve mladi deklici ter ju naložil na vozilo. Šlo je za sedaj 21-letno Nevio Trampuš iz Ul. Pe inelli 18 ter sedaj 16 letno Silvio Vessio iz Reške ulice 135.
Družba mladih ljudi je bila seveda veselo razpoložena ter so zato vsi sporazumno obiskal več javnih lokalov. Morda so tudi zaužili nekaj alkohola, toda ne v taki meri, da bi bil voznik vinjen in bi v takem stanju upravljal avto.
Kljub temu pa je imela ponočna vožnja proti mestu skoraj tragične posledice. Po precej strmem klancu postane cesta od odcepa naprej v smeri proti Zavijam položnejša. Je skoraj ravna, le na koncu ima rahel zavoj na levo. Prav tu je Vigini izgubil oblast rad vozilom. Zaradi velike hitrosti je zavozil na desno, nato je zaviral, potem pa zašel s steze ter podrl dva obcestna kamna. Nato ga je spet zaneslo proti levi strani cestišča in še enkrat na desno. Tako) nato je avto dokončno zapustil cestno stezo ter se prevrnil na desri strani.
Spočetka se je zdelo, da Giugo-vaz ne bo prebolel hudih poškodb, ki jih je dobil. Takoj po nesreči je bil sprejet v splošno bolnišnico s pridržano prognoz,.	N'< srečo je
po več mesecih okreval Precej hudo se je poškodo\ ala tudi Nevia Trampuš, ki se je morala zdraviti v bolnišnici nekaj mesecev. Lažje poškodbe je dobila tudi Silvia Vessio. Ta je podobno kot Trampuso-va zletela iz avta, ko so se zaradi trčenja odprla vrata na zadnji strani avtomobila.
Na srečo je bil lastnik avtomobila (Antonio Doz iz Ul. S. Lorenzo
in Selva 25/2) zavarovan. Zavarovalnica je plačala Giugovazu določeno odškodnino na podlagi ugotovitve, da je mladenič delal v neki karoserijski delavnici, kjer je zaslužil okoli 50.000 lir mesečno. Mnogo večjo odškodnino pa je prejela Trampusova, ki je tedaj delala pri veletrgovini Standa z dnevno plačo okoli 2.500 lir.
Tržaški okrajni sodnik je v oktobru lani spozna' Viginija za krivega ter ga obsodil, upoštevajoč splošne olajševalne okoliščine in dejstvo, da je bila materialna škoda poravnana, na 2 meseca zapora.
Prizadeti se je priložil proti razsodbi, ker je menil, da ni bila dokazana njegova krivda. Prizivni sodniki pa so potrdili prvotno razsodbo.
Podaljšan urnik na dvolastniskih blokih
S I. marcem je stopil v veljavo podaljšan delovni čas na mejnih
prehodih za dvolastnike na gori-škem področju, ki so sedaj odprti od 6. do 19. ure. Včeraj, v ponedeljek, so odprli tudi dvolastniški prehod pri Mikolih v Dolu, ki pa je odprt samo ob ponedeljkih, torkih, sredah in četrtkih.
Stavka v Rablju
V rabeljskem rudniku je bila stavka od 25. februarja do včeraj. Spor je nastal zaradi tega, ker so zaposlili rudarja iz Rablja in mu dali delo kot «martelistu». Izkušenim rudarjem Je znano, da se v enem dnevu ne naredi rudarja in da je za tako delo potrebna večletna izkušnja. Grozijo, da bodo, če se omenjenemu rudarju ne da primerno delo, stavkali in zahtevali, da se rudarje iz Jugoslavije ne sme zaposliti poprej, dokler ne bodo zaposleni rudarji iz krajevnega okoliša.	T. C.
Illlllllllllllllllllllllll MII milil I Minili IIIII11(11 imailHIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIH lllllll tl llllllll|||||||||||fl||H||||||||| II
OD DRŽAVNE BLAGAJNE V RIMU
Nad 350 milijonov posojil krajevnim ustanovam na Goriškem
Od tega 250 milijonov za kritje [»ri. manjkljaja pokrajinske uprave za 1968
Upravni odbor državne blagajne v Rimu je na svoji zadnji seji v soboto odobril tudi nekaj nad 350 milijonov lir posojil krajevnim u-pravam na Goriškem.
Od tega bo šlo za gradnje šolskih poslopij 29.8 milijona občini Gorica, ter 10.6 milijona Slovrencu.
Za kritje občinskega primanjkljaja bodo prejele občine: Ronke 46,82 milijona, Krmin 30,25 milijona ter pokrajinska uprava za lelo 1968 250 milijonbv.
Za odpis dajatev za izboljševal-ni konzorcij prejmejo 1,15 milijona občina Romans, 5,37 milijona občina v Gradežu.
Občinska uprava v Moraru pa bo prejela 10 milijonov za razna cestna dela.
Ta posojila veljajo za dobo 35 let ter jih bodo odplačevali v letnih obrokih s 5,5 od sto obresti.
Ul. lantieri v Gorici zaprta za promet
Te dni je občinska uprava odredila zaporo prometa v Ul. Lantieri, kjer so začeli z deli za njeno razširitev in popravilo. Cesta bo ostala zaprta do zaključka teh del.
iiiiiiimimmiiiiiiiiiiiiiiiHiimiiiiiiiiiiiiDDiniiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiimiiiiiiMmiiiiiiimiiiiiiiimmiiiiiiiimiiiiiiiiiiimiiiimiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiMiiiiii
NE MARAJO V VODSTVU NEKATERIH ZASTOPNIKOV
Mahinacije ob izvolitvi odbora krminsko - gradiške ga konzorcij a
Protest Alleanze zaradi diskriminacijskega postopka pri sestavi enotne kandidatne liste
Te dni se je sestal k seji svet delegatov konzorcija za krminsko-gradi.ško izboljšcvalno področje na svojo prvo sejo po izvolitvi in sicer v prostorih trgovinske zbornice v Gorici. Dosedanji komisar konzorcija Depicolzuane je podal poročilo o dosedanjem delu komisarske uprave, ki ela je realizirala važna dela vkljub objektivnim težavam in oviram, ki jih je morala premagati.
Sledile so volitve novega odbora in večina je izbrala za novega predsednika Ivana Blasona iz Slovrcn-ca, ki je tudi predsednik bonoini-janške coldiretti ter njen predstavnik v posvetovalnem odboru deželne ustanove ERSA. Za podpredsednika pa so prav tako / večino glasov izvolili prof. Lazzarija iz Kr-mina. V upravnem odboru so nadalje še: grof. Douglas Attems, Ce-šare Bader, Edoardo de Einetti, Luigi Lesizza in Ortensio Visintin.
V zvezi s to sejo je pokrajinsko vodstvo napredne Alleanze coltiva-tori pojasnilo, zakaj se ni udeležila izvolitve novega upravnega odbora. Bilo je namreč izključeno od posvetovanj, ki so jih pred izvolitvijo imeli med seboj pokrajinsKa federacija coldiretti, ter zveza Agri-coltori Giuliani za izbiro vodstva in odbora konzorcija.
Zato so zastopniki Alleanze v upravnem svetu protestirali proti taki diskriminaciji proti njihovi u-stanovi, ki je načelno pristala na sestavo enotne liste, da bi tako dala svoj prispevek v tej važni ustanovi po toliko letih komisarske uprave. Omenjeni dve organizaciji sta hoteli s lem izključiti iz vodstva konzorcija predstavnike Alleanze. S takim postopkom so hoteli že od samega začetka spraviti v krizo novo izvoljeni upravni odbor in svet delegatov.
Zalo bo Alleanza poverila svojim pokrajinskim organom proučitev položaja, ki je nastal s to izvolitvijo v vodstvu omenjenega izboljše-valnega konzorcija. Ti bodo odločili o ukrepih, ki jih bo Alleanza sprejela za zaščito koristi članov konzorcija, ki so jim izrazili svoje zaupanje ob volitvah dne 19. maja, ko so dali svoj glas njenim delegatom.
Ob tej priliki so na seji izvolili tudi po dva preglednika računov in dva namestnika. Predsednika pa bo imenovalo deželno odborništvo za kmetijstvo.
Pogajanje za delavec tovarne v Podgori
Včeraj je bil na sedežu zveze in-dustrijcev sestanek med sindikalnimi predstavniki In vodstvom tekstilne tovarne iz Podgore, da bi proučili zahteve delavcev splošnega oddelka te tovarne. Vodstvo tovarne je izjavilo, da je pripravljeno proučiti njihove zahteve ter predlagalo odložitev pogajanj, da bi proučili tudi možnost uvedbe akordnega dela. Zato se bodo ponovno sestali danes ob 15. uri potem ko se bodo tudi sindikati posvetovali s prizadetimi delavci.
Avto v morje potniki rešeni
Sredi prejšnje noči, okrog 15 minut čez polnoč, je zavozil konec pomola v pristanišču Portorosega v morje avto fiat 1100, v katerem so bili trije mladeniči iz Jamelj. Morje je tam globoko več metrov in avto se je pogreznil v vodo. Potnikom se je v zadnjem trenutku posrečilo, da so odprli avtomobilska vrata ter se s plavanjem rešili na suho, kjer so se zatekli v najbližjo
gostilno, da bi se posušili in okrep-1 otroci, ki so rojeni v času od 1.
čali. Imeli so srečo, ker od vseh štirih nihče ni bil ranjen ali kakor koli poškodovan. Avto je vozil 21-letni Zdravko Soban iz Jamelj št. 4!, z njim pa so bila trije bratje Pahor, 19-letni Renato, 20-letni Cvetko in 22-letni Mirko.
Goriški gasilci so skupaj s potapljači iz Trsta odšli včeraj Okrog 12.30 na kraj nesreče in po skoro štirih urah napora so izvlekli avto na suho. Škodo cenijo okrog 150 tisoč lir.
julija do 31. decembra 1967, ter starejši otroci, ki še niso bili cepljeni, ali je bilo njihovo cepljenje negativno.
Tako cepljenje se bo vršalo od 15. do vključno 29. marca na občinskem zdravstvenem uradu v Ulici Mazzini ob delavnikih od 9. do 10. ure.
Otroci, ki ne bodo cepljeni, ne bodo mogli v vrtec. Zato na.j starši pripeljejo otroke v cepljenju, tudi če. Ae. bode), prejeli .psebnega vabila.
vrtnAMja
MARJAN BANDELJ
PODGORA pri gorici (PIEDIMONTE)
Ul. Monte Calvario 14 Telefon 22-43
prodaja nageljne na drobno in debelo
Cepljenje otrok v Gorici proti kozam in davici
Goriški župan sporoča, da so podvrženi spomladanskemu cepljenju proti kozam in davici ter proti tetanusu na področju goriške občine
SPOROČILO OBČINSKEGA ŽIVINOZDRAVNIKA
Na 1300 govedi v Gorici samo osem okuženih s tbc
Včeraj so začeli s pregledom živine v sovodenjski občini
Občinski žlvinozdravnik v Gori- i ske in vodne števce te enkrat vsake
ci dr. Egone Tomba nam je sporočil, da so v nreteklem tednu zaključili s pregledom in profilak-so goveje živine na področju goriške občine kar se tiče tuberkuloze. Rezultat tega pregleda je bil zadovoljiv, saj so pri 1300 glavah goveje živine ugotovili le osem o-kuženih živali za tbc. Od tega sta dve govedi v Gorici, ena v Pod-gori in pet v Ločniku.
Kar se bruceloze tiče niso u-gotovlli nobene okužbe na gori-škem področju. Pregledovanje je živinozdravnika in njegove pomočnike precej zaposlilo, sa je traialo kar tri mesene.
Včeraj, v ponedeljek, so začeli z enakim pregledom živine tudi na področju sovodenjske občine, kjer bo pravtako trajalo nekaj tednov, saj gre za pregled skoro 500 glav goveje živine. Včeraj so začeli s pregledovanjem v Skrljah ter bodo potem prešli na Sovodnje in druge vasi. Občinski živinozdravnic opozarja na to vse prizadete živinorejce In jih prosi naj pri akcij i sodelujejo, da bo hitreje potekala in čim bolje uspela.
Zakaj visoki računi za elektriko, plin in vodo
Pred nekaj dnevi so v vse goriške domove uslužbenci občinskega podjetja za luč, vodo in plin dostavili račune za porabo plina, luči in vode za prvo letošnje dvome-sečje. Ker so bile vsote precej višje od onih v računih prejšnjega dvo-mesečja, je med uporabniki nastalo precej negodovanja.
V nekaterih primerih gre za več kot 50-odstotno povišanje v primerjavi z računom, ki so ga meščani plačali lanskega decembra. V zvezi s tem negodovanjem je ravnateljstvo občinskega podjetja javilo, da ne gre za nikako povišanje, saj je cena industrijskemu električnemu toku padla za 4.50 lir na kWh. Gre za običajno večjo porabo v zimskih mesecih (račun se nanaša namreč na dvomesečje december-januar), pa tudi za ureditev starih računov.
Lani je občinsko podjetje znižalo število svojih uslužbencev in zaradi tega ti kontrolirajo električne, plin-
mizi
Okrogla miza, ki je bila — kot smo zapisali — v soboto popoldne v zavodu Galilei, je bila posvečena ideji evropskega združevanja ter posledicam, ki jih prinaša. Na njej so govorili šolski skrbnik prof. Si-moncini, nekateri profesorji in dijaki.
Dogodek, ki se je včeraj dopoldne pripetil v zavodu «Galilei», kaže, da tudi med goriškimi študenti vlada nezadovoljstvo nad avtoritativnimi posegi, ki jim jemljejo svobodo odločanja ter jih hočejo pripraviti k mehanični poslušnosti, medtem ko želijo dijaki pogovor ter obravnavo stvari med enakopravnimi člani naše družbe, v skladu z načeli demokracije.
Dogodek je povzročil v mestu živo zanimanje ter splošne izraze simpatij s študenti, ki želijo biti obravnavani kot subjekt.
Uspel recital Raztresena v p. d. «Jezero» v Doberdobu
V soboto zvečer j: gledališki igralec Stane Raztresen imel v dvorani prosvetnega društva *Jezero» v Doberdobu svoj recital posvečen baladam in romancam. Na večeru je bilo precej ljudi, vendar ne toliko, kot bi bil večer po svoji vrednosti tudi zaslužil Raztresen je s svojini nastopanjen ustvaril živo zanimanje občinstva, ki mu je iz srca ploskalo.
štiri mesece. Zaradi tega je en račun točen, drugi, ki pride čez dva meseca pa je lahko pomanjkljiv, i ker v uradu zaračunajo le približno porabo.
V sedanjem primeru je šlo za štetje, ki je bilo izvedeno v januarju. Zaradi tega morajo ljudje sedaj plačati ne samo to kar so porabili v mesecih december-januar, marveč tudi del tega kar so porabili v prejšnjih dveh mesecih, kar jim ni bilo seveda zaračunano lan-sega decembra.
Prefektovi obiski
Goriški prefekt dr. Pietrostefani je te dni obiskal in si ogledal pristaniške naprave v Tržiču. Ogledal si je dohodni kanal, pristanišče Portorosega in Panzano. Krajevni predstavniki so prefektu obrazložili potek del, ki jih izvajajo ter načrte za nadaljnja dela za okrepitev naprav v trgovski luki, ki je že dosegla 600 ton letnega prometa
Dr. Pietrostefani je sprejel tudi obisk generalnega konzula Italije v Kopru dr. Alessija ter z njim proučil razne probleme. Vrnil je tudi obisk državnemu tožilcu dr Marši ju.
Izlet Kmečke zveze na sejem v Veron«
Kmečka zveza v Gorici priredi v nedeljo 9. marca za svoje člane in prijatelje enodnevni avtobusni izlet na kmetijski velesejem v Verono. S tem bo kot druga leta omogočila našim kmetovalcem o-gled te važne mednarodne kmetijske razstave.
Kdor se želi udeležiti tega iz leta, naj se takoj javi na sedežu Zveze v Gorici, Ascolijeva ul. 1/1. Vpisovanje se zaključi v četrtek, K. t. m. Cena vožnje lir 15(10 za člane in 1750 za nečlane. Odhod avtobusa v nedeljo ob 4. uri iz Gorice na Travniku; od tu bo peljal skozi Oslav.je, števerjan, Pod-goro, Standrež, Sovodnje itd. Podrobnejše podatke dobijo prizadeti pri vpisu.
«The modern jazz quartet* v soboto v Gorici
1 reteklo soboto sta kulturni krožek «G. Salvemini» in EMAC priredila v veliki dvorani tl/. G. go-rtziana* izredno zanimiv koncert. V gosteh je bil svetovno znani «The Modern Jazz Quartet», ki ga sestavljajo pianist John Letvis, vibrafonist Milj Jackson, kontrabasist Percg Reali: m pa baterist Connie Kap. Koncert je obsegal dva deta: v prvem delu je šlo skoro izključno za Leunsove skladbe, v drugem pa za Bluese.
Nas, ki smo se z jazzom pobli-ze seznanili šele po drugi svetovni vojni in jemali jazz kot obliko lahke glasbe, je ta kvartet še posebno iznenadil. že kompozicija kvarteta je novost (manjka mu namreč pihalo, tj. saksofon ali trobenta): torej popolna odpoved Ellingtonu in Armstrongu. Gre v bistvu le za «plunkanje», ki se mu mora podredili oziroma prilagoditi tudi baterija. čisto '/komorni* kvartet to-rej^ v katerem sta se demonska rit-mičnost in melodična neugnanost ublažili ali bolje prečistili.
Kar se izvajalcev tiče, bi lahko rekli, da so igrali, kot da so jim inštrumenti priraščeni. Heath je obravnaval ali bolje oboževal svoj kontrabas s tako ljubeznijo in domačnostjo hkrati, da je že z mimiko samo dovolj prepričal Kageva baterija nam je razodela nešteto skrivnosti. Najool- mikavno je bilo seveda Jacksonovo zvončkanje. Zelo ubrana, celo zadržana klavirska spremljava Leivisa.
Občinstvo je bilo zelo številno t precejšnjim odstotkom mladine.
U or ir a
CORSO. 17.15-22: «1 quattro del-l'Ave Maria«, L. VVallach In T. Hill, italijanski kinemaskopskl film v barvah.
V ERDI. 16.30—22: «11 laureato« A Eankroft in D. Hoffman, ameriški kinemaskopski barvni film
MODERNISSIMO. 16.45-21.30: ,,Le meravigliose favole di Andersenu, ameriška barvna slikanica.
\IT10RIA. 17—21.30: «11 giardino delle delirie«, M. Ronet in E. Ste-vart; italijanski film, mladini pod 18. letom prepovedan.
CENTRALE. 17.15—21.30: «Le orge del dottor Orloff«, h Vernon in D. Godet; mladini pod 18. letom prepovedan.
Tržič
AZZUltKO. 17 30:	«Spie contro il
mondo«, S. Granger in M. Lee; film je v barvh.
EXCELSIOR. 16.00: «1 disertori di Fort Utah«, barvni western.
PRINCIPE. 17.30: »Teorema«, Silvana Mangano V barvah.
Nova (, urica
«Soča» — Nova Gorica: «2enska, ki prinaša smrt«, angleški barvni film - ob 18 in 20.15.
«Svoboda» — Šempeter: «Alarm v Firecreeku«, ameriški barvni film — ob 20.15.
Deskle: Prosto.
Renče: Prosi-'-.
Kanal:
Prvačina: Prosto.
Šempas: Prosto.
DEŽURNE LEKARNE
GORICA
Danes ves dan m ponoči je odprta lekarna D’Udine, Trg S. Frančiška 5, tel 21-24.
TR2IC
Danes ves dan in ponoči je t Tržiču odprta lekarna »Centrale« — Piazza della Repubblica, tel. 7234.
RONKE
Danes je odprta lekarna »AH« Stazione« dr Matittl - Vlale 0» ribaldi 3 - tel. 77048.
S SOBOTNEGA OBČNEGA ZBOBA ZADBUGE «NAS KRAS
«Dosegli smo naš osnovni cilj in zato naprej po ubrani poti»
Za letošnje poletje se predvideva vrsta prireditev; med drugim «Kraški teden in druga izvedba «Kraške ohceti»
Kakor smo poročali v nedeljo, je bil v soboto zvečer v Repno občni zbor zadruge «Naš Kras*. Ne kratko smo omenili poročilo, ki ga je bil podal predsednik Egon Kraus. V svojem poročilu je v začetku počastil spomin prezgodaj umrlega ustanovnega člana dr. Edka Križniča, ki ga je kruta u-soda iztrgala iz naše srede v njegovi po ni življenjski dobi. Nadaljeval je: »Pokojni dr. Križnič je bil ljubitelj Krasa, predvsem pa njegovih l.udi in prav zaradi tega je takoj osvojil misel za ustanovitev naše zadruge, jo širil in jo propagiral in končno z zadoščenjem uodpisal njegovo ustanovno listino. In kmalu potem, prav tedaj, ko bi ga najbolj potrebovali, ga je bolezen prik'enila na bolniško posteljo, s katere ni več vstal. Ohranili ea bomo v najlepšem spominu kot lik človeka, ki je s svojim vsakodnevnim nesebičnim delom pokazal, kako je treba pomagati našim liudem, zlasti še takrat, ko so v sili ir\ potrobi*.
Zatem je predsednik poročal o de.ovaniu v pretekli poslovni dobi in ugotovil, da je odbor zadruge izpolnil na ogo, ki si jo je bil zastavil, to je. da je 21. septembra lani slavnostno odprl kraško hišo in dosegel, da se .e število članov zadruge skoraj potrojilo. Ob ustanovnem občnem zboru je bilo 31 članov, dne 31. decembra lani 73, danes na jih je 85.
Predsednik je ugotovil, da je bilo za rekonstrukcijo kraškc hiše v Repnu po rebno mnogo truda in napora za njeno ureditev in opremo, in poudaril, da bi bili stroški mnogo večji, če ne bi bilo prizadevnosti in iznajdljivosti članov odbora in tudi nekaterih članov zadruge, ki so žrtvovali dosti prostega in neprostega časa, da je bilo delo pravočasno in v redu opravljeno. S pridobivanem novih članov je bilo omogočeno, da se je kraška hiša lahko odprla v zastavljenem roku.
Po eg tega je odbor prevzel organizacijo prve kraške ohceti, ki je zahtevala tudi mnogo dela in požrtvovalnosti, a je s pomočjo občanov repentabrske občine, z naklonjenostjo županstva in s konkretnim delom nekaterih članov zadruge prav dobro uspela. Ob tej priložnosti se je predsednik ponovno zahvalil vsem, ki so kakorkoli prispevali za pomoč pri organizaciji kraške ohceti ter pri obnavljanju hiše in nabiranju novih članov .
Razstava kraške plastike, ki je bila odprta istočasno s kraško hišo, je naletela na zelo ugoden odmev. Od septembra do januarja letos si je to razstavo ogledalo nad 6000 oseb. Člani upravnega odbora in še nekateri člani zadruge so ob nedeljah prostovoljno dežurali v kraški hiši in bili na voljo obiskovalcem. Požrtvovalnost in razumevanje so pokazale tudi repen-ske žene, ki so novembra lani prostovoljno prevzele čiščenje prosto-rali v kraški hiši in bili na voljo vsakikrat, ko je bilo potrebno. Tudi njjim se je predsednik ob tej priložnosti iskreno zahvalil.
Predsednik je poudaril, da ne bo podrobno našteval vseh važnih do-
godkov v lanskem letu, ker smo jih vsi sami doživljali. Omenil je še družabne večerje, ki prispevajo k temu, da se poživi na tem področju družabnost med vsemi Slovenci, ki so prijatelji in ljubitelji našega Krasa in njegovih ljudi. Zato naj bi te družabne večerje zadobile značaj rednih mesečnih sestankov, katerih bi se udeleževalo vedno več članov in njihovih prijateljev.
Na Koncu je predsednik omenil, da čaka zadrugo precejšnje delo, in sicer ureditev in oprema umetniške galerije in pokritje strehe nad bivšim hlevom. Svoje poročilo je zaključil z besedami: «Naj zaključim to poročilo z ugotovitvijo, da smo v preteklem delovanju dosegli naš osnovni cilj, ki smo si ga bili zastavili ob ustanovitvi zadruge, t. j. da smo se vključili v splošni dialog o Krasu, kjer nikakor ne igramo podrelene vloge, temveč vlogo enakovrednega sogovornika. In v tem je po našem mnenju največji uspeh, ki smo ga dosegli. Z našimi akcijami v preteklem letu smo si zlasti med italijanskimi ljubitelji Krasa pridobili spoštovanje in ugled, če hočete, tudi zavist, da nam je uspelo to, o čemer so drugi samo govorili. Naša naloga je, da ne ostanemo samo pri tem, da ne zaspimo na doseženih uspehih, temveč da nadaljujemo po začrtani poti, in sicer v obrambo Krasa, predvsem pa njegovih ljudi, ki so Kras izoblikovali in mu dali pečat, ki ga ima danes. Zato vas pozivam, da se aktivno vključite v delovanje na še zadruge, vsak po svojih močeh, kajti le združeni in složni bomo lahko uresničili vse naše načrte in zavzeli v družbi tisto mesto, ki nam po pravici pripada*.
V	razpravo, ki je sledila poročilu, so posegli številni člani z marsikaterim tehtnim in koristnim predlogom. Med to razpravo je predsednik Egon Kraus na kratko obrazložil tudi okvirni program dela upravnega odbora v naslednjem poslovnem letu. Prva naloga bo dokončno urecjiti Kraško hišo, ga kar sta potrebni dve večji deli: ureditev nekdanjega skednja v u-metniško galerijo in pokritje strehe ter delna notranja ureditev nekdanjega hleva. Ker bodo za to potrebna finančna sredstva, je pozval člane, naj propagirajo idejo zadruge in pridobivajo nove člane.
V	načrtu je, da se umetniška galerija slovesno odpre v soboto,
Masčheno4a....Qbiw*lii .^kie.Sčfig
biio že sprejela . in ljosta izKijUSno TcttišTOT rpmfrtiKn. Razume se, da bodo pzneje sledile razstave tudi drugih umetnikov. Letos bo v tej galeriji še ena slikarska razstava, zatem razstava s področja ljudske umetnosti, in sicer bodo razstavljene podobe na steklu iz 17. in 18. stoletja. Organizirala se bo tudi fotografska razstava in morda še kaj drugega.
V	poletnih mesecih bo skušala zadruga vzporedno z razstavami prirediti manjše prireditve s področja dramske in glasbene umetnosti. Zadruga bo prevzela tudi pokroviteljstvo nad »Kraškim tednom*, ki
bo letos od 8. do 14. septembra na področju repentabrske občine in se bo zaključil z drugo izvedbo »Kraške ohceti*. V ta namen je bil ustanovljen pripravljalni odbor za te prireditve, s katerim zadruga tesno sodeluje.
Okvirni program tega tedna je: v ponedeljek začetek razstave fotografij v umetniški galeriji, ki bodo prikazovale posebne značilnosti in zanimivosti našega Krasa. Torek bo posvečen delu in obrti, ki izumira, oziroma ki ne obstaja več.
V	ta namen bodo repenski in mdr da tudi nabrežinski kamnarji prikazali, kako so včasih lomili kamen iz kraških sten in bodo pri tem med' seboj tekmovali. Tekmo- I vale bodo tudi predice na starih kolovratih. V sredo pa bodo v or gainizaeiji Slovenske prosvetne zveze kraške godbe na pihala izvajale na repenskem trgu nekaj obveznih skladb, zatem pa še nekaj prostih .To bo nekaka revija pi hainih orkestrov. Četrtek bo na menjen mladini, ki se bo ob zvokih domačega orkestra zavrtela na repenskem trgu. V petek lw prost dan, da bodo domači fantje lahko zaključili priprave za «Kraško oh cet*. V soboto bo običajen prevoz bale, in sicer letos iz Cola v Repen, podoknice in ples na skednju.
V	nedeljo zjutraj bo kraška ohcet po starem običaju, popoldne pa folklorna prireditev, pri kateri je upati, da bodo sodelovale številne folklorne skupine. Zaželeno je, da bi se predstavile tudi naše narodne noše, toda točno obeležene po krajih in svojih značilnostih.
Pri nadaljevanju razprave so vanjo posegli med drugimi Dušan
(Nadaljevanje na 6. strani)
ni n n 1111111111111111111111 iiiiit mi n iiinmiiii nun iiii mi
TOREK, 4. MARCA 1969
TRST A
21.00 Glasba izven programa.
FILODIFUZIJA
7.15, 8.15, 13.15, 14.15, 20.15 Po ročila; 7.30 Jutranja glasba: 11.3o	8.00 Operna glasna; 8.50 Mar-
Slov narodne; 12.00 Pratika; 12.30 tin, kratki oratorij: 10.05 Martuc-Za vsakogar nekaj 17.00 Orkester cjjev nokturno; i0 20 Na sporedu Casamassima: 17 20 Plošče za vas; je harfa; 10.50 Simf koncert; 12.30
18.30 Tržaški trio; 19.10 Nabožna oddaja; 19.20 Melodije; 19 45 Zbor Slava Klavora; 20.00 Šport: 20.35 Šostakovič, Katar .na Izmailova; 21.20 »Pogled za kulise*
TRST
12.05 Plošče- 12.25 Tretja stran; 13.45 Tomizza: Vera Verk; 14.15 Glasbeni spored
KOPER
6.30,	7.30. 12 30, 14.3C, 16.00, 19.15 Poročila; 7.10 .Jutranja glasba;
3.00	Prenos RL rO. 15 Orkester
vVoodman; 10 »5 Poseč Record; It.00 Otroški kotiček 11.30 Da našnji pevci; 12 00 in 12.45 Glasba po željah 14.( • Z:- mlade poslušalce; 15.30 Popevke. 16.40 Ital. narodne; 17 3e Popoldanski recital:	18.00 in 19 30 Prenos RL;
19.00	Stare pesmi: 22.10 Melodije m ritmi.
NACIONALNI PROGRAM
7.00, 8.00. n 00. 15.00. 20.00 Poročila; C.30 Jutranje pesmi; 9.00 Zvočni trak; 10 38 in 11.08 Ura glasbe; 11.30 Baritonist Glosso;
12.05	Kontrapunkt; 13.30 Vam u-gaja Klasika?: 14.45 Sanremo 69;
17.05	Program za mladino; 19.13 Rossinijevo življenje, 20.00 Berlioz: Beatrice et Benedikt
II.	PROGRAM
7.30,	8.30, 13 30, 14.30, 19.30 Po ročila: 8.40 Orkester 10.00 Gersh-‘.vinovo življenje- ’0.40 Telefonski □ogovori; 13 35 Brez naslova: 15.15 Sopranistka S Torricelli • 16.00 Nove pesmi; 1710 Sanremc 69; 17.35 Enotni razred, 18.20 Enciklopedija 19.00 Ping pong- 20.00 Glasbeno tekmovanje 21.10 Roman.
III.	PROGRAM
10.00 Bach lil Britten, 11.45 Scarlattijeve kantaie; 12.55 Pur-cell in Vivaldi; 14.30 Resna glasba; 15.30 Simf. Koncert; 17.20 Angleščina; 18.15 Gospodarska rubrika; 18.45 Pretirana v bodočnosti; 19.15 Koncert; 20.15 Rossini;
Tenorist E. Haefliger; 13.15 Stra vinski; 13.25 Paganinijev koncert štev. 4.
SLOVENIJA
6.00, 7.C0, 10.00. 13 00. 15.00, 19.30 Poročila; 6.50 Danes za vas; 7.25 Telesna vzgoja; 7.45 Inform. oddaja; 8.03 Operna matineja; 8.55 Radijska šola; 9.25 »Morda vam bo všeč*; 101F Pri vas doma; 12.10 Sopranistka L. Priče; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Slov. na rodne; 13.30 Priporočajo vam...; 14.05 Glasba mladih; 14.25 Lahka glasba; 15.45 Jezikovni pogovori; 16.00 Vsak dan za vas; 17.05 Simf. orkester; 18.01' Aktualnosti; 18.15 V torek i a svidenje!; 18.45 Družba in čas; 19 00 Lahko noč, otroci!; 19.15 Stane Mancini; 20.00 A. Isakovič: »Kaljenje*: 20.45 Pesem godal; 21.15 Deset pevcev; 22.15 Jug. glasba; 23 05 Pesniki Slonokoščene obale; 23.15 Plesni orke stri in ansambli
ITAL. TELEVIZIJA
10.30, 11.30 in 15 00 Šola; 12.30 Vzgoja; 13.00 Slikanice; 13.30 Dnevnik; 17.00 Sjured za najmlajše; 17.30 Dnevnik 17.45 Program za mladino; 18.45 Nabožna odda ja; 19.45 Šport in ital. kronike; 20.30 Dnevnik; 21.00 Giacosa-An ton:	«L’onorevole Ercole Mala
dri*; 12.35 Neraziskana Amazoni ja; 23.00 Dnevnik.
II. KANAL
19.00 Nemščina; 51.00 Dnevnik; 21.15 Cordialmerite; 22.15 Mladi na odru.
JUG. TELEVIZIJA
22.35 Dnevnik
IZ UMETNOSTNIH GALERIJ
„	......... 9.35, 14.45
TV v šoli; 10.30, 15.40 Angleščina;
20.00,
11.00 Splošna izobrazba; 16.15 Sve tovno drsalno prvenstvo; 17.45 Ri sanka; 18.00 Gregčeva zadnja na loga — lutke; 18.20 Ansambel M. Sepeta s pevci; 18.50 Po sledeh napredka; 19.30, 20.30 Hokejsko prvenstvo ZRN:NDR — v odmo ru; 3—2—1; 21.35 TV film.
Sante Visco pri Russu Ruggero Pozzar pri Bari si ju
Edenintridesetletni Sante Visco, ki razstavlja v galeriji Russo, je doma iz Neaplja, kjer je diplomiral na držami šoli za umetnost. Predstavlja se nam z lepim številom zelo pestrih slik nenavadne tehnične obdelave, Ki jih imenuje «obarvana črnila*. So pa naslika ne na les vezanih plošč s prozorno tempero, ki tvori pokrivajočo podlago vsdkl zasnovi, katero nato dokončno akvarelno živahno obarva z liki predmetov v tihožitjih, hišami in drevjem v pokrajinah in s podobami ljudi. Vse to pa obrobljajo črne obrisne črte raznih debelin, ki gredo do tan-čine potez perorisbe Pokriva pa, kot barvne pajčevine, laka barvna igra črt tudi vse poslikane površine, ki se zde zdaj kot viju- -gasto, zdaj kot rešetkasto tkivo raznih barv. Po lem se slike v marsičem približujejo ilustracijam anglosaških slikanic, a tudi pokrajinam iz ameriških pravljičnih risanih filmov, kajti hiše so hišice, idice uličice, >se pa se stiska v prijetni domačnosti večkrat pod plastjo belega snega, iz katerega raste tu pa tam baročna stavba. Je torej umetnosl Sante ja Visca veselega vuleza. ki ga tu podčrtujejo še mnoge podobe razgibanih cirkuških klovnov in lutk in pa bohemienska razmetanost različnih domačih predmetov v uspelih tihožitjih Prijetna sprememba živobarv-nosti slikarskih 'azslav pa je o-gled fotografij, ki jih razstavlja v galeriji Barisi mladi fotograf Ruggero Pozzar So to tehnično odlično uspela delu pravega mojstra fotografske leče, s katero je na papir ujel izrazitost obrazov in drž ljudi, le človeka, ker ga verjetno ne zanima okolje, ki ga srečamo le pri prodajalki «mušolov». Vspelost teh slik pa je do neke mere pripisati tudi izrednosti uporabljenih modelov, ker to so sami znani javni delavci. umetniki iz sveta gledališčnikov, književnikov, pesnikov in likovnikov, med katerimi srečamo Mnrcella Mascheri-tiija, Anito Pittonijevo, Hildo Prekop, Marjana Černeta, mladega Casettija in še mnoge druge. Naravnost dokumentarno vrednost pretresljivega učinka pa vidimo v štirih fotografijah slikarja in pesnika Cesareja Sofianopula, ki tako rekoč tik pred smrtjo recitira svoje pesmi.
MILKO BAMBIČ
Prešernova proslava v Trebčah in Bol juncu
Govornik Renato Kralj in pet recitatorjev, ki so sodelovali na Prešernovi proslavi v Trebčah
NOVOST NA KNJIŽNI POLICI
CHARLES DE GAULLE:
Vojni spomini» (Druga knjiga)
Skupina mladeničev in deklet, ki so nastopili na proslavi v Boljuncu
Prešernove proslave se pri nas še niso zaključile. V soboto zvečer so se s p »nun u našega velikega pesnika oddolžili v Trebčah in Boljuncu. Začnimo s proslavo v Trebčah:
V	dvorani domačega Ljudskega doma je vaško prosvetno društvo »Primorec* pripravilo res lepo proslavo, ki je privabila veliko ljudi, seveda prvenstveno domačinov, Trebenjcev.
V	prvem delu programa je o pesniku spregovoril domačin Renato Kralj, ki Je svoj govor »razpotegnil* skozi ves prvi del proslave. Govornik je namreč prikaza! življenje in delo ter pomen velikega pesnika, med govorom pa so recitatorji deklamirali razne Prešernove poezije, ki so slavnostni govor dopolnjevale in ilustrirate. V tern delu sporeda So poleg že omenjenega govornika nastopili še Olga Stiikler, Anica Malalan, Milena Padovan, Gino Kralj in Cezar Možina.
Drugi del sporeda je pripadel izključno znanemu domačemu me šanemu pevskemu zboru, ki je pod vodstvom Oskarja Kjudra zares odlično izvedel pet pesmi. Najprej seveda Prešernovo «Zdravljico» v Vrabčevi verziji, nato pa še »Mladosti ni», »Planinsko*, «Podjuno» in »Naš Kras*.
Čeprav program ni bil obsežen, je bil pa zelo skrbno pripravljen in množica ljudi, ki mu je pozorno sledila, je odhajala s proslave zelo zadovoljna.
Istega večera se je velikemu slovenskemu pesniku oddolžil Bo-Ijunec. Ker nosi boljunsko prosvetno društvo ime po tem našem pesniku, je bila tudi proslava veliko bolj zahtevno pripravljena in čeprav ni bilo vse na najvišji ravni, je treba vendarle pohvaliti vse prosvetne delavce te-naše breške vasi, še posebej pa mladino, ki je pri proslavi prevzela nase največje breme.
Prešernova proslava v Boljuncu je izzvenela bolj kot proslava slovenskega kulturnega praznika, kar je bilo razvidno še posebej iz priložnostnega govora, ki ga je imel domačin Vojko Slavec. Ta je sicer govoril iudi o pomenu Prešerna, vendar je povezal s tem praznikom vso problematiko slovenske kulture. Seveda je vpletel v to tudi našo veliko zgodovinsko obdobje narodnoosvobodilne borbe, hkrati pa obdelal tematiko naših dni, ko se slovenska manjšina v Italiji mora še vedno boriti, da bi ji priznali tiste pravice, ki so last slehernega naroda v sleherni res demokratični deželi. Svoj govor je Slavec povezal tudi s konkretnimi povsem domačimi rekli bi vaškimi kulturnimi in prosvetnimi problemi, pri čemer je vse vaščane pozval k enotnosti in bolj vnetemu delovanju v prosvetnem društvu in kulturnem življenju nasploh.
V samem začetku je Tatjana Turk, ki je skoei ves program napovedovala posamezne točke, pozdravila navzoče, nakar je takoj poklicala na oder najmlajše, ki
so recitirali nekaj Prešernovih poezij. Za najmlajšimi so se zvrstili mladinci in mladenke, ki so zelo dobro podali nekaj Prešernovih poezij posamič ali v zborski recitaciji. Čeprav smo s prostorom na tesnem, ne moremo mimo tega, da recitatorje vsaj imenoma navedemo: poleg vseh otrok prvega razreda domače šole, ki so nastopili »kolektivno*, so pri recitacijah nastopili še Majda in Mauro Žerjal, Miranda Slavec, Andrina Ota, Valter Mo-kor, Divna Sancin ter Sandra in Gabrijela Žerjal.
V drugem delu in to za zaključek pa je domači pevski zbor pod vodstvom Draga Žerjala nastopil z nekaj umetnimi in narodnimi pesmimi, ob koncu pa je zape! še Prešernovo »Zdravljico*.
Torej tudi Boljunec je počastil spomin našega pesnika in polna dvorana vaščanov je priča, kako naši ljudje čutijo svoj praznik kulture.
M. M.
Vojaki, politiki in državniki radi pišejo spomine, da si tako zagotovijo avtentičen prikaz svojega življenja in dela. Ti spomini so navadno močno zanimivi, pač gle de na pomembnost njih avtorjev, so pa seveda še bolj dragoceni kot zgodovinski vir. Vsekakor so spomini velikih mož še dragocenejši za spoznavanje zgodovinske ga toka dogajanj, za osvetlitev teh dogajanj, vojaških operacij in političnih akcij, za spoznavanje vsega tistega, kar se je dogajalo za kulisami in kar je navadnim ljudem ostalo dolgo časa neznano in skrito. Spomini slavnih mož pa so pomembni tudi za spoznavanje drugih velikih osebnosti in za realnejšo ter objektivnejšo podobo o njih. Vse to velja tudi za VOJNE SPOMINE generala de Gaulla, ki jih dobivamo zdaj tudi v slovenščini. Pred meseci je izšla prva knjiga, zdaj je Državna založba Slovenije dala na trg drugo knjigo spominov v prevodu Branka Vrčona. Napovedana je tudi že tretja knjiga in tako bomo kmalu imeli celotno izdajo de Gaullovih spominov tudi v slovenskem jeziku, s tem pa zanimiv zgodovinski vir. ki avtentično in originalno osvetljuje drugo svetovno vojno.
De Gaullovi spomini so v originalu izšli že leta 1954. V slovenščini jih dobivamo torej s precejšnjo zamudo. Toda morda nam že zlepa kulturna zamuda ni prišla tako prav kot prav pri tej publi kači ji. De Gaulle je namreč danes v ospredju političnega dogajanja v zahodni Evropi Njegova nepomirljiva stališča do ostalih držav zahodne Evrope, njegovi samostojni pogledi na različna vprašanja, njegovo trmoglavo vztrajanje na s volih stališčih večkrat vzburjajo kri in vzbujajo ostre reakcije. Na drugi strani pa si de Gaulle prizadeva vodili samostojno politiko, pri čemer so mu interesi in veličina Fran cije na prvem mestu. Prav prebiranje de Gaullovih spominov pa nam. omogoča lažje razumevanje današnjih njegovih stališč, razumevanje njegove politike in dosledno vztrajanje na lastnih izhodiščih, ki si jih je začrtal že pred 25 leti, ko je med vojno poslavljal temelje današnje Francije.
Druga knjiga Vojnih spominov Charlesa de Gaulla ima podnaslov Enotnost 1942 1944. že la podnaslov pove, da obravnava čas od tretje vpjne spomladi pa do osvoboditve Pariza, čas. ko so se vse zdrave sile bojujoče se Francije strnile, in združile okoli Svobodne Francije, ki jo 'je vodit de Gaulle. Kol prva knjiga, ki je, .. sicer zajemala čas prvih dveh let vojne v Franciji, razpade tudi druga knjiga Vojnih
spominov na dva dela. Prvi del ob sega generalovo pripoved o dogodkih in zapažanjih. Drugi del pa prinaša dokumentacijo, prepise dokumentov, poslanic, brzojavk, zrn pisnike sestankov ter besedila govorov. Prvi del je namenjen torej vsakemu bralcu, drugi pa predvsem proučevalcem zgodovinskih dogajanj, torej zgodovinarjem, politikom in publicistom. Prvi del je razdeljen na osem obsežnih poglavij, ki Kronološko obravnavajo zgoraj označeno obdobje druge svetovne vojne. Najprej je bil to čas,
ko je bil de Gaulle še vedno v Londonu in je med njim kot predstavnikom Svobodne Francije ter zavezniškimi voditelji vladalo še vedno precej napeto vzdušje. Ne samo zaradi različnih stališč do vodenja vojaških operacij, temveč tudi zaradi spletkarjenja zaveznikov proti de Gaullu. Medtem ko je Churchill zahteval popolno podreditev de Gaulla in. Francozov, čemur pa se je trmasti general odločno uprl. pa so Američani vodili povsem svojo politiko. Ne samo. da niso pokazali dosti razumevanja do de Gaulla. izbrali so si celo svojega voditelja Francozov, (general Giraud), ki naj bi po njihovem izkrcanju v severni Afriki prevzel vodstvo v sen Francozov in nadomestil de Gaulla. Razen lega so do vstopa v vojno vzdrževali stike s Petainove Francijo in njegovo vlado v Viehtjju, še lik pred padcem Pariza pa so skoraj nasedli akciji kolaboracionista L avala, ki je predlagal, da se po osvoboditvi Pariza vzpostavi v njem parlament, vlada in sploh tako stanje kot je bilo ob padcu Pariza leta 1940. De Gaulle se je seveda moral trdo borit’, pri čemer seve-
da ni imel lahkih stališč.
V ta čas pade tudi potopitev francoskega ladjevja v lukah se' verne Afrike in v Toulonu. Ko s? Američani zasedli Maroko in Alzi rijo je prišlo do srditih bojev Vichgju zvestimi Francozi in potopitve večjih vojnih ladij■	.
pa so se Nemci hoteli polastiti vol nih ladij, ki so bile ze od premirj zasidrane v vojnem pristanišč Toulonu. kier so se mnoge san potopile, da ne bi padle Nemcem v roke. Po številnih težavah > trdem delu, ki je imelo za s™°te združitev vseh svobodoljubnih Frol cozov, je prišlo do uspehov jrev coske vojske na jugu Italije, P° tem v sami Franciji, kar se 3 končalo z osvoboditvijo Pariza 1 dokončno zmago de Gaullovih idej.
O vsem torej pripoveduje jjjj Gaulle in to tako, kol že v P'e? knjigi svojih spominov. Morda 3 njegovo pisanje v prvi knjigi t*1 očaralo nekatere bralce, ker pričakovali bolj poljudno, bolj * nimivo pisanje, naleteli pa so studiozno, dokumentirano, čeftfo. zavzeto in vseskozi po svoje san mivo prikazovanje francoske P° tične, vojaške in diplomatske zg dovine v letih 1942-1944. Oma*! pa moramo, da je morda v drU9 knjigi de Gaulle bolj zanimiv za širšega bralca, ki bo nas,.x tej knjigi verjetno tudi zase v privlačnega pripovedovanja. Br0lfcj bo spoznal de Gau’lova stališča, jih je zagovarja, takrat in ki r zagovarja še danes. Olajšano mu bo razumevanje današnje va' coske politike, ki je svoje teme j dobila že takrat. Bralec de Oa lovih spominov bo nadalje generalovo zavzetost za vejte* _ Francije, za njeno polno ne0^fr nost in samostojnost njene V°" ■ še posebej zfl.
ke. Seveda bodo se puaeuw •. mivi tisti odstavki, ki se nartasM na nas, na probleme Balkana, * sta in Italije Tako spoznamo Gaullovo zagotovilo italijanske» zunanjemu ministru Sjorzi, da Francija vedno podprla prizade nje Italije, da Trst ostane M ’ enako se bo zavzemala za ske kolonije, ne bo pa mogla PL prečiti, da Italija ne bi posesti na vzhodni strani dodro^f Zanimivo je tudi ohrabrujoče s lišče de Gatdla do vodje <&&***[e Mihajloviča, sicer pa se de ni hotel vmešavati v probleme JJjL kana in Jugoslavije, za katero "tej da je spadala v osebno interes* sfero Churchilla.
Gre torej za dragoceno in nalno pričevanje človeka, ki le . med vojno m čelu bojujoče Francije in ki kot ena redkih, vrstnih osebnosti se vedno stol* čelu svoje države.	Sl.

OVEN (od 21.3. do 20.4.) Ne da-I TEHTNICA (od 23.9. do 23.10.) jajte prevelike veljave sklepom, pri I Bodite previdni v pogajanjih z ne;
sprejetju katerih niste bili sami udeleženi. Zadovoljstvo z najmlajšimi.
BIK (od 21.4 do 20.5.) Zanesljivo se udeležite sestanka, ki boste nanj povabljjeni. Ne prenašajte več zasramovanja nekega tekmeca
DVOJČKA (od 21.5. do 21.6.) Ne kdo prede okrog vas nevarne niti, skušajte ga čimprej odkriti. Vaša ljubezen še ni v nevarnosti.
' RAK (od 22 6. do 22.7.) Vaše delo se bo odvijalo po načrtu. Oster sosedski spor vam bo odkril nekaj, kar še niste vedeli.
LEV (od 23.7. do 22.8.) Zanesite se na besedo nekega mlajšega družabnika. Dobro razumevanje v družini.
DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Prevelika drznost v poslovanju ni priporočljiva. Ljudje vas cenijo zaradi vaše sirokosrčnosti.
kim novim partnerjem. Pismo, vas bo napolnilo s srečo.
ŠKORPIJON (od 23.10. do 21.11.) V nekaterih točkah morate svoj poslovni program izpopolniti. Draga oseba je v skrbeh za vas
STRELEC tod 22.11. do 20.12.) Ne delajte napak, ki nikakor niso neogibne. Vaše sanje se ne bodo izpolnile.
KOZOROG tod 21.12. do 20.1.) Preveč mislite na svoje dele in premalo na počitek. Nepovabljeni gostje, ki pa ne bodo neprijetni.
VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Z ljubeznivo nepopustljivostjo boste več dosegli kot s silovitim napadom. Čutna ljubezen je kratkotrajna.
RIBI (od 20.2. do 20.3.) Predpoldne se boste znašli v precepu, toda še pred večerom se boste iz njega rešili. Zaupajte dragi osebi.
STOLPEC
INfl
S «prilagodljivimi» policami IMA
DVAKRAT
ZAVAROVANI
■	ŽIVLJENJSKIM STROŠKOM PRILAGAJAJOČE SE POLICE nudijo zavarovancu dve jamstvi: • takojšnjo razpoložljivost zavarovanih vsot (kapital! in «pokojnine»), brž ko pride do predvidenih dogodkov (smrt zavarovanca ali dospelost določene starosti); • ohranitev kupne moči omenjenih vsot.
■	Te police jamčijo avtomatično povečanje zavarovanih vsot v razmerju z uradnim povišanjem življenjskih stroškov, do največ 3% na leto, kar ustreza poprečnemu povišanju v zadnjih 15 letih; te police omogočajo, da v vsakem trenutku zadostimo namenom, zaradi katerih je bilo zavarovanje sklenjeno in predstavljajo zato za zavarovanca in njegovo družino faktor za povsem varno in vedro življenje.
■	So to hkrati tudi odlična finančna vlaganja: zavarovanec plača manj kot polovico od tega, kar je potrebno za dosego prilagoditve: ostanek plača zavarovalec z letnim prilagajanjem «rezerv». Dejanski donos vsot, ki jih je vplačal zavarovanec, je torej pomemben.
■	Nadaljnje videze teh «polic bodočnosti)) boste spoznali, si pojasnili dvome ter dobili ustrezne nasvete, če se boste obrnili na predstavništva Istituto Nazionale delle Assicurazioni, ali pa če nam pošljete spodnji odrezek, nalepljen na dopisnico ali v zalepki.
VE0N0 DOBRO POSKRBI K00R SE ZAVARUJE

Ime.....
I Priimek | Ulica..
Poštni kodeks in mesto. Pokrajino..............
PD/76
---------------------1
Spoštovooi
ISTITUTO NAZlONALlI DELLE ASSICURAZIONI Via Sallustiana 51 00100 ROMA
7*
GORAZD VESEL	I TJ	|
Pomen komisij i 5
Gre za: 1. poglobljeno kvalitetno	" ~y / j
delo in 2. za demokratično prakso
sto oseb se v osmih komisijah ukvarja z našo problematiko
Današnji izvršni odbor je domala ves posvečen komisijam Slovenske kulturno gospodarske zveze, njihovemu konstituiranju in sestavi programov. Osem jih je in vsaka izmed njih «pokriva» pomembno področje dela in življenja naše skupnosti. V njih se prek sto oseb ukvarja s problematiko našega življa.
Kakšen je pravzaprav mehanizem delovanja komisij? kakšne so njihove naloge in v čem je njihova pomembnost?
Komisije so organi naše Zveze, so specializirani joru mi, prek katerih prihajajo do izraza naše potrebe. Gre za resorna področja, ki izdelujejo določeno politiko in programe, d-a se preko načelnika komisije prenašajo v predsedstvo, ki vse predloge, spoznanja, namige in sklepe po eni strani usklajuje, po drugi strani pa vključuje v obveznosti glavnega sveta ter odločitve izvršnega odbora Zveze.
Za dvoje pomembnih ugotovitev gre, kadar govorimo o komisijah v takšni sestavi:
1.	Za poglobljeno in kvalitetno delo, ki more nuditi naši
*
GORAZD VESEL
Skupnosti kot celoti in še po-sebej našim članicam kot prvim operativnim enotam do-Volj prilik za uresničevanje nakazanih rešitev;
2.	Za demokratično prakso, v kateri prihajajo pobude od spodaj navzgor in od zgoraj navzdol, in ki jo označuje nožična angažiranost ljudi, ki so istih misli in dejanj, kadar so v ospredju slovenska narodna vprašanja in njihovo nesebično reševanje.
Naša Zveza je krepko zasl-kTuna v naših razmerah ter Predstavlja enega izmed delavnikov v družbeno političnem in slovenskem zamejskem vijenju. Njena organizacijska struktura se od temeljev navzgor vse bolj krepi, tako da danes čutimo potrebno tfo-Vdariti važnost njenih komisi) k°t enega izmed dragocenih in nenadomestljivih vzvodov naše P°litike.
, ‘Pako zasnovane komisije, v katerih sg izražajo napori in *laiisča prek sto oseb (med em ko se v vodilnih organih naših članic In Zveze udejstvu Je prek 500 oseb) govorijo o naši globoki zasidranosti v slovenskem prostoru v Italiji.
Množično in spontano sode-l°vanje tako zavestnega ter P°litično zrelega potenciala o-~eriem dokazuje kako pristno demokratično vsebino ima na-delo, kako demokratična je h-uša vsakdanja praksa. V tem delu se kažejo tudi pomembne Odlike naših ljudi kot so požrtvovalnost, pridnost in tvor-n°st; gre za kvalitetno prvi-n°, ki jo moramo vsi čuvati ln jo bogatiti s svojo prisot-n°stj0 in pritegovanjem dru-dobronamernih, da bi bil Vrinek dela še večji.
Želimo, da postanejo komike ustvarjalni element, ki bo Prek kresanja mnenj ter iška-Pia novih spoznanj vendarle iriai nakazati najboljšo pot *Q delovanje svojih resorjev. red takšne metode dela bo Sebinsko bogatejše tudi delo-,QnJe predsedstva in odločanje Vršnega odbora.
Kultura
v V življenju in družbenem ražnju naše narodne skupnosti odliva kultura bistveno vlogo. Po j®*11, o katerem so se vodila in J* vodijo najrazličnejša razlagal r4 teoriziranja, sam v sebi zaob-”bia enostavno resnico: kultura naj višji izraz družbe, od nje *® odvisno življenje nekega na-^a, ona oplaja semena, kate-sadovi so humanistična raz-
merja med posameznikom in družbo, med človekom in človekom, med narodom in človekom.
Mi si ne domišljamo, da je na-
F1L1BERT BENEDET1C
ša naloga v podiranju slehernih prizadevanj vzraslih iz določenih zgodovinskih konsekvenc, ki so naSo družbo okužile s provincia-ldstično impotenco v operativnem zakonu; mi si ne domišljamo, da bi zoperstavljali nekonstruktivnemu ideološko - čustvenemu polemiziranju kontradiktorij na isti ravni; in končno, nam pi do tega, da bi zastrupil; svojo eksistenco z odpovedjo humanističnim principom spoštovanja, dialoga in konstruktivnega sodelovanja v skupni borbi za slovensko narodno skupnost v Italiji.
Naša naloga je v prizadevat v sti, da najvišji izraz kulture raz ideva opravljeno delo: iskrena beseda, izrečena v duhu zemlje, ki nam je mati, položena na srce našemu človeku, od Matajurja, kjer podzavestno komaj še tli i skra ljubezni, do miljskih hribov, je le tista, ki razodeva voljo nas vseh, da živimo.
I
Vsi nosilni faktorji kulture mo- I rajo najti svoj skupni imenovan : lec, tako da bo vedel naš člo- i vek, da je v njih poroštvo naše- ' ga preporoda.
Vloga mostu na ozemlju, kjer ; se križajo različni svetovni in < predvsem dvoje kultur',1 je pogo j jena naši kulturni samobitnosti, j Naša kultura mora oplajati tu j kajtšnjo zemljo, tako da bo lahko 1 od nje tudi oplojena. Za nače'; i pa mora biti trdo delo vsakda- | nje angažiranosti in zavzetosti.
Boj za naše kulturne, pravice j se mora odigrati v vsem slovenskem kulturnem prostoru, pri čemer je treba poudariti, kar je že kritik povedal: «V strategiji kulture namreč ni nobena taktika bolj vitalna kakor taktika i-skrene odgovornosti)).
Doraščajoča mladina
NADJA PAHOR
Na osnovi smernic, ki jih je nakazalo zasedanje glavnega sveta SKGZ, diskusije, ki je sledila poročilom in razpravi v komisiji, je bil izdelan okvirni program dela komisije za dveletno poslovno dobo.
Program dela komisije stremi za tem, da prouči položaj slovenskega otroka pri nas V ta namen je v načrtu izvedba ankete, kjer bo to mogoče. Anketna pola bo obsegala vprašanja o kulturnem udejstvovanju in družabnem izživljanju otrok, kakor tudi njihov socialni in zdravstveni po ložaj. Prva taka anketa je bila izvedena na zadnjem zimovanju v Gorjah.
Da bi pojasnil važnost vsako vrstnega udejstvovanja otrok programira komisija v tekoči sezoni dve okrogli mizi in sicer:
1.	Letovanje in zimovanje.
2.	O dolžnosti slovenskih staršev ob rojstvu in rasti otrok.
Sprejet je bil tudi predlog o pripravi brošure, ki naj bd P razdeljevali mladim materam.
Na osnov) dosedanjih izkušenj bo komisija poskušala še izboljšati in razširiti obseg letovanj in zimovanj.
Nalaga si tudi skrb, da se orno goči redna otroška telovadba.
Ker je osnovni cilj dela komisije zdrav in vsestranski razvoj naših otrok bo ta beležila in
spremljala vsako udejstvovanje otrok.
Šolstvo
Okvirni program komisije za šolstvo je naslednji:
1.	Sestaviti podrobno poročilo o stanju slovenskega šolstva iz vseh možnih vodikov na Tržaškem in Goriškem. Zbrati vse nerešeno probleme v posredni in neposredni zvezi z izobraževanjem in predvideti nove probleme, ki bodo nastali glede na splošni razvoj.
2.	Na podlagi analize tega pregleda bomo usmerili svoje delo v dve smeri:
a)	kot državljani, ki s spremljanjem in skrbjo za dvig nivoja šole, prispevamo k splošnemu napredku izobraževalnega sistema v državi;
b)	kol Slovenci, ki upoštevajo specifične lastnosti slovenske narodnostne skupnosti.
3.	R. Sevati obstoj in vse probleme slovenske šole enotno, nc glede na administrativna področja (Trst, Gorica). Za dobro in u-godno reševanje teh problemov sodelovati z vsemi dejavniki, ki lahko vplivajo in pripomorejo k uspehu tovrstnih prizadevanj.
4.	Z novim šolskim letom 1969-1970 začeti s poukom materinega jezika v Slovenski Benečiji.
Prelepo bi bilo, če bi šolska u-prava odprla nekaj prvih razredov slovenske osnovne šole, kot jih imamo tia Goriškem in Tržaškem. Glede na dosedanji počasni raz-vej priznavanja narodnih pravic beneškim rojakom puščamo pobudo : ./ terminskega roka za
EDVIN ŠVAB
njeno uresničitev. Storili pa bomo vse, da se z naslednjim šolskim letom začne s poukom slovenščine
Mladina in šport
V	splošni dejavnosti naše Zveze ima komisija za mladino in šport pomembno vlogo zaradi naravnost življenjsko važne problematike, s katero se ukvarja.
V	današnji dobi, ko postaja mladi človčk odločujoči dejavnik v vsesplošnem dogajanju v svetu in pri nas, se mora skrb la vzgojo 'in pravilnejšo rast slovenskega mladinca še posebej prilagoditi novim zahtevam in potrebam razvoja.
Ko razmišljamo o vzgoji in pripravi mladine na naše javno delovanje moramo stalno upoštevati miselnost in potrebe mladega človeka in lemu prilagoditi dejavnost naših organizacij v sintezi reševanja splošnih manjšinskih problemov z istočasnim reševanjem problemov mladine same.
Na svoji zadnji seji je naša komisija, ob upoštevanju gornjih predpostavk sprejela sledeči okvirni program dela:
1.	Mladinsko politično delovanje i
Na tem področju smo si zastavili cilj, da bi se pospešilo delovanje obstoječih študentovskih in dijaških organizacij s posebnim ozirom na cilje in potrebe študentovskega gibanja v Italiji, posebej pa še ob upoštevanju specifičnosti naše slovenske šole in njenega razvoja.
Posebno pažnjo bomo posvečali mladim delavcem, kateri so od nas vseh najbolj podvrženi raznarodovanju in vsesplošni integraciji sistema.
VITO SVETINA
illllliJ

Pogled na del udeležencev zasedanja izvršnega odbora Slovenske kulturno gospodarske zveze
Nadalje bomo preko debatnih krožkov, revij, diskusijskih večerov, okroglih miz, mladim ljudem dajali možnost, da jx> eni strani v medsebojnem razčiščevanju mnenj najdejo nove poti in načine delovanja ter kulturnega izživljanja, po drugi strani pa, da zainteresirajo javnost o svojih specifičnih problemih.
2.	Športna problematika:
Športno delovanje je pri nas
doživelo tak razmah, ki daleč presega zmogljivosti samih športnih društev. Zato je naloga komisije in seveda naše Zveze, da prisodi športu tisto mesto, ki mu dejansko pritiče zaradi njegove pomembnosti in nadvse pozitivne vloge v okviru naše skupnosti, Nujno je potrebno, da se zagotovi športnemu udejstvovanju vso podporo za še večji razmah. Posebno pereča je uresničitev športnega centra na stadionu I. maj, ki bi zagotovila slovenskim športnim društvom organski razvoj. Naša komisija bo še v naprej nadaljevala z začelo jx>budo za njegovo uresničitev in v to vložila vse napore, da tudi do. tega v doglednem času pride, športnim organizacijam jfi, potrebna vedno večja tehnična pomoč, po-sebej pa še dolgoročno programiranje slovenskega športa, kar bi lahko dosegli s takojšnjo podporo športni zvezi KOŠIR ter u-stvariti take pogoje, da bo ta zveza lahko delovala.
3.	Kadrovska politika:
Dovolj nam je površna analiza stanja v manjšini in posebej v naši zvezi, da sc nam takoj vsili podoba stihiskega, neprogramira-nega delovanja in s tem v zvezi tudi občutno pomanjkanje novih ljudi, mladih sposobnih sil, ki bi nadomestile, predvsem pa zapolnile občutne vrzeli v naših organizacijah. V zadnjih letih se je situacija tako na zunaj — nasproti italijanski večini — kakor v naši skupnosti sam:	kvalitetno
in kvantitetno spremenila in s tem postavila nove pogoje delovanja. Obremenitev ljudi, ki delujejo v naših organizacijah je tolikšna, da je skoraj nemogoča izboljšava našega delovanja. Začele so se podirati meje zaprtosti manjšine in v nas se poraja vsaki dan bolj zavestno misel, da moramo postati še odprtejši, še bolj strokovno pripravljeni, skratka subjekt v teh medsebojnih odnosih. Ce se zavedamo, da je razvoj naše skupnosti na splošno in naše organizacije posebej, konkretno nemogoč brez priliva novih ljudi, ne iščimo brezuspešnih rešitev v nas samih, ampak lotimo se resne, programirane kadrovske politike. V okviru teh ugotovitev, bo komisija posvetila glavno skrb realizaciji nove kadrovske politike. Nc bo dovolj sicer, da se s tem problemom spoprime samo komisija, temveč še bo morala s tem spoprijeti celotna naša Zveza z vsemi njenimi članicami. Naslednji dve leti delovne dobe naše organizacije morajo biti p: -čustveno posvečeni uresničevanju kadrov, kakor so bila zadnja leta posvečena njeni demokratizaciji.
Komisija sama bo v svojem delovanju skušala z organizacijo seminarjev, večerne politične šole, strokovnih tečajev, taborenj, zajeziti trenutni kritični položaj, Zveza pa mora zavestno uresničiti v najkrajšem času, četudi to zahteva drastične ukrepe in velik gmotni napor, zaradi obstoja nje same in naše nacionalne skupnosti, programirano kadrovsko politiko.
Gospodarstvo
Obširnost, razvejanost, in zapletenost gospodarskih vprašanj, ki zadevajo slovensko skupnost na področju treh pokrajin naše dežele se nujno odražajo na delovanje, na sestavo ter na samo zmogljivost, uspešnost ter seveda tudi na program komisije za gospodarstvo v okviru in pod o-kriljem SKGZ. če ob tem u-poštevarno še dejstvo, da so ekonomski interesi naše skupnosti kot splošnost in našega Slovenca kot posameznika skoraj ve-
dno neločljivi in tesno povezani s splošnimi dogajanji in pojavi na tem področju — napačno in nerealno bi bilo postavljati, vsaj v največ primerih problem nekega ločenega, samozadostnega, zaprtega «slovenskega» gospodarstva — se pozorišče in obseg, ki jima mora komisija posvečati svojo pozornost, še razširita.
Ob takem položaju in ob upoštevanju danih okoliščin se nujno postavlja vprašanje sorazmerja med stvarnimi možnostmi naše Zveze in njenih organov na eni ter dosegljivost ciljev, ki si jih nalagamo na drugi strani, kakor tudi vprašanje smotrnega, koordiniranega in nezapravljive-ga delovanja.
Naša Zveza in njena gospodarska komisija nima in ne more imeti gospodarsko - operativnega značaja, še manj pa pridobitnega, kakor si mnogi domišljajo, kar velja sicer za vsa združenja.
V luči te splošne premise bi kazalo uokviriti delovanje in s tem tudi program gospodarske komisije za bodoči 2 leti na o-snovi naslednjega:
1.	Delovanje komisije bi se mo-
DR. STANISLAV OBLAK
ralo obračati predvsem in poglavitno na obrambo gospodarskih interesov Slovencev, na prejeme, ki bi ne samo zajezovali nazadovanja, pač pa pospeševali njihovo gospodarsko izživljanje v vseh oblikah. Zadnji občni zbor Zveze je obširno in skorajda izčrpno obravnaval gospodarsko problematiko in tudi nakazal ter izoblikoval zadevne smernice, zato ne bi kazalo, da bi na tem mestu in ob tej priložnosti naštevali in razčlenjevali posamezne programske točke in postavke.
2.	Komisija bo nadaljevala s proučevanjem in zbiranjem podatkov o soudeležbi Slovencev na raznih gospodarskih popriščih, kar ni bilo doslej še nikdar temeljito raziskano. Prav pa je, da še enkrat poudarimo, da bi ta specifična naloga spadala v pristojnost oblastvenih organov, ki bi morali slediti pojavam in premikom na nacionalnem gospodarskem področju, kakor to opravljajo na vseh drugih področjih.
3.	Slovenskemu gospodarskemu združenju in Kmečki zvezi, je tre ba zagotoviti najširšo avtonomi jo delovanja in pobud. Povsem napačno bi bilo, da bi gospodar ska komisija prevzemala ali ce lo odjemala njihove naloge in kompetence. Nasprotno, težiti je treba in po možnosti pomagati, da se njuno delovanje še razširi in potencira. Zato morajo biti izsledki delovanja gospodarske komisije vedno na razpolago obe ma organizacijama. Isto bi pri poročali tudi upravni komisiji Medsebojna povezava in vzajem na koordinacija je zagotovljena s sestavo komisije, katere člani so obenem v odborih in organih ime novanih združenj.
4.	Sestava komisije ne bo morala pravzaprav nikdar ustrezati raznolikosti in obširnosti problemov. Zato ima vsaka komisija v načelu možnost in pooblastilo, da
sestavlja (ob obstoječem jedru) zožene ah razširjene podkomisije in trajne ali začasne delovne skupine tudi «ad hoc». Ker so naloge gospodarske komisije in upravne komisije pogosto podobne bo potrebno delovanje obeh komisij uskladiti in usklajevati.
5.	Ker včlanjene gospodarske organizacije in Zveza nimajo kot take neposrednih inštrumentov za dosego svojih ciljev je njihova morda pretežna naloga aktivizi-rati — če se tako lahko izrazimo — oblastvene ustanove in osebe, ki v raznih funkcijah delujejo v okviru ali v sestavi le teh. Važna se nam zdi v tem oziru predvsem vloga deželne, pokrajinske in občinske uprave, kakor tudi njim podrejenih ustanov, nadalje vloga izvoljenih zastopnikov vseh stopenj ter članov raznih javnopravnih komisij.
6.	Za določene probleme, kakor za določena krajevna vprašanja se čedalje bolj čuti potreba po organiziranju in sklicanju konferenc, srečanj, okroglih miz s sodelovanjem za posamezni primer kvalificiranih oseb. Menimo, da je za to dejavnost najbolj poklican, poleg upravne, prav gospodarska komisija.
Slovenci
v videmski pokrajini
Znane so razmere, težave in borbe Slovencev, ki žive v videmski pokrajini. Razna dejstva so zadala hude rane in bolečine Slovenski Benečiji, vendar se ni u-spelo zaustaviti prizadevanja za ohranitev narodne skupnosti, za ohranitev svojega jezika, ki se vedno bolj učinkovito in borbeno izražajo.
Komisija za Slovence v videmski pokrajini je v skladu s pričakovanji in sedanjimi potrebami Slovenske Benečije sklenila:
1. Marca bo pripravila osnutek resolucije s konkretnimi zahtevami in jo naslovila na predsednika dežele dr. Berzantija
2. Koordinirati je treba posamezne akcije, kulturne nastope in podobno v Slovenski Benečiji s strani goriških in tržaških Slovencev. V tej zvezi namerava poslati komisija okrožnico vsem slovenskim skupinam, ki se bavijo s problematiko Beneške Slovenije in ki so jim pri srcu skupni nastopi pri nas.
3.	Spomladi se. namerava organizirati na sedežu društva «Ivan Trinko» v Čedadu prvi tečaj slovenskega jezika. Cas za to je že dozorel in se iz raznih krajev izraža želja po takšnem tečaju, ki mu bodo sledili šc drugi.
4.	Poglobitev sodelovanja s sosedno Tolminsko za razne kulturne nastope.
5.	Voditi statistiko izseljencev po Italiji in inozemstvu ter sestaviti študijo v tej zvezi.
6.	Spomladi ustanoviti pri društvu «Ivan Trinko« klub bivših rudarjev.
7.	S pomočjo glasbenika Antona Birčiča obstaja perspektiva za delo na glasbenem področju.
DR. VILJEM CERNU
8.	Nujno je treba angažirati vse sile za pridobitev novih dijakov za slovenske šole v Trstu in Gorici.
Tisk
Res je, da vsakdo, ki se bav.i z manjšinskimi problemi več ali manj zasleduje vse, kar je napisanega in izrečenega v zvezi z nami in je tudi res, da imamo med našimi člani liste, posebno Primorski dnevnik, ki že iz nujnosti mora biti na tekočem, o tem, kar drugi o naši problematiki napišejo. Prav tako tudi ne manjka misli posameznikov ali skupin glede založniških pobud. Vsaj v Trstu imamo dobro organizirano prodajo slovenske knjige.
Kljub temu je prav, da manjšinska organizacija, kot je naša SKGZ, v posebni komisiji boli organizirano, kolektivno in zato bolj objektivno obravnava vsa vprašanja, ki so v zvezi s tiskam in z vsemi drugimi sredstvi javnega obveščanja.
Komisija seveda noče nadomeščati uredništev listov, niti bati izdajatelj in razpečevalec slovenskega tiska. Za to delo so zadolženi drugi organizmi.
Komisija naj bi dopolnjevala to, kar v naših krogih o sredstvih javnega obveščanja že razpravljamo, analiziramo in ocenjujemo. Skušala bo to delo bolj organizirano in koordinirano opravljati, obveščati na ta ali oni način javnost, ne da bi hotela biti o vsem zadnji razsodnik.
Tisku, ki spada v krog SKGZ: Primorski dnevnik, Matajur, Galeb, Jadranski koledar in Bilten Slovencev v Italiji, bo komisija skušala biti v pomoč z nasveti in pobudami v stremljenju, da se izboljšajo iz vseh vidikov, vsebinsko, jezikovno, oblikovno, da bodo čim tesneje povezani z našim človekom in mu bili ob stra-
BORIS RACE
ni, da bodo čimbolj informativni zanimivi in objektivni.
Komisija bo pozorna do vsega slovenskega tiska v zamejstvu. Kriteriji, ki jo bodo vodili pri analiziranju in zavzemanju stališč do vsega tiska, bodo zvestoba i-dejam narodno - osvobodilnega boja, trenutni in perspektivni interesi slovenske manjšine.
Osrednji slovenski tisk, slovenske radijske in televizijske odda je bo ocenjevala predvsem v zve zi z našimi problemi, pa naj gr« za stališča ali merjenje pozornosti.
Posebno kritično se bo komisija bavila s programom in fiziognomijo Radia Trst A in bo vztrajno spravljala v ospredje nujnosi, da RAI TV uvede tudi slovenski program
Ob tej priliki je treba pouda riti uspeh pobude za izdajanje mesečnika. Upamo, da bo v kratkem mesečnik začel izhajati m bo izpopolnil vrzel v privlačnem slovenskem periodičnem tisku pri nas.
Komisija sodi, da je v gmotnih razmerah, v kakršnih je slovenska manjšina prisiljena delova ti, pravilno, če izhaja večina književnih stvaritev zamejskih av torjev pri velikih založbah v Slo veniji. S tem se utrjuje enovitost slovenske kulture in povezanost med Slovenci ne glede na mejo. Kljub temu bo pa komisija sama pobudnica založniških akcij pri nas in skušala omogočiti tiskanje takih publikacij in knjig, za ka tere je najnaravneje, da izidejo prt nas, in sicer: izdajo literarnih prvencev avtorjev, ki se še niso uveljavili v splošno slovenskem prostoru, izdajo dialektalnih literarnih del, izdajo pričevanj u protifašističnega narodno-osvobu-etilnega boja v našem ožjem pro štoru, tisk komemorativnih del, tisk znanstvenih del, ki obravnavajo našo narodnostno problema tiko itd.. Komisija pri tem sodi, da bo koristno porazdeliti izdaje teh publikacij med razna središča: (Trst, Gorica, Videm, Čedad).
Spričo sorazmerno visoke poprečne starosti novinarjev pri nas, se bo komisija še posebei potrudila, da poišče mladih nadarjenih moči, ki bi jim bilo treba omogočati ustrezno izobrazbo.
Komisija bo obudila svoječasno pobudo, naj bi prišlo do zhliže vanja in po možnosti do strokov nega združevanja slovenskih novinarjev in publicistov, kar bo, poleg drugega, omogočilo stike s kolegi italijanske narodnosti m
drugih narodov.
Komisija bo sodelovala prt nujno potrebnem večjem obveščanju italijanske javnosti o delovanju SKGZ.
Upravno-politična
vprašanja
Upravno - politična komisija f-ma v okviru SKGZ pomembno vlogo v proučevanju, razpravljanju in predlaganju rešitev, ki prvenstveno zadevajo odnose slovenske narodne skupnosti s či-nitelji javno - pravnega in sploa-
KAREL ŠIŠKO VIČ
no - političnega značaja. Predvsem se mora baviti z vprašanji, s katerimi se slovenski človek v Italiji kot posameznik in del skupnosti vsakodnevno srečuje v svojem odnosu do oblasti (centralne in periferne), v svojstvu državljana republike in dežele, pokrajine in občine in vseh njihovih razvejanih institucij, v katere se danes deli sodobna družba. Poleg tega se mora zanimati za tiste zadeve, ki se pojavljajo v življenju slovenske narodne skupnosti, ko se slovenski človek srečuje s problemi, ki nastajajo na podlagi dejstev, da je član določenih kolektivnih, organiziranih teles javno * pravnega ali zasebnega značaja, ki postavlja v ospredje problematiko širšega javnega življenja in v tem okviru tudi slovenskega življenja.
Skratka upravno - politična komisija ima nalogo, da skuša u-smeriti k proučevanju in k reševanju takšnih zadev, ki naj omogočijo stalno, konkretno in vsakodnevno uresničevanje težnje in zahteve po popolni enakopravnosti na vseh področjih in po pravilnem, smotrnem in programiranem funkcioniranju v korist te enakopravnosti in vsestranskega razvoja tistih teles javno - pravnega in zasebnega značaja, v katerih so udeleženi Slovenci.
Zato gre za postavljanje zahtev, pojasnil, rešitev, predlogov vsakovrstnega značaja po najrazličnejših vprašanjih, na najrazličnejših področjih, ki jih ne zajemajo ostale komisije in ki izrecno ne spadajo v okvir vrhovnih organov Zveze. Istočasno pa mora komisija pomagati k zastavljanju in reševanju vprašanj in zadev, ki jih ji poverjajo druge komisije in vrhovni organi zveze.
Funkcioniranje komisije je prav gotovo zelo važno zato se ne sme omejiti na svoje člane, temveč se morajo pritegniti k sodelovanju številni sodelavci, ki naj pomagajo tako pri izdelavi stališč m materialov kot tudi pri uresničevanju izdelanih stališč in programov. Kolikor stališča in materiali ne postanejo cilj uresničevanja celotne Zveze preko njenih organizacij in organov.
V tem smislu komisija razpravlja o izdelanih programih, zavzema stališča, predlaga rešitve, istočasno pa imajo njeni člani in sodelavci svoje obveze, občasne ali dolgotrajne naloge, tako da se začenjajo specializirati delovna področja, iz česar naj izhajajo tudi specializirani ljudje po določenih specifičnih vprašanjih. V tem okviru se priporoča, da izvršni odbor SKGZ sprejme naslednji, v glavnih obrisih izdelan dveletni program upravno-politične komisije:
1.	ProDlematika javno - pravnih teles in institucij (občine, pokrajine, dežela, država in s temi povezane institucije) ter povezava s temi telesi.
2.	Pravna pomoč organizacijam članicam.
3.	Urbanistika in upravno ■ politična vprašanja, ki z njo nastajajo.
4.	Toponomastika in dvojezični napisi.
5.	Upravno • politični aspekti razlastitev.
6.	Upravno • politični aspekti pri urejevanju jusarskih pravic.
7.	Postopek za spremembo i-men in priimkov,
8.	Proučitev zahtev in predlogov južno • tirolskih Nemcev, kar naj služi k obravnavanju slovenske problematike.
9.	Izdelava predloga za deželni urad za manjšine,
10. Skupno s komisijo za Slovence v videmski pokrajini proučiti in predložiti konkretne predloge kompetetnim oblaste«.
Poročilo o delu Zveze od glavnega sveta
Z zadovoljstvom pričenjam poročilo predsedstva z nekaterimi pomembnimi dogodki v Beneški Sloveniji, do katerih je prišlo ta-
BOGO SAMSA
koj po zasedanju glavnega sveta. Pri tem gre za veličasten dan emigranta, na katerem je govoril tudi naš podpredsednik Izidor Predan, za zasedanje zveznega odbora za jezikovno etnično skupnost in kulturo v Italiji, ki je član mednarodnega združenja za obrambo ogroženih jezikov in kultur, katerega se je udeležila številna delegacija naše zveze in končno za pomemben občni zbor Slovenskega kulturnega društva v Čedadu, ki je izpopolnil odbor in društvo tudi organizacijsko utrdil in katerega je pozdravil podpredsednik inž. Miloš Kodrič. To kroniko — sicer nekronološko — izpolnjujemo z napovedjo, da se bo v nedeljo, 1. februarja udeležila naša delegacija prvega kongresa furlanskih društev v Švici, katerega član je tudi društvo slovenskih izseljencev iz Beneške Slovenije in na katerega smo bili med redkimi organizacijami povabljeni.
Predsedstvo se je v obravnavanem razdobju trikrat sestalo in je bilo v ospredju razprav u-stanovitev, ter funkcionalnost komisij, o čemer govori posebna
..................
Živahna diskusija
Petkova seja izvršnega odbora Je bila zelo živahna in se je vnela poglobljena diskusija o raznih vprašanjih, kljub temu, da je bil že dnevni red zasedanja sam na sebi dovolj bogat, tako da se je delo nujno zavleklo pozno v noč.
V nedeljski številki našega lista smo že objavili tri pomembna stališča, ki jih je sprejel Izvršni odbor in to:	na osnovi
predloga predsednika Gorazda Vesela programsko izjavo, ki temelji na zaključkih zasedanja Glavnega sveta, na predlog Borisa Raceta in na osnovi znane interpelacije demokristjanskih poslancev Barbija, Belcija in Bologne pismo predsedniku vlade Rumorju in zunanjemu ministru Nenniju; na osnovi tajniškega poročila o delu Zveze je izvršni odbor sprejel posebno «ad hoc» sestavljeno resolucijo o šolstvu.
živahnejša razprava se je pričela po tajniškem poročilu o delu Zveze odnosno njenega predsedstva po zadnjem zasedanju glavnega sveta, kateremu je tudi sledilo prvo zasedanje izvršnega odbora, ki je izvolil predsedstvo. Med prvimi je posegel' v razpravo dr. Jože Škerlj, ki je kritiziral občutljivost vodstvenih organov SKGZ, češ da ni upoštevala dveh pomembnih stavk šolnikov. Kritiziral je tudi dejstvo, da je tajnik samo predstavil novega načelnika komisije, ko pa bi bilo treba kritizirati šolskega skrbnika in razgovor z njimi protestirati zaradi repentabrske zadeve.
Jože Jarc iz Doberdoba je govoril o pospeševalniku in vprašal, če se namerava Zveza povezati z občinsko upravo, ki bo v primeru gradnje v ospredju in če namerava prirediti kakšno predavanje ali okroglo mizo O tem vprašanju.
Edvin Švab Je kot novi načelnik šolske komisije dejal, da Je še delno nepoučen glede sim dikalnih plati, da pa se trudi in da upa, da mu bo uspelo globlje prodreti v problematiko z večjo pomočjo članov sindikata, ki so istočasno člani izvršnega .odbora Zveze. Glede stavke slovenskih šolnikov je izrazil zeljo, da bi bili naši napori skupni, saj je res nemogoče, da je prišlo do trikrat ločene stavke: slovenskih šolnikov v Trstu, slovenskih šolnikov na Goriškem pa še italijanskih šolnikov posebej.
Glede repentabrske zadeve se je nato razvila daljša razprava, v katero je ponovno posegel Škerlj, obravnaval jo je Košuta Dušan, Košuta Marino, Lucijan Volk, Dušan Kodrič In inž. Stanislav Renko.
Filibert Benedetič je v tej zvezi povedal, da so šli člani slovenske komisije PSI na Repen-tabor in da so imeli tam daljši razgovor, na katerem je bilo u-gotovljeno, da sp bili ljudje premalo obveščeni in je bilo v tej zvezi sklenjeno, da bo prišlo do širšega razgovora in na tej o-snovi tudi do ostrejših protestov na pristojnih mestih.
Samsa je pojasnil, da pri predstavljanju pri šolskem skrbniku novega načelnika šolske komisije ni šlo samo za neko vljudnost, temveč za jasno postavljanje našega načelnika do šolskega patronata na Repen tabru:
1. diskriminacijskega imenovanja članov komisije, 2. poskusa uvajanja italijanskega pošolskega pouka za slovenske otroke, žal pa takrat predstavnika SKGZ glede formalne plati nista bila dobro obveščena, kar ni bila njuna krivda. Samsa je predlagal, da se sklene, da se gre na teren in da se ljudi bolje obvesti, da se pozove prizadete starše, občinsko upravo, vse izvoljene predstavnike in stranke — kot je to že naredila PSI — da se za zadevo temeljito zanimajo in odločno nastopijo.
Inž. Stanislav Renko je ugotovil, da se že več let opaža, da odnosi krajevnih funkcionarjev ne gredo sporedno z dobrimi sosedskimi odnosi med obema državama in s splošnim demokratičnim razvojem v Italiji in tu prihaja do očitnega kontrasta. Nikoli se ne bo moglo nekaj temeljitega rešiti, dokler bodo odločale razne osebnosti, ki so prežete s fašistično miselnostjo in bo tudi dobra volja, ki prihaja do izraza v Rimu In v lokalnih okvirih, vedno okrnjena, zaradi tega je edini izhod, da se take funkcionarje odstrani (izvršni svet je to ugotovitev sprejel s ploskanjem).
Spetič Stojan je dejal, da ne gre samo za funkcionarje temveč za demokratičnost ali nedemokratičnost nekega organizma na splošno in da so v konkretnem primeru stavkajoči študentje predlagali, da naj se ukinejo šolska skrbništva in da naj njih naloge prevzamejo dežele.
Boris Race je bil mnenja, da bi bilo tako resolucijo težko formulirati, da pa bi bilo treba na vsak način izdati «bek> knjigo«, za kar
lahko prevzame pobudo šolska komisija ali sindikat in ki bi morala biti napisana z globokim poznavanjem stvari.
Predsednik Gorazd Vesel je na osnovi razprave predlagal, da se sprejme predlog o resoluciji, ki naj bo ostra in načelna glede šolskega vprašanja ter orisal o-snovne značilnosti te resolucije. Osvojil je tudi predlog glede sestave ((bele knjige« in glede nujnosti večjega dela na terenu, da se ljudi bolje upozna s perečim vprašanjem pošolskega pouka.
Vse te predloge je izvršni odbor soglasno sprejel.
Daljša razprava se je na seji predsedstva razvnela tudi po pre-čitanju poročil vseh osmih načelnikov komisij, ki jih v celoti objavljamo na drugem mestu ter uvodne misli predsednika Gorazda Vesela. V tem delu razprave je inž. Stanislav Renko predlagal, da naj si prevzame u-pravno-politična komisija specifično nalogo, da se ukvarja z vso problematiko, ki izhaja iz posebnega statuta.
Dr. Škerlj je bil v tej zvezi mnenja, da je londonska spomenica o soglasju sedaj premalo poznana in da bi jo bilo treba objaviti s prilogo posebnih pojasnil. Odv. Kukanja se je strinjal s takim predlogom, vendar je dodal, da bi morala taka objava vsebovati tudi ustavna in deželna določila ter predvsem naše stališče, da ne pristajamo na razbitje manjšine na tri področja. Samsa je podprl vse te predloge in je bil .mnenja, da je londonska spomenica sedaj zelo težko dosegljiv dokument in da bi jo morali zlasti za mladino ponovno ponatisniti v ((Primorskem dnevniku« s primernim komentarjem m upoštevajoč predlog dr. Kukanje.
Tako formuliran predlog je izvršni odbor osvojil. Prof. Rebec je ugotovil, da se stalno premalo misli na Gorico, kjer je stanje zelo slabo, kar je podčrtal prof. Aldo Rupel, ki je predlagal, da bi sp predsedstvo enkrat izrecno ukvarjalo samo s tem vprašanjem. še zlasti je obžaloval dejstvo, da v mestu Gorici sedaj ne obstaja skoro ničesar.
Gorazd Vesel je dejal, da je dosti resnice na teh ugotovitvah. Napovedal je, da so narejeni novi pomembni koraki k uresničitvi gradnje Kulturnega doma na Goriškem, vendar pa to ni dovolj, saj se moramo angažirati, da bo več vitalnosti v naših u-stanovah, tako da Kulturni dom ne bo postal spomenik, temveč shajališče Slovencev.
Dušan Košuta je zastavil več vprašanj v zvezi z gradnjo športnega objekta na stadionu 1. maja, glede vzdrževanja tega objekta. Predlagal je tudi, da komisija za tisk natančno sledi politiki tržaškega radia Trst A in to s širšega aspekta.
Inž. Miloš Kodrič je predlagal, da spadajo vprašanja parlamenta in senata v pristojnost upravno - politične komisije ni pa jasno, kam spadajo vprašanja varstva narave in zaščita Krasa. Podčrtal je nujnost, da se pri delu komisije za mladino in šport v večji meri upošteva delavska mladina. Dušan Kodrič je obžaloval, da v programu šolske komisije ni vsebovana tud; glasbena vzgoja in da bi morala postati Glasbena matica prav tako javno pravno priznava ustanova kot je Tartini. Govoril je tudi o zadružništvu in o pomenu Kmetijske zadruge.
V razpravo sta še posegla Košuta Marino z nekaterimi predlogi načelnikom in Lipovec Sergej o kadrovskih vprašanjih.
točka dnevnega reda. Predsedstvo je v skladu s spremenjenimi pravili iz svoje srede za operativne potrebe izvolilo tajništvo, ki ga sestavljajo Gorazd Vesel, Filibert Benedetič, Edvin Švab in Bogo Samsa.
Predsedstvo je obravnavalo nujnost, da se bolje obvešča javnost o delu Zveze in njenih organov, izvršnega odbora, predsedstva in komisij kot tudi vseh članic. O tem je bil že govor tuudi v pretekli poslovni dobi, potrebni pa so učinkovitejši ukrepi.
V	primeru krivične odpustitve dr. Metke Kacinove na Opčinah je predsedstvo primer obravnavalo, predsednik Gorazd Vesel pa ji je poslal solidarnostno pismo.
Poleg notranjih organizacijskih vprašanj je bila na dveh sejah v ospredju publicizacija Slovenskega gledališča, ki predstavlja izreden dogodek za vso slovensko narodnostno skupnost v Italiji in pomembno priznanje eni izmed ključnih članic naše Zveze — Slovenskemu gledališču. S tem so bili izpolnjeni napori naše Zveze v dveh smereh: prišlo je do u pravnega sveta, ki odraža cel spekter Slovencev v Italiji in je tako gledališče dobilo s te plati tudi formalni značaj svetovalske ustanove; priznano je s strani lokalnih oblasti in je že v tej zvezi prejelo prvo konkretno podporo. Naši napori bodo šli naprej, da dobi gledališče resnični status «stalnega gledališča« tudi z ustrezno klavzulo novega zakona o gledališčih, ki se sedaj pripravlja.
Urediti je še treba odnose med Slovensko gledališko ustanovo ter odborom za upravljanje Kulturnega doma, ki zanj želimo, da iz »začasnega« postane «stalen» in končno družbo lastnico stavbe. Prepričani smo, da bo mogoče rešiti tudi to vp-ašanje, ki se vleče že od otvoritve Kulturnega doma dalje.
Predsedstvo je v razdobju, ko še ni polno delovala šolska komisija, obravnavalo znane primere šolskega patronata na Repenta-bru in dveh uredniških komisij za radijske slovenske oddaje. Ugotovilo je v obeh primerih, da gre za grobo diskriminacijo in za poskuse, da se spreminja bistvo šolskega sistema, odnosno za poskus uvajanja italijanskega pošolskega pouka. Ta stališča so prišla do izraza ne samo v pisanju ((Primorskega dnevnika« temveč tudi v več intervencijah članov predsedstva.
V	zvezi z napovedmi gradnje jedrskega pospeševalmka v Doberdobu je predsedstvo poverilo namestnika tajnika dr. Mirkota Primožiča, da je izdelal podrobno študijo o tem vprašanju. Na osnovi teh izsledkov je sicer ugotovijo, da Slovenci nismo proti napredku in pomembnemu prispevku, ki ga bo morebitna izgradnja predstavljala za utrditev mednarodnega pomirjenja na našem področju ter za izgradnjo velikega znanstvenega centra, da pa obstajajo resne nevarnosti za obstoj dveh slovenskih občin, za
prizadeto prebivalstvo in za slovensko narodnostno skupnost kot celoto. Zato so potrebne ustrezne garancije in je v tej zvezi sprejelo predsedstvo vec ustreznih sklepov.
Ob zasedbi dijakov slovenskih srednjih šol v Trstu je naša Zveza dijake moralno in materialno podprla, ker je v njih akciji videla ne samo golo «protestno gibanje« brez resnične vsebine, temveč odraz mladeniške zrelosti glede vprašanj, ki jih neposredno kot dijake zanimajo. Pomembno je bilo, da so dijaki pokazali velik posluh tudi za širša slovenska vprašanja in da so med drugim tudi zastavili jasne zahteve o nujnosti slovenske šole v Beneški Sloveniji Pri tem še zlasti toplo pozdravljamo dejstvo, da so te njih zahteve v celoti podprli dijaki italijanske narodnosti in da je tako prišlo tudi glede tega do bistvenega preokreta položaja na bolje.
V petek, 24. januarja je bil naš gost zagrebška Opera s predstavo «Katerine Izmajlove« in so ob
tej priliki kot naši gostje obiskali našo Zvezo člani izvršnega sveta Hrvaške Velčič, svetnik za zunanje zadeve Kovič in svetnik ter član mešanega odbora Vukobra-tovič. Z njimi smo imeli daljši prisrčen razgovor, v katerem smo jih dokaj podrobno spoznali z našimi vprašanji Med izmenjavo misli so nam visoki predstavniki hrvaške vlade posredovali pozdra-predsednice izvrš. sveta Savke Dapčenič Kučar in zagotovljeno je bilo nadaljnje sodelovanje glede kulturnih, gospodarskih, športnih in drugih vprašanj ter podpora Socialistične republike Hrvaške našim narodno obrambnim prizadevanjem. Govor je bil tudi o povezavi hrvaških ljudi, ki žive na našem področju.
V nedeljo, 9. februarja sta bili s posebnim poudarkom prirejeni Prešernovi proslavi v Trstu in Gorici, ki sta bili posvečeni enotnemu kulturnemu prostoru in našim kulturnim prizadevanjem. V Trstu je govoril predsednik SA ZU Josip Vidmar, v Gorici pa predsednik SKGZ Gorazd Vesel.
Med čitanjem poročila o delu Zveze, na kar se je razvnela živahna diskusija zlasti o šolstvu
Poročilo tajništva na občnem zboru KZ
Kljub hudi nesreči, ki je prizadela v prejšnjem letu našo or-organizacijo s smrtjo našega ljubljenega predsednika, ki je bil vsem nam dobrohoten oče in svetovalec, in kljub vsem težavam, ki so naravni spremljevalec kmečke sindikalne organizacije s prav skromnimi materialnimi sredstvi, je bil čas od lanskega občnega zbora poln plodnega in vztrajnega dela, razgibanega in budnega delovanja v korist članov in vseh kmetov in našega kmetijstva.
Treba je tudi letos ugotoviti, da je splošno stanje kmetijstva nezadovoljivo. Še vedno naraščajo cene proizvodov, ki jih kmet potrebuje pri svojem delu (stroji, krmila, gnojila itd.), ki se vsako leto večajo- za približno 5%, padajo pa cene kmetijskih pridelkov, za poprečno 4% letno. Temu pojavu je treba napraviti konec, ker je glavni razlog za zmanjšanje kmečkega dohodka in grozi vedno bolj pospešiti patološki beg z zemlje, ki ni koristen za nikogar, postavlja pred družbo hude socialne in gospodarske probleme, tako da n. pr. mora naša država vedno bolj uvažati kmetijske pridelke iz tujine. Samo govejega mesa uvaža Italija za 1 milijardo lir na dan (kar predstavlja polovico potrošnje), da ne govorimo o mlečnih izdel kih (700.000 q na leto) in drugih pridelkih.
Kmetijstvu je torej vsa družba dolžna pomagati, ne samo zaradi dolga, ki ga do njega ima, ko se je predvsem na njegov račun razvijala, ampak v interesu vseh. Pomoč mora biti hitra in učinkovita, da se kmetijstvo modernizira in specializira, da se poveča kmečki dohodek, da je dana mladim kmetom možnost, da se obdržijo in živijo dostojno na zemlji. Ni dovolj, da se izglasu jejo zakoni, ki predvidevajo velike investicije v kmetijstvu, denar mora tudi biti dejansko vlo-
žen. Od 360 milijard, ki bi jih morali potrositi na podlagi drugega zelenega načrta v letih 1967 in 1968 je bilo dejansko vloženih le 70 milijard, malo več kot 1/6. Temu se krive birokratske zamu de in vse mogoče kontrole, ki jih je treba odpraviti ali omejiti, če se hoče kmetijstvu zares pomagati iz krize.
Tudi v lokalnem merilu ni nič bolje. Naj navedeno samo primer pomoči, ki naj bi jo pokrajinska uprava razdelila našim kmetom, ki so jih prizadele neugodne vremenske razmere v poletju 1967 in ki še vedno ni dosegla kme tov, kljub vsem intervencijam in pritiskom naše organizacije.
DELOVANJE ORGANOV
KMEČKE ZVEZE
Glavni svet se je sestal v poslovni dobi od zadnjega občnega zbora, aprila lani, trikrat, da se pregleda delovanje organizacije in sklepa o vprašanjih posebne važ nosti: 12.9.1968, ko je imel na dnevnem redu vprašanje izvolitve novega predsednika po smrti Josipa škerka. Soglasno in s ploskanjem je bil izvoljen za našega novega predsednika Alfonz Guštin, na njegovo bivše podpredsedniško mesto pa je bil izvoljen prav tako soglasno Alojz Debeliš.
Drugič se je GS sestal 10.12.68. ko je imenoval 10 delegatov KZ na občni zbor krovne organizacije SKGZ, ki so prav dostojno predstavili KZ tudi v diskusiji.
Tretjič se je GS sestal 20. februarja letos, da je razpravljal in sodeloval pri pripravi letošnjega občnega zbora.
Izvršni odbor se je redno sestal 8 krat, kar pomeni, upoštevajoč tudi seje GS, katerega sestavni del je tudi JO. redno enkrat mesečno. Najvažnejša med zelo številnimi vprašanji, ki jih je JO imel v pretresu, so bili
Poročilo predsednika Alfonza Guština
Cenjeni gostje, dragi člani
na žalost mi je bridka dolžnost, da začnem svoje poročilo o plodnem prvem letu enotne Kmečke zveze s spominom za prerano smrt predsednika Jožeta Škrka, ki nas je pripeljal v enotnost, a mu kruta usoda ni dala, da bi se dolgo veselil tega zadoščenja; nam pa odvzela izkušenega voditelja in moža velikih moralnih vrlin, spoštovanega in očetovskega učitelja. Naj mu bo naša zemlja, ki ji je posvetil toliko dela in ljubezni, lahka. Ohranili ga bomo v hvaležnem spominu. Ob njem sc spomnimo tudi vseh zaslužnih članov, ki so nas v tem času zapustili. Slava jim! (1-mi-nutni molk!)
Sedaj je na nas, da po njegovem svetlem zgledu požrtvovalno nadaljujemo delo, da postane naša organizacija vedno bolj, kot nas je učil, dom vseh kmetov, v soglasju in sodelovanju, ne da bi dovolili, da nas ločujejo politična mišljenja.
Po teh načelih je delovala naša organizacija tudi v času, ki je pretekel od lanskega združitvenega občnega zbora in prav zato je bila ta doba izredno plodna.
In bila je izredno plodna, kljub temu, da naša organizacija raz-
polaga s prav. skromnimi finančnimi sredstvi in zaradi tega z malo osebja v primerjavi z drugimi organizacijami, ki hočejo predstavljati kmete.
Toda, če se v naši pokrajini sploh govori o kmetijstvu, je to zasluga samo naše organizacije, kot je sicer vedno bilo.
Spomnim naj vas samo na deželno manifestacijo kmetov, ki smo se je tako dostojno udeležili, da zahtevamo večje priznanje kmetov, večje upoštevanje njihovih problemov, Slovencem pa še posebej priznanje tudi pravic, ki nam pripadajo kot narodnostni skupnosti. Predstavniki ali delegacije naše organizacije so mnogokrat nastopile pri vseh pristojnih oblasteh, od deželnih do občinskih, da jim obrazložijo težave naših kmetov in so vsakokrat tudi postavile stvarne predloge za njih rešitev. Tako za škodo po divjačini, nedeljskih izletnikih itd.
Tudi v zadnjem letu so se nadaljevale velike razlastitve naše zemlje. Tako ni mogoče dalje, preveč so že kmetje žrtvovali. Treba je, da se to konča in da se kmetijstvu in kmetom začne vračati za njihove žrtve.
Smo edina kmečka organizacija v deželi, ki je izdelala in pred-
Pogled na del udeležencev med občnim zborom Kmečke zveze v Trstu v mali dvorani Kulturnega doma
ALFONZ GUŠTIN
ložila strokovno študijo za valorizacijo našega kmetijstva. Priredili smo desetine strokovnih predavanj po naših vaseh. Podrobneje boste slišali o aktivnosti Kmečke zveze v tajniškem poročilu. Mislim pa, da lahko rečemo, da je organizacija vložila ves svoj trud v korist svojih članov in našega kmetijstva.
Smo storili vse, kar smo mogli. Toda smo storili dovolj? Najbrž ne, ker je problemov, ki tarejo naše kmete še toliko, da so potrebni vedno večji in večji napori. Kmečka zveza mora odločno nastopiti, da se vpeljejo pri nas moderne oblike zadružništva, ki edino bo lahko rešilo kmeta verig neprekinjene tlake in mu bo omogočilo, da se z združenimi močmi reši klešč cen, ki mu jih vsiljujejo trgovci pri nakupih in pri prodaji.
Z zadovoljstvom lahko ugotavljamo, da se je v zadnjem letu nekaj začelo. Ustanovila se je zadruga za zadružni hlev v na-brežinski občini, in upati je, da se bo v kratkem ustanovila zadružna mlekarna. V obeh primerih je treba pohvaliti pozitivno vlogo pokrajinskega kmetijskega nadzorništva.
Toda potrebe in možnosti so še velike in zato nas tudi čaka veliko dela. Zmogli ga bomo le, če se bomo složno in požrtvovalno vztrajno trudili, ne samo odborniki, ki jih boste izvolili, ampak prav vsi člani, ker je naša Kmečka zveza last prav vseh.
kmečka manifestacija, strokovna predavanja, razlastitve in pomoč razlaščencem, Kraška ohcet, Tabor, priprava študije o valorizaciji tržaškega kmetijstva za Deželno ustanovo za razvoj kmetijstva, pomoč kmetom prizadetim zaradi vremenskih neprilik, škoda po divjačini in nedeljskih izletnikih itd.
DELOVANJE URADA
To delovanje je tako vsestransko, ker zahajajo člani k nam, da jim pomagamo reševati raznovrstne probleme, da je posege organizacije za reševanje teh zadev težko opredeliti.
Navedimo le najbolj splošne vrste storitev, ki smo jih nudili članom:
1.	Prijave dohodkov (Vanoni) 19;)
2.	Prijave vinskega pridelka (za bližnje kraje v tržaški občini)
3.	Zadeve dvolastnikov (dovoljenja, dvolastn. knjižice) 140
4.	Vloge v zvezi z bolniško blagajno in pokojnino ter z družinskimi dokladami 103
5.	Vloge za državni prispevek
za pridelovalce oljk	49
Kot rečeno, niso tu omenjene vse vloge, prošnje in nastopi organizacije pri neštetih problemih članov, ki jih je težko združiti v kategorije,!'kot n. pr. rekur-zi proti previsokim davkom, zapuščinske zadeve, prepisi lastnine, odškodnine za manjše razlastitve, vojna škoda, drugi Zeleni načrt, itd.
DELOVANJE ORGANIZACIJE
V zadnji poslovni dobi je Kmečka zveza izvedla nekaj izredno važnih in pomembnih pobud, ki so dale resen pečat njenemu delovanju in dokazale njeno življenjskost in zakoreninjenost v problemih našega kmeta.
Predvsem je treba omeniti izredno uspelo deželno kmečko manifestacijo 12. novembra, ki ji je naša organizacija bila med prireditelji. Udeležilo se je je prav veliko število, ki nas je kar presenetilo, naših kmetov, ki so skupaj s furlanskimi javno manifestirali svoje nezadovoljstvo z razmeram, svoje upravičene zahteve po večjem upoštevanju vloge 'kmeta v sodobni družbi in po priznanju enakopravnosti z drugimi delovnimi kategorijami. Slovenski kmetje so ob tej priliki tudi javno zahtevali priznanje pravic kot narodna skupnost in prenehanje stalnih razlastitev. V delegaciji, ki so jo ob tej manifestaciji sprejeli dež. odbornik za kmetijstvo in druge dež. oblasti, so bili tudi naš predsednik Alfonz Guštin in podpredsednika D. Kodrič in A. Debeliš.
Kot prva in do sedaj edina kmečka strokovna organizacija v deželi je Kmečka zveza izdelala s pomočjo domačih strokovnjakov in ob posvetovanju z občinskimi upravami študijo o valorizaciji našega kmetijstva za Deželno u-stanovo za razvoj kmetijstva, ki je -njena naloga, da to valorizacijo zasleduje in zanjo dela.
Študija je doživela zelo ugoden sprejem in smo jo izročili vsem pristojnim upravam, od deželnih odbomištev do občin, in pristoj nlm ustanovam. V tej zvezi sta nas tudi obiskala predsednik in direktor Deželne ustanove, kom. Lucca in dr. Bellavjte, da smo .jih popeljali po našem podeželju in jima obrazložili na terenu razmere in potrebe našega kmeta in našega kmetijstva. Ta prvi neposreden stik z vodstvom tako važne ustanove je bil po splošnem mnenju zelo koristen in je bila na obeh straneh izražena želja po še nadaljnjih stikih in sodelovanju. Mislimo, da je prav, da se tudi s tega mesta zahvalimo dr. Gantarju, edinemu Slovencu m edinemu predstavniku tržaške pokrajine v upravnem svetu te u-stanove, za sodelovanje in posredovanje, kot se zahvaljujemo vsem strokovnjakom, ki so sodelovali pri izdelavi študije (arh. Jagodic, inž. Kodrič, dr. Oblak, inž. Pečenko) in županom oz. predstavnikom občinskih uprav, ki so pokazali tako veliko zanimanje za probleme našega kmetijstva in razumevanje za ta naš napor. To nam je omogočilo, da smo še enkrat pokazali, kot že ob priliki Konference o tržaškem gospodarstvu, ob pogostih stikih z deželnimi oblastmi, pa ob vseh resnejših problemih, ki zadevajo naše 'kmetijstvo, kot ob razlastitvah, da je Kmečka zveza vedno in sama, edini glas, ki se dvigne v obrambo našega kmeta, ne s samimi izjavami in protestom, ampak konstruktivno, s stvarnimi predlogi.
V stremljenju, da čim bolj pomaga našemu kmetu do strokovne usposobljenosti, ki je v sedanjih časih vedno bolj potrebna in prvi pogoj za uspešno delo, je Kmečka zveza priredila s
podporo dežele to zimo 30 strokovnih predavanj v 16 naših vaseh. Predavanja so bila 1 vsa koristna in zanimiva. Dolžni smo se zahvaliti izvedenim predavateljem, inž, Simčiču iz Nove Gorice, arh. Jagodicu, dr. Kralju, dr. Oblaku, inž. Milošu Kodriču in dr. Gregoriču, ki so tako strokovno, obenem pa tako lepo domače, posredovali našim ljudem strokovne in'praktične nauke. Kmečka zveza je zelo dostojno prispevala k uspehu vse pohvale vredne pobude zadruge «Naš Kras« za prireditev ljudskega praznika ((Kraške ohceti« v Rep-nu lani septembra. Naši člani so izvedli nabiralno akcijo in so prispevali okrog 3 hi vina in krasen komplet preprog z narodnimi motivi za kraško nevesto. S tem so naši kmetje prav lepo izkazali svojo navezanost in ljubezen za domače običaje in narodne prireditve.
Kmečka zveza je nastopila tud: na konferenci o zadružništvu ob priliki Kmečkega tabora na Opčinah, ki ga priredi Kmetijska zadruga z referatom tajnika Grbca,
Tudi lani avgusta je naša organizacija priredila že tradicionalni dvodnevni poučno - turistični izlet. Uspeh teh izletov je tako velik, da postavlja pred organizacijo potrebo, da ugotavlja ali sploh zmore take organizacijske napore. Lani se je izleta udeležilo 178 izletnikov v štirih avtobusih. Kljub temu je izlet lepo uspel, čeprav si lahko vsak predstavlja, da nastajajo s tako velikim številom udeležencev resni problemi pri obisku kmetijskih objektov, čemur pripisuje KZ prvenstveno važnost.
Naš izvršni odbor je že izrazil mnenje, da naj se za naprej lahko udeležujejo naših izletov strogo samo člani, da omejimo plaz vpisovanja, ki nas bi znal postaviti pred nemogoče situacije, ki bi jim ne mogli biti kos.
ZAKLJUČKI
Mislimo, da lahko trdimo, da je v tem prvem letu, oz. 10 mesecih, po doseženi enotnosti, Kmečka zveza dokazala, kako se složno, s požrtvovalnostjo in s kupnimi močmi lahko uspešno dela za korist našega kmeta. Za to gre pohvala vsem odbornikom in požrtvovalnim članom, ki so stali organizaciji ob strani in ji pomagali po svojih najboljših močeh. Mogoče nismo mogli izvesti vse kar bi bili radi in še zlasti ne vse kar bi bilo potrebno. Toda z našimi skromnimi materialnimi sredstvi in s tako malo osebja, kot ga naša organizacija premore, smo bili kljub temu vedno prisotni, ko se je bilo treba zavzemati za splošne in posebne probleme naših članov in vseh kmetov, veliko bolj kot druge organizacije, ki razpolagajo z neprimerno večjimi finančnimi sredstvi in oseb jem.
Rekli smo, da najbrž nismo storili vse kar bi radi in bi bilo potrebno, ker je še toliko problemov, ki tarejo našega kmeta, kljub vsem našim naporom še vedno odprtih.
Predvsem ima naš kmet popolnoma upravičeno vtis, da ravnajo z njim ne kot s polnopravnim, pač pa kot z državljanom drugega reda. To moramo ponavljati na žalost na vseh naših občnih zborih.
Odloča se o razlastitvah, pri katerih je kmet glavna žrtev za «javno korist«, ne da bi ga kdo prej vprašal za mnenje Tudi v zadnjem letu so Se izvedle ob sežne razlastitve za gradnjo tovarne «Grandi Motor!« v Bol,jun cu in so v teku za razširitev pokopališča in za druge namene. Prizadeti so sicer s skupnim nastopom dosegli nekoliko boljše odškodnine kot je bilo pred leti, in naša organizacija jih je podprla in jim je nudila vso pomoč, ki so jo od nje zaprosili Z razlaščanjem je treba prenehati, ni mogoče več imeti kmeta samo kot nujno žrtev neke zatrjevane splošne koristi. Trd: jo nam leta in leta, da nas raz-laščajo, ker je treba graditi industrijo, ki bo zaposlovala več delavcev. Toda izkazalo se je, da so kmetom odvzeli najboljšo zemljo, zaposlenih je pa v zadnjih 5 letih skoraj 11 tisoč manj.
Mi trdimo, da je treba kmetom in kmetijstvu vendar začeti nekaj vračati za vse žrtve, ki so se zahtevale. Kot se gradijo, čeprav po polžje, infrastrukture za industrijo in trgovino (ceste, železnice, pomoli), tako je treba tudi v kmetijstvo investirati za infrastrukture, za poljske poti, za vodo. Tržaška občina ima npr. v dolgoročnem proračunu za 1967-1971 300 milijonov namenjenih za kmetijstvo, toda sta minili že dve leti in od tega ni bilo investirano še nič, potreb je pa veliko in so prav nujne.
Toda ne gre samo za to. Gre predvsem za odnos do krnela kot
polnopravnega državljana, za up°" št-evanje njegovih pravic, ki jih določa zakon. Kot nihče nu*ta pravice stopili v stanovanje delavca ali uradnika, kaj šele niU ga kaj oškodovati, tudi ne sin® nihče stopili na zemljišča nasin kmetov brez njegove vednosti.11* privolitve. Misiimo lu na pojaV nedeljskih izletnikov, ki brezo«' zirno delajo škodo po našem P®j deželju, pa na razne družbe, hjl11 državne kot je SNAM in E NE L ki gradijo melanovode in dekli'0" vode in jih začrtujejo na zemljiščih naših kmetov ne da bi J® sploh prej obvestili, sedaj pa J1® ponujajo odškodnine za služnost-ki so veliko manjše od tistih. K jih je izplačevala privatna druz«a za naftovod.
Gre za odnos lovcev, ki -nikako ne marajo slišati o priznanj® pravice do odškodnine za v.s škodo, ki jo prizadeva naši« 6' dem divjačina, ki jo pripeljejo naše kraje. Sedaj jc v pripf.aV d želni zakon o lovu, pa tudi njem ne mislijo priznati te Pra[ vice, pač pa nekako pomoč k1*1®' toni.	..
Ponavljamo, na žalost, ugotovi ’ ve že s prejšnjih občnih zborov, toda moramo poudariti, da ni m gočc pričakovati, da je kmet iA' dovoljen s stanjem kmečk ga s-cialnega zavarovanja. Dobil jv b' cer pokojnino, ki sc ho s |cl. lelom koi rezultat vztrajnih boi vseh delovnih ljudi povišala 13.000 na 18.000 lir mesečno. ,1' to je dobro. Toda je veliko n'Z * od pokojnin vseh drugih delovni kategorij, ki sc z novim slrf0 mom socialne zaščite povezul®'-po novem na dohodke od d®* ’ Priznali so kmetu družinske *' klade, toda samo za otroke mnogo manjše kot za druge * legorijc. V samem zakonu ic * • čeno, da jih bodo naknadno P'a znali še za ženo in starše, 1°° leta minevajo, obljuba je pac . stala obljuba (28 milijard pred) denih za 1967. plačanih le Pri zdravniškem zavarovan) kmet še vedno nima zdravil, Pr-leg tega v naši pokrajini n mu rti dana pravica, ki mu Jjj priznava zakon, da sam vtl vzajemno bolniško blagajno. a
LUCIJAN VOLK
pak že deset let jo vodi kotnjra^ kot da so naši kmetje ne',htcv®
Ponoviti moramo naše z‘ir?.n)e-po pravem predstavništvu *■ ia. tov v vseh pristojnih javnih novah, kričeč primer ie t1 ska zbornica; prav tako Z1® ‘ v vanje slovenskih strokovnjak -0 listih službah, ki predvidev . slik z'našimi krneli. Lani n* (|r, prerano zapustil priljubi)eJ?* tte-Križnič, na njegovo mesto .1®, po ha irabnovati strokovnjaka. * a. lahko govoril / živinorejo v. hovem jeziku, V tem s|",'s „Lni° pred mcs.ci KZ naslov la P jjj na občino in na vse st ra*1 *> 'pa-sestavljajo občinski svet, l°cl‘
mestnik še ni bil imenovan-
Veliko dela je še pred - J* iO organizacijo pri spodbuianj pospeševanju zadružništva. - ge dovoljstvom ugotavljamo, * ‘ „0-jc v nabrežinski občini us*a in vila zadruga za zadružni „*rvjieV
pobuda za_ usta®^ pri'
da je že ,________
zadružne mlekarne. Pri obe> pč mer ih je treba pohvaliti 1 lCti.i' in podporo pokrajinskega K skega nadzorništva.	ais
Vedno večjo vlogo ho nj? pri naša organizacija prevzem®1* |jh strokovnem usposabljanju ' v,anj kmetov, s prirejanjem P*®0 in tečajev.	„	,,i-ga'
Naloge, ki so pred našo ?il. nizacijo so torej velike 1 jc hlevnc. Čeprav mislimo, u,^reii tudi s tega mesta potrebno rav pohvalo našemu osebju, s„noo^c posebej naši Lilijani; ni 1*3]J6 j8' pričakovati, da ga bo zmok ^e-
*    •	C,	.
ma pisarna. Potrebno je ** ' -vanje vseh članov, da ®r združenimi močmi vodu* ^sp«-
.rtš®
organizacijo k vedno večji1** bom v prid naših kmetov-

PRIMOREC PRIMORJE 0:2 (0:1)
Zaslužena zmaga Primorja nad trebenskim Primorcem
Primorje je zastreljalo enajstmetrovko ■ lužic se je poškodoval
V PRIJATELJSKI TEKMI
Primorec — Primorje: vratar «snema» žogo z glave enemu od nasprotnih igralcev PRIMOREC: Kralj; Milkovič, Slu-1 neorganizirano. Režiser Riosa nika- strel Sluga odbil z rokami. Dosoje-
j|a! Savarin, Papattico, Možina; Su-ber, Riosa, Race, Saina, Križman-
tie.
PRIMORJE:	Stoka; Hervatič,
Pressi; Francolla, Sardoč, Cadelli; Ce' Bene, Prašelj, Verginella, Co-slavaz, Zužič.
STRELCA: 1’ p.p. Zužič; 30' d.p.
Vtrginella.
KOTI: 6:0 (za Primorje).
SODNIK: Acquafresca (Trst). GLEDALCEV: 250.
Vreme je bilo lepo a oblačno. V i P.p. se je poškodoval Zužič in •e moral za nekaj minut zapustiti JSfišče. Nato se je vrnil, a je le f*tiral na levem krilu do 39’ d.p., je dokončno odšel z igrišča. — " 25’ je Coslevaz zastreljal enajstmetrovko.
V nedeljo smo bili zopet priča da s° derbiji za naše občinstvo zelo Privlačni, saj se je tudi ob tej tekmi zbralo ob robu igrišča lepp šte-navijačev. Toda občinstvo to-"rat' ni odneslo najboljšega vtisa o ekmi kajti ekipi s prikazano igro mata zadovoljili.
Za to tekmo sta bila odločilna Predvsem dva dogodka.
Prvi gol je padel že preden se je 2tekla prva minuta igre in to je *>°tovo vplivalo na ves potek srenja. Ta gol je doseglo Primorje * Zužičem in Trebencem ni prestalo drugega kot da gredo v na-Pad in skušajo izenačiti. Primorec m* je naletel na odločno obrambo prirnorja ki je bila vedno na mestu, ’
Tudi drugi temeljni dogodek nosi p°dpis Zužača. V borbi za žogo je ^mreč ostal v 30’ prvega polčasa Poškodovan. Za nekaj minut je od-z igrišča nato se je vrnil z ela-atičpim povojem na kolenu a je mrtlej do 39’ d.p., ko je dokončno ^Pustil igrišče le statiral. Ta dva jmgodka sta vplivala na ves potek 'ekme. Primorje je imelo prednost mmga gola in s poškodovanim i-^alcem v svojih vrstah se ni drz-
kor ni našel pravega mesta in proti koncu prvega polčasa ga je moral trener Kralj premakniti na krilo. V začetku so Trebenoi dobro zaigrali V obrambi kjer sta se izkazala Pappatico in Milkovič. V drugem polčasu pa so postali branilci preveč napadalni, često so po nepotrebnem silili v napad in s tem so' nastale v obrambi vrzeli. Suber in Možina sta v napadu sicer zaigrala požrtvovalno vendar njuni napori niso obrodili sadov
Prosečani kljub zmagi niso pokazali nič posebnega. Razočarala je posebno napadalna trojica, ki ni izkoristila številnih priložnosti. Napad se je izkazal le v začetku z Zužičem, po njegovi poškodbi pa je postala igra zelo razvlečena. Na sredini igrišča je bila igra še zadovoljiva. Dokaj gotova pa je bila obramba.
Iz tega je jasno razvidno, da številih' glčdalci res niso videli posebno dobrp igre in da je mesec dni počitka, slabo .deloval na obe enajsterici. -Primorec je sicer imel :■ nekoliko boljšo kondicijo od Prose-čanov. Toda svoje sile je po nepotrebnem trošil (zlasti po drugem golu) v zasledovanju ugodnejšega izida.
Zmaga je tako povsem zasluženo pripadla Primorju in tudi rezultat pravilno odraža razmerje sil na igrišču. Ce bi Primorje ne zastreljalo enajstmetrovke bi bil rezultat sicer višji toda za Primorca bi bila to prehuda kazen.
Kronika.
Začetni udarec je imelo Primorje. takoj je prodrlo v nasprotni kazenski prostor, Del Bene je podal Zužiču, ki je z razdalje nekaj korakov brez težav potisnil žogo v mrežo.
Zužič je v 24’ zelo lepo streljal toda tik nad prečko, šest minut kasneje pa se je poškodoval.
V 22’ bi lahko Primorje izid podvojilo, Cadelli je lepo predložil
no enajstmetrovko pa je Coslevaz zastreljal. Primorje je pritisnilo še ostreje in pet minut kasneje je Co-sievazovo podajo Verginella spremenil v drugi zadetek.
Sodnik je sodil zelo dobro.
Bruno Rupel
1. — 1. Vat
2. Verdict 3. — 1. IVIugo
2. Aviatore
3.	— 1. Saratoga
2. laagub
4.	— 1. Grillona
2. Caravel
5.	— 1. Grateo
2. Arduino
6.	— 1. Pioggia;.
2. Wind KVOTE
12 — 1.331 J$7 fir 11 —	50.494	lir
10 —	3.167	lir
2
2
2
2
2
1
1
2
2
2
1
Sežanski Tabor premagal moštvo Brega s 3:0 (0:0)
Sežanci so Brežanom pripravili zelo lep sprejem
COOP-UNION 0:7 (0:2)
Po treh nedeljah prisilnega počitka je ŠD Breg ob določitvi Nogometne zveze, da se 2.3.69 odigra v M skupini 3. kat. le nekaj zaostalih tekem, organiziralo prijateljsko tekmo z NK TABOR iz Sežane. Tako je ŠD Breg vrnil obisk sežanskemu klubu, ki je pred dvema letoma gostoval v Bol juncu, če dodamo, da se je ob igrišču zbralo kar lepo število gledalcev, moramo priznati, da se je srečanje lepo izteklo.
V	tekmi je trener Suselj razpolagal le z 12 igralci, med katerimi sta bila dva vratarja, kajti nekateri se srečanja iz raznih razlogov niso mogli udeležiti
V	prvem polčasu je/ bila igra povsem zadovoljiva., Sežanci so zaključevali svoje akcije mimo cilja. Breg pa je bil v protinapadih netočen in je zapravil številne priložnosti, da bi potresel nasprotnikovo mrežo, kar mu je tudi uspelo, ko je Ralza ukanil vratarja, a je sodnik razveljavil gol zaradi offšida. Pri Sežancih so bili na sredini igrišča najboljši Trebeč, Uršič in Rešeta, ki so zalagali napad z uporabnimi žogami. Pri Bregu pa niso zaostajali Leban, Bas-sanese in Vižentin, ki so lepo podajali napadu — Grahonji, Ralzi in Rodeli — le da ti niso znali izkoristiti številnih priložnosti.
V	drugem polčasu so Sežanci okrepili moštvo z novimi igralci, če sar ni mogel storiti Suselj, ker jih ni imel na razpolago. Novi spočiti igralci šo vsilili igri nov ritem, ki ga Brežani niso mogli vzdržati zaradi utrujenosti, kljub temu, da so igralci zamenjali mesta na igrišču., Z novimi igralci so Sežanci bili uspešnejši in so dvakrat potresli Faventovo mrežo, medtem ko je v zadnjih minutah igre Švara zaradi nesporazuma z vratarjem zabil avtogol.
Brežanom se je poznalo, da že I več časa niso nastopili na igrišču. Pomanjkljiva je bila povezava med sredino igrišča in napadom. S spremenjeno postavo pa bi se morda ekipa tudi bolj izkazala in bi lahko bolje izkoristila možnost nekaterih igralcev.
Moštvi sta nastopili v postavah:
NK TABOR:	Brecelj, Majič, B.
Ukmar, i Uršič, -G. Trebeč, VVelfling, Čebohin, Korpar, Rešeta, M. Ukmar, Bogdan Ukmar, Merhar, Že-
leznik in Meden.
SODNIKI: čonda.
BREG: Favento (Žerjal), Kozina, Maver, Bertesina, Švara, Leban, Ralza, Bassanese, Rodella, Vižentin, Grahonja.
STRELCI: Železnik v 20’	d.p.,
Ukmar v 28’ d.p. in Švara v 38’ avtogol.
Gostitelje je treba pohvaliti za njihovo dobro organizacijo (kar trije sodniki) korektno igro in številno občinstvo je hrupno navijalo za obe ekipi. Nadalje se jim je treba zahvaliti za lep sprejem, ki so ga priredili v hotelu Triglav ter za gostoljubnost, ki so jo izkazali. Radi bi, da bd se taka srečanja še ponovila in bi tako krepila vezi med našimi društvi.
K. B.
Podlonjerci s točo golov pregazili ekipo Cooperativ
Camassa je bil s 3 zadetki najboljši strelec
COOP: Cacl; Predonzan, Flego; Rob, Fobert, Zannier; Agatini, Ba-dodi, Srpic, Ogrini, Toffoli.
UNION: Pavatič; Truant, Roz-za; Gombač, Kramesteter, Rai-mondo; Morabito, Frančeškin, čok, Bisulli.
SODNIK: Martui.

Tržačani v Zagrebu
ZAGREB, 3. — 9. marca bo v Zagrebu mednarodni plavalni troboj med mestnimi reprezentancami Zagreba. Reke in Trsta. To bo prvo od treh srečanj tega tekmovanja, ki velja za «Pokal mesta Reke«. 16. marca se bodo vse tri ekipe zopet srečale v Trstu, kasneje pa še na Reki.
iiiiiiimiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiMHiitiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiniiiiiiiiuiiiiiiiujiiiiiiiiiiMiiinitiiiiiuiMiuiniiiiiiiiii
ZARJA. INTEll SS 1:1
Zaradi napada na sodnika prekinjeno srečanje
Napuii so sodnik je
izzvali r 23’ d.
igralci Inlcrju in p. tekmo prekinil
MLADINSKO NOGOMETNO PRVENSTVO
Breg-S. Giovanni 3:0 (2:0)
ZARJA: Babuder, Delise, Maks in Stojan Križmančič, Komar, Vojko Križmančič, Motica, Baldasin, Žagar, Pasqualis, Scocco.
INTER SS:	Pernisco, Di Bello,
Zoffoli, Sivec, Bizai, Maulsa, Zam-polli, Giorgiutti, Vecchiet, Venturini, Cernivani.
SODNIK: Molassi (Trst).
GOLI: v 10’ p.p. Vecchiet (I), v 15' p.p. Žagar CZ), v 32’ in 37’ p.p. Motica (Z), v 23’ d.p. Žagar (Z).
OPOMBE: v 11’ d.p. je bil izključen zaradi protestov Venturini (I), Enomesečni odmor ni pripomogel temu, da bi se zrahljani živci ne preveč športnih nogometašev umirili, temveč je stvar tlela in v nedeljo smo bili priča vandalskemu napadu na sodnika igralcev Inter-potem ko je mož s piščalko do-
BREG: Žerjal; Slavec, Gerli; Kr-mec M., Bordon, Husu; Bandi, Za. har, Krmec V., čuk, Glavina.
S. GIOVANNI- Fragiacomo; Ca-valich, Schiraldi; Sivitz, Legisa, Possega; Celli, Pocecco, Vialumini, Milocchi, Sergon.
STRELCI: V 25’ p.p. Glavina; v 28 Bandi; v 13’ d.p. Bandi.
KOTI: 4:3 (2:2) za S.G.
Medtem ko je prva ekipa gostovala v Sežani, so se mladinci Brega pomerili s svetoivansko enajsterico. Tekma se je odvijala na blat-
dosti tvegati. Primorec pa' svo-1 Prašlju ta Verginelli, strel slednje-k številčne prednosti ni znal izko-jga pa je odbila prečka.
Ustiti. Na sredini igrišča je zaigral | Tri minute kasneje je Pressijev
“'""niiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiMiumilmiitliiliilii'.mn......................................
VESNfl-LIBERTflS PROSEK 2:0 (2:0)
Zmaga okrnjene Vesne z goloma v prvem polčasu
Križani bi kljub okrnjeni ekipi lahko dosegli višji izid
STRELCI: 5’ p.p. Rabusin (V);i v T p.p. Rabusin (V).
.VESNA:	Tence R., Sulčič D„
uetjak, Verzier, Coltellino, Milič, I jpbšuta Z., Tence B., Rabusin, De M'chele, Švab.
Lis. PROSEK- Rota, Smolizza, ®°lci, Percovich, Coterle, Babich, pozian, D’Agri, Bose, Vatta, Coter-k II.
SODNIK: Sambo (Trst).
KOTI 4:2 (za Vesno). GLEDALCEV: približno 200. po tritedenskem odmoru je v nedeljo kriška Vesna sprejela v goste ^bertas s Proseka. Po dogodkih iz *adnje tekme proti ekipi Inter SS
Vesna bila primorana poslati na kriške precej okrnjeno postavo, saj -i® manjkalo ekipi kar pet standardih igralcev.
Čeprav okrnjeni, so Križani zajahali pozitivno in končni rezultat h* lahko bil mnogo višjji v njihovo korist, vendar je napadalna vrsta Opravljala še tako idealne priložnosti, predvsem zaradi trdovratnosti Švaba, ki je igral na levem Krilu in ki je številne njemu podane žoge z res nepomembnimi streli na vrata zapravljal, medtem ko bi P°daje soigralcem koristile celotnemu moštvu in bi Vesna zmagala * mnogo izdatnejšim rezultatom, pa {eprav bi preostali zadetki ne no-shi Švabovega podpisa.
V obrambi je tokrat ponovno na-*IOpil Coltellino, ki je v zadnje vmte vnesel red in je s svojo so-
lidno igro že v kali zatrl vsak napad nasprotnikov. Po enoletnem odmoru, ko je že obesil nogometne čevlje na klin, je nastopil Danilo Sulčič na njegovem prejšnjem običajnem mestu desnega branilca in je v skrajni sili priskočil moštvu na pomoč. Solidno sta zaigrala v obrambi še Verzier in Tretjak.
Dobro je delovala tudi sredina igrišča, ki je z Miličem, De Miche-lejem in Borisom Tencejem onemogočala gostom tempo igre, obenem pa gradila svoj napad. Posebno Boris Tence je s svojo gibčnostjo in smislom za skupno igro (čeprav je igral na za njega neobičajnem mestu desnega krilca) pripomogel, da je igra Vesne ostala na dobri ravni, pa čeprav se je njegovo prizadevanje razbijalo po nepptrebnem ob nasprotni obrambi.
KRONIKA.
Vesna je začela s hitrim tempom in Milič je že v prvi minuti poslal žogo z močnim strelom čez prečko. V 4’ je Rabusin banalno zapravil svojo prvo priložnost, z ugodnega položaja je poslal mimo vrat. Toda minuto kasneje se je oddolžil celotni ekipi. Z roba kazenskega prostora je De Michele s prostim strelom zadel prečko, žoga se je odbila v polje, skočil je Rabusin in z glavo premagal nasprotnega vratarja.
Dve minuti nato je Vesna zvišala rezultat. Po levi strani je prodrl De Michele ter močno streljal, strela
vratar ni zadržal, ušel mu je do nog Rabusina, ki je brez oklevanja prizemnim strelom drugič potresel mrežo. Gostje so reagirali in 12' je Tence Rado moral z dvema drznima skokoma rešiti svoja vrata. V 21’ je Švab prodrl po levi. Sledila je lepa podaja na sredo kazenskega prostora, start Rabusina, k-. . je z glavo prisilil nasprotnega vratarja k izredni paradi. V 27’ ak cija Vesne, žoga je romala od noge do noge ter končno v vrata, toda sodnik je gol razveljavil z utemeljitvijo, da je bil storjen prekršek nad vratarjem, medtem ko sekundo prej ni videl (v isti akciji) kako je nasprotni branilec odbil žogo v polje z roko.
V začetku drugega polčasa dve lepi akciji za Vesno, ki sta se po nepotrebnem končali ob nasprotni obrambi. V 25’ je Lib. Prosek po skupni akciji in s končnim strelom Coziana prisilil Rada Tenceja k lepemu posegu. V odgovor je Vesna z Miličem, De Michelijem in Rabu-sinom ustvarila še eno priložnost, toda žoga je skončala čez prečko. V 38’ prodor Švaba, predstavil se je sam pred vratarjem, toda njegov strel je drog odbil v polje in na ponoven strel Rabusina je Švab ostal v offsidu. Tik pred koncem se je izkazal Zmago Košuta z osebnim prodorom, toda njegov strel je nasprotni vratar odbil v polje do Rabusina, ponoven strel in prečka je žogo zopet odbila. K. K.
nem in skoraj nemogočem igrišču, ki je preprečilo ustrezno vodenje žoge in onemogočilo tehnično igro. Vendar so se slovenski igralci bolje, odrezali in so pokazali več prisebnosti ter domiselnosti. Posebno je presenetil mladi Glavina,, ki je nastopil kot rezerva a je bil njegov nastop docela pozitiven ih je prtu povedel Breg v vodstvo, Res je, da mu manjka izkušenosti in se bo moral tehnično še precej izpopolniti, vendar pa prvi koraki niso slabi in če bo nadaljeval pogumno po tej poti, bo dosegel še zavidljive rezultate.
Tudi ostali so se zagrizeno vrgli v borbo in so več ali manj vsi zadovoljili. Med najboljšimi je bil tudi vratar Žerjal, ki je dvakrat rešil svoja vrata. Kot smo Že rekli je skupno igro nemogoče oceniti, na splošno pa so vsi zaigrali dobro in so visoko zmago zaslužili.
S. Giovanni je skromna ekipa in je prišla do besede le tedaj, ko so si Brežani dovolili trenutek oddi ha ; na splošno pa so igrali podrejeno vlogo.
Kronika.
Prvi polčas je potekal ob stalni premoči plavih. Le v začetku so se Svetoivančani dvakrat nevarno približali Žerjalu. V 8’ se je Pocecco znašel sam pred Žerjalom in iz bližine kakih dveh metrov silovito streljali vratarju naravnost v roke. Prvi gol Brežanov je padel v 25 Bandi je s skrajne desne podal pred vrata. Krmec V. in vratar sta se pognala za žogo a je nista ujela. Ta je prišla do Glavine, ki jo je med dvema branilcema poslal v nezavarovana vrata. 3’ pozneje je Bandi streljal prosti strel v višini kazenskega prostora in povišal na 2:0. V drugem polčasu je še vedno Breg trdno držal pobudo v svojih rokah. Medli poskusi nasprotnikov mu niso povzročali preveč skrbi
V	7’ so Tržačani streljali kot, žo ga je prišla do Sivitza, ki je lepo streljal za las ven. V 13’ je pred vrati S. Giovannija nastala zmešnjava. Glavina je prišel do žoge podal Bandlju, ki je dosegel tretji gol za plave. Brežani so še naprej napadali. V 17’ je Krmec V. prišel sam v kazenski prostor, a je njegov strel vratar ubranil.
V	19’ je Bandi rešil žogo na črti brežanskih vrat. V 24’ sta Krmec V. in Gerli izvedla najlepšo akcijo tekme, ki jo je Gerli zaključil močnim strelom a na žalost je šel ven. V 30’ je Pocecco streljal prosti strel pred brežansklm kazen skim prostorom. Lepo je ukanil zid. a Žerjal je krasno ubranil nevarno žogo ter drugič rešil svoja vrata.
LOKI
sodil Zarji četrti gol Celotna tek-ma se je odvijala ob kričanju i- j z glavo gralcev v «črno-plavih» dresih na | mrežo.
sodnika. Sodnik je vse to dovolje- j Kronika drugega polčasa sloni le val in to je bila njegova velika na- na izgredih igralcev Interja, ki smo paka. Vse se je stopnjevalo in v p omenili že v začetku. V 23’ sodil’ druegga polčasa je bilo tudi sod-1 nik odpiska konec tekme, ki bi jo niku dovolj. Zaradi ugovarjanja pri, morala federacija registrirati z re-
odmeri devetih metrov je izključil Venturinija. Za nameček ga je ta pri odhodu z igrišča še opljuval.
Tekma se je nadaljevala. Prišlo je sploh ne vemo če bo ta ekipa lah-
nje ravnovesje. To pa preneha v 10’ ko desno krilo Interja prehiti Maksa in Vojka Križmančiča, ter poda na sredo prostemu Vecchietu, ki brez oklevanja pošlje medel strel v bazovska vrata. Babuder je najbrž krit in je v zadnjem trenutku zapazil žogo, a bilo je prepozno. Zarja takoj reagira in prevzame va; jeti igre v svoje roke. V 15’ do, sodi sodnik prosti' strel v korist Zarje. Izvede ga Baldasin, ki v paraboli poda žogo Pasqualisu, vratar jo z nogo odbije a le do prostega žagarja, ki nemoteno realizira. V 32’ spet prosti strel. Tokrat ga izvede Pasqualis. Prosti igralec Interja zagreši banalno napako, priteče Motica in — gol. Le pet minut in žoga je ponovno v mreži Interja. Pasoualis preigrava na levi, nato pošlje na sredo lep predlo-žek. Vratar je neodločen in Motica potrese nasprotnikovo
KOTI 2:5 (za Union).
Enomesečni počitek vsekakor ni škodoval Unionu. Kljub razmeroma redkim treningom, zaradi deževnih vremen, so podlonjerski i-gralci dokazali, da so še vedno v formi ter so popolnoma nadkri-lili nasprotnike na, igrišču. Tržačani so vzdržali le prve pol ure, nato pa so moral; položiti orožje. Union je namreč poslal v mrežo Coopa sedem žog, ob drugih petih priložnostih pa je banalno zastreljal izredne priložnosti pred praznimi vrati.
Tekma je bila v glavnem monolog Uniona, ki je posebno v drugem polčasu delal z nasprotnikom kar je hotel. Napadalci so bili vedno dobro založeni z žogami, za kar je skrbel odlični Raimondo, ki je sam obvladoval sredino igrišča. V obrambi sta bila stalno brezposelna Gombač in Kramersteter, kajti Truant in Rozza sta stalno silila v kazenski prostor domačinov. O-bramba je bila najbolj zaposlena v začetku srečanja, ko Je skušal CooD s hitrimi prodori doseči gol ter tako goste presenetiti takoj v začetku. Toda oba branilca sta z odliko opravila svojo nalogo.
Problem je bil še vedno sredina igrišča. Ako bi tu ne bilo Rai-rnonda. bi se moštvo znašlo v precej klavrnem položaju. Ko so vsi videli, da Coop ne bo nič napravil, so se vrgli v napad, ne meneč se za svoje pozicije. Branilci Coopa so se morali truditi in potiti, da so vsaj včasih zadržali nezadržne napade. Toda nič ni pomagalo, kajti Union je tokrat igral res pripravljen ter odločen, da zmaga.
Prvi polčas je Union igral po točno določenem sistemu, vsakdo je držal svojega moža ter ga budno nadziral. Proste roke so imeli napadalci, ki so dobro manevrirali pred nasprotnimi vrati. V odlični formi je bil čok, ki je tokrat igral razumno. Morabito je zaman iskal poti do mreže, čeprav je imel številne možnosti. Toda izdala ga je živčnost. Kar dobro sta se odrezala Bisulli in Frančeškin, posebno proti koncu srečanja. Vratarju Cavi ju pa bo ostal najbolj v spominu napadalec Uniona Camas-s^, ki. ga je ,.kar trikrat prisilil, da je moral iskati žogo v mreži.
Union je "začel tekmo'v desetih, brez Camasse, ker zaradi neke zamude ta nj' dobil pravočasno dokumentov za vstop na igrišče. Toda že po 15' Je lahko vstopil ter
zultatom 2:0 v korist Zarje. Ukrepi, ki jih bo sprejela proti igralcem Interja pa bi lahko bili taki, da
do auta, ki ga je sodnik dosodil Zarji. Spet val protestov proti sodniku. Žogo je dobil Scocco, ki jo poslal na sredino prostemu Ža-1 garju. Ta ni imel težav in je po- [ tresel nasprotnikovo mrežo. Žagar je bil v offsidu, a sodnik je gol priznal. Interjevi igralci so se v tem trenutku zagnali proti sodniku in mož v črnem dresu je dobil marsikatero klofuto in brco, preden so mu pritekli na pomoč igralci Zarje, ki so onemogočili najbolj vroče nasprotnike. Slabo luč meče na celotno društvo dejstvo, da so tudi Interjevi voditelji in trener skočili na sodnika, ki je moral nato zapustiti stadion v spremstvu policije.
Tekma kot taka ni predstavljala nič posebnega. Inter in Zarja sta zaigrala precej raztrgano in neodločno. Počitek je gotovo negativno vplival na igralce, ki so zaradi razmočenih igrišč ostali brez treninga. KRONIKA.
V začetnih akcijah vlada precejš-
ko nastopila prihodnjo
nedeljo, f.
zaigral za svoje barve. Medtem pa se ni zgodilo nič važnega, Le v 5' je srednji napadalec Coopa sam prodrl po desni strani igrišča ter z močnim strelom poslal žogo Fa-vatiču v naročje. Takojšen odgovor Podlonjercev s Frančeškinom, toda Cavi je z lepim posegom rešil v: zraku. V 17’ je dosegel čok goi, toda sodnik ga je razveljavil, ker. je čok sam medtem u-stavll žogo z roko ter' šele nato streljal, žoga je bila kot vedno na polovici igrišča gostiteljev, Rob Jo je slabo in prekratko odbil in Frančeškin je brez oklevanja poslal močan diagonalen strel tik ob drogu ven. Po 30' se je pričel monolog Uniona. Prvi gol za «plavo-rumene« je dosegel čok in to iz precej težavnega položaja. Sam je prodrl prav do roba igrišča, tolkel skoraj iz kota ter odprl pot zmagi Uniona. Vratar se je zaman vrgel, kajti žoga je skončala v levem kotu vrat. Deset minut kasneje je podal čok z leve na sredo prostemu Camassi. ki je silovito tolkel, zadel je vratnico na notranji strani, nakar se je žoga odbila v mrežo: 2:0 za Union. Minuto pred koncem polčasa bi Morabito lahko potrojil rezultat. Camassa je streljal, Cavl je odbil, žogo je prejel Morabito, ki je od blizu zadel vratnico.
Drugi polčas se je komaj pričel, ko je dobil žogo čok. lepo preigral celotno obrambo Coop, ter se znašel sam pred vratarjem. Močno je streljal ter skoraj iz samih vrat poslal mimo droga ven. V 12’ tretji gol za Union. Morabito in Tuant sta prodirala po desni strani igrišča, slednji je podal visoko pred vrata, kjer je Camassa skočil najviše ter z glavo ukanil vratarja, četrti zadetek nosi podpis Bisul-lija. ki je po podaji Frančeškina z lepim obratom ukanil vratarja Tržačanov. V 35' je močno streljal Camassa, Cavi je odbil, Raimondo je žogo hitro prestregel ter potresel mrežo. Takoj nato je bil zopet Camassa pobudnik za gol. Prisebno je podal prostemu Truantu, ki je končno le dosegel toliko želeni zadetek. Za zaključek pa je dve minuti pred koncem Camassa z glavo prestregel lep predložek Mo-rabita in dokončno obsodil Coop.
Strelci: p. p. v 30’ čok, v 40’ Camassa; d. p. v 12' in 43’ Camassa, v 20' Bisulli, v 35’ Raimondo, v 37' Truant.
Radi
Napadalci Uniona so bili skoraj ves čas pred vrati ekipe Cooperativ
uiimiiiimiimi....................................
» OOtOJKA
PRVENSTVO ZENSKE B LIGE
Na gostovanju v Gorici Sokol brez osvojenega seta
Mlade Nabrežmke so se kljub močnemu nasprotniku dobro izkazale v obrambi
agi -
(15:2,
- Sokol 3:0 15:10, 15:7)
AGI: Mikulus (5), Furlan (5), Leopardi (15) Barbieri (12), Boe mo, Ribi (8), Moretto, Scaramuzzo, Di Minica.
SOKOL: Zidarič (2), Batagelj (3), Caharija (4), škerk (3), Colja, Gabrovec (4), Zavadlal (3).
SODNIK: Ciocca (Treviso). ZAPISNIKAR: Del Degan (Gorica).
V nedeljo sta se v Gorici v okvi-
Igralci Interja so za svoj poraz obdolžili sodnika in ga napadli (na sliki)
ru ženske B lige srečali domači AGI in nabrežinski Sokol. Srečanje je bilo zelo monotono, saj so Go-ričanke tokrat res odlično zaigrale in jim ni bilo težko osvojiti zmage. Posebno se je izkazala Barbierije-va, ki je skoraj vse žoge plasirala tik za mrežo.
Nabrežinski vrsti je tako preostala obramba, ki se je kar dobro izkazala, glede na mladost igralk. Le v prvem setu so dovolile nasprotnicam, da so jih v celoti nadkrilile. nato pa so se jim skoraj enakovredno upirale. Še posebej je treba pohvaliti Caharijevo. ki se je po daljši odsotnosti vrnila na igrišče, a je kljub temu odlično opravila svojo nalogo.
Kronika: Prvi set je bil, kot že rečeno, popoln menolog Goričank, ki so v zelo kratkem času povedle in zmagale z gladkim 15:2.
Napet in izenačen je bil drugi set, saj je bilo stanje v točkah enakovredno do 10:8 v korist AGI. Tu je nabrežinska ekipa popustila in nasprotnice so zbrale še nekaj točk, kar je zadostovalo za zmago.
V	zadnjem setu je AGI takoj povedel s 5:0 in njegova premoč se je jasno pokazala na igrišču, saj je vodil celo s 14:2 Tu pa je Sokolu uspelo zbrati še 5 točk, več pa se ni dalo. Končni rezultat: 15:7.
V	nedeljo se bo Sokol srečal r. ekipo Casagrande i z Sacileja. Tekma bo na nabrežmskem igrišču ob 15. uri.
r—a
- 8
IZIDI
Atalanta Piša	1-1
Bologna-Kiorentina	0-0
Inter-Milan	1-1
Juventus-Varese	2-0
Vicenza-Cagliari	1-1
Napoli-Torino	0-0
Sampdoria-Roma	0-0
Verona-Palermo	2-0
LESTVICA Caglian	20 11 8				1 31 11	30
Milan	20	10	9	1 21 7	29
Fiorentina	20 10		9	1 20 12	39
Juventus	20	8	7	5 25 19	23
Inter	20	8	6	6 33 19	22
Torino	žo	7	7	6 22 17	21
Roma	20	7	7	6 22 24	21
Verona	20	8	4	8 30 32	20
Napoli	20	5	9	6 15 16	19
Palermo	20	6	7	7 17 19	19
Bologna	2(1	6	5	9 18 25	17
Varese	20	4	8	8 16 33	16
Vicenza	20	5	4	11 17 25	14
Ttalanta	20	4	6	10 19 28	14
Piša	20	5	4	11 19 29	1 1
Sampdoria	20	3	6	11 13 22	12
PRIHODNJE KOLO Cagliari - Juventus; Fiorenti-na Vicenza: Milan - Atalanta; Napoli Bologna; Piša - Verona; Roma - Inter; Torino Palermo; Varese - Sampiloria
IZIDI
Manza *Catanzaro Cesena-Como Foggia-Catania Lazio-Livomo Brescia-*Lecco Mantova Reggiana Modena-Bari Perugia-Genoa Itt-ggina Padova Ternana-‘Spal
LESTVICA
sg~Sa
2-1
2-1
1-0
1-0
1-0
2-0
0-0
1-1
11
1-0
Brescia	22	11	8	3	29	15 30
Lazio	22	lil	8	4	35	19 28
Reggina	22	7	12	3	22	13 26
Reggiana	22	9	8	5	20	13 26
Genoa	22	8	10	4	31	18 26
Kari	22	6	II	2	16	11 26
Ternana	22	X	8	6	21	19 24
Foggia	22	7	10	5	17	16 21
Como	22	8	7	7	20	17 23
Catania	22	6	lil	6	11	15 22
Perugia	22	3	15	4	14	13 21
Snal	22	6	9	7	22	24 21
Livorno	22	7	6	9	21	24 20
Mantova	22	4	KI	8	15	19 18
Catanzaro	22	4	10	8	13	19 18
Lecco	22	4	III	8	16 22 18	
Monza	22	4	lil	8	18 29 18	
Modena	22	4	9	9	11	18 17
Cesena	22	4	9	9	15 23 17	
Padova	22	4	9	9	14	27 17
— I I I 1 I I j—
PRVENSTVO C LIGE
Bari Catanzaro: Brescia -Cesena; Catania Spal; Como-Lazio; Genoa Modena: Livorno Lecco; Monza • Peru-Ria; Padova - FORRia; ReRRiana - ReRRina; Ternana - Mantova
A SKUPINA
C
IZIDI
Alessandria-Novara	2-1
Asti-Venezia	3-1
Biellese-Marzotto	3-1
Monfalcone-Cremonese	1-1
Piaccnza-Rapallo	3-0
Solbiatese-Treviso	1-0
Sottomarina Triestina	2 2
TreviRliese-Savana	1-1
Ldinese-Verbania	1-1
Pro Patria-Le gnano	0-0
LESTVICA Piacenza	24 14 6				4 32 9 34
Treviso	24	11	9	4 22 13 21
Udinese	24	11	8	5 33 13 30
Solbiatese	24	11	7	6 34 26 29
Triestina	24	10	9	5 27 20 29
Novara	24	9	n	4 28 17 29
Alessandr.	23	9	10	4 28 17 28
Savona	24	9	8	7 21 18 26
Monfalcone	24	9	8	7 27 27 26
Pro Patria	23	9	6	8 27 23 24
Trevigliese	n	7	10	7 23 20 21
Venevia	24	7	8	9 23 24 22
Legnano	24	6	9	9 24 28 21
Biellese	23	5	10	8 18 23 20
Verbania	24	6	8	10 17 26 20
Asti	24	7	4	13 20 39 18
Cremonese	23	3	11	9 14 24 17
Sottomar.	24	4	9	11 21 36 17
Marzotto	24	3	9	12 16 35 15
Raoalio (	22	3	8	11 12 29 14
Rapallo i	Ive	tekmi, Biellese,		
Cremonese,	Alessandria in Pro			
Patria eno	tekmo		> manj.	
PRIHODNJE KOLO Cremonese • Solbiatese: I-e Rnano Monfalcone; Marzotto-Alessandria; Novara Piacenza; Rapallo • Pro Patria; Savo-na Sottomarina; Treviso Udinese; Triestina - Macobi Asti; Venezia • Biellese; Ver-bania - TreviRliese.
Po dvakratnem vodstvu Triestina dobila le točko
Zelo sluhu igra tržaške obrambe
Vurnier izključen, Tumiuli poškodovan
Sottomarina : Triestina 2:2 (0:1)
SOTTOMARINA: Vieno; Villa, Galio; Boscolo I., Marin, Veglia-netti; Contc, Bianco, Fumagalli, Bittolo, Filippi.
TRIESTINA: Chendi; Facca, Martinelli; Del Piccolo, Kuk, Var-nier; Tumiati, Giacomini, Paina, Scala, Sigarini.
STRELCI: v 8' Scala (T), v 57’ Veglianetti (enajstmetrovka), v 69’ Paina, v 77’ Conte.
SODNIK: Beretta iz Milana.
Približno 4000 gledalcev.
Sodnik je izključil v drugem polčasu Varniera in Bianca. Poškodovala sta se Tumiati in Conte. |	~,	.
Koti: 5:4 (v korist Sottomarine). | katastrofa. Naj omenimo se, da ]e Triestina je zapravila še eno lepo . Sigarini na levem krilu popolnoma riložnost. da bi na tuiih tleh na razočaral, Kuk pa se v vlogi pio-
priložnost, da bi na tujih tleh na doknadila, kar je izgubila v zadnjih tekmah na domačem igrišču. Igrala je še kar zadovoljivo v napadu, toda obramba je bila negotova, kot še nikoli. Dovolila je šibkim, toda požrtvovalnim domačinom, da so dvakrat izenačili ter rešili točko, ki jim bo zelo pomagala v borbi za obstanek v C ligi.
Z današnjo tekmo je Triestina izgubila mnogo. Bolj kot točko, bo v nadaljevanju Triestina pogrešala Tumiatija in Varnierja, ki bosta zelo verjetno občutila posledice te tekme zelo dolgo. Gibčno krilo Tumiati se je namreč v drugem polčasu huje poškodoval in čeprav je ostal na igrišču nekaj časa ne bo mogel nastopati Varnierja pa je sodnik izključil zaradi prekrška, ki ga večji del gledalcev ni opazil, katerega pa bo plačal z vsaj enodnevno prepovedjo igranja. Radiu bosta tako zmanjkala še dva važna igralca in to je za trenerja, ki že itak nima številnega kadra, prava
stega branilca ni znašel. Tako lahko pridemo do z.akijučka, da čaka Triestino res težka prihodnost.
Toda vrnimo se k tekmi. Tržačani so bili po igri za razred boljši od nasprotnikov, čeprav sredina igrišča ni delovala kot po navadi. Varnier, ki se je vrni' v prvo moštvo, še ni popolnoma okreval, kar je bilo videti po njegovem ritmu, s katerim se nikakor ni prilagodil tovarišem. Giacomini in Scala sta marljivo delovala v prid napada, kjer pa sta zaigrala na zadovoljivi ravni le Paina in v prvem polčasu Tumiati. Zelo slaba je bila obramba. ki zadnje čase prejema vse preveč golov in se ni zmožna upreti še tako jalovemu pritisku nasprotnikov. Sottomarina namreč res ni nevarno moštvo in bi s svojo slabo igro ne smela povzročiti toliko preglavic Tržačanom.
S tem rezultatom se je Triestina še za točko oddaljila od vrha, kjer se je Piacenza okoristila s spodrs-
HOKEJ NA UDU
SVETOVNO PRVENSTVO R SKUPINE
Dvakrat 2:1 za Jugoslavijo proti Italiji in Avstriji
ljaji vseh njenih tekmecev in povečala možnosti za napredovanje.
Triestina je ka i kmalu prišla v vodstvo. Brez težav je zadržala začetni pritisk domačinov in v 8’ je Giacomini s točnim strelom ukanil živi zid domačinov in tudi Viena.
V	22’ so številni tržaški navijači prebledeli: Chendi ni ustavil slabotnega Contejevega strela, Martinelli je kratko odbil, Fumagalli je streljal proti vratom, De’ Piccolo odbil na črti, pritekel Filippi in tokrat je v zadnjem trenutku rešil na črti Facca. Triestina je izbojevala v nadaljevanju terensko premoč in Tumiati je v 38' z lepim strelom za las zgrešil cilj.
V 12’ drugega polčasa pa so domačini le izenačili Tudi tokrat je Chendi slabo odbil, Villa je streljal proti praznim vratom in Del Piccolo je z roko rešil. Veglianetti je izkoristil neizbežno enajstmetrovko. V 24’ je Triestina znova prešla v vodstvo. Poškodovani Tumiati si je požrtvovalno izbojeval žogo, jo poslal do Paine, čigar prvi strel je Vieno kratko odbil, tako da se je srednji napadalec znova dokopal do žoge in jo v drugem poizkusu potisnil v mrežo. Zopet je kazalo, da bodo domačini podlegli, za izenačenje pu je poskrbela sama tržaška obramba
V	32’ je namreč sodnik kaznoval
LJUBLJANA, 3. — Po otvoritveni zmagi nad močno reprezentanco Zahodne Nemčije so vsi prerokovali Jugoslaviji v srečanjih z Italijo in Avstrijo lahka uspeha. Toda zgodilo se je prav obratno. V obeh tekmah so domačini izsilili najtesnejšo zmago, pa še to so morali v zadnjih minutah tekme v obeh primerih braniti z zobmi.
V	nedeljski tekmi z Italijo so Jugoslovani najbolje zaigrali v drugem polčasu, ko so napadali izredno ostro in so z Janom ln Jugom tudi dosegli oba gola. V tretjem delu ijre so domačini nekoliko popustili, to so gostje Izkoristili že v začetnih minutoh in znižali izid. Najbolj napete so bile zadnje sekunde igre, ko so šli vsi Italijani v napad in 20 sekund pred koncem je bilo stanje za Jugoslovane res kritično, toda srečno so prebrodili tudi to nevarnost.
V	tekmi z Avstrijci so se dogodki prejšnjega dne skoraj povsem ponovili. Z Beravsom so Jugoslovani prišli v vodstvo v prvi in drugi tretjini, v tretji pa so se morali na vso moč otepati nadležnih Avstrijcev, ki so pošiljali pred vrata «plavih» vrsto izredno nevarnih napadov. Ko so tekle poslednje sekunde igre so tudi Avstrijci poslali v bitko pred jugoslovanska vrata vse svoje igralce, toda tudi ta ukrep izida ni več spremeni i.
V	ostalih današnjih tekmah so dosegli naslednje izide:
Norveška 5:0
Faccov prekršek s prostim strelom.
Conte je poslal do Ville, ki je ne-1 Zahodna Nemčija krit poslal žogo z glavo mimo Chen- (0:0, 1:0, 4:0) dija.	Vzhodna Nemčija — Romunija 11:2
uk (2:1, 4:1, 5:0)
• iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiir.iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiii
V izenačenem srečanju Maniago-Ponziana 0:0
MANIAGO:	Martin, Forneron. i čeprav je bila tekma zelo korekt-
Jut; Della Pietra I, Centazzo I, Facchin; Centazzo II, De Piero, Della Pietra II, Stroili, Cesarin.
PONZIANA: Dapas, Fonda, Gi-raldi; Bigotto, Kodrich, Milcenich; Barnaba, Ravalico, Abrami, Flora, Ulcigrai.
SODNIK: Perrone iz Tržiča.
Maniago in Ponziana sta si po lepi in enakovredni igri razdelila izkupiček, gledalci pa so kljub igri brez golov zadovoljni zapustili stadion. V primerjavi s prejšnjimi tekmami na stadionu v Maniagu ja bila ta prava poslastica za gledalce. Ponziana se namreč ni zaprla v obrambo, kot je bila za o-stala moštva že tradicija, temveč je sprejela odprt boj z nasprotnikom in je trmasto iskala prestižno zmago, s katero bi se vsaj delno maščevala domačinom za hud poraz v prvem delu prvenstva. Takrat je namreč Maniago zmagal na stadionu Grezar z visokim izidom 4:0 in začel svojo pot na vrhu lestvice, medtem ko je Ponziana zašla v hudo krizo, ki jo je šele v zadnjih tekmah prebolela. Rezul-1 tat je torej kljub vsemu zadovo- ’ ljil vse. Maniago ima še vedno veliko prednost nad Pro Gorizio in Cormonesejem, Ponziana pa ima vedno večje možnosti, da si pribori mesto v elitni skupini.
Domačini so imeli stalno nekaj več od tekme, zato je morala tržaška obramba večkrat posredovati in zaustavljati hitre napade Ma-niaga. Na sredini igrišča pa sta Milcenich in Fonda ustavila mnogo priložnosti za goste, ki so imeli v Abrami ju najnevarnejšega, a preveč osamljenega napadalca.
Sodnik se ni posebno izkazal,
na. Zanimiv podatek pa je število kotov (9:9), kar priča o živahnosti igre, ki je v izmeničnih naletih zagrizeno potekala zdaj pred enimi, zdaj pred drugimi vrati.
Najlepšo priložnost za gol so i-meli domačini, in to v 75’, ko je Della Pietra II z glavo ukanil Da-pasa, a je Bigotto prav na črti odbil žogo.
Izidi
Edera — Sacilese	1:1
Brugnera — Cordenonese 0:0 Maianese — Reanese	1:0
Cormanese — *Audax	1:0
Maniago — Ponziana	0:0
Mossa — Pro Gorizia	2:2
Mariano — "Gemonese	2:0
Sandaniel. — Spilimbergo 1:1 Lestvica
Jfft
MOŠKA B LIGA
Maniago	22	10	12	0	38	8	32
Pro Gorizia	23	11	7	5	28	14	29
Cormonese	22	9	9	4	27	12	27
Edera	23	6	14	3	27	21	28
Spilimbergo	23	9	8	6	17	17	36
Mossa	23	8	10	5	36	33	26
Sacilese	23	7	11	5	26	14	25
Ponziana	22	7	11	4	20	17	2.7
Brugnera	23	6	12	5	24	20	24
Sandanel.	22	6	11	5	24	22	23
Cordenon.	23	8	6	9	26	28	22
Mariano	23	6	9	8	18	lil	20
Audax	23	7	5	11	24	30	1<)
Reanese	23	5	7	n	16	24	17
Maianese	22	6	5	u	19	27	17
Gemonese	22	0	4	18	8	47	4
Prihodnje kolo
Sacilese - Maianese; Ponziana -Mossa; Cormonese - Cordenonese; Gemonese - Brugnera; Reanese -Spilimbergo; Mariano - Audax; Maniago * Edera; Pro Gorizia -Sandanielese.
uk
Italsider-Lloyd 44:43 s strelom po koncu tekme
Poljska — Italija 5:2 (0:0, 2:1, 3:1).
ZAHODNA NEMČIJA — NORVEŠKA 5:0
čeprav so Zahodni Nemci favoriti in boljši je bilo potrebno precej časa preden so zlomili žilav odpor Norvežanov. Prvi gol so Nemci dosegli šele v 28’ in to z naglim prodorom iz gneče pred vrati Norvežanov, šele v zadnji minuti je prišla boljša kondicija Zahodnih Nemcev do polne veljave. Igrali so zelo požrtvovalno in točno kar jim je prineslo tudi zasluženo zmago.
VZHODNA NEMČIJA — ROMUNIJA 11:2
Vzhodni Nemci so imeli oprav-
ka z Romuni samo v prvi tretjini, v ostalih dveh pa so se igrali z Romuni kot na treningu. Vzhodni Nemci igrajo moderen hokej in jim lahko samo velika smola odvzame prvo mesto v skupini.
POLJSKA — ITALIJA 5:2
Italijani so danes pošteno oznojili Poljake. Po enakovredni igri so Italijani prvi v 24’ dosegli vodstvo. Poljaki so šele osem minut kasneje izenačili, v 39’ povečali na 2:1, v 42’ na 3:1. Dvanajst minut kasneje je Italijanom uspelo zmanjšati na 3:2 toda eno minuto kasneje so Poljaki zopet povečali razliko na 4:2 in tri minute pred koncem na 5:2,
iiiiuiiiiiiiiiiuiimiiiiiimiiiimiimiiimiiiiimiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiimmmiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
ALPSKE DISCIPLINE
tmvkAtuc
Zaključena prvenstva v raznih državah
ITALSIDER: Cavazzon 10, Mo-cenigo 6, Ruprecht 3, Simslg 7, Dalla Costa, Lena, elemente, Pilon 8, Porcelli Sergio 9, Moreni.
LLOYD ADRIATICO: Poli 16, Fortunati 15, Porcelli N. 4, Bicci 2,, Millo 1. Narder 14, Lofierp, T, Dj Gioia, Sancin, Bernardini. S >
SODNIKA:	Pezzullo (Alessan-
dria) in Zambelli (Milan).
KAZENSKI STRELI:	Italsider
12:24, Llyod 15:23.
V	prepolni telovadnici v Ul. Della Valle je Italsider v tržaškem derbiju premagal moštvo Lloyda. Tekma je bila izredno napeta o čemer priča tudi izid. Zmaga je prišla, ko sta sodnika zapiskala osebno napako Narderju istočasno s končnim žvižgom zapisnikarja. Vsi igralci so zapustili igrišče pri rezultatu 43:43 in Cavazzon je metal dva prosta strela. Prvič je zadel, drugič zgrešil, a tudi en strel je zadostoval za zmago
Tehnično tekma ni bila preveč zanimiva, kajti izid je bil za Italsider izredno važen. Njegovi igralci so zato igrali zelo borbeno in precej živčno. Iz izida lahko tudi razberemo, da sta obrambi prevladovali nad napadoma, Obe ekipi sta se poslužili individualne, zeio agresivne obrambe, ki je zelo o-težkočala uhajanje iz kritja za neoviran strel v skokih.
V	drugem polčasu je Lloyd dosegel 10 točk prednosti (34:24) in
tako se je zdelo, da ima zmago že žepu. Italsider pa je kot zrelo moštvo s svojimi preskušanimi veterani zaigral potrpežljivo, izravnal razliko in tako omogočil svojo zmago.
B to zmago je Italsider z osmimi 'točkami na lestvic; dosegel Auso-jsiemens in s tem povečal možnosti za svoj obstanek v B ligi.
IZIDI B LIGE
•Beechi - Gamma	68:64
"Girabumor - Biancosarti 47:45 *Biella - La Torre	74:62
"Italsider - Lloyd Adriat. 44:43 Spliigen Bran - *Ausosie. 63:52 Candy - "Junior	54:49
LESTVICA
Spliigen Brau 16 13			3	1171	979	26
Becchi Forli	16	13	3	1070	950	36
Biancosarti	16	11	5	1064	921	23
Biella	16	10	6	954	870	30
Girabumor	16	9	7	930	994	18
Candy	16	8	8	961	949	16
La Torre R.E.	16	8	8	986	1006	16
Llo.vd Adr.	16	7	9	935	998	14
Gamma	16	7	9	953	1005	14
Ausosiemen	16	4	12	910	994	8
Italsider TS	16	4	12	852	991	8
Junior	16	2	11	981	1092	4
PRIHODNJE KOLO						
Biancosarti — Biclla La Torre — Becchi Gamma — Ausosiemens Candy - Girabumor Lloyd Adriatico — Junior Spliigen Briiu — Italsider
Adrijan Zavadlal
V raznih državah so v preteklih dneh opravili državna smučarska prvenstva v alpskih disciplinah.
JUGOSLAVIJA
Pri slabem vremenu in na slabo organiziranem prvenstvu v Kranjski gori, ki m dalo povsem realne slike moči posameznih tekmovalcev, je prišlo do tragičnega dogodka. Mladi Mariborčan Karničnik je izgubil pri smuku nadzorstvo nad smučmi, treščil v drevo ob nrogi in kasneje podlegel v bolnišnici.
Moški — smuk: 1. Jakopič, 2. M. Klinar, 3. Lakota; slalom: 1. Lakota, 2. A. Klinar, 3. Gazvoda; veleslalom: 1. Jakopič, 2. A. in M. Klinar; kombinacija: 1. Lakota, 2. Po-nivkar, 3. Soklič.
ženske — smuk; 1. Pirnat, 2. Lakota, 3. Magušar; slalom: 1. Tevž, 2. Pirnat, 3. Magušar; kombinacija: 1. Pirnat, 2. Lakota, 3. Magušar.
ITALIJA
Tudi Italijani so imeli v Bardo-necchj težave z vremenom. Po težkem padcu Mussnerja so v soboto prekinili moški smuk, ki so ga izvedli lahko šele v ponedeljek.
Moški — smuk: 1. Anzi, 2. Varal-lo. 3. Di Bona: slalom: 1. Clataud, 2. De Nicolo, 3. De Tassis; veleslalom: 1. Mussner. 2. Clataud, 3. Varallo; kombinacija: 1. De Nicolo. 2. Schmalzl, 3. Demetz.
ženske — smuk: 1. Demetz. 2 Fasolis, 3. Pitschneider; slalom: 1. Fasolis, 2. Demetz, 3. Joux; veleslalom: 1. Fasolis, 2. Cipolla, 3. Pitscheider; kombanacija: 1 Fasolis. 2. Demetz, 3. Cipolla.
AVSTRIJA
V odsotnosti Schranza. ki počiva pred odločilnimi tekmami v ZDA, Messnerja, ki ima gripo in Nen-ninga, ki ima poškodovan meniskus, so na prvenstvu v Kaprunu prišli v ospredje mladi tekmovalci.
Moški — smuk: 1, Cordin. 2. Di-gruber, 3. Zwilling; slalom:	1.
Rimi, 2. Matt, 3. Bleiner; veleslalom: 1. Matt. 2 Tritscher. 3. Ber-thold; kombinacija:	1 Matt. 2.
Rimi. 3. Loidl.
ženske — smuk: 1. Pall. 2. Dre-xel. 3. Storm; slalom: 1. Gabi, 2. Proll. 3. Rauter; veleslalom: 1. H. Zimmermann, 2. Proll, 3. Rauter; kombinacija: 1. Proll. 2, Rauter, 3. Z! rn tvi .« r IT ° ^ .
FRANCIJA
Francosko prvenstvo je minilo brez smuka, za moške. Veter je div-
NOGOMET
Jugoslovanski nogometni pokal
Olimpija izločena
V nedeljo so odigrali tekme o-šminke finala tekmovanja za ju?0" slovanski nogometni pokal. V posameznih tekmah so dosegli naslednje izide;
železničar — Olimpija 1:1 Radnička — Dinamo 0:4 Borovo — Crvena zvezda 0:2 Budučnost — Partizan 2:3 Bačka — Vojvodina 3:1 Hajduk — Sloboda 3:1 Napredak — Vardar 2:0 Rijeka — Bor 1:0.
mm
X
X
X
1
X
X
X
1
2
2
X
1
X
Moški — smuk: 1. Penz, 2. Du-villard, 3. J. N. Augert; veleslalom: 1. Penz, 2. J. N. Augert, 3. J. P. Augert; kombinacija: 1. Penz,
2.	J. N. Augert, 3. J. P. Augert. ženske — smuk: 1. Steurer, 2.
Rouvier, 3. B. Laforgue; slalom:
1. Steurer, 2. B. Lafforgue, 3. Rouvier; slalom:	1. Steurer, 2. B.
Lafforgue, 3. Rolland; veleslalom:
1.	B. Lafforgue, 3. Rolland.
ŠVICA
Švicarji so se pomerili v Vil 11-arsu, kjer je imel največ uspeha Giovanolli.
Moški — smuk: 1. J. D. Datwy-ler, 2. Minsch, 3. H. P. Rohr; slalom: 1. Giovanoli, 2. Bruggmann,
3.	Bergamin; veleslalom: 1. Giovanoli, 2. Bruggmann, 3. Schnider; kombinacija: 1. Giovanoli, 2. Bruggmann, 3. J. D. Diitwyler.
ženske — smuk: 1. Inabnit, 2. Zryd, 3. Rubli; slalom: 1. Cuche, 2 Schmid-Bochatay, 3. Sprecher; veleslalom: 1. Schmid-Bochatay, 2. Zryd, 3. Sprecher; kombinacijo; 1. Schmid-Bochatay, 2. Sprecher, 3. Cuche.
ZR NEMČIJA
Nemški alpski smučarji so se pomerili v Schlechlingu.
Moški — smuk: 1. Vogler, 2. Hagn in Fersch; slalom: 1. Rie-ger, 2. Fersch. 3. Lesch; veleslalom: 1. Neureuther, 2. Lesch, 3. Binder; kombinacija: 1. Lesch, 2 Fersch, 3. Binder, ženske — smuk: 1 Farbinger,
2.	Mittermaier, 3. Hafen; slalom: 1 Mittermaier. 2. Hafen, 3. Hin-termaier; kombinacija: 1. Mittermaier. 2. Hafen, 3. Farbinger
ZDA
Na prvenstvu ZDA v Bear Val-leyu so se poškodovali Kidd, El-liott in Eriča Skinger.
Moški — smuk; 1, Sabich, 2. Lafferty in Poulsen; veleslalom: 1 Kashiwa, 2. Chafee, 3. Cor-rock.
ženske — smuk: 1. Black, 2. Wa!cott, 3. Flanders; veleslalom: 1 B. Cochran, 2. Northrup, 3 M Cochran,
KANADA
Na prvenstvu Kanade je pri ženskah zmagala v smuku 14-letna Laurie Kreiner.
Atalanta — Piša Bologna — Fiorentina Inter — Milan Juventus — Varese Vicenza — Caglian Napoli — Torino Sampdoria — Roma Verona — Palermo Catanzaro — Monza Lecco — Brescia Perugia — Genoa Prato — Pistoiese Siena — Ascoli KVOTE
13 — 9.343.50« lir 12 —	232.500 lir
«Doscp smo naš osnovni cilj in zato naprej po ubrani poti»
(Nadaljevanje s 3 strani) ^
Kodrič, dr. Oblak, Dušan Hreščak dr. Tončič, Boris Race, repentab ski župan Guštin in drugi. Izrecen« so bile številne koristne misli 8 de narodnih noš, razstav, P°voZv ve z Etnografskim muzejem Ljubljani, tiskanja razgledni0 • kraški hiši in Repnu, publika o Krasu, razstavi slik in še ma , kaj drugega. Dr. Tončič je ■“ j drugim poudaril, da spadajo m značilnosti Krasa tudi napisi « ^ stilna*, in je prosil župana, naj skušala občina vplivati v 1 smislu.	. ja.
Mnogi člani so še posebej P0® u rili, da gre predsedniku Kra posebna zahvala za lepe usp ki jih je dosegla zadruga, baj » je občina nagradila z zlat« a lajno. Predsednik pa je poud® da gre zasluga celotnerpu lKpri hr vsem požrtvovalnim članom- ^ tem je omenil, da je v naCIJr_ su, di mednarodni simpozij o Kr katerega naj bi se udeležili z' stveniki iz Ralije, Jugoslavije-strije, Nemčije, Švice in lllubjij drugih držav. V ta namen s° g. že navezani prvi stiki. Če bo lo uresničiti ta načrt, bo to z® ‘ , drugo vsekakor velika uveljaj
Predsednik jc nato seznami vzoče s koraki, ki so bili sba iav-da bi dosegli podporo raznih J .
Repentabrski župan Glista
sporočil, da bo repentabrska.^g
čina prispevala v okviru k ^ ohceti narodno nošo za nev in bo še drugače prispevala- -ai Na koncu je predsednik P° o načrtih za ustrnovitev , se co» v repentabrski občini, kar ^ bo morda zgodilo že prihodn. ^ den. Zahvalil se je nato naVZivI1o za udeležbo in za kons-truk ^ Moški — smuk: 1. Shepherd, 2. j diskusijo ter želel prijetno/azP" .g Duncan, 3 Irwin; veleslalom; i žetve na družabni večerji, k ^
sledila. Med večerjo je, v,0ril smo že poročali v soboto. ? na-,	,dr. Robert Hlavaty o lePota.lT.jvo
jal s hitrostjo 100 km na uro, tako ! Graves, 2. Towsend, 3. Lelnvve- šega Krasa. To njegovo zam' da ni bilo misliti na start.	I ber.	| izvajanje bomo objavili jutri-
člani0'
vsedržavno zvezo zad
nih ustanov, in korake za valjrUg. Poleg tega je govoril o
pokrajinskega odbora za ustan tev kraškega muzeja in Uo° |iaj da je prevladala naša zamise . --------- postavi blizu kraske n
in prostor, razstave.
se muzej ..
s tem da bi odkupili novo e kjer bi prirejali 'aZ
Guštin
Duncan, 2. Chapman. 3. Trvvin.
ženske — smuk: 1. Kreiner, 2. Graves, 3. Leinvveber: veleslalom:

Pavla Hočevar
POT SE VIJE
29	Spomini
14. PROSVETNO ŽIVLJENJE V TRSTU DO PRVE SVETOVNE VOJNE
Ker je z ustanovitvijo ženske CM podružnice tudi žena stopila v javno delo, so se začele oglašati v Edinosti še žene. Kako pravilno so tržaški izobraženci vrednotili žene kot sodelavke pri narodnem in kulturnem dviganju slovenskega življa, so dokazali s tem, da so že 1897 začeli izdajati posebno mesečno prilogo Edinosti z naslovom Slovenka. S takim dokazom kulturnega razumevanja se v tistih časih in še dolgo potem ni mogel ponašati noben drug list med Slovenci. Priloga Slovenka, ki jo je od 1897 urejala Marica Nadlišek, se je pozneje osamosvojila ter izhajala od 1899 kot samostojen ženski list. V dobi, ko niti ljubljanski časniki še niso imeli ženske rubrike in slovenska žena še ne svoje
Marica Bartolova
organizacije (razen ženskih CM podružnice), je bilo to delo drzno in težavno. Marica Nadlišek-Bartolova, ki se je razgledovala po naših leposlovnih revijah (in pozneje tudi, pisala vanje), še bolj pa po italijanskem, francoskem in zlasti ruskem leposlovju in tudi po nemški Die Frau, je našla v tem duhovnem svetu lepo skladnost s svojo naravo in s pojmovanjem položaja v domačem kraju. Njeni za tisto dobo preveč moderni nazori so se večkrat odbijali od prevladujoče ozke miselnosti. Znašla se je celo v kulturnem sporu z goriškim škofom dr. Mahničem, ko se je v Rimskem katoliku spotikal ob pravkar poslovenjeno D’Amicisovo Srce, češ da je brezbožno. Nekaj let pozneje se je zgražal še o ženskih likih v delih Turgenjeva; zdeli so se mu nemoralni. Bartolova mu je tudi sedaj odgovarjala v goriškem Slovenskem svetu in se pri tem zavzemala za velikega ruskega pisatelja in njegove moralne poglede na družbo in ženo.
Med sotrudnicami Slovenke so bile številne učiteljice — pač skoraj edine izobraženke. Pisateljice, pesnice in člankarice (Marica I, Marica II, Danica, Elvira Dolinarjeva, Kremenova in druge z vseh slovenskih predelov) so bile obenem tudi glasnice novega ženskega prebujanja.
Kakor marsikje drugje, kjer mlajši stopajo z izvožene kulturne in politične poti, je tudi pri Slovenki prišlo do nesoglasja med novo žensko strujo in tradicionalnimi predsodki. Takrat se je nastanila v Trstu mlada in po napredku stremeča Zofka Kvedrova, ki je bila že objavila nekaj prispevkov v Edinosti in Slovenki in je po Maričinem odstopu pridobila Slovenkino sotrudnico Ivanko Anžič-Klemenčičevo, da je prevzela uredništvo Slovenke. Že Bartolova je skušala utiriti list po takrat prodirajočih feminističnih načelih, Klemenčičeva pa ga je vodila še z močnejšim novodobnim poudarkom.
Slovenka, ki se je rodila z namenom, da bi usposobila ženo kot sobojevnico za narodne pravice, se je pozneje v samostojnih letnikih pod usmerjanjem Bartolove, Kvedrove in Klemenčičeve razrastla v splošno žensko glasilo. Razvijala se je že po modernih feminističnih in socialnih načelih.
Zensko vprašanje: to so krivice, ki sta jih mož in družba prizadela ženi, in pravice, ki jih terjajo tisočletne krivice in ki naj omogočijo lepše življenje ženi, družini in družbi. Zato je ženski problem tudi del splošnega socialnega problema in ne moremo gledati nanj drugače kot tako. Res je, da bi se po dosledni krščanski etiki položaj žene lahko nekoliko zboljšal, vendar bi ostalo še toliko krivičnih strani, ki se ne dajo rešiti drugače kot z ustavno socialnimi reformami. Slovenka se je tega zavedala in je vedno, posebno pa zadnja leta, iskala sotrudnike iz vrst socialno usmerjenih izobražencev. S takim pojmovanjem je prestopila svetovnonazorsko raven prevladujoče zlate sredine in si nakopala usodne težave. Nasprotovali so ji izdajatelji sami, obsojali so jo cerkveni krogi, napadali so jo .naprednjaki’ v svojem glasilu. Ker tudi slovenske žene takrat še niso bile dovolj feministično razgledane, je morala tržaška Slovenka zaradi gmotnih težav in nerazumevanja 1903 prenehati.
Prve poročevalke Edinosti so bile članice ženskih organizacij. Marica je že 1888 objavila članek z naslovom Narodno ženstvo, za njo so se oglašale še druge, posebno po prenehanju Slovenke. Kremenova (Marija Skrinjarjeva) se je zavzemala za koristi in varstvo gospodinjskih pomočnic. Karla Panikvarjeva je poročala o lokalnih prireditvah in tudi o pojavih v splošnem ženskem gibanju. Med priložnostnimi poročevalkami so bile še druge Tržačanke: Marica Gregoričeva, Antonija Germekova, Utva (Mila Prunkova) in seveda Zofka Kvedrova.
Živahno prosvetno delo med Slovenci v Trstu so sčasoma razvijala tudi društva. Glasbena matica je prirejala koncerte s svojim pevskim zborom in z zunanjimi gosti. Dramatično društvo je posebno pod vodstvom stalnega režiserja Dragu-tinovida in pozneje Danilove uprizarjalo ljudske igre in klasične drame. Shakespearov Kralj Lear je bil na primer za nas pravo človeško in umetniško odkritje. Uprizarjali so tudi dela novejših in najnovejših avtorjev; tako je prišla še pred vojno na oder tudi drama Marije Kmetove Mati, ki obravnava usodo matere s slepim otrokom. Akademsko dru-
štvo Balkan je zbiralo knjige ter ustanovilo trinajst JaV gta knjižnic. Telovadno društvo Sokol in Planinsko društvo imeli poleg svojih v programu obseženih nalog še a 0 namen — utrjevanje narodne zaver,ti. Marsikatero lepo s0 ng sta odhajali na izlet dve skupini. Prva jo je mahnil® ^ bližnje ali bolj oddaljene kraške točke, druga pa se je nap ^sj na Črno prst ali kam drugam po alpskem predhribju- ^ so nosili s seboj slovensko pesem, ki je družila izletnik^ domačine. Marsikje so se bila že zabrisala pristna ^gijl
krajev, potokov slovenske zemlje in besede, terjali je tujec ogrožal.
Ljubitelji prirode so bili tudi .
so pravico, kjerko
sain0
Gospodarska društva, banke, hranilnice niso bile - g.ja, gospodarske organizacije ampak tudi osnovna kulturna Tržaška hranilnica in posojilnica je pomagala obrtnikom^,
okoliškim kmetom. Trgovskoobrtna zadruga je kupil® v -j,
riM s -
Kupila je tudi hišo v Ulici Stadion, tam sta dobila nč'-- ^
na Acquedottu in
tako omogočila učne prostore CM
>2
trgovska šola in trgovski nadaljevalni tečaj, v pru**--’ ženski odsek telovadnega društva Sokol. Trgovsko ževalno društvo, Jadranska banka, podružnica LjubU® a(i kreditne banke so prav tako pomagale društvom vzdrz V(J njihov gospodarski temelj. Trgovsko izobraževalno cir. je je imelo večerne tečaje za trgovske vajence, prirej®1 „g. predavanja in izdajalo Trgovski list. S podporo Tržaš^ke sojilnice in hranilnice, Trgovske obrtne zadruge v TrS ^vjio Jadranske banke je Trgovsko izobraževalno društvo iistan 1910 dveletno trgovsko šolo, 1. 1916 pa še dveletni in' oddelek, že ob ustanovitvi so priključili šoli priPraVaJradi tečaj. Kakor druge šole je bila tudi trgovska šola 1918 gripe zaprta, po vojni pa je italijanska oblast ni več ^°v jod1 Trgovsko izobraževalno društvo je že 1912 ustanovilo trirazredno trgovsko in obrtno nadaljevalno šolo za trgovske in obrtne vajence. Ta šola je kmalu postala z& vse vajence teh dveh strok, če niso kje drugje aZlfed nadaljevalnega pouka. Med vojno so na šoli odprli še * za trgovske vajenke.	(Nadaljevanje sled 7
tpct - rn MnNTEGUHl 6 H TELEFON 93-HOK in 94-638 - Poštni predal 559 - PODRUŽNICA: GORICA: Ulica 24, Maggio 1/1, Telefon 33-82 - UPRAVA: TRST - UL SV. FRANČIŠKA št. 20 - Telefon 37-338, 95-823 - NAROČNINA: mesečno dOO “k* LREDN1S1VU. litoi. o. 'j'	* c’el0ietna 8 100 Ur SFRJ posamezna številka v tednu tn nedeljo 50 para (50 starih dinarjev), mesečno 10 din (1.000 starih dinarjev), letno 100 din (10.000 starih dinarjev) - Poštni tekoči račun:	Založništvo tržaškega lif
raaprej, četrtietna z ^p	Llut)liana stari trg 3/1 telefon Z2-207, tekoči račun pri Narodni banki v Ljubljani - 501-3-270/1 - OGLASI: Cena oglasov: Za vsak mm v širini enega stolpca: trgovski 150, finančno-upravnl 250, osmrtnice 150 Ur - Mali ogla«
28 beseda ^OglSi^a ^“^^In^gonško8 pokrajino'še naročajo pri upravi. - Iz vseh drugih pokrajin ItaUJe pri «Socletš PubUcitš Italiana« - Odgovorni urednik: STANISLAV RENKO - Izdaja ln tiska Založništvo tržaškega tiska, Trst