Posamezna številka 10 vinarjev.
s;ev. 25.
v L.wiaoi, v sa», 31. januarja I9!4.
UlO XII!.
S Velja po poŠti: s
Za celo leto naprej . , K 26— ga en meseo „ . . „ 2 20 zn Nemčijo celoletno . „ 29' — zn ostalo inozemstvo „ '35' —
\ L»)ob l| nol oa
Za celo le:i oapre) . .
dom :
K 24'-
za en meso .....2' —
I uprav» pretenta mesečno „ 1-70
3 Sobota. Izdaja. 3
si celo let .......
za Nemči|o oetoletno „ 9 — zi ostalo tuoieinstvo „ 12 —
fcf Uredništvo |e v Kopitarjevi allot itev 6 lil Rokopisi se ne vračajo, oelranMrana pisma se ne =s sprejemajo - Urednlšliega Melona Bte» H =
Inserat!:
Emstolpna peutvrb.a (7a nuuj: za enkrat . . . . po 15 v za dvakrat .... „ 13 „
za trikrat...... U „
za večkrat primeren popust.
PsroCna imi:ii zat»:it oinnise nt:
enos olpna 11 ltvreta po 18 vin.
■ ■ Poslano: ; j
enostolpna petitvrsta po 3U vta
Izhaja vsak dan, lzvzetn&l ne-delja in prazuike. ob 5 uri pop.
Redna letna prtluge fuzal red.
Opravn ätvo |e v Kopitarjevi allot it 6. — Račno
poštna liranllnloB evstri|.-ks it 24 /97 ogrske 26 511, boso tiero ät '/583 - üpravniäkega laletona 41 188.
IWDana&nja številka obsega 12 strani
Kdo je kriv?
Graški listi, glasila nekaterih kranjskih Nemcev, prav pridno pišejo o veliko-srbski agitaciji med Slovenci in pomembno kažejo nase kot na najtrdnejše stebre avstrijske državne ideje na jugu, katere mora vlada podpreti z vso svojo moralno močjo še bolj kot jih je podpirala doslej.
Recimo, -— a ne potrdimo! da je vse res, kar pišejo glasila k nam naseljenih Nemcev na Kranjskem; recimo, da je res, da so Slovenci že, ali pa da bedo v do-glednem času sami veleizdajniki, ki ne poznajo nujnejših želja, kakor vkleniti se pred nemškim navalom v srbsko zavetje in Avstriji obrniti hrbet: ali se ne bomo smeli vprašati pri tem, kdo je ta preobrat v mišljenju slovenskega ljudstva zakrivil? Ali ne bo treba iskati moralnih povzročiteljev tega za Avstrijo nič posebno prijetnega položaja?
Kdo je kriv, da je po Slovenskem za-oril glas: Proč od Gradca? Kdo je kriv, da v Zagrebu hočejo proč od Dunaja?
Povemo enkrat na ves glas: Kriva je temu naša vlada; tista vlada, ki na slovensko ozemlje rine nemške uradnike, nemške sodnike, slovenske šole zatira, češ, da jih ni treba in v trgovini, v obrtu, na železnicah, sploh kjer le more, podpira nemški živelj.
Za take tepce pa nas Slovencev danes ne more nihče več imeti, da ne bi vedeli, kaj nam po naravnem in pisanem, oq samih istih Nemcev kot njihovem največjem delu proslavljenem ustavnem pravu gre; tudi za tal e iepce nas ni treba imeti, da bi hoteli brez obrambe potoniti v nemših valovih.
Vladna gospoda dobro ve, da je slovenski kmet skromen, z malim zadovoljen poljedelec, dober vojak in zvest Avstrijec, ki ne zahteva navaono več od vlade, kakor v slučaju nezgod in ujm pohleven odpis malega cela davkov ali pa kak vagon koruze za lačne občane. Ali vlada bi morala tudi vedeti, da malerijelni interesi prebivalstva niso edini, katere treba zadovoljiti in vpoštevati. Vlada mora vedeli, da tudi psihični momenti jako globoko posegajo v narodovo življenje in mišljenje in na to se pa naša vlada ne ozira čisto nič.
Naša notranja vlada stoji na stališču nemških »Volksratov«, da je vse južno ozemlje nemška posest. Vlada še vedno
živi v oni predpotopni dobi, ko so nemški graščaki nad nami vihteli svoje biče in je nemški fevdrlizem naše prebivalstvo moril. Da je bilo enkrat lelo 1818., da je naša ustava demokratična, da dandanes odločuje ljudska volja in ne graščinski valpet, tega vlada in njeni Nemci ne vedo. Nemški uradnik se smatra vrednim naslednikom valptov, da zavede tudi med nas pravo kakega nemškega »Spiegla«,
Zakaj se nočejo v svoje »špegle« raje »špeglati« doma, odkoder so prišli?
Različni Pittreichi in Elsnerji e tutti quanti re bi megli uganjati svoje nerazumne pclllile, če bi vladi bilo jasno, kam da mora pripeljati ta politika vse ljudsko m: ' enje. Pri nas ie dovolj domačih študi-renih ljudi, ki ne cîobe nikjer prostora ali pa le z veliko te:-:avo, dočim je za Nemce pevsod odprta pet. Ali je mogoče, da ne bi trpela pri takem postopanju vera v pravico in neprisira nost vb de trdi pri nrjirrjih slojih prebivalstva, če vidijo, da se domačini povsod odrivajo in tujcem zapostavljajo? Ali se mora tudi pri nas šele pojaviti »ku-feraško« gibanje, da bo tega konec?
Vlada naj le tako dela naprej in vse pritožbe naših poslancev prezira. Kadar bo mera dovolj polna, bo že dobila svoje z_služene zahvrlne adrese; eno od mini-stistva zur.amih zadev, drrgo pa mogoče od drugod. Te adrese naj potem podari kazinotskim politikom in perpeiuam me-moria.m.
h zusr
C. kr. brzojavni urad poroča: Ministrski predsednik grof Stiirgkh je predsednika obeh zbornic pismeno obvestil, da z Najvišjim pooblastilom dne 31. jan. oegodi državni zbor.
Včerajšnja pogajanja s češkimi strankami so ostala brezuspešna, ker Stiirgkh ni mogel ali ni hotel povedati roka, kdaj razpiše nove volitve za češki deželni zbor. Ob tričetrt na 4. uro popoldne je Stanek Siurgklut naznanil, da Čehi z njegovo izjavo niso zadovoljni. Sejo predsednik Sylvester rekaj minut po tričetrt na 4. uro oivori in naznani, da zaključuje sejo, ker \z podovnik nesproli obstrukci i čeških agrarcev preclab. Češki radikalci in agrar-ci kriče. Ob 4. uri popoldne je bila seja končana. Dr. Sylvester je izjavil, da se zbornica približno 10. marca zopet sestane in da bo do 3. aprila zborovala. Zvečer je zteroval ministrski svet, ki je sklenil, da se zborrrca oagodi in da se začasen proračun s § 14. uveljavi.
Na češko - nemška spravna pogajanja je odgodenje, kakor poroča »HI a s Naroda«, jako slrbo učinkovalo in je več čeških politikov izjavilo, da naj se tudi sr i-
P c g ■ • j r. n; a o c" g o ti 1 j o.
Pravi vsrek obstrukcije.
Zrčeikom današnje seje so se češki agrarci drug za drugim o,'! >":li za besedo k opravilniku. Pozornost je vzbuddo, ko je vstal tudi poslanec Udržal ter se izrecno izjavil za obstrukciisko taktiko. Vedelo se je namreč, da Udržal in njegova precej n.cčna skupina v agrarnem klubu s kraja ni odobravala obctrukcije, sedaj pa se je šlo zalo, da agrarna stranka re doživi s svojo taktiko olona in zato so se tudi mirni elcrncr 'i ? ''' užili obstrukciji. Kmalu naio se	ir.ila seja in se začela zr e: ja pc;> ' s češkimi agrarci.
Dočim so s '.raja češki agrarci očito izjavljali, da zrhievajo parlamente.rizira-nje kabineta, v katerem so tudi n'ihovi zaupniki zastopani, so z?dn;e dni spremenili svojo motivacijo, ki je njih volilcem bolj razumljiva, namreč brez češkega deželnega zbera nobenega državnega zbera. Zahtevali so, da se takoj razp;?e>o volitve za češki deželni zbor, ker so po m-hovem prepričanju samo deželni ocslanci ookli-cari voditi pcgajan:a. Grof Stiirgkh jim seveda tega ni mogel obljubiti, kajti v istem l :r.utku mu odn~c!ejo vsi češki nemški pcd-nci. S tem pa bi skopnela Stiirgkho-va skupina.
Kaj pomeni obstrukcija čeških agrarcev? Oni so najmočnejša češka stranka, ki je sedaj na vrhuncu svojega razvoja. Dočim ima mladočeška stranka, ki ni niti za polovico tako močno zastopana kakor agrarna, dva ministra, nimajo agrarci niti eneg zaupnika na ministrski klopi. To stanje je bilo za agrarce nevzdržljivo. Zato so poskušali vse, da dosežejo spremembo. Grof Stiirgkh tega ni pravočasno uvidel in tako je moralo priti do katastrofe, ob-slrukcije, ki se neha s § 14. To je prvi slučaj, da mora vlada poseči k § 14., odkar obstoji poslanska zbornica z splošno in enako volilno pravico.
Kakor se nam iz informiranih krogov poroča, bo poslanska zbornica odgodena samo za en mesec. Dne 3. marca se bo zopet sestala. Zbornico čakajo takrat velika dela: Zvišanje rekrulnega kontingenta, bo-senske železnice, lokalne železnice, veliki finančni načrt, socialno zavarovanje itd. Ali. bo takrat šlo? Češki agrarci so sedaj motivirali svojo obstrukcijo z razlogi, ki bodo še bržkone ob novem sestanku zbor-
nice imeli svojo veljavo. Ako torej Stiirgkh ne ugodi željam čeških agrarcev in jim ne da zastopstva v svojem kabinetu, je malo upanja, da pridemo do rednega zborovanja. Potem je tudi vprašanje, ali stojimo pred kabine ino, ali parlamentarno krizo.
TraevnsKa pogoio s Srbilo.
Vkljub znani napetosti političnih odnošajev med Avstrijo in Srbijo se je že o priliki Pašičevega poseta na Dunaju v vseh listih pisalo, da se kmalu začno med obema vladama vodili trgovinska pogajanja, ki naj ne olajšajo samo prometa med o5e-ma deželama, ampak naj izboljšajo tudi pclUično razmer'e med njima. Za dogovore je bilo pripravljeno že vse, določeni so bili referenti, nabran je bil ogromen statističen materijal, oglašale so se že prizadete agrarne in industrijske korporacije, pa do danes se v tej tako važni stvari še ni storil ne jeden korak naprej.
Avstrija čaka na Srbe, Srbi pa na Avstrijo. Dočim pa vse miruje, se trudijo privatna društva vseh držav v Srbiji zasigu-rati si kar največ vpliva v trgovini in v denarnem prometu. Ne mine skoro dan, da se ne bi ustanovila kaka nova banka ali da se ne bi oddala kaka važna koncesija tujemu kapitalu, samo avstrijskemu ne.
Nemci imajo več sreče. Ustanovili so že precj podjetij, dobili prav dobičkonosna javna dela in svoje trgovsko stališče v Srbiji močno utrdili, kar je gotovo prav zanimiv pojav. Srbi, ki hočejo na jugu okrepiti slovanski živelj, jačajo na drugi strani nemški kapital.
Da med Avstrijo in Srbijo ne pride do zbližanja, temu pa ni vzrok samo nemška konkurenca, kakor ludi je občutna za mnoge avstrijske tvrdke. Vzrokov je več, in vzeti je treba vse skup, da se položaj da prav ocenjevati.
Eno nasprotje je bolj načelnega značaja: Dočim Avstrija hoče najprej trgovinsko pogodbo, in na tej podlagi skuša doseči obbienje političnih odnošajev, želi Srbija najprej korenite izpremembe naše politike, in potem še-Ie hoče skleniti trgovinsko pogodbo. Srbi so verni privrženci političnega načela Caillaux-ovega, da se sme samo s političnimi prijatelji delati kupčije, in v očigled svojemu sedanjemu gospodarskemu položaju ne čutijo potrebe po novi trgovinski pogodbi, ker jim je dovolj sedanja trgovinska pogodba.
To je ena ovira. Druga težava je z avstrijskimi podjetniki. Znani Herman Bahr
listek.
Preivanja „Leonove ilrise."
To zimsko sezono prireja naša »Leonova družba« znanstvene večere, katerih je bilo dozdaj pet.
Prvi je predaval 11. dec. 1913 dr. Fr. Trdan o bogomilstvu na Slovenskem. Predavanje je bilo nadaljevanje lanskega referata o bogomilstvu sploh; tu pa je dokazal na podlagi zanimivih pisem in listin, da je bilo bogomilsko krivoverslvo tudi v naših krajih razširjeno.
Dr.Fr. Štele je govoril dne 18. decembra 1913 o verstvu spomenikov. Ker se je o tem vprašanju pri nas že večkrat govorilo, ga je vzel sedaj principielno v pretres, na podlagi najboljše filozofske raz-pi e o tej tvarini, Rieglove. Teoretični del je razjasnil v drugem delu referata z domačimi primeri.
Dne 15. jan. 1914. se je pa vršila pod vodstvom muze'skega ravnatelja dr. Jos. Mar. lurn ja diskusija o verstvu domačije. Prof. dr. Mantuani je povdarjal, kako bogata in raznovrstna v svoji vsebini je naša mala domačija v primeri z drugimi. Nazadnje jc povdaril nekatere točke, na katere se bo moralo domovinsko varstvo pri r , posebno ozirati. V debati se je razpravljalo posebno o razmerju varstva domačije do varstva spomenikov in o tem,
kaj se je pri nas do sedaj v ti smeri že izvršilo po iniciativi deželnega odbora.
22. jan. je predaval na sestanku »Leonove družbe« g. dr. Adlešič o poroti in izvajal sledeče misli: Zahteve po ustanovitvi porotnih sodišč so nastale pri nas istočasno z zahtevo po ustavi. Ustanovljena je bila z zakonom z dne 14. marca 1849 drž. zak, št. 104 in sicer samo za tiskovne de-likte. Leta 1850 je bil njen delokrog razširjen za politične in težje delikte. Ko je pa prevladalo absolutistično stremljenje, je bila tudi porota odstranjena leta 1852. Na novo ustanovl'ena je bila z zakonom z dne 23. maja 1873 in sicer za tiskovne delikte in težja hudodelstva, našteta v čl. VI. uvodnega zakona k kaz. pravnemu redu. Sestava porotne klopi je precej obsežna. Prvotno listo porotnikov sestavi župan z dvema odbornikoma. Okrajni glavar jo pregleda, če ni kakih nejasnosti ali nepo-stavnosti in izroči predsedniku sodnega dvora. Ta sestavi posebno komisijo, ki izbere iz predložene liste porotnike za por. zasedanja v prihodnjem letu. Porotniki za posamezno zasedanje pa se določijo potom žrebanja. Porotna sodišča so dostikrat nezanesljiva, posebno kar se tiče ocene indi-rektnih dokazov in postopanja samega, vendar kaže ta institucija mnogo vrlin, ki jo odlikujejo tudi nad Iaiška sodišča (Schöffengerichte). Pozdravljati je poroto zlasti iz stališča nove struje, ki graja današnje sodstvo vsled pomanjkljivega poznanja življenjskih in prometnih odnošajev. Velik je tudi pomen porote za javno in kulturno
življenje zlasti vsled tega, ker sodi tiskovne delikte. Hibe današnje porote se dajo popraviti z vzgojo ljudstva. Ljudstvo naj v večji meri zasleduje judikaturo naših sodišč po vzorcu zapadnih narodov; s tem se bo vzgajal njegov pravni čut in bo postalo bolj zrelo za poroto.
29. jan. je predaval predsednik »Leonove družbe« dr. Jos. Gruden o slovenskih županih v srednjem veku. Ločiti je župana pri starih Slovenih in vaškega predstojnika, kakor se je pozneje razvil pod nemškim gospodstvom. Oblast staroslo-venskega župana je bila zelo velika in je sodil po slovenskem pravu. Veliko tega se je še skozi ves srednji vek ohranilo, tako sodni zbori (pojede ali pojezde) županov z 12 zapriseženimi možmi, višji sodni zbor sedmih županov kol najvišja prizivna instanca v slovenski Benečiji, ter veče ali pravde za najvažnejše reči, predvsem za davke, »Stara pravda« pomeni pravice, ki so jih slovenski kmetje na svojih pravdah avtonomno in neodvisno od graščaka določevali. Kmetski punt je bil upor proti »štibri«, ki jo je gospoda naložila proti pravdam kot edino kompetent.nemu faktorju za določevanje pravic in bremen slovenskega ljudstva. V slovenski Benečiji se je sodna oblast županov do 18. stoletja ohranila in bila, kakor tudi drugod, najvažnejši faktor za ohranitev narodr~;V:. "ača-ja rrljU(jstva.
Solon.
Poljsko spisal Andrej Niemojewski,
Ko se je imel Jan ženiti z mojo sestro in jo potem tako nesrečno storiti, se mi je enkrat sanjalo, da sem proti večeru sedel s sestro pred hišo na naši ljubljeni klo-pici.
Bil je poleten večer, tih, krasen, Oko-lu. so dišale lipe. Niti lisi se ni pregibal na drevesu. Bilo nama je prijetno, čudno prijetno. Tako prijetno more biti le v sanjah. Ta prijetnost je plavala k nama z nebes, solnca, lip in cvetov. In ta prijetnost je napolnila čisto najini srci.
Tedaj pa me je spreletelo neko neprijetno čuvstvo, kot bi zavel name hlad od ledene stene. Stresel sem se, ozrl se in zagledal tam dalje satana. Imel je obliko Jana, bil tudi v obleki Jana, prav tako skrbni; le obraz je bil drug, bolj bled in bolj mrtev.
Prav takrat ga je morala zapaziti tudi sestra, ker ji je obraz pokrila bledost; kriknila je in prestrašena stekla v hišo. Stekel sem za njo, ker sem slutil, da ce zgodi kaka nesreča.
Toda on se je obrnil za nama, njegov obraz je zagorel v neki vsteklosti, in komaj je stopil na prag naše hiše, ko se je ta z groznim treskom zavalila, spremenila se v strašno podrtijo polno jam in prepadov.
Za trenutek sem zgubil zavest, n« razumevaje še, kaj se je zgodilo, kar sem zaslišal ¿rožen krik svoje sestre.
je v svoji knjigi o Dalmaciji napisal besede: Avstrijec dela kupčije samo za najmanj 8%, a to pupilarno varno. Rizika ne pozna. Da je to načelo za avstrijske firme pri tako močni konkurenci, kakor je danes v Srbiji, naravnost usodepolno, to jc lahko razumljivo. Kar se tiče državnih del, je res, da se mora država ozirati na one ma-kar dražje ponudnike, ki so njeni politični prijatelji in denarno najbolj močni, ker Srbi potrebujejo velikih posojil in zato morajo hočeš — nočeš vgriznili v kislo jabolko nizkih kurzov, visoke obrestne mere in pa prepuščanja javnih del; v privatnih podjetjih pa ne gre lako lahko za mnogo višje vsote kupovati blaga, kakor ga ponuja cenejša konkurenca in v privatnih podjetjih bi avstrijskim tvrdkam bilo mogoče doseči kakih vspehov, če bi se bolj zanašale na delavnost in agilnost svojih ljudi j kakor pa na diplomatično pomoč. 8% pu-pilarno-varnih pa ne dajejo nikjer.
Tretja točka: agrarci. Srbi ne privolijo v nobene ugodnosti industrije, dokler ne dobe koncesij za izvoz ali prevoz svoje živine. Srbi pravijo: Vi potrebujete naše meso, ker drugače ga ne bi uvažali tudi preko kontingenta; mi pa moramo gledati, da utrdimo svojo industrijo. Svoje žilo izvažamo itak v Belgijo in Francijo, torej prav za prav Avstrije prav nič več ne potrebujemo. (Trgovinski Glasnik.)
Očividno je, da pri takem razpoloženju ni upanja, da bi se razmere kmalu izboljšale.
»Mali Žurnal« je pisal pred kratkim, da je zemljepisna lega Srbije skrajno neugodna. Srbi nimajo morja in to Srbijo še danes teži. Res, da imajo dovoljen prost izvoz na Adrijo, kadar bo potekla dunav-ska železnica in tudi v Solun jim je pot odprt — za danes. Pomisliti je pa treba prvič, da je železnica do Adrije zelo draga stvar in visi v negotovi prihodnjosti, drugič pa ne obstoje nikake garancije, da bo grško-srbski sporazum večen. Kakor hitro bodo Grki začeli helenizirati solunsko slovan-stvo, takrat je prav lahko mogoče, da pride do nesporazuma med obema državama, in Solun, danes v grških rokah, bo jako močno orožje grške vlade, ker Srbija zopet ne bo imela prostega pota na svetovni trg.
Tega se Srbi zavedajo, čeprav neradi, in gotovo jim bo o priliki trgovski dogovor z Avstrijo bolj prikladen kakor z Grško, če se doseže sporazum za prehod preko Bosne na jadransko morje. Danes seveda pa se hočejo Srbi tudi nekoliko maščevati za one neprilike, katere so morali okušati sami po krizi leta 1908. Ko se je takrat Srbom nakrat zaprl avstrijski trg, so bili prisiljeni iskati si pod težkimi pogoji novih potov za svojo trgovino. Sedaj je položaj ravno narobe: danes mora avstrijska industrija iskati novih odjemalcev, če ji bo ostal srbski trg zaprt in jih bo pod železnim pritiskom potrebe ravno lako tudi našla, kakor jih je svojedobno našla Srbija.
Da bi pa Avstrija izpremenila svojo politiko napram Srbiji, dokler Srbija misli na imperialistično politiko na škodo monarhije, ni misliti. Seveda je treba pri tem tudi to priznati, da je naša. diplomacija temu imperializmu tudi sama večkrat prili-vala. In ker srbski rod ne bo nikoli več jenjal misliti na svoje zjedinjenje, kolikor
Po razvalinah, nad prepadi je bežala s stegnjenima rokama, kot bi iskala obupno pomoči in rešitve, z zmešanimi očmi in bledim obrazom, ki se je na njem slikal paničen strah, v krilu, ki se je zatikalo ob ostre skale in se trgalo. Za njo pa se je s silno gibkosti podil on, plezal po plazovih in tekel med skalami, izteguje k nji roke s prsti, podobnimi krempljem, sopihajoč od zmučenja ali pa vsteklosti. Postajalo je vedno bolj mračno med temnimi podrtijami naše hiše. Vendar pa jih je bilo videti: njena postava je bežala čez podrtije kot bele megle, a njegova se je črnila za njo v nekakim sinje-krvavim blesku.
Hotel sem vpiti, a sem začutil, da mi neka moč jemlje glas. Hotel sem leteti tja, a me je ista moč priklenila na mestu. Mogel sem le gledati in drhteti. On je postajal vedno strašnejši; sopihal je, režal, oči so mu gorele, nosnice so mu bile napete, obraz krčevito zgrbljen. Parkrat jo je že sko-ro imel; toda ona se je izvila iz njegovih rok, dokler ni nazadnje zapazila mene in kot bi čutila, da je tu za njo edina rešitev, se obrnila proti meni, priletela k meni, vrgla se mi okoli vratu, sklonila se čez rame in na pol omedlela začela ihteti, brez moči, nesposobna za daljni beg.
Toda on je bil že tu. Par korakov pred menoj je hitro obslal. Pogledal sem v ta obraz, te oči. In kot bi ga kaka nevidna sila pahnila s celo močjo, je zletel nekaj korakov nazaj, zopet obstal, bojeval se sam s seboj, skušal skočiti naprej, a ni mogel.
Tedaj pa je pogledal s svojimi gorečimi očmi na okolu po strašnih razvalinah naše hiše, pogledal name in na omedlelo mojo sestro, izbuhnil v grozen, satanski sneh: »ha, ha, ha, ha!« in izginil pod zemljo.
ga je na vsem jugu, bo politično nasprot-stvo med Avstrijo in Srbijo trajalo dalje, dokler ne odloči sila.
iilrljsKe novice.
i Občni zbor kat. del. družbo se je
vrši! preteklo nedeljo ob obilni udeležbi. Zanimiva so bila poročila družbe in njenih odsekov. Dražba ima 386 članov, med letom jih je 27 pristopilo, 17 odstopilo ozir. umrlo. Odbor pa je imel 13 sej. Veselic je bilo mnogo, tudi dva dobro obiskana koncerta in predavanje s skiopfikonom. Dohodkov je bilo 2942 K 98 vin., stroškov pa 2541 K 22 v. torej je gotovine 101 K 76 vin. — God-beni odsek ima 15 instrumentov poleg harmonija, not in drugih priprav, njegova vrednost znaša 1776 Iv 72 vinar. Ima tudi lastnega pevovodjo za petje in posebnega učilelja za godbo na lok in pihala. — Telovadni odsek »Orla« ima 29 članov telovadcev, 108 podpornih članov; imel je pa 48 rednih in 2 izredni seji ter 22 predavanj. »Mladosti« je prihajalo 54 izrisov. Agilacijski odsek ima 12 član., imel je 6 sestankov. Dramatični odsek sestoji iz 21 možkih in 40 ženskih oseb; sej je imel 12. Nabavi! si je več iger, nekaj kulis in priredil v dveh letih 8 iger. V jesenski in zimski dobi ima veliko dela, ker sodeluje pri raznih veselicah, v poletni dobi bolj počiva, ker takrat vlečejo bolj izleti. Kratki poletni večeri tudi niso primerni za igre: drugače se mora z veseljem povdarjati, da je pri prireditvah dvorana, galerija in veranda vedno polna veselega občinstva. — Ženski odsek »Bogomila« je šele ustanovljen; do sedaj je 20 deklet, ki sodelujejo pri raznih prireditvah, pri tem odseku pričakujemo še precej naraščaja. Volil se je po večini stari odbor, vstopilo je le nekaj mladih članov. Občni zbor je imenoval predsednika gg. dekana Avkota in kateheta Oswalda za častna člana kat. del. dr.už, ki se jima ima v 20-let-nem obstanku največ zahvaliti. Občni zbor je tudi čestital predsedniku na častnem odlikovanju, ki je postal častni komornik (monslgnor). Msgnr. Arko se zahvali čestitki in povdarja, da pomeni to odlikovanje priznanje cerkvene oblasti, da je naše delovanje v pravem tiru; obljubi, da bo tudi za naprej posvetil vse svoje moči družbi, člane pa prosi, naj še. nadalje ostanejo zvesti in delavni.
II. AVSTRIJSKI SHOD KATOLIŠKIH ŽENA,
bo zboroval 15., 16., 17., 18. in 19. aprila. Spored je velezanimiv. Zboroval bo na Dunaju, Koncerthaus III. Lothringer-strasse 20. Pojasnila se podeljujejo in udeležba naj se naznani na naslov: Gospa Hanny Brentano, Dunaj Stroheclc-gas.se 12,
AVSTRO - OGRSKA.
Pododseka gališkega deželnega zbora za volilno preosnovo sta dokončala svoje delo. Gališki deželni zbor se bo že 5. februarja z volilno preosnovo pečal. — »Pesti Hirlap« poroča, da je ogrski pravosodni minister ukazal, da naj se vsi procesi proti rumunskim časopisom ustavijo. Sodišča bodo vpoštevala pravoslavne praznike. V dveh letih se morajo uradniki, ki poslujejo v krajih, kjer prebivajo Rumun-ci, naučiti rumunsko. Tisza sam se uči ru-munsko. Rumunske škofije namerevajo ustanoviti v Velikem Varadinu, Temešva-ru in v Kolosu. — Hrvatski sabor je dne 30, t. m. sprejel v tretjem branju indem-nitetno predlogo, sprejel postavo, ki dovoljuje učiteljicam, da se smejo možiti in sprejel postavo o podaljšanju proračunskega leta. — Bosensko-hercegovski sabor je končal glavno razpravo o proračunu in sklenil, da se prestopi v podrobno razpravo.
OGRSKA PREKANJENOST.
V reški ladjedelnici »Danubius« so odpustili te dni 500 delavcev. Govori se da jih bo tem sledilo šc 900. To je pač hucl udarec za delavstvo in njih družine. Odpustitev tega velikanskega števila delavcev opravičuje delniška družba Ganz & Komp. s tem, da jo sedaj po spustitvi »Szent Istvana« v morje zmanjkalo dela. Ta izgovor slabo drži. Resnica na celi stvari bo najbrže ta, da mislijo Ogri s tem od uprave vojna mornarice kolikor mogoče največ izsiliti pri oddaji gradenj novih superdre-clnoutov. Ogri zahtevajo od uprave vojne mornarice, če smo prav poučeni, da jim ta odda gradbo dveh dreclnou-tov; temu se pa vojna mornarica proti-vi, ker so Ogri pri gradnji »Szent Istvana« pokazali, da njihovo podjetje v nobenem oziru ni zanesljivo. Gradnjo drednoutov se misli, kakor se sedaj čuje, tako oddati, da se bosta gradila v Trstu dva, v Reki eden in v pulj-skem arzenalu v lastni režiji eden. Da bodo Ogri napeli vso moči, da dobijo gradnjo dveh takih velikanov ni treba
—ge-posebej omenjati. Saj je bilo prvot-j no; tucli sklenjeno, da bi se »Szent Ist-vaA« gradil v Pulju. Tudi takrat so i znali Mažari to preprečiti in bodo isto j igik) brez dvoma tudi sedaj začeli. Začetek njihovega manevra pa je najbrže sedanje odpuščanje delavcev v tolikem številu.
KATOLIČANI V ANGLIJI.
Le lošnji »Catolic Directory« poroča, da je razdeljena Anglija v 3, Škotska pa v dve cerkveni provinci s petimi nadškofi, 17 škofi in 5 pomožnimi škofi. Katoliških cerkva jo 2264, novih so zgradili 82. Katoliških duhovnikov je 4449, mecl njimi 2871 svetnih in 157S redovnikov. Med redovniki jih je veliko, ki so jih svobodomiselci iz Francije izgnali, predvsem benediktinci in jezuiti. Katoličanov živi v Angliji 13,386 565.
AGITACIJA ZA POLJSKO.
«
Poljsko društvo »Narodna Obrana , v katerem sede zastopniki skoro vseh pol'skih društev, zlasti v Ameriki, je nabralo in izdalo za propagando za neodvisno Poljsko blizu en milijon kron, čegar večji del so nabrali v Ameriki, Zanimivo je, da so poliski krogi v Rusiji nabrali komaj 1500 rubljev. Tudi Poljaki v Nemčiji se ne gibljejo posebno. Najživahnejša je bila agitacija v Galiciji, kjer so jo oblasti trpele kakor naperjeno proti Rusiji,
O KRALJU FERDINANDU
poročajo srbski listi, da ga jeseni ni pregovoril ne cesar, ne minister Berchtcld, da se vrne v Bulgarijo, ampak znana dunajska vedeževalka gospa Knopp, ki stanuje nekje blizu poslopja »Uranije« in ki v visokih aristokratskih krogih uživa baje velik ugled. Prerokovanje se je glasilo za kralja ugodno: Videli boste teči mnogo krvi, a Vaša se ž njo ne bo mešala; mnogo solza se bo prelilo, a ne Vaših .,. Kdo ve, če ni vedeževalko poprej nekoliko poučil grof Berchtold.
ALBANIJA.
Poročila, ki prihajajo večinoma iz Avlone, so večjidel zelo netočna. Razumljivo je, da pravih namer, katere imata mogoče Avstrija in Italija oziroma Grška v Albaniji, vlade tudi najboljšim časnikarjem ne dajejo na razpolago. Privatna poročila pa ne zaslužijo prav nobene verodostojnosti. Kar se poroča o Kemalu in Esa-du, to vse preveva bujna orijentalska fantazija. — Kakšne namene ima Esad, tega ne ve nihče; vse njegove izjave, da je za Wieda ali da je za mohamedance itd., ne veljajo nič. Esad je prekanjen orijentalec, ki od vsakega jemlje denar, a vsakega tudi vodi za nos, če se mu da. Tudi na Dunaju ne uživa slepe vere. Poročila, katere prinaša francoski »Temps«, je treba torej ravno tako polagati na tehtnico, kakor pre-optimistično naziranje nekaterih dunajskih listov.
NOVO NASILSTVO PRUSKE SALDA-TESKE V ALZACIJI.
T Alzaciji je izvedla pruska soldateska novo nasilstvo, ki mora še bolj razburiti duhove, ki se še po savernskem škandalu niso pomirili. V Sablonu pri Mecu je slavil Viljemov rojstni dan 20. pionirski bataljon. Godbo sta poslušala tudi dva Lo-renčana, ki sta francosko govorila, kar stopi k njima nek poročnik in zahteva, da naj govorita nemško ali pa naj zapustita lokal. Lorenčana sta odšla v drug lokal, a poročnik jima je sledil in zahteval, da morata tudi ta lokal zapustiti, češ da izzivata, ker francosko govorita. Ker ga Lorenčana nista ubogala, je poročnik šel po nekega majorja, ki je ukazal Lorenčana aretirati. Ker se nista odkrila, ju je major na-hrulil: »Doli s čepicami, ker stojita pred pruskim majorjem!« Predno sta se mogla odkriti je enemu major s krepko zaušnico izbil z glave čepico, ko so podčastniki že moža držali. Lorenčana so nato častniki in vojaki spremili na žiipanstvo, kjer ju je pa policija kmalu izpustila, ker se je prepričala, da nista izzivala.
Dnevne novice.
— Za torek dne 3. iebruarja ob 10.
uri dopoldne napovedana seja izvršilnega odbera S. L. S, se vrši v sredo dne 4, iebr. ob 10. uri dopoldne. Dnevni red in lokal isti,
-f Pavšlarjev advokat »Slov. N?rod« potvarjalec, V zadevi Pavšlar proti deželi kran. radi prodaje vodnih projektov je bila strankama dostavljena pismena razsodba, s katero se je Pavšlarjeva tožba zavrnila. Pavšlarjev advokat - Slov. Narod« vkljub tej razsodbi trdi, da je dežela kranjska sk'e nlla s Pavšlarjem kupno pogodbo glede vodnih proieklov. To je zlobnost, kateri ni najti para. V tem »Narodovem« početju se zrcali vsa zloba in hudobnost ter propa-iOst kranjskega liberalizma. Da more » SI. Narod « trditi neresnico, potvarja ce'o besedilo razsodbe. Tako daleč je padel »SI. Narod«. — ¡'Slov. Narod« namreč trdi, da sodišče v razsodbi ustanavlja, »da je bil Pavšlar v dobri veri in prepričanju, da je
z deželo sk1cni! kupno pogodbo.« Kake take ugotovitve ni v razsodbi in si jo je Pavšlarjev advokat »Slov. Narod« kratkomalo izmislil. Ravno nasprotno je resnica. V razlogih navedene razsodbe se izrecno povdarja, da Pavšlar sploh nikdar ni mogel biti prepričan, da jc sklenil v tožbi zatrje-vano po-lodbo z deželo kranjsko. Sovraštvo »S'ov. Naroda« in želja škodovati ljudstvu gre tako daleč, da se poslužuje »Slov. Narod« laži in potvaria besedilo razsodbe. Koliko neki je plačal Pavšlar svojemu advokatu »Slov. Narodu«?
Zakaj »Narod« Pavšlarja branj. »SI. Narod« "e podtaknil besedilu razsodbe, s katero je Pavšlar tožbo z deželo izgubil besede, da je bil Pavšlar v dobri veri, da je z deželo sk'enil kupno pogodbo. Pavšlar je namreč v procesu »Glavne« prisegel, da je z deželo sklenil kupno pogodbo. Sedaj je obravnava med n'im in kranjsko deželo čisto jasno_ pokazala, da je bil Pavšlar sam čisto na jasnem, da nima nobene kupne pogodbe z deželo. Na eni strani prisega, na drugi strani pa jasna pisma, v katerih Pav-šW sam priznava, da ni pogodbe. Da bi pa »Narod « Pavš'arja rešil tega mučnega položaja in ga iztrgal iz rok držav, prav-clništva, pa je podtaknil sodnikom besede, da je bil Pavšlar v »dobri veri«. O, saj se poznamo!
+ Krajni šolski svet v Tržiču naznanja: Za novo zgradbo je bilo poslanih 13 načrtov. V presojo teh načrtov je bila izvoljena posebna komisija, se-stoječa iz predsednika primarja in de želnega poslanca dr. Gregoriča, tajnika deželnega stavbnega nadsvetnika Kli-nar, c. kr. okrajnega šolskega nadzornika Maier, arhitekta p. Anzel. Werner in predsednika krajnega šolskega sveta, župnika Potokar. Komisija je priznala drugo nagrado v znesku 650 K g. arhitektu Brunnler (tvrdka Viljem Treo). Vsi vposlani načrti so na vpogled cel teden clo 7. februarja v tržni občinski pisarni v Tržiču. Gg. konku-rentje se vljudno naprošajo, naj prijavijo, pod katerim naslovom in kam naj se jim donošljcjo načrti po 7. svečanu.
-f »Slovenische Hetzversuche gegen den Kartnerlandesirieden« imenuje »Grazer Tagblatt« nastop dunajske slovenske delegacije proti infamnemu žaljenju slovenskega naroda po nemški knjigi, ki je uvedena v utrakvistične šole na Koroškem. Z ljudmi, ki tako govore, je vsaka pametna beseda izključena. Zadnja beseda o nečuvenih krivicah, ki jih trpe Slovenci od strani nemškonacionalne brutalnosti, bo padla itak na Dunaju in ne v »Grazer Tagblattu«, Ako je znala dunajska vlada in nemškonazionalna zveza na Dunaju u-stvariti Nemcem na Kranjskem preko slovenske večine, ne samo enakopravnost, ampak tudi velikanske privilegije, bo znala tudi jugoslovanska delegacija na Dunaju preko brutalnosti nemške nacionalne večine na Koroškem ustvariti slovenskim Korošcem vsaj eksistenčne pravice, V tem naj se »Tagblatt« nikar ne vara! Iz vseh krajev slovenskih dežel dobivamo poročila o velikanskem ogorčenju med slovenskim ljudstvom zaradi te infamne žalitve. Od vseh strani se slišijo glasovi: Obmejnim Slovencem vsi na pomoč, proč z narodno pasivnostjo! Brez garancij narodne enakopravnosti obmejnim Slovencem proti vsaki vladi! Narod, ki se sam sebe ne brani, gre v grob!
+ Kočevska gimnazija in koroški Slovenci. V Kočevju imajo naši Nemci gimnazijo s 100 učenci. Pravzaprav je nemških dijakov na tej gimnaziji samo 125. Odšteti je namreč treba 15 učencev v pripravljav-nem razredu in 20 slovenskih gimnazijcev. Na prvi gimnazijski razred pride tedaj približno 15 nemških dijakov. Za vsakih 15 dijakov plačuje torej država v Kočevju najmanj enega prolesorja. Na Koroškem je pa na tisoče in tisoče slovenskih otvrok brez slovenskega poduka in slovenskih uči-tel jev. Tam naravnost trapijo naše otroke že leta in leta in rešitve ni od nikoder. Kaj smo že obupali?
—	»Svobodna šola« na Koroškem.
Shodi, ki jih je priredilo po koroških mestih društvo »Svobodna šola«, so bili kla-verni, ker se jih je udeležila le bolj socialna demokracija. Ker so bili govorniki socialdemokratski voditelji, se nemškona-cionalni svobodomiselci iz strankarskih razlogov niso udeležili teh shodov. Le »SI, »Narod« je navdušen za namen »Svobodne šole« in pravi, da so koroški Slovenci proti dr, Sieinvenderjevim predlogom. Dopisnik »Slov. Naroda« pač ne pozna mišljenja koroških Slovencev in mora biti sploh silno slabo informiran politik. Želi si najbrž v vsakem kotu liar po tri nove šole, da bi le vsak kot dobil nove nemškonaci-onalne^ agitatorje - učitelje, ki jih je med koroškimi Slovenci menda še vse premalo!
—	Kn:ečka zveza za kranjski okra? je imela dne 26. t. m. svoj cbčni zbor, na katerem sta bila navzoča poslanca Demšar in Zabret. Izvo'il se je stari cdbor, le nr-mesto odstopivšega tanika g. Iv. PotUes'"i-ka je bil izvo'jen g. kap'an Iv. Kogovžek iz Kranja. Sklcni'o re je, da ei ustanovi »K". Zveza pis-rno, kjer bc 'o č'--i t'obiv i brezplačno informacijo v raznih zadevali,
+ Preskrbovanje z električnim to-kom. Zgled Kranjske dežele vleče. Kranjska dežela je bila prva, ki je nastopila z lastnimi velikimi projekti za povzdigo na-rednega gospodarstva z najmodernejšimi pripomočki novodobne tehnike. Na druge deželne zastope je ta zgled tako vplival, da po svoje posnemajo te ideje. Tudi Istra se je zganila. Ker nima lastnih vodnih sil in premega, hoče dobiti električni tok za mesta od Soče. Šele bodočnost bo pokazala, kako dalekosežna je akcija kranjskega deželnega odbora in kako strašno zanikamo je liberalstvo s svojim bojem proti temu delovanju!
4- Napredek slovenske ljudske misli. Rajhenburg. Našim liberalcem se zelo slabo godi. Namesto, da bi se zdaj v pred-pustnem času veselili, pa morajo pretakati solze. Pred par tedni je bil namreč izvoljen v občini Senovo, po odstopu dosedanjega liberalnega župana Senice, za župana zvest pristaš S. K. Z., ugleden in obče spoštovan mož Jožef Radej. — Dne 22. t. m. pa so se vršile volitve v občinski oclbor trga Rajhenburg in so propadli liberalci v 1. in 3. razredu. — To je lep pojav v naši fari in jasno kaže, kaj se da doseči z vztrajnim izobraževalnim in organizato-ričnim delom. Zraven tega je pa to tudi lep opomin za one občine naše fare, kjer še gospodarijo liberalci, da se jih namreč čimprej otresejo in izvolijo v občinski odbor zavedne in odločne prístase b. K.. L.
4- Odbor za nabiranje narodnih pesmi Je doslej nabral čez deset tisoč slovenskih narodnih pesmi z napevil
i čiste (?) volitve v no ranjskih mestih in trgih. Že teden dni pred volitvami v notranjskih mestih in trgih je dobivalo naše uredništvo dopise, kako liberalci zaznamujejo glasovnice, ki jih agitatorji vohlcem usiljuje:o. Na vse mogoče načine so pritiskali štampilije: enemu od leve proti desni, drugemu narobe, tretjemu so pritisnili dvakrat štampilijo in zopet daljnjemu trikrat, štirikrat, enemu so jo pritisnili na desni rob, drugemu na levi itd. itd. Skrbeli smo, da je bil dež. odbor obveščen o teh lib. ma-hinacijah in o teh pripravah na čiste (!) volitve v Lavrenčičevem paša'iku. Ko so do-šli vol. spisi, smo želeli poizvedeti, kaj je na tem resnice. Sedaj smo pa izvedeli, da se med liberalci po Ljubljani govori, da je deželni odbor konštatiral resničnost naših domnevanj in da se je našlo med glasovnicami, ki so bi'e oddane v Postojni, Ložu in na Vrhniki nič manj kot 116 zaznamovanih glasovnic. Seveda se bo moralo o teh čistih volitvah prav resno govoriti v deželnem zboru.
-f Pavšlarjevi pravdni stroški. »S'ov. Narod« in »Dan«, ki sta Pavšlarja nahuj-skala k pravdi proti deželi kranjski, igrata sedaj po zgubljeni pravdi vlogo politih cuckov. Boli ju, da njihova zlobnost ni imela zaželjenega vspeha oškodovati kranjsko deželo za nič manj kakor jeden milijon in 600.000 K. Sedaj ko je sodišče govori'o in izreklo, da Pavšlar nikoli ni mogel biti prepričan, da je z deželo kranjsko kako pogodbo glede svojih vodnih projektov sklenil, spotika se »Dan« na tem, koliko bode moral plačati Pavšlar na pravdnih stroških deželi kranjski. Če se »Danu« srni'i Pavšlar, naj mu z bratcem »SI. Narodom« povrneta pravdne stroške, saj sta ga ona dva k pravdi nahujskala. Nam se Pavšlar prav nič ne smili oziraje se na dejstvo, da je Pavšlar tožil, in je vrhu tega še bogat mož. Pavšlar je vendar dobil od »Glavne posojilnice« en miliion kron — za nakup vodnih naprav in zemljišč pa še stotisoč kron ni p'acal. Da bi pa Pavšlar ostale stotisoče zapravil, je izključeno. Ne pomaga nič. Pavšlar bode moral plačati deže'i kranjski od sodnije priznane pravdne stroške, »Dan« pa se je debelo zlagal, ko trdi, da je dežela zahtevala na pravdnih stroških nič manj kakor 40.000 K. To je debe'a laž kakoršnih je »Dan« navajen, in je skoro gotovo pri priobčenju te laži g'edal v stroškovnike svojih pristašev, libera'nih odvetnikov, o katerih bi mi znali povedati marsikaj zanimivega.
—	Mlekarstvo na Grmu se je v zadniih petih letih izdatno povzdagnilo. Leta 1908. se ie na šoli na.molzlo 11.0321 mleka, po-sne'o 17101 mleka in zasirilo 881. Leta 1913. se je namo'zlo 31.4481 mleka, posnelo 79521 in zasirilo 22681. V tem letu se je napravilo 312 kg surovega masla in 235 kg sira. Tudi vrednost goveje živine se je v tem času povzdignila od 7400 KI. 1908 na 13.900 K 1813. Šola namerava mlekarstvo še naprej povečati in v ta namen pričeti z nakupovanjem mleka v oko'ici Prečne.
—	Prvo tovarno na Belokranjskem in sicer sušarno za cikorno peso ustanovi že letos Pozemkova banka v Pragi na svojem posestvu na Krupi.
+ Važna gospodarska panoga na Kranjskem. O tem pa se nam poroča: Pozemkova banka v Pragi hoče na svojih na Kranjskem kupljenih posestvih upeljati gojenje cikorije. Akcija je gotovo sama na sebi simpatična. Kakor se nam pa poroča, hoče se to napraviti v zvezi z nemško firmo. Proti takemu postopanju češke firme, da bi nam v naše kraje Nemce naslanjevala, moramo kar najodločnejše nastopiti in upa-
mo, da to svarilo banki zadostuje, če pozna svoje dolžnosti kot slovanska banka!
+ Javkanje »šulferajna«. Nemško nacionalni listi zelo tarnajo, ker so se Nemci naveličali prispevati šulferajnu in je došlo letos meseca januarja 40.000 kron manj prispevkov, kakor lani. Vodstvo šulferajna je po poročilih nemških listov obupano in roti Nemce, da naj pridno prispevajo, češ, da je ob mejah slovanska nevarnost velika.
—	Ob činske volitve na meji. Pernice pri Marenbergu. Pred 2'etoma so se vršile na Pernicah občinske vo'itve, pri katerih so Slovenci zmagali z vsemi svojimi kandidati v 1. razredu, v drugem razredu pa so v'ožili priziv. Dne 24. jan. t. L pa so se vržfe donolni'ne volitve za 2. razred. Slovenci so tokrat zmaga'i z vsemi svojimi kandidati, ta''o da ie sedaj ves občinski odbor v njihovih rokah, kar je zlasti na od vseh strani ogroženi jezikovni meji velikega pomena.
—	Nemške želje. Iz Čeršaka. Nemški šulferajn je s svo'o šolo v Ceršaku ob Muri zadel na odločen odpor vseh poštenih občanov in posestnikov v oko'ici. Le eno je dosege': nemir, spor ter tožbe. Sedaj pobira neki kramar podpise za nemško šolo v sosednji Selnici. Da se zadeva pojasni in obraz'oži pogubni in hudobni namen šulferajna, se bo vršil v rede'jo, dne 15. febr. PoooVne cd pol treh v hiši gosp. Karola Gornika, ro dom. Roškar v Selnici javen shod. Na shodu bo govoril naš poslanec in drugi. Obmejni Slovenci na shod!
—	Občinske volitve v Hočah. Hoče pri Mariboru. Pred občinskimi vo itvami smo. Nemškutarji delajo na vse kriplje, da bi vrgli slovensko stranko. Njih glavni agitatorji so učitelj Gatti, krčmar Stanitz in mešetar Kutscher. Dne 25. t. m., ko je pc tekel reklamacijski rok, so nemškutarski kolovodje več kot eno uro prepozno pri-v'ekli k županu cel kup reklamacij, katere se seveda ne bodo vpoštevale. Hočani, ne dajte se zapeljati po nemškutarskih lisjakih!
—	Izobraževalno delo. Socialni tečaj v Jarenini je bil dobro obiskan. Udeleženci so vztrajali cel dan. V lepem številu so prišli tudi fantje od Št. Ilja v Slov. gor. — Predavali so: dr. Korošec, Pušenjak in Žebot. — V Št. Juliju ob južni žel. je bila udeležba tudi izredno lepa. — Predavali so: dr. Hoh-njec, dr. Kovačič in Pušenjak.
—	Političen shod v Žičeh se bo vršil v nedeljo dne 1. februarja t. 1. popoldne po večernicah. Govori poslanec Pišek.
—	Umrl je Anton Rober, posestnik in krojač v Levči pri Ptuju. Zapušča 7 otrok in ženo. N. v m. p.!
—	Dekliška zveza v Zrečak priredi v dvorani gospoda Kračuna dne 1. februarja po večernicah zanimiv igro-kaz; sodelovali bodo tamburaši in okoli trideset pevcev.
—	Snežni plaz zasul voznika. 28. januarja je vozil poštni voznik pošto iz Sevnice v Mokronog. Na potu so strmi hribi. Kar se je vrh strmega hriba utrgal plaz in z groznim bučanjem pridrvel v dolino na cesto. Voznika Franca Verhovška je snežna lavina zanesla kakih osem metrov proti mimotekoči reki Mirni. Na pomoč sta prihitela dva delavca in z lopatami izkopala poštnega voznika, ki je bil skoro že izgubljen, kajti ležal je zakopan en meter pod snegom. Ko sta voznika izkopala izpod snega, je od strahu in slabosti padel nezavesten na tla.
—	Iz seje obrtnega odseka kranjske trgovske obrtne zbornice. Ljubljana, 27. jan. V današnji seji obrtnega odseka se je sklenilo: Izda se poziv na javnost proti nakupovanju inozemskih srečk. — Železne kljuke za pritrditev strešnega žleba smejo izvrševati tudi kleparji. Naprava in inštalacija strelovodov je prosta obrt, katero sme vsakdo izvrševati. Mesarji pravijo, naj zbornica posreduje, da se ne bo klanje živine v raznih okrajih izvrševalo kot domača obrt.
—	Prestolonaslednik pride v Mira-mar spomladi, kjer ostane s svojo rodbino več časa. Grad že popravljajo.
—	Človekoljuben ukaz celovškega vojaškega poveljstva. Celovško štacij-sko poveljstvo je ukazalo, da vojaki ne smejo odkorakati na vaje, če kaže toplomer 8 stopinj pod ničio.
—	Bodočnost Opčine pri Trstu. Pre-dno je dobil Trst železniško zvezo, do leta 1857., je bila Opčina torišče vsega trgovskega prometa, kajti tu je peljala glavna dovozna cesta v tržaško luko. Iz onih časov stoji tudi znani obelisk, kot spomin na obisk cesarja Ferdinanda leta 1844. A vkljub temu, da je po otvoritvi južne železnice glavna cesta, ki pelje čez Opčino, za večji promet skoraj brezpomembna, se ta lepa vas tržaške okolice vedno razširja in skoraj ni kraja, kamor bi Tržačani tako radi zahajali na sprehod, kot na Opčino, katero bo zlasti še pozdignila nova železniška zveza Opčina — Herpelje. Zraven vsega tega pa misli poseben italijanski ko-
mite s pomočjo Avstro-Amerikane, Lloyda, tramvajske družbe, magistrata itd. pri sedanjem obelisku zgraditi novo moderno opremljeno letovišče v dolgosti 110 m in zadej za tem ograditi 1000 m- obsežen prostor sedanjega gozda ter ga spremeniti v rajski vrt za oddih tujcem in Tržačanom. Razume se, da se bodo s temi naredbami tudi italiianska tla utrdila.
—	Vrhnika. Naš »Ljudski oder« uprizori v nedeljo dne 1. februarja lepo narodno igro -Revček Andrejček«, Igra nudi o-bilo zabave, v n'ej nastopajo osebe iz našega priprostega ljudstva, pravi ljudski značaji. Pred igro nastopi vrli ženski zbor s prelepimi pesmi, ki bo sode'oval tudi med igro. Začetek igre je točno ob 6. uri zvečer. Otroci brez spremstva nimajo dostopa. Vabimo vre naše somišlienike in prijatelje našega odra k naiobfnejši udeležbi.
—	»Naša kri« v Ptuju. V pcnede'jek na praznik dne 2. februarja t. 1. se uprizori v Ptuju znana igra »Naša kri«, spisal F. S. Finžgar. Začetek točno ob pol 8. uri zvečer. Slovenci iz Ptuja in oko'ice, prihitite!
—	Sankaška tekma v Bohinju se vrši v nedeljo dne 8. svečana na umetnem san-ka išču Belvedere v Boh. Bistrici in ima sledeči tekmovalni spored: 1. tekma za prvenstvo Bohinja, 1200 metrov, enosedežno, vloga 3 K in ima 3 častna darila. Odprta le sankačem, ki so si že pri kaki sankalni tekmi nribori'i dari'o. — 2. Dam?1'-- *ckma, 800 metrov, enosedežno, vloga 2 K in ima 3 častne znake. — 3. G'avna vožnja, 1200 metrov, enosedežno, vloga 3 K ima 3 častna darila. Odorta vozačem, ki ne tekmujejo za prvenstvo. — 4. Tekma primorskih sankačev 800 metrov, e^ospdežno, vloga
2	K ter ima 3 častna darila. Odprta 'e srn-kačem iz Primor'a. — 5. Juniorska tekma, 1200 metrov, enosedežna, v'oga 2 K in ima
3	častne znake. Odpeta sankačem, ki še nimajo nikakega darila od kake sankaške tekme. — 6. Dvosedežno sankanje. 1200 metrov, vloga 4 K ter ima 6 častn;h znakov. — Prijavnine in vloge :e poslati do 6. večana na Tourist-Office, Ljubljana, Miklošičeva cesta št. 6. SankaUšče v Bohinju bode pravočasno prirejeno in bo dovoljena tramaža do sobote popo'dne dne 7. svečana. Natančni vs^orpd in tplcmovalna določila daie Tourist-Office, Miklošičeva cesta št. 6, Lji'bl'ana.
—	Občinske volitve na Reki, kjer je Tisza avtoromijo suspendiral, se vrše februarja meseca.
—	Aviatik Pegoud v Trstu. Znani francoski aviatik Pegoud '"e star komaj 24 let, a že dve leti z veMkim uspehom plava po zraku. Prvotno ie bil pilot pri Elcriotu, ki pa ni hotel verjeti niegovim uspehom, dok'er se ni sam prepričal, da so zares sijajni. Pegud je že letal po zraku v Parizu, Londonu, Bruseliu, Dunaju, Pragi in Brnu, prvsod z občudovanja vrednim uspehom. Mladi Francoz obišče v nede''o tudi Trst, kjer se bo vzdignil v Zav'ah. V Trstu vlada za ta polet veliko zaniman'a,
—	Žrtev burje. Ko ie v sredo ob 8. uri zjutraj prijadral in pristal v tržaški luki parnik »Isonzo«, ki ie last bratov Cosu-lich, se ie mladi 20'etni mornar Jos. Ras-povič iz Galovacn pri Z^dru takoj lotil dela za sl^adame blaga. Nesreča pa je hotela, da ie potegnila burja, vrgla mokro rjuho iz strehe krova in ;o op'ela okoli mladega mornarja, ki se ni mogel rešiti iz zag-ite. V trenotku se je zva'il v morie in oogreznil v rinho zavit na dno morja. Trupla še niso dobili.
—	Pri Sv. Ani pnd Lju^elom je odstopil dosedan'i župan Ivan Anko'e. Proš'o soboto je bil izvoljen za župana Jakob Meglic.
—	Ženski o*lsek društva sv. Jožefa v Trž;ču priredi 8. t. m. v društvenih prostorih krasno Medvedovo igro: »Stari in mladi«.
—	Izobraževalno društvo R<i*ica ob S?vinii, irpa redni občni zbor v nedel'o, d"e 8. februarja po večernicah v društv. sobi,
—Zaročil se ?e rfoso. -Tcž^o Majdič, ve-letržec in posestnik v Kranju, z gospico Nušo Sa-'ovičevo iz Kvarna.
—Novi atašej. Pulj. Cesar je imenoval za vojaškega in mornarionega atašeia nri poslaništvu v Atenah nadporočn;1<a 8. hu-zarsuega polka v generalnem štabu Gabrijela Tan^czosa.
—	Srednje šo'e v Pu'ju. Te dni se ''e v Pu'ju priče'o z zid-^mem poslopja za držav, nemško realko in državno nemško dek'i-š''o šolo. Stroški so proračiimeni na en milijon kron. Vsa zn-mema k?~eio, da so visoki gr*r-nd/e ra Dunaju trd^o prepričali, da ie Pulj skori in skozi pristno npmr-ko mpsto, zato f"di tu o kak?m hrvaški drž^v. šol- ne more biti govora, Renlua bo sevo^a sta'a precei prazna ka'ror spdari^, na kateri maturira vsako le'0 8—10 di"a' ov. Srloh se iz vsako'etnega števi'a dii-kov opaža, da so tu!*ai?n'e srednje šole nekaka domena nrivi'igiranih s'ofev. Seveda je tudi nemški učni iezik mnorfo vzrok na di'a-ški su tukajšnjih srednuh šol, Gimn*,?iia in realka bi se gotovo napolnili, osobito, gimripzra, če bi sc nastanili nfirrleVi razredi s hrvaškim u^im jezikom vs^i do če-trtpga razreda. V tem C7?ru bi l-!'n ¿-s kai storiti od poklicanih narodnih bori-teljev,
— Kdo lahko postane diplomat. Zunanje ministrstvo jc izdalo odlok, ki določa, kdo da se sprejme v konceptno ali diplomatsko službo zunan'ega ministrstva. Zahteva se, da prosi'ec ni nad 30 let star, da mora biti avstrijski ali ogrski državljan a'i pa da je domačin v Bosni in v Hercegovini Dovršiti mora pravne študije. Dovršiti mora aktivno vo'aško s'užbo ali pa novačenje in mora imeti za službo v ministrstvu dveletno, v diplomaciji pa eno'etno prakso pri kaki državni, oziroma stobški ob^sti, Znati mora nemško in francosko, diplomati tudi ang'er;lco, ogrski državljan pa ogrsko. Ne smeio biti oženieni in moraio dokazati, da ima'o vsako leto vsaj 12.000 K čiste rente. Narraviti morajo tudi posebno izknšnto. Sprejeti kandidati morajo eno le*o obiskoval orinravHn'r i tečai, ki ga vodi ravnateljstvo c. in kr. konzu'arne akndemiie. Na tem tečaju se predava avstri:<;1'o državno pravo (1 uro na teden), odrsko državno pravo (1 uro na teden), din^matična zgodovina držav (3 ure na ledeni, narodno pravo (3 ure na teden), mednaredra Gospodarska po'ifika (3 uro nn f^den). Obiskovali morajo napraviti diploma!sko izkušnjo.
— Poroka. V lorek sc roroč'la <i. Ma-;erhofp- ,'r.Va, ugloden n^rod"<ak v BiVov» su nr> K^-o^lrem in Lojzika Šuster iz Pol-
zele na
'erstem.
—	P«r.-!no društvo v št. f!:u bo imelo dne 22. fnbri'ara svoi občni zbor.
—	Katoi. bra'"'» ''rus vo " Št. .Turu ob juž. žel. ima v nedel'o, dne 8. svečana po večernicah v Kato'. Domu svoj občni zbor. Na dpcvnom redu "e tudi govor g. dr. A. Vpb'e iz Co'ia, tamburame, tretje in igra »Same«. H k """«i bogat sreÄolov. Udje, ki pri b'affajni a'i že nrei rlaca'o udnino za 1. 1914., ima'o vstopnino prosto.
—	Obsojen požiralec. V Zagrebu so prisodili 59-letnemu Gjuru Jovano-viču 5 letno težko ječo, ker je zažgal kmetu Jožefu Knezeviču hlev.
—	Nov transatlantski parnik Avstro Američane »Erny« so danes 31. januarja 191 i. izpustili v Ogleju v morje.
—	Umrla je pri Sv. Duhu pri Beljaku v torek 69-letna Marija Winkler, po domače Marn, velika dobrotnica re-vežev.
—	Umrla je v Podsredi posestnica Ana Planine, mati Frančiška Planinca, kaplana pri Sv. Jakobu v Slov. goricah na Štajerskem.
—	Pevska veselica s tombolo. Slov. kršč. soc. zveza za Koroško priredi dne 15. svečana v Celovcu pevsko veselico s tombolo, pri kateri bodo, kakor že nekaj let sem, sodelovali najboljši koroški pevski zbori. Tej prireditvi naj se umaknejo vse prireditve pevskih društev po deželi!
—	Za župana v Brežicah je izvoljen posestnik Maks Strašil. Novi nemškutarski župan je seveda slovenski š izpremenil v daljši germanski sch.
—	Porclil se je v Celovcu trgovec Frar.c Gangl iz Hüttenberga pri Kotarčah z <*. Josipino Jellinek iz Celovca.
—	Zmrznil je v Št. Gothardu L. Do-vičar v Vel. nedeljo pristojen rudar 24. jan. je na potu iz bolnice ostal pri nekem kmetu. V bujni domišljiji, da ga trboveljski rudarji preganjajo, je ponoči vstal in božal bos ono uro daleč v najhujšem mrazu k drugemu kmetu. Zmrznili sta mu obe nogi in usta so se mu zaprla. Strašnih bolečin ga je danes 30. t. m. previclenega s sv. zakramenti za umirajoče rešila smrt.
—	Aniimon-družba v Izlakih je večino svojih delavcev odpustila — kakor pravijo samo na dopust. Morda bo pa to le pomenilo začetek konca. Sosednji kraji so s tem močno prizadeli; zima je, zaslužka pa nič. Najboljši delavci že hite v tujino. Smo pač daleč, in na oddaljene se lahko pozabi.
—	Osebne novice s pošle. Poštno službo sta odpovedala Ljudevit Zupančič, c. kr. poštni asistent v Wolfbergu na Koroškem in pa Jožef Šimenc, c. kr. poštni praktikant v Trstu.
—	Za konzula sla imenovana pod-konzula dr. Milan Vrbanič in Robert baron Hein.
—	Vpokojeni podmaršal Moric pl. Rostoczil je v Budjevicah umrl. V Zno-jmu je pa umrl 8i-letni vpokojeni generalni major Edv. Biegler.
—	70-leinico je praznoval 29. t. m. bivši ministerski predsednik dr. vitez pl. Wittek, ki so ga svoj čas kršč. soc. izvolili na Dunaju v državni zbor.
—	Nesreča pri vožnji na saneh. Te dni je več posestnikov vozilo gnoj v jeruzalemski vinograd gostilničarja Jožefa Kaj ha na Muti. Nazaj grede so tekmovali med sabo, kdo bo preje v dolini in pognali konje v divji dir. Raj-liova hlapca Cipota in Marlon s a bila zadnja v vrsti. Tedaj je pa Martin bolel preteči Cipoto; Cipota jo zato, da bi Mariona pustil mimo, potegnil konje nazaj. Cipota na to ni bil pripravljen ter ni imel več časa konja ustaviti ali ga obrniti v stran; en konj je v obupnem skoku planil na Cipoiove sani in pokopal Cipoto pocl seboj. Iiiapec je
SLOVENEC, dne 31. januarja 1914.
----------|) |n J „	—
dobil take poškodbe, da je med prenosom v Ljutomer umrl.
—	Starost kranjskih učiteljev. Upokojen učitelj nam piše: V .»Slovencu« berem: Umrl je g. nadučitelj A. Perne; bil je starosta kranjskih učiteljev. A, Pcrne je bil rojen 1. 1844. Kar je meni znanih vpo-kojenih učiteljev še živih, posnel sem iz učit. koledarja sledeče: Dva sta rojena leta 1837., eden leta 1840., dva leta 1841., dva leta 1842., štirje leta 1843., pet leta 1844., istega kot pok. A. Perne.
—	Zlato poroko bo obhajal dne 15. februarja t. 1. 73-letni Franc StcrniŠa, krojač in posestnik v Moravcili pri Mali nedelji s svojo ženo 711etno l'ran-čiško. Jubilant je splošno spoštovan in priden krojač. »Slov. Gospodar« zahaja v njegovo liišo že od 1. 1867.
—	Zmrznil je SOlelni v Grebirtj pristojni Janez Arnolčnik. Bi! je žganja pijan.
—	Brihtca punca. Neko dekle v Pulju se je zadnjič zamudilo, ko se je zvečer domov vračalo. Ker se je bala materine pridige, se ie vlegla v sneg in si sama roke zvezala. Ko jo je policist našel, mu je pa pripovedovala, da je bila z roparskim namenom napadena. Zdaj pa je prišla resnica na dan in utegne gospodična slišati zdaj pridigo namesto od matere, od oblasti.
—	Očeta smrinonevarno ranil. Delavec Anton Veltach, star 30 let, je v torek zvečer domov v ulico Cattedrale 9 prišecl-ši, smrinonevarno ranil svojega 60 let starega očeta Petra, ker mu je dajal očetovske opomine. Zadal mu je z nožem dve veliki rani, v glavi in na stegnu in potem ušel. Policija ga je kmalu na to prijela na ulici Stadion in ga dala pod ključ. Nehvaležen sin taji svoje dejanje.
—	Siidmarka v Skednju pri Trstu ima v svoji skupini 25 članov. Na svojem občnem zboru so izvolili v skupinski odbor med. drugimi sledeče pristne« Nemce: Hajdušek, Sluga, Krajger.
—	Pretirana ljubezen do živali. Kralju Ljudeviku III. bavarskemu so se predstavile aristokratke, ki so ga prosile, da naj prevzame protektorat nad azili za bolne živali, ki jih nameravajo na Bavarskem ustanoviti. Kralj jih je mirno poslušal in vprašal, koliko denarja da so že nabrale. Ko so mu povedale vsoto, jim je odgovoril: Bolne živali se usmrte, bolnim ljudem se pa mora pomagati. Nabrani denar porabite rajši za bolne in brezposelne ljudi, ki jim boste tako koristile, medtem ko bolnim mačkam, psom in konjem ne pomagate. Ubogajte me in storile boste dobro delo. Dame so kralja, kakor se poroča, zelo razočarane zapustile.
—	Srečke in zastavna pisma. Stranke, ki dobe od nepoznanih tvrd iz inozemstva cirkulare glede nakupit srečk in zastavnih pisem, naj se v lastnem interesu informirajo v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani o zanesljivosti tvrdke, ki razpošilja dotične cirkulare.
—	Nekaj poučnega za napredne učitelje. Ko sem se v nedeljo vozil na Gorenjsko, me je pa neki liberalec, zdelo se mi je, da je bil učitelj — začel zbadati, če se zna- i biti peljem Završnico gledat. O, ne«, sem rekel, »samo naročnike za -Dan« nabiram, ker se ta list tako izvrstno poteguje za učitelje, da se jim bodo kar gotovo v deželnem zboru plače zboljšale.- — Nastal je molk.
—	Župnija Olimje — dekanija Kozje
—	je razpisana. Dosedanji župnik g. Josip Kotnik, je stopi! v pokoj.
—	Umrla je v Alluo Ark v Ameriki R. Pivk, doma iz Do'enje vasi.
—	Nesreče. V tov. na Savi p. .Tes. se je'preteklo sretlo ponesrečil tovarniški delavce in posestnik I. Stravs. Premikal je s kupa železne valjarje, ki so se podrli in mu je eden tako nesrečno padel na nogo, da mu jo je v gležnju zmečkal. Prepeljali so ga v ljubljansko bolnišnico. — Tovarniškega delavca I. Potočnika pa je zgrabila transmisija in mu zlomila dve rebri. Samozavesti sodelavca, ki je hitro obrat ustavil, se ima zahvaliti, da je ostal pri življenju.
—	Pretekli četrtek v jutro je trčil tržaški tovorni vlak v ljubljanskega na jeseniškem kolodvoru pri čemer sla se razbila dva voza. Eden je bil naložen z vinom. Prevrnil se je skoro na glavo. Vina je izteklo po progi okrog tisoč litrov. Človeških žrtev k sreči ni bilo.
Gledališko igro priredi jutri v nedeljo ob pol 8. uri zvečer Katoliško delavsko društvo v Del. domu no Savi. Igrali bodo »Mala pevka«, ljudska igra s petjem v petih dejanjih. .Vse petje spremlja društveni orkester. Prireditev ho jako zanimiva. Okoličani pridite v obilnem številu.
BALKAN.
Iz Belgrada se z merodajae sirarn izjavlja: Vpoklicanjc rezervistov prve ¿a letnika je povzročilo, da se je govorilo, da Srbija pripravlja večje vojaške odredbe. Za io pa ne gre, marveč ic za normaino odredbo, ki se vsako leto obnovi. Radi večjega ozemlja so morali tudi mirovno stanje armade povečati. — V Carigradu so zaprli
štiri mohamedanske teologe in tri odpuščene častnike, ki so osumljeni, cla so se' proti življenju turškega vojnega ministra' zarotili. — Venizelos je na Dunaju izjavil, 1 da je z uspehom svojega dosedanjega potovanja zelo zadovoljen. Danes zvečer od-! potuje z Dunaja v Peterburg, od tam pa čez Bukarešto, Belgrad in Soluu nazaj na Grško. V Berolinu je Venizelosu rumunski prestolonaslednik zatrdil, da se Rumunija smatra za čttvarico miru, ki se je sklenil v Bukarešti. Skupne koristi vežejo Rutmt-nijo, Grško in Srbijo, ki so se zato približale, a zveze ne nameravajo skleniti, — Neki bulgarski državnik v Pcterburgu je izja\ il, da govorice o novi balkanski zvezi, v kolikor trde, da se ji tudi Bulgarija priklopi, niso islinite kakor tudi ne govorice o turško-bulgarski zvezi. — »Dnevnik« -ooroča, da je 28. t. m. ruski poslanik v Sofiji pri bulgarskem min. predsedniku posredoval za zbližanje s Srbijo. Bulgarski min. predsednik je pa odgovoril, da to ni mogoče, dokler Srbi Bulgare v Macedoniji zatirajo. Demontira se, da pride Pašič zopet na Dunaj. Višji maršal princa Wieda, pl. Trotha, odpotuje dne 7. februarja iz Beroiina v Trst, od tu pa v Drač. Princ Wied odpotuje s svojo rodbino 8 ali 14 dni pozneje v Drač. Mednar. kontr. komisija v Albaniji namerava imenovati za Albanijo gererr! .-ega guvernerja.
nemčija.
Predsedstvo nemškega držav, zbora je vrni'o vabilo k galni operi ob Viljemovem rojstnem dnevu. Ni natančno znano, aH je to storilo zato, ker je bil isti dan prirejen državnozborski dine, ali ker se je čutfo žaljeno pri sprejemu nemškega cesarja, ki ! je predsedstvo le s poklonom pozdravil, medtem ko je predsednikoma pruske gosposke in nos'- nske zbornice stisnil roki. — Nord. A'lg. Ztg. poroča, da je namestnik grof Wedel že decembra vloženo prošnjo za odstop obnovil in da so tudi državni tajnik baron Zorn nI. Bulach in podtainiki Petri, Mande! in Kühler zopet prosili za odstop. Namestnik najbrž šele odstopi, ko bo general DaimlinjS imenovan za poveljnika 14. zbora v Badnu.
asKe norae.
Ij Meščanska predpisstnica se vrši danes zvečer v veliki dvorani Uniona.
Začetek ob S, uri zvečer.
Ij Odbor za meščansko predpustnico prosi vse one, ki bi se danes radi zabave udeležili, a pomotoma niso dobili vabila, da to oproste in se zabave udeleže. Odbor je dobil v tem oziru pritožbe od mnogih, katerim so bila vabila že pred več dnevi odposlana, a jim še do danes niso bila dostavljena. Danes zvečer v »Union«!
!j Na gledališko predstavo, ki jo priredi katol. društvo rokodel. pomočnikov na svečnico 2. februarja ob 5. uri popoldne v Ljudskem domu še enkrat opozarjamo. Poleg velezabavne igre »Lumpacij Vacjabund« se uprizori burka s petjem »Dva postopača«. — Vstopnice se dobivajo jutri v nedeljo od 2. do 5. ure popoldne v Ljudskem domu in na svečnico od 4. ure dalje pri blagaini.	, •
¡¡Drugi večer socialnopchtčnega tečaja Slov. Kršč, Soc. Zveze se je vršil v ponedeljek v Ljudskem domu. Predaval je g. Fr. Terseglav, o socialnem redu po krščan-. skih principih. Prihodnji večer se vrši v ponedeljek 9. februarja.
Ij Stavkajoči stavci aretirani zaradi cestnih napadov. Danes zjutraj okoli pol 7. -ure, ko je šel naš urednik Terseglav iz Katoliške tiskarne, so naenkrat začeli neki _ stavci, ki so prišli pred tiskarno z namenom, da bi ovirali in sramotili delavoljne tiskarniške uslužbence, vpiti nanj, da je stavkolom.ee in druge podobne stvari. Terseglav je protestiral, da se ga kot urednika napada in jih je pozval, naj se legitimirajo spričo stražnika, ki je bil v bližini. Napadalci seveda za to niso imeli poguma. Med tem pa so začeli pSOVcill tudi druge ■ ljudi, o katerih so menili, da so tiskarni-ski uslužbenci. Došli policijski stražnik jih je, pozval, naj se odstranijo, ker pa so se mu uprli, je štiri aretiral. Na policiji so na-.rodili o celi zadevi zapisnik, nakar so jih izpustili. Aretovanci so stavci Hibšer, ki je 'najbolj razgrajal, nadalje Fr. Lapajne, Viz-jak in Adolf Rabič. Trije so se menda še o pravem času izmuznili. Radovedni smo le, kaj je hotel tudi zraven bivši stavec Katol. tiskarne Grapar, ki je menda igral vlogo kolovodje in vodnika, ki pa je ušel roki pravice? Aretirani stavci niso bili uslužbenci naše tiskarne in je jasno, da so morali imeti koga poleg sebe, ki jih je informiral o razmerah v tiskarni, Seveda so se vsled goste megle, kljub temu, da so vsakemu mimodošlemu človeku gledali nesramno pod nos, zmotili radi marsikake osebe in jo napadli s psovkami, dasi ni bila nikdar v kaki zvezi, z našo tiskarno. — Protestiramo proti takim nečuvenim cestnim napadom od strani slavcev in jih obenem zagotavljamo, da bomo znali nastopiti primerno tudi proti podobnim nasil-slvotn, tembolj, ker :.mo tudi v breztarifni
dpbi vedno popolnoma pravilno postopali, idsmo nobenega stavkarja za delo ne vabili, ne rabili, dasi iz lastne moči tudi brez ^tavkarjev izvršujemo polno četrtino vsega dela. Dostojnost je najmanje, kar zahtevamo v tej krizi v svojem in v interesu slavkarjev samih,
Ij Opozarjamo na gledališko predstavo »Orterušivo in dobrota«, ki jo
priredi Šentpetersko okrožje Orla prihodnjo nedeljo dne 8. februarja t. 1. ob 7. uri zvečer v Ljudskem domu. Vstopnice se dobijo od jutra naprej v Kat. btikvarni, v trgovini g. Podboja pri cerkvi sv. Petra in pri gelč. Strahovi, Sv. Petra cesta 77. —■ Preskrbimo si torej vstopnico že v predprodaji!
Ij Predavanje o spiritizmu nadaljuje g. Peter Jane v Šentjakobskem prosvetnem društvu v nedeljo ob 6. uri zvečer. Vabimo.
Ij Poroka. Jutri se poroči hči deželnega poslanca in našega odgovornega urednika Josipa Gostinčarja, Tončka z gosp. Jos. Škerlom. Čestitamo!
Ij Društvo hišnih posestnikov priredi letošnji občni zbor v nede'jo 1. svečana 1.1. v mali dvorani hotela »Union« ob 10. uri dopoldne s statutaričnim sporedom. — Posestniki pii . ite v obilnem številu na zborovanje, ker le s skupnim delovanjem si moremo olajšati svoje velikansko davčno breme.
Ij Bivši poslan. Lenarčič in dr. Žerjav obtožena zaradi hudodelstva goljufije. C.
kr. državno pravdništvo v Ljubhani je proti bivšemu liberaViemu poslancu Jos. Lenarčiču in proti odvetniškemu kandidatu dr, Gregorju Žerjavu v'ožilo obtožnico zaradi hudodelstva go1jufi;e. Obtožena sta zaradi sleparij, ki so se vršile pri Agro-Merkurju, glede katerih trdi državno pravdništvo. da sta jih zakrivila Lenarčič in dr. Žerjav. Tako je lib. stranka pustila pasti svojega Lenarčiča in ga zamenjala z dr. Žerjavovim zetom Lavrenčičetn. Lenarčič je še vedno upal, da ga bo poslanska imuniteta varovala pred zasledovanjem zaradi Agro-Mer-kurskih s1eparij, a gospodje v vodstvu na-rodno-napredne stranke niso imeli usmiljenja ž niim, kakor tudi ne z velikim Ivanom Hribarjem,
Ij Xzseljevalni agenti v Ljubljani obsojeni. Bivši davčni uradnik Gabrijel LJrabec iz Ljubljane in gostilničar Jože Balkovec iz Preloke, okraj Črnomelj sta stala dne 23. t. m. pred kazenskim senatom c. kr. deželne sodnije v Ljubljani, in sta bila obsojena, Urabcc na 4 mesece ostrega zapora in Balkovec na 10 tednov ostrega zapora, ker sta v preteklem letu vojaški dolžnosti podvržene mladeniče vodila po potih, cla jih policija ne bi zasačila, Ar Ameriko. — Balkovec je nabiral take mladeniče po Boli krajini in jih pripeljal Urabcu v Novo mesto, kjer se je v Mat-kovi gostilni blizu kolodvora, kupčija sklenila, kolikor se bo zaslužilo. Urabcc je dobil po navadi do 200 K za to, da je izseljence varno spravil skozi Ljubljano. Svojim žrtvam je znal na ta način izvabljati denar, da jim je pisal, da je on edini agent, ki ima to spretnost, da spravi vojaške obvezance sigurno čez državno mejo. Balkovec, pristni liberalec od pete do glave, si je pri takih umazanih kupčijah tudi precej novcev nabral in so ni čisto nič oziral na hinavske napade Slovenskega Naroda na Slov. ljucl. stranko, kateri je očital, da je ona kriva, da na Kranjskem zapeljujejo ljudi izseljevalni agentje. Sedaj je bil pa vsled tega obsojen eden najhujših njeliih agitatorjev v Beli krajini.
Ij iz magistratnega gremija. Potrdijo se sklepi zadnje seje obč. sveta glede gostilniških koncesij. — V Ljubljano pride še ena amerikanska prodajalna za čevljev, ki bo imela svojo prodajalno pri Maliču. Dovoli se prezidava prostorov, kjer je sedaj slaščičarna in brivec. Za prezidavo bo tvrdka plačala 7000 K, portal bo pa veljal 14.000 K. — Lastniku hotela »Južni kolodvor« Franc Mehliču se dovoli prezidali verando v kuhinjo, — Kavčiču v Bohoričevi ulici se naroči, cla mora Vsem strankam s 1. majem odpovedati. Magistrat pravi, da stanovanja ne odgovarjajo zdravstvenim predpisom, — Prostore za kavarno »Avstria« namerava prirediti g. Počivalnik na vogalu Sv. Petra ceste in Kolodvorske ulice. Kavarni »Avstriji« je namreč v dosedanjih prostorih odpovedano. Prezidava se dovoli proti severu, cla bo moral hišo v slučaju, da jo bo kedaj mesto radi regulacije hotelo odkupiti, prodati za ceno, katero bodo izvedenci določili, predno se izvrši prezidava oziroma sc bo takrat še od-računalo, koliko se je hiša med tem obrabila. Počivalniku se dovoli prezidava gospodarskega poslopja na dvorišču le hiše v stanovanja. — Deghengi je prosil, naj se jnu v njegovem lokalu dovoli igre. Se od-Jiioni. — TerezijaNovotny je hotela zgra-jfiti barako na prostoru nasproti Malica, jjfe odkloni. — Iztrebljevanje straniščnih tam v topničarski vnininiri se odda Krap-8U za 1400 K. Verhovc iz Šiške je oferiral 1350 K, v pehotni vojašnici pa posestnikom iz Most nod dosedanjimi pogoji. — Julijana Polanjko je hotela prodajati dam-
ske klobuke na stojnici na trgu, Se ne dovoli. Mesarju Černetu iz Šiške se dovoli na stojnici prodajati klobase. — Član gremija Štefe je interpeliral radi pobiranja smeti na Dunajski cesti in radi neke vloge Avg. Erzina, na katero še ni dobil odgo-
vora.
Ij Lepi narodnjaki. Piše se naou Včeraj popoldne sem opazoval pod Ti-volijem vaje v raznih zimskih športih. Videl sem, da se udeležujejo teh športov sami pristni narodnjaki in narodne dame; z žalostjo pa sem slišal, da ti pristni narodnjaki govorijo med seboj izključno samo blaženo nemščino. Ali je te napredne narodnjake sram slovenskega jezika?
Ij Slavna pevka Valborga Swfird-stromova bo v četrtek, dne 19. februarja drugič v Ljubljani koncertovala.
Ij Slovensko deželno gledališče. V nedeljo popoldne se ponovi (začetek ob treh) velezanimiva vojaška burka »Tretji eska-dron«. — V ponedeljek, na Svečnico (začetek popoldne ob treh) se vrši predstava velezabavna burka »Nebesa na zemlji«. — V nedeljo in ponedeljek, na Svečnico, obrakrat ob pol 8. uri zvečer, uprizori se v slovenskem gledališču narodna igra v štirih dejanjih »Naši bahači<<. Igro je spisal češki pisatelj Stroupežnicky, ki naši starejši gledališki publiki nikakor ni neznan. Njegovi igri »Naši bahači« in »Gospod Grobski« predstavljale so se pred leti na slovenskem odru z sijajnimi vzpehi.
ljZa kidanje snega je plačal ljubljanski magistrat meseca januarja 12.074 K 58 vin.
Ij Nepoboljšljiv tal. Ko je bil lansko leto v Ljubljani katoliški shod, je ukradel prisiljenec Peter Wippauer iz Špi-tala, ko je delal v domobranski vojašnici, dvema gospodoma s katoliškega shoda obleko, vredno 03 K 10 vinarjev. Potem je pobegnil iz prisilne delavnico in ukradel v Riodu na Zgornjem Avstrijskem 660 K. Wippauer je bil zaradi tatvino že večkrat kaznovan. Za zadnji dve tatvini je bil obsojen na dve leti težke joče.
Ij Umrli so v Ljub'jani: Julija Grilc, vdova akademičnega slikarja, 60 let. — M. Novak, gostilničarjeva vdova, 84 let. — Miroslava Podboj, hči železn. strojevodje, 14 mesecev.
Ij Za smeh in kratek čas. A. Zakaj je glasilu »Učiteljske tiskarne« ime »Dan«? B. Zato ker v »Učiteljski tiskarni« vse kar tja v en dan delaio.
Ij Dobro ohranjen harmonij kupi po primerni ceni Slovensko gospodarsko izobraževalno društvo za Krakovo in Trnovo v Ljubljani. Ponudbe z označbo cene naj se naslove na društvo.
Ij Predpustnica se vrši jutri v nedeljo 1. februarja v priljubljeni Putri-chovi gostilni na Dolenjski cesti.
Razne stvori.
Draginja živil v Parizu vsled mraza. V Parizu so se živila vsled neprestanega mraza in obiliicga snega, ki ovira dovažanje, jako podražila. Mnogo hranil stane dvakrat toliko, kakor pred 14 dnevi.
Pegoud v Brnu. Slavni francoski aviatik Pengoud je s svojim mojster-skim letanjem vse občinstvo kar očaral. Ko je s svojim aparatom plesal pod oblaki in kozolce prevračal, je gledalcem zastajalo dihanje. To ni zralcoplo-vcc ampak človek-ptič. Da, kar sc elegance in vratolomnosti v letanju tiče, ga ni ptiča, ki bi se mogel meriti z njim. Njegov arcoplan ne ropoče, ampak poje v sinjih višavah zmagoslavno pesem človeka, ki ju z energijo svojega dulia premagal »edino in zadnjo nemo-gočnost« - zrak. Njegovo letanje jo himna srčnosti, himna vse ovire zmagu-jočega človeka, kralja zemlje in zraka!
Nova modna neumnost. Ruska slikarka Natalija Gurčalcov jo uvedla novo modno posebnost: Bogato dame si dado na obraz in vrat naslikati različne podobe iz živalstva, rastlinstva in geometrije n. pr. slone, drevesa, triko-tc itd. Slike morajo biti seveda dovršene in le priznani umetniki dobe ta naročila. Kako jo pri tem z umivanjem ne verno, cla. pa s pametjo stoji slabo, je enkrat ena.
Past za bolhe so si izmislili Kitajci —■ seveda že bogve kdaj. Stvar je čisto enostavna: Vzame se poljubno dolg kos bambusa s približno 6 cm premera; vanj se napravijo po dolgem luknje. Nato se vzame ravno tako do'go, a za par centimetrov tanjša palica; namaže se s ptičjim klejem in porine v opisani bambus — past je gotova. Ta past sc položi v postelj na poljubno mesto. Bolhe, ki zlezejo v luknjice, se vjamejo na k!eju. Ali se bolhe rade love v to past ali ne — viri ne povedo.
S'.rasno maščevanje anamitskega kralja. Po nedavni smrti kralja dežele Ksong Gent v Zadnji Indiji je med njegovima sinovoma nastala vojna zaradi-nasledstva. Zmagal je mlajši sin Quanh Teu„ Svojega vjetega brala je dal grozovito mučiti in u-mirajoče^a je dal vreči psom; njegove privržence je pa dal peljati v goščavo, ki jc
bi'a znana kot zavetišče številnih tigrov. V gozdu so žrtvam posekali roke, nato jih pa privezaM na drevesa in prepustni krvoločnim zverem. To je bilo opoldre in nesrečneži so presta'i do večera v silnih mukah; čulo se je ječanje in smrtno hropenje. Ko je nastopila tema, so jih tigri zavohali in se jim tuleč bližali. Nesrečneže je pretresel si'en strah, da so začeli glasno vpitij nekateri so od strahu zblazneli in začeli tu iti kakor zveri. To je tigre za nekaj časa osupnilo, da niso prišli blizo; toda le za nekaj časa. Kmalo so v velikih skokih planili na nesrečnike in jih raztrgal; le enega so še našli napol živega, a tudi ta je kmalo nato umrl.
Zvezdoznanec sir David Gill je te dni umrl v Londonu. Bil je kraljevski astronom na rti Dobre Nade, kjer se je pečal s številnim zvezdoznanskim preiskovanjem. Med drugim si je pridobil ime s fotografijskim premotriva-njem zvezd južnega neba do 9. velikosti. Gill je izdal uspehe svojega preiskovanja v posebnih knjigah in poleg tega je bil glavni sotrudnik časnikov, katere je izdajal.
Doktor bogoslovja Frančišek Ga» bryl umrl. Kakor poročajo listi, je umrl v Krakovu dr. bogoslovja Fr. Gabryl, ki je spisal celo vrsto filozofijskih in apologetičnih del, zlasti o neumrljivo-sti duše. Poleg univerze je z vnemo deloval za poljske manjšine.
Bivši minister za samostojno ogrsko armado. V razpravi o brambni predlogi v ogrskem državnem zboru je posl. Geza Polonyi, bivši ogrski justi-čni minister, ostro govoril proti celokupnem brambnem sistemu; izjavil je, da je bil vedno odkrit pristaš zahteve za ustanovitev samostojne ogrske armade in da protestira proti temu, da je ta predloga sploh prišla v razpravo.
Človeška pečenka v pariških restavracijah. Nedavno umri izna'dite!j modernih hladilnih naprav, francoski inženir Ch. Tellier, opisuje v svojih »Spominih« med drugim fa-le ¿odvijaj: Začasa oblegrnja je je vladala v Parizu ve'ika draginja in pomanjkanje živil. Bilo je le ma'o restavracij, kjer se je za kolikor toliko mogočo ceno dobilo jesti. V eno teh gostiln je hodil s svojimi prijatelji na hrano tudi on. Nekega dne, ko se je slučajno sam nahajal pri mizi, je našel na jedilnem listu zapisano neko jed, ki mu je ugaja'a ter jo je tudi tepot naročil. Pečenka mu je izvrstno dišala, dasi si ni bil na jasnem, od kakšne živaJi naj bi to meso bilo. Nad tem si pa ni dalje belil glave, marveč je hotel porabiti ugodno priliko in se zopet enkrat pošteno najesti — naročil je še eno porcijo. Natakar je rekel, da je pečenka najbr^e že poš'a; vendar je šel v kuhinjo in se kmalo zmagoslavno vrnil z novim kosom pečenke. Z velikim tekom se je hotel spraviti inžener na svojo jed, ko mu oko obstane na kosti, ki je gledala iz mesa. Nehote je začel ugibati, od katere živali bi pač ta kost bila, a z nobeno se ni strinjala. Tu se mu zasveti grozna misel, katere se je izpočetka hotel s^oma obraniti. Toda kost 'e govorila glasno in jasno: pred sabo ie ime1 človeSko meso. Poln groze se je dvignil; misel, da je jedel človeško meso, mu je b;la neznosna. In vendar je bPo res. V tistih dneh so se namreč na pariški periferni vedno vršili spopodi med ohleganci in ob'egovalci. U-bite vojake so brer.ves^ni tovariši za majhen denar proda'ali dobička željnim gos'i.1-ničarjem v mestu, ki so nato svojim gostom za visoke cene stregli s človeškim mesom.
Umestna pro?nja. Zveza za varsfvo ptic se obraba na vre tfozdar'e in lovce s pm?nio, da bi v letošnu ostri zit^i cWi--za hrano pticam. Za žolne, senice in enake ptice, ki se hranijo z žuželkami, se na cen in lahek način poskrbi, ako se razne ubite rooars1--« živali dene'o iz ko^e in meso obesi na kako ^revo v gordu. To hodi onon-in t"di 7a vsakega izmed nas, da se po svruh močeh zavzame za prezebajoče in stradajoče '"tlCR.
TipJ'en?e re;enčkov. V Tokaiiu na 0-grskf>m je neka Siitnegesz izvrševala nekako cbrt s tetr. da je spre'em,-ila. v rejo maj-hre otroke. Kako se je ubogim re:"ncem pri n'ei god!'o, nri*a ta-'e dododelc: Te dni je tril-tra Mariia JVHzokpi nekemu drrge-mn refenčku vzela drobtinico kruha. Za to ¡o ie zverinska oskrbnica kazrnovala na ta način, da ji je zvezala roke in potem otro-kovp ro*?ce fnk^o tiš*a'a na ra-^Ve-no p'n*čo na šted^niku, da so popolnoma 7<Jr>-cle. TVitca je v strašnih bolečih JW'n so zaprli, rejenčke pa oddali drugim družinam.
Telefonska in iirzolavna porodu.
PO ZMAGI ČEŠKE OBSTRUKCIJE.
Dunaj. Parlamentarna nemška narodna zveza je imela danes sejo, v kaieri je izdala oklic na volilce. V oklicu pravijo, da je ljudska zbornica morala kapitulirati pred nasilstvom nekaterih čeških poslancev in je tako ljudstvu in nietrovim zastonnikom odvzeta
možnost urediti državne potrebščine. To bo jako otežkočilo češko-nemška pogajanja, ki se bodo v parlamentarnih počitnicah vršila v Pragi. Zahtevajo spremembo poslovnika in bodo potem onemogočili vsako obstrukcijo. Oklic končuje: Proč z nasilstvom in samovoljnostjo vsake manjšine.
Praga. Glasilo socialnih demokratov »Pravo Lidu« obstrukcijo ostro obsaja. Glasilo l grarcev »Venkov« pravi, da ima ob-strukcüa za cilj odstranitev absolutizma n Češkem in sedan'ega ministrstva. Ola-rilo radikrlcev »Češko Slovo« slavi odgo-denje državnega zbora kot zmago češke obstrrl'ci'e in pravi, da se re sme odnehati teliko časa, da se opusti Čehom sovražni režim,
CESAR ODLIKOVAL GRŠKEGA MINISTRSKEGA PREDSEDNIKA.
Dunaj. Cesar je grškega ministrskega predsednika odlikoval z velikim križem Leopoldovega reda. Trdi ministr. rprem-stvo je odlikovano z rec'ovi.
SV. OČE BOLAN.
R5m. Zdravje sv. očeta se je r ~ o-
slet -J^ lo«
IZ SOLGAPJJE.
SofAcrravci so sklenili ako so nc ugodi lijiliovi želji po koalicijski vladi. skur:no z ostalimi opozicionelni-mi strankami napravijo volilni blok.
ANTIDINASTIČNI IZGREDI V BUL-GARIJI.
Belgrad. Republikanski dijaki so izdali manifest proti carju. V več krajih ie pri-šl" do krvavih spopadov med republičani in rnonarhisti.
INŽENIRJI IN GEOMETRI ZA SRBIJO.
Belgrad. V novoosvojenih krajih Srbije se v kratkem začne popis obdelane zemlje in se bo v to svrho ustanovilo večje število komisij. Za to delo bo treba 200 geo-rsetrov. Naloga teh geometrov bo: na podlagi komisijskih rešitev v generalštab-no karto zarisavati meje občinskih in vaških posesti; izdelati pregledno škico — kroki — vaških posestev z zarisanimi polji v razmerju 1 :250.000; izdelati škico — kroki — vsakega zemljišča posebej v razmerju 1 : 2500 do 1 : 5000, v katero se zarišejo vse parcele; vsaka narcela bo nume-rirana in n:ena površina določena; končno vse podatke o lastnini, površini, kulturi zemljišča itd. vp'sati v pocebne predpisane formularje. Pravico za prijavo imajo inženirji, geometri in tehniki srbske, hrvaške in slovenske narodnosti, ki imajo kvalifikacijo za inženirja ali geómetra. Plača znaša: za kva.lif'cane inženirje in geome-tre, ki imajo najmanj triletno geometrsko prakso, 500 frankov mesečno in za one, ki imajo najmanj encletno prakso pa 400 frankov mesečno; 20 kontrolorjev, ki se izbero izmed prijavljenih kandidatov, dobi razen plače še vsak po 200 frankov mesečne doklade. Kdor pokaže v svojem delu posebno sposobnost, hitrost in točnost, bo vrhu plače dobil po dovršenem delu še osebno nagrado od 100 do 300 frankov. Potni stroški se povrnejo vsakemu od Be!-grada do določenega mesta, kjer bo delal, in po dovršenih delih do Belgrada. Plača in doklade se izplačujejo za mesec dni naprej in se nič r.e odtrga za davek. Delo bo trajalo najmanj 5 mesecev. Ko bo to delo končano, se začne merjenje zemljišč v starih meiah Srbije. Kdor izmed kandidatov se pri prvem delu izkaže sposobnega, se angažira za dališi čas. Prijavi je treba priložiti: spričevala o dovršenih študijah in praksi, krstni list ozir. izkaz, da še ni prekoračil 45. leto starosti, spričevalo, da je zdrav in sposoben za vztrajno delo na prostem in natančen naslov. Prijave je treba vložiti najkasneje do 28. februarja t. 1. na naslov: Ministrstvo Pravde za Agrarno Komisijo, Belgrad. Snrejeti kandidati mo-raio biti v Belgradu 31. marca t. 1., od katerega dne jim teče plača. Priporočila inženirskih in geometrskih organizacij in profesor'ev geodezije se bodo pri sprejemu posebno upoštevala. Kdor se za stvar zalima, se za nadr.ljne podrobnosti lahko obrne na Slov. društvo v Belgradu, ki bo šlo svojim rojakom vsekakor na roko; vsakemu pa je za vsakršna pojasnila brezplačno na razpolago tudi vaš belgrajski poročevalec.
DEMENTI.
Belgrad, Vest o mobilizaciji je popolnoma neosnovana. Vpoklicujejo se ie pccamezni rezervisti, ki imajo v Novi Srbiji vršiti obmejno slvžbo, dokler se ne iz-vežbajo rekruti.
SRBSKO GOSPODARSTVO.
Belgrad. V Srbiji računajo na velik tujski promet v bližnji bodočnosti. O tem priča zlasti okolnost, da v 30 srbskih mestih grade nad bO h-itelov. Kjer še ni železnic, so še. tekom letošnjega leta upelje avtomobilni poštni promet. V inozemstvo gredo velika naročila za avtomobile — Avslro-ogrska seveda no dobi ničesar. Srbi nameravajo tudi sumi zgraditi avtomobilno tovarno. Sploh vlada zelo skrbi, da se v deželi ne naseli preveč tuje industrije, ki bi bila nevarna za obsloj male obrti. Tako je nedavno odrekla koncesijo za parno veležago in izvoz lesa je omejen na posamezne slučaje. Krepko pa se podpirajo domača industrijska podjetja in kjer so dani naravni pogoji so bodo zgradile tovarne za cement in karbid in električne centrale.
SRBIJA IN BULGARIJA,
P-"":ad, Semkaj je dešel iz Sofije rovi r; rki poslanik na bolgarskem dvoru Sa-vinski. Govori se, da hoče posredovati mcct Srbijo in Bulgarijo v sporr'"' vprašanjih.
BOJI V MEHIKI.
London. V bejih pri Corcep ion del Cro v provinci Zacateccs je bilo ustreVeTvh 4100 vladnih vojakov. Vstaši trde, da znašajo riih izgube samo 7 mrtvih in 70 ranjencev.
NESREČA NA MORJU.
London. V bližini Hockislanda ie zadel parnik »Monroe« v parnik »Nantu-
li ste že odposlal položnico „Slovenski Straži"?
cket«. »Monroe« se je v dveh urah potopil. Večino potnikov so rešili, a 40 do 50 jih je u'.jnilo. Tudi »Nantucket« je zelo poškodovan.
POVODNJI V BRAZILIJI.
London. V provinci Bahija je povodenj ponkrvila več mest. Pogrešajo do dva t;soč oseb.
VELIK POŠTNI ROP.
Rcs*ov ob Donu, 31. jan. Med vožnjo pošte s kolodvora na poštni urad je bil ukraden znesek 100 000 rubljev. Aretirali so poštnega naslavljenca, ki je spremljal pošto.
V času kritičnih let menjanja je naravna Franc jožef-ova grenčica najboljše sredstvo, osobito kadar se qre zato, zavračati prilisk krvi proti živčevju, pljučam, srcu ali pa odstranjevati zastajanje v spodnjega telesa organih na gotov, pri tem lagoden način. — Profesor Scanzoni pl. Lichtenfeis piše: „Franc Jožef-ovo grenčico sem na kraljevi vseučiliški ženski kliniki v IViirz-burgu v mnogoterih slučajih preizkus 1 kot brez izjeme hitro, zanesljivo in brez bolečin odvajajoče sredstvo." — V lekarnah, drožerijah in prodajalnah rudninskih voda morate ta zdravilni vrelec zahtevati s polnim imenom. Kot takozvana „nadomestila" priporočana sredstva zavrnite odlečno! Ravnateljstvo razpošiljalnice Franc Jožef-ovih zdravilnih vrelcev v Budimpešti.	—
RazilrSena po vsem svetu, rpl narodih
vseh jezikov In dežel je ie 23 let
Kathreinerjeva :Knelppovas2adna Kava.
MMIonl rodbin pije Katti. r.lnarjttvo kol »Mfcdtnlo pll»<o «a M¡¡¡¡¡ In ift.lHo.
Kal bi li moglo bolje pričati za dobro kako* vost, fin okus in centut tega najboljšega kavi-nega nadomestka in dodatka?
idealen
izdelek ribjega olja
| je in ostane že skoro 40 let slavno znana
Scutfova emulzija ribjega olja
V njej se nahajajoče najfinejše ribje olje se , na Scottov način razstavi v drobne kapljice 1 in tako priredi tudi za najslabši organizem ' lahko prebavljivo, da se vsaki posamezni del te bogate redilne snovi popolnoma prebavi. ' \ko se še pomisli, da je Scottova emulzija sla-ina kot smetana, potem je lahko razumljivo, da zavživa rado ta pieparat staro in mlado. 10 Ali biti mora pustna Scottova emulzija,
Cena originalni bteklonioi 2 K 50 v. Dobi bo v vboh lekarnah. Kdor pošljo 60 v v znamkah na Soott & Bovno, G. m b. H„ i>u naj Vil. in bo sklicujo na ta <-aHOpis. so mu pošlje za pofik. I stek pot. lekarne.
. f,...... .—. j
v
I
--___I'M V I
Qidncr.vnäievfti-
mmm

Mer zafiiirek
le z raio žitno kavo. Zaračunamo ¡o v platnenih vrečicah 5 kg za K I-— V svrho prav posebnega shranjevanja jo lazpošiija-nio pri prvi naroCbi v>a-komur v lepi pocln kani pločevinasti sktitlji (imitacija star. srebra natanen >potu vtisn enr sliki) vskupn teži 5 kg za K 1'50. Poštnino plačamo sami. V teh Skat-ijah ohrani kava mesi ce svoj izboren okus.316
OldriGh VitačeK, Praga-Karlin
štev. 204, oddelek 19.
za prečast.to
duhovičino
priporoča Joslpšfza PffdkrajSeh
Ljubljana, Čevljarska ulica štev. 2
r-
— Naročila po pošti se izvrse točno._P
naravna
alkaličnc kislina
prei/kti ena pn želcdiiuh in č>eve.nih t a« tarih o&i Inh in mehurn h ocleinin. katero priporočajo najveljavrejši zdravniki kot bistveno
po^piralisa srzistuis
pri karlovovarijskem in drugih ¡;ove IŠH h zdr?V-(enj.h m kot potnei£e zdravilo po kopeljih 24 38	in traino potabo.	I (VI.
izvirek: Ušessj^fflba ^auerjirunn,
zelezniška postaja, zdrav, no k3pal.šče :ri Karlovih varili
PifOipekil zaslo.ii in tra; Ko.
V Ljub! r.nl se dobiva v vseh lekarnah, večjih špecerijskih prodajalmcah in trgovinah z jestvinami m vinom.
Zrloje orl Mihae Kas»ner-u. Teier Lass> niku in Andrei Ša abonu. Lusb ana. n
Zobna krena
Letna produkcija čes 2000 Lokomobit.
HEINRICH
Našlo? «■ brzojavke t LANZFIUALE DUNA].
MANNHEIM
Pisarn»i DUNAJ VIII.
Laudongaut 9. Telefon I8MI b.
LANZOVE »rofcparne Lokomobile li naravnost vezano Dynamo.
.•v-*.-.->
Vročeparne- Lo!comobif e
z zaklopnim krmilom „Sistem Leniz"
Jednosiavna postrežba.
zmožnost do 1000 PS.
Največji pri' k.
Obisk Inženirja in ponudbe brezplačno.

sO
Kurzne cene
dne 2. januarja 1911.
Državne rente.
4 % konv. dav. pr kron. renta (maj—nov.) 4% konv. dav. pr. kroti, renta (jan —jul) 4'2° 0 avstr.veli, papir, renta febr,—avg.) 4'2% avstr vel], srebr. renta (april—okt) 4% avstr. zlata renta, davit, prosta . . . 4% avstr. kronska renta (marec—sept.) 4u/o av. kron renta iz 1.1912 (junij—dec.)
4 % ogr renta v zlatu..........
4% ogr. renta v kronah iz 1.1910. . . 4'/2% ogr. renta v kronah iz I. 1913. .
Druge javne zadolžnice.
4% kranisko deže.no posojilo iz 1.1S88. 4 '/2% kranjsko dež. melior. pos. iz 1.1911.
4'/2°/o kranjske deželne banke.....
4% bosansko deželno posoplo.....
4% obveznice Rudolf, železnice . . . . 4% obveznice železn. Ljubljana-Kamnik 4% obveznice dolenj. železnic.....
Srečke.
4% drž. srečke iz 1.1S60. po 500 gld. a. v. 4% drž. srečke iz 1.1S60. po 100 gld. a. v. Državne srečke iz 1.1864. po 100 g d. a. v. Državne srečke iz 1.1864. po 50 gld. a. v. 5% don. uravn. pos. iz 1.1S70. po 100 gld. 3% avstr. zemli. kredil. srečke I. izd. 3% avstr. zemlj. kredit srečke II. izd. Bazilika budimp. iz I. 1880. po 5 gld.
Ljubljanske srečke po 20 gld.......
Kudeči kri/ avstr. iz 1. 1882. po 10 gld. Rudeči križ ogr. iz 1. 18S2. po 5 gld. . Rudea križ ital. iz 1. 1885. po 25 lir . .
Josziv-srečke iz 1.1888...........
Turške srečke...............
Srbske drž. tob. srečke iz I. 1888.....
Akcije.
Avstr. kreditni zavod . . . . Avstro-ogrska banka . . . . ■\nglo-avstrijska banka . . . Dunajsko bančno društvo .
jadranska banka .......
Ljubljanska kreditna banka
Union banka ........
Zivnostenska banka.....
Avstrijski Lloyd.......
Državna železnica......
Južna železnica.......
Alpine ............
Škoda .............
Valute.
20 frankov 20 mark . Sterling . . Rubelj . .
K	h
83	00
83	40
87	00
87	85
10 j	25
84	25
84	05
101	tO
83	»0
'JO	05
94 : 50
1)5	I _
83	i 50
8(5	i 40
t)2	¡ 75
1055	—
450	_
690	_
353	_
278	_
285	50
244	50
26	90
61	50
51	50
31	50
45	_
15	_
227	75
29	-
636	50
2035	—
346	—
529	50
424	
402	—
608	25
281	50
621	_
715	_
102	75
814	40
760	50
19	07
23	48
252	50
se sprejme pri tvrdki L. M. Ecker, kleparnica, Dunajska cesta. 355


\Mk

¡iípj¡0'e
CSX
pridne in zanesljive, dobe takoj udobno, trajno delo v tovarni perila
332 EDMUND KOTZBEK v Kranju.
s 4 sobami iu pritiklinami se odda s 1. februarjem 1.1. Naslov pove uprava „Slovenca" pod St. 331.
Ooa ali ue£
rje»
uma vnaifi
gozdnih delavcev
ki bi prevzeli celo delo, t. j. drva napraviti in oglje skuhati, dobi trajno delo za več let. Ponudbe na Josipa Hatner v Škofji I oki.
vajena vsakega dela in ki je že 15 let služila v ž pnišču na velikem gospodarstvu. Službe si želi na bolj majl>no gospodarstvo v župnišoe. Naslov pove upravnišivo „Slovema" pod št. 338.
Vsa tozadevna pojasnila sc dobe tudi v podružnici c. Ur, priv. avs r. kiedu. zavoda v Ljubljani.
NAŠIM DRUŠTVOM IN PRIJATELJEM ODJS£
priporočamo:
ZBIRKO LJUDSKIH IGER.
Ta zbirka obsega najbolj poljudne ljudske igre z moškimi, ženskimi in mešanimi vlogami, ki so že neštetokrat napolnile odre naših izobraževalnih društev in so pri diletantih kakor tudi pri ljudstvu splošno in najbolj priljubljene. V naslednjem navedemo nekatere, ki so dosegle posebne uspehe, kot: »Junaške Blejke«, »Dekla božja«, »Pijavka«, »Krčmar pri zvitem rogu«, »Sv. Neža«, »Marijin otrok«, »Neža z Bleda« itd. Zbirka obsega obilo žaloiger in burk za vse prilike, ki so lahko uprizorljive.
F in ž g a r, Naša kri. Igrokaz v štirih dejanjih, 1 K 40 vin., vez. 2 K 50 vin.
To je priznano klasična in najboljša slovenska igra, ki je izšla izpod peresa našega znanega pisatelja umetnika. Kjer bo šla ta krasna igra čez oder, povsod bo budila narodno zavest ter dvigala blagočutnost občinstva.
KATOLIŠKA BUKVARNA V LJUB-LJANI.
320
katera ima vesel e do trgovine, z dobrimi spričevali se sprejme takoj v modno trgovino v Ljubljani. Ponudbe (oferto) naj se pošljejo pod Šifro »Marljiva 5000«, Ljubljana poštno ležeče. 334
se sprejme. — Ponudbe naj se pošiljajo na upravo „Slovenca" pod št. 3il.
V najem prevzamem dobro idočo
ako je mogoče tudi z gostilno tik farne cerkve na Dolenjskem. Dopise s priloženo znamko za odgovor na upravništvo „Slovenca" pod štev. 273.
Z?, zgradbo
vojašnice
vsemi pritiklinami za en bataljon trd * topničarstva v Vipavi.
' r'• -i
na okroglo en milijon kron proračunjena dela in dobave se bodo oddale potom javne ponudbene obravnave.
Pismene, vsa dela zapopadajoče ponudbe naj se zaradi nujnosti piealože
do 10. februarja 1914 do 11. ure dopoldne
podpisanemu županstvu.
Ponudniki morajo biti avstrijski državljani in bodo imeli prednost oni, ki se izjavijo, da vsa dela tudi sami financirajo.
Ponudbi mora biti dodati izrecna izjava, da pripozna ponudnik gradbene pogoje po vsej vsebini in da se jim brezpogojno ukloni.
Občina si izrecno pridrži pravico, izbrati ponudnike ne glede na višino ponudbene cene.
Načrti, proračun, splošni in posebni pogoji, veljavni za c. kr. vojaški stavbni oddelek, ki so obvezni za občino kakor tudi za stavbeuega podjetnika, so na ogled vsaki dan v občinski pisarni v Vipavi,
>r-
Županstvo občine Vipava,
dne 29, januarja 1914
B. M. Perhavec,
župan.
PoSno-šarmeniki za žage in stroji za obdelouanje Eesa vseh vrst, posebno patentovani brzo-jarme-nik, farmenih - cspilnik, uenecifan.iarmen.h, enostavni in dvojni.
Sfrajs za mizarje, katarje, strugarje, sotiarje, fesarfc itd.
Vsakovrstni stroji za izdelovanje pohištna iz ^ognjenega lesa.
Strcfa za lupljenje lesa. Stroji za izdelovanje les-
ue uouie.
Tovarna m síreíe
IMinOfftkn centa it. :¡S, - Ustanovl|cno 18Í7,
listine imbim največ porabnih stopinj. P/szlzljski regulator!?.
Patent priglašen.
Sirofi za izdeloBajiie csmsnt. saiau. HlaJersie traiismlsijc.
Prevzema pajsaina O-pFamio toasrii za celokupno lesno ¡nlusirijiii.
Najboljša priporočila mnogo velikih in manjših obratov v tu-ininozemlju.
Tačasno v dolu: to» blnssa nspraua za p-Gja ¡iiraaj. dsž. elzkfrarao. 2
i»a?l«i<'ii ™j» (enn 8nr.nl ».si •■»• «•«•>»• iiruv iibiiji »m«
In
v Laškem
z okolu 8 oralov zemljišča: njive in travniki, vse bogato zasajeno s sadnim drevjem, hišo in gospodarskim poslopjem v lepi solnčni legi, z električno lučjo in vodovodom (dobra pitna voda) se proda za 28.C00 K, od tega ostane lahko polovica vknjižena s 4 in 5%, Več pove Oton Witthalm v Laškem, Staj.
ODDÄ SE
V •
s stanovanjem
obstoječe iz 3 sob in kuhinje takoj ali po dogovoru. Vsa pojasnila daje
Ivan Zupančič, Ljubljana, flhacljeva c. 15.
V najem se odda
z mešanim blagom
tik glavne farne cerkve v prometnem kraju na Gorenjskem. Dopise s priloženo znamko za odgovor na upravo tega lista pod št. 272.

.asRAipcrjaBaaiiiBiieaaauffABtsüBHBBffri
I
ta :
#;JB s mi
j ■ 000 narov čevliev na zadrgo, podobnih sliki, cisto iz dobrega usnja z močno podkev, podplati, ki so bili namenjeni za po-Siljatev na Balkan, pa bo mi vsled vojne izostali. To zalogo moram v kratkem ruz-pečati, zalo jih razprodajam globoko pod ceno, par po samo K 5-—. imam čevlje za moške in ženske v vsaki velikosti. — Razpošilja po povzetju: 328 Ra/.pošiljaluica »PERFEKT«, linnaj Vil.
Neusl.ltgasse 137 iS.