V Trstu, v petek, dne 2. aprila 1915, LsSnlk I?« Izlnja vsak dan, izvzemši nedelje in ponedeljka ob 5 popoldne. I redni'tvo: Mlea Sv frančiika Asiškcga št. 20, I. nadstr. — Vsi c<; :> nsj «e pcšiljrjo rcrećniftvi lista. Nefrarkirana pisma se ne sprejemajo in rekopisi se ne vračajo, j .-jrlcl; in rc;^ovcrni i rednik Štefan Godina. Lastnik konsorclj J dir.ostiV — Tisk tiskarne .Edinosti*, vpisane zadruge z cr ejenln j crr ftvrin v Trstu, ulica Sv. Frančiška AsiSkcga St 20. Vcleloa cicrnilivi in t prave štev. 11-57. farrfnira zr.a?a. /a celo ieto.......K 24*^ ra fd leta................. 73 tii ir.cscce ......... •••••• • o"—• 7a i edeljsko izdajo za celo leto........ 5*20 za pel ..................... 2-60 - ^ W m- : • MA ^HI > « ■ ^ m - ^^^ , m - VEČERNA Posamezne Številke se prodajaj;* p:» 6 vinarjev, zastirele številke po 10 vin.irjcv. Oglarl se računajo na milimetre v širokostl ene kolone Cene: Oglasi trgovcev In obrtnikov .... mm no 10 vin Osmrtnice, zalivale, poslanice, oglasi denarnih zavodov ...............m m po 20 vin Oglasi v tekstu Usta do pet vrst.........K 5"— vsaka nadaljna vrsta ..............2*— Mali oglasi po 4 vinarje bessda, najmanj pa 10 vinarjev Oglase sprejema in s era t ni oddelek .Edinosti*. NaroČnlns In reklamacije se pošiljajo upravi lista. Plačuje se izključno le upravi .Edinosti*. - • Piača in toži se v Trstu. Lprava In Inseratni oddelek se nahajata v ulici Sv. Frančiški AsiSkega iL 20. — PoŠtnohranilničnl račun it 841.652 Položaj na seuernem bojišču. GRADEC, 2. (Cenz.) Vojaški poročevalec »Tagesposte« poroča z Dunaja: Po večdnevnem premoru so Rusi predsnoč-njim obnovili svoje napade v ozemlju južno od Laborczreva, a so jili zavrnjeni. na črti lupkovskih višir, severno od Cisne - Kalnice in Užoškega prelaza trajajo dalje. Zdi se, da so naše čete mestoma prešle k protinapadu. Po daljšem času čujemo zopet o večjih bojili na ruskem Poljskem. V okolici Ino\vlodza. severovzhodno od Piotrko-\vega, ki je bila svoječasno torišče srditih bojev, so Rusi poizkušali napad, ki pa se je izjalovil ob težkih izgubah. Namen tega ofenzivnega sunka je še nepojasnjen. Na ostalih frontah se zdi, da ni bilo pomembnejših izprememb. Vreme se je zboljšalo le malo. Operacije v večjem slogu so slej ko prej otež-kočene. Boli u Bukovini. PARIZ, 1. (Cenz.) »Petit Parisien« poroča iz Bukarešta, da so bili Rusi po srditem navalu preko Pruta odbiti po av-stro-ogrskih četah, ki so napadale zelo energično. V ozemlju okoli Sadagore so se vršili ljuti boji, ki so bili uspešni za avstro - ogrske čete. Najhuje je besnel boj s strahovitim artiljerijskim dvobojem v gozdovih pri Karanezah. vzhodno od Sadagore. Ugodno vreme olajšuje pritegnitev ojačenj. BUKAREST, 1. (Cenz.) Poročevalec »Diminieate« poroča iz Burdujenija: Pri Cernovicah se nahajajoči most, ki so ga raz rušili Rusi. je že zopet popravljen in izročen prometu. Avstro - ogrski minister zunanjih stvari je obvestil o tem romunsko vlado s pripombo, da se zopet lahko prične zopet promet z Romunsko preko Burdujenija. Romunska vlada je vzela to dejstvo na znanje. Sedaj vozijo vlaki preko Burdujenija do Itrkanyija. od koder se odpravljajo potniki po avstrijskih železnicah. Razmera v Przemvsiu. PETROGRAD, 1. (Cenz.) Iz Przemysla prihajajoče brzojavke pravijo, da se je v mestu zopet pričelo normalno življenje. Mesto je trpelo !e malo. Kavarne in prodajalne so zopet odprte. Odprava vojnih ujetnikov se je že pričela. PETROGRAD, I. (Cenz.) Iz Kijeva se poroča: Iz Przemvsla je že dospe! semkaj večji del tamkaj ujetih avstroogrskih častnikov. Vsem je bilo dovoljeno, da so vzeli s seboj svoje sluge in prtljago. General pl. Kusmanek »e sprejel poset več visokih častnikov v palači generalnega -taba. General govori izborno francoski, italijanski in poljski. Za poveljnika Przemysla je rusko ar-madro poveliništvo imenovala generala pehote Konstantinoviča Artamonovega. P » vciiki noči se Przemysl razdeli v šest okrožij. Przemysl bo četrta ruska guber-nija v Galiciji. Guberniji se je naložilo deset milijonov rubljev vojne kontribu-cije. Dovoz živil je v polnem teku in rav-notako je tudi poskrbljeno za posetev. Boj riemčijc proti trosporozumo na morju. LONDON, I. (Kor.) Reuterjeva pisarna javlja: Parnik »Emma« iz Havre je bil včeraj na višini Beachy, ne da bi bil poprej obveščen, torpediniran. Ladja se je takoj potopila. Od 19 mož posadke jih je baje 17 utopilo. LONDON. 1. (Kor.) Torpedirani parnik »Crown oi Castle« ie dospel s tovorom krme za živino na potu iz NewfoundIand v Havre. Ko je bil podvodni čoln viden, je pozval kapitan dobrovoljce kot kurjače. ker so se kitajski kurjači tako prestrašili, da niso mogli vršiti nobenega dela. Kapitan se je nadejal, da ubeži podvodnemu čolnu, ali po zasledovanju % ure so streli zadeli eno kajut in en most. Posadka je dobila pol ure časa, da zapusti ladjo. Rešili so jo po 6 urnem veslanju. Nemci so rabili dve uri, da so s streljanjem r< ^rezilih ladjo. Podvodni čoln, ki je potopil parnik. je bil »U 28?. Številka bila prebarvana, ali iz bližine jo je bilo izpoznati. Parnik je tekel kvečjemu 12 vozlov. Ca- nik podvodnega čolna je zaklical Angležem. da je v štirih dneh potopil 7 ladij. Pristavil je sarkastično: »Britannia rule trie waves<. na kar je odgovoril krmilar: »\Vhite and sea«. Parnik »Flamimanc da ima isto brzino kakor »Cro\vn of Castle«. Krmilar ceni brzino podvodnega čolna na 17 vozlov. Ko fe T>osadka zapustila ladjo, je bil dar- ski parnik »Finlandia« v bližini in je sprejel ponesrečence. BEROLIN, 1. (Kor.) Ščuvalna trditev angleškega in nevtralnega časopisja, da je povodom potopljenja parnika »Falla-ba« posadka podmorskega čolna, izsme-havala smrtni boj potnikov in da vzlic možnosti ni nudila nobene pomoči, je nesramno izlagana. Postopanje Anglije, da daja po trgovskih ladjah napadati podvodne čolne in da razpisuje premije za take napade, sili podvodne čolne k hitremu dejanju. Uničevanje človeških življenj je sedaj težka dolžnost za posadke podvodnih čolnov, ki so doslej — kakor je do sedaj priznavala Anglija sama — postopali z največjim človekoljubjem in mi-loto. Anglija je izpremenila svoje stališče, ker se je prestrašila, videč, da poguba parnika »Fallaba« dokazuje, da je varnost potniškega prometa prenehala ter da vojna s podmorskimi čolni s tem izdatneje poseza v gospodarsko življenje. Volna i letafl. MUHLHEIM na Badenskem 1. (Kor.) Danes ob 7,6 uri se je pojavil neki sovražni letalec nad mestom in je vrgel eno bombo, ki je provzročila Ie malo škodo. NEUENBURG ob R. 1. (Kor.) Ob 7. uri zvečer je preletel neki sovražni letalec mesto. Vrgel je tri bombe, ki so pa povzročile le neznatno škodo. PARIZ 1. (Kor.) Kakor javlja „Temps«, je neko nemško letalo v noči 31. marca preletelo nad mestom Bailleul in je vrglo dve bombi, ne da bi bilo provzročilo kako škodo. Letalo je letelo potem dalje v smeri proti Armentieres-Houzebrouck. V obeh krajih so alarmirali in vgasnili razsvetljavo. Boj za Dardanele. Stroge odredbe no otoku Tenetta. ATENE, 1. (Cenz.) Nekaj dni sem prihajajo s Teneda le zelo poredkoma vesti o akcijah zaveznikov. Ta ukrep Angležev je naperjen proti časniškim poročevalcem, ki so, namesto da bi sporočali izročene jim vesti, brzojavljali tudi lastne vesti o izgubah zaveznikov in so jim tako postali neljubi. Zato so Angleži 28. marca zasedli brzojavni urad, razvili na njem angleško zastavo in zapodili zastopnike časopisja. Odslej vlada stroga cenzura. Brzojavke se smejo odpošiljati samo po dvakrat na dan. Ladjam vseh narodnosti, tudi grškim, ni dovoljen vstop v pristanišče. ne da bi jih prej preiskali. Potniki, ki se hočejo izkrcati, morajo imeti angleške potne liste. Zedinjane države in posredovanje. RIM, 1. (Cenz.) Tukajšnji amerikanski veleposlanik je izjavil na tozadevno vprašanje »Tribune«, da je pač resnično, da se mu je z raznih strani priporočalo posredovanje Zedinjenih držav v prid miru. Praktičnega predloga pa da mu doslej še ni podal nihče. Na oboroženo posredovanje Zedinjenih držav pa da se ne da misliti. Nasprotno pa ne smatra za nemogoče, da bi njegova vlada izpregovorila dobro besedo za mir, ko bi jo kdo naprosil za to. KiiitoričDe odredbe na Japonskem. BAZEL, 1. (Kor.) Glasom neke privatne vesti iz Petrograda, je bila 17. japonska divizija poslana v Mandžurijo. Prejšnja garnizija ostane za sedaj še tam, dokler ne bo rešen japonsko - kitajski konflikt. Za stalno brambo Cingtaua se sestavi garnizija iz 10. in 14. brigade in iz enega mešanega polka. Ćete, ki se nahajajo tam, ostanejo do sklepa miru. Stoletnica Blsmurckovesa rojstvo. BEROLIN, 1. Wolffova pisarna javlja: Državni kancelar je sporočil cesarju o Bismarckovi proslavi tako-le: »Veličanstvo! Sporočam najspoštljive-je, da se je Bismarckova spominska proslava izvršila vzorno ob sijajnem solčnem svitu. Vnuka Vašega veličanstva je občinstvo, ko je položil venec na spomenik, živahno pozdravljalo. Po kratkem spominskem govoru, ki sem ga govoril, je predsednik državnega zbora zaklical hoch na Vaše veličanstvo, ki se mu je navdušeno pridružila množica, ki je polnila široki trg. Slavnost se je zaključila s skupnim pevanjem pesmi »Deutschiand. Deutschland iiber alles«. Odgovarjala ie v svoji priprosti obliki resnosti časa in je izražala, da je nemški narod trdno odločen, braniti do zadnjega vzdiha dedšči-no starega cesarja-junaka in železnega kancelarja.* Cesar je odgovoril: »Veliki glavni stan dne L aprila. Vaše ' poročilo o vznesenem poteku današnje Bismarckove slavnosti me je visoko vzradostilo. Rad bi se bil osebno udeležil klanjanja velikemu kancelarju ob stoletnici njegove rojstva in bi bil na vznožje spomenika njegovega med zastopniki nemške države in naroda položil venec v znak hvaležnega spoštovanja do moža, ki nam je danes posebno drag kot po-osebljenje nemške moči in nemške volje v sedanjem resnem času. Ali še; velja zame in za nemški narod v orožju, da vztrajamo na bojišču, v močnem boju, da jači-mo in branimo moč države na zunaj. Da se nam to posreči, za to nam jamči poleg božje milosti soglasna volja do zmage, ki nas preveva vseh, in pa po dejanju izsku-šena zaobljuba: »Vsako Žrtev za domovino!« Duh edinstvenosti, ki je naš narod doma in na bojiščih zmagovito povzdignil nad vse, kar ločuje, preživi — tega se nadejam zaupno — tudi bojni hrup in bo po srečno izvojevanem miru zmagovito oplodoval in povspeševal razvoj države v notranjem. Potem nam kot nagrada zmage vzcvete narodno življenje, ko se bo moglo nemštvo razvijati svobodno in močno. Potem bo kronana ponosna zgradba, ki jej je nekdaj Bismarck postavil temelj. Viljem L R. BEROLIN, 1. (Kor.) Bismarckovemu slavju je sledila proslava na vseučilišču, na kateri je govoril profesor Wilamo-witz - Moeilendors o bitstvu Bismar-ckovem. Tudi iz države prihajajo poročila o Bis-marekovih slavnostih. V grobni kapeli v Friedrichsruh je priredilo vsenemško društvo kratko bogoslužno slavnost. O poludne so rektorji tehničnih visokih Šol Nemčije, odičeni z uradnimi verižicami, položili vence, za njimi veliko odposlanstev, med temi tudi ona mornariške in-fanterije. Proti eni uri se je vršila v grobni kapeli spominska božja služba. Vnukinja Bismarckova, gospa ritmojstra pl. Pre-dowa, je došla z zastopnikom cesarja, generalom Loewenieldom, ki je v imenu cesarjevem položil venec. Odposlanstvo mesta berolinskega je poklonilo pokojnemu častnemu članu lovorjev venec. V mestni hiši v Lipskem so popoldne, slaveč z dejanjem spomin železnega kan-celarja, odkrili figuro germanskega mladeniča, ki v sveti jezi ustaja proti sovražnemu svetu. Pred mestno hišo se je razvila potem bakljada do Bismarckovega spomenika. Zvečer ste.se vršili v gledališčih mesta dve Bismarckovi slavnosti. Porabo pšenice In moke v Hemfili. BEROLIN, 1. (Kor.) Wolffova pisarna objavlja nastopni razglas: Razmerje v Nemčiji razpoložljivih zalog na pšenici in rži se je vsled pretežne porabe rži v vojski in pri civilnemu prebivalstvu tako izpre-uenilo, da — če se ne bo v bodoče peklo več pšenice, nego v zadnjih mesecih — ostane le pšenična moka. Vplival sem torej na vojno družbo, naj pri svojih odka-zovanjih moke, jemlje ozira na vsposta-vo pravega razmerja. Komunalne zveze dobe tudi proti njihovemu predlogu nalog, naj poleg ržene nabavljajo tudi pšenično moko in naj z izdanjem primernih predpisov za peko skrbe za to, da se bo izdeloval kolikor možno resnično mešan kruh. Državni komisar: Michaelis, državni podtajnik. Odlikovan nemški profesor. STOCKHOLM, 1. (Kor.) Akademija znanosti je na včerajšnji obletni slavnosti Linnejevo medaljo, odlikovanje, ki se po svoji vrednosti enako ceni kakor Nobelova nagrada, podelila berlinskemu profesorju Englerju. Nemški poslanik je sprejel medaljo iz rok kralja za odsotnega prof. Englerja. Grof Ttszn i češnjo in preskrbi nnra*!iije i žitom. BUDIMPEŠTA. 1. (Cenz.) V klubu narodne stranke ie sporočil ministrski pred-sdenik grof Tisza, da je našel vladarja pri najboljšem zdravju in polni duševni in telesni svežosti. Cesar je izražal živahno zanimanje za vse stvari in njegovo zdravstveno stanje je najbolje. Grof Tisza je nato govoril v preskrbi živil za monarhijo in je izrekel prepričanje. da ostane vse monarhija, če se bodo zaloge porabljale varčno, obvarovana bede in da bo izhajala z obstoječimi žitnimi zalogami. Aprovizacija se na Ogrskem izvršuje z veliko strogostjo. Ni povoda za kake dvome, da bo Ogrska tudi avstrijsko prebivalstvo preskrbljevala s svojimi prebitki krušnih sadežev. V zagotovitev prihodnje letino. DUNAJ, 1. (Kor.) Potreba, da se prihod letine leta 101S na vsak način zagotovi za splošnost, sili v omejitev nekaterih pravno - kupčijskih odredeb, ki se tičejo prihodnje letine. Z naredbo, izdano na podlagi cesarske naredbe od 10. oktobra 1914, ki se priobči jutri v državnem zakoniku in v »Wiener Zeitung«, se prepovedujejo in proglašajo neveljavnimi tisti nakupi bodoče letine na sploh, ki se nanašajo na poljedelske pridelke, izvzemši sadje in vino. Dočim je že v navadnih razmerah težko pripisovati takim kupčijam kak gospodarski interes, pa mora iti v sedanjem času prizadevanje za tem, da se prihod prihodnje letine poveča do viška in zato treba pred takimi spekulacijskimi kupčijami svariti s prepovedjo. Taki nakupi v naprej ne spadajo pod prepoved terminske kupčije, ker ima vsaka posamezna kupčija radi sklenjenih dogovorov svoje posebno označje in je ni izpolniti samo z obračunom, ampak z oddajo in sprejemom blaga. Take kupčije postajajo ob današnjih okolnostih v nevarnost za splošnost, ki se jej je treba izogniti. Vzdržujejo cene in se morejo izkazati kot ovira za današnje najvišje cene ter odtezajo žito tistemu kraju, ki bo moral v slučaju potrebe oddajati za splošnost. Občinski svet v Sofiji razpuščen. SOFIJA, L (Kor.) Tukajšnje okrožno sodišče je odredilo razpust sofijskega občinskega sveta, ker so došle proti 20 občinskim svetnikom ovadbe radi nepravilnosti. Na čelu občinskega sveta je bil kot župan brat bivšega finančnega ministra Teodorova. 0 potopitvi „Zente". Iz vojnega časniškega stana se poroča: Boj in potopitev Njeg. Vel. ladje »Zente« dne 16. avgusta 1914: Njegovo Veličanstvo je povodom kljub nesrečnemu izidu boja blagovolilo podeliti sledeča odlikovanja: V priznanje odličnega vodstva ladje »Zenta« pred sovražnikom, fregatnemu kapitanu Pavlu P2chnerju red železne krone II. razreda; v priznanje hrabrega nastopa pred sovražnikom isti red III. razreda z vojno dekoracijo poročnikoma baronu Francu Leonhardiju in Albertu Komayr; viteški križec Fran Josipovega reda na traku vojaškega zaslužnega križca mornariškemu komisarju I. razreda Gustavu Mikeschu, strojnima voditeljema II. razreda Frideriku Stenglu in Ivanu Bonnu in padlemu strojnemu voditelju I. razreda Frideriku Rotterju; vojaški zaslužni križec III. razreda z vojno dekoracijo poročniku Cerrlju; zlato hrabrostno kolajno fregatnemu poročniku Maksu Kramerju in Ernestu Deryju, potem Josipu Kaiserju, Viktorju Lulicu, Ivanu Zlo in padlemu Adalbertu Schussu; srebrno hrabrostno kolajno L razreda pomorskemu kadetu Ferdinandu Stodl, aspirantu Emilu Bernerju in Ivanu Sieszu; dalje Josipu Križmaniću. Emilu Wormic. Ivanu Kramerju, Lajošu Gubiczu in padlemu torpednemu mojstru Josipu Simuniću. Glasom poročil z dobro informirane strani se je razvil potek te akcije sledeče: Dne 13. avgusta je fregatni kapitan Pavel Pačhner prevzel poveljstvo »Zente«. »Zenta« je odšla dne 16. avgusta 1914 ob 4 zjutraj iz kotorskega zaliva, da blokira skupno s torpedovko »Ulan«, ki ji je poveljeval korvetni kapitan Egon Panfilli. črnogorsko obrežje. Vreme je bilo jako mirno in razgledno. Ladja je bila v bojnem staniu in vsi kotli so bili pripravljeni tako, da bi zamogii razviti v najkrajšem času maksimalno hitrost. Obe ladji ste križarili med rtičema Volovica-Menders, okoli 5 pomorskih mili od obrežja. >Zenta« se je nahajala eno pomorsko miljo na jugu, ko so bili ob 7.45 zjutraj opaženi v jugozapadni smeri dimi, ki so se hitro bližali. Ob tem času je hitel »Ulan«, ki je opazil iste pojave, z največjo hitrostjo proti »Zenti«, da ji poroča o stvari. »Zenta«, ki je plula dosedaj v jugovzhodni smeri, se je obrnila proti severo-zapadu, nakar ste odšli obe ladji z največjo naglico proti kotorskemu zalivu. Pri tem je »Zenta« krila »Ulana«. Kmalu nato pa so se pokazali dimi tudi v severozapadni smeri in ker so se približevali jako hitro, se je pokazalo, da prihaja 17 do 18 ladij obstoječega francoskega vojnega brodovja; bile so ladje tipa »Danton« in oklopne križarke, spremljane od torepdovk, ki so plule z največjo naglico proti prostoru med vhodom v Kotor in dvema našima ladjama, da bi jima prerezale pot. Kliub intenzivnemu motenju brezžičnega brzo javljanja od strani sovražnega brodovja, se je »Zenti« še posrečilo, da je sporočila v kotorski zaliv svoja opazovanja. Kot zadnja depeša je bilo oddano: »17 sovražnih ladij lovi »Zento«; boj pričel!« V tem kritičnem položaju je poveljnik »Zente« ukazal »Ulanu«, da naj se posluži svoje znatno višje hitrosti in se poskuša rešiti grozečega obkoljenja. »Zenta« radi manjše hirosti ni mogla več uteči. Poveljnik ie radi tega sklenil, pluti bolj ob obrežju, da bi se ladjo potopilo prostovoljno, če ne bi bilo mogoče priti v pristanišče. Sklenjen jc bil odpor do skrajnosti. Med tem se je 20 pomorskih milj vozeče sovražno francosko brodovje približalo »Zenti« na 10.000—12.000 m. Ladje, ki so prihajale od jugozapada, so se združile z glavnim brodovjein in oddale najprej dva topovska strela, ki jih je bilo smatrati kot poziv k predaji. Kot odgovor, da sprejme neenaki boj, je dal poveljnik razobesiti na »Zenti« cesarsko in častno zastavo, nakar so pričele tri do štiri sovražne bojne ladje streljati s topovi največjega kalibra. Prvi dvojnati stre! je padel predaleč, drugi prekratko. Nato je padla ena kroglja tik pod krov, in sprednji del ladje in most je takoj poplavila voda. Pri tem je bila zadeta ladja tudi od par granatnih drobcev. Potem je priče! slediti strel za strelom. Ko se je zmanjšala razdalja na 10.000 m, je poveljnik »Zente« ukazal, da naj pri-čno streljati s topovi 12 cm kalibra. Prvi strel »Zente« je bil prekratek, drugi so padli dobro. Okoli 9 dopoldne so drobci neke sovražne granate, ki je eksplodirala v strojnici in ubila strojnega voditelja z vsem strojnim osobjetn, prebili desno glavno parno napeljavo in poškodovali oba stroja. Poveljnik je zvest tradicijam naše vojne mornarice sklenil, da je treba kljub le-mu nadaljevati boj do skrajnosti. Istočasno je poveljnik ukazal, da naj se ogenj pod ladijskimi kotli pogasi in razbreinene ventili. Čeprav ie bila ladja zagrnjena v oblake pare, ki je drvela z vso silo iz strojnice, je moštvo vsled dobrega vzgleda oficirjev,, praporščakov in kadetov vztrajalo na svojem mestu in je nadaljevalo boj z malimi topovi, četudi brez vsakega upa na uspeh. Nadaljne sovražne granate so povzročile požar na krovu in v bateriji, ki je polagoma preprečil vsako občevanje. Kljub požrtvovalnosti poročnika Franca barona Leonhardija, ognja ni bilo mogoče pogasiti, ker so odpovedale sesalke in ker so biic uničene na ladji tudi že vse električne naprave. Ena kroglja je padla v spodnji prostor za kotlom in odtrgala strojniku Schussu obe nogi .Padel je z vzklikom »živela Avstrija«! Vsled požara so bili demontirani vsi topovi razven enega. Ta top je do trenot-ka, ko je bilo treba ladjo zapustiti, upravljal artiljerijski oficir Albert liomayr sam tudi še potem, ko je bilo postavljeno izven boja vse moštvo. »Zenta« je oddala skupno nad 120 strelov. Ladijski krovi so bili pokriti z mrtveci in ranjenci. Ranjencem ni bilo mogoče priskočiti na pomoč, ker so bili obrežni prostor, bolnišnica in radijske kabine uničene. Najhujše je bi! razbit sprednji del ladje, most je deloma porušen, kurilnica močno poškodovana. Nepoškodovani so bili jambori, dimniki in zastave. Ladja se je pričela potapljati. Kar je bilo tajnih aktov, so bili pometani vsi v morje, nakar je poveljnik ukazal moštvu, da naj zapusti ladjo, ki se je nahajala približno 4—5 pomorskih milj od obrežja Lastve. Ko je fregatni kapitan Pachner, v veri, da je odšel zadnji z ladje, že plavajoč pogledal nazaj, jc zapazil na zadnjem krovu, kamor z mosta vsled ognja ni mogel videti, še pomorskega praporščaka Maksa pl. Kramerja z nekaj mornarji. Poveljnik je plaval takoj nazaj, splezal na ladjo in ostal na njej toliko časa, da so tudi te zadnje osebe poskakale v morje. Nato je zapustil ladjo v drugič. Kapitan se je oddaljil komaj sto metrov, ko se je »Zen-tac dvignila s sprednjim delom iz morja in izginila potem, z zadnjim delom naprej in z vihrajočo zastavo, v globočino. Burni hura .'-klici z valovi se bojujočega moštva so spremljali ta zadnji akt boja. Bilo je okoli 9.40 dopoldne. Sovražnik, ki je do tega trenotka nadaljeval s streljanjem, se je obrnil proti jugu in zapustil bojišče, ne da bi poskušaval rešiti ponesrečence. Po 4—5 urnem plavanju so prispeli pre-živeči do odbrežja Lastve. Skupino, pri kateri se je nahajal ladijski poveljnik, so v bližini obrežja rešili čolni, na katerih so bile zastave ženevske konvencije. Da ne bi prišli .v črnogorsko ujetništvo, so bili na njihovo prošnjo postavljeni vsi na Stran IL „VEČERNA EDINOST" št. 58. V Trstu, dne 2. aprila 1915 pečino sv. Dominika. Vendar pa je kmalu prišlo črnogorsko vojaštvo, ki je od-vedio izmučene naše mornarje. Čeprav je ladja vsled «*c-nakega boja proti veliki premoči komaj zamogla napraviti sovražnim ladjam kako imenovanja vredno škodo, je moštvo doseglo nedvomno velik moraličen efekt. Dalo je sovražniku s tem. da se je hrabro borilo do konca, pojem drznega in požrtvovalnega duha, ki vlada med. c. kr. mornarji in je zoj"et f bogatilo zgodovino naše vojne mornarice. Knez Tiiun Kol namestniK u ČešKi in ministrski predsednik. Da je bil knez Thun nenavadno individualen, mož ne le odličnega rojstva, ampak tudi odličnih osebnih svojstev, verziran upravitelj in spreten diplomat večjega koncepta, ki zna svojim akcijam pritiskati pečat svoje individualnosti — za to nam je najboljši dokaz dejstvo, da se tako na razsežno in na vseh straneh komentira njegov odstop, razpravljajo njegovi nameni in ocenjajo sredstva in poti, po katerih jih je hotel doseči. In še posebno značilno je. da so tudi ocenjevanja uradnika in politika Tliuna od strani tistih, ki so mu bili nasprotniki in ki so ga nekdaj neusmiljeno rezali z noži svoje kritike, umerjena in brez odurnih akcentov zastrupljenega sovraštva. Somišljenik in nasprotnik pripoznava-ta danes, da je knez Thun ena najmar-kantnejših osebnosti avstrijske politike. Kakor je že stališče onega, ki piše, se grajajo ali hvalijo sredstva, ki jih je rabi!. ali to se mu priznava v obče, da vodilna misel njegovega delovanja je bila velika in plemenita: politično pomirie-nje med nemškim in slovanskim elementom v državi. In ker so Čehi najmočneje in v vsakem pogledu najrazviteje slovansko pleme v tej obdonavski državi, je nara no in narekovano po logiki dejstev, da je predvsem mislil na uglajenje razmer med Nemci in Cehi na Češkem. Naj podamo tu kratek prgled njegovega političnega delovanja. Predvsem bodi konstatirano, da je smatral sporazum med Cehi in Nemci za sv« ;o živijensko nalogo in za najnujnejšo državno potrebo po nagodbi Avstrije in Ogrske, dasi ta ni odgovarjala njegovemu naziranju. Leta 1879 ga je češko konservativno plemstvo izvolilo v poslansko zbornico, kjer je nastopal kot pristaš državnoj ravnega stališča Cehov. Ko pa so v osemdesetih letih razplamtela nasprot-stva med Cehi in Nemci, je bi! tedaj še ; grof Thun prvič imenovan cesarskim namestnikom za Češko in sicer kot — kakor so ga imenovali — ausgleichstatthal-ter. namestnik sporazuma! In z vso vnemo se je lotil dela v dosego tega cilja. Ali! ni uspel, ker je naletel toliko na odpor Nemcev, kolikor na nezaupanje Mlado-1 cehov. Vendar se mu je posrečilo, da je prišlo do dogovora med konservativnimi elementi na nemški in češki strani. Ali, ko je bil ta pakt predložen češkemu deželnemu zboru v sankcijo, so ga preprečili mladočehi z — obstrukcijo. Začela je proti njemu huda opozicija od obeh strani. Prišla so huda leta, ki so dosegla svoj višek v glasoviti pravdi proti češki omladini, ki pa je bila v glavnem naperjena proti — Thunovi politiki na Češkem. Spoznavši to, je Thun podal svojo demisijo. Njegov naslednik grof Karol Cou-denhove, se je držal načela, naj ostane, kar je in kakor je. Seveda ni dosegel tega. kar je hotel: češki problem je ostal ii: i treba njegove rešitve je neprestano trkala na vrata — avstrijskega parlamenta. £e več: razmere na Češkem so vc J no bolj uplivale na politične razmere v monarhiji. Posebno pokojni nadvojvoda prestolonaslednik je hotel za vsako ceno, da se reši češko-nemško vprašanje in po njegovem vplivanju je dobil knez liiun po padcu ministrstva (lautsche-vega nalogo, da sestavi novo avstrijsko ministrstvo. Tudi na tem visokem mestu je ostal Thun zvest svojemu idejalu: politiki pravičnosti napram Slovanom. Videl je, kako tisto neprestano borenje med Nemci tn Slovani ovira delovanje parlamenta in slabi notranje politične razmere. In da je bil Thun mož širokega obzorja in dale-covidnega pogleda, priča dejstvo, da ni poklical v svoj kabinet birokratov, ki bi ie avtomatično vodili svoje resorte, ampak ugledne politike, ki naj bi po ugledu, ki so ga uživali pri svojih strankah, pov-speševali njegove namene. Nai navedemo le dve imeni, ki sta bili zastopani v njegovem kabinetu: dra. Kaizla od Češke in dra. Baerenreiterja od nemške strani. Prvi je bil državnopravna. drugi financijalna kapaciteta, a oba priznana veljaka v svojih strankah. Toda tudi to pot se nade Thunove niso uresničile. Kaizl je pomiril Čehe. ali Baern-reiter ni mogel Nemcev. Ti so začeli v poslaniki zbornici s parlamentarno revolucijo najhujih. do tedaj nedoživljenih oblik, s tisto obstrukcijo, ki je še sedaj v živem spominu. Nato je knez Thun poizkusil z vladanjem znanega paragrafa 14. Ali, ko je videl, da tudi po tej poti ne dovede do po-mirjenja. je podal demisijo, ali s tem ni stopil s političnega pozorišča in ni odstopil od svojega ideala. Po smrti svojega očeta je postal že prej član gosposke zbornice. Tu je stopil takoj v ospredje, postavši voditelj desnice, svojih političnih somišljenikov, dočim je na Češkem z doslednostjo zastopal svoj stari program. J V svojem hrepenenju, da bi temu progra- j mu pripomogel do zmage, se je celo evo- i lucijoniral * v toliko, da se je približa! j mladočeliom. ki so postali med tem češ-' i ka glavna in tudi — vladna stranka, ki je tudi izpoznala potrebo pomirjenja z Nemci. To pa tem bolj, ker se je delovanje češkega deželnega zbora vsled nemške obstrukcije popolnoma zaustavilo in je prišla dežela na rob financijelnega propada. Zato je vladar v letu 1911 vnovič ime-j noval namestnikom na Češkem kneza Thuna. In Thun se je zopet takoj lotil dela za češko-neinški sporazum. Imenovale so se narodno-politične komisije v svr-ho pogajanj. Delo teh komisij je sicer počasi in naporno napredovalo, ali šlo je vendar, tako, da se je zdelo, da je dosega sporazuma gotova stvar. Ali tedaj so posegli vmes češki radikalci s svojimi agitacijami po nemških društvih, korpo-racijah in v vsej javnosti, češ, da pogajanja spadajo pred foruin centralnega parlamenta, ne pa pred deželni zbor, ter da se ima kraljestvo v jezikovnem in administrativnem pogledu razdeliti na dvoje: na nemško in češko polovico — dočim vztrajajo Čehi neodjenljivo na stališču nerazdeljivosti kraljestva Češkega, v katerem naj imata Čeh in Nemec povsod popolne jezikovne pravice. Knez Thun se je sicer upiral taki razdelitvi, vendar pa je bil pripravljen v to, da se prvi osnutek za pogajanja napravi na Dunaju, toda santo med poslanci, ki so zastopniki kraljevine Češke. Nemci se niso hoteli udati in — pogajanja so se razbila. Boj med Čehi in Nemci je nadaljeval, dokler se niso približali oblaki na evropskem horizontu, ki so uplivali na razpoloženje. Kako znano, je prišlo tikoma pred vojno do privatnih pogovorov med češkimi in nemškimi zastopniki. Tu pa zastavlja neka verzija, ki ie še nismo zabeležili: Nemci so baje bolie disponirani za pogajanja, ali izpodtikali so se baje zor« ob — ose!x> kneza 1 huna. Zato da ie ta sedaj podaf demisijo. Potemtakem je knez Thun zopet izvršil plemenit čin: žrtvoval se je v pri!og svoji ideji-ljubljen-ki._ Bel zs DarCnnsle. „Times", 22. marca pišejo v uvodniku: Pod e.je proti Dardanelam je podobno Šaho-1 i i^ri, kjer izgine mnogo figur, predno je dobljera. Piip avljeri mnaino biti še na mnoga težje izgube lr d ]. Osvojitev morskih ožin je mogoče najtežj- vojaška n: loga vojne zg >dovine, ki se brez sil na kopnem ne ia rešili. Zavezniki so pa pripravljeni, di •Vač«'j > ceno, ki se bo rrnogim zdela zelo viseka. List se nadalje tolaži z deistvom, da je bi!a več na ladij uničena po minah, ne pa od turških gran t; priznava pa, da je drea-dnought .lnfleiible" d«, bil surek od turške granate, ki ga je napravila za nekaj časa za fcoj nesposobnega Dardane'ski forti so pač naša najnevarnejša, a ne jedina ovira. Dohoda do merskih ožin, zlasti na azijski strani, ni mogoče prav lahko obdržati, tudi če pride popclnama v posest zavezn kov. Tudi prehod skozi Marmarsko morje je vojnim ladjam nevaren. Ra\no tako se Carigrad ne da meni nič, tebi nič zasesti. Po teh vojaš-ih izvajanjih nadsljuie list: Pomisliti je treba, da se^a nemška f onta od Ysere do Tigrica ; to je treba prodreti, kjer je najbolj občutljiva, in to je pri Carigradu. Glavno Jelo se vrši seveda na Francoskem in v Flandriji a m pa: tudi pri Caiigrćdu naš napor ni zastonj. Do!H'i£2 cesti. Gospića Štefka Lepuševa, ta priljubljena -ubretka našega skromnega gledališča, bo go tova'a na Velikonočni ponedeljek v „Malt m gledališču* v Ljubljani. Reški in hrvaški lesni trgovci so imeli te dni v dvorani reške trgovsko-obrtni>ke zbornice posvetovanje, kako si pomoči iz sedanjega težkega položaja. Ti trgovci so izvažali svoj les večinoma v Ita ijo in so bili po izbruhu vojne močno prizadeti, ker se je izvoz lesa prepovedal. Na omenjenem posvetovanju je reški župan podal trgovcem važne informacije, ki jih je dobi, v Budimpešti glede do očenega izvoza lesa v Italijo. Po daljši razpravi so zbrani lesni trgovci sklenili poslati trgovinskemu ministru brzojavno spomenico, v kateri se pritožujejo, da se pri dobavi lesa za vojno upravo ne vpoštevajo lesni trgovci z Reke in Hrvaške ter da se njihove koristi tudi niso vpoštevale pri za-snutju izvoza v Italijo, kjer se jim je določil le min malen kontigent. Reški lesni trgover so v tej stvari poslali deputacijo k guver nerju, hrvaški pa k banu. Mesec april bo po stoletnem koledarju jako neugoden. Od 1. do 5. dež in hladno vreme, od 6. do 10. toplo, 11. silen dež, od 12. do 16. spremenljivo, od 16. do 18. mrzlo, od 19 do 22. lepo, zadnji teden po večini deževen. — Prvi dan aprila je pričal za tolnost napovedi stoletnega koledarja Upa mo pa, da se stari prorok moti vsaj glede praznikov. Kraigherjeva „Školjka**. Kakor javljajo zagrebški listi, pripravlja kr. zemaljska kazalište v Zagrebu vprizoritev Kraigharjeve drame „Školjka". Bismark in Italija. „Grazer Tagblatt" prinaša: Leta 1859., za italijansko-avstrijske vojne, je postal Bismark vsled svojih simpatij do Italije v Frankfurtu zelo nepriljubljen in frankfurtska družba je temu primerno ž njim postopala. Iz tega ćasa izvira pripomba Bis-marka: „Z menoj ravnajo kot s šampanjcem, postavili so me na mrzlo za poznejšo uporabo !" 100 let stara žena umrla. V Zagrebu je umrla 31, m. m. nad 100 let stara Katarina Matis. Rojena je bila 15. februarja 1815. Njen mož Matis je bil lekarnar. Padel je leta 1848. junaške smrti v Jelačičevi armadi. Iz knjige o siromašnih dečkih, ki so postali slavni možje. Kdo ne pozna pripovedke o svinjskem pastirju, ki je postal papež, kdo se ne spominja bratov Svetlinov ? V knjigo o malih siromakih, ki so p- stali slavni možje, bo treba sedal napisati novo poglavje: o ruskem državniku Witteju. Mož, katerega ime je p znal ves svet, in ki jebi ; dosegel najvišje stopinje ča^ti in slave, postal prvi svetovalec ruskega car[a, grof, občudovan državnik, se je naredil nekje v Kavkazu kot sin malega, ubogega državnega uradnika, katerega jezik je navzlic njegovemu ostentavnemu pravos^avju še vedno izdajal nemško pokolenje rodbine- Ubog kakor cerkvena miš je dovršil mali Sjergjej srednjo šolo, diiak-siromak ie bil na odeški univerzi, Vsa njegova pridnost in skromnost ; je bila zaman; spoznal je, da se ne more preživiti in opustil je svoj študij naravoslovja, kateremu se je z vnemo posvetil. Ustopil je j v železničarsko službo in se znašel na mali zapuščeni postaji ruske rJugozapadne želez-I nicea. Enoličnost službe, nedostatek duševnega razvedrila ubija na takih samotnih post ijah najsvežejše in najinteligenfnejše ljudi. Toda Witteja ni ubilo Kako poldrugo leto je služil \Vitte na tej samotni postaji, ko je d bil generalni ravnatelj „Jugozapadnih železnic" od njega obširen laborat, kako bi se dali dohodki železnice zvišati. Generalni ravnatelj je bil na stvari interesiran: participira! je na čistem dohodku železnice. In akoravno je videl pod elaboratom podpis enega svojih malih neznanih uradnikov, je vendar sklenil, da elaborat prečiti.... Par dni na to je držal železniški asistent Witte \ v tresočih rokah brzojavko, ki ga je klicala , k generalnemu ravnateljstvu v Kijev. Kolegi so ugibali, da je gotovo kaj zagrešil in da b3 odpuščen iz službe. Obžalovali so svojega skromnega tovariša, ko je s;del na vlak in govorili :„ Ne vrne se več"1. In prav so imeli. Witte se ni več vrnil na malo, zapuščeno postajo, ostal je v Kijevu, tez leto dni je bil namestnik glavnega ravnatelja, po daljših dveh letih i jtgov naslednik. Mladi Witte je svoj posel razumel. Z 39. leti je sedel v ministrstvu, kot načelnik železniškega oddelka in predsednik tarifne komisije, z 42 leti je bil minister za prometne zadeve, postal je ministrski predsednik prvega ustavnega luškega ministrskega sveta, grof, avtor ruskega konstitučnega manifnsta, državnik, h kateremu se je car v časih skrbi in nevarnosti vedno zopet zatekal... Kadar sedejo didlomati k mteam, da se pričnejo pogajati za mir, bo morda Rusija šele občutila, kako velika izguba jo je zadela s smrtjo nekdanjega dijaka prosjaka. s: NALB ogmsi 11 I""in se računajo P^ 4 stot. be>edo. pirn •—£«—1 Mastno tiskane besede se raču- riri J:^- najo enkrat več. — Najmanjša LJLJ : pristojbina znaša 40 stotiak. ; * " I ftftflff se hobe z eno ali dvema posteljama l'^ Jll z uporabo tuhiige. Ulica Commerciale 9, pritličje. 800 1 P letni riorolr radi voJne p«*aJcto J ^fibuli UvlCll družine, išče katerosibodi službo. Naslov pove Ins. odd. Edinosti. UOii Eftftfl ftetff številko „Edinosti« od 11. ilUUI liilU maja, 6. julija 1910 naj jih prinese Inseratnemu oddelku našega lista, proti ptlmerni nagradi. Umetni zobje z in brez teKJ^sts, zlate krone :: In o&robki :: Viljem Tusslier konces. zobotehnik TRST, ul. Caserma 13. II. nad. Ordinira od 9. zjutraj do 6. zvečer. UNBEiNi CtHiCi zalota sMnsM wč\malo. Tovorna cemeninlfi plošč In cesl TRST, CanžM l mam 11 Id V. Coocordia 1 (Zadaj Mrlnr« Sv. lakota) V zalogi vedno novo dospelo blago, i Cene zmerne. Postrežba točna. m Ivan Krte Trst, Piana S. Gtovannl l Zaloga t^tSt^J!^^ mat, tekov In k*đ, sodtekoT, M nH 1» baakoTrrtalfcJbota^Jarbm—T in metal tor mmogo ^fijoći p*mlm*9t. Prlporoia trojo trgovino • kmUoJmko noaodo vnka mte bodi od poredana, zemtfa «*afla. fcnhii j ali tlaka, nadali« paaamantoq#, kktkaltd. Za gostilničarja pipo, aroglje, sesale m staklano posado ma ring. nmm a^oijtolB i Pntf Rezervni fondi K «3,432.101-92. Izplačana odškodnino in kapitalije K 123,935.304-25. Ohrid, se Je doslej izpL 2^99.795.26. Po velikosti druga vzajemna zavarov. naše države z vseskozi slov.-narodno apravo. Sprejema zavarovanja človeškega življenja po najraznovrstnejih kombinacijah pod tako ugodnimi pogoji, k^.kor nobena druga zavarovalnica. Zlasti je ugodno zavar. na doživetje n smrt z man šajočimi se vplačili. Zavaruje poslopja in premičnin" proti požarnim škodam po najnižjih cenab, Škode cenjuje takoj in naj kulantneje. Uživa najboljši sloves, koder posluje. Zavaruje tudi proti vlomu. Dovoljuje iz čistega dobička izdatne podpore v narodne in občno-koristne namene. Glavni zastopnik v Trstu t CE3MR, ulica Caserma 12, TELEFON št. 21-47. . Prsa tržalKa tconma feufli Mmm, smlrka in „coraMiiin" d. PfSoffi-Trsf Pisarna: Ri?a Pfitatsri 14, Tel. 15-25 Eiiillia C@r©gat® Trst Csmipss S. Glacsmo 2 Priporoča cenjen, občinstvu svojo trgovino plsurnllHlfe in mm potrsMfia Prodaja razglednic In Igrač vseh vrst* Prodajajo se tuiii rrolltveniRi v slov. IszRuu L _ m 11-57 TRST m cl ss. Frančiška As. 20 Izvršuje tiskarska dela v najmodernejšem slogu, bOilsl v p; iprostem ali večbarvnem tisku in po ; zmernih cenah. - Vizit-nlce, vabila, memorandum, zavitke, dopisnice okrožnice, pismeni papir, trgovske cenike Itd. P. n. naročnikom ugodi z izvršenjem naročila n: v najkrajšem tasu l . Dr. PETSCHNIGG TRST, U!fl S. CATER1M ŠTE'J. i ; Zdravnik za notranje (splošne) bolezn? 8 — 9 in 2 — 3 in Specijalist za kožne in vodne (spolne) bolezni: *! ^—1 in 7—7Vi felno-foiosražicni atelje Trst. ulicu del Rivo št. 42 (priiiičje) Trst Izvršuje vsako foto^raficao delo kakor tudi ra?plede, posnetke, notranjost lokalov, porcelanaste plošče za vsakovrst. spomenike. POSFE^OST: POVEČANJE ::: VSAKE FOTOGRAFIJE ::: -Jiadi udobnosti gosp. naročnikov sprej -ma naročbe in jih izvršuje na domu, ev tudi zunaj mesta po naj zmernejših cenah. Trst, ul. de! K&o steu. 42. "' ^ c^aso ŠT. i? Specijalist za KOŽNE in SPOLNA BO^ZNi-^IDKOST in NERVOZNOiT za BOLEZNI v NOGAH In SKLEPIH. Sprejema od 11-1 pop. in