Slav. 19. (hfin tek. ratn. - It. tel li PbIi). V Trstu, petek 8. maja 1925. Leto III, Uhaja ruk patek opoUla«. Naslov : Tr»t-Tri«ste Caaella Cantr* 37 ali pa : via Geppa 17/111. Iidaja : konsorcij Malega lista Staaai »na itevilka 20 it«*:-' >• c uta 3 lire , TEDNIK ZA NOVICE IN POUK. 1,' žrtve. Preiskava je dognala, da je streljal neki Arnavt, ki je moral za Kazen služiti poldrugo leto navrh kot ^ojaški begunec. Zločinec pa je pravočasno pobegnil. Ponoči se je vrnil Pred vojašnico in streljal na stražo. Zjutraj so našli na postelji v Petrova-^adinu njegovo torbico za patrone, ka-P°. čevlje in :)5 nabojev, on pa jo poznano kam pobegnil. Nove cerkvene pesmi. V Gorici je izdal skladatelj David r/>ktorič sedem Marijinih pesmi za llaifane 7-b°re. Zbirko prodaja Kato- knjigarna po pet lir. Kraljevič Jurij in njegove zgodbe Princ Jurij (Džordže) je prvorojenec pokojnega srbskega kralja Petra in brat sedaj vladajočega jugoslovanskega kralja Aleksandra. ZAKAJ NI JURIJ KRALJ ? Jurij je razumen dečko, zelo demokratičen po syojem mišljenju, toda preveč vroče krvi. On dobro ve, kako se politika dela, sam pa jc ni zmožen delati, ker nosi srce na jeziku. Leta 1908. je Avstrija zastalno pripisala Bosno k cesarstvu. To je do skrajnosti razburilo Srbe, ki so zahtevali Bosno zase. Vojna je pretila. V tistem času je princ Jurij na vsa usta pihal v žrjavico in zmerjal Švabe. Bil je med organizatorji «Narodne obrane« in član tajne družbe «Ujedinjenje ili smrt». AVSTRIJA SE JE PRITOŽILA. Čez princa in druge hude nacionaliste se je Avstrija pritožila pri srbski vladi. Zahtevala je zadoščenje za razne žalitve. Ker se Rus takrat ni upal udariti, morala se je Srbija potuhniti. Na zahtevo «Švabov» je Jurij izgubil pravico do prestola. Prestolonaslednik je postal njegov mlajši brat Aleksander. Opravičili so ta korak tako, da so razglasili, da je Jurij prifrknjen. Jurij ni pozabil. Prizadetega ponižanja ni Jurij mogel pozabiti. Svoj srd je obračal proti Šva- bom, pa tudi proti domačinom, kateri so ga pomagali odstaviti. Tako je postajal vedno bolj neprijeten in zato vedno boji «prifrknjen». Bival je mnogo v Parizu, pred par leti pa se je zopet nastanil v Beigradu. Tu je živel kot preprost meščan in ni služil več niti v armadi, kjer je bil dosegel čin majorja. V najnovejšem času pa so se pojavile v belgraj-skem časopisju beležke, iz katerih se je dalo posneti, da piše kraljevič Jurij svoje «Spomine». Iz časopisnih beležk se je dalo posneti, da «Spomini« za razne, danes zelo vplivne osebe ne bi bili posebno prijetni. Jurija tudi dolže, da se je družil z republikanci, kar je verjetno. Vladno poročilo tudi pravi da je v besedah silovito napadal pri vsakem koraku kraljevsko vlado, kralja itd. in govoril o teh osebah tako nespoštljivo, da izrazov ni mogoče ponavljati. STROGO NADZORSTVO. Pred dnevi je Pašičeva vlada zaprla princa na kraljevem veleposestvu Belje. Tam da bo bival pod stalnim nadzorstvom zdravnikov. V njegovem dosedanjem bivališču v Beigradu pa so naredili ^hišno preiskavo ter pograbili vse papirje ,in rokopise njegovih «Sponunov». Ko bodo nevarne papirje sežgali, se bo zopet princu «stanje izboljšalo«. Krekov « Socializem ». Pravkar je izšla ta znamenita knjiga v drugi izdaji. Slovenska mati rii še rodila moža, ki bi imel večjo socialno izobrazbo od Kreka. Ne sme biti med nami društva ne izobraženca, ki bi ne imel te knjige na polici. Evo nekatera poglavja te knjige : Družnost -Pravičnost in pravo - Meje zasebne lasti - Agrarni socializem - Delavska pogodba - Delavsko združevanje - Monopoli in karteli - Narod - Narodno pravo - Narodnostno načelo - Narodna avtonomija - Kaj je država - Komunizem med Kitajci - Komunistične občine v Severni Ameriki - Prvi socialisti 19. veka - Delavsko gibanje leta 1848 -Gospodarski liberalizem - Socialisti Marx, Engels, Lassalle - Komunistični manifest in Marxova načela - Internacionala - Prvi krščan.sko-socialni program - Delavsko vprašanje - Državni socializem - Anarhizem - Socializem v Zedinjenih državah - Novi socializem - Ameriški socializem in • vera -Socialno gibanje v novejšemi času po raznih državah - Leon XIII in socializem. Pričevanje Amerikanca. Sloviti socialistični pisatelj Upton Sinclair piše takole proti alkoholu: «Alkohol smatram za strup. Ako bi nosil škodo, ki jo povzroča alkohol, posameznik sam, bi mogli vživanje alkoholnih pijač posameznikov dopuščati. Ker pa povzroča alkohol mnogokrat, da postanejo ljudje zločinci in blazniki, postaja s tem socialna nevarnost. Zato ima človeška družba čisto enako pravico, da prepove vživanje alkohola kakor vlome in tatvino. — Glede alkoholne prepovedi v Združenih državah pravi Sinclair, da je jasno, da se globoko vkorinjene navade ne dajo čez noč izbrisati: »Toda delavni sloji si ne morejo kupovati alkoholnih pijač, a če se vpropastiti del lenuhov, ni nobene škode. Prepričan sem, da more končno zmagati narod, ki se je osvobodil alkohola, nad narodi, ki se temu strupu ne morejo odpovedati. Čudne zveze. V Povirju je sklicala Prosvetna zveza sestanek za ustanovitev izobraževalnega društva. Pa. so nastopili proti društvu, kdo? .Čujte in strmite: oderuhi, bjrti in tisti, ki pravijo, da so — komunisti. Sreča. Dobitek «Ljudske pratike« pod št. 3029 je zadel čelhar Jožef iz Narina. Dobi knjigo «Z ognjem in mečem*, št. 2883 je zadel Mlinar Leopold iz Dolov nad Idrijo. Dobi uro budilko. Srebrna žepna ura je bila že zadeta poprej. Oddati imamo še dobitke na št. 715 (blago za moško obleko) in št. 4312 (peča bele kotenine). BELEŽKE. Previdna strina. Na pisanje Fridri-ka Pagnacca o slovenski narodni manjšini v Italiji je Edinost odgovorila s celim; roženkrancem člankov. Pa tudi vsi veliki listi Italije so pisali o tem predmetu. In veste, kdo je vzbudil vse to pisanje in zanimanje? Poslanec Besednjak z rimskim govorom, kakor so to v člankih omenili vsi veliki listi. Toda Edinost o tem previdno molči, da bi njeni bravci ne izvedeli za delavnost in sposobnost Besednjake vo. Ko bi imel le desetino tega uspeha kakšen drugi poslanec, bi mu Edinost p,o stari navadi en mesec kadila. Dva Žaklja virha bi porabila. Zanimiva izjava. Neki kmetski posestnik nas je vprašal za naslov poslanca Besednjaka, V pismu je tudi tole povedal: «Ne maram se obrniti na tiste poslance, ki se vedno po časnikih kregajo; tembolj se mi dopada gospod Besednjak, ki vedno dela za nas, pa nikdar ne odgovarja na vsakdanje napade». Tržaški fašizem menja rad barvo. Začel je leta 1921. v velikem nasprot-stvu s tržaško magistratovsko kliko, kateri je obljubil, da jo bo strl. Sedaj pa je revež fašizem pokleknil pred to MIHEC U8HI JAK MILICO i Dve mršavi meščanki leni ItIHIlUi proti krepki kmečki ženi... JAKEC i Sta dve Prosveti (logaški ■ proti naii pravi in korenjaiki. kliko in v njej se je docela potopil, tako da imamo sedaj na magistratu zopet staro kliko, le pod snoparsko firmo. Kdo bo pozabil fašizem Giunte, ki je nosil s sabo petrolej ter polival z njim slovanske stavbe. In lani ob volitvah, so po naši deželi plakatirali samo slovenske volivne razglase ! Že davno ne bo več snoparstva, mi pa bomo to, kar smo bili : Slovenci. Dobro povedano. Znano je, da nastopa poslanec Farinacci v zadnjih tednih silovito proti vsem nefašistovskim strankam in da grozi z nasilstvi. Vinko je rekel: »Meni se zdi Farinači kakor pes, ki ga je Mussolini privezal pred hišo, da laja in straši. Ringlšpil. «Edinost« od 28. aprila pravi, da je delo Besednjakove stranke protinarodno. Ista »Edinost« pa je par tednov prej priobčila velik naslov: Poslanec Besednjak v zbornici za narodno šolo. Potemtakem Besednja-kovo delo ni protinarodno. — Ali se ne zdi, da imajo gospodje pri ((Edinosti« cel ringlšpil v glavi ? Molk. — V članku ,,Nekaj kritike” v naši velikonočni številki smo novi-čarje zgrabili za jezik. Na tisto molče kol grob, zato pa v ,,Edinosti” napadajo poslanca Besednjaka, „Goriško Stražo” itd. Tako zahteva narodna politika, kajne, gospodje ? Kako je rekel Krek: «SIovenec mi je ime, Jugoslovan priimek«. RAZNOTEROSTI. Napredni Čehi. Proti modernim oblekam (bolje rečeno slekam) je izdalo poseben ukaz ravnateljstvo trgovske akademije v Pragi. Ukaz graja moderne globoko izrezane in kratke ženske obleke in jih imenuje ((brezobzirnost na;pram onemu, ki mora gledati neoblečeno telo«. Ukaz preti učenkam, ki bi ne prihajale v šolo v obleki, ki je primerno visoko zapeta in primerno dolga, z izključitvijo iz šole. če fantje lahko prihajajo v šolo oblečeni, naj prihajajo v šolo v dostojni obleki tudi dekleta, pravi strogi ukaz. Ali ni škoda ? V nobenem italijanskem mestu se toliko in tako drago ne kadi, kakor v Trstu. Če bi vsi Tržačani in Tržačanke z otroci vred enako kadili, bi prišlo na leto na eno oseba 1 kg in 367 gramov tobaka v vrednosti 137 lir. Na leto pokadi tržaško prebivalstvo okoli 34 miljonov lir. Drugo mesto kadivcev so Benetke, a tam kadijo bolj cenene izdelke. {Najmanj kadijo ,v mestu Ascoli Pičeno, najbolj poceni pa v Campobasso (?A lir na osebo). s sleparsko krinko! Dol Na gledaliških odrih nastopajo vsi igravci s krinko. Vidiš na odru 60 letnega starčka; ko pa si po igri sname krinko šminko, zagledaš v njem 20 letnega fanta. Ali pa vidiš na odru 18 letno elegantno gospodično; ko si sname šminko, pa zagledaš v njej grdo, hudobno baburo. Krinka šminka v Trstu. Tako igro igra tudi tržaška ((Edinosti). Igra na odru slovenske domače politike. Nastopa na odru kot deviška punca, joče za milo slogo, za edinost, za mir. Ona pravi: Zakaj imate Prosvetno zvezo, zakaj delate dve zvezi, ali bi ne bila dovolj ena sama Zveza prosvetnih društev? Proč z razdorom, proč s strujarji, bodimo mirno v slogi in edinosti; naš narod živi v tako težkem času, da sj ne more privoščiti luksusa razkolov. Saj smo vsi istih nazorov, zakaj bi se cepili? In gledavci ploskajo in odobravajo. Tako je prav; Živela ljubezen in sloga in edinost. Vrzimo to krinko! Dajmo, vrzimo ji krinko doli, da bomo videli, kako izgleda ta igravka v resnici. Kajti njene besede so nas ganile, njen nastop nam je srce presunil. Tu imate slogo1 Pa nastojpi Prosvetna zveza, ki je nastarejša ter ima včlanjenih 140 pi*osvetnih društev ter ima neštete odseke, lastno mesečno glasilo «Naš ■Čolniču. Prosvetna zveza pravi: ((Ljuba sestrica, včeraj sem brala, kar si v «Edinosti» napisala o slogi. Pustimo sedaj tejater in dajmo zares. Ti, Zveza prosvetnih društev, ti si mlajša zveza Testament dr j a Vsa slovenska javnost je napeto ‘pričakovala, kako je dr. Anton Gregorčič, bivši državni in deželni poslanec, profesor bogoslovja itd. uredil svojo oporoko. Zanimalo je Slovence, ali je zapustil pokojnik svoje imetje narodu ali kakemu zasebniku. Sedaj smo i-meli priliko videti njegov testament, ki v glavnih točkah slove: Zadnja volja. Za slučaj smrti razpolagam takole : Glavni moj dedič je gospod Ludvik Lukežič, delovodja in solastnik (‘Narodne tiskarne«- in ((Narodne knjigarne« v Gorici. Njemu zapuščam svoje pravice pri tiskarni in knjigarni brez pridržkov, kakor je med nama dogovorjeno. Nekoliko nižje je povedano: Svojih deset deležev Centralne posojilnice zapuščam Ludviku Lukežiču, za svete maše pa 250 lir. - V Gorici, 14. junija 1924. Dr. Anton Gregorčič, m. p. via Pavetti. Razočaranje po deželi. Po deželi je namreč vladalo mnenje, da je Narodna tiskarna in knjigarna zares narodna last, iz testamenta pa je razvidno, da to mnenje ni odgovarjalo resnici, saj govori o delovodji Lukežiču kot solastniku. Torej tu ni govora o kakem zadružnem podjetju, ampak o čistem privatnem podjetju. Mi smo šli k oblastvom in tam smo se prepričali, da se tvrdka glasi na imeni «Anton Gregorčič in Ludvik Lukežič«. Sedaj, ko je dr. Gregorčič umrl, ostane le še ((Lukežič«. Mi reveži pa smo sanjali, da je to podjetje narodno. Kaj pa z « Goriško Matico ? » To tudi ni postranska stvar. Ali je prešla v roke g. Lukežiča? To bi ne bi- lo prav. Ali vprašate, zakaj da ne? Me-nite-li, da- ni možno, da bi «Matica» kot zasebno podjetje potom kupčije ali ženitve kar čez noč prešla v roke drugih zasebnikov? In kdo bi utegnili biti od mene, imaš komaj 30 pravih prosvetnih društev, nimaš lastnega glasila, nimaš niti približno take organizacije. Veš kaj. da ne bomo ločeni, kar pridi k meni, združi se z mano; tako bomo imeli eno zvezo, eno glasilo. Zdaj, ljuba Zveza prosvetnih društev, odgovori!». Krinka pade — resnica se pokaže. Zveza prosvetnih društev odgovori: «Res, da sem mlajša ko ti; res, da imam le majhno število društev; res, da nimam lastnega glasila. Vse to je res. Vendarle ti sedaj — ko sva sami — to-le povem : združitve ne maram !« Prosvetna zveza: Zakaj pa ne? Zveza prosvetnih društev: Ti imaš v programu poleg drugega zapisano (•krščanstvo« in «socialna ideja«. Jaz pa absolutno teh dveh reči nočem in zato se s tabo ne morem in ne želim združiti. Prosvetna zveza: Če je tako, zakaj pa. pišeš v (fEdi n osti« o slogi, o združitvi ? Zveza prosvetnih društev: Dragica, stvar je jasna. V boju zoper tebe moram imeti neko orožje. Ako bi se odkrito borila, bi gotovo podlegla. Zato sem si skovala orožje o slogi in ljubezni. To ljudje radi čujejo in zato privabim k sebi marsikako društvo, ki bi sicer pri tebi ostalo. Odgovor. Prosvetna zveza: Veš, sestra, ti si nepoštena, ti sjpadaš v tržaško staro mesto. Le pojdi tja, kamor edino spadaš ! Jaz pa bom naprej hodila po poti poštenja, bom delala v korist slovenskega naroda. JL. Gregorčiča čez 5 ali 10 let novi gospodarji? Lahko tudi kak sinjor Bonomo Guardabasso. Kdo bi mogel to zabraniti? Veliko pričakovanje. Je pa še drugo vprašanje, na katero javnost čaka odgovora z napetostjo. Kdo je sedaj gospodar poslopja Šolskega doma, Gregorčičevega doma v Križni, oziroma Veturinski ulici? Vse goriško ljudstvo je zbiralo svoječasno darove, da so se zgradile te lepe stavbe. Čim izvemo kaj, bomo javnosti sporočili. DELAVSKI VESTNIK. Plače v Rusiji. Francoski poslanec Kašen (Gachin) je govoril v zbornici o delavskih plačah v Rusiji. Povedal je naslednje zanimivosti: Najslabše plačani malovarji dobivajo 50 rublov, to je 500 lir na mesec. Kvalificirani delavci dobivajo po 80 do 110 rublov, to je 800 do 1000 lir. Temu poslancu nasproti je odgovoril časnikar Schwarz, ki je prepisal številke iz državne ruske statistike od marca meseca. Po tej statistiki zaslužijo v Rusiji malovarji 403 lire, srednji delavci 500 lir na mesec redne plače po kmetih. V Moskvi znaša mesečni zaslužek srednjega delavca 527 lir. Te številke nam koristijo le, če poznamo cene živeža. Imajo 4 vrste kruha: črn ržen po 1.48 L, mešan 2.20 L, sirkov 3.30 L, beli kruh 3.92 L za kilo. Sladkor stane 6.36 do 7.34 lir, sol 1.24, maslo (puter) 9.40, dvanajst jajc 14.70, goveje meso po 4.90 do 7.84 L kilo. Obleka je dražja kakor v Trstu. Priprosti čevlji stanejo 130 do 200 lir, ševročevlji 270 do 350 lir. Na dnu mizerije. Berite ta del pisma pa sodite: Služil sem na železnici Pola Divača 48 let. Pred 20 leti so mi zaradi bolezni, ki sem jo v službi dobil, odrezali nogo in sem, moral v pokoj. Žena je tudi dolgo časa bolna in večkrat po celo leto v postelji. In sedaj sem jaz, morem reči, na smrtni postelji, od pomanjkanja popolnoma oslabljen. Plače od meseca maja ne do-biimi več, kar smo imeli smo vse porabili. Kaj sedaj? Ker sem rojen in pristojen v Logatec, sem vložil opcijsko prošnjo za Italijo, toda bila mi je 26. maja odbita. Usmilite se mene, gospod poslanec; če Vam je le mogoče posredovati kaj, da vsaj pokojnino dobiimi, ki sem jo dobival do meseca maja. Sam znam, da ne bom več dolgo, imam 70 let in žena 68. Gospod, usmilite se nas, nahajamo se v silni, v skrajni bedi. Bog Vam bodi plačnik ! Hvaležni M. M. žel. čuvaj v pokoju v Istri. Zadružništvo In politika. Gospod Gomišček piše v Edinost gospodarske članke, deloma prav dobro in mi se z vsebino ujemamo, v kolikor so strokovno gospodarski. V kolikor pa posegajo ti članki v politiko, dokazujejo, da je njih oče sicer brihten, toda zelo neizkušen. Opozarjamo le na dve reči. Gomišček pravi : (iZadrugarstvo ne sme biti pomešano s strankarsko politiko«. To piše Gomišček v glasilu stranke, ki je je Kmetijsko-vrtnarsko zadrugo zrušila samo zato, ker je bilo v njej nekaj komunistov in ker so se hali, da jim pri njej ni zajamčane absolutno( gospostvo. — Gospod Gomišček se čudi, da je socialistični list «Zaclrugar» ponatisnil njegov članek ter dodal besede : Tako prodirajo naše zadružne ideje -tudi v kroge, ki so se doslej zadružništva otresali. G. Gomišček se čudi,, pa prav po nepotrebnem. G. Gomišček ne ve namreč — bil je tačas še v šolah — , tlii se je stranka, ki mu sedaj kruh reže, z vsemi silami borila zoper ustanovitev tržaške Zadružne zveze, a se je kasneje vdala na pritisk dežele. Sicer pa bo gospod Gomišček v nedolgem času začutil, da imamo prav. To nam priča tale dogodek, k j se je vršil v kavarni «Miramar» pred dobrim tednom. Neki slovenski veletržec iz Trsta je sedel v kavarni z nekim prvo-boriteljem ter mu očital: «Kaj pustite. da se tisti petelin tako zadira proti nam in hoče vse pozadružiti !» Prvak mu je odgovoril: «Pustite, pustite, je še mlado žrebe. Prvič je tak-le potreben, da nam krščanski socialisti vsega ne pograbijo, potem pa znajte, da ni nevaren. Saj imamo platno in škarje. Do gotove meje mu damo /prostost, potem pa mu službo odpovemo, če bo treba«. — Da bi gospod Gomišček ne mislil, da govorimo brez podlage, naj ga pouči žalostni slučaj kmetijskega inženirja Klenovarja, ki so mu vrat zavili, čim je začel resno delati za zadružništvo. Pepo iz Koludrovice. Pepo na koncertu v Trstu. Ja, na smpste zamert, fio me zadjnebot ni blo sez mojem koncertom. Soj ste brale uod Pcpota Črnjevga ses Tomaja. Rove/; sc mo je smileu, ku jo taku žolču prit do soje pravico jn zmiraj uono po-navljav: «PiSi, Pepo, piši, a boš?« — Bm poj d’n’s anmalo hli poguodev. Tisto šalo Pr tini al Trtinii smo hmale udobili. Useli smo so bi uodzat, zatu ker se tm lhko bi gvišno plime ne tla). Ma strašno doste luči so pržgale tisti večer. Je blo ku v nebeseh. Po cele šale pej same kontrege, ma taku lepe jn na srede anmalo upognjene, da sm vžej pre-mešlavau, da kaku be blo fajn, £e be se tela kšna magari mene primet. Ma sm pej preštederau hmale, da so trještini tudi brihtne. Kaj vam jeli niso te kruote cele vrste zbili sez lajštami vkp, da jeh ni za ledhat,. Uozirou sm se uokule, £i da je uodr, lcukr ga znajo naredet pr nas, vsega sez borouno jn smrečjem. Ii Matilda, tle bo zguba stu pr stu. GJiede, gliede tm pret kontregame, vidoš tisto ku an fluos vkep zbito jn gor dva fortepjana, nejnker anmalo zagrinjala jn borovne nemajo tie reve, tu buo ana revna caramonja. Glih tisto hip sta pršla vam sez ane kambrce ana stara strina ses krilom jn paletotom po stare muodi jn an fnt z uočali ku an matamabil. Šla sta gor na tiste fluos jn sta se nam poklonila, ma ona bi ku on. Prou fajn se me je zdelo. Vsak je seu h isojme far top j ane jn sta jeh začela uorbajtat, dur je bi mogu. Taku je ropotalo ku da bo šla suodra, jn sta se jeli dajala jn puokala ponjeh jn kimala adn driizmo prou gvišno ane pu ure. Ane štere bote se me je zdelo, da bosta usta via tisto ropotanje, Matilda, sm rieku, fertek buo — pej sta začiela sez nova — busteredi, jest sm biu vžej jezen. Kaj be taku ropotale, kn nejnkjr adn no plieše. Taku be magare še jest rumpau po tistme šknte. Vndr sta udarla na konce oba vkep ane gtire bote, da je dalo prou iskro jn sta genjala, Zdej je pej začneu ta božji fulk taku neusmileno touč' z rokame, ku da be reč, da sta Buh vej kaj znala. Frdamane reve, sm rieku Matilde, toučejo zagvišno samo zatu, da ta stara ne uide jn be ble pole uob njo j n uob soudke. De ne buo predougo bm pej driigibot skumpleu. NAŠA POŠTA. Petrov. Za danes manjka prostora. Dopise moramo prejeti redoma do torka, le nujne reči do srede dopoldne. V pismu 5 lir ni bilo. Vrabče. Z Vašim vprašanjem smo se o-brmiili na dva strokovnjaka, ki pa sta oba izjavila, da bi morala videti napadeno mladičico. Mogoče, da je bolezen v vašem kraju precej razširjeni črni palež, morda pa kakšna druga bolezen. Svetujemo Vairn, da pošljete eno napadeno mladičico v pismu na « Gospodarski list», Gorica, Corso Verdi 37. Zavrhek. Ni dovolj umljivo. Štanjel. Vabillo k veselici zapoznelo- P. G. Trst. Za sedaj nič praznega. Ubeljsko. Lastnine vam ne morejo vzeti. Delitev se ne bo vršila brez volje upravičencev. Pa tudi če bi postava silila k delitvi, bi last ostala upravičencem. Zamog.la pa bi vlada zasanjati o kakšnem komisarijatu za tako skupno last. Komisarijttt bi vse dohodke požrl. V Italiji vso javno last sesajo neštevilni pojedeži. Svetujemo vam delitev. Godovič. Dopis o ilnancarju je brez podpisa. Darovi za Mali list «Ker vem, da je M. 1. list malih in zatiranih ljudi, zato ga rade volje podpiram, da bi lažje premagal svoje nasprotnike ki mu strežejo po življenju. P» naj ilma M. 1. ge toliko nasprotnikov, vse bo lahko premagal, če bo hodil Sc nadalje po začrtani poti, po kateri je hodil do sedaj.« Kanal, 27. IV. Stric Jože 10 lir. Kraševec 5 lir. Več dijakov iz tržaške pokrajine 20 lir. VELIKA ZALOGA papirja, papirnatih vrečic. Uvoz ln Izvoz na vso kraja* Po ngodnlh cenah. Tvrdka Gaston* Dolinar, Trst — Via Ugo Polonin 9* j Kal nam s dežele pišejo DIVAČA. Na dopiis v «Novicah» z dne 24. IV. kratko tako-Ie : Dopis, je zgrešil svoj cilj •glede osebe, ki jo je mislil zadeti, in gle-tde vsebine danka, ki jo je hotel izpodbiti. Na uho povedano: «Razkolnik», ^'Priganjač« (ki pa ni osamljen), maloli-starske organizacije ni v nikaki zvezi •s člankom v : ne odbor, ampak on, učitelj, si la-to pravico. Kdo bo program odobril? e župan, ne brigadir, ne podprefekt, ^Pak on, šjor maještro ! Ta je lepa. ® lle bo v kratkem drugače, se bo treba 'biti do poslancev, da vprašajo pri J^skem oblastvu v Trstu, ali je učitelj °, da vzgaja mladino, ali pa zato, da kuno razburja. IDiUJA ob Bači. ^ 'Lisk prve prireditve Prosvetnega uštva na Idriji, je bil jako hvaležen. jdJ°i'Od jc pil dobro izbran. Poleg igre 'M‘eka « Tri sestre» je nastopil) pev-1 zbor s 3 pesmimi (eno moški zbor), 1 deklamacij iti naš prijatelj Bratuž iz 1(;e nam je med pavzami nastopil s par lepimi kupleti. Odveč bi bila tukaj podrobna kritika. Mladina ki prvič nastopa in ki. splošno zadovolji vdeležencc, zasluži našo pohvalo in priznanje. Led je prebit, začetek je storjen, ljubljena mladina, ki si zbrana v Prosvetnem društvu in dekliškem krožku, naprej s krepkim in pogumnim delom. Ne sinemo prezreti pa proste zabave po prireditvi. Pa ne, da bi kdo mislil, da smo imeli prosto zabavo morda v plesu, kot je žalibog tu pa tam navada, marveč zbrali smo se v krasno ozaljšani dvorani skupaj, in med pevanjem nase mile pesmi ter v prijateljskem razgovoru nam je minil večer, ki nam vsem ostane v lepem spominu. Tu se je res poznala ona bratska vez, ki nas veže v društvenem življenju. Pevski zbor iz Slapa je poleg domačega krasno popeval, ravno tako je tamhuraški zbor podmelski pridno udarjal. Duša večera in našega veselja pa je bil naš oz. Idrijskega društva častni gost. prof. Terčelj, tajnik Prosvetnega. društva, kateri je nam tudi napravil lep vspodbuden govor, s katerem si je pridobili srca poslušalcev. Vihamo ponovno ploskanje je živ dokaz, kako so naša. društva z vsem srcem udana Prosvetni zvezi in njenemu tajniku, ter hvaležno priznavajo njeno delovanje. KNEŽAK. Dragi «Mali list !» Hočem ti tudi jaz sporočiti par vrstic. Dne 19. aprila smo i-meji krasno prireditev, ki jo je oskrbela Dekliška Marijina družba. Igrale so prizor «Luknjo v namiznem prtu« in igro-«Vestalko». Nekatere igralke so prav dobro pogodile svoje vloge. Igra se je ponovila, 3. maja. Čisti dobiček je namenjen za novo zastavo Mar. družbe. Bog živi ! KOBJEGLAVA. Društvo «I\raškii Slavček« proslavi na binkoš.tni pondeljek 20-,letnico obstoja. V ta namen priredi veselico z večjim vsporedom. Igra obeta biti zanimiva, ker na deželi še ni znana. Sosednja društva se naprošajo, da ne bi ta dan prirejala veselic. Vspored naše veselice bd pravo-, časno objavljen. Društvo «I\raški Slavček« je včlanjeno v goriški Prosvetni zvezi. Iz 3RIŠČIK0V. Iz naše vasi ni bilo v «Malem listu« dosedaj se nobenega dopisa, čeprav biva v nji delovno ljudstvo. Zato bi bilo čudno ,če se ne hi nič oglasili v Malem listu, ki je glasilo delovnega ljudstva in ga pri nas s takim zanimanjem čitarno. Naša vas se je že večkrat postavila, a prav posebno, na Velikonočno nedeljo-, ko je dobila Mohorjeva družba v naši vasi, ki šteje okrog 30 hšt., 22 novih naročnikov, tako da jih je sedaj vseh skupaj okrog 26 naročnikov. Ko bo v jeseni priromalo v vsako hišo pet zanimivih in poučnih knjig, upamo da jih bo posebno naša deca z zanimanjem č ital a: Saj v Laški šoli na Opčinah, kamor vsak dan hodi, ne sliši niti besedice materinega jezika; zato je upati, da bodo te knjige vsaj nekoliko odpomoglo ti veliki nesreči za naše otroke. Ti «Mali list«, pa še naprej poučuj naše ljudstvo in krepko odbijaj napade tržaške fregn te, ki te dan na dan napada in tarna po ljubi slogi, katero si ji ugrabil, ko si dvignil nekoliko zagrinjalo, za katerim so čepeli edinjaši in na «svoj način« skrbeli za slovensko ljudstvo. Sv. KRIŽ pri Ajdovščini Dne 26. aprila je priredilo tukajšnje « Prosvetno društvo« lepo veselico. Igraln se je « Najdena liči« in burka «V ječi«. Posebno sc je dopadla občinstvu burka. Med pavzami so svirali tamburaši. Ljudstva se je kljub neugodnemu vremenu nabralo obilo. Mlademu društvu kličemo: Ne bojte se nasprotnikov, čeprav vam nagajajo, kjerkoli morejo. Naprej po začrtani ivotil! ŠMARJE pri Kopru. Pri nas je mnogo deklet, katere nimajo nobene vzgoje. Slabo se obnašajo po vasi, pojo ob nedeljah, kakor da bi ne bile pri zdravem umu; pada bi vsaj pele slovensko; a pojo-, česar ne razumejo. To je sramota za šmarsko vas. Starši, pazite na svoje hčere 1 ANHOVO pri Kanalu. V tukajšnji tovarni cementa je bil zaposlen tudi 52 letni Franc Marinič, doma iz Deskel, ki je bil -dne 1. maja tako nesrečen, da je prišel med pasove prii stroju in ga je razmesarilo na drobne kose; bil je takoj mrtev. Zapušča 6 že doraslih otrok. Naj počiva v miru ! TOMAJ. Preteklo nedeljo se je prodala na javni dražbi posojilnična hiša; prostori Občinskega urada- z dvoriščem in vrtom. Hiša je prišla, v roke sinovom prejšnjega lastnika, kar je tudi popolnoma pravično in prav. Pred časom, ko so občine delale vojno-odškod n inske prošnje, so računali v Koprivi po 8, v Dutovljah po 12, v Tomaju pa po celih 20 lir od stranke. - Mi praša-mo g. župana, koliko je dobil g. tajnik? Priče, ki so bile štiri za vso vas, so dobiile po 10 lir vsaka, Kje je izkupiček [ cele svote? Govorite jasno, g. župan < GORJANSKO. Tudi pri nas je ostal Jelinčič v sramoti. Čujte, kako smo ga potegnili! Raznim fantom je pisal vsiljiva pisma, da pride on ustanovit društvo. Le -pridi, smo mu odgovorili. Mi pa smo se zmenili, da ne maramo svobodomiselnih in kapitalističnih organizacij pri nas ; kako tudi, saj smo v vasi sami kmetje, delavci, obrtniki: kako bil šli na limanice bankirskim pristašem; mi smo vsi kristjani : zato ne maramo svobodomiselcev. Dogovorili smo se in na belo nedeljo smo se zbralii v že pripravljeni društveni sobi, kjer nam je imel odposlanec naše Prosvetne zveze, profesor Filip Terčelj iz Gorice, navdušeno predavanje. Ko smo mi zborovanje končali, so nam povedali vaščani, dai je kako poldrugo uro taval samcat sam po cesti neki človek, ki je iskal fantov za društvo, a je odšel z dolgim nosom : to je bil Jelinčič. PODGRAD v Istri. Poročati moramo v svet zopet novo krivico. Nenadoma sta bili prestavljeni iz Podgrada dve naši učiteljici. V petih dneh sta morali z vso naglico proč v daljne hribe; Ivanka Tovstovršnik v Temli-ne pri Grahovem, Ivanka' Omahen pa v Log j e pri Kobaridu. Premeščenje je kazensko. Prestavljeni sta zato, ker sta se močno- zamerili podgrajskima barabam. Bili stai obe izvrstni učiteljici in otroci in staršil vedo, da je naši šoli zadan zadnji udarec. Sedaj pride vodstvo- šole v roke laških učiteljev, ki sami priznavajo, da ni njilio-vai naloga učiti in vzgajati, ampak delatii politiko. Gorje sedaj našim otrokom: učili se bodo plesati, pevati, slikati in ljubimkati... res krasen rod nam zraste. Nismo še dov-o-lj zatrti: treba ubiti dušo naj im otrokom, narediti lahkomiselne bruse iz njih, da ne bi kdaj spozna- li, katera palica jih tepe in kje jih čevelj žuli. — Gospod Balbo, zapomnite si svoja dela, tudi mi vam slovesno zagotovimo, da ne bomo pozabili! En čas teče zajec, en čas pes. Mi bomo trpeli in prenašali, pa vstrajali bomo. Bili s ni o pred vamina ti siromašni zemlji in slovenski rod bo bival; tod, ko bo veter raznesel pepel vaš in vaših otrok. In ti, Juriša z Mun, in- vsi birtje in eagovci, tudi vaša dela pridejo pred pravično -sodbo. Komur ste hlapci, od njega iščite plačila, izbrisani ste iz knjige slovenskega imena, izbrisani iz naših src. Zadnji hip čujemo, da je pregnan tudi učitelj Petaros s Pregarja na Otlico. Torej kar trije naenkrat. Zdaj razumemo, zakaj je prišla o Veliki noči nekakšna komisija v Podgrad. Čutimo, da ni še konec vseh krivic, toda verujemo v Boga in vemo da pride cas, ko zmaga njegova pravica. Iz GOR. VREM. V naši občini bomo pričeli, kakor se sliši z ogromnim delom. Zajezili bomo Reko pod Gor. Ležečami z 35 m visokim zidom. Tako bo slavni staroznani Fužinarjev mlin z žago in gostoljubno hišo zagrnila voda, ki bo segala približno do Ambrožičeve opekarne. Posestnikom, katerih zemljišča in poslopja- bodo žrtev zajezene vode bomo pa, kakor se sliši, ponudili v primemo odškodnino druga posestva obsegajoča po možnosti tudi mlin in žago. Najbolj nam bo gotovo vsem Vremcem žal poi vedno gostoljubni .Fužinarjevi hiši, kakor tudi vsem tistim, ki so kdaj po kakršnemkoli opravku ali zadevi ime- li opravka z njenimi ljudmi S tem bo pa tudi uničen lep kos reške doline in v njej nasajenega sadnega drevja in a-gromen kompleks tako potrebnih travnikov in polja. Vsega tega pa no bomo napravili iz le nam lastne rasposajenosti in cesto bohotne škodoželjnosti, ali pomanjkanja gospodarske uvidevnosti, ampak zato, ker hočemo s tem ustvariti tovarno «be-ilega premoga« — elektrike. Podjetja pa seveda, ne bomo financirali sami, ampak bomo povabili naše gospodarske kroge, ki nam bodo, kakor so sklenili brez nas seveda, priskočili na pomoč s primerno svotico. Ampak neredili bomo pa le mi — Vremci. KANAL. Zadnjega aprila je prišel v tukajšnji . fa.šjo brzojarv iz Gorice, ki je pisal, da mislijo nekateri sumljivi elementi razstreliti oba mosta, železniškega nad Kanalom in drugega v Kanalu. Signor Capitano je takoj poslal nekaj fašistov stražit mostova, seveda brez uspeha. Drugi -dan je prišla od nekje še kopica fašistov, ki so celi dan kolovratili po trgu. Mostova sta baje zato še cela, ker se zaradi prevelikega dežja ni hotel užgati smodnik. Fašisti, ki se sedaj mislijo, da so Kanalci kaki novami komunisti, so dobili pa jako dolg n-os. Prav jim je ! Stric Joža. REPNIC. Naš občinski tajnik je še mlad fant, pa bi že rad vse « farje » pohrusta-l s svojimi drobnimi zobmi. Kjer more nas terorizira in hujska proti domačemu g. župniku. Fant je že pozabil, da je bil pil «farški» skledi izrejen itn ravno o-d duhovnika podpiran da je postal nekaj več, kot smo mi vbogi kmetje in delavci. Kaj se on briga za hvaležnost! ! Fant pa naj se dobro zaveda, da vživa sedaj kruh, ki mu ga mi Občinarji' režemo. Davkoplačevalec. CELJE. V zadnji številki smo poročali, da je v, naši vasi nekaj takih fantov, ki ponoči razsajajo in kratijo tspanje trudnim ljudem. Ravnali; so tako kakor snoparji v začetku Mussolinijeve vlade. Sedaj z veseljem napišem, da je to kurje in tolovajsko- društvo razpadlo. Sprli so se med seboj ter eden drugega izdali in tako je konec tega početja Sedaj vlada mir po vasi. —■fe-v-- Krekov „Soeializem“ je izšel v 2. izdaji, 616 strani velike oblike. Prodaja Katoliška knjigarna v Gorici. - Stane 32 lir, prosto po pošti 34 lir, priporočeno po pošti 35 lir SV01I K SVOJIM! KADAR GRESTE V MESTO KUPOVAT, OBRAČAJTE SE LE K TISTIM TRGOVCEM IN OBRTNIKOM, KATERI PODPIRAJO « MALI LIST ». — KO PRIDETE NANOVO V KAKO TRGOVINO, SKLICUJTE SE NA TO, DA STE BRALI NJEN OGLAS V « MALEM LISTU >». — ZAHTEVAJTE POSTREŽBO V MATERINEM JEZIKU. KDOR OD VAS ŽIVI, NAJ VAS TUDI SPOŠTUJE. GOSPODARSTVO Triaška podletia Ladjedelnica Sv. Marka (Stabilimento tecnico triestino) je imela občni zbor delničarjev dne 30. aprilu. Iz poročila povzemamo nekatere splošno zajemljive podatke. Delniška glavnica je bila tekom leta 1924. zvišana na 60 miljonov lir. Čistega dobička izkazuje bilanca dobrega pol Bilijona. Poročilo samo priznava, da so se de lovne razmere za gospodarje zboljšale Dela se več in delo je zagotovljeno gi\ telo leto 1925. in dober del leta 192G. Koliko je delavcev. Tekom leta 1923. je bilo v celem obsegu «Tehničnega podjetja» naj višje število delavcev 2295, v letu 1924. je prišlo na 2824, v aprilu letošnjega leta pa že *a 4400. Kako so delavce plačevali, o tem seveda poročilo gospodarjev ne pove ničesar. Tudi tega ne pove, koliko delavcev je prišlo ob življenje ali zdravje. Kapih tajistu so take reči same malenkosti. On šteje le konjske sile, tonelate in pro-«ente. Nova dela. Ladjedelnica pri Sv. Marku je prva aačela graditi velikanske Diesel-motorje »a pogon ladiij. Stvar se je obnesla in ima sedaj podjetje že 84 naročil za take motorje. Za «Tržaško svobodno plovbo« iodo zgradili veliko motorno ladjo, ki bo obsegala 10.500 tonelat. V Trstu se tudi grade velike turbinske naprave za italijanske bojne ladje. Kozulič. Veliko plovno podjetje Kozulič (Cosu-Ucb) ima delniškega, kapitala 250 miljo-*ov. Občni zbor je bil tudi dne 30. aprUfi-Računski zaključek izkazuje dobička IG /niljonov za leto 1924. Razdelila se bo dividenda po 8%. Podjetje Kozuličevo je udeleženo s svojim kapitalom pri «Tržaški Ladjedel-delnici« (Cantiere Navale Triestino), pri zgoraj omenjenem «Tržaškem tehničnem podjetju« (Stabilimento), pri družbi Mar-tinolič in pri «Tržaški Trgovinski Banki» (Banca Commerciale Triestina). Vsa ta. podjetja so v preteklem letu zvišala ka-pitale. To pomeni, da so kapitalisti na zeleni vejci. Ime Kozulič z.naci naravnost ■ogromno premoženje. Poročilo niiti ne omenja, da si ustanavljajo Kozuliči svoje lastno bančno podjetje v Rimu in spadajo torej med i>rve denarne mogočnja-ke T Italiji. Par številk. Kozuličeva plovba je naredila v letu 1924 skupaj 227 morskih poti. Potnikov je prevozila 24 tisoč, blaga pa 9 miljonov kvintalov (za 2000 tovornih vlakov po 45 vagonov). Preko samega Trsta je prepeljala ven in noter 8 tisoč potnikov, -Maga pa 3 miljone 700 tisoč kvintalov. Podjetje je dalo delati veliko novih ladij, med njimil dva velikana za vožnjo potnikov če daljna m6Fj4. Imela bosta ▼ sak 23,500 tonelat. Vsakfega bosta gonila dva Diesel-motorja s skupno močjo 2 M 3 . .S o« (h e s 1 « c _ “2 m ? rrj Cj ® ® W 73 -j-. -i 03 s s s ® ■** sa n K r-' P« > *n ra Slovenci! Kupujte samo pri Forcessinu! m = Poprave Andrej Purič “sT**" Izvršuje ¥lB Hed,a *u 6 Vsakovrstna stavbena dela. - - Zelerne ograle In omreZia - Takoitnfa Izvršitev. StedHnikl vseli vrst. Izdelufe tudi