ifto XLIII - št. 79 - CENA 8 di
stran 5
Kranj, torek, 9. oktobra 1990
Ptiči brez gnezda so dobili sodoben dom Mamica je postala pravcata bolniška sestra
stran 7
Rimsko naselje ali zgolj posestvo
pas**
V Smledniku odprli nove zavodske prostore
Najbolj prisrčen zaključek letošnjega tedna otroka
Smlednik, 5. oktobra - V vzgojnem zavodu Frana Milčinskega v Smledniku so to dopoldne odprli obnovljen dom, ki ga je škofjeloško gradbeno Podjetje Tehnik začelo graditi lansko jesen. Ob otvoritvi je govoril predsednik slovenskega predsedstva Milan Kučan.
dogodka so se deleži 1 i še
rniV'iini druB' g°stJe> med nJ'-b' J'ani rodbine Milčinski, Jj\e<la Slodnjak, Jana Milčin-• !< doktorja Lev in Janez finski. Po kulturnem pro-
Zavr?!1, V katercm so gojeni UQa pretresljivo prikazali
utrinke iz življenja ptičkov brez gnezda, sodelovali pa tudi učenci smledniške osnovne šole Simona Jenka in K lil) Ivan Novak Očka, je Jana Milčinski v imenu družine, simbolično odprla novi zavod. Prvi so se člani rodbi-
nji), i^4"' Požigu (.o/da - Veliku množica krajanov (.o/da, nekda
nov se zbra-
'" »ktlvlitov, planincev, mladine in drugih Tržičai * M;i 1oktobri, prav na obletnico požiga vasici* (.o/d, mm <V /?r°s'"v- krajevnega praznika pri planinskem zavetišču > GrOZ-ri,n',n s,il spregovorila predsednik tržiške skupščine Peter ^'•le v l,l''"'a,,Ji komandant Kokrškega odreda Janko Prezelj -^keu 'lu'lur«i'i" programu so nastopili otroci Osnovne šole Ko-list „** odreda i/ Križ, pevski /bor, ki ga vodi Anka Ahačič, Ur so Ndn ,r°.Dt'«li Vili Pjingiršič i/ Bistrice v I r/iču. /branim je po-'"inih, v prijetnem toviiriškeni srečanju. - Kolo: D. D. 11.)   ""^ i/ govoru predsednika Pelra Smuka preberite na 4. siru-
rt*««1*
ne mladinskega pisatelja in sodnika Frana Milčinskega, po katerem je zavod dobil ime, podpisali tudi v zavodsko kroniko. Številni gostje so si zatem ogledali sodobne prostore, v katerih bo 48 gojencev doma poslej prebivalo v štirih stanovanjskih skupnostih, nič več v razsežnih skupnih spalnicah, prikrajšani za udobje in intimnost.
Te dni se selijo gojenci v nove prostore, njihova stara graščina, ki je zadnjih 45 let nudila zatočišče ptičkom brez gnezda, pa bo samevala, dokler zanjo ne najdejo dobrega gospodarja. # D. Ž., Foto: (,. Šinik
Posvet o rudniku
Skorja Loka, 9. oktobra - Za
sinoči je predsednik škofjeloške vlade sklical delovni šesta nek s člani izvršnega sveta, predsedstva skupščine in občinskimi poslanci v republi skem parlamentu 0 načinu /a pitanja Rudnika urana /irov-ski vrh. Na posvet je povabil tudi nekatere ugledne mo/e i/ republike, kot ministra za industrijo Izidorja Rejca, ministra /a energetiko Toneta Tomšiča, shs.ili pa smo tudi za ime Krnila Milana Pintarja, Viktorja Žaklja, Spomenke Hribu m nekatera druga.
(-lavni namen posveta je uskladiti politiko oziroma zahteve škofjeloške občine, ki jih bodo zagovarjali tudi republiški poslani i o /agotov \\\ i tehnolo ,ko. ekoloM I m socialno nespornega zapiranja rudnik.i, kai je naloga republiške vlade, ki je rudnik odprla in ga /daj
Položaj obvladujemo
Slovenijo je v petek zjutraj presenetila novica, da je vojska zasedla republiški štab za teritorialno obrambo na Prežihovi ulici v Ljubljani Čeprav so uradni krogi pozneje pojasnili, da je armada le "zavarovala" ta objekt, novi republiški štab pa da deluje naprej v republiškem sekretariatu za ljudsko obrambo, to ni moglo povsem pomiriti prebivalstva. Mnogi so se hoteli na lastne oči prepričati, kaj se tam dogaja, obenem pa protestirati proti malce nenavadni "pomoči" slovenskim teritorialcem.
Zbiranje ljudskih množic in njihovi protesti so potrdili vsaj eno. Namreč da to ljudstvo podpira nedavne sklepe republiške skupščine glede suverenosti Slovenije tudi na obrambnem področju, sprejema pa tudi novo vodstvo teritorialne obrambe; slednje je simbolično izrazila predaja snete table z napisom republiškega štaba TO s stavbe v Preiihovi ulici v pooblaščene roke. Ogorčeni klici iz množice, med katerimi so žal bile tudi neprimerne žaljivke, pa so dokazali, da v Sloveniji odločno nasprotujemo uperjanju puškinih cevi pripadnikov ljudske armade v svoje ljudi.
Predstavnik poveljstva V. armadnega območja, ki mu je Beograd dodelil poveljstvo nad slovensko teritorialno obrambo, je v poskusu opravičila po televiziji sporočil javnosti, da je armada dolžna izpolnjevati zvezne ukaze, in da si bo pri tem prizadevala za doslednost, strokovnost in mirno pot. Zal je v naslednjem hipu sne-del svoje besede z grožnjo, da bo armada vendarle prisiljena ukrepati, če bo slovenska politika prehitevala s svojimi odločitvami zvezno politiko. Katero politiko konkretno je imel v mislih, ni bilo povsem jasno, očitno pa je, da je armada še vedno bolj dejavna na političnem kot pa na strokovnem področju.
Bolj pomirjujoč je bil nastop predstavnikov
slovenske vlade. Ministra za notranje zadeve in ljudsko obrambo sta oba v en glas zatrjevala, da položaj obvladujejo in zato ni nobenih razlogov za vznemirjenje prebivalstva. Gre namreč le za grobo provokacijo, ki pa nima nobenega vpliva na nadaljnje delovanje slovenske teritorialne obrambe.
Prav je, da svoji vladi zaupamo. Toda, glede dogodkov na Prežihovi ulici se vendar vsiljuje vsaj nekaj dvomov! Če je res šlo le za bežni spektakel vojaških specialcev, zakaj potem dolgotrajna zasedanja odgovornih mož zaradi nastalega položaja? Najbrž je tudi njim, še bolj kot širokim množicam, povsem jasno, da se celo pri nedolžnem igračkanju z orožjem lahko prst kaj hitro zatakne na puškinem sprožilcu. Drugi dvom pa je povzročilo dokaj pozno obveščanje javnosti o vsem dogajanju; če bi pri tem ukrepali hitreje, bi bilo vznemirjenje ljudi gotovo manjše.
Dvome je delno izbrisala nedeljska tiskovna konferenca. Med njo je republiški obrambni minister med drugim pojasnil, da si obe strani prizadevata za umiritev razmer; kot drugo stran je imel v mislih predstavnike armade, s katerimi so v več pogovorih dosegli soglasje glede nuje po umirjanju položaja.
Nekaj nejasnosti torej še ostaja! Gre predvsem za zamegljeno ozadje dogodka, katerega so skušali predstaviti kot dejanje iz obupa nekega generala, ki je ostal brez vojske. Morda pa gre za uresničevanje širšega načrta, ki sta ga družno skovala zvezno predsedstvo in vojaški vrh?
O generalih pa samo še to! Če že prosijo za upokojitev, je bolje, da jih uslišimo. Samo, ob njihovem odhajanju ni potrebno prirejati nobenih posebnih vojaških spektaklov!
• Stojan Saje
■ki,
ZASEDANJE ČLANIC CIPRA V GOZD MARTULJKU - V tamkajšnjem hotelu Špik se je zbralo S. in 6. oktobra 1990 več kot slo udeležencev letnega zasedanja CIPRA, mednarodne komisije za zaščito alpskih regij, ki so tokrat spregovorili o življenju gorskih rek. Zasedanje je odprl predsednik CIPRA, dr. Mario Broggi iz Lichtensteina, strokovnjake iz te dežele, Francije, Švice, Nemčije, Italije, Avstrije in Slovenije pa sta pozdravila tudi član slovenskega predsedstva, dr. Dušan Plut, in predsednik jeseniške občinske skupščine, dr. Božidar Brudar. • S. Saje
/apna
• H. J.
Poskusili bodo s prisilno poravnavo terjatev
Najprej Vzdrževanje, nato Sestavni deli
Krna j, H. oktobra - IS a kranjskem sodišču bodo predvidoma v4- cnidvn upniki glasovali t> prisiliti poravnavi za Kiberne-tikino podjetje Vzdrževanje, prihodnje teden pa ta Sestavne dele.
Na kranjskem sodišč« potekata postopka prisilne poravnavo za dve podjetji bivSe Iskre Kibernetike, sodni senat, ki ga vodi sodnik Branko Lipovec, danes nadaljuje s postopkom za podjetje Vzdrževanje, prihodnji ponedeljek pa se bo nadaljeval /a podjetje Sestavni deli. V obeh postopkih bodo upniki do nadaljevanja dopolnili svoje prijave terjatev, predstavnika obeh dolžnikov sta že obrazložila ekonomsko finančno stanje in predloga za prisilno poravnavo, o katerih sta se prav tako že iz-j.oda imenovana upravitelja prisilne poravnave.
Preizkusu terjatev ho sledilo glasovanje upnikov, za podjetje Vzdrževanje predvidoma že v sredo, 10. oktobra. # M. V.
Dnevi higiene v Kranju
Kranj, 8. oktobra - Zavod za socialno medicino in higieno Gorenjske prireja v torek in sredo, 9. in 10. oktobra 1990, letošnje Dneve higiene, stalno izobraževalno obliko delavcev s tega področja. Prvi dan se bodo zbrali direktorji in strokovni delavci devetih slovenskih zavodov, ki bodo spregovorili o novi organiziranosti zavodov in obveznostih v zvezi s tem. Zaradi slabšanja higienskih razmer in povečanega števila črevesnih obolenj so drugi dan sklenili organizirati seminar o varni pripravi občutljivih mesnih jedi in preprečevanju zastrupitev z živili. Za seminar, na katerega so povabili vodje večjih javnih kuhinj, v Sloveniji vlada precejšnje zanimanje. • S. Saje
3 5r
2", »
si
ss o
-j
C/5
2
o
Sit o
o i?r
- Z ♦
< -
M H
mmmmm'GLAS 2. stran
NOVICE IN DOGODKI
Torek, 9. oktobra
ZUNANJEPOLITIČNI KOMENTAR
Nemčija je ena
Od srede, 3. oktobra, naprej je v Evropi spet samo ena Nemčija in pojavlja se potno vprašanj in odgovorov, kaj bo ponovno združena Nemčija pomenila Nemcem in drugim narodom v Evropi Nagibamo se k odgovoru, ki ga je izrekel bivši britanski finančni minister Roy Jenkins: "Marka in Bundesbank sta kot bistveni nemški ustanovi nadomestili tVehrmacht; nemška marka je močnejša od nemškega tanka, Helmut Kohl pa je enak Bismarcku." Tisto o marki nam je pravzaprav že dolgo jasno, glede primerjave obeh politikov pa smo svoj čas zapisali, da je Kohl res višji od Bismarcka, da pa je vprašanje, ali mu je enak tudi po veličini in pomenu. Na to vprašanje bo odgovoril čas, zaenkrat pa si zaradi boljše možnosti primerjanja osvežimo spomin na "železnega kanclerja". Do prve združitve večine Nemcev v moderni zgodovini je prišlo v drugi polovici prejšnjega stoletja, njen protagonist pa je bil ravno Bismarck. Načelna zahteva po združitvi je bila kategorično izražena že v revolucionarnem letu 1848, vendar se je pokazalo, da ideja ne pomeni dosti, če ni za njo moči in sile. Leta 1862 je Bismarck v pruski zbornici izjavil: "Velika vprašanja časa se ne rešujejo z besedami in sklepi večine - to je bila napaka v letih 1848 in 1849 - marveč z železom in krvjo." Izjavil je tudi, da je moč pred pravico (Macht geht vor Recht). Naloga politike je po njegovem v tem, da poda "čim boljšo sodbo o tem, kaj bodo storili drugi ljudje v takih ali drugačnih okoliščinah". Ko je tako ocenil, da je čas dozorel, so prišla dejanja; v letih 1864, 1866 in 1870/71 je eno za drugo spravil na kolena Dansko, Avstrijo (in njeno veliko-nemško ambicijo, da bi se vse nemške dežele združile okrog Dunaja in ne okrog Berlina) in naposled še "dedno sovražnico" Francijo. "In tisto, k čemur so brezuspešno koprneli romantično razpoloženi študentje, profesorji in publicisti, je bilo izvršeno leta 1871 v Versaillesu, na tujem ozemlju in med grmenjem nemških topov, ki so obstreljevali Pariz." (E.S.)
Med obema dejanjema nemške združitve v letih 1871 in 1990 so torej očitne podobnosti, nekaj pa je tudi razlik. Tokrat se je dejanje združitve izvršilo v Berlinu, v okoliščinah, ki so bolj spominjale na polnočnico kot na demonstracijo politične moči. Nemški predsednik, Richard F. von VVeizsaecker, pravi, da se Nemčija tokrat prvič združuje tako, da s tem ne ogroža nikogar. Združuje se po volji večine, brez železa in krvi, "pravičnost zgodovine" je tokrat nad golo silo... Spoznanje, da je marka lahko močnejša od tanka, pa ostaja. In z njim skrbi.
Sicer pa se bo morala moč marke najprej potrditi na domačem terenu. Gospodarstvo bivše NDR je v slabem stanju, naravno okolje je opustošeno, življenjski standard bivših vzhodnih Nemcev leta za zahodnim. Po mnenju na/večjih optimistov bi se vzhodno lahko izenačilo z zahodnim že v petih letih, vendar le, če bo mark dovolj. V nasprotnem primeru se bo proti zahodu zvalila nova reka iskalcev (boljše) zaposlitve. Kaj bo tedaj s skoraj petimi milijoni gastarbajterjev, med katerimi so Jugoslovani po številu (610,000) na drugem mestu za poldrugim milijonom Turkov in pred Italijani, katerih je pol milijona? Ob tem omenimo še delavce iz Vietnama. Mozambika in Kube, ki so prišli v NDR v času. ko je bila ta še vzor realsocialističnt ekonomije. Bonska vlada namerava v modernizacijo vzhoda vložiti kar 500 milijard mark in sicer v posodobitev sedanje infrastrukture, v nova podjetja in opremo, za očiščenje okolja, za brezposelne, v privatizacijo, visoko šolstvo in za umik sovjetskih enot. Čisto verjetno je. da bo nova država z 80 milijoni prebivalcev, ki je po bruto nacionalnem dohodku (1500 milijard dolarjev) v svetu ne tretjem mestu, za ZDA in Japonsko ter pred SZ in Francijo, vse to tudi res zmogla.
"Nihče ne ho ničesar izgubil, večina pa bo še pridobita ", pomirljivo zagotavlja kancler Kohl. Će se bo to pod njegovo vladavino tudi res zgodilo, potem mu primerjave z Bismarckom ne bo nihče očital ali oporekal.
Miha Naglic
i
Humanitarna akcija uspeva
Kolki dojenčkov na ultrazvoku
Kranj, 9. oktobra - Čeprav smo se bali, da zaradi slabega odziva na dobrodelni koncert in zbiranje denarja za nakup sond za ultrazvok, s katerim naj bi namesto rentgena že kmalu slikali kolke dojenčkov, vsi Gorenjci skupaj ne bomo /brali 84 tisoč dinarjev potrebnega denarja, je, kot kaže, boja/en odveč. Ra/en i/kupička od prodanih 770 koncertnih vstopnic se je na žiro račun gorenjskega zdravstva doslej nateklo še 67 tisoč dinarjev.
Denar so nakazali: Elita Kranj 5000 dinarjev, ABC* Pomurka Loka Skofja Loka 3000, Mercalor Mlekarna Kranj 5000, Termo Škof-, ja Loka 5000, K/K Oljarica Britof 2000, /ve/da Kranj 5000, Sava Kranj 5000, LB Gorenjska banka 5000, Gorenjska oblačila Kranj 3000, Merkur Kranj 5000, Triglav konfekcija Kranj 3000, Lxoterm Kranj 5000, I KOS Kranj 5000, Proračun občine Kranj 5000, Iskra I leklromotorji /ele/niki 5000 in Prane Maček i/ Bntofa 1000 dinarjev.
V imenu gorenjskih dojenčkov, njihovih staršev in zdravstva vsem darovalcem iskrena hvala. Glede na to, da akci|.i zbiranja denarja še traja, bomo morebitne kasnejše darovalce objavili v naslcd-ti|i slov i t k i (asODISI • H. J.
0^
Ob .W-lelaki |r kolektiv (^orcnjskrgi glava prejel red raslug « irtbrno /vvnIii
t »lanmitelj in iidajatelj Cl" (.las, Kranj, llak <"<.!' Delu ljubi Jana. IOZI) I < K Ljubljana
1.2 l,ri'u\eiliiii,.i Časopisnega sveta Kristina Kuhal nroeaiMiaiv trimesečje j« 1*0,00 d ta
Oortnjaki glaj urejamo In pitama Aiefan Zargi (glavni urednik m direktor), i e»p»ldina »..(jataj    d odfovornefa urednika) Vilma Stanovnik (Iporl turizam noalovnc informacij* >. Danica Dolenc i u dom m d rutino, nniinivotli, I rt it).
Danica /.avrl - /lebir I KM i.ilii.i politika |0r*njlki kraji m ljudje), Andrej žalar
(gorenjih i kraji in ljudje komun ti ne rJejih noatl) l*a Mencinger (kultura) Helena Jelotlan I i/.'lir.i/o\ HDJe, u >.ilskili klopi, kronika Skofjl I 0« 11. ('velo Zaplotnlk (kmetijstvo Rado«. IjicaK Darinka Sedej (razvedrilo, Jesenice), stujkaa Saje (druihene organiz*M fje, ekologija) Joie Koanjek i notranja politika, IportT Marija V »lijak (gospoda rti VO, Kranj) (iora/d Sinik (fotografija), Igor Pokom (oblikovanje) Ivo Sekne, Nada Prevc in Mirjana Draksler iiehnićnn urci.inic) m Marjeta Voilli I lektoriranje).
Naslov uredništva in uprave: ki mi M.Ko Pii.ulcj.i I kinu lekofl racu« pri SDK:   I miiw.nl 11999
Telefoni: dircktOt In glavni urotnik 2N-46 V umlnitlso JI 861) in 2I-HJ5, ekonomiku propaganda 2J-997, ru£unovoo\ts<<. n.ituCntne 2K-4f>.V mali ogjlatj 27411)
Neohjav Ijenih pisem in slik ne vračamo Časopis je oproUen prometnega daska psi pristojnem miMrtjU 421-1X72.
Za 3,6 milijona dinarjev posojila se poteguje 468 graditeljev
Letos zadnjič?
Škofja Loka, 9. oktobra - Za občinsko solidarnost v stanovanjskem gospodarstvu se zbira prispevek po stopnji 1,20 od kosmatih osebnih dohodkov zaposlenih, za republiško pa še dodatnih 0,10. Izvršni svet predlaga občinski (in republiški) skupščini, da se oba prispevka glede na novi zakon o stanovanjskem gospodarstvu ter pritiske nekaterih podjetij, ki hočejo sama deliti stanovanjski denar, prihodnje leto ukine.
Takšen predlog je izvršni njenih 3,660.000 dinarjev, za
svet izoblikoval po informaciji kreditiranje družbene usmerje-
o prvih rezultatih razpisa za ne   individualne   gradnje pa
dodelitev posojil za individua!- 1,830.000 dinarjev. Velik del
no gradnjo in prenovo iz stano- solidarnostne  vsote poberejo
vanjskih sredstev solidarnosti, tudi subvencije k stanarinam. Za razdelitev je bilo razpisanih
3,663.000 dinarjev, za katere pa Oster rez, ki ga predlaga obse poteguje kar 468 prosilcev, činska vlada z ukinitvijo pri-To pomeni, da na enega pov- spevka solidarnosti, zato odpi-prečno odpade le simboličnih ra vprašanje, iz katerega vira 7.827 dinarjev ali, kot je bilo oziroma na kakšen način bo ironično rečeno v razpravi, vsa- "država" v prihodnje na tem kemu za nekaj vreč cementa, področju pomagala socialno Vsota predstavlja le pet odsto- šibkim. Čeprav bo odpisala vsa tkov zaprošene mase posojil. posojila, ji ostane še zajeten
V škofjeloški občini je več krog upravičencev za subvenci-
kot 1300 individualnih gradite- je k stanarinam, ki se zaradi
ljev, ki jim je posojilo iz soli- povišanja stanarin iz meseca v
darnosti morda edina pomoč mesec še širi. Vprašanje pa je
pri gradnji, saj so stanovanjski tudi, koliko si bodo z denar-
skladi v podjetjih osiromašeni, jem, namenjenim za solidarno-
bančna posojila pa zaradi spre- stna posojila, lahko pomagali v
minjajočth pogojev tvegana. podjetjih. Iz žirovske Alpine,
Iz občinskih sredstev soli- denimo, kjer so najglasnejši
darnosti je bilo letos kupljenih nasprotniki tega prispevka, je
sedem   solidarnostnih   stano- zadnji dve leti največ prosilcev
vanj, za kreditiranje nakupa za občinsko posojilo solidarno-
stanovanjskih hiš je bilo name- sti. • H. Jelovčan
Obnova ceste skozi Todraž in Brebovnico
Konec nadležnega prahu
školja Loka, H. oktobra - Hkrati z obnovo regionalne ceste Gorenja vas - Dobrava, načrtovano za letos, naj bi po planu republiške uprave za ceste asfaltirali tudi odsek skozi Todraž in Brebovnico. Z umikom prvega načrta je padlo v vodo tudi upanje vaščanov Todra-ža in Brebovnice, da se znebijo nadležnega prahu. Vendar je občinski izvršni svet na njihove pritiske oziromu pobudo krajevne skupnosti I.učine, kjer se število prebivalcev še vedno /manjšoje, julija predlagal upravljahu ceste, Cestnemu podjetju Kranj, naj se prednostim dogovori za obnovo tega odseka.
V republiški upravi za ceste predlagajo škofjeloški občini izdelavo projekta za odsek od rudnika do odcepa za Dolino miru. Pogoj za izdelavo projekta pa je večinski sofinancerski delež obnove občine, širina vozišča pet metrov brez razširitev ter ureditev premoženjsko pravnih zadev.
V Cestnem podjetju Kranj menijo, da je zaradi neugodnih terenskih razmer in sorazmerno majhnega prometa, ki ne presega 300 vozil na dan, edino gospodarno graditi oziroma obnoviti cesto Todraž Lučine - občinska meja v dolžini 8390 metrov in širini voznega pasu pet metrov brc/ razširitve krivin. S takšnim predlogom se je v torek strinjal tudi škofjeloški izvršni svet. • M. Jelovčan
Tovariško srečanje
Jesenice, H. oktobra - Jeseniški okrožni odbor aktivistov ()l vabi vse nekdanje aktiviste O F i/ jeseniške in radovljiške občine, ki so delovali v dolini od leta 1941 do 1945 na tovariško srečanje. Vabijo tudi vse nekdanje internirance in zapornike. Pogovarjali se bodo o današnjih političnih razmerah ter se spomnili obletnice osvoboditve.
Srečanje bo v soboto, 13. oktobra, ob 10. uri v prostorih kulturnega doma na llrušici. Za jedačo bo poskrbljeno, na Hrušico pa vozijo redni in lokalni avtobusi vsako uro.
Zbor aktivistov
Okrožni odbor aktivistov Ol medvojnega okrožja Škofja I o-ka in občinska odbora /veze /druženj borcev NOV Škofja I oka m Ljubljani Šiška vabijo aktiviste OF lega okrožja na 5. /bor in srečanje, ki bo v soboto, 20, oktobra 1990, ob 10, uri, v jedilnici Di« jaškega doma Šolskega centra Boris /iherl v škofji Loki, Podlub-nik l/b (na Podnu).
/hiranje udeležencev /bora in srečanja je od l> do It) ure \ avli šolskega centra Boris /iherl Po končanem /boru ho skupno kosilo in tovariško siečanie,
Vljudno in tovariško vabljeni!
Radio Žiri pod skupščinsko marelo
Skofjl Loka. 9, oktobri ■ Škofjeloška vlada bo predlagala skupščini, da prevzame ustanoviteljstvo delovne organizacije za obveščanje oziroma Radia Ziri.
Njen organ upravljanja bo po novem svet delovne tirg.imza cije za obveščanje, v katerem bodo poleg treh (so)dclavcev tudi delegati vseh političnih strank v škofjeloški občini. Svet naj bi bil imenovan h- na oktobrskem /ascdati|u skupščine I a naj bi tudi podaljšala mandat glavni in odgovorni urednici Radia Žiri do preoblikovanja delovne organizacije za obveščanje v javno podjetje, ki mora biti opravljeno do JI, marca prihodnje leto.
S prevzemom ustanov iteljstva bo skupščina prevzela tudi breme sofinanciranja delovne organizacije /a obveščanje, ki je bilo doslej razdrobljeno na dejavnosti bivših samoupravnih interesnih skupnosti. Letos naj bi njihov delež znašal okrog 744 tisoč dinarjev • II. Jelovčan
Iz govora Milana Kučana v Smledniku
Pravica do zdravega razvoja vsem, tudi vedenjsko motenim otrokom
Kot je ob otvoritvi novega za~ voda  Frana  Milčinskega , Smledniku dejal predse**"* predsedstva Republike Sto* nije Milan Kučan, otvori novih   zavodskih pr°stor0.. najlepše udejanja geslo 'e njega tedna otroka »Zag° vimo otroku zdravo in >'ar okolje«. Žal svetovni ,e~\ otroka tudi pri nas vse Pr večkrat izzveni kot enkrat oddolžitev otrokom. Kar "!} ramo storiti kot družba ij*K država, ne more biti zgolj ■ kratno izpraševanje vestl\u z njim ptičkom brez Sne ni otrokom, ki so se znaš!' robu družbe, ne da bi bili sami mnogo krivi za to, ne pomaga dosti. . „,
Milan Kučan je govoril tudi o vlogi in pomenu dela JNs" Ija in mladinskega sodnika Frana Milčinskega, o datMuOr^ odnosu družbe do vzgojno motenih in zanemarjenih otrok, 0 rL jemih sodobne pedagogike, ki se odločno obrača od segrega 1 in zapiranja vase k integraciji motenih v okolje in povezovanj njim. Ne moremo namreč po eni plati razglašati demokracij0 hoteti v Evropo, po drugi pa se zakrkniti v svoja verovanja predsodke in si zatiskati oči pred nerazveseljivo resnico 0 " ^ otrocih in mladini, je dejal govornik. Družbe, ki se proglašaj0 socialno učinkovite, stremijo za tem, da omogočajo razvoj ustvarjalnost vsakemu posamezniku. Pravici na zdrav in cel razvoj ter pridobivanju znanja sta temeljni pravici razvitega s ta in v enaki meri veljata za otroke in mladostnike, ki na ta* drugačen način odstopajo v razvoju od svojih vrstnikov, .
Govoril je tudi o sodobni šoli, ki da je mesto za resni(-° f dvome, ne pa za dogme in ideologijo, glede česar smo pn j» .. preteklosti že delali napako, v prihodnje pa je ne gre ponavlja drugačnimi predznaki. Na koncu je omenil tudi ustavno a"" nilo, ki je našlo mesto ob zadnjih dopolnjevanjih slovenske M . ve, namreč o uresničevanju pravice otrok. Ob tem ni mogel mo neprijetnega madežu, do naša država še vedno ni rati.UL,r^. leta 1959 v generalni skupščini združenih narodov sprejete klaracije o pravicah otrok. To je zlasti nedopustno v času, po ugotovitvah nas samih in tujih opazovalcev v delih af-(Kosovo) grobo teptana cela poglavja iz te deklaracije.
Sporni kmetijski prispevek
Kranj, 3. oktobra - Kranjski izvršni svet ni sprejel 20-odsto|^^. povečanja finančnega načrta pospeševanja proizvodnje hra"C ^ jrotavljanja osnovne preskrbe v letošnjem letu, ponovno sn»o s da bi bilo prispevek potrebno ukinili.
• hran*?
Ukinitev prispevka za pospeševanje proizvodni«-' eji I'-preskrbo je član kranjskega izvršnega svela predlagal na > 0jjf septembra, vendar je občinski komite za planiranje, ^^je ^ stvo in družbene dejavnosti predlagal 20-odstolno povC'pO; nančnega načrta sklada kot uskladitev z inflacijo, z uvodn(fl ^i jasnilom, da ukinitev prispevka med letom ni možna
smo ponovno slišali Markičevo pripombo, da mora obu )Ui kranjski industriji financirati kmetijstvo, ki posluje P°* $'v* Franc (ioloiej je želel podrobno poročilo in dejal, da se s ^rft porabljajo neracionalno, predvsem za pospeševanje K/?a|c^ Tivadar je dejal, da je bistvena poraba denarja in vpraša. ga ne bi namenili lačnim.
Kako sporen je postal kmetijski prispevek, se JC M^\Mtt di pri glasovanju, saj i/visni svet ni sprejel povečanja ^[)\c^f načrta Pričakujemo torej lahko, da bo odbor za PoSP*t5}|01' proizvodnje hrane in preskrbe pripravil natančnejše P°f<JJjb.^ še enkrat pri sol / njim na izvršni svet. Zaradi kopice P^PP^fj^ lo predloga o ukinitvi prispevka, pa je težko napovedi^ bo odločitev. • M. V.
Komasacija na Visokem še vedno ni
Ponudili bodo dodatno zemlji^,,
Krunj, V oktobra - Komisija bo s pomočjo dodatnega ^"■''Vj! komasacijskem območju na Visokem ponovno |'°s^,|Sl1 jfd sporazum s tremi krneli, s čimer naj bi bili problemi »*P pravljeni. ,
K"1
Kranjski i/višm svet je odobril odškodnino Mcr^'£clfl $ tijslvu za 2.756 površinskih metrov ti|ive na komB**^y pO^SJ močju na Visokem v višini 41 UV<> dinarjev,   u naj      s |f^. jo tega zemljišča ponovno poskušali doseči spora/"' ^e krnel i t ire /a razrešitev pritožbe lane/.i
< inlca glede ^
vrednotenjem složenih m dodeljenih /einlpšč, s.i| N°
da mu pripada še 5,3-odstotna razlika. ^
Komasacijski postopki na Visokem se vlečejo že se^ej".^ na sc|i izvršnega svrt.i smo slišali tudi pripombe, da se ^jtfL nedopustno dolgo in odgovore, da |e pii komasacij h ^ j^ffl desetina kmetov nezadovoljnih. Na Visokem jih je bi\° .  v L, sacijo vključenih 244, poleg že omenjenega pior,lcl1iav.$eKf stopku reševanja še osem pritožb, kar je 3,5 odstotka ^ ^ dobno imajo se neka] |>io|i1einov tudi na Piinisk<>vCl '^ p* bilo v komasacijo vključenih 208 udeležencev, v reševa štiri pritožbe, kar je I ,S odstotka vseh. • M. V.
Torek, 9. oktobra 1990
NOVICE IN DOGODKI
3. stran mmmmm^ciLAS
Konvencija za zaščito alpskih regij
Alpe potrebno zavarovati kot celoto
Zaradi višinske dimenzije alpskega sveta je tod bela lisa pri upravljanju.
Gozd Martuljek, 6. oktobra - Na letošnjem zasedanju mednarodne komisije za zaščito alpskih regij, CIPRA, so strokovnjaki sedmih dežel spregovorili o življenju gorskih rek. Zaradi spoznanja, da je "»anj kot 10 odstotkov alpskih voda še v naravnem stanju, so v deklaraciji iz Gozd Martuljka predlagali 10-letni moratorij za izkoriščanje neokrnjenih predelov gorskih rek. Sklepne pogovore so posvetili skupnim naporom za sprejem Alpske konvencije v vladah teh dežel.
Mednarodna komisija za zaščito Alp. CIPRA, je bila ustanovna že leta 1952. Ob njeni ustanovitvi je naša država pismeno sporočila le svoj interes za sodelovanje, od leta 1955 pa Jugoslavijo zastopa v tej organizaciji Republika Slovenija. Zato ni naključje, da so se strokovnjaki CIPRA zbrali pri nas na rednem zasedanju leta 1983 na Bledu in po sedmih letih priredili srečanje v Gozd Martuljku.
Letošnji strokovni referati, ki so jih predstavili 5. in 6. oktobra v, martuljškem hotelu Špik, so bi-11 Povezani z življenjem gorskih fek. Vse razprave, od uvoda v zasedanje do sprejema sklepne deklaracije, so zajele tudi druge dimenzije bivanja v gorskem svetu ln škodljivih posledic zaradi raz-"lh neskladij. Tako je uvodničar *• Dušan Plut iz slovenske vlade
trolirane prostorsko-ekološke spremembe. Poseben problem predstavlja ohranjanje ekološkega ravnovesja v turističnih območjih, ki so zlasti z ureditvijo smučarskih prog doživela najbolj izrazito in za okolje tvegano pokrajinsko preobrazbo. S širokopotezno in hidrološko ne dovolj pretehtano rabo topov za umetni sneg bi po izkušnjah strokovnjakov CIPRA lahko dolgoročno naredili veliko škode. Dolžni smo torej spoštovati njihove strokovno pretehtane sklepe iz leta 1989, ki pozivajo v skrbi /a dolgoročno ohranitev turizma k prepovedi široko površinskega umetnega zasneževanja. Topovi za umetni sneg naj se dovolijo samo za zasneževanje izpostavljenih in posameznih območij, vendar šele po temeljiti raziskavi vseh možnih posledic za okolje.«
J11"'1 drugim naglasil: »Slovenske P« kot jedro slovenskega gorega sveta podobno kot Alpe dru-*°o doživljajo intenzivne in nekon-
S konvencijo zaščititi neokrnjeno naravo
Na osnovi podatkov iz strokovnih referatov o življenju gorskih rek so v Gozd Martuljku sprejeli osnutek deklaracije, katere osnovni namen je zaščita še neokrnjenih predelov alpskih rek. Ker je še manj kot 10 odstotkov vseh alpskih rek ohranjenih v naravnem stanju, strokovnjaki CIPRA zahtevajo 10-letni moratorij za izkoriščanje neokrnjenih predelov, obenem pa revitalizacijo že prizadetih odsekov voda.
Predvidena okrogla miza o vključevanju zaščite gorskih voda v Alpsko konvencijo - razprave ie vodil slovenski minister /a
Oprostitev posebnega prometnega davka
Zaenkrat le za obrtnike
Mublj
noro«
*na, 5. oktobra - Na včerajšnjem skupnem zasedanju vseh treh
republiške skupščine so po daljšem pretehtavanju dveh predlo-
Kov v     ii------ '""i-*—- — ru---J------       y-----I------
*   sprejt-|j /akon o spremembah in dopolnitvah zakona o posebnem °nU'tnem davku. Ta predpis omogoča oprostitev 13-odstotnega poseb-j ,  republiškega prometnega davka pri nakupu reprodukcijskega ma-On 0Prt'me /a čiste obrtnike. Predlog izvršnega sveta s širšimi
Gostitvami bo šel v redni postopek.
So ' Pr°dlog zakona je nastal na pobudo skupine poslancev in ga po usklajevanju od začetne obravnave julija letos zožili tako, da 0^ a$u oljašave pri plačilu posebnega prometnega davka samo čistim $£• '"kuni. Drugi predlog pa je dan pred zasedanjem slovenske skup i! '" Trcjel slovenski i/\ išni svel. s to dopolnitvijo zakona naj bi bi ren'1/n" plačcvania temeljnega prometnega davka in posebnega hiit ^l davka \ skupni višini 33 odstotkov poleg zasebnih obrni« °V llK'' irgovci in kmetje, ki jim je trgovanje oziroma kmetova JL cdini pnkjii
Predh ^e drugi Podlog prišel na poslanske klopi v skupščini brez vun . nc uskladitve, so predlagatelji prvega predloga terjali ipolto-*Un' Ve')avncKil postopka. Po daljšem pretehtavanju za in proti - polov Vltl,,n" Gros, na primer, |e predlagal združitev obeh predlo* nt. ^. c" /akon jc potegnilo jeziček na tehtnici prepričanje, da stvari Pe> k'.S"U'M več /.iv lačevati I ako je bil sprejet z večino glaso> ukori rnL.t '"l"u'|ii bodo risi i obrtniki oproščeni plačila I 3-odslolnega pro-ke v iS? davka pri nakupu materiala m opreme. S tem naj hi obrtni hi S£°dhudili, kot je v razpravi menil picdslavnik predlagateljev, da
Odločali za posodabljanje dejavnosti in širitev zaposlovanja. 'Vil >r.ei""« izvisnega sveta bo moral v redni skupščinski postopek.
dnik odbora za javne finance in proračun Janez. Kopač je pred-Obtjn      skupščina pooblasti za obravnavo predloga njihov odbor, davita    XC 'C slrmial. naj ta predlog dopolnijo z oprostitvijo plačila ktnCAi     samostojne kulturne delavce, kai je zahteval Rudi Šeligo, 1 Poslanci pa so tei juli enake prav ice za vse kmete • S. Saje
varstvo okolja in Urejanje prostora Miha Jazbinšek - se je sicer
vrednot Alp je osvetlil dr. Tone Strojin, ki je kot vprašanja življenjskega pomena za Alpe označil področja zbiranja in analiziranja informacij, upravljanja
sprevrgla v pojasnjevanje slovenskih stališč, ki pa so med udeleženci drugih alpskih dežel naletela na splošno podporo. Tako je vodja komisije CIPRA za Slovenijo inž. Miloš Turk prebral zaradi odsotnosti dr. Vilija Premzla iz republiškega sekretariata za varstvo okolja in urejanje prostora njegov pregled dosedanjega dela vlad pri uresničevanju konvencije. Kot je med drugim pojasnil, je lani sprejeta resolucija o varstvu Alp dobra osnova za oblikovanje konvencije o začiti Alp. Le-to naj bi podpisale vse države, na območju katerih Alpe so, ne glede na delež površine posamezne države; med predvidenimi podpisnicami je tudi Evropska skupnost, ki s smernicami za varstvo okolja in ekonomskimi ukrepi že sedaj vpliva na dogajanje v alpskem svetu.
Namestnik v ministrstvu za VO in urejanje prostora mag. Mitja Bricelj. ki je z besedo in sliko
predstavil različne konflikte zaradi uporabnikov prostora ob Savi, je opozoril, da je skrajni čas za sprejem konvencije alpskih dežel. To bi namreč tudi našo državo spodbudilo k premišljenemu ravnanju za naravnimi viri.
Pravne vidike oblikovanja konvencije za zaščito naravnih
ter nadzora. Kot predstavnik Planinske zveze Slovenije je vodstvu CIPRA predlagal povezovanje z vsemi organizacijami, katerih dejavnost sega v alpski svet. Predlagal je tudi, da bi za spremljanje pomembnih dogajanj v njem ustanovili mednarodni center, na primer v Innsbrucku; po njegovem mišljenju je ob tem potrebna uvedba enotnega katastra podatkov. Ker so Alpe višinska dimenzija, je Strojin ugotovil belo liso pri dosedanjem upravljanju s tem prostorom, kar se kaže v dosti boljši zaščitenosti morja v primerjavi z Alpami, sicer dveh dragocenosti naše Evrope.
V nadaljevanju so še razpravljali inž. Janez Bizjak iz uprave TNP o predlogu Alpske konvencije in njenem nadaljnjem uresničevanju z vidika volje alpskega prebivalstva, mag. Dušan Fatur iz ministrstva za VO in urejanje prostora o lokacijskih odločitvah, pri katerih je treba upoštevati interese domačinov, pa prof. Stane Peterlin iz republiškega zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine o vidikih varovanja naravne dediščine, pri čemer je omenil tudi konkretni problem v zvezi z načrtovanim umetnim zasneževan jem v Kranjski Gori. Zaradi odločnih zahtev strokovnjakov CIPRA za razrešitev tega problema je minister Jazbinšek obljubil ukrepanje vlade v skladu s pristojnostmi.
Ob koncu zasedanja v Gozd Martuljku se je predsednik CIPRA dr. Mario Broggi zahvalil za gostoljubje Slovenije in plodno sodelovanje njenih strokovnjakov. Za temo zasedanja leta 1991 v Švici pa je najavil oceno, koliko pomeni tradicionalna kulturna krajina alpskim deželam. • Stojan Saje
Prešernov gaj bo spomenik
Kranj, 3. oktobra - Kranjski izvršni svet je sprejel predlog odloka o razglasitvi Prešernovega gaja za kulturni in zgodovinski spomenik, pri čemer bo odločala tudi občinska skupščina.
V predlogu odloka, ki ga je pripravil Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine Kranj, so upoštevane skupščinske pripombe. s;ii drugih ni bilo, Bistveno pa je vsekakor to, da bodo Prešernov gaj kol spomenik zavarovali takšnega, kol je zdaj, »pobude o oheležitvi posameznih zaslužnih meščanov pa naj bi bile upoštevane v bodočih programih dela, poprej pa naj bi pretehtali, ali bodo v Prešernovem gaju obeleževali tudi pomembne meščane, ki lam niso bili pokopani, ali pa hi prostor za Panteon poiskali kje drugje v mestu, saj je potrebno upoštevan, da je gai opuščeno pokopališče.
Po predlogu odloka bodo v Prešernovem gaju značaj kulturnih in zgodovinskih spomenikov imeli: grob in nagrobnik pesnika dr. Franceta Prešerna, grob in nagrobnik pesnika Simona Jenka, grob m nagrobnik Ernesline Jelovšek. spomenik bazoviškim žrtvam, Majdi-i kapela z reliefom Vstajenje, doprsni ki|i tir. Franceta Prešerna, prvotni grob dr. Iranceta Prešerna, lopa in pokopališki zid / vhodnim portalom. • M. V.
S ■
Ja ri'dovljiskega odbora Socialistične stranke Slovenije
Največ pozornosti socialnim vprašanjem
*Mov|n
Mr»„kes 4 ok,obra " Ku«l«>vlj.sk.i organizacija Socialistične dhevj u '°*fnije sodi med številnejše na Gorenjskem, tako je pred °kv|rn s,a,">vila sw»j odbor, ki se je danes tudi prvič sestal. Njihova Hr*iJi,MM''S,lu*r',,'v je sicer v skladu z republiškim strankarskim prodi) rj' Pr'Pr"*ljajo pa tudi lastni opomin ni program, s katerim "a >tj( j°Pali v občinski skupščini in javnosti. O slednjem je bilo 1 °dbora tudi največ govora.
Svetiii,Vc° poz°rnosti bodo po-f>redvs.S(K,',,""n vprašanjem.
*?»riOr "U/lv|len|skega okolja,
^Slil°di tudi ekološka pro sveti|j -V radovl»,skl občini
le;
"lil,
P'1 se bodo tudi kra-SK,lPnost,,u. da bi le-tc
sodelovale pri načrtovanju planskih dokumentov v občini Problemov v radovljiški občini je precej: tehnološki presežki delavcev, tu so I lan. Veriga. Sukno, neobdavčena "siva ekonomija", problemi, ki jih bo sprožila gradnja avtoceste čez
l eško polje, kamnolom v Kamni Gorici vsebolj vznemirja tamkajšnje prebivalce, pre-napolnjenost deponije odpad kov na Črnivcu... Zahteva po čimprejšnji akciji se torej kaže sama po sebi Socialisti tako nameravalo ze sredi novembra skup.ii s socialdemokrati in predstavniki svobodnih sindikatov sesli za mizo in oblikovati skupen r 'ogram za reševanje naštetih problemov.
(hlborniki so v nadaljevanju spregovorili še o organizi-
ranju Socialistične stranke in pridobivanju novih članov, ki naj bi bili iz čimveč krajevnih skupnosti, saj bi tako lažje pripravljali akcije za rešitve problemov, ki v njih nastajajo. So cialistična stranka bo delovala odprlo in lavno, tako bodo občanom vsak četrtek od 16. do 19. ure v svoiih prostorih na
Gorenjski cesti 20, na voljo člani odbora stranke, vabili pa bodo tudi republiške strankarske predstavnike, skupščinske delegate in druge. • Igor Kavčič
Predstavniki osnovnih organizacij sindikata osnovnih šol občine Kranj smo 2. 10. 1990 obravnavali problematiko financiranja OŠ v II. polletju tega leta in sprejeli za javnost naslednje
Sporočilo
Delavci zaposleni v osnovnih šolah občine Kranj opozarjamo na izredno težaven materialni položaj naše dejavnosti. Po ukrepih o razbremenjevanju gospodarstva, ki jih je sprejela skupščina občine Kranj junija letos, se je prispevna stopnja iz BOD za osnovno izobraževanje znižala iz 5,39 odstotka na 4,82 odstotka. Ob tem nam je bilo zagotovljeno, da znižanje prispevnih stopenj ne bo ogrozilo izvajanja programov in materialnega položaja učiteljev. Žal so bila zagotovila eno, realnost pa je popolnoma drugačna. Zaradi naraščajoče inflacije že pred pričetkom novega šolskega leta mesečne dotacije niso uspele pokrivati vseh materialnih stroškov šol. Stroški dejavnosti so začeli ogrožati OD zaposlenih, ki se znižujejo in so glede na izobrazbeno strukturo zaposlenih naravnost podcenjujoči. Čedalje večje breme pa so z novim šolskim letom občutili tudi starši, ki plačujejo dražjo malico, učbenike, papir za kontrolne vaje, serviete in papirnate brisače za osebno higieno v šoli itd.
Zaradi zgoraj navedenih dejstev smo zaposleni v šolah, verjetno pa tudi v drugih družbenih dejavnostih z nestrpnostjo čakali na predlog rebalansa proračuna občine Kranj. Zal smo razočarani ugotovili, da z rebalansom za družbene dejavnosti niso predvidena nikakršna dodatna sredstva za osnovno in razširjeno dejavnost, nasprotno pa so v obstoječem finančnem planu za vzgojo in izobraževanje še vedno vključene postavke, ki z našo dejavnostjo nimajo nič skupnega. Ena takih postavk je dejavnost Radia Kranj, ki mu je namenjenih 51.600 din, za izobraževanje pedagoških delavcev na vseh desetih OŠ pa celih 14.100 din. Kako podcenjeno je vzgojnoizobraževalno delo, nam za primerjavo pove tudi podatek, da je za letos za provizijo, ki nam je zaračunava SDK Kranj planiranih kar 541.200 din, za ekskurzije učencev 263.500 din, za fond učbenikov pa 48.500 din, za učence vseh 10 osnovnih šol skupaj. To, da so se ogromna sredstva zbrana za družbene dejavnosti prelivala za financiranje sumljivih investicij (stavbe Uprave za notranje zadeva, Radia Kranj) pa je javnosti tudi že znano.
Zgornji podatki nam torej jasno kažejo, kako nenamensko se trosijo sredstva, ki jih vsi zaposleni plačujemo za šolstvo in druge družbene dejavnosti. Zato od izvršnega sveta in skupščine občine Kranj zahtevamo, da čimprej obravnavata problematiko financiranja osnovnih šol na svojih sejah in ponovno ovrednotita programe ter iz njih črtata vse tiste postavke, ki ne sodijo v vzgojo in izobraževanje. Hkrati pa zahtevamo, da se odobrijo sredstva tudi za osebne dohodke zaposlenih, saj se, kot nam je znano, v proračunu pojavljajo presežki sredstev, kar nedvomno kaže, da se osebni dohodki v gospodarstvu in
negospodarstvu (banke, SDK, upravni organi) povečujejo. Zahtevamo, da se bremena krize ne prelagajo le na nekatere sloje in poklice.
Predstavniki sindikata naslednjih OŠ:
Stane Žagar Bratstvo in enotnost Matija Čop France Prešeren Simon Jenko Lucijan Seljak Janko in Stanko Mlakar, Šenčur Matija Valjavec, Preddvor Davorin Jenko, Cerklje Josip Broz Tito, Predoslje Vlasta Sagadin
Protest
V imenu Slovenske kmečke zveze izražam oster protest zaradi provokativne akcije vojaške policije na bivšem štabu Republiške teritorialne obrambe.
Podpiram stališče Republiškega sekretariata za ljudsko obrambo, da je potrebno ohraniti mirnost in preudarnost. Obenem pa v imenu vodstva naše organizacije in številnega članstva zagotavljam enotno podporo ob vseh ukrepih pri uveljavljanju suverenosti države Slovenije.
Predsednik SKZ
, , Ivan Oman
Izjava za javnost
Ob armadni zasedbi Republiškega štaba slovenske teritorialne obrambe Društvo slovenskih pisateljev ostro protestira.
V celoti podpira legitimne oblasti na Slovenskem in njihove ukrepe, s katerimi ščiti slovensko suverenost.
Pozivamo vse politične stranke, da se v nastalih razmerah odpovedo polemikam in soglasno stopijo v bran nedotakljivosti Republike Slovenije.
Pozivamo vse državljane Republike Slovenije, naj ne nasedajo provokacijam JLA, ki imajo za cilj zasejati zmedo in nespametne reakcije med prebivalstvom.
"Nočna akcija" JLA ni prva v seriji metod zastraševanja! JLA ne more niti okupirati niti ukloniti demokratične Sloveni-je!
Društvo slovenskih pisateljev Rudi Šeligo, predsednik, I. r.
Skupščini republike Slovenije
Onemogočanje javne besede
LIBERALNA STRANKA je glede na aktualne politične dogodke posredovala javnim medijem, zlasti RTV Sloveniji in DELU, več izjav za javnost. Predvsem RTV Slovenija in DELO pa vztrajno ignorirata navedena sporočila LIBERALNE STRANKE, pri čemer je DELO kvečjemu objavilo popolnoma skrčene povzetke teh stališč in pri tem tudi pomembno okrnilo vsebino navedenih sporočil. Nasprotno pa lahko zasledimo, da navedeni mediji v celoti objavljajo tudi nesorazmerno dolge izjave prej etabliranih strank, zlasti ZSMS-LS, ZKS-SDP, kot tudi SS. Tako je značilen primer tudi objava tovrstnih prispevkov v DELU z dne 2.10.1990, ko so našli dovolj prostora za objavo obširnega prispevka tov. Jožeta Smoleta pod naslovom "Kdo je dal odstraniti Broza?", niso pa našli prostora za kaj več kot nekaj besed o stališčih naše stranke o perečem sporu delavcev SNAGE z mestom Ljubljana, pri čemer (po naši ovceni namerno) niso objavili poziva naše stranke vsem podjetnikom in obrtnikom v Sloveniji, da v tem kriznem trenutku ponudijo svojo pomoč mestu Ljubljani. Zahtevam, da Skupščina RS sprejme oceno o takšni izrazito pristranski politiki navedenih medijev.
Vitomir Gros
GORENJSKI KRAJI IN LJUDJE
UREJA: ANDREJ ŽALAR
Ob 46-letnici požiga Gozda Peter Smuk, predsednik SO Tržič:
Ne glejmo
le na trenutno korist
" Kot je vsem dobro znano, je bila od naših vasi najbolj prizadeta prav vas Gozd, ki jo je okupator zaradi sodelovanja vaščanov s partizani, požgal. Izmed vaščanov Gozda, od katerih je bilo med 62 prebivalci 26 partizanov, je padlo v vojni 7 žrtev. Vsem tem žrtvam in žrtvam iz drugih naših vasi, kakor vsem slovenskim in * ostalim, smo dolžni dati priznanje in ohraniti spomin nanje tudi kot opomin, do kakšnih osebnih in narodnih tragedij nas pripelje brezumje posameznikov, ki so pripravljeni žrtvovati milijone ljudi zaradi svojih ozkih interesov. Tudi danes takih norcev ne manjka.
Od teh dogodkov je preteklo že dovolj časa, da si lahko priznamo, da so bili med zadnjo vojno tudi na strani okupiranega prebivalstva, torej nas Slovencev, različni interesi. Ob želji vseh, da se rešimo okupatorjev, je nastopil pri delu prebivalstva, ki se je v prejšnjem jugoslovanskem režimu počutil najbolj prizadetega in ga je vodila KP, še želja, da se z revolucijo spremeni dotedanji družbeni red.
Ta želja po spremembi družbenega reda pa ni bi'a sprejeta pri vseh Slovencih. Različno je bilo tudi gledanje na način boja, kakršen je povzročal veliko žrtev med civilnim prebivalstvom. Prevladala je usmeritev, ki je bila v svojem delovanju bolj ciljno usmerjena - po domače rečeno, ki je vedela, kaj hoče in je vse svoje delovanje podredila jasno zastavljenemu cilju, t. j . osvoboditvi izpod okupatorja in hkrati izvedeni revoluciji.
V deželah demokracije se vojaki po končani vojni umaknejo v vojašnice in pustijo upravljanje države uradnikom in politikom. Tam, kjer pride oblast na položaj z revolucijo, temu ni tako. Tudi pri nas ni bilo, ker je nova oblast le naprej uvajala in utrjevala t. i. pridobitve revolucije. To obdobje utrjevanja je trajalo predolgo. Po začetnih uspehih se je v daljšem obdobju izkazalo, da nas v vsem prehitevajo narodi, ki niso izvedli komunistične revolucije. Naše vodilne ekipe so to že dolgo opažale. Nikakor pa niso želele priznati, da je napaka vgrajena v sistem, ampak so nam ponujale kozmetične spremembe tega sistema, s ciljem, da še naprej zadržijo oblast.
S prvo možnostjo demokratične izbire je zato narod pokazal, da si želi resničnih sprememb in dal možnost ljudem, v katerih je videl poroke za take spremembe.
Resnično svobodo si je vedno potrebno izboriti. Pri tem pa ni mišljen le oborožen boj, ki je le skrajno sredstvo, ko so že odpadle vse ostale možnosti. Tudi mi Slovenci smo se zopet znašli v položaju, ko se moramo na vse načine (z. delom, znanjem, gospo darskim in političnim delovanjem) boriti za svojo svobodo in sa mostojnost. Ne glejmo pri tem le na trenutno korist. Glejmo dol goročno, pa bomo gotovo prišli do spoznanja, da je za narodov obstanek nujna njegova samostojnost. S tem ne mislim na zapr tost v svoje plotove, le dokončno moramo dobiti možnost, da sa mi izbiramo, s kom in na kakšen način bomo sodelovali. Pozi vam vas, da ob skorajšnjem odločanju o bodočem statusu - Slo venije končno enkrat zberemo svojo korajžo tudi ob zaključnem dejanju in si izberemo svojo lastno slovensko pot v nadaljnje ži vljenje. Ob tem nam ne sme zmanjkati zaupanja vase. Nihče nam ne želi in nam ne bo zagotovil boljšega življenja, kot mi sami se bi. Spoznati moramo takoj, da Jugoslavije, kot smo jo poznali, ni več in se moramo takoj pripraviti na čas, ko bo to tudi pravno formalno dejstvo. Posebno nujno je, da razpad Jugoslavije doja mejo takoj vsi, ki so na vodilnih mestih, posebej v tovarnah, da ne bodo zamudili časa za pripravo na novo stanje."
Priprave na volitve
Senično - V krajevni skupnosti Senično v tržiški občini so se konec minulega meseca začele priprave na volitve sveta krajevne skupnosti. Kandidacijski postopek, ko krajani lahko predlagajo možne kandidate za sestavo krajevnega vodstva, Že nekaj časa traja, končan pa bo 25. oktobra, lajne volitve bodo prvo nedeljo novembra v domu družbenih organizacij v Seni-Čnem. V kandidacijskem postopku morajo predlagani kandidati s pisno izjavo (poseben obrazec ima tajnica KS Sonja Pa-pler, Senično 27 - pri Usnjarni) potrditi, da so, če bodo izvoljeni, pripravljeni delati v vodstvu KS. # (al)
JB»^ V    prejšnji   številki paradajz
ij "dondeŽ", tokrat goba "donda".
1 £| V knjigi o gobah piše - navadna
krompirjevka, premer 10 do 13 jI centimetrov, užitna.... Vlado , Jgf Dolenc iz Delnic, majhne vasi blizu Poljan nad Škofjo loko, tisti, ki ima na gornji sliki polne roke nečesa (ugibajte še malo), se lahko požvižga na lake knjige. Tisto (»ne, kar ima Vlado v rokah, je navadna krompirjevka ali "pzdec", kot pravijo tamkajšnji ljudje, njene dimenzije pa so 125 cm obseg, 45 cm premer, 28 cm višina, ko je bila odtrgana, pa je gob« tehtala H kilogramov in 35 dekagramov (ker je bila malo bolj namočena od dežja). Še sedaj pa tehta več kot 6 kg. No, "supergobo", ki zagotovo ni bila znotraj votla (kar smo na licu mesta preverili), je na Voglčarjevem travniku pravzaprav našel njegov sin Matjaž s še tremi prijatelji, lomažem, Boštjanom in Vladom. "Ves premočen je bil. ko je gobo v naročju prinesel domov", sta povedala Matjaževa starša. Zal so bili mladi najditelji ravno v šoli, ko sem "superp/dec" spravljal v fotografski aparat, pa mi je lako na pomne priskočil Matjažev oče, ki je tudi povedal, da s njihovem koncu gobe prav rade rasejo, saj je tistega jutra, ko sem bil na obisku, v pičli uri in pol nabral 22 jurčkov. Kaj bodo / "megagobo"? "Pzdec je sicer užiten, vendar se mi ne bomo ukvarjali / njim, nesel ga bom nazaj, kjer je bil," je odgovoril Dolenčev Vlado in me povabil, naj kakšno nedeljo pridem golu rit v njihov konec. • Koto: I. K.
V KS Gorje bodo imeli svojo telefonsko centralo
Do leta 92 bo vsem pozvonilo
Gorje pri Bledu - V začetku osemdesetih se je o telefonu v KS Gorje le govorilo, leta oseminosemdeset je anketa pokazala, da kar 450 gorjanskih družin želi v svoji hiši dvigovati telefonsko slušalko, začeli so z akcijo in v zadnjih dveh letih z zbranim denarjem kupili telefonsko centralo, uredili prostore zanjo, izdelani so tudi že potrebni načrti, v kratkem bodo nakupili telefonski kabel, spomladi prihodnje leto ga bodo začeli polagati v zemljo in do konca leta 1992 bodo v KS Gorje, ki združuje 13 vasi in 2 zaselka imeli en telefon na 6 prebivalcev.
Kranj predvidela gradnjo končne telefonske centrale v Gorjah, pred tem pa naj bi še spustili v delovanje vozliščno telefonsko centralo na Bledu (kar se je lani tudi zgodilo). Del potrebnih sredstev naj bi zbrali krajani sami, nekaj s samoprispevkom, del denarja pa naj bi prispevala tudi PTT," je o začetnih aktivnostih za izgradnjo telefonskega omrežja govoril član odbora za pripravo telefonije v KS Gorje Jože Skuma-vec.
Celotno investicijo so v začetku letošnjega leta ocenili na 1.735.000 nemških mark. Največ sredstev so zbrali krajani sami, saj gre zadnji dve leti kar 95 odstotka krajevnega samoprispevka v "telefonski sklad", del začetnih sredstev pa je pri-
"Leta 1988 smo v radovljiški skupščini nastopili z zahtevo po izgraditvi telefonskega omrežja v naši KS Gorje in še istega leta smo se na sestanku krajanov odločili, da z anketo ugotovimo dejanski interes. Kar v 450 hišah so izrazili željo po telefonskem priključku in jeseni istega leta je tudi PTT
Praznovanje v KS Primskovo
Primskovo - Z orientacijskim pohodom izpred zadružnega doma, ki bo v četrtek, I I. oktobra, ob 15.30 (balinarski turnir v Kokrškem logu pa je že bil od 3. do 7. oktobra) se bo ta teden tudi v krajevni skupnosti Primskovo v kranjski občini začelo praznovanje krajevnega praznika. Osrednji prireditvi bosta vsekakor prihodnji teden razstava Primskovo skozi čas, ki jo bodo v mali dvorani zadružnega doma odprli 18. okrobra ob 17. uri in proslava v petek, 19. oktobra, ob 19. uri v dvorani zadružnega doma. Takrat bo tudi koncert Helene Blagne, Načeta Junkarja in ansambla Marela. • (až)
Za praznik tudi ribiško tekmovanje - Med prireditvami ob letošnjem praznovanju štirih krajevnih skupnosti pod Krvavcem v kranjski občini je bilo v nedeljo dopoldne pri ribniku v l.ahovčah tudi tradicionalno ribiško tekmovanje za pokal krajevnih skupnosti (na sliki). Potrudili so se člani Ribiške družine Bistrica Domžale, pododbora PŠata, "trudili" so se člani štirih ekip pri ulovu s plovcem (Cerklje 1 in II, Požcnik in /,g. Brnik), vendar po končanem tekmo vanju priznanj in pokala niso podelili. I- kipe in tekmovalci so namreč ostali praznih rok (brez rib). Sicer pa, če bi tudi morali razglasiti zmagovalca, mu pokala ne bi mogli podeliti, ker predstavnika oziroma predsednika KS Zalog, ki bi menda moral poskrbeti /a to, na tekmovanje sploh ni bilo. - A. Z.
Na 3. seji upravnega odbora PZS
Ocena planinske sezone
Ljubljana, 5. oktobra - Predsednik Planinske zveze Slovenije je sklical t sepi upravnega odbora te organizacije, ki bo 20 okto Ivi .i l'W0 ob uri in M) minut v okrogli sopii sobi ("GP Delo v Ljubljani. Osrednja točka dnevnega reda bo ocena letošnje planinske sezone, med katero bodo obravnavali delo v planinskih postojankah, vzdrževanje planinskih poti, nesreče v gorah pa vzgojo in izobraževanje kadrov. Po pregledu uresničevani.! letošnjega lin.ničnega načrta PZS se bodo udeležena seje seznanili s planinskim urejanjem predela Kočevske Reke, obravnavah predloga za spreiem dveh novih društev s članstvo tei imenovali predsednika komisije za varstvo narave pri P/S • S. Saje
Velika razstava gob
Kranj, 5. oktobra - Gobarska družina i/ Krania pripravila po membno prireditev, ki bo zanimiva takti za nabiralce gob kot za druge ljubitelje narave. Med letošnjim sejmom stanovanjske opreme na kranjskem sejmišču bo organizirala že .'< > ta/stavo gob, ki bo odprta od petka, 12 oktobra l4)O0, dalje Kot si obetajo organizatorji, bo letošnja prireditev posebno bogata po številu raznih vrst gob. Čeprav približno it) članom kranjske družine pomagajo tudi gobarji iz Tržiča. Škofje I oke in l |ubl|ane v pripravah razstave, prireditelji vabijo k sodelovanju tudi druge nabiralce. Vsak dan sproti bo namreč treba razstavo obnavljati s svežimi primerki raznih vrst gob, med katerimi bodo posebej predstavili smrtno nevarne in z radioaktivnimi snovmi onesnažene vrste. Obiskovalci lahko prinesejo tudi neočiščene gobe, ki ph ne po znajo; od gobarskih strokovnjakov bodo dobili vse podatke o njih /a večje skupine, /lasti /a šolsko mladino, bodo člani Go barske družine Kranj poskrbeli /a strokovno vodstvo po ra/stavi in pojasnila • S. Saje
spevalo tudi Gozdno gospodarstvo Bled, ki mu gre, po besedah Jožeta Skumavca, posebna zahvala za pomoč pri akciji.
**Do roka je prišlo kar 478 prijav, torej več, kot je pokazala anketa, po ponovnem razpisu pa jih je prišlo še nekaj, tako je danes okrog 500 interesentov za nove telefonske številke, PTT pa zahteva, da na novo centralo priključimo tudi dosedanjih 65 telefonskih naročnikov v Gorjah. Poleg tega naj bi ostalo še nekaj številk prostih, zato smo morali načrtovan obseg centrale razširiti, kar ne bo ravno poceni."
Več kot 200 delovnim organizacijam, kjer so zaposleni Gorjani, so poslali tudi prošnje za prispevke k ureditvi telefonije, vendar je bil odziv prej slab kot dober, kljub temu da bi delovne organizacije lahko pokazale interes, da bi njihovi delavci imeli doma telefon. Aprila letos so krajani plačali prvi obrok 1000 nemških mark. naslednji obrok naj bi pobirali aprila naslednje leto, skupni znesek, ki naj bi ga prispeval
posamezni naročnik pa naj & bi bil večji od 3000 nemški" mark. Dokončani so vsi načrt' za celotni projekt, kupili pa s0 tudi najmodernejšo digita'1!'? telefonsko centralo 2000/224    z zrn
ogljivostjo
480/600 priključkov, ki naj bI jo postavili v prostorih doma TVD Partizan, do konca leta. * kratkem bodo kupili telefonski kabel, skratka lahko bi že zaceli z izkopavanjem. Toda, nekateri krajani nikakor nočjU dati soglasja k temu, da bi *3' blovod  šel   preko njihoveg zemljišča (med njimi SpecerU3 Bled) bodo bagerji pridrveli.* Gorje šele spomladi naslednl leto. Najkasneje do leta l*** pa naj bi v Gorjah že zvont'0 500 novih telefonov.
" L'pam, da bo vlada v Rad0' vljici podprla našo zahtevo, <» bodoče telefonsko omrežje * Gorje postane delniška dru/b11' kar pomeni, da bodo krajani p1^ stali tudi delničarji, saj so s sv<Jj jimi prispevki tako rekoč kup1, pretežni del gorjanske telef°n'' je," je menil Jože Skumavc • Igor Kavčič, foto: Katja PremrU
Cesta od Raven do Poljane
Uresničena dolgoletna želja
Šenturška Gora. 7. oktobra - Osrednji praznični dogodek I*mWR ga skupnega praznika štirih krajevnih skupnosti pod Krvavceitj kranjski občini je bila vsekakor otvoritev asfaltirane ceste v nedelj* popoldne v krajevni skupnosti Šenturška Gora.
Prazničnega razpoloženja, ki so ga v *^
turnem programu na otvoritvi ceste
ni
......... t-.-o—-     »muli" —
Ravnah pred naseljem Apno obogat''c petjem sestre Kepic in harmonikar * drej i/ Dvori j, cesto pa je potem siio odprl predsednik sveta KS Sentu
fška Gora Ludvik Pavlin, m /motilo s» M bo vreme. Se preden se je slavje, ki
''dJMflv     * < ga udeležili tudi predstavniki som.-1'11^ krajevnih   skupnosti   pod KrvaV# vključilo s predsednikom Aupnost' » ^ jevnih skupnosti Janezom Martin.fi* , r^anc Vrhovn.k {„ podpredsednikom občinskega
nega sveta Kranj Petrom Oreharjcm, nadaljevalo v Sidražu. ^ predsednik 11 članskega gradbenega odbora Prane Vrhovi* fj, vedal: "Po nekai uomembnih razvojnih oziroma zgodovinskih 1,1
Na proslavi v soboto zvečer v kinodvorani v Cerkljah, ki *eJ*Ji udeležil tudi predsednik občinskega izvršnega sveta Kranj Vladimir Mohorič. so podelili tudi plakete KS Cerklje ■'""JJ Poru, Petru Slatnar/u in t H) S(i P Gradbinec, priznanja \Hl ^ diju Šuligoju, Stanislavu Gradišku m Jerneju /ii/ni !'■■ ' predsednika KS Janeza Martinčiča so v programu nastopil' ' {. tki pevski zbor iz Dola pri Hrastniku m moški pevski ( erkelj.
■ v ie *
nikih v vaseh v naši krajevni skupnosti se nam danes uresnu'UJ (jj lika želja. S pomočjo komunalne skupnosti in < estneg* n<"Jj d*' Kranj smo krajani in vikendaši z delom in prispevkom prišli dobre tri kilometre asfalta. Vsem iskrena hvala, /.daj p* Ht* gr velika želja in cilj, da hi čimprej dobili asfalt tudi na klane" d" ven..." • A. Z.
< < sio je odprl predsednik kS Šenturška Gora Ludvik I 11
"Torek, 9. oktobra 1990
GORENJSKI KRAJI IN LJUDJE
UREJA: DANICA ZAVRL ŽLEBIR
5 stran mmmmm' glas
* i
Gojenci opremili izdelki.
so svoj novi dom že z zanimivimi likovnimi
Vzgojni zavod Frana Milčinskega
Ptički brez gnezda so dobili sodoben dom
Izza grajskih zidov se gojenci zavoda v Smledniku selijo v sodobne prostore.
Smlednik, 5. oktobra - Kot svoje tegobe in stiske večkrat odrivamo "a rob zavesti, tako smo bili v preteklosti vajeni na obrobja odrivati *apore, vzgajališča, domove ostarelih, psihiatrične zavode... Skrivali smo jih na robovih mest, v oddaljenih krajih, v starih, že propadajočih stavbah, kot bi se sramovali ljudi, drugačnih od nas, ljudi, ki jih je zaznamovalo življenje... Ni naključje, da so v malih krajih kot Veriej, Logatec, Višnja Gora, Smlednik, v starih graščinah našli sv°j dom ptički brez gnezda, kakor jih je poimenoval v istoimenski Pretresljivi povesti naš pisatelj in mladinski sodnik Fran Milčinski.
To misel je ob otvoritvi pravkar dograjenega doma v Smledniku izrekel prvi gost. Predsednik slovenskega predsedstva Milan Kučan. Otrokom, prikrajšanim za topel dom in motenim v vedenju in Osebnosti, pa so debeli grajski zidovi vendarle leta in leta (od osvoboditve sem) nadomeščali domaČe ognjišče. Dolga leta ni
bilo denarja za njihovo obnovo ali celo novogradnje, kar je nov dokaz o odrinjenosti na družbeno obrobje. Sele za vsemi v minulem desetletju obnovljenimi šolami slednjič prihajajo na vrsto tudi nekdanja mladinska vzgajališča. Tudi o smledniskem so že pred desetletjem govorili, da je potrebno obnove, šele pred tremi leti pa
Breda Slodnjak, članica rodbine Milčinski, se podpisuje v zavodsko kroniko.
^8'ed sodobne stanovanjske enote
so pogovori postali konkretnejši. Lani na jesen pa so na zemljišču nasproti gradu čez cesto zaorali gradbeni stroji. Vse kajpada ni šlo gladko, o čemer obsežno piše tudi ravnatelj zavoda Franc Ravnikar v glasilu Prvi koraki, ki je izšlo ob otvoritvi.
Sicer pa je novi, sodobno urejeni zavod, grajen za 60 gojencev, veselje pogledati. Na več kot 1500 kvadratnih metrih sta šolski in domski trakt, povezana s hodnikom. Starim in-ternatskim spalnicam gojenci ta teden jemljejo slovo - že prihodnji teden jih bo po ducat tvorilo stanovanjske skupine v moderno opremljenih apartmajih (s skupnim dnevnim prosto-
rom, kuhinjo, sanitarijami, a večidel oddvojenimi spalnicami), z ločenimi vhodi in pogledom v atrij. Ta čas še dišijo po novem, toda v prihodnjih dneh bodo s stanovalci vred dobili tudi dušo.
»V novem zavodu bo vse moderno. Tam me ponoči ne bo strah,« je zapisal gojenec Ostoj. »Mogoče bom tam imela celo svojo sobico? In posterje na stenah?« upajoče zapiše Anita. In Monikina nostalgija za staro graščino: »Čemu bo služil stari zavod, za zdaj ni znano. Radi pa bi videli, da bi grad prišel v prave roke, v takšne, ki ga bodo še naprej lepo vzdrževale.« • D. Z. Zlebir, Foto: G. Šinik
Željki pomagajo dihati »umetna pljuča«
Mamica je postala pravcata bolniška sestra
L
|TailJ, S. avgusta - t-letna Zeljka Dragojević je prvi otrok, ki je v fanju dobil »umetna pljuča«, koncentrator kisika. Od rojstva ima "atrireč prizadeto desno pljučno krilo, zaradi česar je bil polovico *v°kga kratkega življenja v bolnišnici, zdaj pa zahvaljujoč aparatu "ko živi podobno svojim vrstnikom.
mati Ljubica vsak dan hodila k otroku, da se je naučila zahtevne nege. Za svojega otroka je postala pravcata bolniška sestra! V Tekstilindusu je tedaj delala po štiri ure, ostalo pa je žrtvovala kot neplačan dopust.
»Dobro, da srno tedaj dobili stanovanje, kajti skupina zdravnikov iz. Ljubljane je prišla na oglede, ali ima otrok doma ustrezne pogoje za življenje,« se spominja Ljubica Dra-
SVOJI
Povsem tako kot družine z pravimi otroki pa Dragojevi-^evi vendarle ne morejo živeti. Ko se je /eljka rodila, je tedaj ,ričlansk.i družina stanov al.i še v samskem domu v Stražišču, Potem pa so v tovarni prišli na za družbeno stanovanje. Dv" leti ie deklica prebila v
i v Ljubljani, leto dni
^Iniinic
to i?ka'1 "•' ap.u.it, koncentru-r kisika, ki ga je zdravstvo 'ločilo v Amen k,   1.1 čas je
kopico razlogov za vedrino. Nedavno tega so letovali v Novigradu in Zeljki je morski zrak izjemno koristil. Zato jo zdaj zdravnica še enkrat pošilja na morje, z materjo pojdeta na Lošinj! Letovanje je staršem vlilo tudi upanje, da se bo Zeljki povrnilo zdravje. Sicer bo treba, ko malce doraste, na operacijo! Po vrnitvi z morja pa gre Željka v vrtec. Čeprav se sicer normalno telesno in duševno razvija, bo morala zaradi
VET BREZ BLEŠČIC
Qb polni luni
dm ""s skmaida iw /•<' im/i liku luna. verjamem l.nega bolj, V'«?'1-'", l'un *'"«■ hl " l'h I'' kdo •'<"'"/' S'" sloni, se takrat
»fto ■OJ? '" v<* IUI '•''l'1 '/<"''''■ " kmalu spel .anioni z drugimi
/(,1 "' '" l*'zo pozabit I o je nekakšno normalno 'odpiranje \,nn-">inj'"[""" '"'/'''* 11 " i/'M.A.un p\ilučmi sian/f tako. da lunine Hv_ vP'ivajo iitnij tako močno, da ga napravilo napadalnega. /«* težja kak*   " '" dodaja le v družim, domači navadno polrpljo, da
it> „.."'! """'/'i"w u, pride med hudi. M kai si hod« pa <> nas mislili
ni \t.(,"t""1 lN<' 1 "'</" ko /'" ta napadalnost zadeva tuje ljudi, pa stvar
preprosta
•Sh ."/""'" /"""<'' na oko priletne gospe, ki """ polni hude "'",,), "k'"i niora/o bm 1 hiši vsi uho. nihče /1 ne sine pol besedne tut{f) ' a 1 (• /1 le prehudo, s,- . najdi       na ulu 1 m si vzame -a
"'«''11 ,'" ""n "'basi, sosede ka/ /1 /<• bilo zadn/ič. da /« tehi nič
mfaJfi l'"drla na tla sosedo, ki je iz trgovine nesla I 'wjAi ioki po en
it- k i < n/,i 01 iiilai, .1 /1 '«mi dobesedno obležala na tleh
2 nh i,iie vrie v smetnjak h>l, Vp' tfiovo h.,m, vpra.iall. kaj pa domači, ka/ pa mož, otroci T\ bi "Ihte o j '"" l'"klnam. da i>oskituio za ženo. mater A kaj. ko si "cp() "' upu . ttravil mu omenili 01 ona "kral/uie". lunine me
hl" i't'dno novih poleto\  Pripomnili nimamo. </,i /r | Orni
'oki
"•s-st,,, ■ "/«'"" shunnanie blesti <nl čistoče, nobena od sosed nima Pkttfjff r*d<ipo prrdulih. tako potasnaiicga perila 1 omari, uf/<■ brez
.Vo\". *'/'"> vn(y na/l, pm red, I, 1 flavt ''"''/"-v VXUh" lunino meno pričakujejo s strahom K,u naj H "h,,, '' "k'<l'a soseska, kia/evna skupnost, če domači nočejo' \aj :,it<iu„l'"."" k"t<>o od naših psihiatričnih bolnIJnic, na odgovorne ;(JR<>m. V''*''" bi moral pomagati, kdo je :a to ndgovottn ' SUM " "'' • D. Dolenc
Zeljka z materjo Ljubico.
gojevič. »Ce jih ne bi imel, bi še lep čas ležal v bolnišnici. Zeljka je pogosto vezana na aparat in se je tudi večmetrskih cevk, ki jo povezujejo z njim, že dodobra privadila. Ima sicer primeren dom, dobro zdravniško nego (dr. Medveščkovi 111 odveč priti 1/ Radovljice, kadar |o potrebuje) in občasne obiske logopedinjc (ker malo slabše sliši in seji tudi govor počasneje razvija), ko bi nam bile tudi vse druge okoliščine tako naklonjene! Delovni čas v tovarni so mi sicer skrajšali za uro, a delali nunam v treh izmenah, da se i/menjujem z možem /el|ke namreč nočeva prepuščati same sebi ali njeni 13 let st.m sestrici Vesni. Ugodnejšega delovnika si v tovarni, kot je I ekslilindus, pač ne moreni 1/ brati. Poleg vsega tam dela tudi mož. kako pa gre ta čas tovarni, je znano. Zato si od tam tudi ne obetava pomoči. Pa bi bila naši družini z dvema nizkima dohodkoma in visokimi stroški zaradi bolnega otroka, prav dobrodošla. V stanovanju ne smemo kuhati s plinom, ker Zeljki škoduic, poraba elektrike je tudi taradi aparata velika, kar čez tisoCaka vsak mesec« I oda Drugojevičevi ne pusti jo, da bi v družini prevladali turobni toni. Ravno zdaj Imajo
Zeljka s svojimi umetnimi pljuči.
slabšega sluha v poseben vrtec v Ljubljano. M;iti pravi, da ji DO druščina vrstnikov dobro dela, razdalja pa da tudi ni problem, saj je z zdravniki do govorjeno, da bo /eljko v Ljubljano vo/il i.iksi Ob tem ne more prehvaliti skibnega 111 ra /unicvaiočcga odnosa zdravnikov, ki gredo Dragojevičcvim resnično na roke. Kisik za Zelj-kin aparat jim redno dovažajo, popravijo ga na stroške »socialnega«, tudi letovanje je bilo za oba otroka brezplačno, zdaj se jim obeta Se Lošinj, pa brezplačni prevozi v vrtec... Od vsega najbolj pa so Zeljkini starši hvaležni, ker je otroku po poldrugem letu življenja z aparatom veliko bolje' • I). /.. Zlebir, Foto. G. Sini k
Uslišana pričakovanja upokojencev
Vendarle povišanje
Ljubljana, 5. oktobra - Potem ko se je minuli mesec razšlo le z obetom, a brez sklepa o povišanju pokojnin, je predsedstvo SPI Z tokrat le sklenilo, da se septembrske pokojnine povečajo za 5,2 odstotka.
Skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja pa jim dolguje tudi poračun za julij in avgust, tako da bodo na račun septembrskega povečanja 15. oktobra dobili 15,6 odstotka septembrske pokojnine.
Ta odločitev bi morala biti sprejeta že minuli mesec, toda skupnost za kaj takega ni imela dovolj denarja. Tudi konec oktobra, da o izplačilih do konca leta niti ne govorimo, ga ne bo dovolj, saj govorijo o 350 milijonih primanjkljaja konec meseca in o še enkrat višjem negativnem saldu konec leta. Kje dobiti denar za redno izplačevanje (in usklajevanje) pokojnin, za zdaj še ni znano. Bodo najeli posojilo ali bo treba zadnja dva meseca povečati prispevno stopnjo za SPIZ? Več bo znanega potem, ko bo gmotne težave vzela na rešeto skupščina SPIZ konec oktobra. • D. Ž.
Peti teden upokojencev
Tržič, 9. oktobra - Društvo upokojencev iz Tržiča je za svoje člane priredilo teden upokojencev. Že minuli ponedeljek, 1. oktobra, so se pomerili balinarji, in sicer na baliniščih 5. avgust in pri Gasilskem domu v Bistrici. Zaradi velikega števila tekmovalcev so se tekmovanja odvijala do srede. V torek so kolesarji pripravili izlet v neznano. V sredo so svoja tekmovanja izvedli tudi kegljači. Za to zvrst rekreacije je med upokojenci, zlasti mlajšimi, vse več zanimanja. V četrtek so se pomerili šahisti. Člani, vešči tenisa, so imeli svoj turnir na igriščih Teniškega kluba v Krizah. Nepozaben bo ostal tudi celodnevni izlet v toplice Banovci z ogledom Ljutomera in Jeruzalemskih goric.
Svečani zaključek petega tedna upokojencev pa pripravljajo jutri, v sredo, 10. oktobra, ob 18. uri v dvorani Kina Tržič.
To bo kulturno-zabavna prireditev, ki jo bo povezoval Tržiča-nom dobro znani igralec Jože Logar. V kulturnem programu bodo nastopili: moški pevski zbor društva, duo Strun, trio Go-ričan, član opernega ansambla Rado Pančur, kvintet Rožmarin, ki ga na kitarskih citrah spremlja Marjan Beton. Pričakujejo tudi dva znana glasbenika, kar pa naj do jutri ostane skrivnost. Upokojenci bodo imeli na prireditev prost vstop, pobirali bodo le prostovoljne prispevke. # Slavko Primožič
Zdravstveni dinar iz davkov za alkohol in cigarete?
V slovenski skupščini je bilo slišati predlog, naj bi tudi iz davkov za alkohol in cigarete odvajali zdravstveni dinar. Kakšne možnosti vidi v tem republiški sekretariat za zdravstveno in socialno varstvo, navaja v 32. številki Informativnega biltena. Takole odgovarja: sekretariat, ki je bil pobudnik tega predloga v slovenski skupščini, ocenjuje, da bo zadevo moč speljati do pomladi prihodnjega leta, in sicer tako, da bi ta sredstva porabili za preventivne programe zdravstvenega varstva.
Participacija in krvodajalci
In še ena skupščinska pobuda, o kateri piše Informativni bilten republiškega sekretariata za zdravstveno in socialno varstvo. Gre za to, naj bi bili prostovoljni krvodajalci, ki so že 15-krat dali kri, deležni olajšav, se pravi, naj bi bili deloma ali v celoti oproščeni participacije v zdravstvu. Izvršni svet slovenske skupščine je na julijsko pobudo sprejel takole stališče: »Krvodajalstvo je pri nas s svojo prostovoljnostjo in anonimnostjo po odzivu prebivalcev v samem svetovnem vrhu. Pravic s področja zdravstvenega varstva v bližnji prihodnosti ne bomo širili, zato pobude ne podpiramo. Naša stališča so usklajena z Zavodom za transfuzijo krvi.«
Družina s prizadetim otrokom in integracija
Gorenjsko društvo za cerebralno paralizo v petek, 12. oktobra, ob 17. uri na Tomšičevi 14 (nasproti Fakultete za organizacijske vede) prireja okroglo mizo na temo »Družina s prizadetim otrokom in integracija«. Dogodek umeščajo v sklop posvetovanj Alpe Jadran, ki o podobni tematiki potekajo prihodnji teden v Ljubljani, z njim pa na svojstven način zaokrožajo tudi pravkar minuli teden otroka. Za okroglo mizo bodo sodelovali predstavniki društva in gorenjskih ustanov, ki se ukvar jajo z varstvom, šolanjem in usposabljati jem prizadetih otrok, ter predstavniki strank in gorenjskih občinskih oblasti, ki imajo v rokah moč odločanja. • D. Ž.
Upokojenci po kostanj in gobe
Sekcija za kolesarjenje pri Društvu upokojencev Kranj vabi vse upokojence, ljubitelje kolesarjenja, na izlet, ki bo zadnji v tem letu in ga bodo izkoristili za nabiranje gob in kostanja, če bo vreme ugodno. Izlet bo v petek, 12. oktobra, z odhodom ob K. uri izpred zgradbe društva na Tomšičevi 4.'Izlet bo vodil Srečo Mesaric.
Na Koroško
Zaradi velikega zanimanja bo kranjsko društvo upoko jencev spet priredilo poldnevni nakupovalni izlet na Koroško. Izlet bo v torek, 16. oktobra, z odhodom ob 7. uri, izpred kina Center, prijave pa sprejemajo v društvu vsak ponedeljek, sredo m petek, od 8. do 12. ure.
GLAS
i/i>£
(g@mi^TO©ISHGLAS 6. STRAN
PISMA, PODLISTEK
Torek, 9. oktobra 1990
/C AUTDCOMMGRCe ?
■-' TRGOVINA KRANJ, C JLA 14 S
POSEBNA PONUDBA i-"
GORSKA KOLESA ?
g
»Montelo« in »Shimano« *| 25 % ZNIŽANJE 3
del. ćas: od 7.30 do 15.30, sobota od 8.00 do 12.00
| PREJELI SMO
Izjava Slovenske kmečke zveze
"Ob dogodkih zadnjih dni, ki kažejo na enostransko voden in nedemokratičen razplet jugoslovanske krize, daje Slovenska kmečka zveza naslednjo izjavo:
SKZpredstavlja poleg kmetov tisti del slovenske populacije, ki korenini v kmetstvu in zaradi svoje primarne navezanosti na zemljo posebej poudarjeno čuti in doživlja suverenost, samostojno in nacionalno pripadnost.
SKZ odločno podpira dosedanje ukrepe slovenskega vodstva. Zaostrovanje razmer in način reševanja konfliktov v Jugoslaviji pa vse bolj kažejo na potrebo po jasni opredelitvi za suvereno samostojno državo Slovenijo. Tako se opredeljujemo z vso resnostjo in odgovornostjo zato, ker je vse manj upanja, da bo možno uresničiti projekt konfede-ralne ureditve Jugoslavije.
Posebej izražamo podporo odločnosti slovenske vlade pri uresničevanju sklepa republiške skupščine o prenosu vseh pristojnosti pri vodenju in poveljevanju teritorialne obrambe na slovensko vodstvo."
Izvršilni odbor SKZ Za Marjan Podobnik
Obljuba dela dolg Prešernovo gledališče leta 1991
Začenja se nova gledališka sezona. Kranjsko Prešernovo gledališče si je ob izjemno majhni, dejansko le komorni, profesionalni igralski zasedbi zastavilo ambiciozen program. Taka gledališča, kot je naše. naj bi financirali občina in republika, vsaka polovico. Republiška sredstva so se že skrčila, ogrožene so tradicionalne prireditve. O razporeditvi občinskih sredstev naj bi kranjska skupščina odločala v sredo, 26. 9. 1990. pa ni. Občanom so znani načrti, da naj bi do konca obdobja 1986-1990 zagotovili gledališču vse potrebno za oblikovanje srednje velike profesionalne igralske, tehnične in vodstvene ekipe.
V predvolilnem obdobju so vse stranke poudarjale, da se mora Kranj revitalizirati. Kultura je
gotovo eden najpomembnejših dejavnikov, in v tem okviru gledališče zagotovo tudi.
Delegati ZKS-Stranke demokratične prenove smo želeli govoriti o tem na seji občinske skupščine, kjer je bila predvidena razprava o programih in sredstvih za družbene dejavnosti.
Do tega zaradi slabe priprave in vodenja seje in vsiljevanja novih tem v zadnjem hipu ni prišlo, zato svojega namena na seji nismo mogli uresničiti. Res je tudi, da delegati, kot smo ugotavljali na seji, pogosto ne dobijo odgovorov na svoje vprašanje, več je neodgovorjenega kot odgovorjenega.
Zato javno sprašujemo izvršni svet in vodstvo kranjske skupščine: I.
Kakšen je njun pogled na možen razvoj gledališča, kdaj bo lahko delovalo, kot je načrtovano?
2.
Kaj nameravata storiti za uresničenje načrtov: ali bi morda bil izvršni svet pripravljen ponovno preveriti razporeditev sredstev v odloku, predlaganem za septembrsko sejo občinske skupščine? 3.
Kaj sta morda že ukrepala ali zahtevala od republiške sekretariata za kulturo, če pa do danes še nista, ali kaj takega lahko pričakujemo ?
Upamo, da bomo kmalu dobili odgovor, vsekakor hitreje kot listi delegati, ki so spraševali na julijski seji, odgovore pa bodo morda dobili v gradivu za oktobrsko sejo skupščine. Seveda pa želimo realizacijo projekta "Prešernovo gledališče" bolj nestrpno, kot odgovor na naša vprašanja.
Predsedstvo OK ZKS-SDP Klub poslancev ZKS-SDP Kranj
Javno vprašanje
o denacionalizaciji nacionaliziranih zazidanih in nezazidanih gradbenih zemljišč - parcel, na ožjem gradbenem okolišu Bleda.
Izvršni svet Ljudske republike Slovenije, je z odlokom objavljenim v Uradnem listu Slovenije, štev. 1-1/59, z dne 8/1-1959. določil, da velja kraj Bled za naselje mestnega značaja.
Po odloku Okrajnega ljudskega odbora Kranj, z dne 15/9-1959. ki ga je potrdil repu-
bliški izvršni svet z odločbo, štev. 01-140/12-59 z dne 19/3-1959 in štev. 01-140/21-59 z dne 14/7-1959. da obsegajo ožji gradbeni okoliš mesta Bleda: del zazidanih in nezazidanih gradbenih zemljišč v naseljih: Grad, Želeče. Zagorice in Rečica.
Občinski ljudski odbor, Oddelek za finance Bled, pa je nato izdal Odločbo štev.
04-3530/1-59, z dne 22/12-1959, da so z dnem 26/12-1958, ko je začel veljati Zakon o nacionalizaciji najemnih zgradb in gradbenih zemljišč, nacionalizirana in so postala družbena last, vsa zazidana in nezazidana gradbena zemljišča ožjega okoliša Bleda.
Tako je bilo samo na ožjem okolišu bivšega naselja Bled -Rečica, nacionaliziranih 489 zazidanih in nezazidanih gradbenih zemljišč - parcel, ki spadajo pod katastrsko občino Rečica.
Občinski ljudski odbor. Oddelka za jinance Bled, pa lastnikov nacionaliziranih zemljišč sploh ni pismeno z odločbami obvestil, temveč je izvršeno nacionalizacijo samo pismeno razglasil na oglasni deski na Občinskem ljudskem odboru Bled.
Zato večina prizadetih lastnikov nacionaliziranih parcel, še danes ne ve, da so njihova zemljišča nacionalizirana, da so postala družbena last. da imajo nad zemljiščem samo še pravico uporabe, lastninska pravica pa jim je bila z nacionalizacijo odvzeta.
Zato prosim pristojni organ LR Slovenije in SO Radovljica, da javno obvestita prizadete občane, če bo ta nacionalizacija zemljišč tudi javno razveljavljena ali morajo prizadeti lastniki zemljišč sami vložiti pismene zahteve za preklic nacionaliziranih zemljišč pristojnem organu Skupščine občine Radovljica. Bled, 21. septembra 1990 DOSTA VUENO:
1. Skupščina republike S loven i-M
2. Skupščina občine Radovljica.
3. Krajevna skupnost Bled DELF.GAT SKUPŠČINE KS
BLED Stane Gaber
Dom dr. Janka Benedika - dom dobrote in ljubezni
Rada bi pohvalila prav vse, ki skrbijo s tako ljubeznijo za naše starostnike v domu dr. Janka
Benedika v Radovljici. To je dom, kjer se res vsak lahko počuti kot doma ali še bolje. Dom obiščem vsaj dvakrat tedensko, saj imam tam taščo. Kadarkoli pridem, naletim na prijazne, nasmejane obraze, ki ti pomoč in dobro besedo ponudijo kar sami. Hrano imajo odlično, sobe so enkratne. Poskrbljeno pa je tudi za razvedrilo, saj prirejajo razne prireditve, športna tekmovanja in izlete. Vsak dan imajo telovadbo. Tudi za delo poskrbe, saj imajo delovno terapijo in še razna druga dela lahko pomagajo. Imajo knjižnico, tudi duhovnik jih obišče. Tako, da na starost tu najdeš res mir in ljubezen. Seveda je pa veliko odvisno od človeka, da se zna prilagoditi novemu okolju in da je zadovoljen in zna biti hvaležen. Star človek rabi malo materialnih dobrin, a zelo, zelo veliko duševnih. Rabi ljubezen, lepo besedo. In prav tu je poskrbljeno za vse to.
Mogoče so tu zdravstveni delavci srečni, ker srečo znajo deliti tudi drugim? Saj nam že ob sprejemu pri ljubeznivi socialni delavki Jelki »pade« v oko lep verz. In ta verz sem si zapisala: Imej rad ljudi, velike in majhne, lepe in grde, vesele in žalostne, prijazne in neprijazne, srečne in tiste, ki jim sreča ni naklonjena.
Naj bi bilo pri nas še mnogo takih toplih domov in toliko dobrega, ljubeznivega zdravstvenega kadra. Vsem pa skromna beseda hvala, da bi še vrsto let tako lepo skrbeli za svoje oskrbovance.
Maruša Jelene Bled
Odmev
(iz tržiškega vrtca)
Prireditev Ciciban, dober dan je za nami. Prihajajo najrazličnejše ocene, mnenja in pohvale. Delavci v VVO Tržič smo še polni vtisov in razmišljanj.
Vedno znova iščemo nove oblike sodelovanja s starši, predvsem takšne, kjer bi otroci in starši skupaj z nami preživeli kvaliteten, bogat in vesel prosti čas.
Veseli obrazi malčkov, ki so skupaj s svojimi starši z navdušenjem izdelovali in ustvarjali najrazličnejše izdelke. \o nam potrdili, da je bila odločitev za nedeljsko prireditev pravilna. Za strokovno m kvalitetno vodenje delovnih kotičkov so poleg pedagoških delavk, zaposlenih v vrt-
cu, pripomogli tudi naši gostje, ki so se vsi prostovoljno odločili, da nam pomagajo. Pri likovnem kotičku sta najmlajšim pomagala slikarja Vinko Hlebš in Ernest Krnaič. Pri oblikovanju z glino je otrokom svetoval predmetni učitelj likovnega pouka Brane Povalej. Frizerki Mirjana Štefe in Jana Pavec sta cicibanom urejali pričeske. V mizarskem kotičku sta sodelovala Vojko Srečnik in Žare Štrukelj.
Ob tej priložnosti se zahvaljujemo vsem, ki so s svojim obiskom in sodelovanjem pripomogli, da nam je bilo vsem lepo. Zahvaljujemo se tudi vsem obrtnikom in delovnim organizacijam, ki so s svojimi darili prispevali k srečelovu. Z zasluženim denarjem bomo uredili naša igrišča in kupili nekaj igrač. S
tem bomo otrokom omogočili bi' vanje v lepšem okolju in jih raZ' veselili z novimi igračami.
Nataša £ iz VVO Trzic
AVTO ŠOLAZŠAM
Vpisuje V TEČAJ CESTNO'PROMETNIH PREDPISOV KRANJ:
Delavski dom /vhod 6/, od 12.00 - 16.00 ure, sobota od 8.00 - 10.00 ure
SK0FJA LOKA: novi Gasilski dom na Trt«
od 8.00 do 12 00 ure in od 14 00 do 17.00, sobota od 8.00 do 12.00, telefon za obe Soli 631-729
Praktična vožnja na vozil OPEL corsa in GOLT
ODMEVI
3
Življenje in delo A. Peternela
Odgovor na članek »Miha Naglic: Življenje in delo A. Peternela«, dne 31. 8. 1990, podpisan z »otroci Erjavca«.
Ko sem prebrala navedeni članek, sem prišla do zaključka, da gre za potvorbe ali za nesporazum, vsaj kar se mene tiče. Jaz sem bila borka v raznih partizanskih enotah na Gorenjskem od poletja 1943 do konca poletja 1944. Primer družine E. mi m znan. Oče E. naj bi po navedbah v članku izgubil življenje »tik pred koncem vojne«, jaz pa naj bi bila pri tem udeležena kot sodnica. Na področju Škofje Loke - Medvod sem bila v poletju 1944 kot borka NOV. Takrat je hit teror okupatorja in domačih izdajalcev na višku. Ob enem od napadov nemške policije skupaj z domobranci, je htla skupina borcev NOV, kjer sem bila, napadena v začetku oktobra 1944, in sem bila pri tem težko ranje-
na. Aktivisti in borci so me usp* li prenesti in prepeljati v bom1 Franjo, kjer so mi v treh mesec uspeli rešiti življenje. Kot trd) invalid sem nato ostala na ttSS<! bojenem    ozemlju    Prim0 <0 (Cerkno in širša okolica), konca vojne in še potem.
Zato me preseneča trdite? članku, ki ga pišejo »otroci t ■ da sem bila soudeležena pri PE jetju in kaznovanju očeta E. » pred koncem vojne«.
Znano je, da so nas med *0j no imeli Nemci in njihovi S0& lavci za bandite in razbojnik . Žalostno je. da danes po sk°rJ pol stoletja nekateri sramot1) borce za svobodo z istimi u''Pj dobnimi nazivi. Takrat je OU Čas vojne, bitka za obstanek -i venskega naroda. V tem odlo^ nem času so se nekateri na losi napačno odločali. CeiO * družini so \e odločali razi"- .
Za kakršnokoli odločitev je^
slo.
je bilo tveganje veliko. OpQ*~*Z da si danes nekateri Pri:a C%-razvrednotiti narodnoOSVOD0 ni boj slovenskega naroda
Vera Tratnik, Ma«"*
MIHA NAGLIC
Življenje in delo ljudskega poslanca Antona Peternela - Igorja
Za kmeta in za komunizem
Del kredita je bila pripravljena zagotoviti tovarna »Tiskani-na« v Kranju, vendar le maii|si del, ostali del pa naj hi se dodelil iz okrajnega investicijskega sklada. Po večkratnih sejah in razgovorih je bilo nazadnje vse skupaj zavrnjeno in to na podlagi stališča, da ne kaže v vsako vas prenašati oziroma graditi industrii skih obratov. Menili so, da če bi se že postavila v Gorenji vasi, potem bi morala biti tovarna z moderno in sodobno tehnologijo, za tako drago tovarno pa ni potrebnih sredstev. Menih so tudi, da stare tovarne bolj sodijo v nerazvita območja. Pri tem pa si) povsem preslišali podatek, da narodni dohodek na prebivalca v bivši občini Gorenja vas znaša samo 64 000 din, medtem ko je za celoten okraj Kranj znašal kar 405.000 dinarjev. S tem je bih) po kopano tudi to upanje, čeprav je spočetka kazalo, da se bo vse dobro izteklo. To se je dogajalo leta 1960. Ge sem bil prav inlor miran, so potem bombažno tkalnico prenesli v nerazvito Belo krajino, kar je sicer tudi Poljanska dolina. Iz tega obrata se je razvila sedanja tovarna trikotaže »Beti« v Metliki.
Na enak način so izigrali tudi naša prizadevanja, da bi v Poljansko dolino prenesli ukinjen obrat tovarne Gumica v Kranju, ko so jo rekonstruirali v sedanjo tovarno gumenih izdelkov »Sa va« v Kranju. Ukinjeni obrat je bil potem dodeljen v občino Vrhnika.
Vse to kaže, kako brez posluha in popolnega nerazumevanja stvarnega stanja ter razvojnih potreb Poljanske doline so bili tedanji vodilni možje okraja Kranj. Poljansko dolino so obsodili na stagniranje in na rezervat delovne sile za razvita območja. Stanje se polagoma zbolišuje I večjim razumevanjem vodstva obči ne Skofja Loka. Pri tem pa je treba reči tudi to, da se je v šestdesetih in sedemdesetih letih občina Skofja Loka razvila / lastnim trudom in pn/adevanji in si s tem priborila sedanje mesto med gorenjskimi občinami.
Ljudje so si zapomnili, da ste si še posebej prizadevali za elektrifikacijo hribovskih naselij: Zirovskega vrha, Oselke, Trebij«, Marlinj vrha, Davče... ludi tu so vam nasprotovali, češ da nima smisla vlagati denarja v kraje, od koder se ljudje selijo in katere bo slejkoprej vzel tisti, ki jih je dal - gozd?
Res je bilo tako, kot pravite. V elektrifikacijo hribovitih pre delov Poljanske in zgornjega dela Selške doline je bilo potrebno vložiti veliko naporov in truda, posebno za zagotavljanje potrebnih sredstev, z dokaj velikimi kreditnimi sredstvi iz okrajnega ter dokaj majhnih občinskih investicijskih skladov ter / dotacijami. Večje zneske kreditov je bilo treba najemali zalo, ker so velikan ski stroški za i/vedbo elekrifikacije znatno presegali gospodar .kn finančne zmogl|ivosti zainteresiranih prebivalcev obeh dolin. Elektrifikacija se je /ačela I9S4. leta. Vendar so dela kl|iib velikanskim naporom in velikim sredstvom, ki so |ih po svojih zrno
gljivostih prispevali zainteresirani prebivalci v denarju, delu, prevozih in podarjenem lesu, v začetku /elo počasi napredovala Med prvimi ie bilo elektrificirano območje krajev Malenski vrh, lazbine, Spodnji m Zgornja Ravan. Spodnja in Zgornja Zctina ter Jelovica pod Blcgošem. Otvoritev je bila ob koncu leta 1955. Za elektrifikacijo je bilo treba zgraditi daljnovod v dolžini 4 km in 10 km nizkonapetostnega omrežja. Interesenti so vsa težaška ročna dela opravili sami in darovali 400 drogov. Ker je odpadla pomoč iz okrajnih sredstev, ki so jo kol partizansko območje upravičeno pričakovali, smo problem manjkajočih sredstev delo ma rešili (glavno breme so tako nosili interesenti sami) z najemom kredita v /nesku 2,000 000 din pri Zvezi zadružnih hranil nic v Ljubljani (ta se je kasneje la/vila v Kmeti|sko banko), delo m.i pa z izjemno sečnjo podarjenega lesa za elektiilik.u i|o, kai smo z Veikratllimi razgOVOli In daljšim prepričevanjem dosegli z organi Uprave za gozdarstvo v Kranju. Za tako podarjen les oziroma za podarjene drogove tudi ni bilo treba plačati prispevka v gozdni sklad. To je bilo načeloma rešeno za vsa elektrilik.u i|ska območja.
Za kako obsežno elektrifikacijo krajev |e šlo, je okvirno raz vidno iz nekai spodaj navedenih podatkov
I Nektrifikacijsko območje Poljan je zajemalo .'•so gospodaislcv in gospodinjstev, območje Javori) pa še nadaljnjih 106 interesen
tov.
2. Blektrifikacijsko območje Sovodnja je zajemalo 149 gospo i, stev in gospodinjstev, ki so prispevala 4,700 ()()() din lastnih sr ^ stev že v prvem obroku. Območje Oselice pa je zajemalo n;| jjfl. Ilih M interesentov, ki so v prvem obroku prispevali 402.00« Območje Trebije pa je bilo elektrificirano že prej. .
Se bolj obsežno in široko elektrifikacijsko omrežje lc r. treba zaradi redke poselitve posameznih krajev zgraditi v z£j|3 njem delu Selške doline. Za elektrifikaciju lega območja s0 potrebni razmeroma zelo velika sredstva, ki so jih v Prc,C^*|U. delu prispevali interesenti sami v denarju, težaškem ročnem v prevozih in podarjenem lesu ter drogovih. Poleg tega pa jc ' jn letih 1954-1960 uporabljenih "S\ milijonov din tujih sl'c°'Sl'? ^ni' to 1,300 ooo dm iz. investicijskega sklada občinskega LO r. fl0v ki, dotacij OLO Kranj v znesku 1 .L700.000 din ter 16 niihJ0 |j kreditov, ki |ih |e leta 1959 najel občinski l O Železniki, in s,c^r milijonov pri Kmetijski banki v [ jubljani ter 8 milijonov I"1 , stni hranilnici v Ljubljani, to seveda ob mojem poprejšnjem K-sredovanju in dogovoru z vodstvi teh dveh finančnih ,,,s,lLin' Nadaljnjih 9 milijonov din kredita pa |e v letu ll>60 naje"' 0 ^,1 ski LO Železniki. I a kredit je bil odobren tako, da |C •"u",t h.ni P' ' mostu ven i kredu za dobo w mesecev nakazala kmetij**1 t ki v Ljubljani iz svojega /no računa Glavna /družna *vez> * tv nije Na tak nuni je kredit za elektrifikacijo odobrila (if družnih hranilnic o/iioma Kmetijska banka v 1 jubljani še kaj drugih primerih. jgftl
Za ustreznejše izvajanje elektrifikacije podeželja, *ctfnaj' revnih in zaostalih hribovskih krajev, ki so v večini primero .
'Uspevali /a osvoboditev domovine in izgon okup-'10 '^0 s.i| so v mnogih primerih hribovski kmetje /a parli/ansko vlJ' . žrtvovah živino iz svojih hlevov takoickoč do zadnjeg* "j^i sem se zavzel kot poslanec tudi v nekai razpravah v ''pri' skupščini LR Slovenije. Pri leni sem opozoril na koiikn'"'^^ meie. ki- ... že po in, ,tin leta bili post ivlieni dtogovi za naP [(.(, vo električnega omrež|.i, veiul.n mteieseiili velikih stroškO \^ del niso mogli pokriti sami Zavzel sem se. n.ij se v ta nam« loči vsako leto ueka| sredstev iz republiškega investicijski'1 ^ da ter iz okrajnih skladov, da hi se postopoma dokom ala 4 1 Vl*'' odpilih y.iadhisuh m da ne bi pmpadlc niili|onske vsoK" f ^ ženili sredstev Zavzemal sem se tudi. d.i n.i| ,e vkliuči ' c i*' tiogospodarska skupnost Slovenije, ki naj prevzame brc ^j, ■radnje visokonapetostnega omrežja in transformatorskih P -j
k.n se |<- poleni tudi uiesmčilo  Poudanl sem. da |<' P""    . |VJj''
ta način podpreti m še bolj spodbuditi že tako veliko pr,P2»fH nosi ljudi za te investicije in dela, ki so lemeljni pogoj A'.j.,ni1' nek in nad.t!|u|i iazvo| hribovskih krajev; 0 so bili / ol,"|Mi politiko močno zapostavljeni, lahko bi dejal, da kar otip'*
T°rek, 9. oktobra 1990
KULTURA
UREJA: LEA MENCINGER
7. STRAN
Arheološke najdbe v Šenčurju
RIMSKO NASELJE ALI ZGOLJ POSESTVO?
Šenčur - Na Veharjevem vrtu so pri odkopavanju vrhnje kakih 30 centimetrov globoke plasti našli ostanke stavb po vsej
verjetnosti rimske naselbine iz tretjega do četrtega stoletja.
Kosi tlaka in slabo ohranjenega zidu, ki so se pokazali pri tako imenovanem sondiranju zemljišča na Veharjevem vrtu v Šenčurju, so samo potrdili domnevo, da je na tem področju obstajala rimska naselbina. 2a domnevo je bil sicer že poprej razlog, vendar pa se arheologi v ta predel niso podrobneje spuščali. Potem ko so leta l%4 v Šenčurju izkopali rimski sarkofag, ki ga lahko občudujemo pred kranjsko Mestno hišo, *e je zdelo, kot da gre za osamljeno najdbo. V bližini najdišča namreč ni bilo najti ostanke, ki bi. nakazovali, da gre za večje a'i manjše grobišče, niti ni bilo najti sledov, ki bi potrjevale domnevo, da je bila tu tudi nrnskodobna naselbina.
Grobnico so odkrili pri odstra-"jfvanju zemlje ornice za grad-nJ° hiše na ledini "Na Kamne". Zakrita je bila z okoli 30 cm de-**&> zemeljsko plastjo. Pred izkopom iz zemlje je bila usmerjena P/oti vzhodu. Kamnita gmota je **■ izklesana iz mehkejšega ^nina - peščenca. Grobnica je sestavljena iz skrinje in pokrova. 'Melona je v obliki dvokapne ^rehe z akroretiji. Spodnji del Rrohniee je izklesan enovito v 0°lihi takve in ima na prednji, kr"jši stranici okno s pokrovč-ko*n. Pri izkopu je bil odmaknjen v "otranjost. Oba dela sta izklesana i koničastim dletom v navpi-c"' rimski klesarski tehniki.
Kosi rimskodobne keramike najdeni te dni ob arheološkem izkopavanju v Šenčurju. - Foto: L. M.
"Poleg ostankov tlaka in ostankov zidu stavb, so bili najdeni tudi keramični ostanki posod," je povedal Andrej Valič, arheolog Gorenjskega muzeja v Kranju, ki je vodil pet dni trajajoča odkopavanja. "Vsi ti ostanki iz rimske dobe kažejo na to, da gre po vsej verjetnosti za naselbino poljedelcev. Kaj natančnejšega bo seveda možno povedati še po natančnejšem študiju najb in ob primerjavi z najdeninami iz drugih najdišč pri nas. Ce bi se lotili večjega izkopavanja, bi morda našli še več takih ostankov, ki bi potrjevali takšno domnevo. To, kar smo izkopali, kaže na
to, da so rimski naseljenci kultivirali te ravninske predele. Žal si ni mogoče privoščiti kakšnih širše zastavljenih izkopavanj, to, kar je bilo opravljeno, je bilo bolj tipanje terena."
V prvih dveh stoletjih našega štetja zaznavamo, da so na področju Gorenjske že bivali v manjših zaselkih ali podeželskih kmečkih dvorcih, kot je primer ville rustice v Rodinah ali v Zobnici na Sorskem polju, koloni, prežeti z rimskodobno predmetno kulturo in značilnimi antičnimi
duhovnimi pogrebnimi navadami Približno sliko tedanjega življenja v našem okolju izrisujejo rimske najdbe iz naključno odkritih manjših grobišč, nekropol z Žganimi grobovi: na Lužah, v Lahov-čah, v Bobovku, na Pivki pri Naklem, v Tupaličah, na Gradišču nad Matijem pri Golniku in celo na Ambrožu pod Krvavcem. (Andrej Valič: Rimska grobnica v Šenčurju pri Kranju, Kranjski Zbornik 19901
Zato ostajajo vprašanja, kakšna je bila ta naselbina, kako velika, ali je šlo za eno večje posestvo ali za naselje, še brez odgovora. Po vsej verjetnosti tega odgovora tudi ne bo mogoče dobiti. Nekdanjo naselbino so namreč kasneje pozidali drugi naseljenci. Tudi sedanji Šenčur je nastajal nad starorimsko naselbino in neredko je nova stavba material za gradnjo dobila prav na najdišču oziroma so stavbo nazidali prav tam. Zaradi tega je zdaj docela nemogoče načrtovati arheološka izkopavanja sredi naselja, vse kar je možno, je tu in tam sondirati teren v sadovnjaku ali na kaki drugi še nepozidani površini. Arheološko bo torej ta šenčurski posestniški areal iz rimske dobe ostal več ali manj neidentificiran. • Lea Mencinger
Predstavitev pesniške zbirke
VEČER S POEZIJO
škofja Loka - Pesniška analiza poezije Neže Maurer, ki jo je "a prireditvi pesnici v čast prebral ocenjevalec dr. Denis Poniž, Sek prepletala skozi izvrsten izbor njene poezije iz vseh šestih Pesniških zbirk. Na prireditvi, ki j?a je z vrsto sodelujočih vzorno pripravila ZKO Škofja Loka, so poudarili tudi prispevek sponzorjev k izidu najnovejše zbirke - škofjeloškega ^_ Šoširja, Gorenjske predilnice in Kroja.
ki so minuli petek /večer napolnili dvorano Lo-
N<
^Musaki,
l^L>S-» odra. so tja prišli, da bi počastili jubilej pesnice Neže aurer, spoznali njeno novo pesniško zbirko Kadar ljubimo, Predvsem pa so prišli zaradi POEZIJE. Organizatorji priredi-. soustvarjalci večera so / veliko mero pretanjenega poslu bj) odmerili HI SI 1)1 tisto vlogo, ki jo ljudem, poslušalcem.
•''ceni namenja že pisec poezije Vsa spremljava, od reciti-gaf'^'asrit' kitaristov, plesnega giba, je v tem večeru poma-Sh ver2°m do pravšnjega okvira; takšnega, kakršnega bi si Podobnih priložnostih zaželel \s.ik pesnik. Kadar verzi j l,lC|o k ljudem, postanejo sporočila pesnika sila preprosta p|,ra'u,nljiva, svet pa prijaznejši in znosnejši tudi po temnih Rol ^' n,,m |m kaže; poeziia takrat postaja ključ do mno-{^!°Sa med ljudmi, med LJUDMI IN PESNIKOM, med te • lin menoj. "Urez ljudi sem nič, brez ljudi ni moje poezije," Yj eJalu Neža Maurer, in m razloga, da ji ne bi verjeli. • L.
SIMPOZIJ O DR. TINETU DEBELJAKU
Škofja Loka - Založba Karantanija prireja v petek, 12. oktobra, celodnevni simpozij o slovenskem pisatelju, prevajalcu, literarnem zgodovinarju in mentorju dr. Tinetu Debeljaku. Pri organizaciji prireditve, ki se bo začela ob 9. uri v hotelu Tran-sturist sodelujejo tudi Izvršni svet SO Škofja Loka, Muzejsko društvo Škofja Loka, Loški muzej in hotel Palače iz Gorice.
Škofja Loka ni naključno izbran kraj tega simpozija, ki se ga bo udeležil tudi pisateljev sin Tine Debeljak ml., saj je bil lani umrli pisatelj rojen leta 1903 v Škofji Loki. Znan je kot urednik revije Dom in svet, kot urednik kulturne rubrike Slovenca. Debeljak sodi med najpomembnejše slovenske prevajalce, predvsem iz slovanskih jezikov. Poznamo ga tudi kot mentorja, saj je prvi izdal pesmi Franceta Balantiča, v emigraciji - takoj po vojni je emigriral v Argentino - pa še Tineta Hribovska in druge doma zamolčane pisatelje - Preglja, Velikonjo, Majcna, Dolenca. Bil je tudi eden od ustanoviteljev muzeja v Škofji Loki, za kar je ob muzejski 50-letnici prejel tudi priznanje in zlato medaljo. Simpozij je vključen v okvir Blaznikovih večerov, ob tej priložnosti bo v Loškem muzeju tudi odprta razstava Debeljakovih del.
N.i simpoziju bo vrsta poznavalcev osvetlila delo Tineta Debeljaka. Sodelujejo: Tine Debeljak ml. - Tine Debeljak in Škofja loka, dr Taras Kermauner Debel Jakova Crna maša, Krance Pibernik Poezija Tineta Debeljaka, dr. Helga Glušič -Ime Debeljak kot literarni zgodovinar, Alojz Rebula line Debeljak, prevajalec Danteja, Ladislav Lenček - Debeljakova kulturna ustvarjalnost v zdomstvu, dr. Irene Mislej - Likovna oprema Debel|akovih del, Marko JenŠterle - Odnosi med Tine-tom Debeljakom in Edvardom Kocbekom
JESENSKI PLODOVI JESENIŠKEGA ZALOŽNIŠTVA
^'noM^j.^1"^!1'/ preteklih mesecih že zabeležil izid nekaterih knjižnih novosti v jeseniški občini. Književna zadruga Jesenice je v dveh I«. /Vl. j!* lll,Ji*»4'1,h i'dala dvoje povesti Ladislava Crnologurja: Ka/streljeni bog in tehnološki presežek, rdečelasa lisica in še kaj. Kot
M o     ^V'*'   ,,fari*vt' knjižnice je izšla zbirka književnih esejev oz. kritik Marku liudnika Osemdeseta leta. Planinsko društvo v '"ristj^S,riu,i St 'l oddolžilo spominu Jakoba Aljaža z njegovo Dovško župnijsko kroniko, ki jo je za tisk pripravil Janez Svoljšak.
4'»o društvo v Kranjski Gori je pomagalo pri izdaji knjige planinskih potopisov in meditacij Junija Kokalja z naslovom I renutki. ^****-~^^ Iranci I ušar je v lastni režiji izdal zbirko pesmi Rdeči prah.
Tik
kt||     Picd i/i,|,)m |U |(. st. ,„. '.Iln/|'lin'muit» naslovov   vse v K'Hi/cviie zadruge le
N.
J na  prvem mostu
' ''brane pesmi ( h.u
(,*skee„i.
' U <a /na
ki bodo slo vo spomnile na ■ menili pi ,ei |»' romanov (Žensko, K(Hlh"'"'   Speh   n<| itmhu. JVojCa »avadne v|j.. «*» So
°, dj
KES*,
norosti   ) do u      -■ i«« pital m objavi tl [jeseni pue/ijo V tisku 'I. por,        /birk;i 'H«»»,i> h 1,1 'lm '" ,,,ls,rK;n,:« "»«»;>/ °vje i W 1/1  ii Spominov na r>,Sr>e ,   -»iK-ei., Voge, narodo ''HŽKe ■
:e. ki jc bila ob pr-
vem izidu pred dvema letoma hitro razprodana.
V letošnjem planu pa so se nekateri naslovi: Turistično društvo Kranjska Gora bo iz dalo kn|igo ljubezenskih pesmi iz   • 11 ■ 11 ,i me  losipa Vandota,
Mala    Cufarjeva knjižnica
obl|ubl|a prozni prvenec sicei prekaljenega pesnika Valentina < urnim,i / ni .lovom Varščine, medtem ko Književna zadruga Jesenice obl|iiblja prozno del«) (.»ažki Tomaža Iskre, in etno loško delo o življenju v predvojnih Jesenu, ah avtorice Zdenke  Tuhir.  kustosinje v
lehniškem inuzc|ii Železarne Jesenice Bol) negotov pa je lu di za letos napovedan izid VI. kii|ige jeseniškega zbornika Jeklo in ljudje. U|iajmo, da se ne bo /nova uresničil pregovor: mnogo babic kilavo dete, tako kot se je lani /godilo z na-povedano veliko monografijo ob (>() letim i mesta lesenice, s kateio m bilo potem im
Dejstvo, da je gospodarstvo v občini K-zu razsula, jeseni •.kili založnikov očitno ne ovi
jo samo tisti projekti, ki čakajo na denar iz občinske blagajne.
Aktivnost jeseniških založnikov pa se ne omejuje zgolj na izdajanje knjig in se širi tudi na postavljanje knjižnih stojnic na Jesenicah in v Kranjski Gori, pa na sodelovanje na sejmih, kot npr. na Pomladanskem knjižnem sejmu v Ljubljani, ko je Književna zadruga Jesenice poleg svojih i/daj prodajala tudi knjige drugih gorenjskih u
ložnikov podobno stojnico pa namerava postaviti tudi na le
i pač pa deluje nanje celo po    lošnjem  prednov oletnem Go življaioče, saj izhajajo knjige   renjskem sepnu v Kranju kot po tekočem traku. Stagnira
I. I.
KULTURNI KOLEDAR
JESENICE - V galeriji Kosove graščine bodo v četrtek, 11. oktobra, ob 19. uri odprli razstavo likovnih del akademskega slikarja Zmaga Puharja. V razstavnem salonu Dolik bodo v petek, 12. oktobra, odprli razstavo Delavska ustvarjalnost 1990. RADOVLJICA - V fotogaleriji Pasaža radovljiške graščine je na ogled razstava fotografij na temo Javorniški Rovt danes; razstavlja foto krožek OŠ Karavanških kurirjev NOB Koroška Bela.
V prostorih Ljubljanske banke razstavlja Jože Horvat. V avli radovljiške občine razstavlja slike Jože Smolej iz Radovljice. ŠKOFJA LOKA - V galeriji Loškega gradu je na ogled razstava slik Antona Dolenca in lesenih plastik Staneta Jarma. Zbirke Loškega muzeja so odprte vsak dan, razen ponedeljka, od 9. do 17. ure. V okroglem stolpu predvajajo video kasete o muzejskih zbirkah.
TRŽlC - V Kurnikovi hiši razstavlja slike dr. Ivanka Bosanac. V Paviljonu NOB razstavljata akad. slikarka Suzanne Kiraly in akad. kipar Ferenc Kiraly.
Kranj - S klavirskim koncertom belgijskega pianista Aquilesa Delle - Vigne se je v kranjski Glasbeni šoli - žal ob ne preveč polni dvorani - začeta nova koncertna sezona. Koncertni program nove sezone je dokaj ambiciozen: med približno desetimi koncerti se bodo zvrstili solistični nastopi, komorni nastopi in tudi že nestrpno pričakovana promocija kranjskega komornega orkestra. - L.M. - Foto: Gorazd Šinik
PREMIERA V ČUFARJEVEM GLEDALIŠČU
Jesenice - V četrtek, 11. oktobra, ob 19.30 bo v Gledališču Tone Cufar prva premiera nove sezone. Pripravili so tragično farso Eugeneja Ionesca Stoli. To je že tretja igra tega avtorja v zadnjih desetih letih, ki so jo postavili na oder jeseniški gledališ-čniki. Režiser predstave je Miran Kenda, scenograf je Jože Be-dič, odrski gib pa je pripravil Janez Mejač. V farsi nastopajo: Tatjana Košir, Miran Kenda, Igor Škrlj in "še veliko drugih oseb". Premiera bo tudi svečan dogodek za igralko Tatjano Košir, ki s tem praznuje svoj tisoči nastop na deskah jeseniškega gledališča.
Predstavo bodo v tem tednu ponovili še v petek, 12. oktobra, in v soboto, 13. oktobra, vsakič ob 19.30. uri.
PRVA ŠTEVILKA REVIJE THE SCHOOL FIELD
Ljubljana, 2. oktobra - Skupina raziskovalcev Pedagoškega inštituta pri Univerzi v Ljubljani seje združila v slovenskem društvu raziskovalcev šolskega polja. Plod njihovega dela in osemmesečnih priprav je tudi nova znanstvena revija The School Field, ki jo je na tiskovni konferenci podrobneje predstavil njen urednik Marjan Šetinc.
Revija je pisana v angleškem jeziku, da bi lažje prodrla v mednarodno znanstveno izmenjavo in trg znanja v svetu. V uredniškem odboru so strokovnjaki z vsega sveta. Prva številka, za katero so pokazali presenetljivo veliko zanimanje tudi v domačih šolah, je tematsko ubrana na lansko mednarodno konferenco šolskih psihologov v Ljubljani. Izšla je v tri tisoč izvodih. Kot je dejal urednik Marjan Šetinc, naj bi v vsaki številki z znanstvenimi članki sodelovali vsaj trije domači avtorji, pričakuje pa tudi, da bo pomembnosti primerno revijo finančno podprl republiški sekretariat za znanost. • H. J.
VEČER S TONETOM PARTLJIČEM
Tržič - Danes, v torek, ob 18. uri bo na vabilo tržiške knjižnice gost na literarnem večeru v Paviljonu NOB pripovednik, dramatik, publicist, prevajalec in dramaturg Tone Partljič. Avtor tako znanih del, kot so Vdovstvo Karoline Zašler, Moj ata, socialistični kulak. Ščuke pa ni, da naštejemo samo nekaj iz njegovega obsežnega literarnega in dramskega opusa, bo na srečanju povedal marsikaj o svojem delu in življenju.
Ob Linhartovem jubileju
ENCI BENCI NA KAMENCI
Radovljica - V nizu dogodkov, ki so že ali se še dogajajo ob 200. letnici Linhartove veseloigre Županova Micka, se bo ta petek, 12. oktobra, v Radovljici začela vesela Linhartova šola in sicer na Linhartovem trgu, če bo slabo vreme, pa v graščini. Na tej otroški veselici bodo otroci risali, frizirali, maskirali, izdelovali vse mogoče, koncertirali, nastopali kar tako in za nagrade. Vse se bo začelo od 15. uri in trajalo tja do 18. ure.
Vmes, ob 16. uri bodo v Sivčevi hiši predstavili knjižno nOVOat, zbirko otroških ljudskih pesmi, zbadljivk in zmerljivk z naslovom I nci benci na kamenci, ki jih je zbral Roman Gašpe-rin, založila pa OŠ F.S. Finžgarja Lesce. Knjigo je ilustriral akad. slikar Zvonko Coh, razstavo njegovih ilustracij pa bodo v Sivčevi hiši odprli od 18. uri.
GOSPODARSTVO
UREJA: MARIJA VOLČJAK
Konkurenčna klavzula
Kranjski sindikat dal pobudo delavskim svetom, naj uveljavijo konkurenčno klavzulo.
Ponekod so konkurenčno klavzulo hitro uveljavili, prehiteli so celo novele zakona o podjetjih, saj so na pobudo direktorja reagirali delavski sveti. Tako so, denimo, kranjski Merkur kaj hitro morali zapustiti vsi, ki so odprli zasebne prodajalne, škofjeloški EGP vsi, ki so se popoldne doma ukvarjali s tiskom itd. Seveda ni šlo brez jeze, toda boljša je prva zamera kot zadnja, saj so se novi podjetniki (vsaj nekaj jih poznamo) še bolj zagnali v posel, nedvomno tudi zato, ker se želijo dokazati.
Vsepovsod pa seveda ne gre tako, vse bolj odmevni so primeri, da se direktorji ukvarjajo z zasebnimi posli, ustanavljajo celo svoja podjetja in zato seveda nimajo nikakršnega interesa, da bi uveljavili konkurenčno klavzulo. Delavski sveti več ali manj nemočno opazujejo njihovo početje, saj na njihove seje seveda prihaja vsa poslovodna struktura, ki vse vidi in sliši, če ima kdo predolg jezik, se mu kaj hitro lahko zgodi, da postane presežek in izgubi delo. Doslej najbolj odmevni primeri podjetij v podjetjih so v Iskri, v zadnjem času pa se bolj glasno šušlja, da se nekaj podobnega, menda zelo opazno, dogaja v kranjski Mlekarni in nemara se še kje, le da ljudje zaradi strahu molče.
Že na seznamih prvih zasebnih podjetij smo lahko opazili imena direktorjev in visokih občinskih uradnikov, pojasnjevali so, da jih ustanavljajo za vsak primer. Nekaterim so prišla že zelo prav, vsaj zdaj že bivšim občinskim uradnikom, (udi nekateri direktorji so se že preselili med zasebne podjetnike in ušli konkurenčni klavzuli. Najbolj "pogumni" pa vztrajajo in kujejo lepe dobičke, ko utečene poslovne zveze družbenega podjetja preusmerjajo v lastna zasebna podjetja z enako dejavnostjo, sklepajo za lastno podjetje sumljive kupčije s podjetjem, kjer so zaposleni.
Na kranjskem sindikatu pravijo, da vse pogosteje dobivajo tovrstne pritožbe delavcev, ki v podjetju glasu ne upajo dvigniti, problem pa zdaj (oliko bolj silovito prihaja na dan. ker so si direktorju po navodilih kluba Manager skokovito popravili plače. Znano pa je, da prav pri plačah jeza delavcev običajno prekipi in tedaj izbruhnejo še vsi ostali problemi.
Kranjski sindikat je zato dal pobudo delavskim svetom, naj uveljavijo konkurenčno klavzulo in jih o tem obvestijo. Morda bodo v pomočjo zunanje pobude uspešnejši pri uveljavljanju novele zakona o podjetjih, za katero se nekateri direktorji ne zmenijo.
Konkurenčna klavzula je na Zahodu že zdavnaj dodobra uveljavljena in spoštovana, pri nas tudi na tem področju še vlada zmeda. Novela zakona o podjetjih gre celo dlje od zakona o delovnih razmerjih in pravi, da direktor in drugi delavci ter njihov zakonec, otroci, starši in starši zakonca ne smejo biti ustanovitelji podjetja ali obratovalnice z enako dejavnostjo, prav tako ne smejo delati v drugem podjetju z enako dejavnostjo. Takšna prepoved traja še dve leti po prenehanju delovnega razmerja v podjetju. Naša konkurenčna klavzula se torej nanaša na zelo širok sorodstveni krog, čemur je nedvomno botrovala dosedanja praksa prepisovanja obrti na sorodnike, j čimer so se izognili plačilu davkov. Seveda bi bilo to pametneje preganjati z davčno policijo, ki pa je žal še nimamo. Prav tako bi morali jasneje določiti, na koga se konkurenčna klavzula nanaša, saj se na vse delavce prav gotovo ne more, zanesljivo pa se mora menežderje in strokovnjake. Žal pa pri nas tudi še ni povsem jasno, kdo je menedžer.
Čeprav imamo na našo konkurenčno klavzulo nekaj prigovorov, jo vendar kaže hitro uveljaviti, da bi vsaj direktorjem, ki se v službi pečajo z zasebnom posli, pristrigli peruti. Dokler namreč ne bo razrešeno vprašanje družbene lastnine, nad sabo nimajo lastnika, ki bi jim gledal pod prste, delavski sveti so zanje pač zelo slab nadomestek, saj v njem sedijo delavci, ki ob grabežl/ivem direktorju lahko le trepetajo za delo. • M. Volčja k
Slovenska vlada je pripravljena pomagati Elanu, vendar jamstva ne bo dala
Zelo pomembne bodo odločitve hrvaških upnikov
V postopku prisilne poravnave ločitveni upniki (tri banke) ne bodo slovenska vlada jamstvi imeli glasovalne pravice. ni dala
Kranj, 5. oktobra - Poravnalni senat kranjskega sodišča, ki ga vodi sodnica Dragica Pirihova, je končal preizkuse terjatev in objavil imena upnikov, ki imajo v postopku prisilne poravnave za begunjski Klan glasovalno pravico ter določil njihov obseg. Glasovanje se bo začelo v torek, 9. oktobra, ob 9. uri, ko se bo nadaljeval narok, ki poteka v dvorani kina Center v Kranju. Pričakujemo lahko, da bo rezultat glasovanja znan šele v četrtek, nemara celo petek, saj je postopek zamuden.
Poravnalni senat je objavil   odpovedalo varaždinsko pod-
sklepe o verjetnosti terjatev, predsednica Dragica Pirihova jih je brala skoraj celo uro, kar govori o tem, kako obsežno je njihovo delo oziroma kako dolg je seznam Elanovih upnikov. Sklepi o verjetnosti prere-kanih terjatev so osnova za določitev obsega glasovalnih pravic v postopku prisilne poravnave, nikakor pa to ni dokončni seznam Elanovih upnikov oziroma dolgov. Upniki bodo namreč lahko kasneje uveljavljali tudi prerekane terjatve, za katere je sodišče pri ugotavljanju obsega glasovalnih pravic ugotovilo, da niso verjetne. Pa tudi to še ni nujno dokončni seznam, saj lahko obstajajo tudi terjatve, ki jih upniki v postopek prisilne poravnave mor da sploh niso prijavili in jih bodo uveljavljali v pravdnih postopkih. Dodati pa bi morali seveda tudi bančne garancije za tuja posojila, ki še niso dospela v plačilo. Zato številk o obsegu Elanovega dolga, ki jih slišimo na kranjskem sodišču, nikakor ne smemo razumeti kot dokočni znesek.
Tri banke ne bodo glasovale
V postopku prerekanja terjatev je sodišče glasovalne pravice vzelo enajstim upnikom Objavilo pa je sklep o ločitvenih pravicah treh upnikov: Gorenjske banke Kranj, Komercialno hipotekarne banke Ljubljana in A banke Ljubljana, saj so ti upniki vpisali hipoteke na Elanovo premoženje in kot ločitveni upniki v postopku prisilne poravnave nimajo glasovalne pravice. Kot ločitveni upnik je nima tudi podjetje Elan Trade iz Ljubljane. Zanimivo pa je, da se je hipoteki
jetje Coning, kije 10. aprila letos vpisalo zastavno pravico na Elanove vrednostne papirje v višini 74,4 milijona dinarjev, zato mu glasovalna pravica ni bila vzeta. Zakaj je Coning to storil lahko za zdaj le ugibamo, nemara se bo izkazalo med glasovanjem.
Zaradi ločitvenih pravic je celotni obseg glasovalni pravic bistveno zmanjšan. Gorenjska banka Kranj namreč nima glasovalne pravice za 125 milijonov dinarjev, ima pa jo za 40 tisoč dinarjev. Komercialno hipotekama banka Ljubljana v celoti nima glasovalne pravice, A banka nima glasovalne pravice za 43,5 milijona, ima pa jo 5 milijonov dinarjev.
Zakon o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji je glede pravnega položaja ločitvenih upnikov v postopku prisilne poravnave jasen, je pojasnil sodni senat, saj v 37. in 41. členu določa, da z uvedbo postopka prisilne poravnave nehajo veljati le tiste ločitvene pravice, ki so bile pridobljene z izvršbo v zadnjih 60 dneh pred začetkom postopka prisilne poravnave, ki tako nima učinka na ločitvene pravice, pridobljene na podlagi pogodb in zakona, čeprav so bile pridobljene znotraj lega 60 dnevnega roka.
OdSteti moramo torej glasovalne pravice treh velikih upnikov: 491 milijonov dinarjev Komercialno hipotekarne banke Ljubljana, 125 milijonov Gorenjske banke Kranj in 43,5 milijona dinarjev A banke I ju bljana. S približno 2,5 miljarde dinarjev se tako obseg glasovalnih pravic zmanjša na približno 1,8 milijarde dinarjev. Namesto 506 upnikov pa jih bo tako glasovalo 491.
Dodati velja še to, da je hipoteke moč izpodbijati šele v
začetku stečajnega postopka, ko se na sodišču pojavijo vsi upniki, saj terjatev po končanem stečajnem postoku ne morejo več uveljavljati. V postopku prisilne poravnave pa imajo ločitveni upniki svoje terjatve 100 odstotno zavarovane in jih torej ne zadene znižanje na 60 odstotkov.
Teža glasovanja bo na hrvaških upnikih
Upniki s Hrvaške imajo približno 30 odstotni delež prijavljenih terjatev v postopku prisilne poravnave, ker je obseg glasovalnih pravic zaradi ločitvenih pravic treh slovenskih bank bistveno zmanjšan, bodo njihovi glasovi seveda pridobili na pomenu. Pridobili pa bodo seveda tudi glasovi množice manjših upnikov. Kako se bodo odločili, lahko seveda ugibamo, verjetno manjših ustreza prisilna poravnava, saj po 50. Členu zakona o računovodstvu breme 40 odstotnega odpisa terjatev lahko razporede na nekaj let in breme razvodeni skozi amortizacijo. Kako se bodo odločali veliki upniki, je seveda težje napovedati, rečemo lahko, da je v igri 26 večjih upnikov, izvedeli pa smo, da se bodo hrvaški odločali tudi po posvetovanju s hrvaško vlado.
Vsekakor je zanimiv seznam upnikov, ki bodo imeli največ besede, izbrskali smo tiste, ki bodo imeli največ glasovalnih pravic. Terjatev Medjimurske banke Čakovec znaša 265 milijonov dinarjev, Banke Slobodna Dalmacija Split 121 milijonov dinarjev. Beograjska banka Beograd 118 milijonov dinarjev, banka Les Ljubljana lil milijonov dinarjev, INA nafta plin Zagreb 97 milijonov dinarjev, Coning Varaždin 92 milijonov dinarjev.
Za sklenitev prisilne poravnave zadošča M odstotkov se števka glasovalnih pravic, ome-njenih šest jih ima za 804 milijone dinarjev, torej približno 45 odstotkov vseh.
IZ GOSPODARSKEGA SVETA ] Brezposelnost vztrajno narašča
Japonci oklevajo
Japonci so znani kot hitri in učinkoviti podjetniki, na nedavnem zasedanju jugoslovansko-japonskega gospodarskega komiteja in kasnejših pogovorih s predstavniki slovenskih podjetij, vlade in zbornice so jasno dali vedeti, da naše ra/me re za njihova vlaganja še niso dozorele Brez dlake na jeziku so povedali, da bodo počakali na vključitev Slovenije oziroma Jugoslavije v Evropsko skupnost. I/kazalo se je tudi, da ne dajo veliko na splošne obljube, temveč so jih zanimali konkretni razvojni programi v Slovenji, teh pa, kot vemo, ni. Naša podjetja namreč pričakujejo nekakšen vladni program, vlada pa jih zavrača z besedami, da se v njihovo poslovanje ne bo vtikala, podprla pa bo vse pobude.
Mura se obrača na petične ženske
Mura ima med našimi izdelovalci oblačil nedvomno največji ugled, med njene jesenske marketinške prijeme sodi za suk od mode k stilu oblačenia in s tem obračanja na posame /ne skupine potrošnikov lako so Že zasnovali kolekcijo LeO-na, ki |e namenjena zelo zahtevnim potrošnicam, kolcket|o označuje prestižna eleganca, kakovost in prepoznavni stil. Temu primerna je seveda tudi cena teh izdelkov, zato lahko rečemo, da se je Mura obrnila na petične ženske. Zasuk od mode k stilu oblačenja je plod spoznanj, ki jih je prinesla študija, ki so jo napravili s Studiom Marketing, kot prva v Jugoslaviji je menda napravljena po evropskih merilih. Pokazala jc namreč, da se tudi med našimi potrošniki že uveljavlja gibanje, ki je značilno za razviti svet, glavni moto teh spremembe pa je moda je "out", stil je "in".
Kranj, oktohra - Konec junija je na Gorenjskem delo zaman iskalo 3.320 ljudi, avgusta je število brezposelnih naraslo na 3.634 ljudi, napovedi pa so črnoglede že brez upoštevanja morebitnih stečajev podjetij. Brezposelnost loiej ludi na Gorenjskem vztrajno narašča in vse težje je dobiti delo, kar občutijo predvsem mladi, ki jim zavod za zaposlovanje denarno pomaga pri pripravništvu, nakar se mnogi spet znajdejo na cesti.
Po podatkih kranjskega Zavoda za zaposlovanje se zaposlenost na Gorenjskem, zlasti \ gospodarstvu, zmanjšuje, ne gospodarstvu pa v glavnem ohranja na doseženi ravni. V letošii|em prvem polletju jc bila povpiečna zaposlenost za 3 odstotke oziroma za 2.503 delavce nižja kot lani v tem času. Najbolj |e upadla na Jeseni cah, celo za 4,8 odstotka oziroma za f>S < delavcev Pomanjkanj .1.1.i najbolj občutijo mladi, saj podatki kažejo, da je zapo slovanje pripravnikov posebej problematično Letos naj bi jih zaposlili 1.070, po šestih mesecih je to uspelo le 135-tim. mnogim s pomočjo zavoda za zaposlovanje, ki je v letošnjem prvem polletju pripravništvo sofinanciral 112 pripravnikom. Težave nastajajo, ker te pomoči niso deležni o poklicni šoli
m tako imajo največ težav ad ministratorke, prodajalke, elek trikarji, frizerji, avtoiiieh.iuiki in kovinarji, na srednji stopnji pa ekonomski tehniki
Prvih zaposlitev delavcev iz drugih republik je vse mani. v lanskem pivem polletju se iili je zaposlilo 150, v letošnjem |>a le še 57, zanimivo pa je, da na-i ašča njihov a izobrazba, s.i| |ih jc 28 odstotkov imelo srednjo, višjo ali visoko izobrazbo
I udi U (ioien|skem brezpo selnost vztrajno narašča, med leni ko je lansko pomlad ;c rahlo upadla, letos naraši i i/ meseca v mesec. Tako je bilo januarja brezposelnih 2 669 ljudi, junija je njihovo število naiaslo na 3.320, avgusta na 3.634. Juniju je bila brezposelnost za 7(s odstotkov višja kol junija lani, v primerjavi z lan skim decembrom pa seje pove-
čala za 35 odstotkov. Konec le tošnjega junija |c bilo v Kranju 1.382 brezposelnih, na Jeseni cah 737, v Radovljici 616. v Škofji Loki 308 in v Tržiču 277 ljudi. Seveda štejejo le tisti, ki so prijavljeni na zavodu za za poslovanje. Med brezposelnimi se je izrazito povečal dele/ brezposelnih s srednjo izobraz bo, delo najtežje dobijo gimna zijski maturantje, strojni, elek-tro, ekonomski, gradbeni in ko-mcrcialni tehniki, administra torji stro|in mehaniki, proda jalci, frizerji, natakarji, kovi n.u u m elekti ik.it |i. lesarji, šiv i
lic m kuharji
I tonami nadomestila jc v lc-
toinjam prvtn polletju dobiva
lo MS brezposelnih, prav i< o do • len.nne pomoči je dobilo <S4 ljudi, od tega I 55 pripravnikov. Denarno nadomestilo so v en krat nem znesku izplačali 10 upravičencem, od tega dvema, ki sta delo izgubila zaradi sle ča|a
Napovedi, k.iksii.i bo biez poselnost ob koncu leta, so čr ne. sa| bo biez dela 4 UM) ljudi, če se razmere ne bodo obrnile
V petek, 5. oktobra, se je tekel petnajstdnevni rok za Pn* dobitev jamstva slovenske vlade v smislu 20. člena zakona o prisilni poravnavi. Sodišče teg sicer še ni obravnavalo, uspel pa nam je izvedeti, da sloven ska vlada poroštvene izjave ■ dala, odgovorila je, da bo Ela' nu pomagala v okviru sklep0 j ki jih je sprejela že 17. septe^' bra, torej dva dni pred zače kom naroka za sklenitev po5' ne poravnave na kranjskem s dišču.
Slovenska vlada torej
. želi, <»a
bi se prisilna poravnava i»sPe* šno končala, in da bi upniki s konverzijo neodpisanih terjatev v lastniški kapital posta. 100 odstotni lastniki Elana, naj bi se reorganiziral v delt1!' ško družbo. Ce bo do tega Pn' šlo in če bo imenovana n°v3 vodstvena ekipa bo vlada kfe" ditirala oziroma dala posojil*1' garancije za financiranje tekoče proizvodnje. Pri poslovn'11 bankah se bo zavzela, da ohra-
nijo izdane garancije za
tuja
posojila oziroma jih povečaj" glede na poslovni uspeh bodoče delniške družbe Elan. Z tif bljansko banko, ki jc izdaja največ garancij za tuja posojila, pa se bo dogovorila, naj so-deluje prii ohranjanju finančn« stabilnosti Elana in potnaga upnikov pri reorganizaciji E'3' na v delniško družbo.
Slovenska vlada bo skušal* preprečevati morebitne ven*"* stečaje, ki bi jih povzročil °a' pis Elanovih terjatev ali njeg°v »tećaj. 17. septembra |>a je s'0' venska vlada tudi sklenila. da bo od Elana zahtevala policaj bilanco Holdinga v Avstriji !n vseh Elanovih tujih podj*!!* da |ih bodo podrobno pro"cl! pristojne institucije, pri kater"1
je naroČil tudi podroben P gled poslovanja Elanove tO> , ne v Brnci v Avstriji in Pr j^e-jamstev za posamezne tuje ^ dite in njihovo zapadlost, publiškemu sekretariatu *a j3
t ran je zadeve pa je naloži pripravi poročilo o ne
mh odlivih sredstev • M. Volčja k
dovoU«'
i! ^
Napovedi so črnoglede celo brez upoštevanja morebitnih stečajev
v P*
na bolje Nikakr4nih/"ak!jfcj0 ni, da bi sc, saj podjefJ3 ^ri rešitve   predvsem   v epSv zmanjšanja zaposlenim n pridobivan |ii    novih ^ik* mov, ki bi z,i|>oslili Pr.'j pa delavcev. Vse bolj »ktu prffV postajajo stečaji. Ce bo P do njih, bo brezposeln« stveno več. oS|"'
Kranjski zavod /:» vame je I.' pod|.-t|*-'» '"'^VV |)ii pieusposa
delavcev, šlo jc /a 2.75b (J1,-/a k.u |c zavod namenil lijonov dina i ic\ ^jh' Visoka zaposlenost i" flJ,j na brezposelnost je t "d" -j zanesljivo preteklost. v<jjJ časi. ko smo imeli „i K
so bili med brezposen" ^0 posebneži. Danes je «»? L, j* posclnimi veliko T>lu°l"j0 sp? man iščejo delo in se b|s# padujo s Številnim' Pr otef
pn A. .eni   pa si
i H"
ilov«1
ustvariti normalnega. - i0 ncdnega življenja. Kt" y stvari spremenile hitro. 0v letih, veud.ii  bi ""I1;, rX uvajati tudi nov   lb" 0^I"J
sevanja problema ,,,x'/p/n»
sti. kakršne .....bifi«F
hodu Pravih pobud 6t0t) \ mil prijemov na t«'*]
/.,1 ,e m   • M VoM**
Torek, 9.
oktobra 1990
KMETIJSTVO
UREJA: CVETO ZAPLOTNIK
9. stran m)im^®mx*LAS
Slavko Prosen iz kranjske Agroizbire
Nezaupljivost veleprodaje do zasebnikov
ranj\ 5. oktobra — V lanskem, predvsem pa v letošnjem letu se je a Gorenjskem pojavilo precej zasebnikov, ki so zaceli prodajati '"etijsko mehanizacijo, rezervne dele, ter ostale stvari, ki jih po-•"ebujejo kmetje. Seveda brez težav ni šlo tudi pri odpiranju teh tr-8°vin, saj so se nekatere, predvsem večje trgovine, kot sta Agrome-mka in Agrotehnika - gruda, ustrašile konkurence. Zakaj so sebni trgovci s kmetijskim blagom konkurenčni, kakšen je njihov I 'stop v tej dejavnosti in kakšne težave jih spremljajo, smo se po-? varjali s Slavkom Prosenom, ki je v Cirčah pri Kranju v začetku l a °dprl poslovalnico za prodajo rezervnih delov za kmetijsko me-natl'zacijo.
v S kakšnimi težavami se pretečo soočate zasebni trgovci s ■"»etijsko mehanizacijo in rednimi deli?
. Moram povedati, da kakš-n,h Posebnih težav pri poslova-nJu nimam. V začetku je bilo Precej nezaupljivosti s strani ^'eprodaje, saj je prevladova-l° Mnenje, da smo zasebniki s|abi plačniki, hkrati pa so se Ustrašili konkurence, predvsem *aradi nižjih cen in drugačnega Vstopa do kupcev.
Ali so nižje cene glavni element konkurence?
Poleg nižjih cen je pomemben tudi precej drugačen odnos do kupcev, kot sem že omenil. Gre za hitrost dobave, sposobnost poiskati določene artikle, dostavo na dom in podobno. Ce nekega artikla nimam na zalogi, se je treba pozanimati, kjer se ga da dobiti, ali pa telefonirati kam drugam in kupca usmeriti tja, kjer ga bo lahko dobil. Ce kupcem do-
sok iz Presada
kolčni
Neškroplj ena kmečka jabolka stisnjena v sok
na ^re(^ kratkim so v KZ Presad iz Gabrovke izdelali in poslali u. r& "ov jabolčni sok, ki nosi na etiketi napis, da so jabolka, iz *4sJ 'L zdelan, kmečka in neškropljena. Okus soka res kar delt"6 sP°ni'nia na domač mošt, vendar pa je ob poplavi bio iz-ven 0v ^ar težko vsakemu proizvajalcu verjeti, da je izvor nara-
res P^fCktdrica Presada, gospa Marija Klun je dejala, da je sicer etik SC mno8° izdelkov in poljščin na trgu lažno predstavlja z h eto BIO, vendar pa Presadov jabolčni sok ne sodi mednje. V krnSal*-u ^° Prav za izdelavo tega soka nakupili precej domačih ieJo t Jar>°'k 'z okoliških kmetij, kjer v sadovnjakih prevladuje en ,stare sorte, ki jim grozi propad. Predelava jabolk v sok pa ^OrJ P°s,°pku izdelave jabolčnika, ki jc nato še prekuhan. Hjj^ne8a ni ničesar, razen nekaj vitamina C, ker tako zahteva
Odjemalec iz Nemčije. vs«b' U "'C s°'t ros kvaliteten in naraven, potrjuje že dejstvo, daje kot i'n.a stek|cnic pod stalni m nadzorom kupca iz Nemčije, saj Vost .Zr,ano, /a Nemce prehrambeni bio izdelki niso nobena no-
' 'n zato se jih ne da kar tako vleči za nos. brc   lr<-'ktorica Presada pa se poleg tega tudi trudi, da bi tc dolina ^rC' a na za'ost zadnja leta v navalu novih sort, precej za-1«kai     • sortc' ohranili. V ta namen so v Presadu že nakupili tjj   J sadik teh sort, ki jih bodo posadili kmetom i/ bližnjih kme-
nešk
^ovi jabolčni sok iz Presada torej ni le pravi naravni sok iz
* Tn n I *    .. ----—--------J r- - —------------
s|0V(t 'P'Jcnih kmečkih jabolk, temveč tudi spodbuda za razmah "' cga al ranile
■ j-'.in Minulu janMih, iiiiivii iuui »|iuuuuua t.a ihumui
**"*ke k ^U a'lcrna,'VIK"Sa kmetijstva in ohranjanje pristne slo-
Drnovšck
Odprli 27. novosadski sejem
^rislcj ^jovem Sadu so prejšnji torek odprli 27. Mednarodni jc-Jcrti jc S'JCrn. ki je eden največjih tovrstnih sejmov v Hvropi. Se-rni|0vj"('P'l piedseiimk srbskega izvršnega sveta dr. Slanko Kad flVojj ' V j1-' v svojem govoru dejal, da ni razloga za /adovolj-'1iJUst'>()''|ilvo fe<leracije na področju kmetijstva in prehrambene Sfejj j 'u<n sicer je v okviru sejma precej pozornosti name-JalnCga0nia^» proizvodnji hrane, ki jo pestijo težave zaradi nelo iin rezervam, ki se vedno ne opravljajo v'i u UVc v'ogc. Poleg ostalih manifestacij so letos prvič ra/si.i pa S() gospodarstveniki iz romunske pokrajine Timiš, prireditelji » 'Pravili tudi pregled izumov in tehnoloških izboljšav. Na jTO r|»ly*^lratnih metrov sejemske površine razstavlja več kot avljalcev iz dvaindvajsetih držav
M.
]
'"'^Cil i 1 '"krat mudil v Komendi v prodajalni kmetijske me-i.        b' I <>i/. t , l ..k,. ;.. ....L ........
-  '"j/fta l.aha in si ogledal nekatere cene. tr "'^'Ika
Si|^J"°l;'OPlAK 40 rosji   Mi",., || H N( )S I K()) H . i '
Nlec!   !a KR1»AN 16
'^Ini^1!;'^ KKI*AN i°silni.J  K"l Vms
Sn     K1 "v ms KI n vi„s
Sin Hl" Vl,-k ",S J?l«ilu  ''nr'kolica z., seno m
AH K 140
UM)
n'k 2?so
W;'!"'k ?oso
cena (v din)
49.900,00 49.MMI.tM) 4h S(M).tM) 41 200.00 22.800,00 ;s o<M),00
* j I 100,00 r. 000,00 61.500,00 -n 100,00 I0.K00.00
11 800,00
ločen rezervni del ne ustreza oziroma ni uporaben za njegovo kmetijsko mehanizacijo, ga je treba seveda zamenjati. Poleg tega je tudi strokovnost in s tem tudi svetovanje pri nakupu na veliko višji ravni kot v družbenih trgovinah. Temu primerno je tudi zadovoljstvo kupcev, saj doslej nisem dobil še niti ene pripombe glede poslovanja.
dobro zavedajo, da se splača prodajati tam, kjer bodo zanesljivo dobili plačilo v predpisanem roku, česar pa v južnih republikah ne morejo pričakovati. Zato so se s prodajo pretežno usmerili v Slovenijo in Hrvaško. Tudi glede uvoza ni nobenih težav. Uvoženih artiklov bo celo čedalje več, saj so večinoma cenejši in bolj kvalitetni kot naši. Oviro predstavljajo predvsem previsoki davki za nakupe v drugih republikah.
Ali nameravate razširiti svojo dejavnost?
Trgovino, oziroma ponudbo vsekakor nameravam razširiti. Usmeril se bom v prodajo kmetijskih strojev in avtomobilov, ponuditi pa nameravam tudi, kot sem že omenil, čimveč uvoženega blaga. Sicer pa je sama širitev dejavnosti odvisna od priliva kapitala, saj se zasebniki ne morejo nadejati vladne
Kako pa poteka poslovanje s partnerji iz drugih republik in iz tujine?
Kljub zaostrenosti političnih razmer ni nobenih problemov v poslovanju s partnerji iz Srbije, kjer nabavljam največ materiala. Tudi oni se namreč
pomoči. Trgovina je sicer dobičkonosna, vendar se tisti, ki mislijo, da bodo s to dejavnostjo na hitro obogateli, motijo. Trgovina s kmetijsko mehanizacijo in rezervnimi deti zahteva veliko trdega dela.
Matjaž Gregorič
Vaška opravljivka
Mesarji, poslovneži, znanstveniki in predstavniki industrijskih združenj iz držav članic EGS so se združili v boju za boljšo kakovost mesa na trgu skupnosti. Javnost, kije vse bolj zaskrbljena zaradi pretirane uporabe hormonov v živinoreji, svinjske mrzlice in bolezni »norih krav«, je to dejanje seveda pozdravila z odobravanjem, saj je Zveza za zdravo meso poskrbela tudi za zaščito m zdravje potrošnikov.
Naši mesarji na kaj podobnega seveda še niso pomislili, saj imajo dovolj težav že s tem, da jih ne zaloti sanitarna inšpekcija, kadar prodajajo oporečno meso. Verjetno smo še tudi daleč od prenehanja uporabe kemičnih sredstev v mesni industriji, ko pa se bodo na trgu pojavili tudi takšni izdelki, bodo verjetno ustre zno dražji, kar se sploh rado dogaja pri »bio« hrani. Da o zaščiti potrošnikov niti ne govorimo...
Francoski kmetje se pritožujejo, da so na robu svojega obstoja, in da bodo zapustili svoje kmetije. Kmetje so namreč zaradi dolgotrajne suše. bolezni živine in uvoza cenenega mesa iz Nemčije do vratu zadolženi s ISO milijardami frankov poso/il. Vlada jim je sicer namenila 300 milijard frankov, vendar kmetje zahtevajo trikrat toliko, za kar pa ne dobijo pravega odgovora. Ministri se izgovarjajo, da je vladna blagajna prazna zaradi zalivske krize.
Vsaka podobnost z razmerami v našem kmetijstvu je povsem naključna. Verjetno so naši kmetje že vajeni vsega hudega ali pa so že po naravi bolj vzdržljivi. Vladi po izgovore m treba ravno v Zaliv, saj se več kot dovolj problemov najde kar doma.
Iz (kmetijske) preteklosti
Specializirane kmetije že pred 22 leti
Uvajanje specializiranih kmetij ima torej ze kar lepo zgodovino I rta l(X>S, ko |C bil eden zadn|ih poskusov uvedbe tržnega
gospodarstva pred svinčenimi sedemdesetimi leti, |c pomenilo začetek novega obdobja v kmetijstvu, potem ko so po ekspen mentiranju obračunali s predsodki, da delo z osebnimi sredstvi še m nujno kapitalizacija socialističnih odnosov Hkrati so začeli razmiiljati, kako bi pridelali več in ceneje tudi na zasebni zemlji, m ob tem ugotovili, da so v naši zemlji zakopani zakladi, ki čaka jo na kraljeviče, da jih odkopljcjo in poneso v svet, čeprav so ti kraljeviči zasebni kmetje in njihovi zvesti oprode kmetijski strokov njaki.
zal pa je takšne in podobne misli kmalu zatrl ponovni zaton slovenskega demokratičnega razvoja v boju z »zdravimi silami«. O specializaciji kmetij se veliko govori tudi danes, da pa je zasebni kmetijski pridelovalec pridobil takšno veljavo, kot jo je imel nekoč, pa je moralo preteči več kot petnajst let Zato sedaj lahko upamo, da se bodo lazmere v kmetijstvu začele urejevati enkiat za vselej brez ideoloških predpostavk.
Osnovna šola Lucijan Seljak Kranj
Komisija za delovna razmerja Osnovne šole Lucijana Seljaka Kranj objavlja prosta dela in naloge KUHARICE - za delovno enoto ŽABNICA Pogoj: K V kuharica
Nastop dela takoj. Delovno razmerje bomo sklenili za določen čas, s skrajšanim delovnim časom. Prijave pošljite v 8 dneh.
»VIC« - MLADI VOZNIK d. o. t Podjetje - center za izobraževanje voznikov vozil na motorni pogon Zlato polje I, Kranj
ID<
MLADI VOZNIK -^7-
Razpisuje prosta dela in naloge za
VOZNIKE INŠTRUKTORJE A, B in C kategorije
Zaposlitev je možna redna ali honorarna. Vse dodatne informacije dobite po tel. št.: 064/38-602
VIDEOTEKA
PALM
Pajerjeva 3, 64208 Šenčur
ZIMSKI JEANS
JESENSKA IN ZIMSKA KOLEKCIJA
ČE STE ZA JEANS POSKUSITE
RoHeO
POSTANITE NASA STRANKA!
VSAK DAN POSPRAVIMO IN OČISTIMO VEČ KOT 30.000 M2 POSLOVNIH IN PROIZVODNIH POVRŠIN. PREVZAMEMO TUDI VAŠE ČISTILKE Z DELOM ALI JIH NADOMEŠČAMO.
HRIBAR, RUDIJA PAPEŽA 32, 64000 KRANJ
Tel.: 33-133
KMEČKI STROJ
TRGOVINA Z NOVO IN RABLJENO KMETIJSKO MEHANIZACIJO
PO ZELO UGODNIH CENAH NUDIMO NOVO KMETIJSKO MEHANIZACIJO: TRAKTORJE ZET0R, IMT, URSUS, DEUTZ, CISTERNE CREINA, TR0SILCE, Kl-PER PRIKOLICE, GOZDARSKO MEHANIZACIJO, VSE VRSTE RABLJENE KMETIJSKE MEHANIZACIJE (Na željo stranke prevoz organiziramo sami) OBIŠČITE NAS IN SE PREPRIČAJTE O PESTRI PONUDBI IN KONKURENČNIH CENAH
INFORMACIJE:
FRANC GUZEU
SV. BARBARA 23, ŠKOFJA LOKA tel.: 064 622-575
GORENJSKA KMETIJSKA ZADRUGA
TZO SLOGA Kranj
Vse naše varčevalce vabimo v nove prostore
HRANILNO KREDITNE SLUŽBE
v Zadružnem domu na Primskovem.
Hranilne vloge na vpogled obrestujemo
s 15% obrestmi.
Za vloge jamči republika.
Odprto od 7. do 15. ure.
Pokličite nas po tel. 23-866 ali 26-171.
PRI NAS NALOŽEN DENAR JE DOBRO NALOŽEN DENAR!
Hkrati obveščamo vse naše poslovne partnerje, da smo tudi UPRAVNE PROSTORE PRESELILI v Zadružni dom na Primskovem (Jezerska cesta 41). Telelon (064)23-866,26-171.
ŠPORT IN REKREACIJA
UREJA: JOŽE KOŠNJEK
Slovenska nogometna liga
Živila - Naklo zmagala v gosteh
Rogaška Slatina - Nogometaši ekipe Živila - Naklo so v nedeljo gostovali pri ekipi Steklarja v Rogaški Slatini in zasluženo zmagali z rezultatom 0 : 2. Za Živila - Naklo so igrali Vodan, Perhavec, Leskovec, Anko, Križaj, Jošt, Ahčin, Pavlin, Bohinc, Tanski, Jerina (Čotman). Prvi gol za Naklance je v 17. minuti dosegel Bohinc, v 67. minuti pa Je vratarja ekipe Steklarja premagal se Jerina. Tako je ekipa Živila - Naklo po 8. kolu z desetimi točkami pridobila mesto na lestvici in je četrta. V nedeljo, 14. oktobra, doma gostijo ekipo Mure. • V. S.
Namizni tenis
Dva poraza Merkurja
NTK Merkur je po petih kolih še vedno brez točk. Boj za obstanek bo velik, saj izguba najboljšega igralca Zorana Grašiča in bližnji odhod Marka Joviča pomenita težak položaj za klub. Tudi zadnjih gostovanjih v Zagrebu in Novem mestu je bila ekipa Merkurja dvakrat poražena, nastopili pa so: Robi Jera-ša, Marko Jovič in Vlado Tome. 9 D. K.
Poraz Triglava v gosteh
Novi Sad, 7. oktober - Ekipa Triglava je na prvi prvenstveni tekmi, ki jo je igrala v gosteh, doživela prvi poraz. V igri kranjske ekipe seje predvsem občutila trema in neizkušenost novinca v ligi. Domačini so v prvem polčasu povedli z 12 točkami razlike, v drugem pa celo s 24 točkami. Igralci Triglava so nadaljevali bolje in poraz znižali na vsega deset točk.
Sprejem ekipe v Novem Sadu je bil čudovit, saj so bili celo gostje NEOPLANTE, ki ima predstavništvo v Kranju.
NAP : Triglav 88:78 ( 49:37) Športni center Vojvodina, sodnika Obradovič (Sarajevo) in Rašinovac (Beograd). Za Triglav so igrali: Vučurović 32, Maljković 18, Jalović 2, Rebrača 4, Macura, Hikolič 16, Milivojša 5, Ignjatori, Jovančevič 10, Vuleta 1. • J. Marinček
Slovenska ženska košarkarska liga
Zmagi Ločank in Kranjčank
Igralke Odeje Marmorja so gostovale pri ekipi Slovana v Ljubljani in zmagale z rezultatom 62 : 85 (29 : 38). Pri ekipi Odeje Marmorja sta dobro zaigrali zlasti Mačkova in Gorenčeva. V soboto, 13. oktobra, bo škofjeloška ekipa gostila ekipo Jesenic.
Košarkarice Kranja so gostovale pri ekipi Cometa v Slo-venjskih Konjicah, ki so jo brez težav premagale z rezultatom 45 : 76 (17 : 25). • V. S.
Začetek odbojkarskih lig
Uspeh Blejk
Minuli konec ledna so se začele odbojkarske lige. Ženska ekipa Blejk, ki igraj« v II. zvezni odbojkarski ligi - zahod je gostovala v Poreču in zmagala z rezultatom 0 : 3 (-9, -5, -8). Za ekipo Blejk so igrale Domitrovičeva, Kraigerjeva, Koroščeva, (iogalo-vi, Petračeva, Hudovernikova, Urhova in Kobalova.
V I. slovenski odbojkarski ligi so igralci Bleda gostovali v Mežici in zmagali z rezulatom 2 : 3 (14, 15, - I, -5, -11). • V. S.
Urnik vadbe Partizana Kranj
Kranj, 5. oktobra - Iz. Partizana Kranj so sporočili razpored vadbe, ki bo v štirih osnovnih šolah in Srednji šoli tekstilne in obutvene smeri. Vadba se je začela z mesecem oktobrom. V telovadnici OŠ Matija Copa je ob ponedeljkih /večer med 18.15 in 19. uro rekreacija za otroke in starše, ob torkih med 19. in 20.30 uro je gimnastika za pionirke, ob sredah med 19. in 20. uro je telovadnica namenjena za ŠRG, ob četrtkih med 19. in 20.30 uro imajo gimnastiko pionirke, ob petkih med 19. in 20. pa imajo prostor /a SRG Na OŠ Bratstvo in enotnost je ob ponedeljkih med 20.30 in 22. uro telovadba za ženske, ob torkih, prav tako med 20.30 in 22. uro, pa je odbojka za ženske. Ob četrtkih med 20.30 in 22. uro je organizirana aerobika, ob petkih pa jc prostor med 17.45 in 18.30 uro za cicibane, med 20.30 in 22. uro pa je gimnastika za pionirje. V telovadnici OŠ Simon Jenko na Komenskega ulici je ob torkih in četrkih zvečer, med 20. in 22. uro, nogomet, v telovadnici Srednje sole tekstilne in obutve stroke pa je ob ponedeljkih med 19.30 in 21 uro telovadba /i ženske. V OŠ Helene 1'uhar je ob ponedeljkih med 16. in 17. uro prostor v telovadnici namenjen cicibanom, ob torkih med 19.30 in 21. uro igrajo košarko moški, telovadba za ženske pa je ob četrtkih med 19.30 in 21. uro. • V. S.
Rekord Ksenije Podržaj
Dom/ale - Pod gradom Krumperk v Domžalah je bil Ictosuii zadnji lokostrelski turnir na prostem v discplini American Ko umi Od gorenjskih lokostrelcev seje najbolje izkazala Ksenija Podržaj, ki ji zmagala / novim državnim rekordom 82? kro gov Od ostalih sia rekorde postavila se Mišljenovič pri članih compound in Mu/nik pri članih instinktivno Na tekmovanj It- sodelovalo so lokostrelcev i/ *> slovenskih klubov ter po en klub i/ l(ali|e m Srbije Tekmovanje je vzorno organiziral LK Domžale. • M. Podržaj
Rokomet
Kvalifikacije za I. zvezno balinarsko ligo
Dvakrat izenačeno
Škofja Loka, 6. oktobra - Konec tedni se |i začela slovenska rokometna liga. Rokometaši šeširja so doma gostih ekipo OP < iro siipha in igrali izenačeno 19 : 19 (9 : 8). Tekma je bila ves čas /a nimiva, saj sta si ekipi menjavah vodstvo. Nekaj minut pred koncem so gostie povedli / dvema goloma razlike, precej /medena igra domačinov pa kljub borbenosti ni dala pričakovanega rezul-l na /mage I kipa Preddvora, ki letos igra v slovenski rokometni ligi 'ie gostovala v Krškem in prav tako izenačeno igrala / domačo ekipo Krškega 24 : 24 (19 : 7). V soboto, 13. oktobra Ločam gostujejo v Ormožu, rokometaši Preddvora pa gostijo ekipo Ja-,|, n, i  • \ . Stanovnik
Velik uspeh balinarjev Radovljice
Na Gorenjskem je kar dvaintrideset balinarskih klubov, katerih tekmovalci se merijo v naj' različnejših ligah. Od minule nedelje imamo tudi prvoligaše, ekipo Radovljice.
Trata pri Škofji Loki, 6. in 7. oktobra - Na balinišču na Trati so konec tedna pripravili kvalifikacijsko tekmovanje za uvrstitev v prvo zvezno ligo. S prvim in drugim mestom v II. zvezni ligi sta si nastop zagotovili dve gorenjski ekipi, ekipa Trata - Škofja Loka in ekipa Radovljice. Obe ekipi sta si močno želeli napredovanja, saj gorenjski balinarji še nikoli niso imeli svojega predstavnika v I. zvezni balinarski ligi.
Tekmovanje so pripravili člani Balinarskega kluba Trata, začelo pa se je že v soboto popoldne. V izigravanju za prvo do četrto mesto sta se pomerili ekipi BK Trata in BK Šiška. Čeprav so domači tekmovalci, pa tudi številni najvijači ob balinišču, upali na uspeh ekipe Trate, ki je bila prva II. zvezni
Jože Rebec
balinarski ligi, so imeli mirnejšo roko balinarji Šiške. Tako so bili pri dvojicah, trojicah in trikrat med posamezniki boljši balinarji Šiške, domači pa so bih boljši le trikrat med posamezniki. Končni izid je bil 0 : 2 za Šiško (99 : 177, 6 : 9). Tako
si je ekipa BK Trata, za katero so igrali Bojan Berčič, Danilo Bence, Gorazd Bence, Bojan Buden, Hasan Čauševič, Branko Klemenčič, Jože Mrgole in Jure Štancer, zagotovila igranje za tretje mesto.
Več športne sreče so imeli balinarji BK Radovljica, ki so premagali ekipo BK Zagreb, z rezultatom 2 : 0 (108 : 79, 11 : 4). Za ekipo Radovljice so igrali : Jože Rebec, Janez Humerca, Miran Uran, Jernej Razpet, Peter Tonejc, Jože Domovšček in Đoko Sinobad.
Tako sta se v igri za tretje mesto pomerili ekipi BK Trata in BK Zagreb. V preciznem zbijanju je Bojan Berčič premagal Jerka Hulijeva z 2 : 0 (31 :19) in BK Trata je osvojil tretje mesto. V igri za prvo mesto pa so balinarji BK Radovljica z rezultatom 2 : 1 (111 : 88, 9 : 6) premagali ekipo Šiške in osvojili prvo mesto, ter se tako uvrstili v I. zvezno balinarsko ligo.
"Favoriti so bili domačini, vendar pa je najbrž prav prevelika želja po zmagi vplivala, da so igrali izpod svojih možnosti. Pri ekipi Radovljice se je izkazal /lasti Jože Rebec, ki je igral odlično, pa tudi sicer je ekipa pokazala najbolj konstantno formo v vseh disciplinah. Orga-
KOZMETIČNI SALON IN SAVNA
KERN MARTA      KOROŠKA 5     64000 KRANJ TEL (064) 23-650  (HOTEL CREINA)
Nov uspeh Barbare Mulej
Šibenik, 7. oktobra - Kranjčanka Barbara Mulej je na tretjem turnirju letošnje Jadranske riviere dobila Solarisov turnir in s tem ponovila svojo lansko zmago na tem tekmovanju. V finalu je premagala Romunko Rovando Dragomir, zmagovalko (ur nirjev v Rabcu in Malem Lošinju. Ze v polfinalu pa je premagala Romunko Spirlea.
Razburljivi finale med Mulejevo m Dragomirovo seje končal z rezultatom 7 : 6 in 6 : 4, rezultat polllnala med Mulejevo in Splrleo pi je bil 6 I 4 m 6 : 2. Z zmago naj bi bila se da| okrog 260. mesta na svetovni lestvici.
Te dni Barbara Mulej igra na turnirju na Bolu. • V. S.
Planinski izlet na Risnjak in Snježnik
Kranj, 8. oktobra - Planinsko društvo Kranj organizira to soboto, 13. oktobra, enodnevni i/let na Risnjak (I52K m) in Platak v območju Gorskega Kotorja. Odhod posebnega avtobusa bo ob 5.45 uri izpred hotela ( reina Planinci se bodo peljali preko Kočevja, sko/i Delnice do Črnega luga. kjcr se bodo ločili v dve skupini. Prva skupina bo šla po pes poti nacionalnega parka do vrh Ki snjaka   lam |r t tuli koča   le l po krajšem postanku nadaljevala l>ol n.i Sfljeinik (1506 m), ter se z vrha spustila na Platak. ("iste hoje je /a okoli 7 ur. Tu se bo skupina srečala / drugo, ki se bo popeljala na Platak / avtobusom m bo imela mo/nosl vzpona na Snježnik, kamor je dobro uio hoje. Po snidenju obeh skupin se bodo planinci odpravili nazaj proti domu. z n.i|iuaii| enim po stankom do I jublfane ( ena prevoza je 165,00 din, hrana in plja ča pa sia i/ nahrbtnika. Pijačo je moč dobiti tudi v kočah na ki Ifljakll m Sii|cžniku, za hrano pa ni gotovo  Prijave / vplačili sprejema l'D Kranj, Koroška .V, do zasedbe mest v avtobusu In loun.iciie po telefonu 11 S.M  • V. S.
Golf
Pro - Am Angležu Lomasu
Bled, 7. oktobra - konec preišnjega letina je bil ua Bledu ilingi amatersko profesionalni lunin v golfu Vuovu |c /magal britan ski profesionalni igralec Johau I oni.is, odlično pa s.> se i/kazah tudi Blejci, ki so zmagali v ekipnem delu tekmovanja. V ekipi Bleda so igrali I.amberger, Grilc, < vitan in Osmančevic Prav ta ko zaslužijo pohvale organizatorji, ki so kljub težavam z vremenom odlično poskrbeli /a tekmovunje. • V. S.
Ekipa Trate med igro z ekipo Šiške
nizacija tekmovanja je bila dobra, brez napak pa sta jo vodila tudi sodnika Miro Pevec in Mojca Sitar," je ob zaključku tekmovanja dejal vodja tekmovanja in delegat Balinarske zveze Jugoslavije Peter Snoj. Najboljši tekmovalec Jože Rebec, ki je hkrati tudi tehnični vodja BK Radovljica, predsednik Balinarske zveze Slovenije, dvakrat pa je bil tudi že predsednik Balinarske zveze Jugoslavije, je ob zmagi svoje ekipe razmišljal takole: "Na Gorenjskem smo si že dolgo prizadevali, da bi se vsaj en klub uvrsti v prvo zvezno balinarsko ligo. Letos smo trije igrali v medrepubliški ligi: Trata, Radovljica
in Huje. Ekipa Trate in vljice sta si s prvim in mestom zagotovili ig1,311^ kvalifikacijah, z zmago Pa . i\ balinarji iz Radovljice smo se z Gorenjskega "v. v med dvanajst najboljših Jugoslaviji. To nam je t"1 A goletni cilj, saj smo lani s ^ petindvajseto obletnico ^ in v tem času smo že ^va,efi igrali v kvalifikacijah. Ne* ^ igralci so medtem obupa"- „ bili pa smo nekaj novih- ~ .j želja je, da ostanemo v zvezni ligi, vendar pa FS| morali ekipo okrepiti najFa z dvema igralcema iz <*0S| gorenjskih balinarskih bov." • V. Stanovnik
Balinarji Radovljice so zasluženo zmagali na kvalifikacijske mm a n ju in se uvrstili v prvo zvezno ligo.
0
Kolesarstvo
Bajt prvi na kronometer
Letošnje državno prvenstvo na ste/i je bilo v /il£rCuj|<> tf| lesarji so nastopili v treh kategorijah, na sporedu pa 'L j^jj'" disciplin. Kolesarji Save so tu ostali brc/ naslova, nekaj vi naslovov pa so dosegli mlajši in starejši mladinci. Pih,r Scje^ zasledovalni vožnji na 3000 m uvrstil na 2. mesto, PoljaO prav tako 2. na kriteriju. I kipa st   mladincev (Pilar. "° Krišelj, Jenko) je bila druga. nil^
Prav lako .o drugo mesto \ ekipni vožnji zasedli n>| 1 v 'f ci t Bajt, Studen, Kosmač, kom j. Bajt pa je bil še drug1 v ^ na točke ("lani so zasedli tretje mesto med ekipami. v V° nih disciplinah pa ni bilo uspeha. |lt k(l
Nadaljevanje DP je bilo še v gorski vožnji in vožnji nometer. Na Sljeme so bili rezultati naslednji: ^ C luni: I Bonča Mers. 2. Smerc Meri, 3. Melanšek - ^Jj^' mladinci: I Kranjec krka. 2, 1 ink • Krka, \ Št.mgclj ■ i^fk* Krišelj   Sava, ml. mladinci: I  Karažija     ZMC, 2. M»frl'
! t.uič  Pazin, 5. Studen Sava. ^v^,
Okrog le/era Janin |c bila naslednji dan na sP°ret',|«ji1*j nji n.i kronometer. Končno je tudi Sava osvojila /lato ko sicei po zaslugi obetavnega ml mladinca /hm Bajt, ki Jc kategoriji povsem zasenčil ostale tekmovalce. fil1' Kc/ult.ui ml. mladinci: I Bajt   Sava, 2. Gimpelj - Krka. y ■ Krka, st. mladinci: I  Sviben    Mei\. 2 Mciv.u ^''^'(joH^ njec - Krka, 5. Jenko   Sava. člani: I  knjakovič   R*>8> Z' Merx, I Balofa   Mci \ ^ ^
V italijanskem Proaecu pa jc bila že sedma >ink-' '^j-dimev /a rrofeo Cianni Voscoto. Zmagal jc /iga Baj' . izredno taktično dovršeni vožnji.
Jeseniški hokejisti poraženi v Beogradu
-tek ga
Beograd, 5. oktobra - leseniški hokciisti, ki so s |H" pri ekipi ( i vene zvezde v Beogradu so doživeli iieprl-- ^ visok poraz. Razpoloženi Beogiaičam so |ih premagal'   . pO toni 6 : 2 (2 : 1, 2 : 0, 2 : I) lako jc mesto na vrhu lcst rjlitfjj rib kolih pive /ve/ne hoke|ske lige prev zrla liubljaiisk« . ki ima prav tako kot Jesenice in Medvcščak Goii-'" * K vendar boljšo ra/liko v golih Danes, v torek. 9. oktoO ^0 lesenicah tekma med dom.k'o ekipo in ekipo Mcdv^^*
tan • V, s.
9. oktobra 1990
ZA DOM IN DRUŽINO, IZ ŠOLSKIH KLOPI
UREJATA: HELENA JELOVČAN IN DANICA DOLENC
11. stran (mmmimmtGLAs
p°skusimo še me
Sirov zavitek
^<Hrebujemo: za testo: 200 g moke, 4 žlice olja, moko za razvalja-25o' W na(*ev: ' korenček, 1 čebulo, 50 g šampinjonov, 1 papriko,
ha, 45
8 mešanega mletega mesa, 1 jajce, pol kosa starega belega kru-
g masla ali margarine, 250 g sira (gaude ali edamca), poper,
muskatni orešek, strt česen ali česen v prahu.
'z moke, 3 žlic olja in približno 1/8 litra mlačne vode zamesi-0 gladko in voljno testo. Pokrijemo ga in pustimo počivati 1 L ?' na{o ga razvlečemo. Pokapljamo ga z oljem. Korenček in če-
0 tanko narežemo, papriko očistimo in narežemo na ozke pra-0x■nt., šampinjone (ali druge gobe, jurčke, lisičke in podobno) ^'stimo in narežemo na tanke lističe. Zelenjavo prepražimo na
8 masla, nato jo začinimo. Kruh namočimo v vodi, da se nap-
> nato ga iztisnemo. Zmešamo mleto meso, kruh, jajce in zele-£ v°- Sir narežemo na rezine (175 g sira), zložimo jih na razvle-
Sladkomi kotiček
Ni ozdravljiva je pa obvladljiva
Naše zdravstvo ugotavlja, da je pri nas vse več sladkornih bolnikov. Sladkorna bolezen je obvladljiva, ne pa še ozdravljiva bolezen. Seveda mora vsak sladkorni bolnik najprej po nasvete k zdravniku. Sladkorni bolniki imajo v Sloveniji tudi svoja društva, kjer dobivajo svoj časopis in literaturo, ki jih še podrobneje in poljudno seznani z njihovo boleznijo in z nasveti, kako naj se ji upirajo. V Gorenjskem glasu smo se odločili, da bomo občasno objavljali tudi nasvete za sladkorno bolne, od splošnih do čisto konkretnih. Tisti, ki ste včlanjeni v društvo in dobivate strokovno literaturo, ste morda to že prebrali, a nič ne škoduje, če še enkrat preberete.
Naj bo za začetek malo splošnega uvoda.
testo. Na vrh damo mesni nadev. Zavitek zavijemo in polo-   Kaj morate napraviti v vaši prehrani
m 0 na namaščen pekač. Pokapljamo z raztopljenim maslom ali iem^ar'no 'n Pe^emo v pečici pri 200 stopinjah 40 minut. Prekri-sj^° 2 rezinami preostalega sira in pečemo še toliko časa, da se razleze. Ponudimo s solato za glavno jed.
"luz v naši garderobi ni nikoli r°volj. Ta jesen jim je spet nabijena. Tokrat so iz svetleče-f se satena, najraje z nežnimi ^nimj rožicami posejanega, patnik je malo večji, na ro-Jav'h manšeti, ki se ravno tako ^t ovratnik končujeta v koni
Katera ni t* mitr*  ci lnhkf
°miS| Vend;
tera ni za rožice, si lahko 1 tudi enobarvno bluzo,
n4 jr vsekakor naj bo iz sate kri'jQ raven bomo nosile daljše Pas : z8oraJ sega malce čez b0 ,i1.ma na stran porinjeno gu-na's 1 Je zgoraj zašita in okraše-pa s !nskirni gumbi, spodaj c 2a'ikana odpira.
Vaš krvni sladkor je previsok, morda imate povišane maščobe v krvi. oboje lahko znižate s pravilno uravnoteženo prehrano. Zanjo je najpomembnejši izbor živil, paziti pa morate tudi na njihovo količino in na način priprave hrane.
JEJTE tri do petkrat dnevno. Primeren razmak med glavnimi obroki (zajtrk, kosilo, večerja) je 3 do 4 ure. Če se pojavi lakota med rednimi obroki, pojejte kos kruha ali sadje. UŽIVAJTE sveže ali kuhano sadje in jedi brez dodatka sladkorja. Namesto sladkorja uporabljajte nadomestek v obliki tablet ali tekočine (Saharin, Sladin, Sladicin, Aspartam, Natreen). PIJTE pijače brez dodanega sladkorja (poglejte na etiketo pijače, ali vsebuje sladkor!), npr. mineralno vodo, Cedevito brez sladkorja, Šum, sadni sok Vitka, čaj, limonado.
Domači zdravnik svetuje
Ko se oglasi astma
Astma je neprijetna nadloga, ki se prav zaradi onesnaženega zraka pojavlja vse pogosteje. Znani francoski zeliščar M. Messe-gue astmatikom svetuje lajšanje z domačimi zelišči. Takole pravi: "Tudi astmo zdravimo z rastlinami, ki pomirjajo: vedno s česnom, s surovo in kuhano glavnato solato, s čebulo, z zeljem, jabolki in grozdjem. In če so napadi pogostejši, sežemo po močnem uspavalu, npr. po makovem prelivu. Nadalje uporabljamo peteršilj, ki pospešuje izločanje, pri vlažni astmi timijan, sivko, travniški žajbelj, krvavi mlečnik in stebla grenkuljice, ki pri kroničnih obolenjih dihalnih organov učinkujejo vedno zelo pomirjevalno.
Vedno pa še prav posebno priporočam pijačo, ki je že večkrat dokazala svoje vrline: preliv iz 5 gramov česna, 5 gramov limone, ščepca metinih cvetov, ščepca žajblja (na liter vode), ki ga je treba dnevno popiti dve skodelici. Nad to pijačo se sicer zgražajo sladokusci, toda astmatikom prinaša olajšanje in ali ni to najvažnejše? Tudi zoper seneni nahod lahko ponudimo prav tako čudežen zdravilni čaj: 20 gramov česna, prav toliko čebule ... in ščepec vijolic!"
Hrano pripravljajte z MALO MAŠČOBE. Meso in druga živila pripravljajte v teflonski posodi, posodi z debelejšim dnom, pečici s suho toploto, mikrovalovni pečici, v celofanski ali aluminijasti foliji, dušite jo lahko v lastnem soku ali kuhate v vodi. S pečenjem na žaru se izcedi iz mesa maščoba, zato je ta način še toliko boljši. Pred pripravo mesa vedno odstranite vso vidno maščobo. Uporabljajte olje v zmerni količini. Za namaz na kruh lahko uporabite npr.: nemastno skuto z zelišči, nemasten topljeni sir. ODLOČITE SE za hrano iz neoluščenih žitaric: ovsene kosmiče, črn kruh, jedi z otrobi (graham kruh, graham testenine, graham moka itd.) ješprenj ter stročnice (fižol, grah, soja, leča, bob, neo-luščen riž) in uživajte veliko zelenjave.
In kje dobiti tovrstno prehrano? Kar precej naših živilskih trgovin ima že svoje kotičke za sladkorne bolnike (če se bodo poslovodje oglasili, jih bomo tudi objavili), precej teh hranil in pijač pa smo videli v novi trgovinici BIOHRAM na Mohorjevem klancu v Kranju.
Pripravimo se na zimo
Zelenjavna pašteta
4 kg mesnatih paprik, 5 kg paradižnika, 1 kg čebule, 1 glavica česna, 1 kg korenja, šopek zelenega peteršilja, nekaj listov zelene, 3 do 4 lovorovi listi, nekaj zrn popra, soli po okusu, 15 dag gorčice, 1/2 1 olja
Vso zelenjavo očistimo, narežemo in pripravimo za kuho. Damo v večji lonec in kuhamo, da se zmehča. Vode prilijemo po potrebi. Kuhano petlačimo. Denemo v široko kozico, začinimo in kuhamo, da voda močno izpari in dobimo maso, kije gostejša od marmelade. Prilijemo olje in še kuhamo, da se olje porazgubi. Primešamo gorčico in odstavimo. Še vročo pašteto polnimo v kozarce. Zavežemo s celofanom. Je odličen namaz ali dodatek k mesu. Pašteta je še bolj obstojna, če jo pasteriziramo 60 minut pri 98 stopinjah C.
Zeleni paradižniki z zeleno
2 1/2 - 3 kg zelenih paradižnikov, 2 dag soli, 1 1/8 1 vinskega kisa, 15 dag sladkorja, 10 poprovih zrn, 1 žlička suhe bazilike, 20 dag čebule, 20 dag gomolja zelene
Paradižnike operemo in na gosto prebodemo z zobotrebcem. Potresemo s soljo in pustimo na hladnem čez noč. Nacejen sok odlijemo in mu prilijemo toliko vode, da je vsega skupaj 3/4 1. Prilijemo še kis, dodamo sladkor, poper in baziliko. Zavremo. Paradižnike, rezine čebule in na rezance zrezano zeleno zložimo v kozarce. Zalijemo s kisom. Zapremo. Pasteriziramo 15 minut pri 80 stopinjah C.
Šalotke v kisu
1 kg šalotk, poprova zrna, korenina hrena, 1 1 kisa, 2 dag soli
Olupljene šalotke vložimo v kozarec, vmes denemo koščke hrena. Kis prevremo s soljo in poprom. Ohladimo in zlijemo na šalotke. Zavežemo. Čez osem dni kis odlijemo, ga ponovno zavremo, ohladimo in zlijemo nazaj. Dokončno zavežemo s celofanom.
'Hlj v^a broška prireditev v minulem tednu prometne varnosti je k« je bil dan varnih poti v šolo. V sklopu te akcije je *»VU0^ .rai>ju tudi osrednja republiška prireditev; več kot MH) os-'"ik    CCV J1' s Pr'zori i' prometa porisalo cesto JI.A. - loto: C.
Ob tednu otroka vam želim predstaviti fantazijski dan, ki smo ga preživeli skupaj z otroki 28. septembra. Vsi smo zelo uživali. Dan je potekal tako, kot smo ga ustvarjali mi vsi, posebno otroci. Vsi mimoidoči so bili pripravljeni na pogovor z nami. Po prvem pogovoru so se otroci sprostili in pogovore vodili sami. Delček tega sem po spominu zapisala.
Vsem vam pošiljamo vsi iz naše skupine lepe pozdrave.
Otroci iz skupine Metulj ter Jana in Marija iz vrtca Čebelica v Škofji Loki
^d kaj me
sJ^mni beseda dom
ivJS?*i,om me »pomni
Pravr 0 mamico, ki pn l0 J1-1 rni/o /., dobio Usi jo'«.8a sku"a oči. Na nm VU| ,,tn mamo, ki pospra ki\^i,M,"-anjc, na sestucn, k-rj '8ra in še na mojega
k%vgj "»ucka, ki skače po Vj0 **da dom mi pomeni iM**fc,5.»r.OS hero-
,„
''Mi,,., .""*"» Krem lahkn
****lčac, v r. oš
Jezersko
Impresija
Sirrnen/c v dal/avo I 0 itd ju hrib. Slani lina brez obličja. Samota
Kolovo:na pot. oh n/e/ ko -o In
/raven tablami Jabolko pada /',/</<■ na tla I u sem ui
: jabolkom v mki
Mir« k.inslelj. M. b r OŠ bratov Zvan (iorje
Zmaj, le kam si se skril
S svojimi pisanimi barvami;
nebom, prekritim / oblaki; vetrom, ki nam kuštra lase; skrivnostnimi meglicami, ki se podilo noti I ubnikom; je jesenski čas kot nalašč, da se iz pravljice prikrade zmaj in se vtihotapi v našo fantazijo in /aživi / na mi v našem vrtcu in na cestah a starega mesta Škofje
I oke
Sedimo in nenadoma nas ne k.i| opla/i Nekai /ašunu /unaj pred oknom Prepoznamo ga Zmaj je to! Priklati se v naše misli in otroci mi pričnejo peti pesem o /mai 1
Maja "Zmaj je prišel in je padel v luknjo, K.mcc."
Matjaž: "Letel je, pa še jc letel. Padel jc v hišo in šel na hrib."
Miha: "V jamo se je polulal in se zaletel v stolpnico."
Tanja: "Zmaj Balalaj s culi-co na rami in še kar v pižami je šel na streho."
Kristjan: "Polulal in pokakal se je, pa je zletel na streho, na dimnik in odletel do oblakov in padel v hišo in naredil luknjo."
Anja: "Zmaj je letel in padel je v jamo. Na glavi je imel mašno, pa rože in še škatle."
Urška: "Na glavi je imel še kocke, pa avto in je letal."
Razmišljamo: "Kje je ta zmaj Tolovaj? Pojdimo ga iskat!"
Tiho se plazimo po igralnici,
hodniku /maja nikjer. Gledamo pod klopi, v omare... Zmaja nikjer. Stopimo še h kuharicama in ju povprašamo: "Ali sta videli zmaja.'"
Kuhtrica Julka se zamisli: "Meni se zdi, da je zmaj ravnokar letal /unaj pred vrtcem."
V copatih stečemo pred vrtec, da bi  ga  videli, vendar zmaja ni bilo nikjer. A mi ne odnehamo. Gremo še v zborni co, kjer najdemo Ano.
"Ali si  videla zmaja?" jo
vprašamo.
"Videla sem ga. Takega z repom sem videla Pobegnil je i/ vrtca. Ustrašil se vas je. Preglasni ste bili."
"Mi bi ga pa rdi našli," prosilo otroci. Ana nam svetuje: "Našli boste zmaja, če ga boste iskali tiho in boste dobro opa zova I i."
Gremo povprašat še prijatelje iz drugih skupin, če so videli kje zmaja. Pokažejo nam papirnatega, ki je pritrjen na stropu, vendar ta ni pravi, ni tisii. ki nas je zjutraj presenetil s šumom pred oknom
Razmišljamo, kaj naj napravimo in sklenemo: /maja Tolovaja bomo poiskali. S seboj
vzamemo košarico, da bomo lahko nabrali hrano zanj. Dali mu jo bomo, da nas bo pustil pri miru, če ga bomo našli.
Gremo proti Podnu. Približuje se nam študentka. Otroci me spodbudijo: "Tovarišica, vprašaj to punco, ali je videla kje zmaja!"
Res jo vprašam: "Oprostite, ali se lahko malo pogovarjamo z vami? Otroci bi vas radi nekaj vprašali."
In vprašajo jo: "Ali si videla kje zmaja?"
Nisem ga videla. Prepozno sem vstala. Gotovo ga zato nisem srečala. Vi ste že zgodaj vstali in ker ga hočete poiskati, ga boste mogoče našli."
Gremo naprej in se ustavimo pri šipkovem grmu, kjer trgamo plodove, da bomo z njimi nahranili zmaja. Mimo pride neki gospod in poprosimo ga za pomoč.
"Ali ste videli kje zmaja? Iščemo ga."
"Nisem ga videl. Kaj se pa vam zdi? Kje bi lahko bil?"
Otroci pripovedujejo: "Šel je po cesti. Mogoče je daleč v gozdu. Lahko pa je na Lubni-ku. Tudi vodo lahko pije v reki..."
Gospod nam svetuje, naj gremo kar po poti naprej. Če ne bomo preveč utrujeni in bomo imeli dovolj časa, bomo lahko zmaja še zares našli.
Tudi gospo, ki se je vračala iz trgovine, povprašajo otroci, ali je videla zmaja.
"Meni se zdi, da ste prepozni in zmaja ne boste več našli," nam pripoveduje gospa. "Mislim, da zmajev zdaj ni več. Bili so v davnih, davnih časih. Sedaj so le še v pravljicah in risankah."
Zahvalimo se ji, ker se je z nami pogovarjala, vendar ne odnehamo /. iskanjem. Miha svetuje, naj povprašamo še strica pri teniškem igrišču. Pozna ga, saj gresta z očkom večkrat k njemu na sok.
Ko se približamo, stric ravno zajtrku je Pripravljen se je / na-
mi pogovarjati. Miha ga vpraša: "Ali si videl kje zmaja?"
Ostali otroci se takoj oglasijo: "Zmaja iščemo. Hrano mu nesemo."
"Kakšno hrano mu nesete?" nas povpraša.
"Strupeno," se oglasi nekdo, nekaj pa jih nadaljuje, da sipek, ki mu ga bomo dali, ni strupen.
"Kaj boste pa počeli z zmajem, če ga boste našli?" še zanima strica.
"Dali mu bomo hrano. Pustili ga bomo pri miru. To hrano naj poje, da ne bo stolpnice pojedel..." pripovedujejo otroci.
Stric nam svetuje, naj gremo kar naprej po poti, gotovo je ta pot kar prava in nas bo pripeljala do zmaja Tolovaja.
Gremo do Najdihojce in povprašamo po zmaju še otroke iz tega vrtca ter njihove vzgojiteljice in varuhinje. Pripovedujejo nam, da bi zmaj lahko bil kje daleč v gozdu, lahko bi ga odnesla reka, lahko spi v pravljici v vrtcu...
Žigu se zmaj zasmili in reče: "Saj je zmaj tudi ubogi. Pustimo ga zdaj že pri miru."
Nekaj otrok pa hoče zmaja Tolovaja najti na vsak način. Ko gremo po mostu preko Sel-ščice, se razveselijo in pokličejo mene in Marijo: "Poglejta! Tam v reki je zmaj. Noter je padel. Kako je velik!" se čudijo.
Andrej se z njimi ne strinja. Razlaga: "To je drevo, ne pa zmaj!"
Vendar tisti, ki ne želijo sprehoda brez zmaja, še naprej vztrajajo in trdijo, da je to pravi zmaj, zmaj Tolovaj.
In kaj naj napravimo s hrano za zmaja? Odnesli jo bomo v vrtec. Če se bo zmaj pritihotapil spet v našo igralnico, ga bomo nahranili.
Ker še vedno ne vemo točno, kako je z zmaji, se bomo o njih pogovorili še s starši, sprašujemo pa tudi vas, dragi bralci, kaj vi mislite, ali zmaji so, in če so, kje naj jih drugič poiščemo.
RAZVEDRILO
L REJA: DARINKA SEDEJ
Ansambel Jevšek vse bolj priljubljen s skladbo
Za Krvavcem
Kranjski ansambel Jevšek ni v 16. letih delovanja nikoli tiščal v ospredje, deloval pa je ves čas enakomerno, kolikor je dopuščal čas ob službah. Že dlje deluje instrumentalno jedro sestava: klarinetist in vodja Rudi Jevšek, kitarist Brane Strehar, trobentač Velemir Piskač, harmonikar Darko Pire in baritonist (basist) Franc Urbane. Manj sreče imajo Jevški s pevkami, saj so letos zamenjali že tri: Julija Bartel sedaj poklicno poje pri ansamblu Marela, Nuša Pirnat se je po poroki posvetila družini, nova pevka pa je Irena Čučnik z Jesenic.
Ansambel Jevšek doma igra največ na veselicah, v tujini pa v glavnem v Švici, Avstriji in Nemčiji. Za to tržišče morajo ob domačih vižah obvladati tudi zabaven in klasičen repertoar, da se lahko prilagajajo željam in potrebam občinstva.
"Po desetletju navzočnosti na slovenski sceni smo menili, da bi morali za seboj pustiti nekaj glasbenih sledi. Po mali plošči smo pred dvema letoma izdali prvo kaseto z naslovom Mladostni spomini z dvanajstimi skladbami v ritmu valčka in polke. S temi pesmimi smo posneli tudi televizijsko oddajo.-Ljudje so nas bolje spoznali in ponudbe sedaj prihajajo iz več slovenskih krajev. Letos smo nastopili na blejskem Alpskem večeru, kar je tudi posnela televizija," je povedal Rudi Jevšek.
Njihove skladbe visoko kotirajo na lestvicah: Dve dekleti je lani zmagala na Radiu Triglav Jesenice, Za Krvavcem pa je bila v letošnjem juniju prva na Lojtrci domačih in na narodnozabavni lestvici Radia Ziri. "Skladbo "Za Krvavcem" je napisal Franc Li-pičnik, besedilo pa Neža Maurer. V tekmovanja je bila uvrščena "še vroča" - neposredno iz studija. Na radijskih valovih je zdaj slišati tudi že skladbo Ljubo doma in instrumentalno vižo Čez to ravno polje. Avtor večine skladb je Vinko Struci, v komponiranju pa se poskušajo tudi člani ansambla."
Poleti in septembra so veliko nastopali po zabavnih prireditvah. Rudi Jevšek pa je bil tudi pobudnik nedavne humanitarne prireditve Gorenjci - Gorenjcem. "Slabe izkušnje imam s tovrstnimi prireditvami, saj se je vse prevečkrat zgodilo, da je šel dobiček v žepe organizatorjev. Spodbudil sem akcijo za nabavo aparature za slikanje kolkov pri dojenčkih za gorenjsko zdravstvo. Vesel sem, da sem zbral dvanajst nastopajočih na enkratni prireditvi. Škoda je le, da se je vabilu na koncert odzvalo tako malo ljudi."
Ansambel bo imel letošnjo jesen pester program nastopali).! Konec leta bodo kot Original Berg Muzikanten (Hribovski muzikantje) dlje časa nastopali po Švici, decembra pa bodo kot zmagovalci nastopili v finalu Lojtrce domačih. Za laki al pripravljajo poseben vizualno-scenski nastop, v načrtu pa imajo tudi snemanje za novo kaseto. • I). Papler
Nove plošče:
Paul Young, Jason in Nevv Kids
Pri Radioteleviziji Slovenija Založbi kaset in plošč so pred dnevi "uvozili" tri nove LP-je. Po daljši odsotnosti s svetovne glasbene scene se je tokrat spet pojavil Paul Young z novim albumom Other Voices, prav tako pa lahko v trgovinah s ploščami dobite novi LP Nevv Kids on the Block, na katerem se nahajajo njihove zadnje uspešnice z vrhov glasbenih le stvic. Pesmi Step by Step in Tonight povesta dovolj. Kdo še manjka'.' Aha, Jason Donovan z novim izdelkom Hetvveen the Lines. Dobro poslušanje, vam želi ZKP RTV Slovenija • I.
Male gorenjske vasi
Vadiče
Pite: D. Dolenc
Tu so priklepali ladje
Stari ljudje so menda vedeli praviti, da je nekoč v teh globe-lih pod Dobrčo stala voda, da je bilo tu veliko jezero, ki se je verjetno moralo razprostirati vse do Brezij. Potem je voda odtekla in ostali so ti bregovi in livade, tu so nastala polja. V Vadičah, vasici v bregu nad l.e-šami oziroma pod Popovim so priklepali ladje. Neki stan /upnik v Kovorju |e menda pravil, da mora še enkrat priti v Vadi če pogledat mesto, kjer se Se pozna, da so tu nekoč priklepali ladje. Kje bi bilo to mesto vaščani ne vedo več, Hlebčarje-va mama pa mi pove, da je zemlja na njihovih poljih taka, posebej tamle malo višje, na robu, je med ilovico videti velike kamne, kot bi tu res nekoč stala voda.
Topleje kot v Tržiču
Tudi Vadiče kot Paloviče in ostale vasi pod Dobrčo veljajo
za Gorenjsko Vipavo. Tu je vedno za nekaj stopinj topleje kot v Tržiču in tam okrog, kajti sonce se močno upira v te bregove, vetra pa ni. Tudi koje čisto malo sonca, dobro greje, pravijo domačini. Nekoč so morali tudi tu biti vinogradi. I K.i stara Hlebčarjeva strica sta še imela svoje brajde v bregu
Vadiče zapisi prvič omenjajo vil. stoletju, kot last briksen-skih škofov. GotOVO je bilo tu lepo in bogato, da so se škofje potegovali za to posest. Sad|e tu dobro rodi in gozdovi so polni kostanja. A kostanj tudi tu počasi umira. Najprej se začno sušiti vrhovi.
Ta dan, ko sem obiskala Vadiče, je deževalo, pota so bila razmočena in ljudje so tičali v hišah na toplem. Le skozi Lese je bilo na cesti živo, kjer z vso vnemo urejajo in utrjujejo cesto za asfaltiranje. Naj se oglasim pri Hlebčarjevih, kjer mama ve veliko povedati, mi je
Pomagajmo sebi in drugim ali
Primerjava       gmeh je pQ|
mikov iz Avstrije vračajočih se avtomo-   W ■ ■ ■     ■ ■ J w   |vvi ■       ■ J
Zadnje dni iz prtljažnikov iz Avstrije vračajočih se avtomo bilov poleg kupa "fas'nge" sili tudi zoprn vonj po čebuli. Skladovnice desetkilogramskih vreč v KG M naši kupci prav pridno praznijo, saj tako pri ozimnici vsaj pri čebuli prihranijo od dveh tretjin do treh četrtin zneska, ki bi ga za nakup potrebovali doma. Seveda, pravi Gorenjec že ne bo kupoval dražje, še posebej, če je cenejše blago celo uvoženo. Kako se mu je neki kolcalo pred desetimi leti, ko še ni odkril avstrijske špecerije in je kupoval čebulo v Živilih po 15 dinarjev za kilogram. Seveda, to so bili še "ta mali" dinarji - stari novi, kajne. Kako bi se preračunljivemu Gorenjcu šele kolcalo, če bi uspel izračunati, kolikokrat po 15 "ta malih" dinarjev bi šlo v današnje 3 "ta velike", kolikor so najpametnejši letos odšteli za žlahtni pridelek čez mejo.
Anekdoti
Ko je bil Napoleon še mlad častnik v francoski armadi, je z nekim ruskim častnikom precej vroče razpravljal o zaslugah obeh armad. "Govori, kar hočeš," je rekel Rus, "toda priznati moraš, da se mi, Rusi, borimo za slavo, vaša armada pa samo za denar." "Prav imaš," je potrdil Napoleon, "vsaka armada se bori za tisto, česar nima."
Samozavest katoliške Cerkve, skoraj dvatisočletne organizacije, ki misli, da je večna, je šla Napoleonu močno na živce. Nekoč je v razgovoru s papeževim tajnikom kardinalom Ercolom Consal-vijem povzdignil glas in zagrozil: "Bodite si na jasnem, da lahko vašo Cerkev uničim!" Kardinal mu je mirno odgovoril s stavkom, ki je postal klasičen: "Veličanstvo, tega nismo zmogli niti mi, duhovniki, v osemnajstih stoletjih!"
Cvek
Nevsakdanji oglasi
V časopisu Neues Deutschland so se v rubriki, podobni "osamljenim srcem", nedavno pojavili tudi taki oglasi:
- Fant želi najti prijateljico za srečno borbeno življenje
- Nasprotnik združitve Nemčij išče partnerja podobnih nazorov za sestajanje med /imo.
Reagan ruši berlinski zid
Nekdanji ameriški predsednik Ronald Reagan (79) je uresničil svoje sanje o tem, da bi zrušil Berlinski zid. Oborožen z dletom in kladivom je nedavno, na začetku svoje evropske turneje, simbolično odlomil kos /idu in i/javil, da je to ču dovit občutek. Ravno takrat so se zavezniki iz druge svetovne vojne v Moskvi dogovarjali o ponovni združitvi Nemčije. Lomljenje Berlinskega zidu jc Ronaldu Reaganu pomenilo tudi osebno zmagoslavje, saj je pred tremi leti z istega mesta pOZVal sovjetskega voditelja Gorbačova naj uniči ta simbol delitve in hladne vojne.
Moškim je lažje živeti
Britanski premier Margaret Ihatcher meni, da bi bila precej bolj popularna, če bi bila moški: "Lastnosti, /aradi katerih me kritizirajo, namreč da imam trdna stališča in da sem odločna, so prav tiste, /aiadi katerih bi vsakega moškega hvalili. Vendar," pravi "/Vlc
svetov.il prijazen možakar ob cestnem mostu čisto na dnu Lcš. Doma je bila Hlebčarjeva mama, ravno mleko je nalivala v steklenice in hitro je stekla beseda o tej mali, a lepi gorenj ski vasici. Kadar je sonce, je tako lepo, da in.ima ne /drži v hiši, lamle na robu je najlepše, od tod je tako lep pogled na polja, vse do Brezij nese pogled, na Dobrčo. Kriško, na Jelovico in Julijce v ozadju. Prelepo je.
Hiše so se spraznile
Včasih je moralo biti v vasi živo, kajti v teh šestih hišah je bilo, denimo, leta IH69 še 55 prebivalcev, leta 1900 51, 1910 jc število padlo na 39, I s) H. se je spet povzpelo na 47, potem pa je rapidno upadalo I eta 1953 jc bilo tu še 36 vaščauov 1961. 32, 1966 26, zdaj pa, bolj ko s Hlebčarjevo mamo šteje-va. iih ne naštejeva več kot 14
Pri Arnežu sta 2, pri Ratineku in pri lurju sta pra/ni hiši, pri Hosiku sta 2, pri Hvadnik 2, pri Hlcbčariu 3 in pri Brdarju V Včasih pa je bilo pri eni hiši po deset otrok, se spominja Hleb-čaiieva  mama.  Živelo  s« jc
zna lady", "biti ženska v svetu politike ima tudi svoje prednosti. Na velikih mednarodnih srečanjih vsi vedo, kdo sta predsednika ZDA in ZSSR, a ker sem edina ženska, tudi mene takoj prepoznajo.
V intervjuju za "VVoman's Journal" je gospa Thatcher govorila tudi o visoki ceni slave: o vedno navzočih grožnjah teroristov, zaradi česar ne more ničesar delati spontano, na primer oditi po nakupih ali na sprehod. Poleg tega se je pritožila, da nima časa za rekreacijo, saj je edina priložnost za to "tekanje navzgor in navzdol po stopnicah Dovvning streeta številka 10 in po hodnikih parlamenta.
sejem
Stara cesta 25,  tel 21-890 vabi v svojo restavracijo na JEDI IZ DIVJAČINE, MORSKE JEDI IN OSTALE SPECIALITETE PO ŽELJI
VSAKO SOBOTO ŽIVA GLASBA!
Sprejemamo rezervacije za zaključene družbe, poslovna kosila, poroke do 120 oseb..
Odprlo vsak dan od 11 - 23
sobota od 19 - 23 nedelja od 8 ■ 13 ure
Prisrčno vabljeni!
skromno, k. 1111 /euil|a je tu v bregu, težavna /a obdelovanjc Pu-strma je za traktor in moti • no kosilnico. I )anes mladi ho-d i jo v tržiške tovarne na delo, v v. i s i h so si pa možje pomagali s turanjem v baronovem, s ku hanjem apnenc, kdo se je aalal tudi, ki je prekupčeval z živino. Sejali so vse od kraja, celo lan, vendar nazadnje le še za seme, da so imeli zdravilo za živino doma Pšenica lepo rodi tu, pove Hlcbčai jeva mama. pi \\ le tos |e dobro naredila, koruzo sejejo, nekaj za zrnje, nekaj za silos, krompir sadijo 1'udi ii|i hov je Iclos nekaj bolan, tudi novo seme ni dalo dosti boljše ga pridelka Hudo jih moti, kaiii l|i»d|c tod so \ ,i|cni dobrega, zdravega kiompirja. Vedno so sadili le "igoi ju" in v edno |e dobio ii.ncilil kdo ve, k.i| |c prišlo nadenj.
Divji prašiči so največja nadloga
Ječmen je dobro naredil, ovsa pa ne sejejo, ker jim vsegu divji prašiči požro. Koruzo so vso / žico obdali, da |im |c niso poincndrali Včasih teh živali tod ni bilo, kakšen jazbec se je
Kot kaže, bo naša in vaša rubrika za dobro voljo le zaži Prvi ste se že potrudili in nam poslali nekaj predlogov. KaK hovo zakladnico humorja ocenjujete vsi ostali prebiralci r . drilne strani? Bi bilo lahko bolje, sami poslušate in prtpoye te kaj bolj aktualnega in vznemirljivega ali preprosto bolj P ^ čnega? Na primer...? Vabimo vas, da na tem mestu malce po mujete med seboj, kdo bo Gorenjcem ponudil več snovi za o ^ voljo. Objavljene šale in anekdote seveda honoriramo! Nas j vaše prispevke je še vedno: Gorenjski glas, Moše Pijad ' Kranj (Smeh je pol zdravja). . ^
Današnji predlogi za smeh so iz "vietorbe" bralke iz nja. Pa na dobro voljo!
Rekorder
Marti"''
"V zadnjih desetih letih je imel daleč največji pridelek kov Matevž," razlaga Jakob Francki.
- Si pa res na tekočem s sosedovim pridelkom. h vsa''1'
- No, ja, vid mi pa res še dobro služi. V zadnjih osmih letin jesen tule mimo hiše prevaža dojenčka.
Kdor zna, pač zna
- Soseda, ravno sem bila v trgovini. Kruh je spet dražji!
- Oh, draga soseda, to pa res ni nič takega. Nas to sploh ne F dene, saj kruha ne jemo.
- Nič kruha? Kaj pa potem?
- Zemlje vendar!
V drugem razredu
- Koliko vrst kruha poznaš. Jure? . Jure pomisli, tehta in se odloči: "Poleg svežega poznam s star kruh. Tega pa ne maram."
Iznajdljivi zet
- Andrej, veš da doma nikoli ne odprem vrat, kadar zvoneC voni dvakrat.
- Vem, vem, poštar vedno zvoni dvakrat.
- Ze, že, a moja tašča tudi.
Sem mislil, da bom po včerajšnjem nalivu vsaj s čolnom kart P1
£o - volna - (ku - Vol"8
izredna ponudba - vse uvoz
3500 različnih gumbov 3500 različnih nians sukancev 500 različnin nians zadrg od 12 do 70 cm
►ktobra še dodatna preseneče^
Pri Hlt-ln' nj.-vih je ob stari zrasla Upu iiovu hišu.
našel, miii.i.I je prihajala, am pak toliko divjučine, kot je je danes, pa nikoh ni bilo I ovci Lovske družine Kovor ima|o na -k i bi tudi Vadiče in za to nedeljo so se dogovorili za ve lik pogon nad divjimi prašiči I i so res največja nadloga. Pri Janežiču, kmetiji, ki sodi že pod Peračico, naredijo največ .kode S.inii lovci hodi|o rav nat niivc, ki jih prašiči "obdela jo".
Včasih, ko so bili še "rauhši ci", so boli pospravili divjad
Hlebčarjeva mama s« Jjjlj
m kako je njen /•','
sen vcčei na kozar^k* J čuk o je imel \"l<0.'^crJ
do hodil, m materi P1': .J?
gre nad ,.,/Ihh-.. /jWj KJ .koiaida   m ^' eden douiov.il l«"1 v .j fi mu lovci zakurili ,1tj|t;i'"' m ic [Misel \en    N ''h N.mi in kmetje \' vst. \0*i okrog upajo, da Ijo lovci Ic imeli k,[iCjo11 če in razredčili Pr''" go.
Torek, 9.
oktobra 1990
KRONIKA
UREJA: HELENA JELOVČAN
13. stran mmm^m^'GLAS
Kako
se Žirovci (ne) vozarijo (več) v šole
Bi se razpletlo tudi brez protesta?
lovski srednješolci so pred tednom dni poslali v javnost protest v kateren, se, od ^^^^^ c,oveško vožnjo. Očitno so ubrali pravo struno, saj iz Zirov v Škof jo Loko in nazaj (do Irebije) od petka v°zi dodatni avtobus.
Pro* * ^°k.a, 9. oktobra - Šolarji so protestirali javno, ker njihove gle tP"tožbe, kot so dejali, pri Alpetourovih možeh niso zale-v^'^ko nečloveške vožnje, kot so jo skušali mesec dni, pa ne pri-Va '1° "jti živini. Če že plačajo, so upravičeni tudi do kulturne in Vo^.voznje, pravijo. Protestno pismo so podpisali kar 104 žirovski
avt(lhajda °b,ak: »Gneča je na
*irri š?lh Že 5tiri leta- kar se vo" l . v Skofjo Loko, a letos še huj-
tOUr°tiCdajko,i- ker nam Je A1Pe"
bus k 61 drug' avtobus- avt°-Po«a°- t6,10 Je P°ln že na Prvih jj^jah. Podobno je ob 13.50,
Pa nkVračamo iz šo1- zlasti slabo Se n^pone^eljkih in petkih, ko
idriM™ pridružijo še študentje z lJ*kega konca.«
JadeJa Primožič: »V tem šol-jMp? letu smo šli že dvakrat na iasn°Ur ?araui gneče, vendar ne Poslušajo. Obljubili so si-
cer. da bodo oktobra, ko začnejo študentje, uvedli dodatni avtobus, vendar je peljal samo prvi dan. Najbolje bi bilo, da bi v šolski center v Podlubnik vozil poseben avtobus.«
Ivo Beovič: »Ker iz Alpetoura ni bilo odziva, smo zbrali podpise Šoferji so nam sami svetovali, naj se pritožimo. Doslej so nam prisluhnili le novinarji. Mesečna vozovnica od Zirov do Škofje Loke stane 600 dinarjev, za tak denar bi se lahko spodobneje vozi-
že Kastelic, vodja gasilske operative
Letos že 93 požarov
h? oktODra • V(>dJa operative v kranjski poklicni gasilski bri-Oi Jože Kastelic je ob izteku tretjega trimesečja s številkami ko-Hiral obsežno delo reševalcev. Podatki zaskrbljujejo - pa ne sa-
tay*aradi meseca požarne varnosti - in kličejo po bolj osveščenem nai>ju ljudi, ki včasih dobesedno izzivajo nesrečo. ,
je hjiflrv'ri devetih mesecih letos Pokri?..n?mrC(- na območju, ki ga
r'va kranjska poklicna briga-■r.*3 požarov (lani 76). trije nJinu sc Štejejo za katastro-in rjr',10 so Krvavec.
1,1 cd
fali
.. Tolsti vrh
^pr Medvode. prCV|' as*' * pm-m polletju so k(,r dov»li požari v naravi, nika-ds,^' ne gre spregledati tudi po-ž»rov' ^a je bila kar četrtina po-ilojt| j stalovanjskih objektih,« ic ks|M,"/L* Kastelic. »Precej je bi-i»t0vai Roreeih vozil. Od vseh po-lUnici!* bilo približno polovica lo ™< »krog 40 odstotkov je bivalni.'
^ilh
Za gašenje manjših in ^vj'lc"1 P«»'arov naša operativu iuieij 1,0 /at,<»šča. Sicer pa smo fyj * ,en, času vsega skupaj kar
*im   ^ k;,r Je blizu
evrop-
^q|h°rn!5,m   ludi Kasilci v kot n • <*r/a>ah namreč, podobno
rtiitV(|'-niso/Knli gasilci, ampak ^ho v L V ^'rš« "i pomenu, lako k%tfA dfHtih mesecih 359-krat ('»Hi ji*"'1 v prometnih nesrečah Jf»|v. ! kr;"), od lega dvanajst-(i v0,i, *Jih. k«» je bilo treba izvle-a«i
.    -'■ reševati potnike, ra
||k !*~*>nt
|jj"/l,rive, vkleščene v pločevi-He        srno pomagali v dru-*r> 2rt*h <'""' 143-krat), kol
' Ul»pit>uh. pogosto smo zaobljenih ključev odpirali
avtomobile in stanovanja, nekajkrat pa tudi zaradi manj prijetnih vzrokov; starejši mrtvi ljudje v stanovanjih, zaspali vinjeni ali otroci. Razen tega so naši fantje preprečevali še morebitne hujše posledice izteklega olja, bencina, reševali ljudi iz hišnih dvigal, skratka, opravili smo dokaj obsežno in zahtevno delo.«
/a reševanje je kranjska poklicna brigada tehnično solidno opremljena, razen za ekološke intervencije: znanje imajo, nujno pa bi rabili posebno vozilo za te namene oziroma približno 400 tisoč mark, s katerimi bi ga kupili. V ekoloških nesrečah so. žal, prisiljeni improvizirali, kar pa vpliva na uspešnost dela in povečuje varnostni riziko samih reševalcev.
/a uspešno gašenje požarov je /elo pomembna hitrost. Spiva jc vsak požar majhen (razen eksplozije), po pol ure običajno ni več česa gasili. Kranjski poklicni gasi k i izvo/i|o po\ prečno \ pol minute od prijave požara (podatki o prijavi so pogosto nepopolni ali netočni). Po mestu porabijo za kilometer vožnje poldrugo minu to, /unaj mesta minuto, ludi zahvaljujoč tej hitrosti in dobri pripravljenosti v kranjski občini /a-radi ognja ni bilo hujših posledic
• II. .Iclov i m
il^SONČNI STRANI ALP
__—.-
učinkovito čiščenje odplak
^'lrip'Cl** "ktohra - V drugem letu obratovanja jeseniške čl-u|.^*Pr**e je izkoriščena malo manj kot polovica njenih *'°rCev S"' S° "K°,ov'l' mariborski strokovnjaki / analizo '* jt*s■ ',r,T'Sl',l,,h voda, naprava dobro deluje. Od Nuše Jelene vi*i|(.|j ",sk,'ga Kovinarja, ki upravlja s čistilno napravo, smo Iz-Pr*ve ud' ** načrte o nadaljnjem izkoriščanju zmogljivosti na-
*0Qec iCnlr'llna čistilni naprava na Jesenicah je začela delovati ^PUk |(-' nuPravji /-1 biološko čiščenje komunalnih
"*Jv«či S '",,c,vi ne dovajal«) odplak i/ industriic: železarna koi "0 n**pr "u'Usl"iski ob|ckt n.i lesenicah ima namreč IVOio čistil de*na>UVl' ( ^ntralna naprava je bila /grajena /.i nevlrali/iraii)e
•j i/Jj'"''V'1,1 ki ga powtoči U) tisoč ljudi (ilede na io. da |e se-Prch'ISLr,,,b     ,|MH r""' napiave. mesto pa ima okrog 20 n
^Hje i'ccv* °bstaja|o torej >< rezerve pri uporabi naprave/a ,    „|,   i 1 'k    h .. im m nekaj i ud i i/ okolice
I iVitj "   K«"»di>|| kolektorskega sistema nameravamo še lelos pri
.'"c \,     *',s'iliio napravo,«* razlaga vodju i i Nula Jf-
l)Micj '. *ni*kegu k ••unio lin- .• i podjetju Kovinar, »naselja na i, VxketJ< V l,isk" '"»bušnico in klavnico ter gospodarske objekte na tt '"'"iti! lr"vn"lu- 1 *" konca novembra bomo končali ludi prei/kus •'a "v' t« l'Mi'nl napravi o maksimalnih zmogljivostih t is<tuja
„ P'»ke i* i11,1 Podatkov bomo priill lažje d.....Ilocitva, ali bi kazalo
*i' j**1lao    ""J^kc i .01, m ilriigth krajev Doline speljali v central t)S,''»!i i,!' ,,ul,r»v" m le-to razširiti ali pa lam zgraditi samostojno /*ie|1,Pr'IVo- s*"v«'*'» »resničitev katerekoli variante potre-
» 5JJ'kap denarja!«
„"^'nči,,'      i1' icžko napovedali, kaki) bodo v jeseniški občini • ,J,n»ir», ril,'rcdili čiJčcnjc odplak /*e sedaj pa ic jasno, da so s tie-^ntr;, ,>siu'mt precej omilili onesnuževanjc save. Slrokoi nja
ki>*i
H° Var«i!,/'1 N'"S|V" okol'|.i pri mariborskem zavodu za /dravstve
eis|.s" namreč / nnuli/o v/orcev dotoka m odloka i/ cen ntej.,,^ "»Prave svguita letos ugotovili, dl dosegajo zakon-
,,. ...gUsti
• s.
Saje
Mateja Debeljak: »Od Trebije do Škofje Loke pobira dijake avtobus, ki ga je Alpetour uvedel lani. Dijaki iz "doline", ki se vozimo z njim. ne dovolimo, da bi nam ga na račun dodatnega iz Zirov vzeli. Za nazaj, žal, nimamo take sreče, saj smo na avtobusu, ki odpelje ob 13.50 iz Škofje Loke, nagneteni kranjski, škofjeloški in ljubljanski šolarji.«
Za mnenje k protestu žirov-skih šolarjev smo vprašali tudi inšpektorja UNZ Kranj Ivana Demšarja. »Zakon o največjem dovoljenem številu potnikov v avtobusih je jasen. Vendar se vsi skupaj, od prevoznih podjetij do nas in potnikov, ki so dejansko žrtve, vrtimo v nekakšen začaranem krogu. Ob konicah so vsi avtobusi na cestah. Ce bi jih kupili še več, bi v drugih urah stali neizkoriščeni, kar za podjetja ne bi bilo gospodarno. Tudi šoferji bi raic vozili manj potnikov. Policija nadštev ilnosl tolerira. V občasnih nadzorih so nas potniki sami kregali, češ, ali nimamo drugega dela kot da jih štejemo, saj bi šoferji, če bi dosledno spoštovali zakon, morali marsikaterega pu-sim na poslan Ljudje se, četudi slabo, včasih prav nečloveško, hočejo peljati. Seveda pa bi bila toleranca vprašljiva, brž ko bi prišlo do nesreče.«
Velimir Pešič, direktor Alpe-tourovega Potniškega prometa v Kranju: »Za probleme žirovskih šolarjev, žal. nisem vedel, koli-
kor vem danes (petek - op. p), pa imajo precej prav. Trenutno še zbiram podatke, odgovor, kaj bomo ukrenili, bo jasen v torek zjutraj.«
Ko smo se isti dan obrnili še na Franca Razdriha, vodjo delovne enote v Škofji Loki, smo razumeli, da ne bo treba čakati do torka. »Ob vsakem začetku šolskega leta se pojavijo kakšne spremembe. Dokler ne prodajamo mesečnih in letnih vozovnic, ne vemo, kakšne, pa še potem so nam znane le smeri in število vozačev, ne pa tudi, s katerimi avtobusi se bodo vozili. Dijakom iz Zirov smo povedali, da čakamo še na študente. Tako od danes naprej že peljeta iz Zirov dva avtobusa ob 5.45, za povratek pa smo dodali avtobus ob 14.20, ki pelje na Trebijo oziroma v Cerkno. Menim, da je avtobusov zdaj dovolj, stvar potnikov pa je, kako se bodo najbolje razporedili. Podoben problem kol za Ziri je bil tudi za Selško dolino, kamor smo V petek prav tako okrepili prevoz.«
Franc Razdrih je sicer zatrdil, da bi "žirovski problem" rešili tudi, ce dijaki ne bi javno protestirali, kar dokazuje s hkratno selško rešitvijo. Kljub temu pa ostaja nekaj grenkega. Kdaj bodo šolarji in delavci dočakali dan, ko se bodo tudi v konicah lahko varno in dostojno, čeprav stoje, a na svojih nogah, peljali z avtobusi'' 0 M. Jelovčan
Policijski sindikat vztraja pri svojih zahtevah
Vlada ima časa do 15. oktobra
I pil.ljami, 9. oktobra - Začasni svet Policijskega sindikata Slovenije je 3. oktobra sklenil, da od slovenske vlade zahteva, da do 15. oktobra izpolni vse zahteve sindikata, postavljene v i/javi 12. septembra in v stavki 21. septembra. Po tem dnevu bo Policijski sindikat Slovenije glede na odgovor vlade odločal o vrsti in obsegu nadaljnjih sindikalnih akcij.
Policijski sindikat vztraja pri zahtevi, da se septembrski osebni dohodki delavcev organov z,t notranje /adeve Republike Slovenije uskladijo / merili, ki so bila podlaga določbam tretjega poglavja zakona o delavcih v državnih organih in da osnova za obračun osebnega dohodka glede na določila prvega odstavka (>n člena zakona o delavcih v dižavnih organih ne sine hiti zmanjšana /a več kot 20 odstotkov
GORENJSKA NOČNA KRONIKA
Nadležni gost
Gostinci imajo radi goste, ki i'imuč pojedo in popijejo, ne mara-/o pa silnob. ki ploviloma \ poznih urah prihajajo delal samo zgago. No. za S. I. ne hi mogli reci, da je ponočnjak, sa/ je v restavrai ijl Park i Kfdnju že oh pol devetih dopoldttt pijan vznemirjal druge gosti in se hotel pretepati ludi do policistov, ki to ga prišli mirit, /c />// nasilen, BtO so g,i do i tn.nitve zadržali v svo/ih prostorih. Sledila mu ho .še kasen sodnika  a prekrške
Pil bi, plačal pa ne
1'rohUnu : ntprijttnim gostom tO nneh ludi v naklanskern bifeju, M H je oh desetih večei prosil za pomoč more v modrem, ker je M /) ra. grajal in ni hotel plačali računa. M. D. je domačin, in če da ka/ ruise. ga v hi/e nekai časa gotovo ne ho na spregled
Ljubosumni fant?
Pred tekstilno šolo je očitno ljubosumni lani - drugače si n/egove-M potet/a ne moremo ra lagali ■ tako brcnil sošolca svoje najdražje, da so Va odpel/ah v bolnišnico \a srečo m bilo hujših posledic, ljubo-aonnež pa jih ho se slišal od sodnika :a prekrške Od dekleta jih ji
nalbri že.
Niti poročen, pa...
Kaže. da poročni prstan ni več listi, ki bi dajal možem "pravico", da s pestmi   s/m •etujejo" ženo lo se dogaja tudi brez prstana. J. K Jaka Platišč v" na Planini je dopoldne poklicala na pomoč policiste, ker JO je partner V, H večkrat udaril Rtsnli a    je i koala, možak ho mano1 k sodniku a prekrške, morda pa bo ženska m<li toliko pametne, da
ho jtretefiača  omenjalo    bolj uglajenim partnerjem
Dober posel z orožjem
Hude mednacionalne razprtije, v nekaterih delih Jugoslavije že kar prave vojne, zadnje čase zelo uspešno izkoriščajo trgovci z orožjem. Medtem ko naše legalne orožarne vse po vrsti tožijo zaradi izgube, tihotapci in prekupčevalci kujejo na račun nekdaj bratskih narodov mastne dobičke. Za število teh "podjetnikov" in obseg njihovega dela se seveda ne ve. tudi mnogi kanali, po katerih se "sovražniki" po vsej verjetnosti oskrbujejo z orožjem, policiji ostajajo prikriti.
Vendar pa že tisto, kar policiji uspe najti, potrjuje sum, da posel z orožjem, ki potuje s severa v južnejše republike, lepo cveti. Tihotapci izkoriščajo turistično in nakupovalno gnečo tudi na gorenjskih mejnih prehodih. Delo policistov je toliko težje, ker ne vedo, kakšna skupina potnikov so potencialni tihotapci. Sumljiv je lahko prav vsak, vsakega pa ni mogoče potanko pregledati. Med tistimi, ki so jih razkrili, so namreč tako tuji kot naši državljani, med katerimi Slovenci niso nikakršna častna izjema. Tudi v izbiri skrivnih mest v avtomobilih, kjer tihotapijo prepovedano blago, znajo biti prav blesteče domiselni.
Odgovor, zakaj je tihotapstvo orožja kljub velikemu tveganju tako privlačen posel, je preprost. Na zahodu, kjer ga kupujejo (zlasti v Švici, Avstriji, tudi Nemčiji), je orožje cenejše, in kar je še pomembnejše, da se ga dobiti, vsekakor dosti lažje kot v Jugoslaviji. Malokalibrsko orožje, na primer, prodajajo povsem legalno, za vojaško, ki je tudi na zahodu prepovedano, pa obstaja dobro organiziran črni trg.
Na moralo tihotapcev, ki jim policija kljub budnejšim očem in številnim uspešnim akcijam ne more povsem do živega, seveda nima smisla trkati, čeprav bodo tudi njihove roke v morebitnih mednacionalnih oboroženih obračunih krvave. Žal je tako, da tudi v vojnah nekateri dobro služijo. • H. Jelov-
Gorenjski policisti so v pičlih treh mesecih, od julija do konca septembra, bodisi na meji ali v notranjosti, zasegli sedem malo-kalibrskih pušk, štiri pištole, dva revolverja, avtomatsko puške in štiri avtomate, devet primerkov t.i. lovskega orožja, okrog 3500 nabojev za pištole in revolverje, okrog 400 nabojev za malokalibrsko orožje, različna pirotehnična sredstva in 95 kosov hladnega orožja.
NESREČE
Smrt ob nabiranju gob
Škofja Loka, 6. oktobra - Ljudmila Mrgole, roj. 1920, iz Zg. l.uše je okrog enajstih dopoldne odšla proti hribu Rantovš nabirat gobe. Med spustom ji je verjetno zdrsnilo, padla je z obrazom na tla in tako obležala, zaradi česar se je najbrž tudi zadušila.
Požar v podnajemniški sobi
škofja Loka, 6. oktobra - Podnajemnik sobe, last Jožeta Remiča z Novega sveta 4 v Škofji Loki, Štefan Šulaja je povabil k sebi večjo druščino. Zadržali so se do 18.30, nato pa stanovanje skupaj zapustili. Ob 20.45 je prišel v stanovanje drugi podnajemnik Ižjurad Mihajlovič, ki je v spalnic-' -pazil dim in ogenj ter poklical škofjeloške gasilce. Ti so požar pogasili, ško de pa je po grobi oceni za okrog 30 tisoč dinarjev. Vzrok požara je bil najverjetneje odvrženi cigaretni ogorek.
Halo, 93
Kranj, 9. oktobra - Poklicni gasilci so minuli teden dvakrat hiteli gasil, obakrat sta gorela osebna avtomobila; v ponedeljek, I oktobra, se je na obvoznici vnel P 126, ki so ga pogasili že pred prihodom reševalcev, v petek pa je v Podtaboru gorel starejši austin. V četrtek so gasilci pomagali odpreti stanovanje Itarejli ženski na Planini, klicali pa so jih tudi zaradi žice reklame, ki jc padla na primskovško cesto. Dvakrat je bil minuli teden zaradi okvare v alarmnem sistemu sprožen lažni alarm, in sicer v PTT in Globusu Največ dela pa so imeli gasilci v petek, ko so posredovali v prometnih nesrečah na delavskem mostu, med Naklom in Bistrico ter pri Iskri. Petkrat so prevažali le karambolirane avtomobile. • H. J.
Na posvetu "Gore in varnost"
Problematika planinskih izletov
Ljubljana, 6. oktobra - Komisija /,i (iorsko reševalno službo pri Planinski /ve/i Slovenije pripravlja že peli posvet pod geslom "Gore in Varnost". Tokratna v/.gojno-prevenlivna akcija komisije bo prihodnjo soboto, 13. oktobra 1990, ob 9. uri v veliki dvorani republiškega centra /a obrambno usposabljanje v Poljčah.
Osnovna tema letošnjega posveta ho problematika vodenih izletov v gore. Tako bodo opisali, kako se lotiti organiziranega izleta v gore, kaj je potrebno /a šolski izlet v gore, in kakšne so priprave ter i/vedba irckmga Spregovorili bodo tudi o medsebojni in organizirani pomoči na izletih, najpogoste|ših napakah in pomanjkljivostih na njih ter problematiki izletov z vidika zdravnika. Razen lega bodo obravnavali problematiko in delo gorskih vodnikov, razpravljali o odnosu med vodnikom in planincem na izletu, pregledali normative varovalnih naprav na gorskih poteh ter se seznanili / zgodami in nezgodami iz odprte planinske šole Za mod bodo obravnavali anali/o nesreč v lanskem letu in dve nesreči iz prejšnjih planinskih se/on • S. Saje
GLAS 14. STRAN
OBVESTILA, OGLASI
Torek, 9. oktobra^
Trgovska
in gostinska DO
ŽIVILA KRANJ
OBISKI VAS
NE MOREJO
VEČ PRESENETITI!
Samopostrežna trgovina
PRI NEBOTIČNIKU
v Kranju
je od 1 oktobra dalje odprta
od 8. do 21. ure,
ob sobotah od 8. do 13. ure.
Dobro smo založeni s prehrambenim blagom, potrebščinami za gospo-dinjstvo, pijačami, delikatesnimi izdelki in galanterijo'
SALON POHIŠTVA
IZ NAŠEGA PROGRAMA POHIŠTVA VAM PO ZELO UGODNIH CENAH NUDIMO:
SPALNICE • OTROŠKE SOBE • DNEVNE SOBE t
JEDILNICE IN PREDSOBE
Obiščite nas na mednarodnem sejmu stanovanjske opreme v Kranju od 12. do 19. oktobra.
Vabimo vas tudi v Informativni salon ARK v trgovini GAMBIT Kranj, Tomšičeva 30 telefon 064/24-842
Kupljeno pohištvo
vam brezplačno dostavimo na dom,
ter ga hkrati sestavimo I
G M1 M T
™ Salon ARK v Idrji IjTij   telefon 065/71-855
Obiščite nas in se
sami prepričajte!
Ml VAM NUDIMO VSE TO IN ŠE VEČ!!!
SLIKOPLESKARSTVO Škofja Loka Tavčarjeva ul. 21
Zbor delavcev razpisuje prosta dela in naloge
VODJA KNJIGOVODSKO FINANČNE SLUŽBE (RAČUNOVODJA)
s posebnimi pooblastili in odgovornostmi (ni reelekcija) Za opravljanje del in nalog morajo kandidati poleg splošnih pogojev, določenih z zakonom, izpolnjevati Se posebne pogoje:
- da ima končano višjo ali srednješolsko izobrazbo ekonomske ali druge ustrezne smeri
- da ima najmanj pet (5) let delovnih izkušenj na enakih ali sorodnih delih
- da ima potrebne organizacijske in vodstvene sposobnosti.
Izbrani kandidat bo imenvoan za 4 leta. Kandidati naj oddajo pisne prijave v 8 dneh po razpisu na naslov podjetja z oznako "Za razpis". O izidu bomo kandidate obvestili v 30 dneh po razpisu.
VfGOJNCMOBHAJfVAlNI 7AVOO JtSCNICl — TOK)
\/)*lnvjlux nm\:-rr.i S\iiLtac *5fea.i*3a*   ^stenic* - ju/mui
Trg Toneta Cufarja I, Jesenice
vpisuje v:
- verificirani programu USO
# kuharski pomočnik
# natakurski pomočnik
# receptorski pomočnik
- tečaje angleškega jezika 1. - IV. stopnje
- tečaje italijanskega jezika 1. - IV. stopnje
- tečaje slovenskega jezika na Neslovence
- strojepisni tečaj
- tečaj šivanja in krojenja
- varstvo pri delu za obrtnike
- tečaj joge
- tečaj za strojno pletenje
Se vedno je nekaj prostih mest v programu srednjega izobra-zevanja
- turistični tehnik Informacije po telefonu S1-072.
N;i osnovi določil Statuta podjetja in sklepa Gospoda's^ odbora Žičnice Vogel, Bohinj, p.o. Ukane 6, objavlja r poslovodnega organa podjetja
DIREKTORJA . i*
i vlati'
Poleg splošnih pogojev za imenovanje morajo kano«0 polnjevati naslednic pogoje: c e\$'
da imajo višješolsko izobrazbo strojne, ekonomske »' tro smeri in 5 let delovnih izkušenj na področju vod«nJ*j^i da imajo srednješolsko izobrazbo strojne ali elekt'" lil 10 let delovnih izkušenj na področju žičnic .n siva. Dir<>klor ho imenovan za dobo štirih let. . Kandidati za direktorja morajo ob prijavi predlo*1' gram dela za mandatno obdobje. ■ „.i
Pismene prijave morajo kandidati vložiti v roku 15 naslov: t ii()H
Z K" N!( E VOG1 I HOHINJ, p.o, UKANC o. 6426? p JEZERO v
KAKŠEN MORA BITI RAČUNALNIŠKI PROGRAM V VASEM PODJ
L
Računalniški program MISbL je nedvomno eden najuporabnejših na našem tržišču. Program je ra/umljiv in pripraven /a vse oblike poslovanja Tako je na pnmer modul MATERIALNO POSLOVANJE.
I EtSOSMEMiDELO
Uporabnik :a delo : modulom Materialno poslovanje ne potrebuje računalni-skesa :nanja, zadostuje :e. da /e v praksi usposobljen :a delo v materialnem poslovanju
• Z4DOSTUEŽEE\kl4TE\DOSPODMOl
V istem modulu lahko vodimo materialno poslovanje v povprečnih :adn/ih nabavnih, planskih ali prodajnih cenah /a vsako skladišče lahko izberemo svo/ način obračunavanja.
• VPOMlEiSM RAZUČMH MDROČMH POSLOVANJA
Proeram \e uporaben v skladišču :a spremljanje skladiščnega poslovanja, kol tudi v računovodstvu :a finančno spremljanje sprememb v skladišču
hit Malja:, l'apirovrafika -Od lela IW imamo i podjtlJH ratimaliuski program Misel Ob različnih oksarah I npr i:pad elektrike, oksara nnumil mkti, ra:pad podaikos so rmttfnt GRA0 a se isn dan napako odpra »i/j ■
RS:
i 'Hlkl ll
*    r„urd"1sK * n(, st'tla'
iul»»-w
riK«n(J
\MM)H()\\VM    Sl'On.IHIrMUlkrVIr   POIM \ NM POM Iv
\io PADTJSOFT- KMNT, ki \SrBi JI modi i i MATIH Al NO POSI VANJI, LAKU RIRAVIr, INVKVM RA, PkM.lH) PO DELOVNIH NALOGAH IKK OSEBNI RAČUNALNIK PC-A1 41 Mi IN nSKALNU u/I- M MJM0IN,
Torek, 9. oktobra 1990
MALI OGLASI, OGLASI
15. STRAN ($WMWmW!GX*t%S
MflLI OGLASI
27-960 _ Cesta JUU6
ggARflH STROJI
^ar električni ŠTEDILNIK, zelo ^""anjen, ugodno prodam. 92^20 14779 Prodam TV El Niš, color, star eno
li!°J*5lJJ44_14783
^odam TRAKTOR HOLDER AM 2 ^UKI RM 125 in BT 50. *89J90_14784
^odam oljni gorilec za centralno ^evanje, rabljen eno leto. Hj^588, popoldan_14789
^OdanTtraktorski VILIČAR, nosil-2°st' 2 tone. Jenko. Godešič 158, gJl^-oka 14793
^odam OVERLOOC dvoigelni inamke Faff. ® 24-301 14794
BUTIK
Živ-Žav
Odprto od 12. do 18. ure ^sobota od 9. do 12. ure,
PREKLIC
MOTORJI KOLESA
BT 50, letnik december 1986, prodam. Fende, Ul. Milene Korbar 18, Kranj, cena po dogovoru. 14799
KUPIM
Kupim dva smrekova ploha 4,5 do 5 m dolga, širine 30, debeline 5 cm «21-314 14521
Opravičujem se Alojziji Sekne iz Šenčurja za žalitev. Vida Gašper-lin, Šenčur 14717
RAZNO PRODAM
Ugodno prodam raztegljiv kavč, otroško posteljico z jogijem, stajico, otroški sedež. « 79-982 14790
Prodam GAJBICE. « 27-144 14792
Prodam GAJBICE.fi? 39-674 1*300
Prodamo MAČOHE. Zupan Stane, F. Barleta 13, Cerklje 14801
STAN- OPREMA
Prodam stavbno pohištvo, zastekljeno, rabljeno, « 74-527, po 20. uri_14812
STANOVANJA
GARSONJERO vzamem v najem. Nudim predplačilo. Šifra: ŠKOFJA LOKA ALI KRANJ 14768
ZAHVALA
Kadar živeti je le še trpljenje, ko se utrip v brezupu ustavlja, s.nrt je takrat samo odrešenje, vendar srce pretežko se poslavlja.
Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, starega očeta, brata in strica
IZIDORJA ZEVNIKA
iz Zg. Bitenj
se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, njegovim bivšim sodelavcem iz LTH, sodelavcem podjetja Števci in kranjskega Merkurja za podarjeno cvetje, pomoč, izrečeno sožalje in spremstvo na njegovi zadnji poti. Zahvaljujemo se tudi osebju UKC Onkološki inštitut Ljubljana, posebej dr. Snoju. Iskrena hvala g. župniku za lepo opravljen pogrebni obred in pevcem iz Nakla za zapete žalostinke. Vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, še enkrat hvala.
ŽALUJOČI VSI NJEGOVI
Zg. Bitnje, oktobra 1990
INTER N AUTI CA '90
KLAGENFURT
11. DO 14. OKTOBRA
3. MEDNARODNI STROKOVNI SEJEM ŠPORTNIH ČOLNOV, JADRNIC, VODNIH ŠPORTOV IN ŠPORTNEGA RIBOLOVA
• ČOLNI t DESKANJE • OPREMA t PRIBOR • DOPUST IN KONJIČEK t MODA • RIBOLOV • POTAPLJANJE • BORZA RABLJENIH ČOLNOV t ŽIVLJENJE NA LADJI
^stopnice s popustom dobite pri Gorenjskem sejmu v Kranju
jjrn novi barvni TV Samsung
Ornh REK0RDER iste *namke Tr>iAn'ak- Plenica 8, Bistrica pri ^13^.___14803
Mr0 3m dva industnJSka šivalna lOorm Jut(' 'n Dark0PP z delom Prod EM- brez dela 8000 DEM ,n skri afTl litrsko zamrzovalno 'H|o LTH, cena 1500,00 din. ^1253__U808
<Jindarm tri PRALNE STROJE Obo-ma' j °renie in Candy, potrebni PriJ e9a Popravila Podvasca 10, 14810
rOrl——'
rti^T novo SKRINJO za sušenje 88 Uše 49, Tržič. «52 051
Tržič, « 57 382
14827
ejjj ! ™ ITT Schaup - lorenz, sta-
fejjj L    11 ' bchi v|ja ' Dr°zhiben, z daljinskim upra-din H Pr<)dam za samo 2500.00 <L£«0 855 14831
Svadbeni ^terial
NjaaT1 dva nova usmena NASLA
^Ma '
novo ZAMRZOVALNO ter VIDEOREKORDER « 38 202
■111)11 N t K »3/ 026
KUPPER 14769
Kupim macesnove DESKE debeline 5 do 8 cm « 48 000 14770 Kupim 2 kub. m vsaj tri leta sušenih jesenovih plohov «061/273 554 14811
OBVESTILA
AVTOKLEPARSTVO Branko Lacko, Bevkova 37, Radovljica. «75 807 vam nudi svoje usluge za vse vrste vozil, tudi obnovo ve teranov. Hitro, poceni, kvalitetno!
14071
Če imate POKVARJENJ pralni stroj, štedilnik, bojler Gorenje, POKLIČITE na 41 590 ali Sr. vas 19. Šenčur_14227
Vidmar Franc krojač iz Kranja, Tomšičeva 23, prosi stranke katore imajo pri njem kakršne koli izdelke oz. bliHjo, da jih dvignejo do 20 10 1990, vsak dan od 9. do 14. ure_14608
Zidarska skupina prevzame vsa zidarska in fasaderska dola ter jih iz vedo hitro, kvalitetno in poceni. « 26 054, po TI -r. i-Uvi i;.'
AGENCIJA FASHION prireja avdicijo in tečaj manekenstva v Kra nju «28 302 14815
Prodam dvosobno STANOVANJE 60 kvad. m v Škofji Loki. «622-710 14795
ENOSOBNO STANOVANJE ali garsonjero v Kranju ali Škofji Loki išče par brez otrok. Šifra: TAMA RA 14814
VARSTVO
Iščemo upokojenko ali starejšo gospo za varstvo otrok in lažja go spod opravila drugi dom. •» 75 236 14786
VOZILA
Prodam GOLF DIESEL, letnik 1986. Kajzer, Prebačevo 58 14571
Prodam ŠKODO 105 L. « 57 928 14710
Ugodno prodam R 12, letnik 1974.
Gradišar, Zalog 99 pri Cerkljah
_14856
Prodam LADO SAMARO, letnik 87, opremljeno z gumami michelin in vlečno kljuko. « 35 497
Prodam R 4, karamboliran, nevozen, motor nepoškodovan, registriran do 1.6.1991. «061/344-261 int. 311, dopoldan ali «633-539, popoldan 14778
Prodam FIAT 126 «74 142. po 20. uri_14787
Prodam Z 850, letnik 1984, registri ran do julija 1991  Pristavška 30,
Tržič, «57 530_14788
Prodam FORD ESCORT 1300, ce lega ali po delih Ogled vsak dan popoldan. Kovačevič Vesna, Dež manova 4, Lesce 14796
Prodam Z 750, starejši letnik, registriran do julija 1991 «64 287 _14797
Prodam JUGO 55 AX, letnik 1988 za 49000,00 din « 26-250 14805
nova garažna « 42 Ouo
OSTALO
V^ATA1 2 OKNI 140x140, garažna 10 rn il' Vhoiina VRATA s podboji, *a    »lrosno OBROBE m HOl I TO
N«.»,
210x180.
rabljeno 14766
MorŠičevo KREMO in ČAJE dobite v Kranju na « 39 729 14816
PRIDELKI
'•siAr,    J *vad.m. ,Cn«9a PARKETA
|C-,t'IH)VI!(|,l
fr66 595
14777
smrekove plohe. __14804
[•bljana garažna VRATA
14817
V wAl*,r«*r>o OPEKO spičak, ^80l «»ki format. 3500 kom 14829
9ar4r.!lR0ST0R za skladišče ali orn jahto ■
Prodam neftkropljena JABOLKA /,i ozimnico • ii.ikovljr -1 f.lul.ii
_14566
Poceni prodam jesenska in zimska neškropl|ena JABOLKA, drobna podarim S Žagarj a 28, Radovljica, « 76-508 _14771
Prodam JABOLKA za žganje, rdeč. rumen korenček, radič in rdečo peso «42 /(i!) 14807
Prodam zimsku ni>skropl|<in.i IA BOLKA Hraše 31, Lesce 14824
I 'n >< 1,i 111 i p - < f 11 r 11 kronipii I 'I ' -1' {t I Bizjak Ivanka, Torovo 7. Vodice
14781
Prodam Z 101 GTL 55, odlično ohranjeno « čer
letnik 1984. 37 058, zve 14813
OBLIKOVANJE, PODALJŠEVANJE, UTRJEVANJE IN MODELIRANJE NOHTOV ANICA ERŽEN, PODLUBNIK85, 64220 ŠKOFJA LOKA, Tel.: 621446
Prodam avto BMvV 1971. Gartner Robert 52, Sorica
1802, letnik Zg. Sorica 14818
Prodam JUGO 45 A, «21 809
letnik 1985 14819
Prodam / 101, letnik 1 boliran Kuralt, Rupa 6,
984, karam-Kranj
14821
Prodam Z 750, letnik 1979. Ogled možen vsak dan po 15 uri na na slovu Aliančič, Hušica 1, Tržič
______14767
Prodam Z 101, letnik 1977, delno obnovljen. « 39-020_14769
Prodam SKALO 55, letnik 1988, dodatno opremljena, garažirana, za 8 000 DEM « 721 687, zvečer
_14773
Prodam FORD ESCORT. letnik 1978 Novak Joie. Hraska 4, Lesce 14/76
Prodam Z 750. letnik 1974, registri-ran do 7.10 1990. «46 652 14823
Prodam GOLF DIESEL, letnik 1983, dodatno opremljen. «51 577, zvečer_14828
Prodam Z 101 Mediteran, letnik 1982. modre barve, 3 vrata, 81000 km. Beiiša, Hrušica 58, Jesenice _14830
ZAPOSLITVE
Za čiščenje prostorov 2 krat te densko ZAPOSLIMO mlajšo upo kojenko.«47 278 14688
ČISTILKO za bife v Škofji Loki iščemo Informacijo na «631 322
14772
		
		V SPOMIN
		JOŽETU
		KENDI
		Ko je srcu bolečina prevelika, se tudi solza posuši, a duša nemo vpije, zakaj te več med nami ni? peto leto, odkar si se na tiho dragi mož, oče in dedek.
10. oktobra mineva poslovil od nas		
VSI TVOJI		
Radovljica, Lesce, Breg		
10. oktobra 1990		
OSMRTNICA
Umrl je naš dragi oče, ded
JANEZ ČESNIK
krojač
Od njega se bomo poslovili v torek, 9. oktobra 1990, ob 16. uri na pokopališču Bitnje pri Kranju.
Žalujoči: hčerka Nataša z družino, družina Markič in ostali sorodniki
Škofja Loka, Kranj, Žeje, 6. oktobra 1990
V Naklem nudim popoldansko ho norarno delo mlajšim upokojen kam (pospravljanje pisarn). «25-457 od 17 do 19 ure 14780
Iščemo upokojeno kuharico za občasno pomoč « 75 236 14785
Delavca za občasno pomoč v lica ski delavnici zaposlim. Novak, Podhom 69, Zg. Gorje, « 78-965, mt.223 14820
Honorarno zaposlim PRODAJALCA KO z prakso v trgovini z meša nim blagom Šifra: NI ŠPECERIJA 14826
ŽIVALI
Prodam dva BIKCA, stara 10 dni. Čirče 17 14774
Prodam BIKCA in KRAVO, ki bo> čez en mesec telila. Rezek Vili," Kamnje 18. Boh Bistrica, 14782 Prodam brejo KRAVO, ki bo v kratkem teletila. Bobovk 6, Kranj 14806
Ljubiteljem živali oddam mladega kužka. «38 598_14809
30 do 160 kg težke PRAŠIČE pro-dam. Možna dostava na dom. Stanovnik, Log 9, Škofja Loka 14828
ZAVOD ZA LETOVANJA KRANJ
razpisuje na podlagi sklepa zbora delavcev prosta dela in naloge
1. DIREKTORJA ZAVODA
Pogoji:
- višja ali srednja strokovna izobrazba ustrezne smeri,
- 10 let izkušenj v stroki, od tega vsaj 5 let na vodilnih delovnih mestih,
- sposobnost za uspešno gospodarjenje in organizacijske sposobnosti, razvidne iz dosedanjih zaposlitev.
2. TEHNIČNEGA SEKRETARJA ZAVODA
Pogoji:
- srednja strokovna izobrazba ustrezne smeri,
- več let delovnih izkušenj v organizacijsko-upravnih in administrativnih delih,
- trimesečno poskusno delo.
Delovno razmerje se sklene za nedoločen čas. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo v 8 dneh od objave razpisa na naslov: Zavod za letovanje Kranj, Stritarjeva 8.
ixXM
MILIJONOV DINARJEV
KONČNO ŽREBANJE 18. IO. 90
Bili smo na Glasovem izletu
Ob Baci in Soci,
na Sveti gori, v Števerjanu
Pa recite, če Glasovi naročniki nimamo sreče. V petek dež, kar ga je dol moglo, v nedeljo spet, vmes, v soboto, ko Gorenjski glas pelje svoje naročnike na izlet, pa prekrasen sončen dan! Vsa pot skozi Selško dolino, po dolini Bače in Soče, na Sveto goro in po Goriških brdih je bila ena sama toplina sončnega dne in jesenskih barv. Pozni smo bili za domov, to je res, doživeli smo pa veliko, veliko več, kot smo sploh pričakovali.
Tri leta star pršut, tolminski sir
Sorica je bila še ovita v zgodnjo meglo, ko smo se čez Petrovo brdo spuščali v dolino Bače, naredili sem in tja poži-rek sadjevca iz Glasovega fra-keljčka in prigriznili hlebček, ki nam ga je za popotnico podaril Vlado Mam, lastnik diskonta na Jesenicah. V Grahovem ob Bači pa se je odprlo in pričel se je najlepši jesenski dan tega leta. Enkraten je bil iz Grahovega pogled na Koriško goro, na Poreznu se je videla koča, Kojca, Bukovski vrh, Široka Draga so se kopali v soncu. Leseni kip Petra Jovanovi-ča ob poti spominja mimoidoče, da je bil tu 1947. leta posnet prvi slovenski film Na svoji zemlji. Prijazna vasica z gostilno pri Brišarju nas je pričakala s pravo domačo primorsko malico: s pršutom, ki ga je gostilničar Ivan Brišar tri leta hranil za dobre goste, z. domačim želodcem in pravim tolminskim sirom, pa seveda odličnim domačim vinom, mešanico tokaja in malvazije. Ej, da so to prave dobrote, ni treba posebej pravi ti.
morci zgradili tu cerkev in vsa stoletja je bila to romarska božja pot.
Zvonili so zvonovi vse Primorske
Lepo speljana, široka asfaltirana cesta vodi danes na Sveto goro. Kustos goriškega muzeja nam je pripovedoval o gradnji te mogočne cerkve, ki je bila v
V Števerjanu živijo trdni Slovenci, je potrdil tamkajšnji župan Ivan Humar.
Ost trm n nm i ne izpustijo nobenega Glasovega izleta: tokrat so bili z nami kar štirje pari.
Prvi postanek je bil v slikovitem Grahovem ob Bači.
Kmalu smo bili ob Soči in v Kanalu, kjer je bil drugi večji postanek: za ogled cerkve, ki je bogata Kraljevih fresk, galerije Rika Dehenjaka, v kateri pravkar gostuje slovenski kipar /denko Kalin in obisk male gostilnicc pri Petrucki, kjer vam kavo skuhajo v kotličku na odprtem ognjišču.
Se malo naprej, pa smo žc ob Mostu na Soči in elektrarni Doblar ter na poti proti Sveti gori, nekdanji Skalnici. Legenda pravi, da je neko jutlittko soboto po binkoštih leta i539 Urška Ferligojeva iz Cirn.ir j.i pasla svojo čredo in molila na samotni Skalnici. Prikazala se ji je Marija z Jezuščkom v naročju in naročila: "Povej ljudstvu, naj mi tukaj zida hišo in me prosi milosti." Res so Pri-
prvi svetovni vojni močno razrušena, o sloviti podobi Marije z detetom - "Matere begunke", ki ji je ljudstvo nadelo dve zlati kroni. Ob vsaki nevarnosti so lo podobo ljudje skrili na varno in jo tako obvarovali do danes. Med zadnjo vojno, ob kapitulaciji Italije, so jo frančiškani skrili v votlino blizu Gr-garja. Vendar Nemci so prodirali prav s te strani in obstojala je nevarnost, da jo zasežejo. uničijo. Župnik iz Ajdovščine, kjer je bilo tedaj svobodno območje, se je obrnil na partizan ski štab po pomoč. Kranjčan Anton Zupančič - Zmago je s še enim soborcem z avtom sli ko srečno prepeljal na varno. Ko so partizani sporočili, da je podoba v njihovih rokah, so zazvonili zvonovi pn vsej Pri morski... Po vojni je bila pet let ikrila v Vatikanu, šele 1952. leta je spet našla svoje stalno mesto na oltarju Svete gore.
Ne le cerkev, silno zanimiva je tudi stalna razstava o Soški fronti, ki jo jc goriški muzej pripravil na Sveti gori Velika stenska maketa nazorno prikazuje premike fronte, slike, do-
kumenti, izrezki iz časopisov pa zgovorno pričajo o najtežjih dneh Primorcev v prvi svetovni vojni, ki jih je pognala v begunstvo od Sicilije in Kalabrije pa vse do Češke.
Ste ve rja n je in bo slovenski
Ko smo se naužili enkratnega razgleda s Svete gore, smo se spet spustili do Soče in mimo Solkana in Nove Gorice zapeljali v središče Goriških brd do kmečkega turizma Terčič na dobro kosilo, od tu pa v italijansko Gorico in spet skozi vinograde do slovenskega Stever-jana. I epo so nas sprejeli šilo verjanci, trdni Slovenci, ki se z vsem svojim bitjem in žitjem upirajo potujčenju. Slovensko šolo imajo, na njihovih uradih govore slovensko, vsi uslužbenci morajo znati slovensko, a vendar jim grozi, da bodo male občine - .števerjan šteje le 850 prebivalcev - združili v večje, pripoveduje njihov župan Ivan Humar, tedaj pa hi obstojala nevarnost asimilacije. A ne bo-
V takole pa rodi kiwi?
Sredi Goriških Brd je bilo razpoloženje na vrhuncu; veliko zaslug za to je imel seveda neutrudni harmonikar Šavsov Ciril.
Ho se dali kar tako. Storili bodo tudi vse, da se bodo na evropskem ni svetovnem vinskem trgu obdržali in uveljavili s svojo zaščiteno slovensko sorto vina
Prijazno so nas pogostili tudi Steverjanci, mize so sc U bi It od dobrega domačega vina Ko bi ne bilo treba še čez mejo in bi ne imeli tako daleč do doma... A je šlo vse po sreči, prijazni Kompasovi vodiči in odlični šoferji so nas malo pozno, a srečno pripeljali domov Konec dober, vse dobro, pravijo. Vse tisto najlepše, kar smo doživeli, pa bo živelo z nami... • D. Dolenc
Se vam zdi, da živite varno?
ŽIVLJENJSKO ZAVAROVANJE
Ce lahko mirnega srea obkrožite teli sedem torK«
ste na dobri poli:
\ asa varnost s<> zavarovani
V sako leto
Z vašim pari nerjem zagotavljata v ar nos!
ko se v a ni dobile dodatna mirni zaeetek
Ziiirotov ili str
»hi n i
Starost \ as ne skrbi,
(la boste nživ ali \ arrrv alne
Tudi
. rt'
bosi
kaj narobe, prebrodili /
i
2 3
4 5 6 7
in prihranki pred inflacijo.
se povrnijrjo.
...... JM
živ Ijenskim si \ zajemno skupnega ži\ Ijenjfl*
rodi ot rok, sredstva za novega živ ljenja.
sredstv a za ot rok.
ker že danes s esl«*« sadov, r razumne odloeitve.
v /i\ ljenju kdaj boste krizo manjšimi teža\ aH1'*
Z i/.|M»liiil\/;t\:iru\nlnr jhiIht, Ži\ljcii»krj£U /;»\aro*U" 111*1 /a\aro\alni« i Tri<:la\ / enim |KHt|>irt4»lll ItlllKO i/|>ultiilr /gornjih hiIiiii !<H'k<
Ig/
j= zavarovalnica triglav
Ki k/nt it su idi m tu ti \ \hm m
STUDIO NIT KOPEP