PRIMORSKI DNEVNIK nStrjSS',,SSS‘ - Cena 35 lir Leto XVIII. - St. 15 (5099) TRST, četrtek 18. januarja 1962 Predsednik vlade Fanfani in Segni se danes vrneta iz Londona ^Spomenik razsipanja javnega denarja» tako je Amadei (PSI) označil Fiumicino Socialistični govornik je poudaril v poslanski zbornici potrebo po temeljiti reformi organov državne uprave in dodal, da je to moč doseči le s spremembo dosedanje vladne politike - Caprara je zahteval ostavko Andreottija PSDI in KD pripravljata program levega centra Umrl je Ivan Meštrovič Svetovno znanega slavnega jugoslovanskega kiparja je predsinočnjim zadela srčna kap v njegovem domu v South Beandu, v ameriški zvezni državi Indiani - Po njegovi želji ga bodo pokopali v rojstnih Otavicah v Dalmaciji LONDON, 17. — Po razgovorih med Italijanskimi in “ngleškimi državniki so izdali uradno sporočilo, v ka-‘■erem se med drugim podčrtava, da so se razgovori rsili v izredno prijateljskem vzdušju in so nudili pri-‘'ko za izčrpno izmenjavo misli o glavnih vprašanjih, rtasti o vprašanju Berlina v okviru odnosov med vzhodom in Zahodom; v istem prijateljskem duhu so “hnistri proučili razvoj pogajanj za vstop Vel. Brita-nlje v evropsko gospodarsko skupnost; sporočilo pripominja končno, da so «v Phsrčnem soglasju ugotovi-da tesne vezi prijateljeva in sodelovanja med I-Jklijo in Anglijo imajo še Padalje važno vlogo pri rezanju teh vprašanj*. ranfani in Segni bosta odpotovala iz Londona jutri ob '•45. p0 razgovorih je Fan-a“' izjavil novinarjem, da so razgovori med italijan-k'mi in angleškimi državni-1 Potrdili prepričanje, da bo odelovanje med Italijo in . .‘ko Britanijo »prispevalo integraciji Evrope na gosposkem področju in k napo-pp za ohranitev miru, ki ga obedujejo v okviru atlani-j^pSa zavezništva«. Angleški . ‘Savniki so obvestili itali- bske kolege o sondiranju v aoskvi, Fanfani in Segni pa .dopolnila te vesti z last-Pii ocenami in «v perspek-p ‘‘ . da bi povečali ugodne Soje za pozitiven razvoj po-*■ 'Pbj za utrditev miru«. n '°<1 našega dopisnika) .i„ 17. — V dvorani po- k ,nske zbornice, ki so jo še ; J osvetlili žarometi itali-začel * te*eviziie' se ie danes Prvi ,1 1 govornik, socialistični po-eanec Amadei, je v svojem ^ eurnem govoru poudaril - Ce'a razprava o Fiumicinu ovornik, s Amadei, iem gov n drugim, da socialistom za Proces, ampak za ,u»d‘čn° diskusijo, ki naj se „ '»Hkovito zoperstavi spret-ter|uazairjenemu mnenju neka- tGhiU J'-1"-! cijlh !u'ogov, češ da demokra-liia “‘.Primeren režim za ita-da ski_ narod«; če hočemo, Dllk?* bo demokratični in repo, kanski režim utrdil, je neireono, da škandali ne ostati j? Sariti, ampak morajo pri- SVnZ ,dan- 0 n-ilh Pa ie treba ri0„. “dno diskutirati. Odgovorili,. ,za ‘negativne plati ila-je “slteSa javnega življenja« se f°v°rnik pripisal KD, iver °bn Po *e‘u ‘946 »zaustavila rodaVa mora'ne strukture na-stiir ■*’ hkrati pa so se »spro-pri aPfititi vseh tistih, ki so KDPevali k volilnemu uspehu ohr 'n.s° zaradi tega hoteli pr;r)n,1'i stare privilegije in ^‘dobiti nove koristi«. Tako ži,pJe, zakoreninil in utrdil re-tiju korupcije, kar je po mne-šeinp*OVornika posledica okoli-iav ’ d® so se iz vodstva dr-delov .vključili predstavniki držni n,la množic. Ko se je za-vejn na zaključkih preisko-jal j komisije, je Amadei de-res'naa se je vse vršilo mimo • n; ®. kontrole vlade, ki se Vo, ni,aoli brigala za to zade-'binit, ga je prekinil bivši Pon, tez fogni in mahal s šo-dokumentov: »Izrecno Poip setn siten, Poročal o tem ministr- V,fu .svetu«. ta je Giancarlo Pajet- bojtj ‘b »Molčite; govorili dolj.’ k° bodo na vrsti ob-dolže cu- Nakar Togni: »Ob-zbanio ’ toda s polnim pri-At« H1 .komisije«. kateradm ,je nato izrekel nekritične pripombe »z resničnim obžalovanjem« na račun Pacciardija, ki mu je očital poslovne zveze z nekim podjetjem, ki je delalo za njegovo ministrstvo (obrambe); grajal je tudi ministra Andreottija, ker je večkrat branil v senatu svojega funkcionarja, ne da bi imel dokaze glede neoporečnosti njegovega ravnanja. Ob zaključku je Amadei pripomnil, da je italijanska zakonodaja o državnem računovodstvu sicer zastarela, da pa to pomeni, da je treba zakone menjati, nikakor pa to ne pomeni, da jih je moč teptati ; Fiumicino je označil za »spomenik razsipanja javnega denarja« in dodal, da utegne ta »velik škandal« tudi blagodejno vplivati, če bodo poslušali nasvete preiskovalne komisije, ugotovili krivce in jih kaznovali; podčrtal pa je, da tudi to ne bo zadoščalo in se ne bo nič spremenilo, če ne bo prišlo do spremembe vladne politike, ki mora moralno ozdraviti javno življenje: »In tudi v tem je morda najvažnejša plat nujnosti obrata v levo, ker le ta more ostvariti nove odnose med državljani in državo ter temeljito obnoviti dejavnost javne uprave«. Za njim je govoril v ostrem polemičnem tonu komunistični poslanec Caprara, ki je med drugim poudaril, da ne zadošča le moralna obsodba «afarist.ov in nesposobnih voditeljev«, ampak je potrebna politično-upravna sprememba, da bi ponovno vzpostavili ((dostojanstvo naše dežele«. Pravi škandal je po mnenju govornika v tem, kako je prišlo do ugotovitve izredno hudih nepravilnosti; potrebna je bila ((nepretrgana serija obtožb opozicije v parlamentu in v javnosti«, ki je spravila na dan grehe vladne prakse, ki se je, po zatrjevanju govornika, nadaljevala vseh petnajst povojnih let. Ko je analiziral poročilo preiskovalne komisije, je Caprara potegnil dva politična zaključka: mi- nistri ravnajo sporazumno le, kadar gre za «zasebne koristi velekapitalistov«; laični in nelaični «gospodarsKi mogotci najdejo vedno pot za reševanje vprašanj na najboljši način na škodo javne koristi in erarja«. Kakor že Amadei, je tudi Caprara dejal, da ie potrebna temeljita reforma^ organov javne uprave in računskega dvora, da bi ga v večji meri odtegnili podrejenosti izvršni oblasti; zahteval je, naj se izglasuje graja predsednika ministrskega sveta in vlade «zaradi zapoznelosti, negotovosti in nezadostne jasnosti v njunem ravnanju glede preiskave komisije in njenih zaključkov«; naj se ugofove upravne in računske odgovornosti ministrov Tognija, Pacciardija in Andreottija, glede katerega je zahteval ostavko. Pozval je vlado, naj gre in naj se odpre pot ((obratu v levo ki naj odtegne državo vplivu velikih finančnih 1,1,1..... iiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiniiliiiiiiiiiiiiiii.................... DANES izguba za ?°v u st Jugoslovanskih naro-MestfnJprt velikega Ivana k^niort3’ toda hkrati lahko tud-i °a Je t0 ogromna izgubi. Pm, za umetnost vsega sve-kipar se je odi ma-bovzj, a|P'atinskega pastirčka ? tem \ do svetovne slave in ‘•»e »vnjvel'av't v svetu tudi sv°Je domovine. V n *** ^«1» rL*nski zbornici se je » Sa ,Tazprava o Fiumicinu, ^hiad.i s°cialistični poslanec »a***Dani?n?čiI kot ((spomenik „ btevai i Javnega denarja«, kanov J temeljito reformo orbito travne uprave in prav !*danu™^Uo spremembo do-(lstičm v adne politike; komu-it žahteVa?s,a!?ec Caprara pa *a-hiinL,al ostavko obrambne-v ,*Wani * Andreottija, t^ota , 111 Segni se danes ■ “doni/ .uradnega obiska v ;»like n ',na in o pristopu .»oda rs£taniJe k evropski *$» »"■n v«™, •ssniffua n?°s|,»ni2zg°v»r°m izročil veto? spom?„T!bontpsonu poseb- HSSSTi«*«, 4 Konga, kjer je naj- novejša zarota za likvidacijo naprednega gibanja, ki ga je ustanovil pokojni Lumumba, v polnem razmahu. Lumumbov naslednik Gizenga čaka še vedno na »sodni postopek«, medtem ko po drugi strani Combeju nič več ne očitajo secesionizma in mu celo ponujajo mesto v vladi. Posredi je lajni sporazum med ZDA, Veliko Britanijo, Francijo in Belgijo, da bi to svojo zaroto skrili za OZN. Tudi na severu Afrike, v Al-žirji. ne kaže na bližnje prenehanje prelivanja krvi; včerajšnja bilanca znaša 35 mrtvih in 37 ranjenih. Alžirsko ljudstvo Je začelo z enotno stavko, kj Jo Je proglasila O-svobodilna fronta. V Boni so Francozi potegnili bodečo žico okrog predmestij, kjer živijo Alžirci. Niti na ameriškem kontinentu ni miru. V San Domingu je po torkovih neredih in spopadih med množico, ki je zahtevala odstop Balaguera, osovraženi državnik odstopil in oblast je prevzel posebni sedemčlanski odbor, sestavljen iz vojakov In civilistov. Med incidenti je padlo sedem demonstrantov. Po odstopu je ljudstvo hotelo dati duška svojemu veselju z uličnimi manifestacijami, toda nastopila je vojska in na množico streljala: število žrtev še ni znano. konsorterij«. Nadaljevanje diskusije so preložili na jutri. Pajetta je zahteval, naj vključijo v diskusijo tudi njegovo vprašanje Andreottiju glede razlogov, ki mu preprečujejo, da bi imel na televiziji diskusijo o zadevi Fiumicino. Leone je sporočil, da bodo to vprašanje vključili v jutrišnji dnevni red. V senatu se je začela diskusija o posebnem zakonu za izredno finančno pomoč Neap- lju, ki ga je poslanska zbornica že odobrila. Pod predsedstvom poslanca Pretija se je danes sestala študijska in programska komisija PSDI, ki mora izdelati program stranke za politiko levega centra. Tudi politični tainik KD Moro je sklical na sestanek ministre, tehnike in nekatere strokovnjake, da bi pripravili programsko platformo za bližnji kongres stranke. Parlamentarna komisija, ki mora izvršiti anketo o monopolih, in ki ji predseduje socialdemokrat Tremelloni, je začela t svojim delom: med prvimi osebnostmi, ki jih bo zaslišala, sta sedanji in bivši guverner Bance dTtalia Carli in Menichella, predsednik sveta za gospodarstvo in delo Campilli ter profesorji Lombardi, Vito, Ernesio Rossi ter Del Vecchio, ki so strokovnjaki na tem področju. A. P. ■iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiMiiiiMiiiiiiiiiiriiiiiHiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiviuiiiitiiitiiiiiiiimtiiiiiiiiiiiiiiiiniHiiiiiiiiiiiimi Sovjetska spomenica o Berlinu izročena poslaniku Thompsonu? Adenauer trdi, da razgovori v Moskvi niso do sedaj bili uspešni De Gaulle baje spet zahteva tristranski direktorij v NATO BONN, 17. — V krogih blizu kanclerja Adenauerja zatrjujejo, da je ameriški poslanik Thompson dobil od sovjetskega zunanjega ministra Gromika med svojim drugim razgovorom z njim spomenico o sovjetskem stališču do morebitnih pogajanj o Berlinu. Spomenico proučuje sedaj štiristranska delovna skupina v Wa-shingtonu. Vsebina spomenice ni znana. Kancler Adenauer je danes članom svoje vlade izjavil, da razgovori v Moskvi niso pripeljali do podlage za pogajanja. V londonskih uradnih krogih pa odločno zanikujejo trditve lista «Daily Express», da bo Mac Millan poleti morda zndva obiskal Moskvo, da se razgovarja s Hruščevom o Berlinu. V teh krogih dodajajo, da sploh ne vedo o kakrš. nem koli načrtu zahodnih držav, da bi nadaljevale stike z Moskvo na višji ravni. vi poročali. Predlog zakona daje pravno osnovo za šole, ki že več let uspešno delujejo na manjšinskem področju. Te šole so samo lani prejele iz republiškega sklada za šolstvo dotacijo v znesku 51 milijonov dinarjev. Poleg teh je bilo dodeljenih 90 milijonov dinarjev za zgraditev in opremo dvojezičnih in manjšinskih šol. ----«»--- 14. marca v Ženevi zasedanje odbora za razorožitev NEW YOR, 17. — V pismu, k; sta ga poslala danes glavnemu tajniku OŽIN U Tantu, sporačata ameriški predstavnik v OZN Stevenson in sovjetski predstavnik Zorin, da se bo razorožitveni odbor, ki je bil ustanovljen na podlagi resolucije skupščine od 20. decembra 1961, sestal 14. marca v Ženevi. Alžirsko ljudstvo bo odločno odgovorilo na rasistične zločine ALZIR, 17. — Od včeraj dalje je alžirsko ljudstvo pripravljeno odgovoriti na rasistične zločine in na sistematičen teror nad neoboroženim prebivalstvom. To pripravljenost je podprla borbena organizacija alžirskega ljudstva v smislu nedavnih . sklepov alžirske vlade v Mohamediji, da odločno odgovorijo na delovanje fašističnih skupin in kolonialistov, ki ob podpori vojske in francoske policije napadajo, pobijajo in ropajo Alžirce. Alžirsko ljudstvo je že včeraj začelo enotno stavko. Delavci in trgovci so se v celoti odzvali pozivu osvobodilne fronte. Udarne skupine pa nadaljujejo svoje akcije v vseh delih Alžirije. Preteklo noč so francoski fašisti ubili v Boni s plastično bombo deset Alžircev, med katerimi so bile tudi ženske in otroci. Bomba je uničila štiri stanovanja. Skupno je bilo na podlagi uradnih podatkov ubitih vče*'aj v Alžiriji 35 ljudi, 37 pa ranjenih. Danes so v Boni skupine Al- ič New Yorku potrjujejo v ameriških uradnih krogih novice tiska, da sta si Kennedy in de Gaulle izmenjala pismi. Domnevajo, da je de Gaulle ponovil svojo zahtevo za u-stanovitev angleško-francosko-ameriškega direktorija v NATO. De Gaulle in Kennedy sta si baje izmenjala pismi 31. decembra v zvezi z bližnjo obnovitvijo stikov z Moskvo glede Berlina. «New Y'ork Times« piše, da je Kennedy skušal potolažiti de Gaulla glede ameriške politike, kar se tiče pogajanj o Berlinu in o prepovedi jedrskih poizkusov, ter je skušal pritegniti de Gaulla v pogajanja o Berlinu in k sodelovanju za ustanovitev skupne jedrske sile. De Gaullov odgovor je prišel čez nekaj dni. Francoski predsednik ponavlja svoje dosedanje stališče, da je pripravljenost Zahoda na pogajanja z Moskvo znak šibkosti, in da bo Francija čakala, dokler ne bo znakov, da je «Hruščev pripravljen pogajati se«. De Gaulle trdi, da je namen Hruščeva nevtralizirati Nemčijo, kar bi imelo ((škodljive in nevarne posledice za Francijo in za ZDA«. Dalje se zatrjuje, da de Gaulle vztraja, da mora Francija imeti svoje lastno jedrsko o-rožje, in zatem ponavlja zahtevo za ustanovitev tristran. skega direktorija v NATO. -----«»------ Zakon o šolstvu na manjšinskem področju v Sloveniji LJUBLJANA, 17. — Svet za šolstvo izvršnega sveta Slovenije je na današnji seji sprejel predlog zakona o šolstvu na manjšinskem področju, o katerem smo pred dne- iiiiiiiiiiiimiHuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiuiiiuifiiiiiiiiiiiifniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiitiiiiiiiiiifiiiiiiii žircev močno reagirale na napade fašistov in ubile enega od teh. Ranile so tudi enega policijskega agenta ter zažgale zalogo petroleja. Vojska in policija sta takoj prišli na pomoč Francozom, s tem da so potegnili bodečo žico o-krog predelov, kjer živijo povečini domačini. Danes je po uradnih podatkih bilo ubitih v vsej Alžiriji 14 ljudi, ranjenih pa je bilo 20. ----«»---- DUNAJ, 17. — V dunajskih diplomatskih krogih izražajo določen skepticizem v zvezi s tem, da bi bil Molotov napisal knjigo svojih spominov. WASHINGTON, 17. — VI tovno znani, slavni in veli-. prepeljali v Dalmacijo in mestu South Beand, v zve- £ Jugoslovanski kipar Ivan pokopali v njegovem doma- _. . . Meštrovič v 79. letu staro- čem kraju, v Otavicah, kjer zni državi Indiani, je sinoči sti. po njegovi želji bodo si je zgradil pred leti dru-umrl zaradi srčne kapi sve-1 njegove posmrtne ostanke | žinski mavzolej. . im........................... ■ i ■■■■ ■■ m ■ iiimii >■■■ ■■ n ■ m ■ imm ■ ■ um umih m ■ n i , M im ■ umu,) Vojaški udar v Dominikanski republiki Velike demonstracije proti_ diktaturi Vojska je ubila več demonstrantov - Obsedno stanje v državi - Novi vojaški odbor dejansko vodi general Echevarria - V ZDA «razočarani» nik za električni vod na področju Appiano. Ko so slišali eksplozijo, so karabinjerji ta-koj odšli iz Bočna, toda šele danes zjutraj so lahko ugotovili kraj, kjer je bil izvršen atentat. Električni tok je bil prekinjen, toda še danes so vod popravili. ......................... Sistematično izvajanje ameriških načrtov v Kongu Po potresu v Dalmaciji Tito je obiskal Makarsko Podgoro, Ston in Ploče Nabiralna akcija za prizadeto prebivalstvo je dosegla 150 milijonov dinarjev ■ Poziv Mednarodnega Rdečega križa SPLIT, 17. — Predsednik republike maršal Tito je obiskal danes potresno področje Makarsko, Podgoro, Ston, Ploče in druge kraje. Maršala Tita, ki je odpotoval v Dalmacijo na rušilcu «Split« skupno s podpredsednikom Aleksandrom Rankovičem, pred-sednikom Sabora Hrvaške dr. V. Bakaričem, armadnim generalom Ivanom Gošnjakom in drugimi osebnostmi, je prebivalstvo povsod toplo in hvaležno pozdravilo. Maršal. Tito se je osebno zanimal, kaj so vse odredili za oskrbo prebivalstva, in je poudaril, da je potrebno začeti takoj s popravili hiš, da bi se ljudje čimprej vrnili v svoje rojstne kraje. Pri tem pa je opozoril, da je nove hiše potrebno zgraditi na krajih, ki niso ogroženi. Tito je ugotovil, da je za popravilo škode potrebna vsestranska pomoč ne samo republike Hrvaške, temveč vse Jugoslavije. Maršal Tito je prav tako opozoril, da so potrebni vsi preventivni zdravstveni ukrepi, da bi se pre- prečile epidemije, in ukrepi za zaščito in ohranitev živine. Medlem se akcija za pomoč prizadetim krajem nadaljuje. Po dosedanjih nepopolnih podatkih dosega skupni znesek, ki so ga dodelili mestni ljudski odbori, delovni kolektivi in druge ustanove, nad 150 milijonov dinarjev. Mednarodna zveza Rdečega križa iz Ženeve je pozvala vse narode, naj pomagajo prizadetim kra- SAN DOMINGO, 17. — Po včerajšnjih neredih ter spopadih med množico, ki je demonstrirala in zahtevala odstop Balaguerja, je ta sinoči odstopil, in oblast je prevzel nov vojaško-civilni odbor sedmih članov. Novi odbor je sporočil, da bo odredil «izredne u-krepe*. V odboru so trije visoki vojaški poveljniki in štirje civilisti. General Rodriguez Echevarria ni sicer član novega odbora, toda zatrjuje se, da je pravi gospodar položaja. Pravijo tudi, da so bili štirje člani prejšnjega državnega sveta, ki mu je predsedoval Balaguer, aretirani. Ze preteklo noč je prejšnji državni svet odredil obsedno stanje in policijsko uro zaradi krvavih spopadov, do katerih je prišlo pred sedežem ((narodne državljanske zveze«. Člani državnega sveta so ob odsotnosti Balaguerja sprejeli delegacijo študentov, ki so zahtevali odstop Balaguerja in ministra za vojsko Echevar-ria. Včeraj popoldne je vojska streljala iz tankov na množico demonstrantov pred poslopjem «narodne državljanske zveze«. Množica je za. žgala stanovanje Belaguerjeve družine ter gledališče «Oiym-pia« in neko javno dvorano. Med incidenti je bilo ubitih sedem demonstrantov, mnogo pa ranjenih. Balaguer je postal predsednik Dominikanske republike 20. avgusta 1960, medtem ko jem Jugoslavije. Papež Janez XXIII. je poslal odboru za | vojaškega uuara. imiu« jc pomoč prizadetim svoj prispe- znano, so ZDA nedavno uki-vek v znesku milijona lir. I nile sankcije proti' Dominikan- je pravi gospodar bil vedno diktator Rafael Trujillo. Po umoru Trujilla 31. marca 1961 je Balaguer ob podpori vojske in njenega poglavarja E-chevarrie skušal utrditi svojo oblast. 4. januarja letos je bil imenovan za predsednika državnega sveta, ki je začasno prevzel izvršilno in zakonodajno oblast in dobil nalogo, da pripravi do avgusta sklica, nje ((skupščine za ustavno reformo«. Za december so bile določene splošne volitve. Balaguerja je močno podpirala ameriška vlada in je poslala v dominikanske vode tudi vojne ladje, ko je množica takoj po umoru Trujilla med množičnimi demonstracijami zahtevala Balaguerjev odstop. Demonstracije proti Balaguer-ju sO se večkrat ponavljale. Toda vojska je sedaj napravi, la nov udar, da prepreči de-mokratizacijo v državi. Ko je ljudstvo danes zvedelo za odstop Balaguerja, se je zgrnilo na ulice, toda vojska je nastopila proti množici in tudi streljala. Prišlo je do številnih spopadov po ulicah. Trgovine so zaprte. Zaradi cenzure ni mogoče vede. ti števila žrtev. Baje so razglasili splošno stavko. Ob 16.46 so vojaške oblasti zaprle letališče v San Domingu za promet. Telefonske zveze z Dominikansko republiko so zelo težavne tudi zaradi tega. ker izvajajo dominikanske oblasti strogo cenzuro. Vladni radio je sporočil, da bo novi vojaški odbor ostal na oblasti do konca prihodnjega meseca, ko bodo volitve. Narodna državljanska zveza, ki je glavna opozicijska sku. pina, ki se je borila tako pro-ti Trujillu kakor proti Bala-guerju, je sporočila, da ustoličenje novega vojaškega odbora pomeni vojaški udar. V VVashingtonu so funkcionarji državnega departmaja izjavili, da »dvomijo v zako. nitost novega odbora«. Ti pravijo, da se po prvih vesteh zdi, da vodi novi odbor vrhovni poveljnik vojske general Echevarria, čeprav ni v odboru. V Washingtonu menijo, da prihajajo vsi ukazi od njega. Državni tajnik Dean Rusk je izjavil, da so ZDA »razočarane« zaradi novega vojaškega udara. Kakor je ski republiki, češ da se je tam «začela demokratizacija«. --------------«»--- Porušen opornik na Južnem Tirolskem BOČEN, 17.— Preteklo noč 50 neznanci razstrelili opor- Combejev predstavnik v osrednji vladi? • Nova gonja proti Gizengi ob podpori Čombeja, da bi opravičili svojo akcijo proti njemu LEOPOLDVILLE. 17. — Nova zarota proti naprednim silam v Kongu je v polnem razmahu. ZDA skušajo ob tajnem sporazumu z Veliko Britanijo, Francijo in Belgijo skriti svojo akcijo za OZN. 2e včeraj je bilo javljeno, da je predsednik osrednje kongo-ške vlade Adula napovedal »sodni postopek« proti Gizengi, ki je bil podpredsednik kongoške vlade in ki je bil sedaj iz nje izločen z generično obtožbo »secesionizma«. Potem ko je ameriški vladi z močnim pritiskom in s spletkami uspelo doseči, da se je Combe obdržal na oblasti, je začela še odločnejšo akcijo za popolno likvidacijo lumumbiz-ma, ki je edino gibanje, ki deluje za pravo neodvisnost Konga. Adula je izjavil, da bo nov podpredsednik vlade imenovan po njegovih »sedanjih razpravah z raznimi političnimi skupinami«. Govori se, da bo mesto podpredsednika v vladi prevzel Combejev predstavnik. Gizengi očitajo »secesionizem« zaradi tega, ker je zahteval točno izpopolnitev določb sporazuma, ki je bil sklenjen, ko je vstopil v osrednjo kongoško vlado, in ki ga ta v celoti ni izpolnila, ker ni bil po volji ameriški vladi. Na drugi strani pa Combeju nič več ne očitajo secesionizma in mu sedaj celo ponujajo mesto v vladi. Zato je Combe precej dvignil glavo, zavedajoč se močne podpore kolonialističnih sil in je s svoje strani začel močno propagando ne samo proti Gizengi, temveč tudi proti kongoški vojski in osrednji vladi sploh, da -bi dosegel čimveč koncesij. Nenadoma je vrgel v svet, da so kongoški vojaki, ki so decembra zasedli Kongolo v Ka-tnngi ter izgnali njegove žan-darje, ubili dvajset belgijskih katoliških misijonarjev. To je danes ponovil na tiskovni konferenci v Elisabethvillu in polemiziral z Adulo, ki mu je v svojem pismu poudaril, da je omenjeni »pokol« samo »navadna izmišljotina«. Adula je tedaj tudi poudaril, da so kongoški vojaki vršili v Kongolu redne policijske operacije. Vse kaže, da hočejo sedaj izkoristiti vse to proti Gizengi, češ da so vojaki, ki so izvršili o-menjeni »pokol«, prišli iz Vzhodne pokrajine. Zahodni tisk je že začel objavljati pod velikimi naslovi novico o »grozotnem pokolu« in trdi, da so te misijonarje ubili isti vojaki, ki so ubili trinajst italijanskih letalcev. N Leopoldvillu so predstavniki OZN izjavili, da nimajo zanesljivih informacij o tem, in da je o dogodku poročal »neki seminarist«, ki je baje vse to povedal »pod prisego« pred škofom in predstavnikom OZN 14. januarja v kraju Bu-kavu. Ce je dogodek resničen, pade vsa odgovornost zanj ne na kongoško vojsko, temveč na tiste, ki so ustvarili sedanje nevzdržno stanje v Ka-tangi. Odgovornost imajo predvsem kolonialne sile. ki stalno podpirajo Combeja, in tudi ameriška vlada, ki podpira akcijo poveljstva OZN le v tolikšni meri in v tisti smeri, kolikor gre v korist njeni politiki. Ivan Meštrovič se je rodil 15. avgusta leta 1883 v Vrpo-lju v Slavoniji, toda otroška leta je preživel v očetovi hiši v vasi Otavice v Dalmaciji. Ze kot štirileten deček je začel rezbariti v lesu. Ko so o-pazili njegov kiparski talent, so ga poslali kot ljudskega umetnika - samouka v Bilini-čevo klesarsko delavnico v Splitu. Do tedaj je bil pastir ter na paši rezljal v les in klesal v kamen raznovrstne podobe. Iz Splita so ga poslali v Zagreb v šolo h kiparju Ivanu Rendiču. Od tam je odšel na Dunaj, kjer je po številnih težavah, kot siromašen mladenič, z uspehom o-pravil izpit za vstop v akademijo za slikarstvo in kiparstvo. 2e njegova prva dela: Materina skrb. Zadnji poljub, Mladenič in druga so dokazala globoko izvirno kiparsko izražanje. Pod vplivom kiparjev Metznerja in Ledererja je i-skal nove abstraktne izraze; tako so nastale njegove velike kompozicije: Timor Dti, Fontana (na Trgu pred gledališčem v Zagrebu), Studenec življenja (v veži palače Wit-genstein na Dunaju), leta 1902 je Meštrovič razstavljal svoja dela v dunajski Secesiji. Kmalu nato je odpotoval v Pariz, kjer je ostal dve leti in kjer je nanj najbolj vplival veliki francoski kipar A. Rodin, s katerim sta postala prijatelja, kakor tudi s kiparjem A. Burdelleom Pod vplivom srbskih narodnih pesmi je takrat ustvaril veličastveni načrt za Vidovdanski hram, ki velja za vzor harmonije arhitekture in skulpture. Toda ta veliki načrt ni bil nikoli v celoti uresničen. Fragmentarne figure kosovskih junakov Kraljeviča Marka, Miloša Obiliča, Srdje Zlopogled-je, Vdove, Heroja, Guslarja, sužnjev, ki tržejo verige m pastirjev, so bile razstavljene leta 1911 v Rimu ob priliki svetovne razstave. S to razstavo si je pridobil 28-letni Meštrovič svetovno slavo. Te figure so sedaj razstavljene v beograjskem umetniškem muzeju. Pozneje je postal Meštrovič pobudnik nacionalno romantične skupine jugoslovanskih umetnikov, »Medulič«. Med prvo svetovno vojno je živel v emigraciji in je bil tudi član zgodovinskega Jugoslovanskega odbora, ki je pii-pravljal ustanovitev Jugoslavije. Po vojni se je vrnil v domovino, kjer je deloval do začetka okupacije leta 1941, ko je bil zaprt. Konec vojne se je preselil v ZDA, kjer je kot svetovno znani slavni u-metnik delal za mednarodno javnost, toda svoja dela je pošiljal tudi v domovino. Razstavljal je oa leta 1902 dalje: na Dunaju, v Nemčiji, Benetkah, Parizu, Rimu, Španiji, Angliji, ZDA in v Jugoslaviji. Njegovo delo obsega zelo široko tematiko: jugo- slovansko zgodovino in legende (Vidovdanski hram), 1907-1911; Domapojevi strelci, 1917; Grgur Ninski, 1929; Kosovski medalja, 1913; Petar Berisla. vič, 1933; Marin Driič; Marko Marulič, 1924; Andrija Medit-lič; Andrija Kačič-Miošič; Strossmager, 1926. Med njegovimi deli je tudi več svetopisemskih motivov (ciklus re-liefov v lesu s prizori iz Kristusovega življenja, ki so skoraj vsi v kapeli na Mejah v Splitu; Mojzes; Angel 1 tu II; Rojstvo; Objokovanje; Evangelista Ivan in Luka; Večno križani; Križanje; Sveti Hieronim; Snemanje s križa. Znameniti so njegovi portreti: Moja mati, 1909; Kranjčevič; Oče; Lara Botič; Frane Bulič; Goethe; Bistolfi; Torni-slav Križman; Avtoportreti. Najznamenitejši njegovi akti in skupine so: Spomin, 1907; Daljni akordi; Čakanje; Zena pri morju; Sanjarenje; Vestalka; Eva; Adam; Psiha. Med njegovimi velikimi spomeniki so: Indijanci, 1928 v Chicagu; Spomenik hvaležnosti Franciji, 1930 v Beogradu; Karol in Ferdinand Romun, ski v Bukarešti; skica za spomenik S. Bolivaru; Zgodovina Hrvatov, 1931 v Beogradu, Med Meštrovičeva arhitekton. ska dela spadajo; znameniti mavzolej za družino Račič v Cavtatu pri Dubrovniku; mav. zolej družine Meštrovič v O. tavicah; Spomenik neznanemu junaku na Avali pri Beogradu; Njegošev mavzolej na Lovčenu v Črni gori in umet-niški paviljon — sedaj Muzej ljudske revolucije v Zagrebu. V avgustu leta 1959 je obiskal svojo domovino in se takrat sestal tudi s predsednikom FLRJ maršalom Titom. Tudi ob tej priložnosti je daroval več svojih del domovi, ni, posebno Splitu in vasi O. tavice, kjer je poleg tega zgradil šolo in zdravstveno postajo. Ivan Meštrovič je bil častni član Jugoslovanske akademije znanosti in umetnosti v Zagrebu in član ameriške A-kademije znanosti in umetnosti. (Na gornji fotografiji je njegov avtoportret). PARIZ, 17. — Danes so se v francoskem zunanjem ministrstvu nadaljevala franco-sko-tunizijska pogajanja o Bi-zerti. Pogajanja so bila prekinjena za 24 ur, da je francoski zunanji minister de Mup-• ville lahko odšel v Bruselj. J Nadaljevala se bodo v petek, Nafta v Afriki Afrika še pred nekoliko leti ni dajala nobene nafte. Lani pa so v Afriki načrpali iz zemlje že 14 milijonov ton nafte in z njo napolnili tankerja in rafinerijske naprave, predvsem evropskih in a-meriških firm. Lani se je proizvodnja nafte v Afriki zvišala že domala za 50 odst., saj računajo, da bo znašala že kakih 23 milijonov ton. Največ nafte so v 1. 1969 načrpali seveda v alžirski Sahari, namreč 8,4 milijona ton. Po podatkih pretežno francoskih družb za eksploatacijo saharske nafte, pa naj bi letos načrpali že 17 milijonov ton, do leta 1964 pa raj bi se ta količina zvišala že na 30 milijonov ton. Ta izredno nagli vzpon je še toliko bolj presenetljiv, ker so pri vrtanju naleteli na prvo nafto šele pred tremi leti. In če pomislimo, da poteka eksploatacija nafte v Sahari in njen prevoz do obale Sredozemskega morja ob pogojih kolonialne vojne v Alžiru, je to že kar upoštevanja vreden uspeh, zlasti še glede na dejstvo, da se le pri vsakem desetem vrtanju najde nafta. Se bolj pomembna za svetovni trg nafte kot Alžir pa bo v doglednem času postala Libija. Zemlja Libije ima v svojih nedrih tolikšno obilje «afte, da so že do sedaj naleteli pri 40 odst. vseh vrta-nin na izdatne količine nafte. Po predvidevanjih bo Libija že 1. 1964 pridobila 30 milijonov ton nafte, dotlej pa naj bi bil dogotovljen tudi naftovod do morske obale. Zanimiva so tudi najdišča nafte v južni Nigeriji. Ob izredno težavnih pogojih in ob še bolj zamotanih prevoznih možnostih so tam že predlanskim pridobili domala 1 milijon ton nafte. Ker pa je družba «Shel!-BP-Petroleum Development Companv of Ni-geria* že do sedaj vložila v zadevna naftna polja 90 milijonov funtov šterlingov, lahko mirno zaupamo trditvi, da je celotni uspeh vseh lanskih črpanj na omenjenih poljih že 3,5 milijona ton nafte in leta 1966 pa že 25 milijonov ton. Tudi v Nigeriji so stroški vrtanja, tako kot v Alžiru, izredno visoki, saj so še enkrat večji kot n. pr. v ZDA, kjer so že tako zelo visoki. Vendar pa bo v prihodnjih petih letih v nigerijska naftna polja investiranih še nadaljnjih sto milijonov funtov šterlingov. Kot četrti afriški proizvajalec surove nafte prihaja vse bolj v ospredje Egipt. Ze v letu 1960 so v Egiptu pridobili 3,3 milijona ton surove nafte. Seveda pa ta količina ni mogla kriti niti domačih egiptovskih potreb po nafti. (Egiptovske rafinerije že razpolagajo s skupno zmogljivostjo 4,1 milijona ton.) Zaradi tega je zelo zanimiva pogodba, ki je bila 14. novembra lani sklenjena med šefom italijanske državne petrolejske družbe ENI Mat-t :em in ministrom za industrijo Združene arabske republike. Družba ENI se je z omenjeno pogodbo zavezala, da bo do leta 1963 dvignila egiptovsko proizvodnjo surove nafte na 5,5 milijona ton. Tri četrtine vsega donosa pripade Združeni arabski republiki, razen tega pa bo družba ENI dobavila v Kairo še opremo za vrtanje v vrednosti 50 milijonov dolarjev, ki jo bo Egipt lahko plačal prav tako z nafto. Na novem, obsežnem ozemlju italijanskih petrolejskih koncesij v izmeri 26.000 km> se bodo verjetno že v začetku prihodnjega leta začela številna vrtanja. Nadalje velja še omeniti, da so bila tudi v Gabonu in Angoli odkrita nova naftna polja, ki pa se le zaradi političnih razmer in pomanjkanja transportnih možnosti ne morejo izkoriščati. Vsekakor bo morala mednarodna trgovina z nafto in gospodarski krogi v svetu računati z dejstvom, da bo že v štirih letih mednarodnemu gospodarstvu na razpolago dodatnih sto milijonov ton surove nafte, ki bo prihajala z afriške celine. Tradicionalni dobavitelji surove nafte bodo to dejstvo sprejeli seveda z mešanimi občutki. Karibsko območje je predlanskim dalo na trg 165 milijonov ton nafte (predvsem Venezuela. Kolumbija in Trini-dad). Bližnji vzhod (brez E-gipta) pa je dobavil vsega 263 milijonov ton nafte, od tega Kuvait 84 milijonov ton, Saudova Arabija 62 milijonov ton, Iran 52 milijonov ton in Irak 48 milijonov ton. Razen tega pa je treba imeti pred očmi tudi naraščajoče ponudbe Sovjetske zveze in Romunije, ki se očitno ne ozirata na ekonomske cene (za tono surove nafte je Švedska plačala 40 rubljev, Italija, ki je med največjimi odjemalkami sovjetske nafte, pa že 45 rubljev, medtem ko je Finska plačala po 50 rubljev, Nemška demokratična republika in CSSR pa celo po 85 rubljev za tono). Sicer se bo po soglasnih cenitvah svetovna poraba nafte do leta 1975 povečala za 120 odst., torej letno povprečno za 8 odst. (zaradi primerjave naj navedemo, da računajo z višanjem uporabe vodne sile letno za 7 odst., premoga pa le za 2 odst.). Vendar pa bodo že same a-friške države mogle kriti že kaz tri četrtine teh dodatnih 8 odst. svetovnih potreb po nafti, tako da ne preostanejo za tradicionalne dobavitelje nafte teoretično že skoraj nobene šanse za nadaljnji razmah naftne industrije. Da je odjem afriške surove nafte v nasprotju z odjemom nafte iz Srednjega vzhoda domala zagotovljen, izhaja iz raznih razlogov. Predvsem si želi Zahodna Evropa po dogodkih leta 1950 in 1951 v Iranu ter 1. 1956 in 1957 ob Sueškem prekopu najti bolj zanesljive dobavitelje nafte. Zato se drže delnice za nafto iz alžirske Sahare kljub politični krizi na visoki ravni. Prav zaradi tega je družba Standard Oil Company udeležena z 28 odst. pri graditvi novega naftovoda, ki poteka od Lavere pri Marseillu do Strasbourga in dalje do za-hodnonemškega mesta Karlsruhe in ki bo dosegel zmogljivost 30 milijonov ton nafte letno. Ta naftovod naj bi bil razen tega povezan z rotterdamskim naftovodom, ki ie speljan v Porurje, s čimer bi bila hkrati zagotovljena preskrba z energijo celotnega Porurja. Družba ENI pa je z druge strani, tekmujoč z omenjenim francosko - ameriškim projektom že dogradila velike dele naftovoda Genova-Svica-Ingolstadt, tako na italijanskem ozemlju kot tudi v Švici. Razen tega pa je Velika Britanija izrazila svojo pripravljenost, da bo od leta 1964 dalje letno odkupila po 700.000 ton vtekočinjenega zemeljskega plina iz Sahare, kar je enako 980 milijonom kubičnih metrov plina. Ali bo novo ustanovljena fran-cosko-britanska družba zgradila podmorski plinovod iz severne Afrike, bodisi na Sicilijo ali v Gibraltar, za sedaj še ni gotovo. Vsekakor pa drži dejstvo, da bo nenadni vdor Afrike na mednarodni trg nafte nredvsem omogočil Zahodni Evropi, da se oskrbi s cenejšo energijo. Okrepitev zahodnoevropskega energetskega gospodarstva pa bo izredna predvsem na škodo mednarodnih petrolejskih družb kakor tudi držav Bližnjega in Srednjega vzhoda. Iz tega bi sc seveda utegnili razviti tudi politični spori. Težaven pa bo tudi položaj Sovjetske zveze, ki nikakor ne bo mogla tekmovati z afriško nafto. Zato so tudi s te strani možna iznenadenja glede cen, kar je predsednik družbe E NI očitno tudi upošteval, ko je pospešeno vzpostavljal zadevne zveze v severni Afriki. Odslej morajo tudi svetovni gospodarstveniki računati z Afriko kot novim energetskim činiteljem. To temo pa bo treba še prav izčrpno preštudirati. H. P. R. 'J'****!'*"' Vstop In Izstop je pri ameriških avtomobilih Dodge nFlitevvingu olajšan, ker se pri odpiranju avtomatično dvigne tudi gornji del vrat Povsod napori za obrambo proti kozam GENOVA, 17. — Pozivu zdravstvenega urada, da se cepijo, se je odzvalo že 700 pristaniških delavcev v Genovi. Cepljenje je nujno za vse, ki se dotikajo blaga, ki prihaja iz Pakistana in drugih vzhodnih pristanišč. Tudi pošto in pakete, ki prihajajo z Vzhoda, bodo skrbno dezinfecirali. Prav tako bodo dezinfecirali tako pošto v Rimu. Na letališču v Fiumicinu nadaljujejo s cepljenjem. Vsak, ki je cepljen, dobi takoj spričevalo, ki ga mera na zahtevo v vsakem trenutku pokazati. Tudi tisti, ki spremljajo odhajajoče in imajo možnost, da vstopijo v čakalnico za potnike, ki so samo na prehodu, morajo pokazati spričevalo o cepljenju. V Livornu bodo cepili čez 3000 oseb, ki delajo v pristanišču, V Benetkah pa računajo, da jih bodo cepili čez V nekem skladišču sredi mesta Pri požaru v Nurnbergu čez deset smrtnih žrtev Govori se že o sedemnajstih mrtvih, vendar število še ni dokončno - Strašni prizori pred očmi množice Po zadnjih vesteh 20 mrtvih Bo vsaj ta ostala živa? Pri požaru barake blizu Seregna, v katerem sta zgorela dveletni deček in komaj 11-mesečna sestrica, so rešili samo štiri, letno Oriano ki Je paralltična. Nahaja se v bolnišnici v Se-regnu vsa v obvezah zaradi hudih opeklin MILAN, 17. — V teku noči se je znatno izboljšalo stanje štiriletne Oriane Battello, deklice, zadete od otroške paralize, ki so jo rešili iz goreče barake, kjer je živela z dvema bratcema, poginulima v požaru, in svojimi starši. Otrok, ki je bil sprejet v Ijolnico v Seregnu, je že spregovoril in vprašal celo za mineralno vodo. Zanj skrbe z veliko ljubeznijo njegovi star- NUERNBERG, 17. manj štiri osebe so izgubile življenje v silovitem požaru, ki je izbruhnil v nekem skladišču v Nuernbergu. Po nekaterih vesteh, se v gorečem poslopju nabaia še 25 oseb. V večernih urah so sporočili, da se je do tedaj ugotovljeno število smrtnih žrtev požara, ki je izbruhnil v nekem skladišču v središču Niirnberga, povzpelo na 11; vendar pa to število še ni dokončno, kajti pogrešajo še mnogo oseb. Pred očmi množice so se odigravale pretresljive scene. Neki moški in dve ženski so se vrgli s četrtega nadstropja, da bi se tako rešili pred plameni, toda pri padcu so bili takoj mrtvi. Pomoč je prišla nekoliko kasno, vendar so gasilci uspeli rešiti kakih trideset oseb, ki so pa le več ali manj ranjene. Stavba, v kateri se je nahajalo skladišče, se je naglo spremenila v ogromen ogenj, ki je po več urah še vedno gorel. Gasilci so požar popolnoma ukrotili okrog 15. ure, toda pri tem so nekateri utrpeli hude poškodbe. Medtem ko poročajo, da je ranjenih oseb 20 do 30, pa l prihaja nova vest, ki pa še j ni potrjena, da je namreč ! ugotovljenih smrtnih žrtev že j sedemnajst. Po zadnjih vesteh je število j žrtev požara naraslo na 20: j 11 oseb Je zgorelo, 4 so se ubile. ko so skočile skozi okno, in 5 Jih je umrlo v bolnišnici zaradi prehudih opeklin. V bolnišnici pa Je še pet zelo hudo ranjeni oseb. Vrnila sc je ugrabljena deklica PARIZ, 17. — Ne, gospa mi ni storila nič hudega. Vedno je bila z menoj ljubezniva, vselej mi je darovala slaščice ter bonbone in, ker sem bila prehlajena, mi je preskrbela tudi zdravilo proti kašlju. Tako je mala Roseline Lamarque, deklica šestih let, ki jo je 5. januarja ugrabila neka obsedenka, obremenjena z materinskim kompleksom, po enajstih dneh lahko spet mirno zaspala v svoji poste' ljici. Policajem, ki so jo našli ob devetih včeraj zvečer se je zdela povsem mirna • Bila sem samo nekoliko u-trujena, ker smo morali ves dan hoditi,* je pripovedovala, ko je objela starše. Vtem je žena, ki jo je u-grabila, šestindvajsetletna Ga-brielle Victor, bila odpeljana v urade sodne policije. • Nisem hotela deklice še dlje Naj-1 Po mnenju psihiatrov, Ga- .........................................................................iiiliiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiliiiiiiiiMiuiiiiiiiiiiiiiliiiliiiiniiiiimiiiiiilllliiiuiiliiiiiiliiiiiii« Zopet v ZDA Rasistom niti cerkve niso svete BIRMINGHAM (Alabama, Z DA), 17. — Preteklo noč je prišlo do silovitih eksplozij v treh cerkvah v Birminghamu, ki jih obiskujejo črnci. Ni še nobenih poročil o žrtvah. Do ene teh eksplozij je prišlo v metodistični cerkvi. Vsa okna na eni strani cerkve so bila uničena. Neki funkcionar gasilcev je izjavil, da gre za dinamitne eksplozije. Do druge eksplozije je prišlo v neki na novo zgrajeni metodistični cerkvi. Naprava je eksplodirala v razdalji nekaj metrov od poslopja ter laže poškodovala pročelje, vtem ko je bilo na bližnjih hišah razbitih nekaj šip. Do tretje pa je prišlo v neki cerkvi severnega predela Birminghama. Glede te pa še ni nobenih natančnejših poročil. ----«»---- Italijanski delavci za «Volkswagen» HANNOVER. 17. — Prva skupina 86 italijanskih delavcev, ki bodo zaposleni v tovarnah «Volksvvagen*, je danes prispela v Wolsburg na Spodnjem Saškem, kjer so tovarne največje nemške avtomobilske 1 industrije. «Volks-wagen» ima pogodbo za sprejem 4.000 italijanskih delavcev. brielle Victor, ki je bila že nekajkrat obtožena za podobne ugrabitve, navzlic temu ni neozdravljivo bolna: bo- luje na neki psihični obsedenosti, zaradi katere je potrebna daljše socialne prevzgoje Policija je našla Roseline in njeno ugrabiteljico v nekem manjšem pariškem hotelu, kjer sta prebili noč med ponedeljkom in torkom. Dva policijska inšpektorja, opozorjena od lastnice hotela, ki je ugrabiteljico prepoznala po fotografiji, objavljeni v časopisih, sta se postavila na stopnice, da bi jo počakala. In ko se je Gabrielle Victor pojavila, da bi dvignila kovčke, nista imela z njeno aretacijo nobenih večjih težav. Policijska preiskava in pa izjave, ki » .jih je dala mala Roseline, so omogočile natančno rekonstrukcijo poti, ki sta jo obe napravili od 5. do 16. januarja: potem, ko sta se nekaj dni ustavili pri neki ly, se je Gabrielle Victor 9. januarja vrnila v Pariz. Teden dni se je potepala po Parizu, seleč se skupno z deklico od hotela do hotela. Ko ji je zmanjkalo denarja, si ga je izposodila pri nekaterih znancih, katerim je v zameno izročila ukradeni radio na tranzistorje. ---«»---- Milijoni oseb okuženi z gobavostjo NEW YORK, 17. — Revija • Catholic Digest* javlja v nekem svojem sporočilu glede farmacevtskega in medicinskega materiala, odposlanega katoliškim misijonom v raznih predelih sveta, da je več kot 10 milijonov oseb okuženih z gobavostjo. Po njenem mnenju je še nadaljnjih 10 milijonov oseb o-kuženih s to boleznijo, vendar jo skušajo prikriti, da bi se ognile pregnanstvu, ki je za takšne okužence predvide* 2000. Doslej so že cepili 600 oseb. LONDON, 17. — Britanske oblasti izvajajo zelo strogo zdravstveno kontrolo nad vsemi osebami, ki prihajajo iz Pakistana. Tisti, ki prihajajo iz Karačija, se morajo podvreči strogim omejitvam. Ce ne morejo dokazati, da so bili cepljeni, jih morajo izolirati in cepiti. Po vesteh, ki prihajajo v London, so v petih mestih na severu in v centru naleteli vsaj na 8 potrjenih in na en dvomljiv primer obolelosti na kozah. ----«»--- Richard Tawnci jc v torek umrl LONDON, 17. — Profesor Richard Tawnei, najslavnejši angleški gospodarski zgodovinar je včeraj ponoči umrl v starosti 71 let. Tavvnei je imel izredno velik vpliv na vso ideologijo britanske laburistične stranke. Rojen je bil v Kalkuti leta 1880 in je bil celih 18 let dekan fakultete za gospodarsko zgodovino na londonski univerzi. Njegova najvažnejša dela, so «Vera in nastanek kapitalizma*, »Študija o nekaterih aspektih protestantske reforme in nastanka kapitalizma* in «Pridobitniška družba*, kjer je obsodil etiko kapitalizma. Nekajkrat se je predstavil kot kandidat laburistične stranke na parlamentarnih volitvah, vendar ni bil nikoli izvoljen. --- svetu*, je dejal časnikarjem-Opera je moje življenje. sem deloval trideset let, tem pa so bila vsa mo)1 dela pozabljena. Repertoar)1 ni več, ni več discipline, 111 več stila*. Razumljivo, do se sedaj z velikim zanim9‘ njem pričakuje premiera b«’ letnega večera, ko bo "* sporedu tudi slavna *S phide* Schneitzlioferja. S1 pa tudi taki, ki izražajo raz ne pomisleke ob vrnitvi b" farja. Tako se sprašuje)9’ če ni to preveč «konsert>0‘ tiven* ukrep, ki ne bo kdo ve kako pripomogel k ro!' voju plesnega zbora v l’9' lais Garnier k novejšim tek nikam in stilom. Vsekako' pa je gotovo, da bosta trn* Lifarja in njegovo znanj1 vrnila baletnemu zboru y pere sijaj, ki ga že dlj1 časa ni več imel. Smrt uglednega nemškega dantista BERLIN, 17. — V roj**'; nem mestu Greiz v Turi'1' giji je v starosti 75 let un‘r prof. Friedrich Schmide*' upokojeni docent zgodovi"1 srednjega in novega veka ,l> univerzi «Friedrich Schille*1 v Jeni ter eden izmed nat bolj uglednih nemških d9"' titsov. Ukvarjal se je z Ijenjem in delom Danteja od 1928 urejal letopis ntf škega društva «Dante ^ ghieri*. Pred nekaj leti a1* je društvo uDante Alighia iz Firenc podelilo danteje9' sko zlato medaljo. * * * LOS ANGELES, 17. — meriška pevka Dorothij sten bi morala v soboto potovati v Sovjetsko zv^ za vrsto nastopov. V njem trenutku pa je P,f. jela s sovjetskega poslana tva telefonsko naročilo, "r'‘ odhod še za nekaj časa 9 loži. Kulturni ataše ji sit' ni vedel povedati vzrok11' zakaj je vlada zahtevni1' naj pevka odhod odloži■ ‘f, trdil pa je, da gre le . odložitev in ne za odpor*9' .* ■» # RIM, 17. — Ameriška iSrf. ka Elizabeth Taylor in nje mož Eddie Fisher sta sPr ročila, da sta adaptirala * ko enoletno siroto po nu Maria. Baje sta ca že dve leti iskala ka dekletce, ki bi ga ad<>’ tirala. iillilliiiitiitillliMflMiiillilliiimmiiili"1111 Proces proti fantu ki je umoril Dongcs« RIM, 17. — za mladoletne se je pričel proces proti 17-letne'j Orantu Cardarelliju, ki je j; tožen umora, ropa in obr£ vanja. Cardarelli, ki j« v službi v neki rimski Pred sodi^* &»* i stilni kot natakar, je v med 31. oktobrom in L vembrom 1959 umoril bič) ameriškega polkovnika mana Dongesa, ki je bil pripadnik ameriške tajne s be. Truplo polkovnika so šli v njegovem avtom"9 blizu 17. km Tiburtine, na manjši cesti izven ceste. Ugotovili so, da j", Donges umorjen nekje * je, kot so ga našli, in ' to so ugotovili, da ga je. kdo zadušil tako, da ga, roko objel okrog vratu i1* stisnil. Preiskava je dognala, ® Donges, ki je že več le*i vel v Rimu, zahajal v d,r mladih prijateljev. Poli"'^ stikala v teh krogih, | brez uspeha. Ko pa je ^ dni po zločinu policija rala v Villa Borghese C9 rellija, je ta hitro prizn«'j je umoril Dongesa. PoV[! je, da je bil v avtotO^ z Američanom, ko sta bližini postaje Termini j1, sporekla zaradi nekega <*,. ja. Fante je tedaj zgrab1^ meričana za vrat in ko * ( spet spustil, je bil mrtev'(|i tem se je spravil za v,i ter odpeljal Američan« j iz mesta. Preden ga )e < stil tamkaj, mu je še Vc denar. ti Ker je fant še mlad0‘e(( j‘e proces za zaprtimi v Kaj je bilo na razpr0vi' torej ne ve. Domnevaj" da je Cardarelli zločin znal 4*1 Jutri se bo proces n«% val. Cardarelli je lahko jen na največ 30 let , kajti za mladoletne ** smrtne ječe ne obstaja* [OB SMRTI DVEH JUŽNOTIROLCEV V ZAPORU \ Vse obsodbe vredne metode in sredstva Nasilje in protinasilje, ki mu ni opravičila in ki nikamor ne vodi „.Zdi se, kot da znova podoživljamo mračno atmosfero nacističnega terorja iz drugi' svetovne vojne, z vso brutalnostjo njegovih metod, uničevanjem ljudi in poniževanjem njihovega človeškega ■dostojanstva do skrajnih meja človekovega povampirjenega sadizma. In ne glede na nekoristne ter zgrešene metode, ki se jih oba nasprotna si partnerja v Gornjem Poa-dižju poslužujeta pri obravnavanju določenih političnih vprašanj v obrambi lastnih specifičnih interesov, metode, katerim je imanenten teror kot politično sredstvo na eni strani, kot odgovor na to pa mučenja in smrt na drugi, ne moremo — ker ne smemo mimo žalostnega primera, do katerega je prišlo zadnje dni na Južnem Tirolskem, kjer sta od kakih 40 pripornikov v zvezi z dinamitnimi napadi političnega značaja, dokazujočimi še vedno živo stvarnost izredno nestrpnega nemštva, dva od teh umrla, bržkone zaradi policijskega mučenja ter ostalih oblik trpinčenja, ki sta jim bila verjetno podvržena. Zadeva je prišla v javnost Pred nekaj dnevi. V kratkem se je imel po božičnih počitnicah sestati tudi parlament ter začeti s svojim rednim delom. V tem je prišlo do tragične smrti Franza Hoef-terja in Antona Gostnerja, ki sta bila z mnogimi drugimi tudi aretirana in zaprta v zvezi z že omenjenimi terorističnimi atentati. Nenadna smrt obeh omenjenih, je nenavadno razburila ne samo vse pripadnike nemške manjšine na Južnem Tirolskem, marveč je težko prizadela tudi vso demokratično javnost 'talijanske narodnosti v Juž-n* Tirolski, brž ko se je razvedelo za sam primer, ki se človeku zdi skoraj nemogoč Razumljivo, da so predstav-niki južnotirolske manjšine, Pa tudi socialisti in komunisti, bodisi v deželnem svetu za Južno Tirolsko, kot v sa-mem parlamentu, primer silovito obsodili in hkrati zahtevali takojšnjo sestavo posebne parlamentarne komisi-}e. da se natančno prouče okoliščine in vzroki, v katerih le prišlo do smrti omenjenih obeh pripadnikov južnotirol-ske manjšine, kakor tudi, da ugotove pogoji in stanje, 151 se v njih nahaja ostalih 40 Pripornikov, aretiranih pod obtožbo v zvezi z znanimi terorističnimi dejanji. Pa je na osnovi navedenih Primerov in uporabe takšnih metod ter sredstev pri obr4v-> havanju določenega izrednega dolikatnega političnega ypra-, f?nja, skoraj nemogoče upa-X1> da se bodo politične raz? P1 Me na Južnem Tirolskem v krajšem času pametno uredile ter koristno rešile, je tudi razumljivo. Zgodovinska iz-fjdšnja nas uči, da je vsakokratni zakoniti odgovor na čjasilje, naj se to izvaja v kakršni si bodi obliki, določba oblika protjnasilja, ki v_ primeru južnotirolskega vprašanja na strani nemške manjšine izraša v fizičnih terorističnih dejanjih. Postopkov Italijanske vlade in reži-l”a’ njihovih namenov in me-‘°d, s katerimi se permanent-“..teži, da se nekje — na-ziic podpisanim sporazumom n sprejetim obvezam — okr-. JUje vrsta pravic in potreb Južnotirolskega prebivalstva, kljub najboljši volji ni moč drugače kvalificirati kot .a eminentno obliko pritiska n nasilja, dasiravno pri tem ,gre za uporabo dinamita ln bomb. jlvakšne bodo zdaj utegnile ji. Politične posledice in po-v Južni Tirolski, potem ?o Padle žrtve in česar emški del južnotirolskega i ebivalstva bržkone ne bo j, °gel tako zlahka pozabiti? ini• ?nanih dogodkih z dne 11. sledu 1961> ki i‘m ie za te™ ..P1 vrsta atentatov, se je lik 1 oas situacija že neko-kot° pomirila in zdelo se je, v x da se bo stvar uravnala ie . eri. Postopne normalizaci-stanja, ki je že preveč ča-Sa kuostrovalo odnose tako v p0j * državi kot izven nje. zi ?za-> Pa je iznenada v zve-staiZ v omenjenimi dogodki po-ju se težji. In če sta pri de-Gn„. nemškega prebivalstva tnPrinjpga Poadižja, pa celo nekaterimi pripadniki jP o°^e politične organizaci-(arrn?Uedtiroler Volks-Partei« * doslej obstajala določb °b' razpoloženje in težnja, Vr,- P1 se njihovo narodno |t«anje reševalo s treznej-SreJ’ .se pravi mirnejšimi skuj v1 od onib, ki so jih ne„?a 1 vsiljevati njihovi naj-lahkPne^x elementi, potem meri? 2dai’ po tragičnem pri-narea s.mrti obeh njihovih so-Vost; ,al?ov* skoraj z goto-nietjl° lahko vemo, da se je n,a] njimi znova podžgalo one «----------sovraš- tajiti. Poglejmo, kaj pravi s tem v zvezi eden od pripornikov, Sepp Innerhofer, v svojem pismu, ki ga je poslal predsedniku SVP, dr. Magna-gu, potem ko je bil v policijskih zaporih podvržen najrazličnejšim mučenjem: ((Prisilili so me, da sem ure in ure stal pokonci, ne da bi za trenutek smel sesti, brez hrane in vode. Vtem sem bil večkrat zaslišan, pri čemer so me tolkli s pestmi po obrazu in v rebra, in ker nisem ničesar vedel o stvareh, za katere sem bil obtožen, jim nisem mogel, seveda, na vprašanja odgovoriti, kot so želeli. Ves ta čas so mi z močnim reflektorjem svetili v obraz. Pri naslednjem izpraševanju mi je neki gospod Pozzei s pestjo razklal ustnico in mi zbil gornji zob. Zatem so me znova prisilili, da sem na hodniku ves čas stal pokonci, vtem ko je imel stražar nalogo, da mi s peto tlači prste na nogah v primeru, če bi ne hotel več vztrajati v pokončni drži. Med drugim so me za 24 ur vrgli v globoko klet, kjer so me znova pustiii brez hrane in vode. V Appianu, kamor so me zatem pripeljali, so me podvrgli «posebnim metodam ravnanja«. Po dolgih spraševanjih, so me odpeljali v neko sobo, kjer sem se moral do golega sleči, na kar so me strašno pretepali s pasovi in puškinimi jermeni. Ko sem jih prosil za vodo, so mi hoteli podtakniti nekakšno rumenkasto tekočino. In ker je nisem hotel piti, so mi jo v usta hoteli vliti s silo. Pri tem so mi s spolnih organov ruvali dlake.« «Iz Appiana so me prepeljali v Meran. Mislil sem, da bom tu imel več miru, ker sem že bil na koncu svojih moči. Znova sem bil podvržen strašnim mučenjem, pri čemer so me neusmiljeno tolkli po glavi, da sem dvakrat padel s stolice na tla. Po vsem tem, so mi neko jutro, ko sem bil že čisto zmeden, dali v podpis zapisnik, kar sem storil, ne da bi sploh vedel, kaj sem podpisal. Se danes, ko se že dva meseca nahajam v zaporu, čutim stalne in močne bolečine v glavi. Zdravili so me v Bocnu in Trentu, a vse zaman, bolečine so ostale. S to svojo zadnjo preizkušnjo, najstrašnejšo od konca vojne, končam to svoje pisanje, zahvaljujoč se Vam za Vaše zanimanje in skrb.« Lahko si mislimo, kako bodo vse to prikazali ter obravnavali nekateri nemški skrajno desničarski časopisi! Brez drugega bodo skušali kovati železo, dokler je vroče, se pravi podnetiti plamen nacionalistične nestrpnosti v Južni Tirolski do skrajnih konsekvenc. Zaradi vsega tega, potemtakem, pa še zaradi nekaterih temeljnih etičnih in moralnih načel resnične demokracija ter humanizma, resno o-groženih po takšnih primerih skrajne človeške netolerance, je nujno in obvezno, da se najhitreje sestavi zahtevana parlamentarna komisija, da se stvari do konca razčistijo, da se krivci najstrožje kaznujejo. In še nekaj: prevetriti bj bilo treba nekoliko tudi institucije organov javne varnosti. — Si zamerkau, kaku se zdej dobro sliše radjo? Vse bol čisto, vse bol lepu, — Ma mene se prou ne zdi. Mene se zdi zmiri glih. Pej zakej be se lepše slišalo? — Kej nisi vidu, de jemajo nov parton? Jen tu se zdej pr poslušanji forte pozna. Magan bojo, koker prave jo, proprami bol zaneč, zatu ke bojo šparali pr honorarjeh; ma tisto malo ke bo, se bo pej bulše slišalo. Jen še čejo naredet nov parton, morejo ki dobet dnar. Jen taku se špara pej- pr pro-grameh. Jen tudi zdej bojo začeli zidat novo hišo jen tudi za tu je treba dnar. Jen tak u gledajo de pršparajo kej na pr o. grameh. — Ja, ja! Sej zdej bojo jemeli tudi večje špeže za senatorje, ke so odločli, de jeh ho tri stu. Do zdej jeh je blo samo dvejstupe-deset. — Videš, morbet glih za tu gre vse taku počasi, ke jeh je blo premalo. Pr governi je forte dosti dela jen ne revajo vse nu-redet. Taku — denmo reč — niso jemeli še cajta uvelavet londonski sporazum jen posebno kar se tiče Trsta niso jemeli ,nanka cajta mislet, kej be ž njega nardili. Jen taku so zdej pršli na tu, de tu je zastran tega, ke je premalo senatorjev. Boš vidu, de zdej bo vse drugače teklo. — E, Mihec, blagor tebi, ke nimaš žleht-nobe! Ma si vidu, kaku se je hitro oglasu naš Bartoli? — Ja, ja! Je brou, de bo več senatorjev jen se je hitro mislu: e, zdej se je treba hitro oglaset, de ne bojo pozabli name. — Eko, videš, Jen je hitro napisau ano dougo trajno u pikoli, de se hitro skaže, dakordo! kaku je njemi pr srci ta haš ljubi Trst. Jen ga skrbi, de be jemeli Trješti. ni zadosti uade za pet jgn. zatu, de se ne,smej preveč' zanašat na jugoslovansko uado od Timava, zatu ke Jugoslovani lahko tisto uado speljejo kam drgam jen pole. be bli Trjejtini žejni. Jen pole ga skrbi, de ne be u Tt-sti zmankalo ledi. Jen pole prave, -de Trst je forte stisnjen zastran konfinou ijčD de dosti botov ga prime velika žalost,, ke vide, kaku gre vse u neč. Jen' misle,- de' bo treba počasi prit do tega, de se poprave jen spremeni mirovna pogodba jen .posebno .londonski memorandum. Jen prave, de pogodbe niso večne, posebpo ne tiste, ke so ble podpisane po sili. Narbol mg je na poti memorandum jen prave, de ni prnesu tolko dobrega, ku se zdi jen posebno tistga ta pravega mera, ku be mogu bet, zatu ke Jugo-slovanam ni nikdar zadosti. Pole ke so dobili tri province, pole ke so dobili nekšne kulturne reči so dobili prfina ane zvonove, ke jeh je — ku se zdi — glih uan rešu. Jen zdej pej de čejo prfina dvojezičnost. Zatu misle, de za rešet Trst je treba začent mi3-slet na revizijo mirovne pogodbe. — Znaj de morbet an bot tolko, jenia Bartoli prou. Ke ti konfini ukuli Trsta jen ukuli Gorice so res forte štrambasti. Ceghh lahko greš črez, kadar češ, je vseleh nama-lo sitno hodet po cigarete jen mesu vele u Sežano. Tudi jest mislem, de be se mogli dent dakordo sez Bartolijem za popravet mirovno pogodbo. — Ma vidi na. kaku gre naprej ta koeksistenca! Prfina sez Bartolijem gremo \ re POZITIVEN OBRAČUN ZA MINULO LETO Uspeh italijanskega filma doma in povsod po svetu Veliko povečanje celovečernih in dokumentarnih lilmov ■ Priznanja na številnih festivalih - Resna ovira v zakonu o cenzuri Njkakega dvoma hi, da je italijanska filmska 'umetnost v prvih povojnih . fetih. 'zi vrsto izrednih filmov nep-ea-lističnega stila dosegla umetniški vrhunec, ki ga verjetno še dolgo, dolgo ne bo več dosegla, kaj šele presegla. Pomislimo le na filme «Rim, odprto mestom, ((Tatovi koles« «Milanski čudež» in še kak naslov‘ iz te tako srečne dobe. Toda tudi v zadnjih letih je italijanska filmska umetnost na razmeroma zelo visoki ravni in od leta do leta se vedno znova oglašajo nova imena mladih režiserjev, ki delajo čast tej italijanski umetniški ustvarjalnosti, hkrati pa tudi veliko obetajo, seveda vkohkor jim dopušča in jim bo dopuščala vedno bolj stroga in, pogosto celo kaj malo pa-1 metna cenzurna politika ki | Vodnjo iz prejšnjih let ie ce- \ umetnikom belega platna ve■ že roke. Ob tako visoki limet niški ravni italijanske filmske ustvarjalnosti je povsem razumljivo, da se ta umetnostna panoga uveljavlja tako doma, kot tudi tjijini. Nekaj podatkov, ki nam bo gornje trditve potrdilo, kar .pa, hkrati, še ne zanika nekaterih finančnih in tudi drugačnih težav, s katerimi se mora italijanski film še vedno boriti: Ce si na kratko ogledamo razpoložljive številke iz minulega leta, bomo glede ((notranjega trga» dobili sledečo sliko: Lanskoletna filmska proizvodnja je znašala v celoti 245 celovečernih filmov j n kar 500 kratkometražnrh, po večini dokumentarnih filmov. V primerjavi s proiz- . ........................................................................................i........................nem.........milimi......................................................imun.........min............■iiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii....... OB SMRTI SLOVENSKEGA NOVINARJA IN JAVNEGA DELAVCA F. KERŽETA Vloga slovenskih naprednih ljudi med množicami izseljenih rojakov Kdaj in zakaj so se Slovenci začeli množično seliti - Prvi napori na področju tiska - Napredne organizacije prevzamejo pobudo - Izseljenci niso pozabili rodnega kraja in jezika Na tisoče slovenskih rojakov živi v tujini. Pravega pregleda o njih vse doslej še nimamo. Kdo naj jih vse poišče v širnem svetu. Čedalje bolj pa se naši izseljenci zanimajo za domačo deželo in število obiskovalcev narašča iz leta v leto. Ob zadnjem jubileju Slovenske izseljenske Matice je tajnik Albert Svagelj ugotovil, da ima SIM stike z rojaki domala po vsem svetu. Vzdržuje jih še najbolj z mesečnikom «Rodna gruda« in' š koledarjem SIM. V zadnjih desetih letih, odkar obstaja in deluje ljubljanska SIM z raznimi podružnicami, je obiskalo Slovenijo 15.000 izseljencev iz raznih evropskih dežel, nad 5000 naših rojakov pa je prišlo na izlet iz drugih kontinentov, predvsem iz A-merike, kjer živi največ naših izseljencev. Cleveland ima celo vzdevek ((Ameriška Ljubljana«, kjer živi kakih 40 tisoč Slovencev, ki imajo deset društvenih domov in celo svoj kulturni park s kipi naših kulturnih prvakov Iva- na Cankarja, Ivana Zormana in drugih. Zakaj in kdaj so se naši rojaki začeli izseljevati? Vzrok za izseljevanje je bilo gospodarsko in socialno stanje. Po osvoboditvi kmetov izpod graščinskega jarma leta 1848 so bile kmetije premajhne, da bi redile osvobojene kmete in njihove številne družinske člane. Pri nas je bila tedaj obrt še premalo razvita, industrija pa se je šele porajala. Večina kmečkih družin je imela hrane komaj za sproti, zatQ, so morali mladi ljudje s trebuhom za kruhom. Višek izseljevanja je dosegla doba od leta 1880 pa do začetka prve svetovne vojne. Amerika je bila tedaj cilj mnogih kr.uhaželjnih delavcev. Amerika je lebdela v njihovih srcih kot obljubljena dežela. Tudi Ivan Cankar je posvetil enega svojih motivov a-merikanskim izseljencem. V črtici, ((Budalo Martinec« je mislil na Ameriko, ko je napisal: »V Ameriko, čudežno deželo! Tam je bogastvo, Mar- tvnT‘,c nepomirljivo ---- Pai lako.do Italijanov, ki sku-žhi z .njimi žive, kot do re- A* “ .................... ju v tem smatrajo za glavna kriyca. ni^do° -rat in malone sleherna je že bilo poudarjeno, dt-žo ■ v neki demokratični inšH*1 Prva dolžnost njenih Zaen* c.*i ter predstavnikov demokratičnosti vsga poslovanja in oseb- naisv°bode državljanov. Kako tijjW0, P°vežemo s terorjem nie‘°vih organov, v tem pn-■ u organov ' javne Večiri1 uS0 ®a. verjetno, z n ZVet? brutalnostjo potrdili varno-naj-v 'ti., ki jo lere;Z‘ a smrtjo Franza Hoef-Kajc ln . Antona Gostnerja? Vešu„ nai opravičimo nečlo-v m-et ravnanje> izražajoče se botirni P?,n^u in mučenju juž-k'htpripornikov — pa doln^ bili ti odgovorni za Za u??a kazniva dejanja — Peizuoat1-? obstajajo, se zdi bo m dbl.tni dokazi? Teh ne ‘uogoče ne prikriti ne za- četrtek, IS. januarja 1062 Radio Trst A 7.00: Koledar; 7.30: Jutranja glasba; 11.30: Šopek slovenskih; 11.45: Vrtiljak; 12.30: Za vsakogar nekaj; 13.30: Harmonija zvokov in glasov; 17.00; Klavirski duo Russo-Safred; 17.20: Sem in tja po lahki glasbi; 18.00: Radijska univerza; 18.15: Umetnost, književnost in prireditve; 18.30: Iz italijanskega glasbenega ustvarjanja: «Siks-tinska kapela«; 19.00: Sirimo obzorja: Rado Bednarik; ((Lepote našega podzemlja«! 19.30; Izbor domačih in tujih popevk; 20.00: Šport; 20.30: Znani dirigenti: Atualfo Argenta; Cajkovvski; V odmoru Književnost; Po koncertu Mara Ka- , lan: «0 sodobni danski omet- francoščine; 15.55: Vreme na ital. morjih; 16.00: Program za najmlajše; 16.30: Četrtkova črtica; 17.20: Glasbeno življenje v Ameriki; 17.40: Zanimivosti od vsepovsod; 18.00: Srečanje z založnikom Bompiani-jem; 18.30: Enotni razred; 19.00: Tedenska kmetijska oddaja; 19.25: Obe plati zvona; 20.00: Glasbeni album; 21.00: Umber-to Giordano; «Andrea Chenier«. II. program 9.00: Jutranje vesti; 10.00; Glasbeno revijski program; 11.00: Glasba za vas. ki delate ;14.00: Naši pevci; 15.00: Odmevi na prireditve v svetu; 15.40: Koncert nagrajencev ci čestitajo; 15.20: Orkester Raphaele; 15.30; Turistična oddaja; 16.00: Vsak dan za vas; 17.05: Koncert po željah; 18.00: Aktualnosti doma in v svetu; 18.00: Zanimivi Mozart; 18.45: Kulturna kronika; 19.05: Goda- Televlzorji najboljših nomšklh In mmmrlšklh mamk 5WTREVISAN TRSI - DL. S. NICOL0, 21 - TEL. 24-018 nosti«, nato Plešite z nami; 23.00: Umi liani ln njegovi Solisti. Trst 12.25: Tretja stran; 14.20: Kot juke box; 15.00: Literarna oddaja; 15.15: Simfonični koncert; 15.40: Gianni Safred in marimba. Koper 6.15- Jutranja glasba; 7.00: Prenos RL; 7.15: Glasba za dobro jutro; 11.00: Otroški kotiček; 11.30: Iz opere «Otello»; 12.00: Glasba po željah; 12.37: Tedenski notranjepolitični pregled; 12.50: Glasba po željah, drugi del; 13.40: Ansambli Gualdi Gelason, Jenkins itd.; 14.00: Glasba po željah; 14.30: Melodije za prijetno popoldne; 15.30: Slovenske narodne: 16.00: Radijska igra; 17.15: Orkester Art Van Damme; 17.40: Japonske praznične pesmi; 18.00: Prenos RL; 19.00: Parada ritmov; 19.30: Prenos RL; 22.15: Predstavljamo vam Lun-ceforda; 22.35: Pesmi v ritmu; 23.00: Prenos RL. Nacionalni program 6 30: Vreme na Ital. morjih; 8.30: Omnibus; 10.30: Radijska šola nato nadaljevanje Omnibusa; 12.15: Kako, kje, kdaj; 12.20- Glasbeni album; 13.30: Babičin juke box; 15.15; Sličice Iz Francije; 15.30: Tečaj 16.00: Program ob štirih; 17.00; Jazzovski program; 17.30: Koncert operne glasbe; 19.00: Filmske novosti; 20.30: Radijska i-gra VVladlmlra Cajolia: «Malo mestece«; 22.00: Večerna glasba; 22.30: Zanimivosti od vsepovsod. III. program 17.00: Sonate z« violino In klavir: Von VVeber, Grieg In Bloch; 18.00: Pregled španske kulture; 18.30: Na programu Franz Liszt; 19.00: Osnovna načela kibernetike; 19.15: Gospodarski problemi ob zedinjenju Italije; 20.00: Vsakovečerni koncert; 21.30: Alfieri v Londonu; 22.10: Ob desetletnici smrti skladatelja Schoenberga; 22.55: Prijeli smo; 23.10: Mala pesniška antologija. Slovenija 5.00-8.00; Dobro jutro!; 8.05: Operne arije; 8.55: Radijska šola; 9.25: Zvočni intermezzo; 9.40: Pet minut z novo pesmico; 10.15: Od tod in . ondod; 11.00: Lajovic; Pet pesmi Iz kitajske lirike; 11.15: Ruski tečaj; 11.30: Poljska, sovjetska In češka glasba; 12.05: Ansambel Milana Stanteta; 12.15: Kmetijški nasveti; 12.25: Melodije; 13.30: Pisani zvoki z Dravskega polja; 13.50; Orkester Maritovarii; 14.05: Sopra- nistka Hoelzi in pianistka Lympany; 14.35: Naši poslušal- la in zabavni zbori; 20.00: Domače pesmi; 20.45: Orkester Alfred Scho-lz; 21.00; Literarni večer; 21.40: Ojstrah igra koncertne dodatke; 22.15: Iz Ja-načkovega opernega ustvarjanja; 22.40: Plesni zvoki; 23.05: Sodobna glasba. Ital. televizija 8.30, 14.00, 15.00: TV šola; 16.30: Tvoja prihodnost; 17.00: Smučarske tekme v Badgastei-nu; 17.30: Program za najmlaj-še; 18.30: TV dnevnik; 18.45: Oddaja za analfabete; 19.15: TV pošta; 19.40: Znanstvene zanimivosti; 19.50; Kmetijska oddaja; 2.0.20: TV šport- 20.30; TV dnevnik; 21.05: TV Igra ((Izstrelek v pesku«; 21.55: Film danes; 22.25: Nevarnost je moj poklic; 22.50: TV dnevnik. DRUGI KANAL 21.05: Veliki procesi v zgodovini: Proces proti Mariji An-toinetti; 22.30: TV dnevnik- 22.50: Športni četrtek. Jug. televizija Beograd 18.00: Dobrodošli; 19.00: Cas, ljudje In dogodki, JRT 20.00; TV dnevnik. Ljubljana 20.20: TV kiosk; 20.3C: Večer na ljubljanskem gradu — oddaja narodne glasbe; 21.15: Mednarodni uspeh naše umetnost — kulturna oddaja; 21.46; Dokumentarni film. Beograd 21.30: Veliki nemi filmi. JRT TV dnevnik II. tinec, tam so ljudje veseli in bahati, mečejo na mizo bele tolarje!« * * * Nekaj let pozneje, ko se je začela v Ameriki kriza in so prišli mnogi naši izseljenci ob delo ter so se bedni vračali domov in so iz revežev ostali berači, pa je Cankar zapisal: ((Amerika, dežela hrepenenja, z neizmernim bogastvom blagoslovljena Koromandija, kamor so beželi v dneh bridkosti vsi ubogi in obloženi — kje si Amerika, obljubljena dežela? Ni je več... Prazni so rudniki, zaprte so tvorni-ce, železna kolesa stoje in rjave...« V spomin na tiste težke čase v letih gospodarskega nazadovanja v letih 1907 in 1908 je o vračajočih se rojakih dodal še tole: #Kakor zadnja postaja si, domovina, in kakor pokopališče: v daljne kraje se napoti romar, da užije življenje, povrne se k tebi, kadar je bolan, večnega počitka željan.« Kdor pa je v Ameriki ostal, se je moral že spočetka spoprijeti z življenjem in se boriti za kruh in lepše življenje. Večina slovenskih izseljencev je bila preprostega stanu, nešolana. Zato so morali poprijeti za najtežja dela. Mnogi so šli najprej v rudnike ali v gozdove. Bili so pod vplivom duhovščine. Pa so nato med izseljenci vstali možje, ki so videli, da jim bo prinesla rešitev in osamosvojitev le borba in — napredek. In v tistih časih je prišel iz tiskarskega stroja prvi slovenski časnik: iiAme-rikanski Slovenec«, ki je izšel 3. septembra 1891, ustanovil pa ga je Anton Murnik. List je prepustil pozneje vodstvu KSKJ (Kranjsko slovenski katoliški jednoti odnosno Slovensko-amerikanske-mu tiskovnemu društvu v Jollietu. «Amerikanski Slovenec« je prenehal izhajati 26. januarja 1924. Poleg «Amerikanskega Slovenca« so pozneje izhajali še drugi slovenski časniki. Vodili so jih ljudje, ki so šolani prihajali v Ameriko. Med prvimi slovenskimi novinarji v Ameriki je bil tudi Ivan Grilc, po rodu z Vač nad Litijo. Pri slovenskih časnikih so sodelovali potem še razni drugi časnikarji, ki so pri-šli iz stare domovine. Zatem se je pojavil rod slovenskih časnikarjev, ki so se izšolali že v Ameriki. Med najbolj vidne slovenske novinarje štejem Antona Garde- na, iz Šentvida na Dolenjskem. V Ameriko je prišel malo pred prvo svetovno vojno. Najprej se je zaposlil v gozdovih. Pa je ob trdem delu spoznal, da si s sekiro ne bo olajšal in izboljšal življenja. Zato je odšel v šole, kjer se je z marljivim študijem uvrstil med najboljše dijake. Pozneje je postal novinar in urednik ((Prosvete«, vodilnega dnevnika slovenskih izseljencev in glasila Slovenske narodne in podporne jednote. Anton Garden je med najbolj razgledanimi slovenskimi izseljenci. Vsi slovenski novinarji v Ameriki so dali svoj delež kot poborniki pri družbenem razvoju naših ljudi v Ameriki. Vedno so bili med prvimi, ko se je bilo treba boriti za družbeni, gospodarski, kulturni in prosvetni napredek naših ljudi v tujini. Tu je vredno omeniti še rojaka Franka Keržeta, ki je nedavno preminil v visoki starosti 85 let. V življenju se je ob trdem delu izčrpal, da je zadnjih 20 let hudo bolehal. Zdaj je umrl v bolnišnici White Memorial Hospi-tal v Los Angelesu. Po rodu je bil iz Vinic pri Sodražici na Dolenjskem. Frank Kerže je obiskoval gimnazijo v Ljubljani in je bil sodobnik Ivana Cankarja in drugih članov dijaške literarne »Zadruge«. Kerže je bil tudi član te skrivne pisateljske bratovščine in je kot dijak napisal črtico ((Lovec«, ki jo je ocenil Ivan Cankar na sestanku dna 8. februarja 1895. Pozneje je dobil službo v Vinarski zadrugi pri dr. Laginji v Istri. Mladega Keržeta pa je vleklo v Ameriko, kamor je odšel, ko je bil star 26 iet. V Ameriko ga je zvabil slovenski organizator in gospodarstvenik Frank Sakser, ki ga je zaposlil leta 1902, pri svojem listu »Glas naroda«. Kerže se je z uredniškimi posli spoznal že v domovini, ko je bil nekaj časa zaposlen pri Dolenjskem listu v Novem mestu. Kerže se je razvil v Ameriki v sposobnega novinarja. Bil je poln šegavosti in domislekov, zato je izdajal nekaj časa pri Sakserju v New Yorku tudi slovenski humoristični list uKomar«. Leto 1907 je pomenilo pre-okret v družbenem življenju slovenskih izseljencev, pa tudi v novinarskem življenju Franka Keržeta. SNPJ je Keržeta izvolila za svojega tajnika, obenem pa je postal tudi urednik ((Glasila Slovenske narodne podporne jednote« (sedanje Prosvete.) »Gla- silo je bilo takrat mesečnik, dočim je današnje glasilo Prosveta dnevnik. Na to mesto. tajnika In u-rednika je bil izvoljen na tretji konvenciji SNPJ v La Sallu v Illionisu. Kerže se je potem preselil v Chicago, ki je še danes sedež SNPJ in JOŽE ZUPANČIČ lo večerni umetniški /ilm na-pravil kar velik skok dalje, saj so v letu 1959 i-delali «komaj» 1958, teta 1960 pa 196 filmov. Kaj pa inkasi doma? Podatkov za vse leto 1961 ni, pač pa razpolagamo s podatki za prvih šest mesecev V prvem polletju lanskega leta je bilo v vsej Italiji prodanih 478 milijonov vstopnic; za kar so obiskovalci kinematografskih dvoran plačali 78 milijard 639 milijonov lir od česar pa je družbam in lastnikom, po odštetih taksah in drugih dajatvah ostalo nekaj manj kot 25 milijard lir V razmerju s prejšnjim letom večjih razlik ni bilo, kajti vstopnic je bilo v pr. vih šestih mesecih prodanih Sicer poldrugi milijon manj. zaradi povišanja cen pa je bil inkaso kljub temu za tri milijarde višji. Kaj pa italijanski film. na utujem tržišču»? V zadnjih štirih letih se je prodaja italijanskih filmov v tujino močno povečala in dala v lanskem letu kar trikrat večji izkupiček kot pred štirimi leti. V lanskem letu so italijanski producenti prodali v tujino filmov za 12 milijard in pol lir, kar je za 2 milijardi in pol več kot so dobili v letu 1960. K temu je, kot je razumljivo, veliko pripomogla kakovost italijanskega filma, ki je, kot smo že rekli, razmeroma zelo visoka. To dokazujejo številne nagrade tu priznanja, ki so jih italijanski filmi dobili na raznih mednarodnih filmskih lesti-valih. Začnimo s festivalom v Cannesu, ki ima najvfji sloves med vsemi tovrstnimi prireditvami mednarodnega značaja. Na tej prireditvi so italijanski filmi «L a ciocia-ra», nChe gioia viveren, »La ragazza con la valigia» in «La rtaccia« dobili skupno priznanje kot najboljša izbira za festival, Sophia Loren pa je za svojo krasno vlogo v filmu «La ciociara» dobila najvišjo nagrado za najboljšo žensko vlogo. V Mar del Plati pa je za vlogo v filmu tiKapd», ki ga je režiral Gino Pontecorvo, dobila najvišje priznanje Susan Strasberg, ki je v tem filmu igrala glavno žensko vlogo. Berlinskega »Zlatega medveda» je kot najboljši prikazan film na festivalu debil prav tako italijanski fi'-m in sicer Antonionova «La not-te«, «Srebrnega medveda» pa je na istem festivalu dobil najboljši dokumentanj, in sicer Andreassijev »Lo sj.ee-chio, la tigre e la paura*. V San Sebastianu je bila nagrajena Lattuadova režija za film nL’imprevisto», na že omenjenem beneškem festivalu pa so nagradili z nagrado vOpera primat) film ((Banditi di Orgosolon, ki ga je režiral mladi italijanski režiser Vittorio De Seta. V San Franciscu v ZDA si je pridobil lepo priznanje, naj-višjo nagrado, scenarij filma uFantasmi a Roma«, ki pa bi ga ne mogli šteti med kdove kako posrečene filme, pa čeprav si je v istem filmu Eduardo De Filippo n^ino-ril prvo nagrado za struasko moško vlogo. Zelo laskava priznanja je italijanski film doživel tvdi v Moskvi. Znam ie umetniki dokumentanj «La grande olimpiade», ki je strnil glavne in najbolj razburljive faze zadnjih olimpijskih iger v Rimu, je bil nagrajen z »Veliko zlato nagrado» in s posebnim priznanjem sovjetske športne zveze, Comencinijev umetniški film «Tutti a časa« pa je na moskovskem festivalu odnesel uPoseono zlato nagrado», Na festivalu v Mehiki sta si prvo nagrado delila An-tonionijeu film «La notte« in film jLansko leto v Murien-badu«. V Vancouveru je nagrado kritike dobil Antonio-nijev film «L’avventura» ki je bil pohvaljen tudi na festivalu v Solunu. (Nadaljevanje na 6. strani) ................................................im...i..... ■ihiiiihi iiintii Mm iimiii i,.Hlinim,mm 'ijsu s sin t NOVOSTI ZA BLIŽAJOČO SE POMLAD o «Žcna - dckletce» Antonellijeve a| in poudarjeni boki Marucellijeve Znani modni diklalor Schubert si je tokrat pomagal s stranskimi «kosi», prav tako tudi modna hiša Galitzine V Rimu in Florenci je v teh dneh že pomlad, oziroma se pomladansko vzdušje čuti vsaj v palačah Barberini in Pitti, kjer so na dnevnem redu modne revije najbolj znanih italijanskih modnih hiš in krojačnic. Modnim revijam prisostvuje ne samo zelo številno občinstvo, temveč so navzoči dopisniki najvažnejših svetovnih modnih časopisov, kot tudi kupci iz Amerike in vseh držav Evrope. Vzdušje je, kot že rečeno, spomladansko, svečano in polno pričakovanja. Navzočnost velikega števila kupcev in dopisnikov kaže, da si je italijanska moda utrla pot v svet tej da si je zagotovila če že ne prvo, pa vsaj eno prvih mest v svetovni ženski modi nasploh. Letošnjo revijo »uisoke« i-talijanske mode sta pred dnevi otvorila Cesare Gnidi in Maria Antonelli, ki sta pokazala svoje modele v palači Pitti v Florenci. Medtem ko se inodeli Guidija v glavnem ne oddaljujejo od glavnih o-b risov modne linije, ki je bila že nakazana v letošnji jesenski in zimski modi, so modeli znane krojačnice Antonelli vzbudili že v samem italijanskem časopisju vrsto komentarjev in mnenj. u-Zena — dekletce», bi lahko imenovali linijo, ki ji je Maria Antonelli sledila v svojih modelih in ki obstaja v tesno prilegajočem se iivot-ku, širokih, podloženih ramenih in pa v bogato nagubanih krilih, ki segajo precej čez koleno. Linija, kot vidimo, ki nas spominja na linijo, imenovano «new look», Maria Antonelli je prepričana, da bo s svojo modno linijo prodrla, ker smatra, da ta žensko pomlajuje ter da jo dela lepo in zapeljivo. Takšnega mnenja seveda niso vse ženske, kar je razvidno tudi iz kritik, ki so jih nekateri italijanski časopisi objavili o modelih Antonellijeve. Za tema dvema- so prišli IINI1 .................""""""""..............................................................mm,,,,,,,,,,,,„„„„„„„„„„„„„ „„„„„„„„„„„„„„„„„1,, OVEN (od 21.3. do 2.0.4.) Dan bo zelo ploden za one, ki se ukvarjajo z umetnostjo. Kar se čustvenih zadev tiče. sledite svojim nagnjenjem |n gotovo ne boste zgrešili. BIK (Od 21.4 do 20.5.) Opravka boste imeli z dokaj nepopustljivimi ljudmi, kljub temu vztrajajte pri svojem, v družini nekaj ne bo šlo prav, toda to naj vas ne moti preveč. DVOJČKA (od 21.5. do 22 6.) Mnogi vam bodo ponujali svojo ipomoč, toda vi morate izbrati najprimernejšo. Bodite praktični in zadovoljite se tudi če kaj ne bo šlo prav. RAK (Od 23.6. do 22.7.) Zelo srečen dan, toda v poslovnih zadevah se ne smemo zanašati le na srečo. S potrpežljivostjo ln razumevanjem boste rešili zapleteno družinsko zadevo. LEV (od 23.7. do 22.8.) Delo vas bo utrujalo zaradi monotonije. Trenutno ni Izhoda. Ce hočete zadevo, povsem rešiti, se temeljito pripravite, Na vidiku ’e prijetno potovanje. DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Ne rinite v ospredje, kar niste na to pripravljeni. V čustvenih zadevah boste doživeli zelo prijetno presenečenje z neko mlajšo osebo. TEHTNICA (od 23.9. do 23.10.) Poklicati boste morali na pomoč strokovno bolj sposobne ljudi, kajti sicer se ne boste premaknili z mesta. Zei0 prijetno srečanje. ŠKORPIJON (od 24.10. do 22 11.) Neka zelo vplivna oseba vas bo podprla, toda to še ne bo dovolj. Vaše kakovosti bodo prišle do izraza in ustvarili si boste novo prijateljstvo. STRELEC (od 23.11. do 20.12.) Ne izgubljajte časa z malenkost- mi. Ponudbe večjih finančnih možnosti. Kar se čustvenih zadev tiče. boste svoje načrte verjetno spremenili. KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) Nudila se vam bo možnost, da vrnete prejeto žalitev. Toda popustljivost bo bolj na mestu. Važno srečanje čustvenega značaja. VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Potrebovali boste nove in sposobne sodelavce. Pazite, da bo izbira dobra. Naj vas ne zavede zunanji videz in navidezna vljudnost. RIBI (od 20.2. do 20.3.) Imeli boste srečo in to na vseh področjih, le da boste morali biti zelo dinamični. V današnjem dne- ■*" j juiuu,,,, hi prev-vu boste odločali o daljšem po- j stavljaJo letošnjo moško modo tovanju. y Italiji. na vrsto modeli modnih hiš Emilia Schuberta in Germane Marucelti. Lahko rečemo, da so tudi omenjeni modeli naleteli na zelo deljena mnenja. Linija Germane Marucelli se opira na nekakšno starinsko eleganco, nekoliko stiliziruno in prilagojeno modernim gledanjem, ki se v glavnem o-stanja na izbiro barv, ki so vedno zelo močne in izrazite. Njeni plašči imajo ozka ramena ter so rahlo zvončasto krojeni, njeni kostimi imajo visok životek, njene obleke so krojene zelo enostavno, z velikim poudarkom na krilo, ki je vedno bogato zvončasto. Oranžna in rdeča bar Da prevladujeta v vseh njerrh modelih, ki se, kljub zvončasti liniji, ne morejo otresti nekakšne togosti in strogosti. Njeni modeli se vračajo k visokim pasovom, ki stiskajo život in ki dajejo velik poudarek bokom. Vse skupaj daje ženski nekak orientalski čar — vsaj tako so se izrazili nekateri modni dopisniki. Povsem drugačen je pogled Emilia Schuberta na novo spomladansko in poletno žensko modo. Schubert si je pri ustvarjanju svoje linije pomagal tokrat z raznimi šali, robci in vezeninami. Ti pripomočki dajejo njegovim modelom nekakšen romantičen nadih, ki ga ohranja Schubert tudi pri plaščih, kostumih in celo športnih oblačilih. Isti večer je predstavila svoje modele tudi modna hiša Galitzine, ki je dala velik poudarek klobukom, forbican in čevljem. Za svoje modele si je omenjena modna hiša izbrala bolj temne barve, kar je bilo v velikem nasprotju z modeli ostalih modnih hiš, ki so bili vsi v svetlih in zelo živih barvah. • * * Združenje GIDAM (Grupo Industriali Drappieri Alta Moda) je izdalo v zvezi z to. le-stivalom moške mode, ki je pil od 15. do 17. septembra preteklega leta v Sanremu, brošuro, opremljeno z vzorci tkanin za razne moške obleke in plašča ter s številnimi modeli, ki pred- Vreme včeraj: najvišja temperatura 7.6, najnižja 2.8, ob 19. uri 5.8; zračni tlak 1025.1, veter 4 km Jugovzhodnik. vlage 59 ©dst„ nebo 7/10 oblačno, morje mirno, temperatura morja 9.6 stopinje. mm Tržaški dnevnik Danes, ČETRTEK, 18. januarja Vera Sonce vzide ob 7.41 In zatone ob 16.51. Dolžina dneva 9.10. Luna vzide ob 15.04 in zatone ob 5.33. Jutri, PETEK, 19. januarja Marij Zaostritev sindikalne borbi na vseh področjih Jutri stavka v lesni industriji Kamnoseki zahtevajo boljše plače Delavci lesne industrije zahtevajo povišanje plač za 25 odstL in skrčenje delovnega urnika - Gradbeni delavci bodo na skupščini razpravljali o novi delovni pogodbi Kot smo že pciočali, bodo Jutri po vsej državi enotno stavkali 24 ur delavci lesne stroke. Stavka je enotna in so jo proglasile sindikalne organizacije CGIL, UIL in CI SL, ker so se razbila pogajanja za obnovitev delovne pogodbe, ki so trajala od 9. do 11. januarja. Delodajalci so na pogajanjih predložili docela nesprejemljive predloge. Delavci so namreč zahtevali povišek plač za 25 odstotkov, medtem ko so delodajalci predlagali komaj 5 odst. zvišanja. Prav tako je nesprejemljivo stališče delodajalcev, da se za eno uro zmanjša delovni urnik, medtem ko delavci zahtevajo, da se tedenski urnik skrči na 42 delovnih ur, da pa ostane plačanih 48 ur. Prav tako obstajajo še vedno sporna tudi številna vprašanja normativnega značaja. Na našem področju je ta stavka enotna in bo zajela okoli 1000 delavcev. * * * Danes ob 18. uri bo v dvorani v Ul. Pondares skupščina, na kateri bodo podrobno obrazložili novo delovno pogodbo za delavce gradbene stroke, ki je stopila v veljavo 1. januarja letošnjega leta. Nova delovna pogodba je prinesla pomembne delovne izboljšave in med drugim: povišanje plač za 11 odst. za specializirane delavce in za 9 ost. za kvalificirane delavce, ureditev delovnih urnikov, ureditev akordnega dela in obvezno ustanovitev blagajne za gradbenike. Poleg tega je pogodba prinesla izpremembe glede trinajste plače, počitnic in praznikov. * * * V sredini februarja bodo obnovili delovno pogodbo za delavce kamnarske industrije, s čemer se predvideva tudi na našem področju odločna sindikalna borba. Ta kategorija je namreč sedaj zapostavljena in še zdaleka prizadeti delavci ne prejemajo toliko, kot bi morali, če upoštevamo težavno in trdo delo ob vseh vremenskih prilikah. Zato se že sedaj opaža, da pričenja primanjkovati kvalificirane delovne sile, kar je nedvomno tesno povezano s težavnimi delovnimi in življenjskimi pogoji kategorije. ----«»---: Potopitev ladje «Arca» pri Malem Lošinju REKA, 17. — Okrog ene milje daleč od Malega Lošinja se je danes ponoči potopila 400-tonska italijanska tovorna ladja «Arca», ki je plula iz Trsta za Latakijo. Včeraj popoldne na odprtem morju nedaleč od otoka Unija je pričela v strojni oddel-lek ladje prodirati voda. Posadka, ki je zaprosila za pomoč iz Italije, je uspela usidrati ladjo pri otoku Vele-skrane. Pristaniško poveljstvo iz Malega Lošinja je ponudila poveljniku italijanske ladje pomoč, ki pa jo je kapitan italijanske ladje odbil z motivacijo, da čaka na pomoč iz Italije. Ponoči je ladji «Arca» prišla na pomoč 450-tonska italijanska ladja «Cristina Mon-tanari#, ki je začela vleči «Arco» proti Malemu Lošinju. Toda nedaleč od pristanišča se je »Arca» pričela naglo potapljati. Posadka ladje «Cri-stina Montanari# je presekala vrvi, ki so jo vezale z «Ar-co» in na ta način rešila svojo ladjo. 8 članov posadke »Ar-ca» je prevzela ladja »Cristi-na Montanari#. ---«»--- Odloženi razgovori o konjskih dirkah Iz Rima poročajo, da je bil sestanek, katerega bi se morali udeležiti predstavniki UN I-RE ter tržaške družbe za konjske dirke, na zahtevo tržaških predstavnikov preložen na prve dni prihodnjega tedna. Predmet razgovorov bi moralo biti vprašanje ukinitve konjskih dirk na Montebellu. -------------«»--- Sporočilo tržaške občine Še nobenega primera črnih koz v državi Zaradi položaja, ki je nastal v nekaterih državah v zvezi z obolenji za črnimi kozami, je tudi tržaška občina uresničila navodila osrednjih zdrastvenih oblasti ter pripravila odredbo o c pljenju proti kozam za tiste skunine oseb, ki so zaradi svojega dela bolj izpostavljene morebitnim okužbam. Po drugi strani je pokrajinska zdravstvena oblast poskrbela za podobno odredbo glede vseh oseb, ki so zaposlene v pristanišču. Županstvo pravi, da ni upravičena nobena vznemirjenost, kajti po vsej državi ni bilo še nobenega primera koz. Zaradi tega imajo ti ukrepi le PRISPEVAJTE ZA DIJAŠKO MATICO ! preventiven pomen v skladu s predpisi mednarodnega zdravstvenega pravilnika. Zato tudi ni potrebno sedaj nobeno množično cepljenje prebivalstva. Pokrajinska turistična ustanova pa poziva vse upravnike hotelov in gostišč ter osebe, ki oddajajo sobe v najem, naj takoj sporočijo občinskemu zdravstvenemu funkcionarju, če pridejo k njim gostje iz Karačija (Pakistan), Dueseldorfa in Brucksala (Nemčija) in Bradforda (Anglija). Obvestilo Kmetijskega nadzorništva kmetom Pridite pravočasno po semena povrtnin Obveščamo kmetovalce, ki še niso dvignili pri Pokrajinskem kmetijskem nadzorniš-tvu v Trstu, Ulica Ghega 6-1., nakazila za prejem semena povrtnin, da to storijo najkasneje do 27, t.m. Po tem roku bodo zadevna nakazila izgubila svojo veljavnost, seme pa bo vnovič razdeljeno tistim kmetovalcem, ki niso bili deležni dosedanjega razdeljevanja. ---«»---- Temeljni kamen za palačo RAI V ponedeljek, 22. januarja bo položitev temeljnega kamna za novo palačo RAI v Ul. Fabio Severo, in sicer med Ul. 24. maja in Ul. Cicerone. Po ceremoniji bo sprejem, ki ga bo RAI — Italijanska ra-dio-televizija priredila v hotelu de la Ville. Poročila o cenah v decembru Zaradi špekulacij so narasle zlasti cene mesa in masla Po praznikih so se začele cene zopet nekoliko normalizirati • Zakaj niso uvoziti več mesa iz inozemstva ? Te dni je izdalo poveljstvo zbora mestnih redarjev skupno s pristojnim občinskim oddelkom 'poročilo o gibanju cen v preteklem decembru. Žal so se za ta mesec uresničila predvidevanja iz prejšnjega poročila za november, češ da težijo cene v decembru k naraščanju, kot se vedno dogaja ob praznikih, ko dobe ljudje tudi trinajsto plačo in nekam bolj brezskrbno odprejo mošnjičke. Pojav naraščanja cen torej ni nov, saj se ponavlja vsako leto. Tudi letos ni torej prav nič hasnil poziv združenj trgovcev svojim članom, naj ne izkoriščajo praznikov za navijanje cen ter smo zato bili priča poviškom zlasti za tiste liiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiinniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiainiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiHi Vprašanja v občinskem svetu Obnoviti in razširiti se mora pot iz Lonjerja na Bazoviško cesto Za spremembo napisov na izkaznicah revežev - Spomenik odporniškemu gibanju bodo baje postavili na stopnišču, ki vodi k Sv. Justu V poročilu o zadnji seji tržaškega občinskega sveta smo obširno pisali o nedemokratičnem ravnanju večine v zvezi z izvolitvijo občinskih predstavnikov v upravne svete raznih ustanov, ki so povezane z občino. Na isti seji pa so svetovalci v začetku postavili tudi razna vprašanja. Svetovalec dr. Jože Dekleva je postavil vprašanje, v katerem j^ dejal, da je gornji del cesle, ki veže Lonjer s cesto Trst-Reka za vozila po dežju neprehoden. Ta cesta pa je glavna prometna žila, ki veže Lonjer z mestom. Cesta, ki je bila pred nekaj leti obnovljena, je sicer večidel v dobrem stanju, je pa težko prehodna za vozila, ker je na nekaterih mestih zelo ozka, tako da se vozila, ko se srečavajo, težko izogibajo drugo drugemu, zlasti ko jih ne vozijo poklicni šoferji, to je večina lonjerskih lastnikov vozil. Poleg tega je treba poudariti, da je v Lonjerju več kot 40 avtomobilov, za katere plačujejo lastniki letno iiiimiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiHiiiiiiiiiiiiiiuiuiiiiimiHiiiiiiiiiiHimiiii Ml1, več kot 700.000 lir takse za kroženje. Dr. Dekleva je na koncu vprašal pristojnega odbornika, ali so mu znana ta dejstva in ali namerava poskrbeti, da bodo cesto tako obnovili, da jo bodo Lonjerci in drugi lahko uporabljali. Svetovalec dr. Pincherle (P SI) je naslovil na župana vprašanje, v katerem je omenil, da je na izkaznicah zelene in rožnate barve, ki jih delijo nepremožnim občanom, ki so vpisani v tako imenovani seznam revežev, napisano: ((zdravstvena pomoč za reveže#, Ta izraz ponižuje vse tiste, ki so prisiljeni uporabljati te izkaznice. Zato marsikdo raje ne prosi zanje, drugi pa jih uporabljajo z občutkom notranje neugodnosti. Pincherle je nato vprašal župana, ali so že poskrbeli, da se napis izbriše ali vsaj nadomesti z besedama ((brezplačna pomoč#. Na to vprašanje je odgovoril odbornik za socialno skrbstvo Fantasia, da izdajajo sedaj nove izkaznice, Izpred kazenskega sodišča Dva meseca zapora očetu ki le z nožem ranil sina Do žalostnega dogodka je prišlo, ko seje oče vrnil domov vinjen in je začel vpiti na mater - Dobil je 7 milijonov za namišljeni stanovanji in nato odšel v tujino Kazensko sodišče, ki mu je predsedoval dr. Edel, je včeraj razpravljalo o žalostnem dogodku, ki se je zgodil na Opčinah v neki hiši pri železniški postaji v noči med 2. in 12. novembrom lanskega leta, ko je oče z nožem napadel svojega sina. Na zatožni klopi sta sedela 69-let-ni Attilio Biasin in njegov 35-letni sin Amerigo z Opčin štev. 917. Oče je bil obtožen, da je tisto noč napadel svojega sina z nožem in ga hudo ranil po obrazu, rokah in prsnem košu, zaradi česar se je moral zdraviti v bolnišnici tri tedne. Sin pa je bil obtožen, da je očeta udaril s pestjo, ............Hlinili.tu.... Za pomoč prizadetim po potresu v Dalmaciji Solidarnostna akcija za pomoč prebioalstru Dalmacije, ki je bilo tako hudo prizadeto zaradi potresa, gre vse bolj v širino. Tudi včeraj, drugi dan nabiranja prostovoljnih prispevkov, so se v našem uredništvu in na u-pravi zglasili številni Tržačani, ki so dali svoj prispevek za žrtve potresa. Poleg darovalcev in dobrotnikov, katerih imena objavljamo v današnjem drugem seznamu, pa so se v uredništvu zglasili tudi drupi ljudje, kt so hoteli darovati oblačila in obutev. Zal tovrstnih prispevkov ne moremo sprejeti. kajti naleteli bi na prevelike težave birokratskega značaja. Vsekakor pa se Vidi tem dobrotnikom zahvaljujemo za njihov dober namen. Včeraj smo prejeli naslednje denarne prispevke: Ivan Trebi 100«, M. S. 1000. Franka Sigulin 1000, Marij Grbec 1000, inž. Josip Pečenko 1000, Armid Ukmar 2500, Franc Žagar iz Bazovice 50«. Giovanm Filipi 1000, Nino Gregorič 500, Anica Gombač 1000, družina A. Cerovac 1000, Vlasta Jankovič 1000, Sergij Pečar 1000, Boris Grgič 1000, Anica Ščuka 500. Ema Ker-jevan 1000, Amalija Suša J000, Elsa Habe 500, Vatta 1000, R. Perco 1000, Neva Lu- ke* 1000, Rudi Jagodic 1000. Srečko Zupan 1000, Stanislava Posedel 2000, Roman Smuč 1000, Ivanka Pečar 1000, Gašper Cok 1000, Marija Gombač 200, Albin Sancin 1000. Slava Sancin 500, A. L. 2600, Emilja in Pepi Lipovec 1000. Grozdana Cebohin 1000, Franc Glažar 1000, Sonja Prinčič 1000, Franc Ramovž 2000, Anton Zadel 1000, Sil vana Valoppi 1000, NJV. 2000 Antonija Cok 1000, Silvana Malalan 1000, Josip Faganel 1000, Klavdij Repič 500, A-lojz Spanger 500, dr. Stanislav Oblak 2000, Silvan Mesesnel 1000, Neva Ferjančič 1000 Savina Valetič 500, Milena in Valerija Sila 1000, Marčela Pahor In Vida Verk 1000, Josip Kolerič 1000, Elio Forna zarič 1004, Marta Jankovič 500, dr. Lojze Berce 1000, 1000, Lilijana Legiša 500, Ivan Bukovac 1040. Ema Tomažič 2000, Just Colja 1000, Zdenko Colja 1000, Emil Colja 3000, Karlo Cok 1000, Anton Pečar 1000. Včeraj nabranih 67.300 lir, predvčerajšnjim 47.000 lir. SKUPAJ 114.300 lir. PRISPEVKE SPREJEMA-TA UREDNIŠTVO NAŠEGA DNEVNIKA V UL. MON-TECCHI 6 IN UPRAVA V UL. SV. FRANČIŠKA 20-III. zaradi česar se je moral zdra- I pora in 40.000 lir globe, odviti 10 dni. Sodišče je očeta obsodilo na 2 meseca zapora in plačilo sodnih stroškov, sina pa je oprostilo, ker njegovo dejanje m kaznivo, saj se je branil pred očetom, ki ga je napadel. Nekoliko po polnoči so 12. novembra lani pripeljali v bolnišnico Ameriga Biasina, ki je imel veliko in globoko rano od lica do vrata, po prsnem košu in levi roki. Pri sprejemu v bolnišnico je izjavil, da se je ranil, ko je nerodno padel blizu svojega doma. Zadevo so sporočili komisariatu javne varnosti na Opčinah, ker so pač ugotovili, da so bile rane povzročene z rezilom. Zaradi tega je komisariat javne varnosti na Opčinah uvedel preiskavo, da bi ugotovil, kdo in kako je Biasina ranil. Agenti komisa; riata so seveda najprej odšli na njegovo stanovanje, kjer so našli Biasina starejšega in ga odpeljali v bolnišnico zaradi poškodb, ki jih je imel. Tako so kmalu izvedeli, da je prišlo nekaj ur prej do prepira in spopada med očetom in sinom. Attilio Biasin se je vrnil domov vinjen nekoliko po 23. uri. Razsajal je in vpil na ženo. Amerigo je vstal iz postelje in posvaril očeta, naj ne vpije, da ne bi zbudil otrok in sosedov. Oče ga ni poslušal in se je še bolj razjezil ter je z nožem napadel in ranil sjna, ki se je branil in s pestjo udaril očeta. Bratu je priskočila na pomoč sestra, ki ga je spremila v bolnišnico, kamor so ga odpeljali z rešilnim avtom. Oče je trdil, da ga je sin najprej napadel s pestjo, toda sodišče mu ni verjelo in ga je obsodilo. * * * Na istem sodišču je bila včeraj tudi razprava proti 75-letnemu Leu Dukiču iz Ul. Pascoli 50, ki pa ni prišel na razpravo in zdaj verjetno živi v Avstriji. Dukič je bil obtožen, da je osleparil E-doarda Romagnolija iz Ul. Ruggero Manna 21, ki mu je julija 1958. leta izročil 7 milijonov lir na račun za dve novi stanovanji v Ul. Combi. Dukič je Romagnolija osleparil, ker je dejal, da je zemljišče, na katerem bi morali zgraditi hišo v omenjeni ulici, njegova last, medtem ko je bilo to zemljišče last ustanove IN A. Dukič je seveda pobral denar, Romagnoli pa je zaman čakal na stanovanji, zaradi česar ga je prijavil sodišču, medtem pa je Dukič odšel na varno v tujino. Po krajši razpravi ga je sodišče obsodilo na 4 leta za- pisalo pa mu je tri leta kazni in ga oprostilo plačila globe. ----«»--- Nepričakovano srečanje s skupino podležev Okrog 2. ure predsinočnjim je 25-letni Vittorio Fifaco iz Ul. Pieta 5 šel peš po pločniku v Ul. Carducci. Pri kavarni Moncenisio je nehote zadel ob nekega 20-letnega pobalina, ki je bil v družbi dveh svojih prijateljev. Nastal je prepir in trije pobalini so napadli Fifaca ter ga pretepli. Z rešilnim avtomobilom so ga odpeljali v bolnišnico, kjer so ga sprejeli na okulistični oddelek in se bo moral zdraviti dober teden zaradi udarcev po glavi in rane po desni ličnici. Policija je takoj_ začela s preiskavo, da bi našla podleže. ----«»--- V gostilni «Ex Cristo» ga je zadela kap Predsinočnjim je umrl zaradi srčne kapi 80-letni Bene-detto Ferlini iz Ul. sv. Jakoba 20. Okrog 23. ure je bil v gostilni «Ex Cristo» v Ul. Caprin in je odšel v stranišče. Cez dobre pol ure je neki drugi klient hotel v stranišče, a vrata So bila zaprta. Potrkal je in nihče se ni o-glasil. Tedaj je gospodar podrl vrata in zagledal na tleh Ferlinija, ki je bil že mrtev Po običajnih formalnostih so truplo pokojnika odpeljali v mrtvašnico, kjer je na razpolago sodnim oblastem. ----4»--- Nenadoma je z avtom zadel v cestno ograjo Po obalni cesti sta se včeraj nekoliko po polnoči peljala z avtom 34-letni Attilio Ferluga iz Trebč in njego tast Josip Danieli z Opčin št. 203. Ko sta prišla do razgledne točke pri Sesljanu, je Ferluga, ki je vozil avtomobil, iz neznanih vzrokov zavozil na levo in zadel ob ograjo ter podrl obcestni kamen. Pri tem se je Danieli pobil in ranil po glavi in opraskal po rokah, zaradi česar so ga z osebnim avtom odpeljali v bolnišnico, kjer so ga sprejeli na opazovalni oddelek. Zdraviti se bo moral dober teden. Čiliijtf in širile PRIMORSKI ONEVNIK ki ne nosijo več tistega napisa ter da se je imenovanje ((seznam revežev# spremenil v »seznam oseb, ki uživajo pomoč na podlagi členov 4 in zadevnega zakona#. Isti svetovalec je v zvezi s svojim vprašanjem od 10. decembra lani glede ponarejevanja živil tokrat ponovno vprašal, ali namerava župan izdati odlok, s katerim bi predpisal, da velja metoda gaskromotografije# pri analizi maščob. Splošni zakoni namreč te metode še ne upoštevajo. Ker pa še ni dobil odgovora, je prosil, naj mu čimprej odgovore. V primeru negativnega odgovora bo namreč vložil interpelacijo. Odbornik za zdravstvo mu je odgovoril, da ne more župan izdajati takšnih odredb, ker se pač mora držati zakona. Svetovalec Coslovich je vprašal, kako je z delovanjem občinske prevozne pogrebne služ. be ter je pripomnil, da se pritožujejo nad premajhnim številom pogrebnih voz. Isti svetovalec je tudi dejal, da bi moral Acegat poskrbeti za povezavo z Domjom, in sicer tako, da bi podaljšal do tja avtobusno progo št. 21, ki vozi sedaj do naselja San Ser-gio. Odgovorili mu bodo na prihodnji seji. Podžupan prof. Cumbat je odgovoril na neko vprašanje svetovalca Muslina o gradnji drenažne kanalizacije na novem zasutem prostoru v Bar-kovljah, ki so ga zasadili. Dejal je, da so ta dela potrebna in celo nujna ter da ne bodo povzročili nobene škode nasadom. Zanimiv je bil odgovor podžupana svetovalcu Calabrii da proučujejo načrt, da bi postavili spomenik odporniškemu gibanju na stopnišču ((Giganti#, ki gre nad predorom Sandrinelli k Sv. Justu. Postavljena so bila še druga vprašanja, med katerimi tudi vprašanje o mehanizaciji naprav anagrafskega urada. Odbornik Bazzaro je odgovoril, da bodo najprej uvedli mehanizacijo pri izdajanju raznih dokumentov in potrdil, da jih bo mehanizacija skupno stala okrog 150 milijonov lir. potrošne predmete, ki za praznike se prodajajo v velikih količinah. Pri tem pa je potrebno tudi ugotoviti, da bi vsaj del teh poviškov lahko preprečili, če bi vrgli na trg več potrošnega blaga, oziroma če bi ga več uvozili, kar se je pokazalo ravno glede uvoza perutnine iz Jugoslavije in Madžarske, ki je bila okrog 100 lir cenejša kot domača perutnina. Kar se samih cen tiče, so se zvišale zaradi praznikov in tudi iz sezonskih razlogov telečjemu mesu in perutnini, surovemu maslu, siru gorgonzoli, kisu, testeninam in raznim vrstam zelenjave in sadja; znižala pa se je samo cena jajcem, in sicer v zadnjih dneh v mesecu, ker jiji sedaj kokoši več nesejo. V potankostih so se zvišale cene teletini povprečno za 40 lir, za izbrane dele pa tudi več. Tako je na primer stalo telečje meso za zrezke kar 1.900 lir. Piščanci so bili kar po 120 lir dražji in so stali okrog 670 lir kg, medtem ko so bili piščanci iz Jugoslavije in Madžarske 100 lir cenejši. Tudi zajčje meso se je podražilo za 60 do 85 lir. Cena govejemu mesu je ostala nespremenjena in je stalo meso za zrezke 1380 lir, filet pa kar 1720 lir za kg. Nekoliko se je podražilo tudi svinjsko meso in je stalo 1365 lir brez Kosti. Na trgu primanjkuje tudi konj, ki pa jih bodo uvozili iz Rusije. Konjski filet je v decembru stal 1480 lir. Surovo maslo se je podražilo za okrog 50 lir, proti koncu meseca pa se je začela cena zopet nižati. Glede masla upajo, da se bo. cena popolnoma normalizirala, ker so s prvim januarjem zopet, dovolili njegov uvoz. Najdražje je bilo maslo vrste Vipiteno, in sicer po 1365 lir kg. Med vrstami sira se je podražil gorgonzola, ki je stal 1055 lir; kravji (•latteria*) je stal od 615 do 730 lir, danski pa 655 lir. Nekoliko se je znižala cena svinjski masti. Sveža slanina je stala od 250 do 330 lir prekajena pa 380 lir. 30 lir manj je stala stisnjena gnjat, za 45 lir pa je narasla cena furlanske salame, surova gnjat se je nodražila za 40 lir. Cena olja se ni spremenila; tudi kavo in sladkor so prodajali po isti ceni. Podražili so se fižol, nekoliko riž in tudi pšenična moka na debelo; na drobno pa testenine; in sicer za 5 do 10 lir. Tudi vino na debelo teži k podražitvi, čeprav je bila popolnoma ukinjena trošarina nanj. V gostilnah ga prodajajo po 200 lir, po 160 lir pa za prenos «čez ulico*. Jajc je prišlo na trg za 10 odstotkov več kot v novembru in so stala največ po 39 lir kos, medtem ko so bila inozemska cenejša. Največ jajc so uvozili iz Poljske, sedaj pa so jih začeli zopet u-važati iz Jugoslavije. Kar se tiče cen zelenjave, ni bilo izboljšanj v primeri z novembrom, saj je bila še vedno draga. Na trgu je primanjkovalo cikorije, špinače, cvetače in solate, več pa je bilo pese. Zaradi večjega pritoka pa se je nekoliko znižala cena pomaranč in limon. V decembru je bil tudi le bolj slab ulov rib in jih je bilo zato le bolj malo na trgu. Iz Jugoslavije so uvozili predvsem precej skočc. Slovensko gledališče v Trstu V nedeljo, 21. t. m. ob 17. uri v dvorani na stadionu «1. maj# Giuseppe Luongo BARABAU ZMAJ SEDMCROCLAV mladinska igra v dveh dejanjih Prevedel: J. N. L. Režiser: Jožko Lukeš Kostumograf in scenograf: Vladimir Rijavec Glasba: Pavle Merku Prodaja vstopnic eno uro pred pričetkom predstave pri blagajni dvorane Cene obutve se niso spremenile, nekoliko pa se je podražilo sukno, kar utemeljujejo s tem, da so morali tovarnarji zvišati plače delavcem. Cene kurivu so bile naslednje: drva 1500 lir za stot, premog 2.000 lir, koks 2.500 lir in oglje 5.000 lir. Mestni redarji so prijavili tudi 89 primerov kršitve raznih predpisov, in sicer zaradi nedovoljene prodaje mesa, masla, mleka, urnika odpiranja in zapiranja trgovin, pomanjkanja navedbe cen po-trošnim predmetom itd. Pregledali so 180 trgovin z živili, 100 javnih lokalov in 30 mana-fakturnih in drugih trgovin. ----«»---- • Po Ul. Venezian je včeraj popoldne 37-letni Luigi Arna-turo iz Ul. Catalani 1 vozil lahki tovornik Ape, nenadoma pa se je počutil slabo in je ustavil vozilo. Pri tem se je nekoliko pobil po glavi, nato pa je bruhal. Z rešilnim avtomobilom so ga odpeljali v bolnišnico, kjer so ga sprejeli na opazovalni oddelek. Zdraviti se bo moral nekaj dni. Od 4. do tl. marca letos Križarjenje po Dalmaciji Reška pomorska družba «Ja-droliriija# prireja od nedelje 4. marca do nedelje 11. marca letos križarjenje ob dalmatinski obali, ki je združeno s karnevalom. Zato se tudi po. tovanje imenuje »Karneval na križarjenju#. Izletniki bodo med enotedenskim potovanjem obiskali Pulj, Mali Lošinj, Dubrovnik, Boko Kotorsko, Korčulo, Hvar, Split. Vkrcanje na ladjo v Benetkah ali v Kopru. Naše čitatelje opozarjamo na to potovanje, ki bo z moderno motorno ladjo ((Jugoslavija#. Cene so zelo nizke, kar bo nedvomno vplivalo na sko. rajšen zaključek vpisovanja. Podrobnejše informacije in prospekte dobite pri tržaških potovalnih uradih pa tudi v uredništvu našega dnevnika. iiiiiiiiiiiiHimmiiiiiiniiiiiiiiiiimiiiiiiimiiiiiiniiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiMiHiiiiiiiiiiiii Za okrepitev pristaniškega prometa Vrnitev dr. Caidassija z razgovorov na Dunaju V kratkem bo predsednik trgovinske zbornice odpotoval v Prago, kjer bo vodil tržaško delegacijo na pogajanjih za obnovitev pogodbe o pošiljanju blaga CSSR skozi Trst VERDI Danes zvečer ob 21. uri bo gledališka skupina ((velikih detektivk#, v kateri nastopajo Elena Cotta, Carlo Alighiero, Pino Colizzi, Elsa Vazzoler in Tullio Valli, ponovila pričakovano delo Agate Christie ((Pajčevina#; ponovitev bo jutri zvečer. TEATRO NUOVO Jutri 19. t. m. bo trža-ško Stalno gledališče uprizorilo delo »Potepuh z Zahoda#, ki ga je napisal J. M. Synge. Režira Fulvio Tolusso. Premiera je za abonma A-Vstopnice so na razpolago v gledališki blagajni ter v Centralni blagajni v Galeriji Protti. KONCERTI Mnogo zabave pri «Pajeevini» Agate Christie Čeprav še dolgo ne moremo govoriti o polnem gledališču, je vendar gledališka skupina »velikih detektivk» privabila včeraj s »Pajčevino« Agate Christie znatno reč občinstva kakor s svojim prvim delom na repertoarju. Seveda je treba priznati Agati Christie izredno sposobnost za pisanje del take vrste, ki jih kljub temu, da skoraj ves čas plaši po odru truplo neke osebe, vendar lahko imenujemo komedije. Agata Christie se namreč niti v najbolj makabr-nih trenutkih ne odpove /in-morizmu. Kakor Cajolijevo komedijo je tudi «Pajčevino» zrežiral Carlo Alighiero, ki je dal dogajanju na odru potrebno živahnost ter igri tu in tam pritisnil pečat grotesknosti. Sam je tudi igral policijskega inšpektorja — gotovo dobro, vendar bi si na nekaterih mestih želeli nekoliko več jasnosti v izgovarjavi. Levji delež igre pa je imela Elena Cotta, dobra igralka z zelo simpatičnim glasom. Nastopili pa so še tudi ostali, ki smo jih spoznali pri prvi komediji, ter še več drugih. Občinstvo je bilo s predstavo zelo zadovoljno in ni šte-dilo s priznanjem. Danes se isto delo ponovi. Z Dunaja se je vrnil pred-sednik tržaške trgovinske zbornice dr. Caidassi. 'katere-ga je tokrat spremljal novi predsednik tržaškega mednarodnega velesejma Suttora. Dr. Caidassi se je na Dunaju sestal s predsednikom zvezne avstrijske trgovinske zbornice P.aabom, s katerim je razpravljal o vprašanjih avstrijskega tranzita skozi Trst zlasti v luči zadnjega razvoja Skupnega evropskega tržišča. Predsednik zbornice bo čez nekaj dni odpotoval v Prago, kamor bo vodil tržaško go; spodarsko delegacijo. V Pragi se bodo pričela ponovno po- Otvoritev tečaja za redarje Predsinočnjim se je v palači Costanzi pričel trimesečni teoretični in praktični tečaj za 67 novih mestnih redarjev, ki so v nasprotju z dosedanjo prakso že nastopili službo, še preden so jih izučili, ker jih toliko primanjkuje. Novi redarji se bodo učili številnih predmetov: zjutraj bodo poslušali razna predavanja, popoldne pa bodo opravljali službo in prilagajali pridobljeno teoretično znanje praktičnim zahtevam. Pravi pouk se je pričel včeraj zjutraj, predsinočnjim pa je bila otvoritvena ceremonija, na kateri je predaval poveljnik zbora redarjev polk. Dolce o odnosih z javnostjo. Pri tem so bili navzoči župan dr. Franzil, podžupan prof. Cumbat, odbornika za osebje in občinsko policijo Venier in Fantasia, glavni občinski tajnik Carminelli in drugi. Medtem pa so sestavili na občini ocenjevalno komisijo za sprejem in izpite skupine mladeničev, ki so se prijavili k ’ ", ~~ 7 ' - ' ' / - - 5* 17. I ' gajanja za obnovitev pogodbe o pošiljanju češkoslovaškega blaga skozi tržaška Javna skladišča. Ta pogodba velja že dve leti in je rodila nedvomno izredno ugodne rezultate. Pred dvema letoma je namreč dosegel promet CSSR skozi Trst komaj 40 tisoč ton, predlanskim pa je že presegel 200 tisoč ton, lani pa 400 tisoč ton. Sedaj računajo, da bodo lab ko dosegli z novo pogodbo promet okoli 500 tisoč ton in da bomo torej občutno preše, gli stanje 1938. leta, ko je promet CSR skozi Trst dosegel 400 tisoč ton. Zlasti pa je pomemben napredek prometa CSSR skozi tržaško pristanišče, če upoštevamo, da gre v veliki večini za dragocenejše blago in so le v manjši meri udeležene pošiljke masovnega blaga. Tržaški gospodarski krogi pričakujejo, da bo mogoče na pogajanjih v Pragi ustvariti temelje za nadaljnjo krepitev prometa CSSR skozi Trst, kar pa je seveda odvisno od ureditve tudi vrste vzporednih vprašanj in predvsem od ureditve železniških tarif, o čemer se sedaj pogajajo na mednarodni konferenci na Du. naju. ——«»----- Otrok padel iz drugega nadstropja in se laže poškodoval Včeraj okrog poldne so na II. kirurški oddelek sprejeli 2 leti starega Roberta Covac-cija iz Ul. Baiamonti 7, ki se bo moral zdraviti tri tedne. Njegova mati, ki ga je spremila v bolnišnico, je povedala, da je otrok izkoristil u-godno priliko in odšel v stranišče. Tu je splezal na okno in se preveč nagnil ter padel iz drugega nadstropja, in sicer iz višine 6 metrov, na dvorišče. Pri tem se je pobil in ranil po glavi in obrazu. Imel je kolikor toliko sreče, ker je padel na mehko zemljo. Jutri bo v Avditoriju drugi koncert Tržaškega simfoničnega orkestra po ljudskih cenah. Dirigiral bo J. Ro-driguez Faurč, kot’ solist pa bo sodeloval pianist Sergio Cafaro. Spored je sledeč: Gomes, Guarang, Simfonija. Cervenca, Koncert za klavir in orkester. (Prva izvedba v Trstu). Rizzo, Legenda. (Prva izvedba v Trstu). Faurč, «Pelleas et Melisan-de». Suita. (Prva izvedba v Trstu). Camargo Guernieri, Suita IV. stoletje. (Prva izvedba v Trstu). (, K 1 IVI O ) Nazionale 16.00 «Danijel v medvedovi kletki# (Daniele nella gabbia dei orso). Technicolor. Renato Rascel. Fenice 16.00 »Banač# (Lo spac-cone). Paul Nevvman, Piper Laurie In Jackie Gleason. Excelsior 16 00 ((Vodnjak in nihalo# (II pozzo ed 11 pendolo). Vincent Priče, Barbara Steele. Prepovedano mladini. Grattacielo 16.00 «Baraba». Teoh-nkolor Anthonv Qulnn, Silvana Mangano, Ernest Borgnine. Kat.v Jnrado. Arcob#!enn 16.00 «Raznoroka po italijansko# (Divorzto alTitalla-na). Marcello Mastroianni. Daniela Rocra. Prepovedano mladini. Supercinema 16.00 ((Divja dežela# (Paese selvaggio). Barve De Luxe. Elvis Presley, Hope Lange, Millie Perkins. Alabarda 16.00 ((Steza ljubimcev# (II sentiero degli amanti). — Technicolor. Susan Haywarth, John Gavin. Aurora 16.30 «Roke kvišku# (Mani In alto). Cristallo 16.00 «Zlodej ob štirih# (II diavolo alle 4). Technicolor. Frank Sinatra, Spencer Tracy. Garibaldi 16.00 «Džungla neustrašnih# (La giungla del te-merari). Technicolor. Rhonda Flemming. Capitol 16.00 »Pepe#. Technicolor. Cantinflax. Kirn Novak, Tony Curtis. Impero 16.30 «Vam ugaja Brahms# (Le piace Brahms). Italia 16.00 «Naga za zlodeja# (Nuda per H ,jiavolo). Kay Fi-cher, Carlos Thomson. Prepovedano mladini. Massimo 16.00 «Tajne poti# (Le vie segrete). Richarj VVidmarK. Sonia Ziemann. Zadnji dan. Moderno 16.30 «Pred neurjem* (Prima del uragano). Technicolor. Van Heflin, Aldo Ray, Do-roty Malone. Astra 16.30 »Jezdec samotne doline# (II cavaliere della valle solitaria). Astoria 16.00 «Rok tn njegovi bratje# (Rocc0 ed i suoi fra-telli), Alain Delon, Renato Salva tori Prepovedano mladini. Vittorio Veneto 16.00 «Tom iO Jerry na bojnem pohodu# — (Tom e Jerrv sul sentiero d* guerra). Slikanice v technicolor ju. Ideale 16.00 »Tajnost Pollyane» (II segreto di Pollyana). Tech-nicolor. Richard Egan. Marconi 16.00 »Potni list za P«' ke!» (Passaporto per 1’infer-no). Diana Dors. Prepovedano mladini. Abbazla 16.00 «Kri in vrtnica« (II sangue e la rosa). Teohnl-color. Mel Ferrer, Elsa Marti-nelli. Prepovedano mladini. Odeon 16.00 «Usoda človeka# d1 destino di un uomo). Sovjetski film. ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Dne 17. januarja 1962 se je v Trstu rodilo 14 otrok, umrlo Pa je 10 oseb. UMRLI SO: 75-letna Maria Al' zetta por. Breskvar, 66-letna LU-cia Sferza vd. Lapel, 73-letn* Libera Zannini por. Ličen, 73-letna Giustina Stradiot por. lori, 65-letna Albina Zadnik vd. Salvestrin, 69-letni Mariano Spod' za, 55-letna Ernesta Cocich vd- Santina, 25-letni Mario Decchl. 85-letna Giuseppina Cero vd. PO' tossi. 87-letna Valeria Schneidef vd. Franz. NOČNA SLUŽBA LEKARN Dr. Codermatz, Ul. Tor S. Pie-ro 2; Marchio, Ul. Ginnastic* 44; Depangher, Ul. sv. Justa 1> A.1 la Madonna del Mare. TrJ Piave 2; Zanetti. Testa d’oro. Ul. Mazzini 43. druge.uu natečaju za redar- | do poletja le normaliziral in .sko službo. Kot kaže, se bo bo bolje stekel tudi mestni položaj v redarskem zboru tja * promet. Vsem prijateljem in znancem naznanjamo žalostno vest, da nas je 16 t. m. po dolgi bolezni za vedno zapustil v starosti 91 let naš ljubljeni oče IVAN KOSIČ OMopija) iz Vodic Pogreb dragega pokojnika bo danes ob 9. uri iz bolnišnice Fatebenefratelli v Gorici. Žalujoči sinovi Slavko, Jože in Ivan hčere Vanka, Mara, Milka in Jelisava. sestri Mara in Lucija, snahe, zeti, vnuki in pravnuki ter ostalo sorodstvu Trst, Chicago. Vodice. 18.1.1962. primorski dnevnik lz koprskega okraja Posvetovanje o problemih italijanske mladine v Istri Za sedaj ni nevarnosti, da bi zaradi slinavke in parkljevke zaprli obmejne prehode Na pobudo Ljudske mladine Slovenije so v Kopru organizirali v nedeljo posvetovanje 0 problemih mladine, ki živi na obmejnem področju. Posvetovanja so se udeležili zastopniki *.opra, Nove Gorice, Pu-ua, Reke, Murske Sobote, Maribora, Kranja in Novega mesta Uvodno besedo je imel zastopnik okrajnega komiteja LMS v Kopru Franc Musar, je med drugim rekel, da so se pripadniki italijanske ■nanjšine uspešno vključili v družbeno politično življenje na koprski obali, zaradi dobro urejenega maloobmejnega prometa pa so tudi v stalnem stiku s sosedno republiko. V razpravi je bilo mnogo govora o problemih mladine italijanske manjšine. Med drugim so priporočili, naj bi Italijanska unija organizirala več prireditev, medtem ko bi morala založba EDIT na Reki žili za sestanke organizacij, za predavanja, za branje, za e in podob- Posvetiti večjo pozornost mladinski literaturi v italijanšči- ni. Posvetovanje je sprožilo vrsto pobud o tesnejšem sodelovanju mladine manjšin v Sloveniji in Hrvatski in lahko Pričakujemo, da bo tudi v bodoče prišlo ne samo do delovnih sestankov, ampak tudi do izletov in drugih oblik spoznavanj ter izmenjave izkušenj in mnenj. # # # V Portorožu so v nedeljo odprli Dom družbenih in političnih organizacij. V njem so Prostori za branje, za predavanja in za šahiranje. V zadnjem času je sploh opažati v koprskem okraju močno težnjo, da bi vsak večji kraj lrnel take prostore, ki bi slu- vuu v uiija, z, 1 gledanje televizij no. Ta akcija je zlasti močna v gornjih predelih okraja, kjer si je že več vasi uredilo svoje klubske prostore. Zdaj pripravljajo nekaj podobnega tudi v Rodiku in Bukovjah. * m m Pri pristojnih organih smo se pozanimali, če obstaja možnost, da bi zaradi slinavke in parkljevke zaprli nekatere obmejne prehode, kakor so to napravili v goriškem okraju. Zvedeli smo, da za sedaj ni neposredne nevarnosti. Seveda če bo potrebno, bodo to storili po predhodnem posvetovanju predstavnikov veterinarskih služb z obeh strani meje. # ** 29. januarja IX. evropski šolski dan Na goriških slovenskih šolah naj se naloga piše v materinščini To naravno pravico dijakom slovenskih šol oblasti na Tržaškem že priznavajo V nedeljo ob 15.30 so koprski delavci podirali zid nekdanjih zloglasnih zaporov na Belvederju. Pri podkopavanju so se ušteli in 14 metrov visoki zid se je zrušil na nasprotno stran, kot so računali. Zato je bila močno poškodovana hiša Jožeta Bašiča. Skoda na stavbi in na premičninah znaša okrog 300 tisoč dinarjev. IV. BO... IV. GLEDALIŠKI PLES - BO V SOBOTO, 27. JAN. V PROSTORIH NA STADIONU iPRVI M A J » Pričetek ob 21. uri Igral bo priznani orkester: DOBRO ZALOŽEN BIFE K71? ll Prodaja vstopnic in rezerviranja miz v Trž. knjigarni, Ul. sv. Frančiška 20, tel. 61792 in eno uro pred pričetkom Pri blagajni dvorane. vstop samo z vabilom Zaželena temna obleka '“^".V.V.VAV.VV.V.-. 50000C»0!>0»OOCOC iSšKšSsiaig Prosvetno društvo «S, Skam- P*r*e» priredi tečaj nemščine, bveščamo vse tiste, ki se žele Učiti nemškega jezika, da bomo 'Pisovali za tečaj dne 17., 18. n '9. t.m. od 20.30 dalje In v "eaeljo 21. t.m. od 10. do 12. Ure. BRtJSINl CARLO. Trst Ul. Bat . ** ■i#, prodaja gospodinjske rektffne predmete — štedilnike drva, premog plin. elektriko tn l.raIu° goreče peči na premog . kemsene ter na plin in elek-Olajšave pri plačilu. Po-2s # ba Dllna na dom. — Telefon *?» ^AijazzINU FELICE, Trst, Carduccj «1, DOBITE: žen- “oske ln otroške dežne Pia- bunde, hlače, jopiče in sraj- P. C IU -a nalbollšth vrst tn znamk po “»JbUlib cenah. P®SpaGENZIA, Trst. ran-esf, Ulica S. esc0 44, tel. 28-940, takojš-izročitev GRAND ŠPORT ■ i c v unmsu : zerEL 1962 — 160 rcm z re’ ni kolesom po znižani če- lni darovati danes vespo, daru-e srečo spomladi. V nedeljo se je na črnokalskih klancih poškodoval motorist Angel Heller iz Trsta. Verjetno zaradi prehitre vožnje je na ovinku zavil s ceste in padel. Prepeljali so ga v bolnišnico v Trst, medtem ko je ostal sopotnik (njegov brat) nepoškodovan. Nezgoda je doletela v nedeljo tudi motorista Jožeta Ipavca iz Lovrana pri Hrvatinih. Vinjen je zavozil s ceste pri Škocjanu in se laže poškodoval. Danes skupščina zidarjev Danes 18. januarja bo na sedežu v Ul. Pondares 8 skupščina zidarjev na kateri bode. razpravljali o novj delovni pogodbi za stavbarsko stroko, ki je začela veljati s 1, janaurjem. Skupščina bo v dvoran; »Giuseppe Di Vittorioi) na 1. nadstropju. Ob lej priliki bodo razpravljali o povišanju mezd, o ureditvi vprašanja delovnega urnika ter še posebej o važnost' stavbarske blagajne. V ponedeljek 29. januarja bo IX. evropski šolski dan, v katerem bodo učenci vseh šolskih stopenj risali ali pisali naloge o pomenu evropskega sveta. Naloge bodo pisali tudi v ostalih zahodnoevropskih državah. Po radiu bodo ta dan, in sicer ob 8.30 sporočili tri različne teme. Osnovnošolski o-troci bodo, posamično ali skupinsko, pripravili risbo, za katero jim bo učitelj dal na razpolago poljuben čas. Za nižje srednje šole bo na razpolago 3 ure časa, za višje srednje šole pa 4 ure. Najboljše delo vsakega razreda bodo poslali didaktičnemu ravnateljstvu, ki ga bo s komisijo pregledalo in najboljše poslalo šolskemu skrbniku. Posebna komisija bo pregledala tudi naloge srednjih šol in jih poslala ministrstvu za javno vzgojo. Pokrajinski komisiji bo predsedoval šolski skrbnik. Vse dosedanje naloge so dijaki, ki obiskujejo slovenske šole na Tržaškem, pisali v materinem jeziku, medtem ko so slovenski dijaki, ki prav tako obiskujejo slovenske šole, toda na Goriškem, pisali naloge v italijanščini. Ze lansko leto je prišlo med goriškimi dijaki, pa tudi med profesorji, do precejšnjega razburjenja, ko so izvedeli, da bodo nalogo pisali v italijanščini. Niso se namreč mogli sprijazniti z dejstvom, da bodo morali pisati nalogo v tujem jeziku, ko pa se vendar tudi v materinem jeziku lahko napiše naloga na temo, ki jim je bila predložena. Raz. burjenje je bilo toliko večje, ker niso hoteli upoštevati na- še nacionalne posebnosti, ki skupno z ostalimi narodi predstavlja mozaik evropske celine. Pisanje naloge o evropski solidarnosti mora nujno spoštovati pravice vsakega posameznega naroda, ker je ravno svoboden razvoj vsakega naroda najboljša podlaga za trdnost vezi, ki družijo evropske narode. Ce naj te vezi temeljijo na podrejanju e-nega naroda drugemu, če naj celo vodijo k zanikovanju jezika enega naroda, tedaj ne moremo govoriti niti o prijateljstvu niti o kakšnih trajnih vrednotah, ampak o nasilju in teptanju pravic. Zaradi tega že danes, ko manjka več kot deset dni do pisanja naloge, opozarjamo pristojne šolske oblasti, da bodo omogočile goriškim slo. venskim srednjim šolam, kot se to dela na Tržaškem, piša-ti nalogo v slovenskem jeziku, da bi naši dijaki doprinesli iskren delež k uresničitvi ideje o evropski solidarnosti. Na delu se je ponesrečil Včeraj ob 10.30 so z rešilnim avtomobilom Zelenega križa pripeljali v civilno bolnišnico v Ul. Vitt. Veneto 48-letnega Leona Tunija iz Mo-rara, Ul. Oberdan 18. Zdrav-niki so mu ugotovili rano na palcu in zlom členka desne noge. Nudili so mu prvo pomoč in ga nato poslali domov. Ozdravel bo v 10 dneh. Tuni je zaposlen kot delavec v goriški livarni SAFOG, kjer je s pomočjo žerjava dvigal neko težko bruno. Iz neznanih vzrokov pa mu je to padlo na nogo. Zbiranje prispevkov za prizadete po potresu Ker so nas številni čitatelji spodbudili, naj tudi na Goriškem pričnemo pobirati prostovoljne pripevke v korist prebivalstva v Dalmaciji, ki mu je potres razdejal hiše in uničil ostalo imetje, obveščamo vse dobronamerne ljudi, da se prostovoljni prispevki zbirajo na sedežu Slovenske prosvetne zveze v Gorici, Ul. Ascoli 1-1. ---«»—— Sovjetski kadeti pri tržiškem županu Včeraj in danes je v tržiškem pristanišču Portorosega sovjetska trgovska ladja »Maksim Gorki», s katero se je pripeljala tudi skupina gojencev pomorske akademije iz Odese. Gojenci so bili včeraj na obisku pri tržiškem županu Romanu. Pri sprejemu so bili prisotni tudi nekateri občinski odborniki. Danes popoldne bo župan vrnil obisk gojencem na njihovi ladji v pristanišču. Sovjetski kadeti so v Tržiču vzbudili splošno pozornost prebivalstva. Sporočilo pokrajinske uprave Cesta Bračan - Dolenje je postala pokrajinska V kratkem oddaja del na cesti Zagraj-Villesse - Odobren je načrt za tehnično industrijsko šolo itiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiimiiimiiumi imiiuiimiiiiiiiiiiiimi iiiiiiuiiiii u itiiiiiiituiiiiiiiuuHimiiiiimimmiiiiimii.min.. Rast novega mesta ob meji Za gradnjo Nove Gorice so že potrošili sedem milijard Doslej so zgradili nad 800 stanovanj, številne upravne zgradbe, poslovne prostore, tovarne in šole . Okraj ima skoraj 110 tisoč prebivalcev llllll lili lllllllllllllllllllllimilllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII V Miramarskem drevoredu Še ena smrtna žrtev avtomobilske nesreče Morda zaradi prevelike hitrosti je avto zdrsnil na tramvajskih tračnicah in treščil v drevo Predsinočnjim se je zgodila v Miramarskem drevoredu huda prometna nesreča, pri kateri je izgubil življenje 26-letni Mario Decchi iz Ul. Set-tefontane 25. Nekoliko po polnoči sta se z avtomobilom • Fiat 1900» peljala iz Barko-velj proti središču mesta omenjeni Decchi in 26-letni Clau-dio Ravasini iz Ulice Lavare-to 42. Verjetno zaradi prevelike brzine je na tramvajskih tračnicah avto zdrsel in treščil v drevo na križišču, kjer se docepi cesta v Rojan. Avto je zaneslo kakih 70 metrov in od drevesa ga je vrglo spet na cesto. Avtomobilisti, ki so nato. privozili mimo, so priskočili na pomoč ponesrečencu in poklicali rešilni avto. Iz razbitega avtomobila so potegnili Decchija, ki si je zlomil nogo in gleženj leve noge ter dobil pretres možganov. Sprejeli so ga s pridržano prognozo na ortopedski oddelek toda komaj čez eno uro je podlegel poškodbam. Ravasini je sam prišel v bolnišnico in se Ijo moral zdraviti nekaj dni, ker se je le nekoliko pobil in ranil po čelu. V bolnišnici je dejal, da je on vozil avto, kar se zdi skoraj neverjetno, ker so nesrečnega Decchija potegnili s šoferskega sedeža; Ravasinija pa niso sploh zapazili, ko so rešili iz avta Decchija. Prometna policija je seveda uvedla preiskavo, da bi ugotovila, kdo je vozil avto in kako je sploh prišlo do nesreče. ----« »-- V 20 minutah so ujeli tatiča Agenti komisariata javne varnosti v Miljah so včeraj Itincua predvaja danes 18. t. m. z začetkom ob 18. uri dramatičen film: Igrajo: DANA WYNTER, MEL FERRER in DOLORES MICHAELS T trgovini čevljev Je pričela popolna razprodaja TRSI - Drevored XX. septembra 18 Zaradi obnovitve trgovine, Ki bo del časa zaprta, po J1 e.verjetn° nizkih cenah. Izkoristite to edinstveno pridnost, ki jo nudimo svoji cenj. klienteli po smešnih enah za vse vrste čevljev. v zares rekordnem času, in sicer v dvajsetih minutah, odkrili mladega tatu in našli ukradeno blago, ki ga je skril. Ob 12.30 se je 53-letna Marija Poropat por. Svetina iz Milj, Ul. Dante 11, vrnila domov. Na hodniku je srečala neznanca, ki je hotel zbežati. Takoj je zasumila, da neznanec nima mirne vesti, in ga je hotela ustaviti, a ji je zbežal. Klicala je na pomoč in tako vznemirila vse sostanovalce. To pa so slišali tudi agenti javne varnosti, ki šo prišli v stanovanje in’ izvedeli, da je nekdo ženski ukradel zlato zapestnico, zapestno uro, nekaj robcev in prtov, v skupni vrednosti 35.000 lir. Na podlagi opisa, ki jim ga je dala ženska, so začeli iskati malopridneža, ki so ga našli v neki gostilni. Poklicali so ga na zasliševanje in jim je takoj povedal, kam je v tako kratkem času skril ukradeno blago, in sicer v neki čoln v portiču. Vse je trajalo le dobrih dvajset minut. Spretni, a ne preveč, mladi malopridnež je 21-letni Guido Boziglav iz Stare istrske uli-pe 7. ----«»---- Tatovi so se spravili na drva in na kokoši Na komisariatu javne varnosti na Opčinah je 47-letni Ferdinand Cesar iz Ul. Moreri 201 prijavil, da so mu neznanci pred dnevi posekali in u-kradli 150 dreves v gozdu med Bani in Opčinami. Dejal je, da so mu s tem povzročili približno 40.000 Ur škode. Karlo Cernjava z Vrdele 1606 pa se je pritdžil, da so mu neznanci ukradli ponoči iz kurnika, ki ga ima na vrtu pri železniški postaji na Vr-deli. II kokoši. Škoda znaša približno 15.000 lir. Neznanci so ponoči ukradli lambreto, ki jo je Libero Battini iz Ul. Caprin 5 parkiral v Ul. Scalinata. ----« »--- Namesto po betonskem drogu je udaril po lastni roki Na ortopedski oddelek so včeraj dopoldne sprejeli 37-letnega Vinicia Tonina iz Ri-varazze pri Vidmu, ki se bo moral zdraviti dober mesec. Tonin je v Grljanu na račun podjetja Bandelli, pri katerem je zaposlen, razbijal betonski drog, pa se je udaril po levi roki in si zmečkal prstanec, -«»- Zidar iz Križa se je poškodoval na delu v kleti otroškega Na delu vrtca v Ul. Panebianco se je včeraj popoldne ponesrečil 20-letni Anton Tence iz Križa 285. Opravljal je zidarska dela, p i je zadel z glavo v cement no gredo in se pobil. Sprejeli so ga na II. kirurški oddelek in se bo moral zdraviti dober teden. Nova Gorica, katere gradnja je bila odločena potem, ko je bila začrtana nova državna meja med Italijo in Jugoslavijo, meja, ki je ločila mesto od njegovega naravnega zaledja, je v teh trinajstih letih, odkar so prvič zapeli pri njeni gradnji krampi in lopate delovnih ljudi, že začela dobivati podobo novega mestnega naselja. Tako so prebivalci Gornjega Posočja, Krasa in Vipavske doline dobili svojo upravno in gospodarsko središče prav tam, kjer je stikališče vseh treh področij, na ravnini med Kostanjevico in Solkanom. Gradnja ni vedno naglo napredovala in je bilo po začetnem zagonu tudi ričkaj suhih let. Vendar pa je bilo doslej v ta namen investiranih iz raznih virov nad sedem milijard din. Skupaj je bilo doslej zgrajenih 806 stanovanj in 227 samskih sob. Največ sredstev so porabili za stanovanjske gradnje ob magistrali in sicer nad 600 milijonov din, za stanovanja na drugih predelih pa še preko eno milijardo din. Razen stanovanjskih hiš pa so gradili tudi številne upravne in poslovne zgradbe, gostinske in trgovske lokale. Naj omenimo med temi impozantno zgradbo OLO, upravni sedež elektrogospodarstva, nove sedeže narodne banke, gradbenega podjetja «Gorica», pošte, gozdarske uprave, socialnega zavarovanja itd. Samo za gradnjo upravnih prostorov je bilo porabljenih do sedaj skoro 800 milijonov din. V šolske zgradbe pa je bilo vloženih nadaljnjih 430 milijonov din. Med temi naj omenimo novo gimnazijo in osem-lteko ter vajensko šolo. Prihodnji mesec pa bodo začeli z gradnjo elektrogospodarskega šolskega centra, za katerega nameravajo potrošiti 160 milijčmov dih ter ga bodo dogradili prihodnje leto. Že od samega začetka gradenj so poskrbeli tudi za zelene površine, ki imajo primerno mesto tudi v splošnem urbanističnem načrtu, po katerem se Vršijo vse gradnje v Novi Gorici. Obenem z gradnjo mesta pa je treba seveda ustvarjati tudi delovna mesta za njegove prebivalce. S tem namenom 1111111111111 itiin n n milu n m um,m imun imummn mmumniiniiiiim m,.. Novice iz Jazbin Dobra cena za vino kadar tc»a ni več Slabo vreme ovira delo traktorjev in buldožerja Znižati je treba ceno za dobavo vode Sedaj v zimskem času, posebno pa ob slabem vremenu, je naša vasica skoro odrezana od ostalega sveta, zlasti od Gorice in Steverjana, kjer imamo sedež občine. Naše poti so namreč v takem vremenu zelo blatne in zato se le malokdo odloči, da bi nas prišel obiskat. Vse drugače je ob nedeljah v poletnem času, ko vidimo marsikak avto ali motocikel, ki parkira pred edino gostilno v vasi ali pa na položnem gričku nad vasjo, od koder je lep razgled po okolici na tej in na oni strani meje. Naši vinogradniki so že razprodali svoj zadnji pridelek vina. To ni bilo posebno težko, saj je bil pridelek zelo pičel. Neki srednji kmet, ki je prejšnje leto prodal 80 hi vina, ga je lahko oddal letos komaj 12 hi. Res, da je cena sedaj kar dobra in so zadnje vino oddali gostilničarjem v mesto po 150 in tudi po 170 lir za liter, vendar je izkupiček v celoti manjši kot lani. Kupci so z vinom zadovoljni, saj je doseglo tudi 14 stopinj in je tudi po okusu odlično. Omenimo naj s tem v zvezi, da so nekateri trgovci z vinom plačevali ob trgatvi enako blago, kot je šlo sedaj po 150 in več lir, samo po 60 do, 65 lir za liter. Špekulirali so namreč s. tem, da ljudje rabijo, denar in morajo takoj prodati vino. Ce bi bili naši kmetje organizirani na zadružni podlagi, se 'kaj takega ne bi' moglo zgoditi. Vaščani so z velikim zanimanjem sledili tudi razpravam o napeljavi občinskega vodovoda. Za Jazbine nameravajo napeljati vodo iz Gradiškute, do koder že sega goriški vodovod. Vendar pa se nekateri s tem ne strinjajo in bi rajši imeli podaljšek vodovo- da iz Moše, od koder naj bi bila voda cenejša. Vsekakor pričakujejo, da bo občinska uprava v Steverjanu tudi v pogodbi z goriško občino dosegla boljše pogoje kar se tiče cene. Letošnji posevki sedaj dobro kažejo in so ozimna žita lepo zelena. Tudi kar se naprednega kmetijstva tiče, si skušajo v Jazbinah pomagati. Ta-kq sta v vasi dva traktorja na gosenice in buldožer za rigolanje.' Lastniki pomagajo tudi sosedom z njimi, kadar vreme to dopušča. Zlasti buldožer bratov Koršič je vedno okrog in trenutno -rigola zemljo na pobočju krminske gore, prejšnji mesec pa so ga imeli na Oslavju, -----«»---- nevarnost koz Kdor jc bil v Bruchsalu sc mora takoj cepiti Ministrstvo za zdravstvo je sporočilo, da se morajo podvreči profilaktičnemu cepljenju proti kozam poleg oseb, ki so prišle z okuženih področij v Karačiju (Pakistan), Duesseldorfu (Zahodna Nemčija) in Bradfordu (Velika Britanija), tudi vse tiste ose. be, ki so prišle k nam iz Bruchsala v Zahodni Nemčiji. Cepljenje proti kozam predpisuje mednarodni zdravstveni pravilnik. Pokrajinski zdravstveni u-rad iz Gorice obenem sporoča, da še vedno velja za lastnike hotelov, prenočišč itd. izvajanje zakona, po katerem so takoj dolžni sporočiti županu ali zdravstvenemu ura. du vse podatke o Osebah, ki so pred 14 dnevi bivale na okuženih področjih in se te dni mudijo pri nas. je zrasla v Kromberku nova moderna tovarna pohištva, ki spada med najmodernejše tovrstne tovarne v državi, dalje se iz bivše Štrukeljeve livarne razvilo kovinarsko podjetje Gostol. V Šempetru se v zadnjem času lepo razvija tovarna električnih izdelkov Iskra itd. Za bližnjo bodočnost predvidevajo graditelji, da se bo v prihodnjih 20 ali 25 letih Nova Gorica razvila v mesto z okoli 25 tisoč prebivalci. Za dosego tega cilja bo potrebnih še najmanj kakih 15 milijard din. Med najpomembnejšimi bližnjimi gradnjami naj omenimo sodno palačo; za katero že kopljejo temelje ob magistrali; potem pride na vrsto prvi večji nebotičnik, veleblagovnica", avtobusna postaja, avtomobilski servis itd. Tako raste novo naselje v vedno bolj zaokroženo organsko celoto, v kateri bodo okoličani postopoma našli vse ti sto, zaradi česar so bili v preteklosti navezani na Gorico; pri tem pa bodo imeli odnosno že imajo veliko prednost, da gre pri Novi Gorici za socialistično središče, ki bo služilo predvsem delovnemu človeku in novi socialistični družbi. Naše citatelje bo gotovo zanimalo tudi nekaj podatkov o prebivalstvu. Ves okraj šteje 109.680 prebivalcev. Največ jih živi v občini Nova Gori ca in sicer nekaj nad 47.000; sledi občina Tolmin s 23.600 prebivalci, Ajdovščina z 21.296 in Idrija s 17.209 prebivalci. Povprečna gostota v okraju znaša po 64 ljudi na kv. km, ki pa je seveda zelo različna od ene občine do druge. Pokrajinski predsednik dr. Chientaroli je dal na zadnji seji pokrajinskega odbora pretekli torek tri važna sporočila. Odbornik za javna dela Grigolon mu je sporočil iz Rima, da je bil 5. januarja izdan ministrski odlok s katerim je prišla pod pokrajinsko upravo cesta Bračan-Dolenje, ki je bila prej pod občinsko upravo. Odlok bo v kratkem objavljen v uradnem listu in bo stopil v veljavo drugi mesec po tistem, v katerem je bil objavljen. Pokrajinska u-prava je že večkrat urgirala tak ukrep, ki predstavlja znatno razbremenitev občinskih financ občine Dolenje in nudi osnovo za končno ureditev te ceste, ki je tako važna za prebivalce te doline in za večji razvoj turizma v tej slikoviti .pokrajini. Drugo sporočilo se tiče ceste most pri Zagraju-Villesse, glede katere so bile odstranjene vse ovire in je pokrajina dne 15. t.m. dobila nalog za njeno dokončno ureditev To bo omogočilo, da bodo v kratkem razpisali dražbo za oddajo teh del, ki gre v celoti v breme države. Tretje sporočilo pa se tiče tehniške industrijske šole v Gorici, za katero je višji svet za javna dela odobril načrt. Do odobritve je prišlo na seji dne 11. decembra in v kratkem bo objavljen zadeven' odlok. Po teh sporočilih predsednika so posamezni odborniki stavili svoje predloge, ki se tičejo raznih upravnih zadev in so bili njihovi predlogi tudi sprejeti, odnosno odobreni. Pred zaključkom seje so dodelili posameznim odbornikom argumente, o katerih bodo poročali na prihodnji seji pokrajinskega sveta, ki bo v soboto popoldne. Dr. Polcsi predsednik civilne bolnišnice Te dni •dežu v Ul. Vlttorip Vepeto sestal novi upravni odbor gori-ške civilne bolnišnice. Občinski svet je že pretekli mesec imenoval dva nova odbornika, in sicer odv. Cosso in dr. Te-renzia, namesto odstopivših dr. Chientarolija in inž. Bar-dija. Na zadnjem sestanku je novi odbor izvolil za svojega predsednika dr. Ferruccia Po-lesija. Na seji je bil tudi upravni vodja bolnišnice dr. Cossi in goriški župan dr. Poterzio, ki je pozdravil novi odbor v imenu goriške občinske uprave in mu obljubil njeno pomoč. Dva kilometra od Pierisa Našli so truplo utopljenega študenta Včeraj dopoldne je neki delavec iz Fiumicella našel truplo 2O-letnega študenta Riccar-da Passonija iz Pierisa. Truplo je bilo zapleteno v grmičevje na sredi Soče, kaka dva kilometra od mostu čez Sočo pri Pierisu. Kot znano, je Passoni pred 15 dnevi padel s tega mostu v narastlo Sočo in utonil. Gasilci in drugi, ki so bili zaposleni z iskanjem trupla, niso mogli ničesar najti. PRISPEVAJTE ZA DJJASKO MATICO ! Sinoči okrog 19. ure so z rešilnim avtom Zelenega kriza pripeljali v civilno bolnišnico v Gorici Marijo Bruniero^ ki je doma iz Kaprive. Ulica Dante 4. Zdravniki so ugotovili, da je žena dobila udarec v glavo s pretresom možganov. Zato so jo pridržali v bolnišnici za 10 dni. ............................................................... Goriški nogomet Močna ekipa iz Pierisa je premagala Doberdob (5-0) Blatno igrišče je oviralo normalen potek igre V nedeljo, 14. januarja, so doberdobski nogometaši odigrali tekmo z ekipo iz Pierisa. Doberdobci so tudi tokrat tekmo izgubili z rezultatom 5-0. Ekipa iz Pierisa je v letošnjem mladinskem prvenstvu za sedaj najboljša. Zaradi tega se je predvidevalo, kakšen bo izid. Nastopili so v naslednji po- iiiiiiiiimiiimiiiiinmimmimiiiitiiiiiiimiiiiiuiimiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiimiiiiimiiii Nove gradnje v Gorici Moderna garaža v središču in Ribijeva avtobusna postaja V garaži v Ul. Maniago je prostora za 100 avtomobilov Nova avtobusna postaja začne obratovati še ta teden Pred kratkim je dobila Go- I rej tudi Gorica imela novo av-rica še eno veliko in moder- tobusno postajo, ki bo bolje od- no garažo, ki jo je goriški podjetnik Remigij Koršič zgradil v Ul. Maniago, nedaleč od Ribijeve avtobusne postaje. Potreba po garažah je v mestu spričo naraščajočega števila avtomobilov vedno večja. Zato pomeni nova garažo, ki je zgrajena v dveh nadstropjih in je v njej prostora za okrog 100 avtomobilov, važno pridobitev za mesto. Nova garaža je prikladna tudi zato, ker je prav v središču mesta, saj je, od gledališča Verdi do nje komaj kakšnih 100 metrov. Do nadaljnjega izboljšanja avtoprometa pa bo prišlo v mestu z otvoritvijo nove Ribijeve avtobusne postaje, ki bo začela delovati v soboto ali nedeljo. Po dolgih letih čakanja in razpravljanja, bo to- govarjala sedanjim potrebam avtobusnega prometa, saj je dosedanja, avtobusna postaja, ki je bila morda dobra pred 20 leti, sedaj povsem neprimerna. Za otvoritev ni predvidena nobena uradna svečanost. Nova postaja ima dva vhoda: iz Ul. Manzoni, kjer bodo avtobusi prihajali vanjo in v Ul. IX. avgusta, kjer bo zanje izhod in vhod za občinstvo. Tu bo tudi bar, trafika in prodaja časopisov, poleg vseh drugih prostorov za potnike, blagajno in prtljago. Ker je nova postaja le malo oddaljena od stare, je še vedno v središču mesta, pa ima vkljub temu dovolj prostora za manevriranje avtobusov, kar prej ni bilo mogoče brez oviranja prometa na ulici. stavi; Emil Jelen, Franko Re-| prilike. Ker niso igrali složno bula, Gmdo Jelen, Ivan Ge- so ostala nasprotnikova vrata rin, Mario Peric, Šivano Fram-dolič, Marjan Ferletič, Viljem Ferletič, Karlo Gergolet, Bruno Dužman in Ivan Jarc. Nasprotnikova enajstorica pa je bila . sestavljena tako; Gio-vanni Cumin, Alberto Giordani, Paolo Fazio, Luigi Portelli, Vinicio Tiziani. Claudio Gregorin, Lucio Zorzin, Giuseppe Marizza, Giampaolo Del Bian-co, Valentino Zanolla, Vanni Peressin. Srečanje obeh ekip se je vršilo na igrišču v Pierisu. Teren je bil blaten in so zato igralci imeli precej težav. V prvem, polčasu so doberdobski nogometaši v glavnem branili lastna vrata. Nasprotniki so takoj začeli napadali in tudi bili v premoči. Doberdobci so tudi večkrat napravili lepe akcije, toda ko so prišli pred vrata, so opešali. Vratar Pierisa je seveda vsakikrat žogo prestregel. Nogometaši Pierisa so bili v najboljši formi. Izkoristili so šibkost' nasprotne enajstorice in v prvem polčasu štirikrat potresli mrežo. Vratar, ki je šele začetnik, prav zares ni bil kOs napadalcem. Doberdobci so streljali štiri kote, toda brez uspeha. Prvi polčas se je zaključil s 4-0. V drugem polčasu so Doberdobci oživeli ter prešli v protinapad; napravili so več lepih akcij', in sicer je takoj v začetku Peric podal žogo Dužmanu, ki jo je podal Jarcu, ta pa Gergoletu, ki jo je slabo streljal v vrata. Vratar Pierisa jo je z lahkoto prestregel, V 12. minuti drugega polčasa je S, Frandolič nehote napravil avtogol. Igralci Pierisa so v drugem polčasu vidno opešali. Doherdobci so I k i w o I &a lvialu o je daro- val* N. N. iz Steverjana 5.000 tudi tokrat izgubili prav lepe lir. 1 Seznani kmetovalcev kolonov in spolovinarjev Na občinski oglasni desk; v Gorici je do 31. januarja ie-tos na vpogled spremenjeni in izpopolnjeni seznam neposrednih obdelovalcev, kolonov in spolovinarjev, ki so se dolžni zavarovati za invalidnino in starost na podlagi zakona 1047 od leta 1953. Kogar se to tiče, si seznam ogleda lahko med uradnimi urami. Priziv proti vpisu, odnosno izbrisu iz seznama, pri. zadeta oseba lahko napravi v 30 dneh na prefekta ali pa v 90 dneh na izvršni odbor zavoda za socialno skrbstvo (INPS). Z razstave Demetrija Geja Na sedežu ASK »Simon Gregorčič je še vedn0 odprta razstava slikarja Demetrija Ceja. Na sliki »Mestne ulice« nedotaknjena. Morda bi se izid tekme zaključil drugače, če bi Doberdobci ne napravili avtogola, po katerem so igro opustili, ker je bila razdalja nepremostljiva. Tekma se je tako zaključila z rezultatom 5-0. llllllllllllll|||fl|t|||!|||||||||IIIIIIIIIIIIIUIIIIIIIjl CORSO. 17.00: «11 pošto«. Film Armanda Olmija. VERDI. 16.00; «Toby Tiller. K. Korkoran«. Walt Disneyev barvni film. Sledi kratka Walt Disneyeva risanica v barvah. VrriORIA. 17.00; «Moulin rou-ge», J. Ferrer in Z. Gabor. Italijausko-francoski barvni film. CENTRALE. 17.15: «Marisol. mala Madridčanka«, Mansol in# A. Duarte. Španski barvni film. DEŽURNA LEKARNA Danes ves dan in ponoči je odprla v Gorici lekarna SORANZO, Korzo Verdi št. 57 tel 28-79. TEMPERATURA VČERAJ Včeraj smo imeli v Gorici najvišjo temperaturo 9.2 stopinje ob 12.45, najnižjo 4,2 sto. pinje ob 7.40. Vlage je bilo 72 odst. Ponovitev odložene tekme Lecco je klonil pred Bologno z 0:1 Izid tekme pa ne dopušča gotovih predvidevanj glede bližnjih srečanj BOLOGNA: Santarelli; Capra, Pavlnato; Furlanis, Janich, Fogli; Perani, Tumburus, Vinicio, Demarco. Pascutti. LECCO: Bruschini; Facca, Sarchi; Gotti, Pasinato, Du-zioni; Tettamanti, Galbiati, Di Giacomo, Lindskog, Clerici, SODNIK: Sbardella. Včerajšnja tekma med Bologno in Leccom bo imela verjetno precejšnje posledic za ves potek italijanskega prvenstva v A ligi. Izid so z veliko nestrpnostjo pričakovale šte- vilne ekipe. Razen obeh mo-štev so bile zainteresirane tudi 4 ekipe, ki So na vrhu lestvice ter 4 ekipe, ki so na zadnjih mestih. Bologna si je z včerajšnjo zmago zagotovila 2? točk ter bo s tem presegla In-ter za celih 5 točk a za 3 Fiorentino in Milana ter za 1 točko Romo. Ni izključeno, torej, da bi utegnila Bologna priti v poštev v borbi za prvaka. Lecco pa je po včerajšnjem porazu ostal pri’13 točkah, se pravi na istem mestu kot Venezia. Ima samo dve točki več kot Padova, ki je na predzadnjem mestu lestvice ter samo dve točki več kot Lane-rossi Vicenza, ki je na 16. mestu. Ce bi bil včeraj zmagal, bi se Lecco vsaj nekoliko re. šil stiske, ki tare moštva na zadnjih mestih splošne lestvice. Kako pa je včerajšnja tekma potekala? Priznati je treba, da Rta se obe moštvi sicer požrtvo. valno borili, toda s tehničnega rtališča je bila tekma povsem nezanimiva. Spričo tega lahko rečemo, da je precej razočarala vse gledalce, ki so pričakovali cta bo ponovitev te tekme, katere so morali prekiniti koncem lanskega leta zaradi megle, mnogo zanimivejša. Bolonjčani so včeraj zelo ob. čutili odsotnost Franzinija in Bulgarellija, ki sta ju zamenjala Tumburus in Demarco. Posebno slednji se ni vigral v napadalno četvorko, ki je bila ra trj četrtine popolnoma prenovljena. Zato ni pfišla do izraza povezanost med igralci, temveč je le tu pa tam zablestel kak poedinec. Toda tud} Lecco se je znašel v precepu. Predvsem ni razpolagal s Cardarellijem, a Duzioni in Galbiati nista bila najbolje razpoložena. Z druge strani pa sta Di Giacomo in Ciericj največkrat ostala sama pri poskusih, da bi preprečila poraz. Na koncu je treba še pripomniti, da sta tekmi prisostvovala Rocco in Viani iz Milana. Hotela sta se namreč prepričati na lastne oči kakšno nevarnost predstavlja Bologna za Milan pri bližnjem srečanju. Potek Igre Pa iima ne bo ver' jetno pomagal pri dokončni oceni trenutnega položaja. Od 28. do 30. decembra tekme za Davisov pokal MELBOURNE, 17. — Žrebanje za evropsko cono Davisovega pokala bo prihodnji torek, in sicer pod predsedstvom predsednika avstralske zveze Normana Strangea. Slednji je izjavil, da se je v evropski coni vpisalo tri ekipe več kot dopušča pravilnik. Prvič v zgodovini avstralskega in na splošno anglosaškega športa se je zgodilo, da se bodo tekme odigrale na dan nedelje. Avstralska teniška zveza je namreč odbila zahtevo evropskih igral cev, ki so zahtevali naj bi se vršile tekme za Davisov pokal od 30. novembra do 2. decembra. Avstralska federacija pa je sklenila, da se bo srečanje začelo 28. decembra ter se bo končalo v nedeljo 30. decembra. Svetovno nogometno prvenstvo Danes opolnoči v Santiagu žrebanje za finalne skupine Zdi pa se, da bo prišlo v večini primerov do sporazuma med delegati SANTIAGO DEL CHILE: 17. — Žrebanje za finalne skupine svetovnega nogometnega prvenstva bo jutri v Santiago del Chile, in sicer ob 19. uri po krajevnem času, ki odgovarja 24. uri po srednjeevropskem času. Zdi pa se da ne bodo prepusiili sestavljanja finalnih skupin samo golemu naključju. Prevladuje namreč mnenje, da se bodo delegati skušali sporazumeti glede večine primerov ter da bodo prepustili odločitev žrebanju samo v tistih primerih, kjer ne bo . moglo priti do sporazuma. Čilski voditelji bodo zahtevali baje, da naj najmočnej- Drevi v Sao Paulu: Jofre proti Caldwellu (Vzhodna Evropa, Južna Amerika ter Zahodna Evropa). Na drugi strani pa bi tudi ne bilo nevarnosti, da bi prišlo do srečanj v prvi igri med predstavništvi držav, ki so, ali ki jih smatrajo, za najšibkejše. Po dolgih pogajanjih bo vendarle prišlo do dvoboja med Brazilcem Eder Jofrejem ter Ircem Johnom Caldvvellom. Kdo si bo priboril naslov svetovnega prvaka v kategoriji »Petelinje težeii? Mnenja so deljena, saj sta oba že zmagala proti zelo resnim nasprotnikom. Jofreju Je 26, let. a Caldvvellu 24 let. Na žgornji sliki je Jofre z Be-cerro, a na spodnji Cald-well. še južnoameriške ekipe igrajo, v različnih mestih, to se pravi, da bi pripadale različ-niip skupinam. Tako bodo zahtevali, naj Čile igra v Santia. gu, Argentina v Rancagui, Brazilija v Vini del Mar ter Urugvaj v Arici, Domnevajo tudi, da bodo na enak način določili tudi razpored najmočnejših evropskih ekip. Med evropskimi ekipami smatrajo za najslabše Švico, Madžarsko ter Bolgarsko. Med južnoameriškimi pa so najslabši Kolumbija in Mehika. Medtem se je zvedelo, da Čile želi, da bi prišla Anglija v njegovo skupino. V tem primeru bi ZSSR igrala v Rancagui ali v Vini del Mar, Češkoslovaška pa v Arici. Tujim delegatom pa Arica ne u-gaja, ker je to mesto oddaljeno od Santiaga del Chile 2.300 km. V primeru zmage v tem mestu, bi se morala zmagovalka preseliti iz »mesta večne pomladi« v Santiago, kjer vlada huda zima. Nenadna sprememba temperature bi utegnila kvarno vplivati na igralce. Iz Budimpešie je medtem prišla vest, da je Sandor Barcs, predsednik madžarske nogometne zveze, predložil mednarodni nogometni zvezi ter organizacijskemu odboru svetovnega prvenstva naslednji predlog; 1. Pri žrebanju naj se uporabljajo štiri skrinjice; 2. porazdeliti vseh 16 ekip na te skrinjice po naslednjem načelu: skrinjica a: ZSSR, Češkoslovaška, Madžarska in Jugoslavija; skrinjica b: Švica, Kolumbija, Mehika, Bolgarska; skrinjica c: Anglija, Italija, Zahodna Nemčija ter Španija; skrinjica d: Argentina, Brazilija, Urugvaj ter Čile; 3. izžrebati iz vsake skrinjice po eno ime ter tako določili vsako izmed štirih skupin. , V Budimpešti menijo, da bi se na tak način preprečilo, da bi prišlo do srečanja med predstavniki zemljepisnih con aifiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiitiiiitiiiimiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiimimiiiiiiMiiiiiii TUZNTAM Prva Erika Netzer v smuku v Badgasteinu BADGASTEIN, 17. — Avstrijke so še enkrat dokazale svoje odlične vrline pri današnjih tekmah v smuku. Vse tekmovalne je namreč popolnoma nadkrilila 24-letna Erika Netzer, ki je že lani zmagala na isti progi. Avstrijski reprezentanci se je sicer posrečilo, da so štiri njene članice zasedle štiri izmed prvih deset mest, vendar pa ni popolnoma strla tekmovalk drugih narodnosti. Med Nemkami sta se posebno odlikovali Barbi Henneberger ter Heidi Biebl. Prva je zasedla drugo, a druga peto mesto. Med Italijankami se je odlikovala Pia Riva, ki je zasedla četrto mesto. Italijansko košarkarsko prvenstvo I. lige Od treh velikanov samo Ignis kljubuje navalu mladih moei Goriška Zoppas je tudi v nedeljo zamudila priložnost, ki se je nudila Letošnje prvenstvo bo zapisano v košarkarskih analih kot leto izenačevanja moči. Moštva treh košarkarskih velikanov, Ignisa, Simmenthala in Virtusa, so se pod pritiskom drugih moštev razbila in le vareškemu Ignisu se je do danes posrečilo, da obdrži neomajan svoj sloves. V celoti pa tudi to ne drži, saj je tudi on moral kloniti v enem primeru pred silovitim navalom mladeniških moči. Ignisov padec je oživil zanimanje za prvenstvo, toda le teden dni po tem smo že pri starem. Milančani niso znali izkoristiti u-godne priložnosti ter so izgubili vsa svoja upanja na končno zmago na padovanskih tleh. V nedeljskem srečanju, ki je bilo brez dvoma najdaljše, najživahnejše in najbolj borbeno v vsem dosedanjem letošnjem prvenstvu, je morala Virtus že v petič priznati premoč svojih nasprotnikov, čeprav so se njeni i-gralci pošteno potrudili ter se borili z vsemi svojimi silami, z zobmi in celo s «pestmi«. V zadnjem kolu prvega dela letošnjega prvenstva je izginila iz lestvičnih stolpcev še zadnja ničla. Vigevanski Ur-sus si je namreč priboril svojo prvo zmago v najvišji kategoriji. Ta njegova zmaga je toliko bolj vredna, ker je ta svoj uspeh zabeležil v tekmi z Biello, ki spada v vrste out-siderjev letošnjega prvenstva. Pa si oglejmo od bliže potek tega tako presenetljivega kola. Najtežja naloga je pripadla Simmenthalu, ki se je moral pomeriti na utrjenih in vročih padovanskih tleh. Milančani so se dobro pripravili za to zahtevno srečanje, posebno še zato, ker so morala vsa moštva, ki so gostovala v Padovi prepustiti obe točki domačinom. In res se je zgodilo, da je domači Petrarca, kljub slabemu nastopu v prvem polčasu, zbral v drugem polčasu vse svoje sile ter z nevzdržnim elanom zadal v dvajsetih sekundah gostom kar šest košev, s tem izenačil dotedanje rezultate ter postavil trdne temelje za svojo zmago. Simmenthal je pokazal svojo pravo moč le v prvem polčasu, medtem ko je v drugem prepustil pobudo domačinom, ki so tako še enkrat dokazali, da se njihovo igrišče ne more zavzeti. Petrarca je res čudna ekipa. Na lastnih tleh še ni bila poražena, medtem ko se ji na tujih igriščih ni še niti enkrat posrečilo dokazati upravičenosti svojega slovesa. Kot smo že v uvodu povedali, je bilo najbolj vroče v Bologni, kjer je Fonte Levis-sima odločila tekmo v svojo korist šele v drugem podalj- imutiiiiiiiitiiiimiiiimiaiiiiiiiimiiiiiitmimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiniiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiitiiifiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiMHi Košarkarsko prvenstvo ženske I. lige Kljub nedeljskemu porazu Philco ne namerava kloniti ---------------f------------------------------------------- Udinese in Standa kljubujeta še vedno vsem nasprotnicam Tudi žensko prvenstvo je zaključilo svoj zimski odmor. Preteklo nedeljo so se ekipe spet znašle na igriščih ter s teip začele povratni del prvenstva. Kot se je to zgodilo že v začetnem kolu, je tudi v nedeljo prišlo do nekaterih presenetljivih rezultatov. Med vsemi izstopa zmaga beneške ekipe v Trstu. Ze večkrat smo imeli priložnost slediti nastopom beneških igralk ter spoznati odlično raven njihove igre, zmožnosti posameznih atletinj ter vigranost ekipe. Za- Predsednik UVI hudo zbolel SALO’, 17. — Predsednik italijanske kolesarske zveze (UVI) Adriano Rodoni leži hudo bolan v bolnišnici v Gavardu. Sinoči so sporočili, da se ie bolnikovo stanje nekoliko izboljšalo. Se včeraj pa je bili; st .nje zelo resno. Zdravniki so bili najbolj zaskrbljeni zaradi pljučnice, ki je nastopila zaradi travme. Zaradi tega so si tudi pridržali prognozo. Rodonija ' je še včeraj zjutraj pregledal primarij kirur škega oddelka, dr. Perini, ki je menil, da je bolnikovo stanje še vedno resno. NOGOMET RIO DE JANE1RO, 17. — Dnevnik «Correjo de Manha« je sporočil, da je Bologna ponudila 1Q milijonov cruzeiro-sov (18 milijonov Ur) za paragvajskega trenerja Fleitasa Solicha, ki je pred kratkim izstopil iz ekipe «Flamengo de Rio« , iz Rio de Janeira. Po mnenju lista je tudi več dru- gih brazilskih in tujih nogo metnih društev, ki se potegujejo za tega priznanega trenerja. (iCorrejo de Manha« trdi, da je Bologna ponudila So-lichu 400.000 cruzejrosov mesečne plače poleg 10 milijonov cruzeirosov nagrade za najetje. KOŠARKA LJUBLJANA, 17. — Jugoslovanske košarkarje čakajo v naslednjih desetih dneh zahtevna mednarodna srečanja, in sicer dve tekmi z Italijo ter dve z Belgijo. Prvo srečanje italijanske reprezentance z jugoslovanskimi košarkarji bo dne 25. t. m. v Beogradu (in ne v Novem Sadu kot je bilo določeno prej), 23, pa se bo Italija srečala v uradnem srečanju z Jugoslavijo na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani. Belgijci pa bodo nastopili dne 1. februarja v Ljubljani z jugoslovansko reprezentanco in dva dni pozneje v Mariboru — prav tako z reprezentanco Jugoslavije. to nas ni zmaga Venezie nad Philcom presenetila. Preseneča pa nas dejstvo, da ,ie Venezia razen tega uspeha zabeležila samo še dva druga ter je zato na splošni lestvici na mnogo slabšem mestu kot to v resnici zasluži. Nepričakovan je tudi rezultat tekme Brescia-CMM. Zmago domačink so sicer predvidevali, toda nihče ni pričakoval, da se bodo znale Tržačanke tako uporno braniti ter v gotovem trenutku celo o-grožati zmago svojih nasprotnic. CMM je to pot igrala zelo učinkovito ter je bila v prvem polčasu enakovredni partner domačink. Šele v prvih minutah drugega dela tekme se je Brescii posrečilo priti do odločilnega naskoka. Tržačankam se je posrečilo sicer zmanjšati razpon v točkah (na 4), toda zmaga je pripadla njihovim nasprotnicam. Ostali dve tekmi tega kola nista nudili nobenega presenečenja. Udinese in Standa sta premočni, da bi lahko ostali klubi te skupine upali na zmago. Prva je premagala Silverja s predvidenim rezultatom (z 72 točkami), druga pa je več kot podvojila točke svojih nasprotnic. V tržaško - Deneški skupini moramo zabeležiti še uspeh ekipe Pejo iz Brescie, ki je z nedeljskim nastopom iztrgala tretje mesto na lestvici tržaškemu Philcu. Nazadovanje tega domačega kluba je seveda zelo boleče, če pomislimo, da se je več let dičil z značko italijanskega prvaka. Položaj Philca je še toliko resnejši, če pomislimo, da je na četrtem mestu ne prav najboljše skupine v Italiji. Dejansko je s tem zdrknil na sedmo ali osmo mesto Vzroki tega nazadovanja pa niso povsem negativni. Smemo celo trditi, da je do tega prišlo zaradi daljnovidne politike klubskega vodstva, ki je uvidelo, da ni mogoče premagati Udinese in Stande niti z najboljšim moštvom. Ker ni bilo nobenega upanja, da bi ekipa stopila v finalni del tekmovanja, so se odločili, da jo popolnoma pomladijo. Razen dveh starejših igralk so začele tako nastopati povsem nove atletinje, ki so si do sedaj nabrale že precej iz- kušenj v. tem »prehodnem tekmovanju. Rezultati: Standa-Portorico 65:32 Pejo-CMM 37-33 Benetke-Philco 57-54 Udinese-Silver 72-28 P.zio NOGOMET DUNAJ, 16. — Do sobote bo francoska nogometna zveza ubvestila avstrijsko o možnosti mednarodnega srečanja med obema reprezentancama, ki naj bi bilo 29. aprila ali 6. maja na Dunaju. Avstrija namreč išče nasprotnika, ki naj bi zamenjal Italijo, ki je odpovedala srečanje v avstrijskem glavnem mestu. šku. Kako zagrizena je bila borba nam na naj prepričljivejši način dokazuje izredno visoko število kazenskih metov. Teh je bilo skupno kar 92, kar je brez dvoma rekordno število. Vroče pa ni bilo le med igralci, saj so se tudi gledalci kar pošteno ogreli. Na koncu so se navijači nasprotnih ekip tu pa tam celo spoprijeli. V začetku so se gostje bolj izkazali kot Bolonjčani, toda tile so se kmalu znašli ter so na koncu prvega polčasa že vodili. Se znatno bolj prodorni so bili napadalci v drugem polčasu, tako da so rezultati naglo rasli v njihov prid. Virtus je čvrsto držala vajeti igre v svojih rokah ter je tri minute pred koncem vodila z 11 točkami. Fonte Levissima pa se še ni dala ugnati ter je 15 sekund pred koncem izenačila. Tudi prvi podaljšek še ni odločil izida tekme: 76:76. Tudi drugi podaljšek ni kazal, da bo spremenil splošno sliko igre. Tik pred koncem srečanja sta i-mela oba nasprotnika še vedno isto število točk. Prav tedaj pa jo je Conti polomil. Sodnika sta namreč kaznovala neki njegov prodor in Fri-geriu se je posrečilo, da je s prvim metom stresel nasprotnikovo mrežico in tako zagotovil svoji ekipi še eno hvale vredno in spodbudno zmago. V Vigevanu je domača publika le prišla do dolgo pričakovanega zadoščenja. Na koncu tekme je veselo pozdravila svoje igralce, ki so si zagotovili svojo prvo letošnjo zmago. Biella, nedeljski nasprotnik vigevanske ekipe, kar ni mogla verjeti, da je po toliko zmagah morala kloniti prav na tistem igrišču kjer so do sedaj zmagovala vsa o-stala moštva in med njimi celo goriška Zoppas. Domačini, kot je to že v navadi, so začeli igro zelo složno ter so hitro prešli v vodstvo. Drugi polčas pa je pokazal popolnoma drugačno sliko. Biella je krepko prijela za vajeti ter začela kaj kmalu voditi. Sele pred koncem se je domačinom posrečilo, da so trenutno enkrat izenačili. V podaljških so domačini spet zaigrali zelo lepo ter zabeležili v svoj prid deset točk, medtem ko so se morali gostje zadovoljiti s tremi. Ignis je po nedeljskem porazu spet zmagala, čeprav se je morala pomeriti z zelo žilavim nasprotnikom, ki je kar 78-krat stresel njeno mrežico. Kljub visokemu rezultatu ni bila tekma tako privlačna kot je obetalo. Ob tej priliki so vareški igralci potrdili, da še niso preboleli krize. Brez. pohvale se je zaključila tudi tekma med Stello Azzurro in Livornom, ki je prinesla rimski ekipi še nadaljnji dve točki. Ze večkrat smo napisali, da ima goriška Zoppas le malo priložnosti, da se reši pred izpadom. Zal pa je do sedaj izkoristila le eno, in sicer v Vigevanu. Na domačem igrišču pa je odprla na stežaj vrata svojemu neposrednemu tekmecu. Laziu. Rimska ekipa ima tako polne tri točke prednosti in kaže, da se ne bo goriškim igralcem posrečilo popraviti tako težke zamude. V nedeljo so se pošteno po. trudili v prvem polčasu; v drugem pa so prepustili iniciativo gostom, ki niso več popustili pri vodstvu igre. Goriška ekipa je še enkrat pokazala popolno pomanjkanje vsakršne zamisli organizirane igre, a še posebno so prišle do izraza pomanjkljivosti vodstva. Trener je namreč pustil v popolnem brezdelju svojega novega igralca Natolija, bivšega igralca Ginnastice. Mi, ki tega igralca dobro poznamo, vemo, da se še ni vigral Prepričani pa smo, da bi bil njegov doprinos zelo učinkovit za goriško ekipo posebno v drugem delu igre, če bi ga seveda znali izkoristiti. Tako pa se žal dogaja, da Goričani pokopavajo sami sebe. S tem kolom se je torej zaključil prvi del prvenstva. Ignis si je priboril naslov zimskega prvaka, medtem ko si delita drugo mesto Simmenthal in letošnji outsider Fonte Levissima. Še dve besedi o tem zadnjem moštvu. Predstavilo se je že pred začetkom prvenstva z vrsto pozitivnih nastopov. V začetnih ligaških srečanjih pa ni izpolnilo pričakovanj. V zadnjih tekmah je končno le pokazalo vse svoje sposobnosti, saj so pred njim klonile najbolj znane in čislane ekipe. Rezultati: Stella Azzurra-Livorno 74:49 Vigevano-Biella 59:53 Fonte Leviss.-Virtus 87:86 Ignis-Algor 84:78 Petrarca-Simmenthal 65:59 Lazio-Zoppas 75:71 LESTVICA Ignis Simmenthal 11 10 1 935 741 21 11 8 3 832 690 19 F. Levissima 11 8 3 790 738 19 Algor 1! 7 t 17 762 18 Virtus 11 6 5 .43 679 17 Petrarca 11 6 5 733 728 17 Biella 11 5 6 650 666 16 St. Azzurra 11 5 6 696 737 16 Livorno 11 5 6 701 794 16 Lazio 11 4 7 696 769 15 Ursus 11 1 10 617 777 12 Zoppas 11 -«» 1 10 658 867 12 Vloga slovenskih naprednih ljudi (Nadaljevanje s 3. strani) imajo tam tudi lastno tiskarno, kjer izhajata dve glasili SNPJ dnevnik »Prosveta« in mladinski mesečnik. Slovenska narodna podporna jednota se je začela pod Keržetovim tajništvom lepo razvijati. Prva številka Glasila Slovenske narodne podporne jed-note je izšla januarja 1908. Prve številke je napisal Ker-že domala sam. Kerže je pridno proučeval in zasledoval družbeni razvoj. Zato sta z Etbinom Kristanom začela razmišljati o ustanovitvi republikanske organizacije. Zato rojaka Ker-žeta lahko štejemo za ustanovitelja Jugoslovanskega republikanskega združenja v Ameriki. S tem, da so dobili naši izseljenci v Ameriki to napredno združenje, so laže sledili svetovnim dogodkom in se bolj borbeno vključili v napredna delavska gibanja v Ameriki Frank Kerže je ob podpori Etbina Kristana in drugih mož širil svoje napredne misli z besedo in tiskom in se je zato povzpel med najbolj zaslužne vodilne može v tujini. Tudi njemu gre zasluga, da je danes naš izseljenec v Ameriki organiziran na osnovi napredne misli in v gospodarsko dobr0 zastavljeni organizaciji (SNPJ). Zato pa naš rod živi in napreduje še zmeraj, čeprav daleč od doma, ločen od stare domovine. Desetletja, ki jih naši izseljenci preživljajo daleč od doma, jih še niso odtujila. Naši ljudje goje svoj jezik in ljubijo svojo staro domovino. Q tem pojejo njihovi pesniki in pišejo pisatelji, ki žive med njimi. CIRIL DREK0NJA 2.VII.1896 - 31.1.1944 Gospodje, ki so bili prišli, da ugotove smrt, so pravkar odhajali; z njimi možje, ki so šli po krsto in nosilo. Na trati je ostal Ivan sam. Nepremično je upiral oči v mrtvo, negibno obličje. Groza in bolečina sta se prelivali skozi njegovo srce. Klical je iz želja in hrepenenja; »Ana! Ana!« Ni se mu odzvala. Sklonil se je k tlom in pričel trgati marjetice. V dva šopka jih je razdelil in ju položil na ta kraj glave enega, na drugi kraj drugega. Bele cvetlice so počivale kraj Ane. še je natrgal cvetove, jih natrosil po truplu do nog. Ana Je bila kot nevesta vsa v rožicah. Ivan je sedel v travo. Klonil je nizko, nizko. V oči se mu Je vpijal stekleni soj. Med prodom je šumela voda, živa, nemima. Pela je skrivnostno pesem. Od nekod je pribežal dih, ujel pesem in jo odnesel daleč, daleč nekam. Na nebu je sijalo sonce, žarko luč je pošiljalo na zemljo, kakor da hoče vliti življenje vsem stvarem. Sonce je sijalo, a nad Ivanom se je zagrinjal mrak. STANKO VUK 12.XI.1912 -10.111.1944 Rojen v Mirnu pri Gorici malo pred prvo svetovno vojno (12. novembra 1912) in ubit dobro leto, preden se Je končala druga (10. marca 1944.) Nižjo srednjo šolo je obiskoval v Gorici, nato trgovsko akademijo in je objavil prve pesmi v mesečniku dr. Besednjaka »Družina«. Po maturi se je vpisal v Benetkah na fakulteto za politične in diplomatske vede; kjer je leta 1938 doktoriral (disertacija o narodnih manjšinah v Jugoslaviji) in se preselil v Trst. Zaposlil se je pri zastopstvu istrske Mohorjeve družbe v Trstu. Tu se je seznanil s tržaškim komunistom Pinkom Tomažičem in se kasneje poročil z njegovo sestro Danico. Po Pinkovi aretaciji pa so aretirali Italijani tudi Vuka in njegovo ženo. To je bilo jeseni leta 1948. Dobro leto je Vuk s številnimi tovariši čakal v tržaških zaporih na zloglasni drugi tržaški proces. Obsodili so Jih 14 X11.1941. leta. Ena izmed obdolžitev obtožnice je bila, da se je Vuk sešel s Prežihovim Vorancem — Lovrom Kuharjem. Ostali očitki; gojitev narodnega Jezika in kulture, širjenje slovenske knjige in listov, odpor oblastem, vohunstvo itd. Stanko Vuk je bil obsojen na petnajst let ječe kot voditelj krščanskih socialistov. V Ječi je ostal tudi še po kapitulaciji Italije, v začetku leta 1944 pa so ga Nemci izpustili. Po vrnitvi v Trst se Je dogovarjal s partizani za svoj odhod v hribe. Dva dni, preden naj bi bil odšel v hosto med partizane, kamor ga je povabil Pokrajinski narodno-osvobodilni odbor za Slovensko Primorje in Trst, je bil skupaj z ženo in z znancem, ki Je prišel k njima na obisk, na domu v Trstu zahrbtno umorjen. Morilci so ostali neznani. Vuk je objavljal pesmi in prozo pred vojno v Domu in svetu, v Dejanju in v zbirki Slovenske novele (1935), razen tega pa še v Mladiki in v primorski Biblioteki za pouk in zabavo. Najprej se je začel oglašati s krhko, bogato metaforično moderno poezijo, porojeno l