Obseg: Valjenje jajee. — Ugovor k članku: ..Kako obdelovati domače trte, da se jih ne loti trtna uš". — Onejida krompir. — Zoper drisko telet. •— Vprašanja in odgovori. — Gospodarske novice. — Uradne vesti c. kr. kmetijske družbe kranjske. — Tržne cene. — Inserati. METOVALEC. yan gospodarski list s prilogo »Vrtnar". Uradno glasilo c. kr, kmetijske družbe vojvodine kranjske. Urejuje Gustav Pire, družbeni tajnik. ..Kmetovalec" izhaja 15. in zadnji dan v mesecu ter stoji s prilogo vred •2 gld., za gg. učitelje in ljudske knjižnice pa le t gld. na leto. — Udje c. kr. kmetijsko družbo kranjske dobivajo list brezplačno. Inserati (oznanila) zaračunjajo se po nastopni ceni: Inserat na celi strani 16 gld., na •'/, strani 8 gld., na '/4 strani 5 gld. in na '/« strani 3 gld. Pri vočih naročilih velik rabat. Družabnikom izdatno ceneje. Vsa pisma, naročila in reklamacije pošiljati je c. kr. kmetijski družbi v Ljubljani, v Salendrovih ulicah štev. 5. Valjenje jajec. Spomlad je nastopila, vsa narava se oživlja iz trdnega zimsknga spanja. Tudi na kmetskem dvoru opazujemo živahnejše kretanje med domačimi živalimi. Ker je o velicih domačih živalih ta list uže marsikaj zanimivega povedal, hočem danes razpravljati neki drug predmet, o katerem sem prepričan, da bode najbolj našim pridnim gospodinjam ustregel. Z velikim veseljem nabirajo uže kokošja, račja, gosja in druga jajca ter rade kaj o tem pripovedujejo svojim znankam. Marsikatera kokoš je uže začela „kločiti", in gospodinja ji je podložila po 12 do 16 jajec, oziraje se na velikost kokošino. Najzadnja, torej najsvežejša jajca je bila odbrala v to svrho. Upati sme torej, da se bode, ako jih bode skrbno negovala na primernem, ne presuhem mestu — morebiti v kakem zaboji, kateremu se je na sprednji strani napravila zadosti velika luknja, da more kokoš skozi njo ven in noter hoditi, in katera njo in jajca varuje mnogo-goterih nezgod — iz vsacega podloženega jajca izvalilo pišče. Ali žal, da je tu mnogo, pre-i mnogo prevare. Od vseh (12—16) jajec, izvali se končno i morebiti le kakih 5—6 piščet, vsa druga jajca pa so le Bklopotci". Podoba 10. Ne oziraje se na to, da se marsikatera jajca po mnogoterih nezgodah pokvarijo in se začeto razvijanje novega življenja pretrga, premnogokrat je vzrok klopot-cem le to, k e r j a j c a niso bila oplojena. Vzrokov tej prikazni mi ni treba daleč iskati. Število kokoši na enega petelina je navadno preveliko, kajti 5—6 jih je popolnoma dosti, ako je petelin dober za rabo. Ako pa ne ustreza popolnoma svoji nalogi, naj se odstrani prej ko prej. Kako pa izpoznamo, je li jajce oplojeno ali ne? Kaj lahko. Ko smo kokoši jajca podložili, zabeležimo si na primernem mestu, morebiti v „pratiki", ali pa na zaboji, v katerega smo kokoši podložili, dan in število jajec. Kadar preteče 6—7 dni, oglejmo si zvečer jajca z malo pripravo, katero imenujemo Jajčje zrcalo" (glej podobo 10). Ako vložimo v čašico tega zrcala jajce po konci stoječe ter postavimo to majhno pripravo tik pred luč — najbolje pred gorečo svečo —, opazimo šesti ali sedmi večer v sredini jajca neko temno piko, ki se premika in od katere se razprostirajo žile na mnogo strani (glej podobo 11). Tako jajce je oplojeno. Ako pa ne moremo pike opaziti in se nam vidi jajce prozorno, ali ima le nekak teman oblak v sredi (glej podobo 12.), vemo gotovo, da tako jajce ni oplojeno, in ko bi je pustili pod kokošjo, napravil bi se klopotec iz njega. Podoba 11 Podoba 12. Odstranimo torej vsa neoplojena jajca takoj. Ker jajce ni še pokvarjeno, porabi se lahko še za kuho, oziroma za hrano mladim uže izvaljenim piščetom, in tako je nevarnost, da bi ubiti klopotec okužil druga jajca, odstranjena. Kdor je imel kdaj priliko uporabljati to malo, a prekoristno pripravo, nikdar več je ne bode opustil; razen tega pa je tudi jako zanimivo tako opazovanje, in prepričan sem, da bodo gospodinje uže težko pričakovale šestega večera, ko bodo mogle z zrcalom ogledovati podložena jajca. Pripeti se pa lahko tudi, da se življenja nit malemu bitju po nekolikih dneh pretrga. Treba je torej zopet 14. ali 15. dan ogledovati jajca. Ako je jajce temno in neprozorno, skoro gotovo je živo pišče v njem, ako pa se kaže tačas prozorno, vemo, da se je razvijanje novega bitja prenehalo; zato odstranimo taka jajca, da more kokoš ostala tolikaj bolje greti. Kdor si hoče tako pripravo na preprostejši način napraviti, naredi si jo lahko tudi iz trdega papirja, seveda ne bode tako dovršena, kakor je opisana. Jos. Lenarčič. Ugovor k članku: Kako obdelovati domače trte, da se jih ne loti trtna uš. Po vsej pravici je dostavilo slavno uredništvo „Kme-tovalčevo" članku: „Kako obdelovati domače trte, da se jih ne loti trtna uš" v poslednjem listu št. 3. opazko, da se ono ne strinja z vsem, kar je v njem priporočano. Kdor pozna trtno uš in njeno poškodovanje trt do dobrega, ne more se nikakor z nasveti navedenega članka strinjati. Kar je pa zelo mogoče, da se marsikdo podanega nasveta posluži, toda gotovo brez zaželenega uspeha, dovoljeno naj mi bode o nasvetu nekoliko izpregovoriti. S tem se bode marsikdo velikih, pa gotovo čisto nehas-Ijivih stroškov izognil. To je istina, da trt, zasajenih v sam čist svišč, trtna uš ne napade. Istina je še celo to, da trte, napadene po trtni uši ter presajene v čist svišč, ne poginejo, marveč prično zopet čvrsto rasti, ker uš po njih koreninah pogine. O vsem tem sem se prepričal na svoje oči že leta 1884. na Ogrskem v Kečkemetu in Forkašdu. V Kečkemetu je sam Bog ve koliko tisoč oral vinogradov zasajenih v samem čistem svišču (kateri ima do 85% kremenca v sebi), in oni uspevajo kaj dobro, in uš se jih ne loti. Ogrska vlada je napravila vsled tega tam velikanski, čisto nov vinograd, zasajen z vsemi najboljšimi domačimi (evropskimi) trtami, da jih reši uši ter tako za pridobivanje cepičev ohrani. Isto so izkusili glede svišča na Francoskem, in zato se tako zvane „peščene trtne kulture" povsod zelo priporočajo. Ogri bodo pridelovali na sviščastem svetu, katerega imajo med Donavo in Tiso jako veliko, še vedno dokaj vina tudi potem, ako jim trtna uš vse v nesviščastem svetu zasajene vinograde uniči. Tako bode tudi na Francoskem in po drugod, koder imajo tak svet slučajno. V Forkašdu imajo Ogri veliko trtnoušno poskuša-lišče. Tam zvršujejo vse le mogoče, od kogar koli nasve-tovane poskušnje, in tam videl sem na svoje oči te le dve poskušnji zvršeni. Napravili so obilno jamo, katero so s sviščem, pripeljanim iz Kečkemeta, napolnili. V ta svišč so zasadili osem trt, po trtni uši tako napadenih, da so imele kar žvepleno-rumene korenike. Ko sem jaz te trte ogledoval, rasle so že drugo ali tretje leto prav čvrsto, in po njih koreninah ni bilo niti sledu trtne uši zapaziti, prav sosedne, ne v svišču rastoče trte, bile so pa že poginile. Druga poskušnja je bila pa ta le. Zasadili so gotovo število trt, in sicer trtne uši čisto prostih, v nesviščast svet, to pa tako, da so deli okoli vsake trte cev, deloma lončeno, deloma cinkasto, do 50 % dolgo in do 20% široko. Vsako tako cev so napolnili potem do vrha s sviščem iz Kečkemeta. Ali pomagalo ni to nič, kajti kakor hitro so trte začele svoje korenike izven svišča poganjati, napadla jih je trtna uš, in ugonobljene so bile. Svišč, tikoma trt nanesen, ne more zabraniti, da bi jih uš ne uničila, saj ji pač ni treba ravno po svišču h koreninam laziti, kajti ako pride kjer si bodi lahko na površje zemlje, pride gotovo tudi lahko kjer si bodi s površja h koreninam, to pa že celo v poletnem času ob suši, ko je zemlja razpokana. Da bi žveplo kaj pomagalo, tudi ni istina, kajti koliko se ni ž njim že v Klosterneuburgu, v Forkašdu na Ogrskem, na Francoskem i. t. d. poskušalo, pa vse zastonj. O pepel pa pomaga! Toda le v tem smislu, da trti gnoji, nikakor pa drugače. Da v okolici Tržaški, Goriški in drugod, koder še sedaj trte zaradi plesnobe žveplajo, trtne uši nimajo še, tudi ni istina, kajti v okolici Tržaški jo imajo že zdavnaj, isto tako na Goriškem kljubu žveplanju. Koliko je pa ni na Italijanskem, na Francoskem, kjer že čez 20 let trte zaradi plesnobe žveplajo?! Priporočano sredstvo ne more torej zabraniti, da bi se trtna uš*v kakem vinogradu ne zaplodila. Ako je tist vinograd pri Zagrebu še uši prost ali ne več, gotovo ni še konštatovano. Prav mogoče je, da je le slučajno še uši prost, ali pa tudi ne več. Sicer pa recimo, da bi priporočano sredstvo res pravo bilo, koliko bi pa stalo? Gotovo toliko, da bi se ne izplačalo upotrebljati ga v veliki meri. S sviščem bi se moralo nasipati zaradi oko-pavanja, sploh obdelovanja trt, zaradi odplavljanja zemlje po dežji vsako leto. To bi stalo pa jako veliko. Naposled pa še nekaj. Društvo vednosti v Parizu je razpisalo že leta 1870. dar 500.000 frankov tistemu, kateri bi izumil sredstvo, ki bi bilo po ceni, porabno ter tako, ki bi trtno uš istinito uničilo, trti pa nič ne škodilo. Ta dar je še danes dobiti. Zakaj se torej gospod lastnik tistega vinograda v Zagrebu ne oglasi v Parizu? R. Dolenc. Onejida krompir. Dolgo vrsto let poskuša kmetijska družba kranjska razne vrste krompirja. V ta namen je dobila od mnogih strani semenskega krompirja s češkega, z Nemškega itd. Med temi vrstami je bilo veliko dobrih, a še več takih, ki niso ugajale. Med dobrimi vrstami se je pa izkazal „onejida" krompir najboljši, kajti nenavadno plodovit je in prav nič ne gnije. Vže štiri leta oddaje družba to vrsto krompirja, in kdor jo dobi, ne more je prehvaliti. Zaradi tega smemo ta krompir z mirno vestjo vsakemu gospodarju priporočati. Ker je pa znano, da se vsak krompir čez nekaj let poslabša, zato družba vsako leto naroči novega semena. Tudi letos je naročila s Češkega več sto vreč onejida krompirja, in opozarjamo vse one gospodarje, ki ga hočejo imeti za seme, naj se prav precej zglase, dokler ni prepozno. Družba oddaja letos samo to vrsto, in sicer le udom 100 % po 3 gld. 50 kr. z vrečami vred. Opozarjamo, da se oddajejo le cele vreče po 50 hjg; manj kot ena vreča se ne odda. Ob tej priliki dostavljamo še to le opombo: Lansko leto je kmetijska družba za se in za vis. deželni odbor kranjski priskrbela blizu 15.000 vreč krompirja raznih vrst. Med tem krompirjem je bilo le 1000 vreč oneji- (lovca, in dobil ga je le tisti, ki je izrecno naročil to vrsto pri družbi. Napačna je torej misel, da je bil ves krompir, katerega je družba lansko leto oddala, oneji-dovec. Radi pa priznavamo, da se je kaka pomota naredila glede vrste pri katerem naročniku, to je pa oprostiti pri tako velikanskem delu, ki ga je moralo z vrši ti lansko leto naše maloštevilno osobje. Zoper drisko telet. Teleta napade včasih driska 8 ali 14 dni po rojstvu, ko še sesajo; mehko gre od njih in kislega smradu, pa tudi kolje jih, da večkrat poginejo. Če takim teletom preiskuješ sirnik, to je 4. želodec, najdeš v njem neko skuto iz zagrizenega mleka; drobna čeva pa se vidijo hudo vneta, snetnjava. Krivo je te bolezni težko prebavno mleko, ki ga sesa tele, pa tudi prehlajenje. Da se skuta odpravi iz želodca, priporoča se štupa (prah) od rabarbare in pa rumene kine, vsake po 1 9f • oboje mora lina štupa biti, dobro vkup zmešana in na 4 porcije razdeljena. Brž ko se driska loti sesajočega teleta, imej je na gorkem in daj mu eno uro potem, ko je sesalo, vsak dan po eno tako štupico, ki si jo s pol maselcem mleka izpod krave dobro pomešal. Vsak dan zjutraj taka štupa z mlekom pomešana ozdravi živinče v 2 ali 3 dneh, ako nisi driske zanemaril. Če pa driska že dalje trpi, daj teletu vsak dan take štupe s pol maselcem kamiličnega čaja in dodeni še nekoliko žlic toplega mleka izpod krave. To dajaj teletu vsak dan, dokler se ne ustavi driska. Pri tej priliki pa moramo svariti naše gospodarje in gospodinje, naj opustijo škodljivo navado, da prvo mleko, ki bi je imelo tele od matere posesati, izmol-zejo in ga teletu ne privoščijo, češ, da mu je škodljivo. To je neumna vraža. Itavno to prvo mleko teletu izčisti in otrebi čeva in mu tako odvrne drisko. Naj si človek ne predrzne mojstriti dobrotljive nature! Vprašanja in odgovori. Četrti odgcvar na 22. vprašanje: Izvrsten sodar, ki dela sode vsake vrste, je Anton Klanjčar v Šmartnem pri Litiji. Ivan Jamar. Drugi odgovor na 36. vprašanje: Pocinjen drat in tudi mreže za ograje od takega dratu ima po isti ceni kakor drugje na prodaj naš domač obrtnik Matej Pakič v Ribnici. Karol Klinar. Drugi odgovor na 41. vprašanje: Tudi v Ribniški dolini imajo po več vaseh vodo po ceveh napeljano v korita, ki so pa d v o j n a. V prvem koritu napajajo živino, in voda se odteka iz njega v drugo korito, v katerem pero, namakajo vsakovrstne reči i. t. d., a vsled tega nikdar ne onesnažijo vode v prvem koritu. Na ta način se najbolje živini ohrani čista voda. K. Klinar. Vprašanje 65. Imam lep, dve orali velik travnik, katerega je pa četrtina močno zaraščena s predenico. Ker se bojim, da ne bi se ta plevel razplodil po vsem travniku, svetujte mi, kako naj zatrem predenico? (A. H. v B.) Odgovor: Koder se pokaže predenica, tist prostor se mora poprej požeti, predno cvete predenica in naredi seme. Nakošena in s predenico pomešana trava naj se posuši in požge zunajx travnika, ali pa zakoplje v gnoj. Za krmo ni, ker predenica škoduje živini. Zarad gotovosti je vedno nekoliko veči prostor požeti. Ako je pa predenica uže pričela cvesti, pa je prenašanje nevarno, ker se seme lahko drugam zanese. V takem slučaji priporočajo tist prostor podkopati in ga v novič zasejati. To je seveda le tedaj mogoče, če ni še preveč pre-denice. V novejšem času pa priporočajo predenična tla poškro-; piti z železnim vitrijolom, kar je prav priprosto in ceno, zato Vam priporočamo poskušnjo. Kako to delo opraviti, uči članek „Predenica na detelji" v 3. letošnji številki tega lista. Vprašanje 66. Kako ravnati z novimi vinskimi sodi, ali se smejo precej napolniti z vinom ali ne? (J. S. v S.) Odgovor: To smo razložili s člankom „Kako ravnati z novimi vinskimi sodiu, ki je bil prijavljen v zadnji številki tega lista na prvi strani Vprašanje 67. Kako je odpraviti neke zelene uši na mesečnih vrtnicah v loncih? (J. S. v S) Odgovor: Te uši so listne uši, ki se silno razplode, ako jih ne zatiramo pridno. Posebne škode pa tudi ne narede. Listne uši se zatirajo s temi le sredstvi; V primerni skledi si napravite tobačne vode ali pa milnice (žajfnice). V to vodo pomakajte ušive vršičke tako, da jih pripognete ter imate kakih 5 do 10 sekund pod vodo potopljene. Vse zmočene uši poginejo. To je večkrat ponavljati. Dobro sredstvo je tudi mrčesni prašek „Zacherlin", s katerim se uši poštupajo. Vprašanje 68. Imam blizu 50 % take smole, kakeršno Vam kaže doposlani uzorec. Ne posreči se mi narediti iz nje ne mrzlo ne gorko tekoče cepilns smole, katera bi mi , ugajala. Izvolite mi naznaniti recept taki cepilni smoli. Tudi sem pripravljen nekoliko smole prodati, ker je sam i tako ne morem vse porabiti. (A. P. v Z.) Odgovor: Iz smrekove smole (borova ni za nič) se tako le dela mrzlo tekoča cepilna smola: Smolo zgrej pri ognji, da se raztopi. Če si vzel s trskami in z drugimi rečmi onečiščeno smolo, precedi jo skozi primerno redko tkanino. Raztopljeno smolo odmakni od ognja ter ji prilivaj počasi in pazljivo, da se ti ne vname, za osmi del smolne teže dobrega špirita. Vse to mešaj, ter kadar je pomešano, naj se shladi. Nekateri pridevajo na kilogram te zmesi še kake tri žlice la-nenega olja. Vprašanje 69. Kedaj je pravi čas les sekati, posebno bukovino, in ali vpliva kaj luna na trpežnost lesa? (L. O. v C.) Odgovor: Les za kurjavo in za stavbarstvo na suhem se seka vedno po zimi, in sicer od srede novembra do srede februvarija. Vpliv lune na trpežnost lesa je vraža. Vprašanje 70. Kedaj se režejo cepiči? (L. 0. v C.) Odgovor: Cepiči se režejo, kadar je drevesna rast popolnoma ponehala in predno se prične pretakati sok. Ta čas je od meseca novembra do srede meseca marcija. Ob najsil-nejšem mrazu pa ne priporočajo rezati cepičev, in zato velja pri vrtnarjih pravilo, da se pripravijo cepiči za zimsko cepljenje meseca novembra, za pomlaianjsko pa meseca marcija. Vprašanje 71. Moja kobila ima uže leto dni kraste V grivi, in sicer tam, koder se je komad tišči. Poskušal sem odpraviti kraste z raznimi sredstvi, a brezuspešno. Izpiral sem jih z milnico in s karbolno vodo, mazal z maslom in kafro, a bilo je, kakor rečeno, vse zamanj. Če sem tudi kraste odpravil, čez osem dni so se zopet pokazale. Komat ni temu vzrok, ker gledam, da je vedno mehek in dobro popravljen. Svetujte mi, kaj naj počnem? (M. P. v K. na Koroškem.) Odgovor: Kobilo je komat otiščal, kar se vzlic dobremu komatu lahko zgodi, če mora žival ob dežji ali močno potna dlje časa težko voziti. Otiska, ki se je takrat naredila, pa je bila slabo zdravljena, naredile se so cevke (fisteln) v notranjih delih pod kožo, in dokler one ne bodo ozdravljene, toliko časa se bodo tudi kraste delale. Ako je res tako, za kar ne moremo * biti porok, ker iz samega kratkega popisa se ne da taka bolezen natančno določiti, priporočamo Vam prav gorko, obrniti se do izkušenega živinozdravnika, ker le on je v stanu tako bolezen zdraviti. Vprašanje 72 Pri nas imamo veliko malo vrednih košenic, S slabo lego, poraščenih večidel z mahom, muljavo in čemeriko. Tudi je polno obraščenih mravljiš. Gnoja ali gnojnice ni mogoče na nje voziti, ker so preoddaljeni in imajo prestrme poti. Ali je mogoče te travnike kaj zboljšati, ker sedaj jih kositi niti vredno ni. Ali je mogoče iz živega apna doma napraviti sadro ali gips in kako ? Ali bi živo apno kaj izdalo. Ali naj tudi s travnim semenom kaj posejemo ? (G. T v P.) Odgovor: Brez gnoja se tudi Vaše košenice težko dado zboljšati. Morda bi se dal kje v bližini napravljati vsaj rne-šanec (kompost), s katerim bi gnojili. Mravljišča je razkopati in dobljeno prst po rušinah razmetati, ker je mravljiška prst zelo gnojna. Mah se odpravi, če se košenice dobro prebranajo, ako pa to ni mogoče zarad kamenja ali česa drugega, treba pa rušino dobro postrgati z železnimi grabljami. Iz živega apna se ne more delati sadro, ker sadro je posebna rudnina. Živo apno, t. j. njegova razpadla moka, je dobro gnojilo, zlasti, ker tudi zatira mah. Opomnimo pa, da apno ni gnojile samo na sebi, ampak le naredi, da se druge snovi poprej razkroje in gnoje, zato se po pognojenji z apnom pokaže res nekaj časa boljša rast, ki pa potem še bolj poneha kakor poprej, ako se na drug način ne gnoji. Na pobranan in pognojen travnik ni napačno sejati kako travno seme, ki se potem pod vleče. Vprašanje 73. Imel sem vinograd, katerega sem z drevjem zasadil, a sedaj ga pa hočem tako le obdelati: Po vrhu bodem raztresel gnoj ter je zakopal. Vsej al bodem oves in vmes pa travo. Svet je obrnen proti zapadu in nekaj visi, zemlja je rjava ilovica in zelo močna. Ali prav tako ravnam, kako seme naj sejem, in kje ga dobim? (F. R. v H.) Odgovor: Gotovo prav ravnate. Ako iz katerega koli vzroka nočete ravno trave, priporočamo Vam za popisani svet lucerno, ker ona Vam v globoki ilovnati zemlji lahko vztraja dalje nego deset let, ter Vam daje obilo košnje, zlasti če gnojite. Ako pa hočete narediti senožet, pa vzemite za ono oralo ta le semena: V2 % švedske detelje, 12 % bele detelje, 1*2 % rumene detelje, 6 !tjg angleške pahovke, 3 iljg francoske pahovke, 3 % pasje trave, 3 % senožetue bilnice, 6 hjg la-tovke in 3 % lisičjega repa. Seme Vam lahko priskrbi Jos. Lenarčič na Vrhniki. Vprašanje 74. Imam kos razmelinjene senožeti, ki leži na ravnem, zemlja je pa ilovnata in tako pusta, da nobena reč ne raste na njej. Mislim jo prekopati, nekoliko s peščeno zemljo pemešati in pognojiti ter prvo leto saditi krompir, drugo leto pa oves iu vmes sejati travno seme. Ali storim prav tako? (J. R. v ŠJ Odgovor: Prav naredite tako, ob enem pa Vas opozarjamo, da gnojite z gnojem, ki zemljo rahlja, ua pr. s slamnatim gnojem. Krompir pridno okopavaite in osipajte, ker se s tem zemlja dobro rahlja. Ne bode nič škodilo, ako ovsu zopet pognojite. (J. R. v S. na Goriškem.) Vprašanje 75. Rad bi premenjal ječmenovo seme. Iz katerega kraja bi ga moral dobiti, da bi v naši težki in bolj osojni zemlji dobro uspeval?) Odgovor: Ječmen sploh rad uspeva na težki, t. j. bolj ilovnati zemlji, da le ni premokra. Ne glejte torej toliko na zemljo, ampak na dobro vrsto. Priporočamo Vam na pr. izbrani hanaški ječmen (Hanna-Pedigree-Gerste), katerega prodaja 100 kfo za 12 gold. tovarna za sladkor v Kvasicah na Mo-ravskem. Vprašanje 76. Velike važnosti bi bilo mnogokrat, ako bi kmet natanko vedel, ali je krava breja ali ne. Ali je kako znamenje, po katerem je to zanesljivo spoznati? (A. R. v Š. na Goriškem.) Odgovor: Spoznati, če je krava breja ali ne. je v pri-četku zelo težko. Za znamenje brejosti imajo, če se krava štiri tedne potem, ko je bila pri biku, nič več ne poja, a to znamenje ni vselej zanesljivo. Prav zanesljivo spoznati, če je krava breja, pa šele od petega meseca. Ob tem času pa itako vsak količkaj izkušen kmet spozna kravo, če je breja. Morda ve kedo izmed čitateljev našega lista za kako sredstvo: kako spoznati brejost takoj ob pričetku. Vprašanie 77. Ali je dobiti pri kmetijski družbi krompirja „Eichterjev Imperator" ali pa „Onejida"? Ako ne, kje se dobi? (M. F. v K.) Odgovor: Kmetijska družba je pač sadila lansko leto za poskusnjo krompir „Imperator", a ga bode vže letos opustila, ker je gniloben. Izmed mnogih vrst, katere je družba preskusila, obnesel se je odločno najbolje „onejidovec". Tudi letos ima družba te vrste krompirja na prodaj, in sicer novo s češkega došlo seme. Vprašanje 78. Vže dvakrat sem povprašal pri C. Ram-bouseku v Zborovu, ali dobim zborovske menjalne rži. a brezuspešno. Ali dobim te rži kje drugje ali pa morda kake druge dobre jare rži? (F. Š v S.) Odgovor: Zborovske menjalne rži, kolikor je nam znano, ni drugod dobiti, nego pri Rambouseku. Kje bi bilo dobiti kako dobro semensko rž, nam tudi ni znano, dasi smo pregledali naznanila v celi vrsti kmetijskih listov. Vprašanje 7.9. Zakaj ne dajo pri nas mladim Žrebcem daril, dasi imamo lepo vzrejena. (J. R. v Br. na Gorenjskm.) Odgovor: Zato ne, ker minsterska naredba tega ne pripušča. Premovanje konj je namreč urejeno z naredbo kmetijskega ministerstva z dne 8. decembra 1. 1888., št. 17.092. Vprašanje 80. Imam 10 '/„ 7 dolg in 7 '/,, 7 širok hlev, katerega mislim obokati, in sicer lia tri Železne tra-verze Koliko močni bi morali biti te traverzi in kakšna je njih cena? (M. D. v J.) Odgovor: Za toliko dolg in širok obok morajo biti tra-verze po 26 centimetrov visoke. Take traverze stoje okoli 62 gld. ena, ter Vam jih priskrbi A. Druškovič v Ljubljani. Vprašanje 81. Na vrtu, ki je poleg hiše in precej dobro ograjen, oglodal mi je zajec 182 požlahtnjencev. Kaj mi je narediti s poškodovanim drevjem, in ali je najemnik lova dolžan povrniti škodo? (Ž. pri Savi.) Odgovor: Ako je drevo krog in okrog oglodano, ni nobene pomoči. Ako je pa drevo le na eni strani oglodano, izrežite in osnažite rano ter jo zamažite. Drevo bode sicer raslo, povemo Vam pa uže zdaj, da veselja ne boste imeli ž njim. Rajši odstranite vsa drevesa, razen onih, ki niso posebno poškodovana. Ako zahtevate povračila, naznanite to v teku 14 dni od časa, ko ste škodo zapazili, okrajnemu glavarstvu. Kedaj se ta škoda povrne, to je brati v odgovoru na vprašanji 6. in 59. Gospodarske novice. t * Frančišek Skopalik, priprost češki kmet, ki pa je vsled svoje ljubezni do kmetijskega napredka ter z neumornim delovanjem dosegel vsestransko spoštovanje, umrl je 2. dne marcija t. 1., in naš list izpolnjuje le svojo dolžnost, ako objavlja kratek životopis tega vrlega moža v izpodbujo našim kmetovalcem. Kaj vzmore priprost mož, nadahnen z ljubeznijo do svojega poklica, vnet za napredek in požrtvovalen, storiti za svojo ožjo in širšo domovino, to je dokazal ravnokar umrli Skopalik, mož, sloveč preko mej svoje rodne dežele. Pokojnik je bil rojen 22. junija 1. 1822. v Zahlenicah na Moravskem. Dovršil je ljudsko šolo doma, a nadalje se je sam izobraževal ter zgodaj pričel svoja opazovanja ter izkušnje zapisavati Vsled tega ja postal vpliven mož med sovaščani, in uže leta 1855. se mu je posrečilo ustanoviti kmetijsko bralno društvo v svoji domači vasi. Vsled članka o zlaganji (komasaciji) zemljišč v nekem kmetijskem listu pričel je premišljati te reči, in res je zvršil 1. 1858. za svojo domačo vas brez vsake uradne podpore zložitev zemljišč Ta čin je proslavil Skopalika daleč na okrog, in uradi so ga pričeli rabiti za veščaka. Kot dolgoleten župan je uzorno uredil svojo občino, zidal novo šolo in cerkev ter ustanovil kmetijsko društvo in iz tega posredno kmetijski šoli v Prerovu in Kromrižu. Vsled zaupanja in hvaležnosti svojih rojakov voljen je bil v deželni in državni zbor ter od mnogih društev izbran za predsednika in častnega člana. Kadar je kako izvolitev vzprejel, deloval je tudi vestno in neumorno. Ob mnogih odlikah, katere je dobil, pa pokojnik nikdar ni pozabil svojega kmetskega stanu, njegov največi ponos je bila kmetska obleka, na kateri je bil pripet zlat križec za zasluge in papežev red svetega Silvestra. Skopalik je bil pravi kmetski poštenjak, ki je postal to, kar je bil, le iz svoje moči ter dokazal, kaj vzmore tudi priprosti mali kmet, ako ima trdno voljo in srce za svoje sobrate. — Ohranimo tudi mi Slovenci časten spomin vrlemu češkemu kmetu, ki nam bodi uzor, kako delovati v prospeh narodov! * Trtna UŠ na Kranjskem. Ravnokar so završene pozvedbe, kako je trtna uš na Kranjskem napredovala do konca leta 1890. Od vseh kranjskih vinogradov, katerih je 10.609 hektarov, je okuženih ali vsaj sumnih 6023 hektarov in *icer v okrajnem glavarstvu Krškem 2762, v Novomeškem 1237, v Črnomaljskem 1546 in v Postojinskem 478 hektarov. Kranjska ima vsled trtne uši med vsemi vinorodnimi deželami Avstrijskimi največo škodo, a kako malo se pri nas proti drugi deželam stori za kmetijstvo. Skrajnji čas je, da se naši zastopniki krepkeje začno brigati za pospeševanje kmetijstva, kajti z malenkostnimi političnimi prepiri ni kmetu prav nič ustreženo, pač pa utegnejo naši poslanci postati generali brez vojakov, kajti narod beraški nima nikake veljave. * Semenskega ovsa in ruskega lanenega semena nima družba nič več, zato ne vzprejema za te reči nobenih naročil več. Pač pa ima dovolj onejida-krompirja, katerega novo seme je ravnokar dobila s češkega. Naročil na sadno drevje isto tako ne vzprejemlje več, ker je vsa zaloga pošla vže 1. marcija. * Deteljno seme je pričela družba te dni razpošiljati. Kdor ga sam pride iskat v družbeno pisarno, lahko se sedaj oglasi vsak čas, in sicer med uradnimi urami. Opozarjamo, da je prišlo jako veliko naročitev in da vzlic precejšnji zalogi utegne kmalu semena zmankati, zato naj čč. gg. udje, ki ga mislijo naročiti, kmalu pošljejo svoja naročila. * Naročnike na družbeno drevje opozarjamo na razglas med uradnimi vestmi v današnji številki. Uradne vesti c. kr. kmetijske družbe kranjske. Seja glavnega odbora dne 2. marcija 1891. Seji je predsedoval družbeni predsednik gospod cesarski svetnik Ivan Murnik, navzoči so bili podpredsednik J o s. F r. Seunig in odborniki gg Goli, Lazarini, Lenarčič, Povše, Witschl in tajnik Pire. Ob pričetku seje omenja predsednik, da je umrl 10. febru-varija g. Fr. Scliollmayr, bivši odbornik in jako zaslužen član družbe, ter pozove navzočne odbornike, da vstanejo v znak sožalja, kar se zgodi. Odbor potrdi ukrep predsedništva, ki je nastavilo za družbeno drevesnico vrtnarskega poinagača Matijo Furlana. Tajnik poroča o številu naročenega drevja, in odbor ukrene vse naročitve, ki presegajo število 20, skrčiti za 25 %. Odbor ukrene razdeliti lansko podporo za stroje ter prositi v ta namen zopet za to leto deželne podpore. Odbor da tajništvu navodilo, kako postopati proti posestniku, ki je prodal pred časom subvencijskega bika. Podružnici mokronoški se ukrene izposlovati 100 gold. podpore za podružnično drevesnico, ki se bode to leto ustanovila. Odbor ukrene natančno pozvedovati, kakšna je pravica živi-nozdravniških pomagačev. ki so se izšolali v bivši družbeni živi-nozdravniški šoli, glede zvrševanja njih posla. Za nove ude se vzprejmejo nastopni gg.: Vitar Matija, veleposestnik, trgovec in mesar v Dobu; Premrov Ivan, posestnik v Orehku; Oblak Matevž, posestnik v Grabnu; Klemenčič Ferdinand, nadzornik c. kr. državnih železnic v Ljubljani; Kode Janez p. d. Kordin, posestnik v Žičah; Lukman Anton, posestnik pri Sv. Jurji ob Taboru; Samsa Josip, posestnik v Stari Sušici; Glaser Ivana, posestnica v Selnici ob Dravi; Dimnik Miha, posestnik v Jaršah; Oblak Ana, posestnica na Vrhniki; Zlatdnar Ivan, posestnik v Godiču; Gantar Jernej, posestnik v Malenskem Vrhu; Sernik Anton, posestnikov sin na Vrašici; Krašovic Franc, mlinar in posestnik v Danah; Zupan Peter, posestnik v Lomu; Teran Peter, mlinar in posestnik v Podbrezji; Keršič Jakob, posestnik v Podbrezji; Dobnikar Ivan, kaplan v Dobrepoljah; Wutti Matija, posestnik na Vočilu; Kozina Franc, posestnik v Jurjevci; Grivec Ivan, hotelier v Travniku; Mali Peter, posestnik v Goričah; Ceme Karol, župnik v Kresnicah; Babnik Jakob, posestnik v Zgor. Šiški; Ježek Franc, posestnik na Poljanah; Krašovec Jurij, posestnik v Danah; Modic Marija, posestnica v Ivanjem Selu; Gnjezda Janez, železnični uradnik na Rakeku; Prijatelj Franc, trgovec in posestnik v Tržišči; Tratar Franc, posestnik v Skrovnikti; Potočnik Jože, posestnik v Rovtah; Berce Janez, posestnik na Njivi; Vester Matevž, posestnik na Jamniku; Župančič France, posestnik v Ka-menici; Bučar Anton, trgovec na Vrhniki; Kljun Ivan, župni upravitelj v Spod. Tuhinji; dr. Jurtela Franc, advokat v Ptujem; Fric Davorin, veleposestnik pri Št. Janžu na Dravskem polji; Debelak Valentin, posestnik na Dobravi; Novoselc Franc, trgovec v Šent Jarneji; Kastelic Miha, posestnik in krčmar v Žabji Vasi; Kos Martin, posestnik v Ločni; Rozman Štefan, posestnik na Nemškem Rovtu; Torkar Anton, posestnik na Boh. Bistrici; Sušnik Avgust, posestnik v Škofji Loki; Hribar Martin, posestnik v Cerkovšah; Hribar France, posestnik v Zgor. Tuhinji; Malenšek Srečko, učitelj v Zgor. Tuhinji; Baloh Simon, posestnik v Zgor. Tuhinji; Zavašnik Janez, posestnik in župan v Zgor. Tuhinji; Baloh Janez, posestnik v Malem Hribu; Hribar Valentin, posestnik v Zgor. Tuhinji; Hribar Jakob, posestnik v Cerkovšah; Smolnikar Josip, posestnik v Zgor. Tuhinji; Hribar Josip, posestnik v Zgor. Tuhinji; Jeras Jurij, posestnik v Velikem Hribu; Hribar France, posestnik v Cerkovšah; Koncilja Pavel, posestnik v Zgor. Tuhinji; Vrankar Jarnej, posestnik v Črnem Vrhu; Kadunc Jarnej. posestnik v Zgor. Tuhinji; Hribar Jože, posestnik v Lipljah; Kadunc Vid, posestnik v Zgor. Tuhinji; Matjan Primož, posestnik v Lazih; Zavašnik Tomaž, posestnik v Zgor. Tuhinji; Lužar Fran, posestnik in sodnijski sluga v Zatičini; Pirih Jakob, posestnik na Št. Viški gori; Waland Blaž. posestnik v Hlebcah; Demšar Josip C., trgovec, posestnik in poštni ekspe-ditor v Železnikih; Zupančič Ignacij, c. kr. stotnik v pok. in posestnik v Toplicah; Rozman Josip, posestnik v Trbojali; Kump Matija, c. kr. stotnik v Ljubljani; Šmon Franc, posestnik in mlinar na Rodici. Razglas zastran družbenega drevja. Ako bi naročila na družbeno sadno drevje kedaj presegala število drevesne zaloge, ukrenil je družbeni občni zbor dne 26. oktobra 1. 1890. primerne naredbe, ki so bile prijavljene pričetkom tega leta v »Kmetovalci". Z ozirom na te naredbe in ker se je ta slučaj letos primeril, ukrenil je uljudno podpisani odbor v seji svoji dne 2. marcija t. 1. skrčiti za 25 °/0 vse one naročitve na sadno drevje, ki presegajo po odštetji določenih štirih dreves število dvajset. Ta ukrep se je dotičnikom vže pismeno prijavil. Vsi drugi dobodo toliko drevja, kolikor so ga naročili. Tisti naročniki, ki pridejo v Ljubljano osebno po drevje, vzamejo naj poprej v družbeni pisarni nakaznico na naročeno drevje, ker brez nje družbeni vrtnar v drevesnici na Poljanah nikomur ne izroči drevja. To objavlja podpisani odbor z dostavkom. da se je drevje pričelo oddajati in da se nove naročitve pod nobenim pogojem več ne vzprejemajo. Glavni odbor c. kr. kmetijske družbe kranjske. V Ljubljani dne 2. marcija 1891. Tržne cene. V Ljubljani z dne 11. marcija 1891. Pšenica gld. 6.69 kr., rž gld. 5.36 kr., ječmen gld. 4.80 kr., oves gld. 3.25 kr., ajda gld. 5.36 kr., proso gld. 5.45 kr., turšica : gld. 5.50 kr., leča gkl. 10,- kr., grah gld. 10,— kr., fižol gld. 9.— kr. (Vse ceno veljajo za 1 hektoliter.) Krompir 100 kgr. gld. 2.50 kr. Prašičje salo 68 kr., špeh svež 54 kr., špeh prekajen 64 kr., surovo maslo 70 kr., goveje meso 60 kr., telečje meso 58 kr., svinjsko meso 58 kr. (Vse cene veljajo za 1 kilogram.) 100 kgr. sena gld. 1.96 kr., slame gld. 2.32 kr. Na Dunaji do dne 14. marcija 1891. Pšenica gld 8.70 kr., rž gld. 7.57 kr., ječmen gld. 6.35 kr., oves gld. 6.57 kr., turšica gld. 6.57 kr., fižol gld. 11,- kr., grah gld. 12.75 kr. (Vse cene veljajo za 100 kilogramov.) Suhe češplje gld. 29 50 kr. 100 kilogramov. Goveda (lepi voli) gld. 59.— kr. za 100 kgr. mesarske vage. Prašičje salo gld. 52.50 kr. za 100 kilogr. Špeh gld. 46 — kr. za 100 kilogr. Loj gld. 22,— kr. za 100 kilogr. Goveje kože čez 50 kgr. težke gld. 47 do 48, od 40 do 50 kilogr. težke od gld. 41 do 42, od 35 do 39 kgr. težke po, gl. 32 do 33 za kilogramov. Kože od jagnet po 95 do 105 gld. za 100 komadov. Med 100 kgr. gld. 35,— kr. Vosek 100 kgr. gld. 142.50 kr. iwr INSERATE is* sprejema „Kmetovalec" po ceni, zaznamovani na prvi strani. V „Kmetovalcu" priobčeni inserati imajo najboljši uspeh, kajti list je razširjen posebno po deželi, zlasti pa v premožnejših kmečkih krogih. Zelo priporočljiv je ^Kmetovalec" za objavljenja pri nakupu ali prodaji gospodarskih pridelkov, izdelkov ali potrebščin. Izvrstne pluge z železno desko in pravilno narejena izdeluje in jamči za dobro in pošteno delo ALOJZIJ ŠTRUKELJ, (is-s) kovač v Šentvidu nad Ljubljano. ♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦ ♦ Gg. veleposestnikom! ♦ ♦ Sposoben oskrbnik išče službe na velikem posestvu, koder je živinoreja. Naslov se poizve pri c. kr. kmetijski družbi kranjski v Ljubljani. (18—3) Oves „Willkomm c( Ta vrsta ovsa se je sponesla v planinskih deželah najboljši, je najrodovitnejša, najtežja in najzgodnejša. Willkomm oves zraste 5 do 6 čevljev visoko, ima močno in dobro krmsko slamo ter nikdar ne poleže. Ker se mora ta oves redko sejati, zadostuje ga 50 klgr. za eno oralo. Kilo stoji 25 kr., kdor ga kupi 50 klgr. pa po 20 kr. Dokler je kaj zaloge pošilja ta oves proti pošiljatvi zneska ali pa proti povzetju v vrečah po 5 klgr. za 1 gld. 80 kr. poštnine prosto kamor je (24—2) Benedikta Hertl-a grajščinsko oskrbništvo v Goliču pri Konjicah (Schloss Gollitsch bei Gonobitz.) oooooooooooooooooooo Zarad pomanjkanja prostora je na prodaj več tisoč visoko ln srednje visoko debelnlh sadnih drevesec najžlaht-nejših vrst, in sicer jablane: Amerikanski Mamoth, Praško rejneto, rudeči Kalvil, Voskar, Kosmač, žlahtno namizno jabolko, koničasti Tirolec, zlato parmeno, Funtar i. s, v. hruške: Napoleonka, Solnogradska, maslenka, velika zimska fun- tarica, dekanska hruška i. s. v. Črešplje: aprikozna črešplja, jajčasta črešplja. Dorella, čista Claudia i. s. v. orehi: petletni mehko in trdo lupinasti, divji kostanji «Aesculus» petletni. (20—3) kutne, divjaki (jablane in hruške). Grad Lesnobrdo, pošta Vrhnika. Kranjsko. Vse stroje za kmetijstvo in vinarstvo! Pluge, brane, valjarje, sejalnice, ži-tokosne stroje, senene grablje, stiskalnice za seno, mlatilnice, gepelje, lokomobile, 1 trijere, žitočistilnice, robkače, slamorez-niee, stroje za žito treti in repo rezati, mline za sadje, stiskalnice za sadje, mline za grozdje, vinske stiskalnice, stiskalnice za olive, škropilnice proti pero-nospori, stroje za sadje lupiti, sušilnice za sadje in zelenjad, vinske srkalnice, I kletarsko orodje, pompe, krožne žage, < decimalne in živinske vage, stroje za mleko posnemati, srkala, stroje za vrtati, stiskalnice za sladko krmo, stroje za prati, stroje za lan otrepati i. t. d Vse v najboljši sestavi po fabriški ceni. — Jamčenje, olajšava plačevanja in oddaja na preskušnjo. — Tovarna strojev za kmetijstvo in vinarstvo Ig. HELLER na Dunaji, (28-2) II. Pratorstrasse Nr. 78. Slovenski, nemški in laški cenik, ki ima 144 strani in polno podob-se pošilja na zahtevanje zastonj in franko. Pošteni zastopniki se povsod sprejemajo. • ... - - — = • J ' ' ■—— ■ 1«—' 7? 43 Kdor ima na prodaj ali more preskrbeti plemene koze in kozle zglasi naj se ustno ali pismeno pri tajništvu c. kr. kmetijske družbe kranjske v Ljubljani (^4-1) •ooooooooooo«ooooooo<> Wilhelm Klenert prej Klenert & Geiger a i. štajerska drevesnica za sadno drevje in vrtnice v - v Gr-it«l<;i. - Q (Ta drevesnica pritožnima kot ena največjih in najbolj vredjcnili v Avstriji.) Priporočamo veliko in i/.liorno zalogo Vrtnic, visokodebelnatih in pritličnih: sadnega drevja, vi-sokodebelnatega in pritličnega ter piramide, špalirje. kordone A in enoletne požlahnitve; divjakov in podlag za prltlikovoe; J Jagodnega sadja; lepotičnega drevja in grmovja, drevja Q (8-5) za drevorede Itd. ^ Razpošlljatev pravilno imenovanih oeplčev vsili vrst sadju. q W Cenike je dobiti zastonj in franko. 0000000000000000000000000000000000000000 o o o o o Najmočnejši in najzaneslivejši strup za podgane je ®r TordL-Tripe. ^m Ta strup uniči podgane, miši in krte brez nevarnosti za domače živali. En zavoj 50 kr. ©•— Glavna zaloga za Kranjsko je pri lekarnarju G. PICCOLI-ju v Ljubljani. (32—1) Nik. Hoffmann, tovarnar kirurgiških inštrumentov, umetalni, ter orožni kovač in nožar v Ljubljani, na Mestnem trgu št. 12, priporoča bogato zalogo svojo raznovrstnega v njegovo stroko spadajočega blaga. Vsa zaloga obstoji iz lastnih izdelkov in se za vsako prodano reč jamči, da je dobra in iz najboljšega blaga narejena. Zlasti so v zalogi najboljši noži za vrtnarje in vi-nogradarje, kakor sploh nožarsko in fino kovaško orodje za kmetovalce, vrtnarje vinogradarje, gozdarje itd. Keči, ki niso v zalogi, se po naročilu precej in v najboljši kakovosti narode. (7—5) Detelj no seine. Ker je podpisana družba prepričana, da se je obraniti predenice (Žide) v detelji le tedaj, ako se seje čisto seme, ukrenila je posredovati tudi letos svojim udom nakup zanesljivega deteljnega semena. Tisti udje, ki hočejo tedaj tako seme, naroče naj ga pri podpisani družbi, ter naj prilože vsaj polovico zneska. Družba naročila bode le toliko semena, kolikor bo naročenega. Naročeno seme je pregledano od c. kr. pregledovalne postaje na Dunaji, katera tako strogo postopa, da ne da spričevala, ako najde v semenu le eno predenično zrne. 1 klgr. prave francoske lucerne (nemške ali večne detelje) stoji 75 kr., 1 klgr. debelozrnate domače t. J. štajerske, rudeče detelje stoji 64 kr, Naročila se sprejemajo samo od udov. Vreče in vožnji listi se ne zaračunajo. Opomnja. Cene postavljene so tako nizko, da cenejši ni mogoče dati »poštenega* semena »brez predenice,» Ker je ponujano seme dvakrat čisteno in le odbrano debelo seme, zadostuje polovica semena v primeri s drugim cenim a slabim semenom, zato je kupec tega semena na vsak način na dobičku. Naročila je prijaviti (13—5) c. kr. kmetijski družbi kranjski v Ljubljani. C. kr. pri v. „ A ssicurazioni Generali v Trstu" (ustanovljena 1. 1831.) Poroštveni zaklad je štel 31. decembra 1889. 1.....................gld. 40,758.238-42 Družba je od pričetka do sedaj plačala škode ...................... 227,378.631-43 Dne 31. decembra 1889. 1. je bilo v oddelku za življenje zavarovane glavnice...........„ 166,904.648-39 Premijski listi in premije, ki so za plačali v poznejžih letih v oddelku za ogenj..........,, 23,544.053-22 Assicurazioni Generali zavaruje v nastopnih oddelkih: 1.) na življenje; 2.) proti škodi po ognju pri cerkvah, grajščinah. pristavah, hišah sploh, pri pohištvu, raznem blagu, lesu. oglju v poslopjih in na planem ter proti škodi po razdiranju in izuašanju, kakor tudi po streli in razpoku plina ali parnih kotlov. Občinam, cerkvam, samostanom, dobrodelnim ustanovam, in grajščiuam dovoli Assicurazioni Generali 20" 0 odbitka od navadne premije. 3.) proti škodi vsled vožnje na morju, rekah, kanalih, jezerih in na kopnem za blago, izdelke, ladje in za vrednostne pošiljat ve po posti; 4.) proti škodi na strtih zrcalih in zrcalnem steklu: 5.) proti telesnim nezgodam na račun I. občne avstrijske zavarovalne družbe na Dunaji; 6.) proti škodi po toči na pridelkah na račun »ogrske delničarske družbe za zavarovanje proti škodi po toči v Budapešti«. W V oddelku za življenje jamčijo zavarovalni pogoji zavarovancu razven drugih prednost tudi tele: po petletnem obstanku zavarovanja ne zgubi polica veljave tudi ob samomoru in dvoboju; po triletnem zavarovanju ne more priti nezadolžena polica na noben način ob veljavo; pravico do obnovljenja (v teku 3 mesecev) police, ki je vsled zamude plačilnih obtokov zgubila veljavo in to brez ozira na zavarovančevo zdravje ; omejitev ničevnih nzrokov samo na priznano goljufijo; polica dobi brezplačno čez 6 mesecev tudi veljavo ob slučaju, če je zavarovanec poklican zvršili svojo črnovojniško dolžnost in sicer do 15.000 gld.; ravno tako tudi. če je hrambovec ali reservist poklican na vojsko in sicer do 50.000 gld. Oddelek za življenje je popolnoma samostojen, ima svoje premoženje in je od drugih oddelkov tako ločen in nezavisen, 1 da tudi zguba pri oddelkih za škodo po ognju ali vožnji nima na oddelek za življenje nobenega vpljiva, Družba dovoli vse olajšajne, ki so mogoče ob določitvi premij in pri izplačanji škod, katere se hitro in v gotovini izplačujejo. Glavni zastop je v Ljobljani pri C. TAGLIAPIETRU (i-3) v Gradišah št. 4. Mala naznanila. Vsak ud c. kr. kmetijske družbe kranjske sme po dvakrat na leto in sicer brezplačno prijaviti mod( ..Malimi naznanili" kako objavo tikajočo se gospodarskega prometa. .Objava ne sme presegati dve vrsti in je vsako vrsto čez to število plačati po 5 kr. za vsak natis. Neudjo plačajo za objave mod ..Malimi naznanili" po f> kr. za vsako vrsto Jn vsak natis. Denar jo naprej poslati. Vrtnarsko orodje, cepilne nože. škarje i. t. d. v najboljši kakovosti ima vedno v zalogi N. HofTmann. nožar v Ljubljani. (7) Vsakovrstne kmetijske stroje priporoča po najniži ceni Ignacij Heller na Dunaji, Praterstrasse 78. (8) Travna, zelenjadna in druga semena prodaja Jos. Lenarčič na Vrhniki. Cenike na zahtevanje zastonj. (9) Pravi stari slivovec in breskvovec (persico) prodaja upravništvo grajščine Impolca, pošta Radna na Dolenjskem. Ceniki se pošiljajo na zahtevo zastonj in franko. (11) Divje kostanjevo drevje, debelo najmanj 8 in tudi več. ima na prodaj Albert Vodnik v Podutiku nad Ljubljano. Ustno se tudi poizve v kamnosekarski delarni A. Vodnika v Ljubljani, Kolodvorske ulice. (20) Prav novo slamoreznico, najnovejše zisteme, še nerabljeno, proda pod fahriško ceno Anton Uršič v Št. Vidu nad Vipavo. (22) Zgodnji logaški grah, izbran za seme, razpošilja v vrečicah po 2 in 5 klgr. in sicer po 45 kr. kilogram proti poštnem povzetju Fran Arko v Dolenjem Logatci. (23) Suhih češpelj, nekaj stot.ov, ima naprodaj Jakob Valenčič v Struž-niku, pošta Št. Peter na Notranjskem. (24) Nosne obročke za bike prodaja c. kr. kmetijska družba kranjska v Ljubljani in sicer take z zmetjo po 60 kr. in take z vijakom po 50 kr. s pošto vred. (26) Krompir onejida, najrodovitnejša vrsta, ki prav nič ne gnije, je na prodaj pri c. kr. kmetijski družbi kranjski v Ljubljani to pomlad samo za družbene ude. (27) Za čebelarje, ki imajo panje s premičnimi satniki prodaja Jakob Žumer v Gorjah, pošta Bled, lepe v furnirski žagi narezane lipove remeljce. Iz njih more čebelar sam zbiti satnike, po naročilu jih pa gorenji tudi uže narejene pošlje. Cene so prav nizke. (29) Nove panje, s premakljivimi satniki prodaja po 90 kr. enega J. Mer-c.ina v Šmartnem ob Savi, pošta Ljubljaua. (30) Plemere koze in kozle išče tajništvo c. kr. kmetijske družbe kranjske v Ljubljani in prosi ponudeb. (31) Več 100 požlahtnjenih jabolčnih in hruševih dreves ima na prodaj oskrbništvo graščine Slap pri Vipavi Cena enemu drevesu je 30 kr. (31 - 1) Travniške brane pripoznano najboljše, mnogokrat premovane ter najbolj razširjene, dalje nove paten-tovane okrogle brane, kakor najizvrstnejše gorske in druge pluge, razna kmetijska orodja in stroje ima na prodaj C. kr. privilegovana konstrukcija kmetijskega orodja Frana Luttenberger-ja v Weizu na Štajerskem. Cenik se pošlje zastonj. Prodaja se tudi na obroke. (21-3) Važno za posestnike lepnatih streh! Patent-Starrtheer (Stabilni katran? je preskušena in zanesljiva maža za nove kakor stare poškodovane strehe od lepnice in za izolovanje proti vlagi. Ž njim se mrzlo maže, ne postane meliek pri najhujši solnčni vročini in da ga ni potrebno potrositi s peskom kakor navadni katran. — Prodajamo strešno lepnico, strešni lak (kovinski katranov vosek), rdeči lak, lesni cement, strešni kit, asfaltovo smolo, premogov katran, karbolinej in lesni katran. Vse po najnižji ceni. Tovarne kemi jskih izdelkov v Turni itzn itd. Dunaj, II., Scherzergasse Nr. 1/2. (33—1) Opomnja. Za razkuževanje prodajamo: Kreolin, surovo kar-bolno kislino, karbolno apno, razkuževalni prašek, zelezni vitrijol kot najboljšaobrambena sredstvaproti kužnim boleznim. Navodila in cenike zastonj in poštnine prosto. ! Važno za kmetovalce ! Lekarnarja G. Blodig-a Iužilo (26—2) najzanesljivejša obramba proti snetljavosti pšenice, ječmena, ovsa, tinšice i. t. d. Cena zavoju, ki zadostuje za 1 novi cent semena 13 krajcarjev, > »»» » 2 » » >25 » Glavna zaloga pri C. 1J1 o < 1 i •>■. drogerist v Gradci. Popravek in dodatek k ceniku v štev. 3. ..Kmetovalca". Stavljene cene veljajo v drugi koloni za grah in fižol za 200 in ne za 20 gramov. Semena dajem tudi v manjši količini, pod 20 gramov dokler ne znaša vrednost manj nego 5 kr. Naročnikom, kateri naročijo seme cvetic in zelenjadi med 15. marcem in 15. aprilom dovolim pri zneskih viSih od 1 gold. 10% popusta. Na strani 30. »Kmetovalca« opisano grašico (Vicia vilosa) oskrbim po 35 kr. kilgr., ali 32 gold. 100 kilgr. Cepilni vosek mrzlo tekoči v plehnatih škatljah po najnovejših receptih N. Gauchera po 40. 70 do 120 kr. Rafijo, belo dolgo. Ia, kilgr. po 75 kr., «/a kilgr. -10 kr.. >/„ kilgr. 20 kr. J0UT Za drevesa in drugo pismeno. (30—1) Fr. Ogoreve pri Brežicah (Rann). # U/.orco mi vso strani asastonj. 2 T 7? ŠT re * 4> a Suknjo o o cr. 5* S -J. o O O p,-* >« ® Mori ca ychwarz-a 5 p rt> T3 a-s o > £ « v Svitavi (pri Brnu) na Moravskem. p o a £ Tisoči ostalih koncev se za res ceno prodado. S3 B e_ © Š «« « Pt 5T _ rt« p S •d p o —. N ►g p w Za gg. krojače najlepše knjige za uzorce. 21® S-O <