75. štev. V Ljubljani, petek 26. marca 192«. m. leta Velja v Ljubljani is po pošti: «1« tet« ... K 180 — 8«! let« tetri let« *s ®e«ec 88 — «•— tf- Za inozemstvo: »Mutemn^radr’ ,U71r^n! P^aTfrUrrS Shh»!f’ l 1L Di s,rah* toda groza me « & m™*.”""1* kak0 * movnrilH^Ktl te. BV,d«L da Je R8 ITK>T8 pre- kasneje videti, m' si»ro«lt?z> ki Jo morem zagovarjati pred kstno vestjo! sem vam rad na razpolago.« »Kot soproga gospoda Degravra ne bom potrebovala nikakega zaščitnika; če pa me oropalo te sreče, bodi Iz mene kar hoče! Vendar se vam za vse zahvaljujem,« Je dostavila * lahno ljubkostjo, ki ga Je bolestno zadela. »Se nekaj, gospodična Rogers — ta hiša je najeta do konca leta ln najemnina plačana; tako do Ive ostane stanovanje vaše. Kar se tiče ostalih računov —« n »9’Pr,7ara5a,tc nfltar tega ponižanja! Dovolj denarja sem porabila od DelancvJeve zapuščine. Ostane mi še vendar moi glas. Co pride do najhujšega, me bo obup nčl! prema-gad bojetiiost; toda mogoče še vendar smem ppoti. Do sedaj Še gospod Degraw ne more hnet! pisma v rokah!« . Tfkol nato je zapustila sobo, v kateri Je Degraw iz Clevelanda s čudnimi (Občutki som. Štirideseto poolavje, ^Gospodična Aspinwall danes n« sprejema tajni gostov. Z ametnikom Degraurom sedi v sobi in z največjo pozornostjo čita pismo, katero JI Je ravnokar Izročil. »Natačno Jo poznate, kako lahko užaljen njen čut, povejte ml. kaj naj storim,« Je povzel Degraw. Se enkrat Je pazno prečitala pismo; pisala ga Je Jenny In se je glasilo tako-le: »Prosta sem, popolnoma prosta! Oo-iRiod Degrau me Je oprostil dane besede. AH ste zdaj zadovoljni in pripravljen! se nocoj z jr*71??! 2°r°9 Zarila sem v sebi prirojeni m , vam stav,m to vnrašanle, kajti jutri nimam več strehe nad seboj. Ne mo-rem ostali dalj v tej hiši, četudi ml Jo Je go-m * Kraw ohz,rno P«nudil do konca leta. ni«!.,*«* d®. w vaša zaročenka £ a ^Kove darežljlvostf. Ali Imam Sni,^11 '/:lč.eti s Pripravami? To bo w«wi najine sreče, če mi odslej zaupate. Kakor zaupam jaz vam 'J«my. Šala ffi!ary* * *torttt, kar zahteva?« Je vprt- »Če sem odkritosrčen — ne!« »To sem mislila: sicer bi ne prišli semlrai« »Vsekakor bi prišel. Ce bi se odtočil za to naglo, nepripravljeno poroko, bi vas bil pro- sil, da bi spremljal! Jenny k oltarju. Toda pri obstoječih razmerah prihajam, da vas -prosim za svet, kako bi JI nadalje odklonil prošnjo, ne da bi Je preveč žalil Imam predrago mater, ki ne sme manjkati pri poroki; v treh dneh bi lahke dospela k meni. AH naj povem Jenny, da potrpi toliko časa? Kako bi to sprejela? Ne bo 11 moja odklonitev njeno skeleče srce še enkrat ranila?« »Pojdiva k njej, gospod Degraw, potem se bo rešilo vse samo ob sebi. Videla bo, da la ljubite, in ne more le žaltti, če hočete počakati primeren čas. da se vrši poroka dostojno In mimo. Tudi tukaj se kaže nagla kakor otrok* brez dosedanje opore se le zatekla k vam brez treznega premisleka. Ne smete Je zavrniti, temveč 1o le voditi; ljubezen lit usmiljenje io bosta učili.« »O tem ne dvomim, ali —« »Najbolje bo, če pride k meni Peljiva se po njo, rečeva 9, da se vrš! Doroka v moji h<šl, kakor hitro to dovolilo okolščine, Jenny ostane mol rost kakor prej. Mogoče se m! posreči fo pregovoriti, da odloži poroko na pomlad, kar bi bilo za oba najbolje. V družbi govorijo že zdaj o njeni zaroki z vašim tekmecem In bilo bi nalvcčje presenečenje, ako bi H sledila tako nepričakovana poroka z vami.« Res je bilo tako, kakor Je trdila prijateljica : ne izostale bi govorice, vsakovrstne ne-prilike in zapletljajl, ki so rahločutnim osebam posebno neprijetni. Vendar bi se vdal zaradi svoie ljubezni; verjel namreč ni, da bi .lenny privolila v tolik odlog. »Ura Je osem«, Je opomiT, »naj se H takoi Podamo na pot?« Gospodična AsplnwaB Je pozvonila služabnici ter i! zaukazala* »Prinesite ml klobuk in rokavice in zakurite tudi v rdeči sobi. mogoče privedem seboj gosta.« »Dal Bog,« Je zavzdihnil Degraw, toda ni Imel veliko upanja. Kako zastrta je bila bodočnost pred pjim, niti ni vedel, kaj mu prinese nocojšnji večer. Ko so dospeli do Jennyne hiše, je rekla Hitary: »Ne Imejte ozirov do mene, četudi moram dolgo čakati, potrpežljivo bom tukaj sedela. Bolje bi seveda bilo, če ona takoj privoli, la da se vsi trije popeljemo srečni ta zadovoljni na moj dom.« Pogledal ji Je v plemenite poteze in zapazil bliske njenih oči. toda ni slutil njene globoke nesebične požrtvovalnosti, sicer bi ne hitel tako naglo po stopnicah omahljivi ljubici nasproti. Jenny je žarela v srečnem razburjenju, ko ga Je zagledala. »Prišel si!« je zaklicala ter mu hitela nasproti. Bila je v porodnem obkačt-ln, klobuk in rokavice so ležale na mizi. »Draga, zdaj si vsa moja, in nihče več ml te ne odtrga! V nekaj dneh, še pred koncem tedna morda, upam, da ti dam pred vsem svetom svoje ime, kar sem storil že sedaj v svojem srcu.« Lahko so mu tekle besede, niso mogle razžaliti njene rahločutnsti, a niso zadovoljile burnega hrepenenja njenega srca. »Torej sem se vendar motila, ko sem mislila, da ne smem biti hvaležna nobenemu drugemu možu,« Je burno zaklicala, še več dni flaj ostanem v tej hiši, naj uživam kruh gospoda Dcgrawa in nievovi ljudje nai mi službo! Čudim se, da ti to želiš —«toda'če je tako —!« (Dalje prih.) vemu ministrstvu v najtrši opoziciji. Nitti ni torej z preustrojem kabineta dosegel prav ničesar. Nasprotno. Stališče si je znatno omajal, zakaj če pade tudi ta kabinet, Je težko verjetno, da bo sestava nove vlade poverjena zopet Nittiju, Pojavljajo se vesti, da pride v takem slučaju na površje Giolittt. Sodi se, da ga bodo poleg njegovih pristašev podpirali zastopniki libe-ralno-demokratske frakcije in službeni socijalisti. Dvomljivo pa je tudi, če bi napram takemu kabineta ostala v opoziciji katoliška ljudska strmita. Slika notranjega političnega položaja v Italiji ni torej prav nič svetla. ,Vlada in zbornica stojita na trhlih nogah. Poleg tega se v državi pojavljajo Štrajki, k! dobivajo poleg strokovnega tudi politični značaj. Zdaj se n. pr. zopet gibljejo železničarji. Gospodarsko stanje Italije je slabo, valuta malovredna. Draginja narašča, dobava surovin Je skrajno težka. Premoga primanjkuje — posledica tega je propadanje Industrije in posploševanje brezposelnosti. Vse to skupaj pa so rane, od katerih bo Italija samo s težavo okrevala. Ostre, a zaslužene besede. 0z pisma iz zasedenega ozemlja.) Dragi I Tebi je dobro, ker si v svobodni domovini, a nam Je bolje, ker živimo, dasi sužnji, na domači grudi, pod našim soincem, med na-lim zlatim ljudstvom. VI ste presiti, ste pijani zmage in radi tega se prepirate, koljete, se morite med seboj in to bo Vaša !n nhša poguba. Ml smo trpeli trpimo in borno 9e trpeli, a ostajamo trdni in značajni, ker nas kot nikoli do zdaj navdaja pdporna moč, ki kljubuje in nam obeta boljšo prihodnost. Od Vas ne pričakujemo ničesar, ker ste nevredni tega, kar ste po žrtvah drugih pridobili, Jn še to bodete zapravili, če se ne poboljšate. Tako mislim jaz, tako mislimo vsi, ki smo se vse življenje borili za vzvišene naše ideale. O vsem drugem ne poročam ničesar, ker Imamo vsak dan več dokazov, da Vam ni prav nK mar za naše gorje. Sprejmi prisrčne pozdrave, pa reci vsem lažlprerokom in politikom med Vami, naj ne hodijo nikdar več med nas, sami smo, sami ostanemo In čakamo lepših dni. Tvoj A.,. Priobčujemo to pismo, ki nam ga Je dal na razpolago ugleden begunec brez vsakega komentarja. Vsebina gcvorl dovolj Jasno, osvetljuje dovolj razpoloženje in mišljenje nesrečnih bratov, ki zro prevarani v našo politično kolobocijo neznačajnosO, korupcije in demagoštva. Apel dunajskih dijakov Sestradani in premreženl smo sc vrnili dunajski akademiki domov na Velikonočne počitnice. Učili smo sc po kavarnah, prezebali po predavalnicah in svojih temnih stanova.ijih. Zelje, fižol in krompir so nam bili edina J rana; mesa nismo že od Božiča sem niti okusili, šestmesečno pošiljanje delegatov do vlad nas je siak) zopet najmanje 20.000 kron; zaman t Od beogradske vlade nismo dobili že več nego leto dni nobene podpore; da nas ni rešila Jeseni ljubljanska vlada, morali bi že davno prekiniti študije. Živeli smo od milo-darov, nabranih o Božiču po Jugoslaviji, od milosti ameriške misije in avstrijskega (!) »Emfihrungsamta« ter od praznih besed našega poslaništva. Ker »o živila menzi pošla, smo prišli večina domov, da si nabavimo nekaj živil ter se prebijemo do junija. Toda že v Spiljah se nas Je opozorilo, da bomo morah plačati nazaj grede polno izvozno carino, ako sl ne izposlujemo medtem opro-ščenja iz Beograda. Sklenili smo torej vložili prošnje na ministrstvo fl-itandfa po vseh pokrajinskih vladah. Ko pa hočemo dvigniti Izvoznice, izvemo, da je vsak izvoz ustavljen. AH st nam hoče študij torej res onemogočiti? Lahko vam je zabranitl Izvoz, ko hnate tu vsega dosti! Položaj dunajskega študentstva Je tak, da se ni čuditi, ako se pojavljajo razdiralne tendence. Poživljamo vlado, da dovoli vsakemu dliaku. ki res študira na Dunaju, da sl vzame seboj do 60 kg živil do konca šolskega leta In da pravočasno Izposluje v Beogradu ugodno rešitev vložene prošnje z* popust carine, — Eden z« vse. Narodno predstavništvo Uradno ooročtlo o sredini seH. LDU Beograd. 24. marca. 79. sejo začasnega narodnega predstavništva Je otvori! predsednik dr. Draža Pavlovič ob 4.30. Tajnik dr. ManoJ-lovič Je prečita! sporočilo poslanca Bakoviča (črnogorska skupina), da odlaga svoj mandat. — Pred prehodom na dnevni red zahteva poslanec Pečlč (demokratska zajednica) z ozirom na Izjave poslanca dr. Smod-lake. da vladi ne bo omogočil kvoruma. naj predsednik na podlag! 67. točke skupščinskega poslovnika odredi »prozlvko«, da se ugotovi, ali je navzoče zadostno število poslancev, ali ne. — Poslanec Nasta Petrovič izjavlja, da ugotovitev kvoruma ni potrebno, ker so vsi poslanci priča, da kvoruma ni, vsled česar tudi n! potrebno, da se »prozi/ka« izvede. Poslanec Ceda Kostič (radikalec! Izjavlja, da le zahteva poslanca Pe&ča, naj ae ugotovi kvorum, samo Skana. — Poslanec Pečlč protestira proti temu. da se označuje njegova zahteva kot šlkana. Prati, da vpraša n le kvoruma ni stvar sporazuma, temveč stvar ugotovitve. NI mogoče, da bi se stranke dogovorile med seboj, ali obstoji kvorum, ker M se v takem primeru mogle stranke sporazumeti, da obstoji kvorum. ako bi ga tud! ne bilo. — Poslancu Pečlču odgovarjata minister Trifunovič In poslanec Aleksa Vujovič. k! izjavlja med drugim, da bi junak!. ki so dali za vojne svoje življenje za domovino, ne žrtvovali svojega življenja, ako bi vedeli, kako bo deloval ta parlament. Končno izjav!, da bo v primeru, ako predsednik odred! štetje, ostal v dvorani. (OkolT stoječim poslancem: Evakuirajte sel — Vzkliki.) Predsednik odredi nato štetje la ugotovi, da ni niti 15 poslancev prisotnih, vsled česar zaključi sejo ob 6.30. — Prihodnja seja bo v petek ob 9. url dopoldne. POVIŠANJE NAROČNINE. Ker draginja vedno raste bi so se znatno podražile ne le vse življen-ske temveč tudi vse tiskarske potrebščine. so primorani časopisi povišati naročnino. Slovenski dnevniki so sklenili v skupni sej! zastopnikov upravnlštev, da povišajo s 1. aprilom t. L naročnino za kraljestvo SHS mesečno na 15 K ta za Inozemstvo mesečno na 20 K. Posamezne Številke v podrobni prodaji bodo stale 1 K. S 1. aprilom t. 1. se *vf-iajo tudi cene oglasom za 50%. »Jugoslavija« bo torej stala od I, aprila t L naprej: v Jugoslaviji: za inozemstvo: mesečno 15 K 20 K četrtletno 45 a 60 « polletno 90 * J20 * celoletno 180 v 240 * »Jugoslavija« Je vedno krepko branila koristi ljudstva ter jih bo tudi odslej. Podpirajte nas v tem boju ta ostanite zvesti čitatelfl la naročniki Upravnlštvo »Jugoslavije«, Beležke. Italijani o upravi zasedenega ozemlja. Zrno odkritosrčnost! nahajamo v milanskem »Secolo«, kjer opisuje Carlo Russo obupni položaj zasedenega ozemlja. Vzrok nepovoljnega stanja tiči po piščevem mnenju v načinu uprave. Mnoge občine so se izročile ljudem brez smisla za komunalno politiko, brez gospodarskega umevanja ta političnega takta. Tl ljudje pojmujejo svojo nalogo v političnem duhu in se ne brigajo za ljudske potrebe, dvajsetletni neizkušeni ljudje, ki se vrhutega menjajo v kratkih razdobjih, zasedajo odgovorna mesta občinskih komisarjev, so pa slučaji, ko en sam komisar upravlja po dve, tri občine. V podobnih razmerah seveda ne more biti govora o točnem in vestnem poslovanju ta je krivica ali pravica tem priseljenim Toskancem. Napolitancem, Sicilijancem deveta briga. Domačini smoo samo molčati in plačevati. Russo očita nadalje uradništvu. vladi in državi »zmote ta krivde«, neverjetno nesposobnost, razdražljivo počasno« ter podobne vrline. Severni »SUlvsad«. , Severozaoadno od Gdanskega ob obali Vzhodnega morta prebivajo ostanki nekdanjih obmorskih Slovanov. fmenuiejo Jih splošno Kašube. Govorijo nekako pollsko narečie. Interesantno te. da se del Kašubov. ki prebiva ob moriu poleg Lebskega Jezera imenuje samega sebe »Slovence*. Po veri so Kašubi katoliki, protestantov le samo 6%, ki so izključno lebski Slovenci. V začetku februarta te zasedla poljska voiska te krate ta osvobodila tudi Kašube. Pollak, ki te sodeloval pri tem zasedaniu. oolsute ta narod kot vesel, gostoliuben ta dobrosrčen, čeprav spočetka nezaupliiv. Poleg tega imajo Kašubi organizacijsko sposobnost ta volk) do dela. katera lim ie omogočila, da navzlic ne zelo rodovitni zemlji gospodarski ne sto-tito slabo. Ceboslovaška armada 19. t m. je praška skupščina sprejela zakone, ki tičejo češkoslovaške armade. Uvedejo milični si- stem temeljem načeta stalne armade ta splošne vojaške dolžnosti od 20. do 50. leta v vojni do 60. leta starost!. Prezenčna služba traja 14 mesecev. Mirovno stanje znaša 150.000 mož. Delno al! splošno mobilizacijo, odreja predsednik republike, vendag se mora ta odredba čim najprej« predložit! narodni skupščini v naknadno odobrenje. Jugoslavija. Soproga Stojam Prottča umrla. Beograd, 25. marca. (Izvirno poročilo.) Sinoči Je umrla soproga ministrskega predsednika Stojana Pro-tlča. Pogeb se vrši Jutri. Šiiajn! usp ;hi Jugoslovanska umetnikov v Londona. LDU Lmdoa, 25. marca. V nedeljo ob 3. popoldne se Je vrHl v naj-večfl londonski dvorani Albert Hall koncert gg. Mfjakoviča, bratov Jo-štanovičev ta gospe Savlnove pod vodstvom g. Dživiča Savina. Navzočih Je bilo nad 4000 poslušalcev. Srbski umetniki so želi veliko odo bravanje ter podali velike kultura« sposobnosti našega naroda. Londonsko časopisje piše o koncertu zelo simpatično. Med odličnimi posetnfld Je bila tudi princeztaja Mary s svojim spremstvom. Clkvenlca v rokah komunistov. Zagreb, 25. marca, (Izvirno poročilo.) Pri občinskih volitvah v Clr-kvenid. znanem hrvatskem letovišču ta zdravilišču, so na celi črti zmagah komunisti, ki »o dobili vse ma hate. Razna poročila. Amerika odkloni tudi avstrijsko mirovno pogodbo. LDU. Berlin, 25. marca. »Allgo-tneine Deutsche Zeitung« poroča iz Bazla. da se v ameriških senatnih krogih s gotovostjo pričakuje, da bo mirovna pogodba z Avstrijo odklonjena. Amerika čestita nemški vladL LDU. Berlin. 25. marca. Zastopnik Zedinjenih držav Dressd v Berlinu Je danes podal državemu ministru MtUlerju Izjavo, v kateri izražajo Zedinjene države svole zadovoljstvo. da se le nešmki narod postavil na stran ustavne vlade Madžarski teror. LDU. Budimpešta. 25. marca. »Az Ember« poroča iz Maka: Odkar so se Romuni umaknili, so madžarske čee uprizarjale strahovite pogone. Žrtev je nad 300. Na prošnjo vse ga prebivalstva so romunske čete zopet zasedi« mesto ta napravile red. Ratifikacija mirovne pogodbe z Avstrlio. LDU. Rim. 25. marca. Agenzla Stefani poroča, da ie v včerajšnji seli senata vprašal Maxiotti. vsled katerih vzrokov zavezniške vlade Se niso Izvedle ratiflkaclie mirovne pogodbe z Avstrijo. Državni podtajnik Sforza Je odgovoril, da so se v tem pogledu polavile v francoskem parlamentu težkoče. da pa le francoski poslanik sedai zagotovil rimsko vlado, da bo mirovna pogodba z Avstrijo v kratkem ratificirana. Angleška vlada te istotako sklenila, da bo predložila mirovno pogodbo v kratkem poslanski zbornici v potrdilo. Nitti ie za svojega bivania v Londonu dobil tozadevna zagotovila od Llovd Georgea. Rudarska kriza na Angleškem. LDU. London. 25. marca. Orga« nizacila rudarjev te odklonila ponudbo vlade. Konferenca te bila preložena. Položal te zelo resen. Avstrijski katoličan! z« obnovitev monarhije. LDU Dunaj, 25. marca. Katoličani dunajske nadškofije imajo danes ta jutri na Dunaju katoliški shod, ki se je tttvorii snoČi z govori, kateri so imeli monarhistični značaj. Grof MILAN SKRBINŠEK: Pol sezone v drami (Dalje.) Palavljajo se samo še ostanki tega. proti I čemur se hočete vi boriti. In te mi zbrišemo z lahkoto ta mimogrede. Mi smo že daleč, daleč pred vami’ Spregleite vendar že enkrat. Nismo »mlado, le pol sezone staro gledališče«, to le zmota, vi ste kot gledališki človek tako mlad. zato n« moremo vštric z nami. Stavek, ki ga citirate iz enega mojih podlistkov, ni citiran prav. Pravite: »Zato pri nas na odru režiser ni »samo tovariš Igralca, le slučajno postavljen na to »mesto«, kot meni gospod Skrbinšek, v enem svoiih člankov, temveč predvsem njegov vodia, po mogočnosti tudi učitelj.* Opozarjam vas, da ste slabo prepisali. kaiti da bi bili toliko nepošteni ta izpustili namenoma drugi del moiega stavka, samo zato, da za-dobi drug vam dobrodošel pomen, tega ne verjamem. Olasl se pa tako: »5. Režiser bodi svojim igradcem vedno le tovariš, ki tesInCal-n o nostavHen na to mesto, (da mora biti zmožen ie samoObsebi razumljivo). ne pa despot, ki hoče uveliavltl te svolo čisto neutemeljeno oblast.« Drugi del stavka sem podčrtal šele zdai. da le tudi za vas viden, ta mislim, da ie zdai tudi vam iasno. kal sem hotel reči s tem stavkom. Hotel sem povdariti v kratkem pravilu še enkrat, kar sem prel na široko razlagal — da mora imeti Igra* lec ravno tako P r o s t o s t v svo-lem vstvarianiu. kakor vsak drug umetnik, seveda v okviru režije, iu s tem utemeljim tudi svoi drugi odstavek. ki ga citirate. In tako protestiram na tem mestu V imenu vseh onih, ki hočeio na odru umetnost in ne Vasarniški »Drill«. da bi smeli vi. ki vam ie po nesreči poverjeno vodstvo dramskega gledališča, ubi-tati to vstvarjaiočo umetniško prostost naših igralcev z zahtevo, da se morata brezpogojno (!) ukloniti (’) režiserjevim naredbam.« Naf opišem ono sceno o »Očetu«. Gospod člankar ie navedel to sceno tako zvito, da mora vsakdo misliti, da sem laz tisti, ki mu ie ve* liala pri omenjeni vaji »Očeta« ona grožnja. Da se le to meni pripetilo, bi vas bil odločno zavrnil, da se ne vmešavajte v stvari, ki Jih ne razumete. in režiseria bi bil odslovil, ali to se ie pripetilo igralki, ki ie gostovala. Občudoval sem njeno mirnost, ali ko ie šlo že predaleč, sem le stopil vmes ta protestiral oroti takšne- mu neumetniškemu postopanlu. Povedal sem vam — gospodu »režiser-ta« svoie mnenje takoi na licu mesta v obraz, in kakor veste, ie gospod režiser vaio takoi nato zapustil in ni prišel k nobeni več. laz sem oa s svo-tim t o v a r i Š k i m ravnaniem dosegel pri nastooaiočih igracih več, kakor on s celo ploho zapovedujočih besed* Da. tovariš mora biti režiser Igralcem, ta združiti se mora ž njimi v ljubezni do skupnega umetniškega dela. drug drugemu si morata priti na tel poti po skupnem cilju nasproti. S tem seveda ne negiram, da mora biti režiser »vodia ensembla«, kakor pravite. U č i t e 11 pa nikdar! Učiteil ali bolte rečeno vzgojitelj more biti le goiencu. A na našem odru goiencev, niti začetnikov ne bi smelo biti. kakor sem že zgoral izvajal. Pravite: »Člani se moralo ta se bodo morali v vprašanju izvedbe uklanjati njegovim (režiserjevim) naredbam... Mi gremo za ciljem ta to le pot. ki vodi oo našem prepričani« k cilju«. Da. ali samo k * a i e-mu cilju — k rokodelstvu! — M1 pa hočemo Umetnost, ta to vzro-di le vstvarianie v prostosti! »Naslednja točka našega programa ie« — pravite dalie — borba proti starim oredrazsodkom. klasifici- rati vloge po obsežnosti teksta, igralce pa po razredih ta strokah, n. pr. prvi ljubimec, bonvivan, intrigam Itd. To te razkošje, ki si ga maihno gledališče ne more dovoliti«. (Podčrtal sem laz). S temi besedami ste zopet dokazali. da ste daleč, daleč za nami oziroma. da ste krenili v čisto tuto deželo. Ali pa veste, da ie o tem danes govoriti že naivno? Pri nas se Igralci sploh niso nikdar tako označevali. 2e radi tega ne, ker se le naša gledališka umetnost pričela razvijati šele takrat, ko ni bilo v dramatični literaturi več mesto za take enostransko risane figure, ki res niso bile nič drugega, kakor figure v pravem pomenu besede. 2e v tistih časih prvih pričetkov naše gledališke umetnosti le zahtevala dramatična literatura za nleno reproduciranje na odru Igralcev, ki so vedeli, da človeška duša ni neka enostavna sestavina gotovih čustev, tako da bi se mogli Ijudle deliti v zelo zabubljene, v malo zaliubliene. v veselo in lahko živeče. v Intrlgnntske Itd. — Stavek, »to ie razkošje, ki si ga maihno gledališče ne more dovoliti« te naravnost nesmiseln. To ne bi bilo razkošje, temveč — omejenost t (Dalie Prih.) Wsltensklrchen je dejal v svojem go voru: Slavna, pobožnff dinastija Ji morala pobegniti iz domovine. Sc M predvečer svoi. padca se ie kia njala sv. evharistiji. Nobena pesem Andreja Hoferja se ne bo več glasila, nobena Radeckega koračnica sr ne bo več svlrala, ne bo več zadonela pesem »Prinz Eugen der edle Ritter«. Princ Llchtensteln umri. LDU. Dunaj. 25. marca. Bivši vo dftefl krščanskih socitacev ta deželni maršal princ Lichtensteln ie davi umrl. Iz Čehoslovaške. Ceboslovaški načrt za ljudsko štetje. LDU Praga, 26. marca. Vlada j« predložila v včerajšnji sefl narodne skupščine zakonski načrt za ljudsko štetje, ki naj bi se izvršilo po vsej Cehoslovaški od 1. novembra uo 31. marca 1921. Nadalje je predložila vlada zakonski načrt, s katerim se pooblašča, da more s tujimi vladami skleniti pogodbe glede ureditve medsebojnih odnošajev v zadevah sodb Jalnega zavarovanja čehoslovaška unija v Moskvf. LDU Praga. 26. marca. Večerna Izdaja »Prava Lldu« potrjuje vest o prihodu čehoslovaške uradne misija v Moskvo zaradi ureditve vprašanja ujetnikov ter vzpostavitve gospodarskih odnošajev. Misijo Je sprejel Ljenin v avdijenci. Masarykov nagovor na Husov polh, LDU Praga, 25. marca. Predsednik Masaryk Je ime! včeraj povodom pregleda čet nagovor na polk legijonarjev mlstra Jana Husa, v katerem je svaril legijonarje pred boljševizmom. Predsednik je izjavil, da se ruske razmere ne smeio prenesti na Cehoslovaško, ker je boljševizem popolnoma ruski pojav. Nadalje Je opozarjal na to, da morejo svoje mnenje uveljaviti pri volitvah ter Jih Je pozval, naj gredo k volitvam mirno ta resno. Končno je predsednik sprejemal prošnje in pritožbe vojakov ter odgovarjal nanje dobrohotno. Med burnim vzklikanjem vojaštva ta prebivalstva se je predsednik vrnil v Hradčane. Dr. Beneš sprejel kandidaturo sod-cljallstlčne stranke. LDU Praga, 25. marca. Vsled pritrdila čehoslovaške socijalno-do* mokratske delavske stranke, republikanske agrarne stranke, čehoslovaške socijalistične stranke ta slovaškega kluba je soglasno sklenita zastopstvo Čehoslovaške socijalistične stranke, da ponudi pri volitvah v narodno skupščino dr. BeneŠu kandidaturo, ne da bi mu bilo treba prevzeti kakih obveznosti napram stranki, kar je dr. minister dr. Beneš hvaležno sprejel na znanje. BORZA. LDU Curih, 24. marca. Berita 8, Now York 5.84. London 22.32, Pariz 41.50, Milan 29.75, Praga 8.40^ Zagreb 3.40, Budimpešta 3.10, Dunaj 2.65—2.75, avstrijske žigosane krone 2.60—2.80, stara žigosane krone 2. 75—3.25. a + Trgovska razstava v Bruslju. Prospekt te razstave Je interesentom v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Lhibljani na vpogled. + Trgovske zveze z Marokom. Tvrdke, ki se zanimalo za izvoz svojih Izdelkov v Maroko, dobe v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani naslov neke tvrdke v Casanlanci, ki se zanima za uvoz naših predmetov v Maroko. 76. štev. ./CJG08LAVUA" dne 85. marca 1920. Stran 9. Dnevne vesti. — Vsem dopisnikom. Kljub po* fcovnim opozorilom dobivamo Se dan *a dnevom anonimne dopise. Opozarjamo prizadete, da Je Skoda za papir in trud. per grede dopisi brez pošiljateljevega imena brezpogojno v ko§. — Dalje nam poSiljajo nekatera društva, zlasti z dežele Se vedno nekolkovana društvena naznanila. Tudi teh v smislu sklepov časikar-skega kongresa v Zagrebu ne smemo priobčevati. Prosimo za to ponovno vsa društva, da sl ali nabavijo kolke, ki se dobe v uredništvih in upravništvih vseh listov, ali pa priložijo dopisu pristojbino v gotovini. Pristojbina znaSa za prve 4 vrste 2 krone, za vsaki nadaljnl 2 vrsti 2 K. - Za sirote padlih vojakov občine Šmarje pri Grosupljem ima Oblastna zaščita dece in mladine za Slovenijo v Ljubljani iz neke zapuščinske razprave K 3050 na razpolago. Postavni redniki ali varihi teh sirot naj vlože nekolkovane prošnje do 10. aprila 1.1. pri Oblastni zaščiti. Cez 10. april se rok ne bo oo-daljšal. ker je bil prvi rok že do 1. marca, a se je priglasila le ena stranka. Prošnje morajo biti opremljene s potrdilom župnega urada o očetovi smrti in s potrdilom županstva o bivanjii v občini Šmarje. — Lep In velik plen. Orgatte centralnega verižniškega urada v Škofji Loki, agenta Nardin Josip in Zublr Marko sta v nedeljo ob polu ene zjutraj zasačila pri Skotil Loki peterico tihotapcev, ki so nosili tri polne nahrbtnike cigaretnega tobaka. Tihotapce so včeraj dopoldne pripeljali na centralni verižniškl urad, obenem pa na vozičku veliko množino tobaka, okoli 2000 zavitkov, za katere so tihotapci plačali okoli 15 tisoč kron. Tobak so jim ves zaplenili. Tihotapci so bili tudi policijsko kaznovani, ker so brez potnih listin skušah' prekoračiti demarkacijsko črto. Policijski nadzornik Jože Habe jih je kaznoval v smislu naredbe celokupne deželne vlade za Slovenijo z dne 10. januarja 1019, in sicer Petra Skočirja na 300 K ali 15 dni zapora. Antona Bratuža iz čepovana na 2(*0 K ali 10 dni zapora, Cirila Poljšaka iz Trebuščaka pri Gorici na 30(i K ali 15 dni. Franjo Blažič Iz Vedrižana na 300 K ali 15 dni zapora, Franceta PeršoIJo na 100 K ali 5 dni zapora. — Tihotapci so kupili tobak v Ljubljani po 7 K zavitek, nameravali so ga v zasedenem ozemlju prodati po 2 Url 50 c. — Gozdni tatovi v Javorniku. Knez V/indischgraetz ima obsežne gozdove kompleksa v Notrajniskem Javorniku, kateri so po veliki večini od Italiianov zasedeni. V bližini žične ograie nad Lazami ob Cerkniškem iezeru so dne 3. lanuaria t. 1. fantie z Goreniskega Jezera zapazili 10 posekanih hoi. Spravili so Jih na stran. Tri dni so vlačili. Hoje so pro dali za 1700 K. Ljubljansko deželno sodišče lih le dne 24. t. m. obsodilo zaradi hudodelstva tatvine. Obsojeni so bili: Jože Mahne kot glava družbi na 4 mesece, Jakob Orl} na dva. Anton Gril na Šest tednov .Janez Kranic na „va meseca in Franca Kranjc na 14 dni težke leče. Matevž Mule le bil oproščen. Svoie dejanje opravičuielo s tem. da so vzeli nasprotniku. ki jim ie zaprl lastne gozdove. katere sedal seka. — Čarovnlca-clganka ored sodiščem. V sodni dvorani ljubljanskega deželnega sodišča se le vršila razprava proti 24 letni »čarovnicl-ve-deževalki« — Angeli Held. Sodnik 11 Dove. da ie obtožena goljufile. ker le dne 29. februarla t. 1. kmetici Franci Savinšek v Raddmljah izvabila 1010 K za »mrtvega« s svoliml čarovnijami. Held. z maihnim črvičkom v naročlu. se živahno zagovarja. Tok besedi il drvi kot hudournik. iVeselo pripoveduje, kako le pri Sa-vinškovi uganjala »švarckvlnstlerijo« s črnimi »buklami«. ialci. žegnano vodo in kako ie šla s tremi »štilckel-cl« novega denarja na britoi k ta mrtvemu. Priča Savinšek potrdi, kako Jo ie Held s svojim vedeževanjem premotila. »Cisto neumna sem bila«, zakliuči svoio izpovedbo. Med govorom priče mladi ciganček silno Joka. Drugače resnobna dvorana se Je Izoremenila v komično oozornico. Sodišče io ie obsodilo na dva meseca leče. Held se sodnikom aristokratsko prikloni ter z »hvala lepa« odide oaza! v zapore. Ljubljana. ~ Begunci In stanovanjska beda v Ljubljani. Begunec nam piše: iTudj jaz sem se udeležil v nedeljo shoda In obhoda. Res lepo Je bilo, vse v najlepšem redu, izvanredna manifestacija, samo ena tablica Je Se manjkala in ta W bita: Stanovanjska beda v Ljubljani l To bi bil najlepši kra* cele parade. Posebno še, če bi nekateri gospodje, Id Imajo po 6, 8, celo 10 sob na razpolago, prišli do prepričanja, da smo ljudje vsi. In da imamo ysl pravico do življenja, — Slavna gospoda pri deželni vladi 1 Zdaj, ko je tako prokleto lepo vreme, ne čakajte zime, ampak začnite takoj z delom, da zgradite teh par barak še pred novo zimo! = Stanovanjsko bedo Je povzročilo tudi naravnost blazno pretvarjanje stanovati! v lokale, namenjene trgovini. Zakal oblasti to sploh dopuščalo? Na Poljanski cesti le neka delikatesa, ki Je li poprelšnlega stanovanja napravila enostavno »zaju-trkovalnico«. Priporočali M zelo nujno vsem »visokim« gospodom, nai se v interesu bednega človeštva usmililo revežev ter iim dajo sobe na razpolago, Scct bi sicer morali priti z imeni na dan. da ne bo brat pri bogato obloženi mizi., drugi bral pa pred vrati poginjali »Državni stanovanjski urad« nai stori brezobzirno svolo dolžnost ter nai pokaže. da vi Slovenili ni prostora za — protekcilo in korupelio! = L Komorni večer godalnega kvarteta Zlka se vrši v torek, dne 6. aprila ob pol osmih v veliki dvorani Narodnega doma. Kvartet je * odličnim uspehom nastopil v Ptuju. Podrobnosti o zanimivem večeru slede. K s Pevsko društvo »Ljubljanski Zvon«. V nedeljo, dne 28. L m. dopoldne ob 10. uri skupna vaja. Brez izjeme vsi! Odbor. K — Razgrajači Včeraj pri belem dnevu dopoldne je silno razgrajal po Dunajski cesti delavec Ivan Dovč iz D. M. v Polju. Mimoidoče Je psoval in hrulil: »Barabe, verižnikl« Aretiran je prejel na policiji pet dni zapora. Sodbi je pristavil: »Ravno prav. Imam na policiji še pet peči popraviti.« — Ključavničar E. M. je ponoči v Florijan skl ulic! silno razgrajal. Obsojen je bil na 80 K denarne kazni v prid mestne ubožnice. = Policijski drobiž. Josipu Na-pretu, trgovskemu zastopniku tovarne Pollak. Je neka ženica ukradla 1600 K. Aretirana je bila Cirkničan-ka Ana M., brez posla in brez stalnega bvallšča. ker se kljub izgonu povrnila v Ljubljano. Na sumu Je, da Ja okradla nekega gospoda zg večjo svoto denarja, ko je pri ujem prenočevala. Maribor. Izbris firme. Izbrisala se le v trgovinskem registru B vsled opu* stltve firma: K. k. priv. SteiermSr-klsche Eskempte-Bank. Filiale Mar-burg. s sedežem v Mariboru — podružnica istoimenskega glavnega zavoda v Gradcu. V znak orotesta na nesmiselne In neupravičene napade na varnostno stražo v Mariboru, oblavlieno v nekem mariborskem časopisu, darujejo državni redarji v Mariboru družb’ sv. C. in Ni v Trstu 545 K In sioer po 20 K: Filipič, Grbec. Jelen, po 15: Fradel. po 10: Komac. Učen, Černe. Polh. Kreševič. Klarič. Lav renčlč. Kovačič. Sverko. Orel. Kosec. Kumar. Fajdiga. Pegan. Mekuš, Požar. Turk, Klančič, Obersnel. Božič. Hekič. oo 8: Tlnta. Stare. Koče var, Rojc. Visintln, po 7: Vouk. po 6: Bauman. Filipčič. Mačus, Segulin, po B: Ljubič. Kovačič. Tomac, Baumgartner. Rijavlc. Godina. Mu-člč. Hlad. Lavrenčič. Lavrenčič Ma-rila. Buždon. Lenardič. Kravos. Čok, Kocilančlč. Cekič. Pahor, po 4: Krečič. Bizlak. Mohorčič, Kosmač, Pavletič. Kodrič. Grmek. Orel. Zura, Kovačač. Cotič. Rilavic. Petejan, Muha. Kunčič, Jerončič. Llpičar. Kočevar, Vrtovec. Škerjanc, po 3: Pu-dihnja. Kugi, Ostrovška. Ounjaa, Majcen. N. N., ter po 2: Gorjan. Lipovž. Coš. CeKe. Iz Celja se le Izselil Ludwlg Loh-mann, vikar tukalšnie evangelske občine. Nastopil Je svoje novo me sto med Švabi v Slavoniii. 1 Umrla le v Celju trgovčeva gospa Ana Teppev. Pobrisal lo le... Na poročilo, ki smo ga pred kratkim prinesli pod tem naslovom In ki smo ga posneli po Uradnem listu št. 36. nam odgo-var la g. Peter Zale iz Cclia. da ni zapustil nikjer dolga In da tudi ni nikamor pobegnil. Prinašamo drage volle to Izlavo. ker ne maramo delati nikomur krivice. NSS. Politična šola NSS se vrši danes v petek točno ob 8. uri zvečer. Kraj. organizacija nar.-soc. stranke v Mariboru Ima svoj letošnji redni občni zbor v nedeljo, dne 28. marca 1920 točno ob 10. uri v dvorani Narodnega doma s sledečim dnevnim redom: 1. Nagovor predsednika. 2. Poročilo tajnika, blagajnika In drugih odbornikov. 3. Volitev predsednika, podpredsednika bi ostalega odbora. 4. Preosnova (razširjenje) krajevne organizacije. 5. Slučajnosti. Dolžnost vsakega zavednega člana Je, da se zanesljivo udeleži tega važnega zborovanja. Treba se je Izkazati s člansko legitimacijo; kdor je še nima, io prejme v tajništvu v Narodnem domu, I. nadstr. Včerajšnji »Slovenec« strupeno pripominja k poročilu o ustanovitvi »Nove Pravde« glasila NSS, ki napoveduje boj kapitalizmu, veriženju 'it Izkoriščanju — »in vse to z denarjem bank«. To je prav nesramno tn podlo sumničenje, čisto po klerikalnem receptu: lagati In obrekovati. Dokazov za svojo brezobrazno trditev nimajo, zato si pomagajo z lažjo! Gospodje jo bodo še bridko obžalovali. Sodijo pač po sebi! S^ort in turistika. S. s. k. »Sparta« poživlja vse svoje člane football-sekdje, da se v nedeljo, dne 28. t. m. zanesljivo udeleže sestanka, ki se vrši ob 10. uri dopoldne v restavraciji »Novi Svet« na Gosposvetski cesti. Na dnevnem redu: Sestava moštva ta določba dres. K Aprovizaciia. Goveje meso. »Vnovčevalnlca sa živino in mast« bo prodajala jutri v soboto na prosti stojnici ta na eni stojnici Izmed stojnic za Mahrovo hišo goveje meso po povprečni ceni K„22 za kilogram. Vsaka stranka flobi največ dva kilograma mesa. Pokrajinske vesti. Gledališče. III Iz gledališke pisarne. P. n. občinstvo blagovoli vzeti na znanje, da se operni repertolr v sledeče Izpre-meni. V nedelio. dne 28. t. m se vprizori oredstava »Netopir« abone-tnent izven mesto napovedane predstave »Faust« za izven abonemeitta. *' Ksenlla. Kot slab pendant k Le-oncavaIlovi operi: »Pagliacci« Je ravnateljstvo za izooln. večera poseglo do Parmov! enodefauk! »Kseniji«. bržčas namenoma, da ne bi mogel koncem sezone kdo vodstvu očitati, da zanemarla uprizoritev domačih ooernih del. ki iih lahko se-šteiemo na prste. Izbralo le žal začet niški poskus skladatelia. ki ie v poznejših svolih stvareh očitno pokat zal več kot v »Kseniji«. 2e Ubrctto Je slab sam na sebi. glasba pa prl-prosta in skromna v invenciii. še boli v hrmonilah, sladko meiodijozna brez vsakega poleta, komponirana po načinu starih italijanskih oper. Vrste se samospevi, dvospevi In zbori, kakor pač potreba nanese. §e uho laiika zazna vpliv italijanskih arii. dunaiskih kupletov in uporabo naše narodne pesmi. Vso to od raznih vetrov mešeno muziko ie g. ka pelnik Brezovšek z dobro interpretacij In lepo dinamiško pointlrano vsai nekoliko nanravi! užitno. Da bi Jo bil mrcvaril slab kapelnik, bi gotovo propadla. Kseniio smo tedaj poslušali le zategadelj, da spoznamo polagoma zgodovino naših opernih del. Prvič le nastopil na našem odru baritonist g. Wawrzynleckl v vlogi viteza. Družba ‘naših solistov ni z njim pridobila dobrega tovariša. Ko bi postavili na njegovo mesto enega ali drugega baritonista iz zbora, b, bil pogodil vlogo viteza vsal tako kot novoangažirana moč. prel pa boljše. G Stepnlovskl je pel meniha Aleksila. Menda ni bil posebno dobro raznoložen. Privoščil bi nje go vem u glasu neprisiljeno višino. Gdč. Zlkova se ie v naslovni vlog. odlikovala kot po navadl. Z P. Poročilo o operi »Paghacci« pri-hodniič. - Gledališko občinstvo. Dodatno k naši notici priobčeni pod tem na-slovom pripominlamo. da zamujajo začetek predstave v opernem gledišču zlasti nosetniki lož. ki še sredi deiania loputalo z vrati. Oido razvado imalo tudi nekateri lludje, ki polo v avditoriju s solisti vred. To mora na vsak način prenehati. %Jal se naše občinstvo navadi reda In dostojnega obnašania v gledišču. sice.‘ bo kmau podobno kalabreški publiki v zadaj, dejanju opere »Pagliacci«. Zg. Kašelj. (Roparski napad.) V noči od 23. na 24. t. m. so roparji vdrli skozi streho hiše 60 let stare posestnice Marije Perdan v Zg Kašlju. Ker se je sosedom drugo jutro zdelo sumljivo, da so še ob 8. vežna vrata zaklenjena tn so obenem zapazili na strehi odprtino, so postali takoj pozorni. Dva moška stji zlezla skoz! strešno odprtino v notranje prostore. Nudil se jima Je grozen pri' ..- Na sobnem pragu Je Čepela stark® nezavestna, sobe vse razmetane sledove krvi so se poznali po vseh cr>s»orlh Iz česar se da sklepati, da so nesrečnico živinski roparji s seboj vlačili. Omare za obleko so bile vse nasilno s sekiro odprte, pos el’* razmetana, ravno tako tudi obleka Iz vseh omar. Starka-ima na čelu dve velik’ rani. prizadejani s sekiro, t esno reko v zApestu: Ima zlomljeno, na levi rok5 pa jej je bi! odsekan nuzlnec. Tudi po životu le več ali mati} poškodovana. Kakor sc doznava »o Ji vza’1 pnbii fno 6000 K. Dejanja sumljivi sc trije domačmi delamrznežl, ki so bili že radi tatvine v Zalogu na kolodvoru kaznovani. Vse tri so izročili sodišču v Ljubljani. Poškodovanko so prepeljali v deželno bolnico v l Jubljanl. Domžale. Slamnikarska obrt se pri nas lepo razvija. Zalibog, da Je večinoma v tulih rokah — v rokah tirolskih priseljencev. Ko se Je Ju-goslavila ustanovila, so Jo Tirolci sicer popihali, toda ko so viddl. da se Nemcem ničesar žalega ne zgodi, so se začeli zopet vračevatl. češ. da se v Avstriji ne- da živeti. Ti Nemci so sicer drugače mirni, vprašanje Je samo. če bodo vedno takšrti ostali. Zatlčtna na Dolenjskem. Pri nas smo dobili električno razsvetljavo. Nalprel se le uvedla v tukalšnlo samostansko cerkev in v samostanske prostore Tudi v druge hiše lo že polagoma nanellavalo. — Poročati imamo tudi veselo dejstvo, da imamo v Zatlčfnl upante. da pridemo do premoga. Pol ure od Zatičloe so začeli kopati zemllo. prišli so že 50 m globoko, in kakor vsi znaki kažejo, bodo delavci malu prišli do premogove žile. Ako se nade uresničijo, čaka Zatlčino še lena bodočnost in blagostamle. — Na Debečah pri Za-tičinl le 11. t. m. gorelo. Nekemu posestniku ie zgorelo celo gospodarsko poslopie z vsemi pritiklinami Zgorelo le tudi 7 goved in vsi prašiči Škoda k* velikanska. Trbovlje. Dne 13. t. m. }• priredilo pevsko društvo »Zvon« v Trbovljah svoj koncert v lepo okrašeni Fortejevl dvorani, ki je bila do zadnjega kotička napolnjena z domačim in tujim občinstvom. Točno ob 20. url so nastopili pevci In pevke pod vodstvom g. Oskarja Molla. Priznati moramo, da nismo pričakovali niti zdaleka takšnega uspeha in užitka. Čudili smo se točnosti zbora, preciznemu izvajanju, čistim glasom in izbornemu orkestru. Vsa čast gre pevovodju g. Mollu za njegovo požrtvovalnost In vztrajnost. Prirediteljem. učiteljstvu In sploh vsem, ki so pripomogli k prireditvi, kličemo: Le tako naprej, naj se razlega naša pesem po naši domovini! Tudi s pesmijo se vzgaja naš narod. Za načelo pa sl vzemimo Gregorčičeve besede: Ne samo, kar veleva nam stan, kar mora. to vsak je storiti dolžan!« -T Rogaška Slatina. Človek, ki opazuje razmere v tukajšnjem zdravilišču. pride do zaključka, da se po preobratu ni mnogo spremenilo pri nas In da še tu vedno igraio nemškutarji veliko ulogo. Zlasti dve nem-čurskl gospodični, hčerki bivšega c. kr. uradnika nimata drugega dela. kakor da brusita lezik od hitra do večera na osebah narodnega mišljeni*. Dasi znata dobro slovenski, vendar ne marata govoriti našega lezlka. pač pa tima Izborno diši Jugo-slovenski kruhek. Ti dve »fralli« sta si v zadniem času pridobili še dve drugi tovarišici tn sedat cela ta nežna četverica viribus unitis zabavlja čez Jugoslavilo. kakor da se nahaja kle blizu Berlina in ne v Jugoslaviji. Opozariamo oblasti, da malo nadzo-rulejo te osebe in llm pošteno navi-leto ušesa, ker menda huiskaio tudi med prebivalstvom. Za prvi dve brezposelni gospodični nai bi se preskrbe! tudi kakšen posel, da ne bi Imeli potem časa za druge neumnosti. Ptuj. Pravi kulturen škandal je, da se v_proštnl cerkvi v Ptuju pri vseh mašah še zmerom nemško poje. To Je mogoče samo v Ptuju- — Mašam prisostvujejo skoraj sami slovenski verniki, kateri namesto da bi moliti, z ogorčenostjo v srcu se spogledujejo In preklinjajo tiste ne-zavedne merodajne faktorje, kateri kaj takega dopuste. Zdaj ni več Čas, da bi bila proštova cerkev Izključno samo za Nemce. Ako hočejo Nemci že svojo peto nemško mašo, naj sc jim v božjem imenu da, ampak ne vsake glavne slavnostne maše. kakor dozdaj. Iz Ptuja- Naše »dramatično am-štvo« je priredilo zopet pc kratkem presledku v soboto in nedeljo gledališko predstavo, katera je uspela v vsakem oziru najboljše. Igrali so ptujski Igralci šaloigro »On in njegova sestra«. Razen starih znancev In znank gg. Majcena, Pirnata, Zupančiča, Klanketa, Kocmutove la Voršičeve smo občudovali novo moč gospodično Richtarjevo, ki Je s svojo Igro vse očarala. Hvaležni smo vsem, posebno g. Majcenu, ker vemo s kakšnim trudom In za kakšno plačilo se ubijajo, da nam nudijo te duševne užitke. — V pondeljek Jc bil v gledališki dvorani umefiniški koncert kvarteta Zike Iz Ljubljane. Bil je užitka poln večer za vse udeležence, posebno za one, ki so vešči godbe. Ptuj. Na vprašanje g. dr. Dolenca v »Jugoslaviji«, ako dobi v Jugosla-vlfl svoj dom. bi ga opozoril, da Je v Ptuju nemški zobozdravnik dr. T., kateri slovenskih železničarjev sploh noče zdraviti. Pritožb Je vse polnoč proti temu nemškemu zagrlzencu, kateri je tako že namenjen v blaženo Avstrijo, pa ga tu še drže le Jugoslou vanske krone In naša narodna mlačnost; — klljentela pa Je taka, da k> komaj obvlada. Šoštanj. Sokol priredi na cvetno nedeljo 28. t. m. ob štirih popoldne vi hotelu »Jugoslavija« v Šoštanju Fiu-žgarjevo ljudsko Igro »Veriga«. Po Igri prvi spomladanski družabni večer Sokola, na katerem predava brat Kunik o 70-letnlcl Masaryka. K obilnemu posetu vabi odbor. K Pliberk. Povsod se pri oddaji trafik v prvi vrsti ozirajo na invalide« samo pri nas ne. Tako Je bila pred kratkim odvzeta glavna tobačna zaloga onemogli vdovi, dasiravno Ima slna-lnvallda, ki bi trafiko lahko prevzel. Zakaj se Je oddala trafika človeku. ki je cel čas vojne presede! doma? Zdi se nam. da Je dotlčn! kot član Narodnega sveta priliko Izkoristil. V naš’1' obmejnih krajih bi se kaj takega absolutno ne smelo dogajati, ker gotovo ne upllva dobro na ljudstvo. Borovlje. Puškarski delavci sd zahtevah 100 odstotni povišek svojih mezd s pretnjo, da stopijo v štrafk. ako se njihovim zahtevam ne ugodi, Delodajalci so Hm dovolili 56 odstotkov poviška, delavci so štraj-kali en dan, na kar so zopet začeli delati. Iz Črne. Po drugem prevratu na Koroškem so zapustili vsi nemški in nemčurski uradniki koroške naše kraje z namenom, da onemogočijo obratovanje, da se vse delo v rudnikih in v topilnici ustavi. Prepričani 90 biH, da jih bodemo klicali nazaj. Pa so se zmotili. Sedaj so poizkušali že na vse načine, da bi prišli nazaj, ker Je kruh v Nemški Avstriji vendar le preskromen. Toda delavstvo se Je temu upiralo, ker ni ho« telo več nazaj prejšnjih Izkoriščevalcev In raznarodovalcev slovenskega ljudstva. Ali vendar smo dobili senj zopet dva Nemca in enega renegata. Oovori pa se, da prideta tudi ostali nazaj. In te govorice gotovo niso brez podlage, kajti našemu nadzorniku je vseeno, če Ima tu Nemce, nemčurje ali Slovence. Če bi on ne bil zanje, bi ostali tu naši uradniki, kateri pa nas zapuščajo eden za drugim. ker so naveličani njegovih se-katur. Mislimo, da je treba upoštevati posebno pri nas na Koroškem najpreje narodne interese, potem šele osebne. — Gospod nadzornik, — prosimo, uvažujtel — Ribnica ob Vrbskem jezeru. Komaj so nam malo zboljšali plačo, ž« se državni uslužbenci tukajšnje finančne straže prištevamo k »boljšemu sloju«. Dobila je tukajšnja občina sladkor, določili so zanj tri cene. In tretja najvišja cena pade n« bogate horelifje In posestnike lepih' vil ter na — finančno stražo. Prištevajo nas torej bogatašem ta so uverjenl. da ob svoji plači lahko plačamo za kg sladkorja 52 kron! N« vemo. kdo je to uredil In tudi nismo proti temu. da premožni ljudje plačajo malo višje cene, toda nas bi pa že lahko prištevali vsaj k drugemu razredu! — Več prizadetih državnih uslužbencev. . Izdajatelj In odgovorni urednik: Anton Pesek. Tiska »Učiteljska tiskarna« v Ljubljani. VcHau j, Zaloga pohIHv* 1» iapetnllka delavnica j krata Sevir LJUBLJANA. Oospoavctska cetia (Kottzej) priporoča vsakovrstno po h i k t v o po zmernih cenah. Vabimo na ogled. 358 Franjo Pc ar, Vataždin, Brzojav Paar Varaždin U*Unovi|eno *od. 10131 Prva hrvatska trgovina panjev in čebelarskih izdelkov. Lastni Izdelki umetnega satja. glasi v „Jugoslaviji“ imajo naj- A boljši uspeh, ker je zeio raz- f širjena in jo vsakdo rad čita • Mali oglasi. Proda se: Prodam t tekek, 1 lahek ve* (kolesi) ter jedne 4 vrstne harmonike Pl. Bi rger, posestnik in gostilničar, Leve £ri Celju. ______________________ 433 I*«s, fermač, 10 mesecev star, zeio nadarjen se proda. Naprodaj je tudi najnovejša Izdaja ..llrvliin-« Tbier-lels«’i«“. — Več v npravništvu »Jugo-; 6lavrje’.__ 438 1'roda 8» v I rlior IJnli 1 niša z vrtom na najbolj piometncm kraju tik glavne ceste pripravna za vtr.ko obrt. 1 hiša z velikim vrtom pripravna za zasebnika ali rokodelca. Hiie so v dobrem atanu in ae radi preselitve prodajo. — Več se izve pri lastniku Ivan Orešnik, zaloga pive. Tibovlje 2. 4C8 Stampilja priporoča Ant. €«rn«, Baver in tedelovatoll kavčuk AtampiUj, ubllaBB. Dvorni trg 1. 224 s Mmi s MotitProdaia VRŠAC, (Banat) • žita, mlinskih izdel- • kov in dež. pridelkov • kolon. In tekst, blago • v večjih množinah. ALKO Mm it sodarje n Mm]e nnld toMov. 4M Cementarna Trbovlje« vešč za negovanje sadnih dreves in cvetja h« 16«'« r.a takoj. -- Velika zimska steklena veranda. Ponudbe ae na) pošljejo na anončni biro dr ja. Bogo-jevlča, Beograd, Sremska It. 9 pod šifro „Vrl«ar“. 441 Otročji voziček se kupi ali zamenja za telesno otročjo po-ateljco eventueJno ae ista proda. — Prodi se tudi lotograličen aparat 13X'8 z raznimi potrebščinami. — Ponudbe z navedbo cene ae prosi na uprav-ništvo .Jugoslavije* pod „P. ;j. Hub1*, Kupim 1 ali 2 preprogi za pisarno. Ponudbe na upravništvo »Jugoslavije* pod ..Preproga*’, 437 Službe: Sprejme n« tako) bllna v «rg. hišo, piotl visoki plači in dobri hrani. Ravno tam sc sprejme tudi nlui« h tu J h za vsa hišna dela. Naslov pove uprava »Jugoslavije*. 418 Kprejmeni takoj «lva čer« IJarska pomočnllin. Plača 60 K za par zbitih, fino izdelanih čevljev. — fliliacl Peternel, čevljar, Spod. Iška 89. 425 Razno: Sirot«, deklico ati dačka vzamem za svojo. — Dopisi na) se pošljejo pod „8iro«n“ n* uprav. ,Jng slavije*. 434 Mik« »a legitimacije izvršuje asjhitreje Ktigon IlihAi-r, Llub-IJana, Valvazorjev trg 7, nasproti Kri-lanske cerkve. 814 Kupujem staro zlato in srebro :: po eajvlijih dnevnih cenah, :: mo j n j mm. mmm mita 6. V olika Izbira zlatnine, ur, srebrnine in briljantov. Popravila Izvršujem v lastni delavnici točno in solidno. Stavbeno In galanterijsko kleparstvo Kezeie&Pauer Ljubljana, Sv. Petra cesta 76. kupuj« petrolejske kangle po najvišji dnevni ceni. 406 kupi vsako množino in plača najv. ceno Veofe število le dobrih Naročila sprejema tudi upravništvo »Jugoslavije" v Ljubljani, Marijin trg 8 in njene podružnice v Mariboru, Glavni trg; v 18 Celju, Kralja Petra cesta in v Ptuju, Prešernova ulica. IVI Ž9 tfll 70% bele banaško, letnik 1918, II I -M II be*° banaško, letnik 1919. II I 11 Obe vrsti ste dobrega in zdravega H 1 11 II °kusa, brez kisline. ■ lil U 10’5*/« črno dalmatinsko vino, ?elo fino, ■ ■ ■■ w volnega, prijetnega okusa. 8’5°/o belo štajersko, namizno vino, s prijetno kislino. 7*5*/« belo hrvatsko, namizno vino. Vzorcev se ne pošilja. Za pristnost ponudenih vin jamči Vinski oddelek v Sp. Šiški. GoSpOdarShB Zveza. finlaurnil spodnjih delov sprejme UcldtlHl »-kol * <*> Tvorna čevljarska zadruga v Ptuju. Dopisi se pošiljajo na Tvorno čevljarsko zadrugo v Ptuju. 854 Naznanilo. Slav. občinstvu vljudno naznanjam, da sem svojo staroznano pisarno za potnike v Ameriko „Cosulich Line Trsi—New-York“ zopet otvoriL SIMON KMETEC, Ljubljana, Kolodvorska ni. 26. Kupujem in prodajam vso vrzte starin« (antikvitete) kukor; sorodne noše, umetnine, preproge, «ta-riiiska »tekla in porcelan itd., kakor tudi umetno, nerabno zobovje. Konce-aijoniran posredovalec pri prodaji la nakupu poaeetev In nepremičnin. Albert Derganc, brivec in starinar, Ljubljana, Frančiškanska ni. 10. 86 m dobi najceneje in najbolje v trgovini s semeni SEVER & Komp., Ljubljana 449 Wolf«va ulica Al. 1*. Z odličnim spoštovanjem Eau de Cologne Kolinska voda ....______A(*A de la Maison : Tvrdke O PC A cgiU DRIAY-Pariš DRIAY-Parin /LOV 1 — 11M piis ut fon d h lini M tti niansah in čisti lov&š na los. Relcn. Mran šodcel and n it deske in tramej kostanjev les, gozdove in is mehkega in trdega lesa kupi po naj višji ceni vsako množino družba J«u* fUOUt Mii H >| Črnilo :: rdečilo barva za itampilke (modra ln rudeča) ir „SNAŽI“ najboljSe sredstvo za čiste-nje kovin po tovarniških cenah. Kemični proizvod 0. Čertalič, Ljubljana Opekarska cesta Stev. 81. Vent en groš. — Parfumerie des Fleurs de France. Prodaja na debelo. Parfumerija cvetja Francije. Kolodvorska ulica 39 se priporoča v pokončavanje podgan, miši, ščurkov, rusov, stenic, moljev itd. z različnimi novois-najdenimi povsem zanesljivimi sredstvi v zvezi s posebno metodo. Uspeh zajamčen. Spričevala na razpolago. Ljubljana TY{ala pesmarica - m votkl zbor; Itpu Izdaji 11X15 en — ■ Stev. 1. Davorin Jenko: Sto čutiš, Srbine tužni? » 2. tvan pL Zajc• Zrinjsko-Frankopanka. „ 3. Anton Hajdrih: Slabo sveča Je brlela. m 4. Anton Hojdrih: Pod oknom. , 5. Anton Hajdrih: V sladkih sanjah. VMk« pcecm stane zK( » Imodov so K. Dobiva as * Zvezal knjigarni, Ljubljana, Marijin trg štev. 8. Priporoča se izdelovalnica in preoblikovalnica slamnikov in klobukov za damein gospode P. Barberi', Je avtobiogratiČM knjig« najvetjeg« slovenskega modernega književnik« Ivan« Cankarja. Knjigo, ki vtebaj« tadl spomine n« mater, {« Izdala „ Zvezna tiskarna" ? Ljubljani. Pošljite takoj IS kros In pilite ponjbl LJUBLJANA, Mestni trs štev« 6. Velika izbira modelov nakičemh slamnikov, svilenih in žalnih klobukov, Popravila ločno ln po smernih cenah. Priporočajo se sledeče domače tvrdke i leleznino na debelo in drobno Breznik & Fritsch, Cankarjevo nabrežje štev. i. v pisalnimi * troji The Rea ft Co., Selenbnrgova ulica štev. 6. Zajutrkovalniea Tinka Grošelj, Poljanska cesta y, Modni salon damskih j Restavracija klobukov Krvarič, Prešernova ulica. Stuchlgr-Maschke, židovska uL 3. ————— * Skladišče, javno P * Balkan, Dunajska cesta 33. Jurman Kart, Selenbnrgova ulica. . Skladišče, špedicijsko Dunajska C. 33 (Telet. 366). Avtogaraža Popravila vseh strojev Šušteršič & drug. Orodijc in tehnične potrebščine Odon Kontny, tu, Kolodvorska ulica 37 s čevlji Aleksander Oblat, Sv. Petra c. a8. ■ delikatesami ia prekajevalnica J. Chalupnik, Stari trg 19. Elektrotehništvo »Svetla« Janko Pogačar, Ljubljana Mestni trg 05. a špecerijskim ln koioaijalnim blagom Hinko Štancer, Dunajska c. 10. Arhitekt Viljem Treo, Gosposvetska c. 10. Pisalni stroji Kontrolne blagajne prodaja la popravlja Frane Bar, Cankarjevo nabr. 5. Trgovina » Ipeeerijakim in delikatesnim blagom Janko Stupica, Sodna ulica. Kleparstvo Jakob Fliegl, Prešernova ulica. Teodor Kovn, krovski in kleparski mojster, vpeljevalec vodovodov Poljanska cesta štev. 8. a vsemi pisarniškimi potrebščinami In fino galanterijo I Tičar A., Selenburgova ulica i.i Špedicija Uher J. & A. Selenburgova ul. 4 Telefon St. 117. V Ptuju s klobuki Ivan Soklič, Star; trg It. 4. Puškar F. K. Kaiser, Selenburgova ulica. a leleznino in poljedelskimi stroji Zalta A Žilič, Gosposvetska c. z o. Gostilne Dontal »pri Zamorcu« a papirjem Uranus, Mestni trg xx Slikarstvo, pleskarstvo Josip Jug, Rimska cesta x6. Stare P. Franc, Plorjanska ulica, Urar Ivan 8kerle, Jeranova ulica 6, z graiuc foni in godbenimi inltrumcnti Ranberger, Sodna ulica« Krojači J. Gestrin, Poljanski nasip 8. Fran Malis, diplomirani krojač, v Rebri št, xx (vhod is Starega trga). ■ pohištvom in mizarstvom Franc Škafar, Rimska cesta 10, Trgovina a usnjem, strojarna kož Specialna trgovina a juvell Is zlatnino Lud. Černe, Wolfova ulica 3. Hvalnih in pisalnih strojev in kole« Ivan Jax » sin, Dunajska c 15 Sedlarska obrt Josip Kohler, Dunajska cesta 19 Manufaktura na debelo Filip Pečenko, Dunajska cesta 6, Josip Pirich,