Z3f. številka. f Ljubljani, i sredo 13. oktobra I9Z0. i ?sSia|a ritk dan popoldne. lsvzozaai nedelja Is praznika. •fiaa 3ti i Prostor 1 m/m X 54 mm za male oglase do 27 m/m višine 1 K, od 30 m/m višine dalje kupčijski in uradni oglasi 1 m/m K 2-— notice, poslano, preklici, izjave in reklame 1 m/m K 3*—. Poroke, zaroke 80 K. Zenitne ponudbe, vsaka beseda K 2—. Pri večjih naročilih popust Vprašanjem glede inseratov naj se priloži znamka za odgovor. Cpr^nUtvo H31ov. Naroda" in „narodna Tiskarna" Snallova ulica si. 5, pritlično. — Telefon št 334. s— ■.....———1^^— „Sloeemsk! ffaros" v Josjoalavt|i i esk>1etao nterej plačan • K 180*— polletno ...»••«, 3 mesečno. . . • • . 1 - ...... velja w Liabftfaal la po pošti i V Inoaontvo: celoletno......K24d — 90 — 45 — 15- poiletno . 3 mesečno 120-— ......60-- • • • • • t) 20 ^mm Pri morebitnem povišanju se ima daljša naročnina doplačati. Novi naroCniki naj pošljeio v prvič naročnino vedno 8*ssT" po nakaznici. Na samo pismen« naročila bree posiatve denarja se ne moremo ozirati. Uredništvo ,,Siov. Naroda1« Snaflova nlioa it S, L nadstropje. Telefon ste v. 34. Dopise sprejema le podpisane m zadostno Iran korana, sjs?" Rokopisov ne vrača. "f.^J Posamezna iSeyi!hn veffa 1 krono. PoštnSna piaSana v gotovini. Kensllia telDvaJstua na KoroHt-mi« — d Vellkovoc, 11. oktobra. Na dan plebiscita je došlo iz cone B v cono A približno 4000 Volkswehrovcev Orožle za te Volkswehrovce so vtihotapili že preje in ca skriti pri gostilničarju Tschebuliu, voditelju velfkovških nemčuriev. Akoravno je bil znan seznam vseh onih, ki so dobili cro?je, se ni moglo doznati, kje je orožje skrito. Entenrni distriktni svet v Veliko ven ni dal preiskati 1 schebullovega poslopia. — Sedaj se te tolpe vlačijo po lebiscitnem ozemlju, zlasti v sodnem okraju Ve'ikcvec Grozijo našim ljudem ter jih dejansk.- r.apadajo. Streljajo na naše ljudi. Vozijo se iz ei:c?a kraja v drugega in se zopet vračajo. Tako so se danes peljali na tovornem avtomobilu iz Velikovca r Grebinj. Bilo jih je približno 40 mož. Snoči so v g^ebinjski okolici *a-meravali napasti slovenskega kmeta Kol-banca na Brezju. Pravočasno se je zvedelo za njihov namen. Zaradi tega je odšla naša straža, da straži hišo. Na potu k hiši Kol-banca je naša straža prepevala slevenske pesmi. S tem so bili Nemci opozorjeni in vsled tega opustili svojo nakano. Straža je iz hiše videla signale, ki so jih Nemn dajali. Danes se je v Vovbrah nabrala terpa Vol ksweh robcev, približno 200 mož (>bko-ffli so župnišče, ki ga je stražHo nekaj domačih fantov, ter oddali več strelov na župnišce. Naši fantje so jih aretirali in iih odgnali seboj, morali pa so jfli v Velikovcu izpustiti. Opoldne je hotela veilkovška tolpa navaliti na Narodni dom. Gostilničar pa je pravočasno zaprl vrata, Orožntftvo je tolpo zapodilo. Za večer so pripravljali napad na Slovence. Poklicali smo domače prebivalstvo in straže iz okoli:e. Tolpe Volks-wehro*vcev, ki so se vračale v Celovec so na nase ljudi streljale prt 5t Rupcitu pri Velikovcu iz gostilne pri »J3gerwlrtn«. Go-stllničarko pri. »Krajcarju* so na cesti prof? Celovcu dejansko napadli, Ji nastavili revolver na glavo ter ji grozili, češ da drž! s »Čuši«. Varnost domačega slovenskega prebivalstva v sodnem okraju Velikovec je zelo ogrožena- Prebivalstvo prosi za cjače-nje straž, da se varuje imetje in življenje. — d Dobrlaves, 11. oktobra. Od 27. septembra dalje, ko so Nemci vozili Volks-wehrovce iz Celovca v Vel»kovec, se je peljalo pogostoma več tovornih voz s W do 60 ljudmi tja. Ako »o srečali kakšen naš voz, se mu niso umaknili, ampak ia. ako le mogoče, potisnili v jarek Vsi nemški avtomobili so se ustavljali pred italijansko delegacijo v Velikovcu in s pom-rn nahrbtnikom (menda orožje) so izginili Nemci tn nemškutarji v ono poslopje. —- Ponoči od 10. do 11. oktobra se je zbralo v Sinči vasi okoli 150 oboroženih Volkswchrovcev. Ko je opažati v vseh vaseh, da se Volks\veh-padll In oddalo se je nanj 30 do 40 strelov. Ranjen je bil šofer v levo reko m en sopotnik skozi hrbet Avtomobil Je popolnoma pokvarjen in razstreljen. Na'o so se zbrali naši fantje v Sinči ves!, Vo'kswehrovcI pa so pobegnili proti Škocjann. Ob 3. ponoči so se razšli, davi pa so se zooet zbrali. Vobče je opažati v vseh vaseh, da so Volksweh-rovci, ki so ponoči izgimli, zjutraj zopet zbirajo in zasedejo cono A, ker je nemško ljudstvo popolnoma preverieno o nemški zmagi. Jako slab vtis med našim ljudstvom je naredilo, da se ni Izpolnila pričakovarje, da bo takoj ob 6. zvečer naše vojaštvo zasedlo cono A. Naše ljudstvo nestrpno pričakuje zasedbe, ker se bofl napadov Volks-wehrovcev, — d Hođfšc, 11. oktobra. Danes ob V*8 zvečer je približno 15 Volksvvehrovcev napadlo brata učitelja Bitenca v Hodišah. Ranjen je s samokresom v glavo. Napad se je izvršil na cesti, približno SO korakov od župnišča. Napadalci so zbežali v gozd. Oroicištvo jih zasleduje. Velikovec, 11. oktobra. Dwie3 opoldne so vprizorili relikovški Nemci in neročurji demonstracijo ter so hoteli napasti Narodni dom. Nakana se jim ni posrečila vsled čujeenoFti naših, ki so iim stopili nasproti in jih pregnali. Da se je nekaj prehudih nemških petelinov seznanilo z najina pestmi, jo bilo neizogibno. Popoldne so se naei ljudje lahko nemoteno sprehajali po trgu. Volilni red za ustavotvorno skupštino Volilni red za ustavotvorno skupščino ima za naše razmere izredno mnogo navlake ln na prvi pogled nepotrebnih detajlov, za katere vedeti je posameznim vo-lilcem v naših krajih malo pomembno. Ti detajli pa so potrebni z ozirom na razmere v drugih delih naše države, kjer ljudstvo politično še ni tako zrelo, kakor pri nas ter potrebuje za vsako malenkost ki se more pripetiti tekom priprav za volitve in tekom volitev samih, zakonitih predpisov. Le to: kar je v zakonu jasno izraženo, rma veljavo, vse drugo nima nobenega pomena. Zakon o volitvah narodnih poslancev za ustavotvorno skupščino bomo vsled tega premotrili z vidika našega volilca, ki v poglavitnih vprašanjih že sam ve, kaj je dopustno in kaj nedopustno v poteka volilne borbe. Volitve za ustavotvorno skupščino bodo dne 28. novembra 1920. (člen 121.) Ustavotvorna skupščina se sestane na to v Beogradu dne 12. decembra t L ter bo ta skupščina poslovala tako dolgo, dokler ne sklene ust?ve in zakonov, k! so v tesni zvezi z ustavo. S proglasitvijo ustave se prične na to zakonodajno delo ustavotvorne skupščine, ki pa ne sme trajati delj nego dve leti. (Člen 1) Volitve. Volitve narodnih poslancev se morajo vršiti eden in isti dan po vsej državi in sicer v nedeljo 28. novembra. (Člen 2.) Volitve naj bodo svobodne in tajne ter se izvrši izvolitev poslancev po proporčnem sistemu. Svobodo volitev jamči člen 3., ki pravi, da v času od 15. dne pred volitvami do 3. dne po volitvah ne sme nobeno oblastvo skupno pozivati volilcev posameznih občin na delo aH v vojaške svrhe ln vaje, izvzemši seveda nepredvidene nevarnosti. Ako so bili volUci prej kamorkoli ru-Uicani ali zbrani, se morajo razpustiti najpozneje 16 dni pred volitvami. Pravico voliti poslance za ustavotvorno skupščino ima vsak moški, ki je do takrat ko so se začeli sestavljati volilni imeniki, to je do dneva razpisa volitev ali IS dni po ukazu o volitvah dovršil 21. leto ln ki je bil v tem času državljan našo države ter je vsaj šest mesecev stalno nastanjen v dotični občini. (Člena 9. in 20.) Za državljane se smatrajo vsi oni Slovani po plemenu in jeziku, ki so se do takrat ko so se začeli sestavljati volilni imeniki, stalno naselili v katerikoli občini naše kraljevine (Člen 9.) V volimi imenik se morajo vpisati tudi vojaki, ki doslužljo do volilnega dne. (Člen 20.) Oni prebivalci naše države, ki imajo pravico opcije za Nemčijo, Avstrijo ali Madžarsko in stanujejo izven nekdanje Srbiie In Črne gore, nimajo volilne pravice. (Člen 9.) Aktivni in neaktivni častniki in vojaki pod zastavo nimajo glasovalne pravice, pač pa imajo volilno pravico rezervni častniki in civilni uradniki vojaške stroke. (Člen 10.) Od volilne pravice so izključeni oni, ki so obsojeni zaradi hudodelstva, izvzemši politična hudodelstva, nadalje oni, ki so obsojeni zaradi pregreška ali prestopka vsled tatvine, poneverbo, goljufije ali ederuštva, nadalje berači, vlačugarjl in zvodniki, dokler niso minula tri leta po prestani kazni. Volilne pravice nadalje Jmajo oni, ki so v prisilnih delavnicah, ki so v konkurzu, pod skrbstvom in ki so brez vladne dovolitve stopili v službo tuje države. (Člen 11.) Volilci smejo glasovati samo enkrat osebno in samo na volišču svoje občine ter edlnoJe za potrjene kandidatne liste (člen 49.). V tem oztru pozna zakon zelo stroge kazni. Nelzvr sevanje dolžnosti, prevzetih z vstopom v volilno komisijo, se kaznuje z globami do 3000 dinarjev m z zaporom do 6 mesecev (člen 91.). Kdor z nasiljem ali grožnjami odvrne enega ah* več državljanov, da ne uporabijo svoje volilne pravice, se kaznuje z zaporom od 1. meseca do 2 let (člen 92), kdor da ali obeta volllcu darilo ali sicer vpliva na njega, da ne podpiše kandidatne lis te aH pa da jo podpiše, da glasuje ali ne glasuje, se kaznuje z zaporom do enega leta in v denarju do 500 dinarjev. Ista kazen zadene tudi onega, ki si da tako darilo obljubiti (člen 94.). Z zaporom do 2 let in globo do 4000 dinarjev se kaznujejo oni, Id s sile ali pretnjo vplivajo na voIDce. Prebija je podana, ako kdo volilen grozi, da njemu ali bližnjim članom njegove rodbine stori kaj takega, kar se po zakonu kaznuje kot zločin ali pregrešek ali pa mu zagrozi z izgubo mesta v javni ali zasebni službi (člen 95.). Volilec, ki glasuje več nego enkrat pri Nadčlovek in Vseclovek. Napisal Mentor. Iz navedenih dejstev smo spoznali modernega človeka, prenasi-čenega moderne kulture, zato lenega in delomržnega, hlepečega samo po udobnosti in razkošju, da izgine v nirvano po narkozi omamljivih zabav. Dejstva govore sama po sebi preglasno, tako da bi bila odveč vsaka dialektična interpretacija. Vsi čutimo v sebi pljuskanje in valovanje nove energije, kakor vulkan rohni v podzavesti, grozi in išče izhoda. Človeštvo se je utrudilo in naveličalo moderne kapitalistične kulture, človeški duh se je izrodil v zemlji stare kulture, kakor izhira vsako seme in postane neplodno, če ga sejemo in sadimo prevečkrat ln predolgo na isti njivi. Radikalno bo treba prorati izmozgano zemljo. Pod razvalinami stare kulture se kopiči silovita energija, podzemski sodi so polni smodnika, čakajo samo še drobne, vroče iskre. Odkod prileti životvorna iskra, kam prileti najprej, da spravi v ustvarno gibanje nakopičeno energijo? Kdo vć? II. Krči velike krize pretresajo ] organizem moderne kulturo. Svetov* enih volitvah, se kaznuje v denarju do 500 dinarjev in z zaporom do 6 mesecev (člen 98.). Z zaporom do enega leta se kaznuje tudi oni, ki skuša glasovati namesto drugega (člen 99.). Tudi odpor proti načinu volitve je kažnjiv. Kdor noče glasovati, kakor je predpisano za volitve ali kdor namenoma krši tajnost pri glasovanju, se kaznuje z globo do 100 dinarjev (člen 100). Take in podobne kazni so naštete v zakonu od Čiena 91. pa do člena 118 in vsebujejo vse možnosti pri pripravah za volitve in pri volitvah samih. S temi kazenskimi določbami namerava zakon zajamčiti svobodo volitev ter hoče zakon to doseči še z detajlnimi predpisi glede volišč. Enak je namen člena 70, ki v zvezi s tem členom 113 grozi z denarno kaznijo do 500 dinarjev in zaporom do 6 mesecev onim, Id na dan volitev, na dan pred volitvami in na dan po volitvah točijo alkoholne pijače. Tajnost volitev oziroma glasovanja doseza volilni zakon z glasovanjem v skrinjice. Da vzdrži red in zavaruje tajnost volitve, sme predsednik volilnega odbora zahtevati tudi pomoč od občinskega ali državnega oblastva. Nihče ne sme stopiti na volišče oborožen ter ne sme biti v sob!, kjer se glasuje, nikdar več kakor 5 volilcev naenkrat (člena 61. m 62.). Vsak volilec ko stopi v glasovalno sobo, mora, preden glasuje, povedati glasno, da ga slišijo vsi člani volilnega odbora, ime, priimek in poklic, v mestih, kjer je več volišč, pa tudi svoje stanovanje. — Ako velilca nihče v volilnem odboru ne pozna, ga predsednik odbora, ko se je prepričal, da je volilec vpisan v volilni imenik, vpraša, ali je res oni, pod čigar imenom se je javil h glasovanju, ter ga opozori na zakonite posledice, če bi glasoval na tuje ime; če voliiec potrdi, da je on tisti, pod čfgar imenom se je javil h glasovanju, se mora o tem neznanem volilcu sestaviti zapisnik, v katerega se zabeleži njegov osebni popis kakor tudi ulica in številka stanovanja. Predsednik ima pravico odrediti, da se tak neznan volilec tudi takoj fotografira. Ako tak neznan volilec na zahtevo odbora o svoji identiteti ne predloži dokazil, ki bi bila po presoji odbora zadostna, ga odbor ne sme pripustiti h glasovanju. Ako se v volilnem odboru glede volilca pojavi dvom o njegovi identiteti, mora odbor odločiti z večino glasov, ali se tak volilec pripusti h glasovanju ali ne. Predsednik aH eden izmed članov volilnega odbora mora vsakemu volflcu, preden ga pripusti h g'asovanju, glasno povedan, katero ali čigavo kandidatno listino predstavljalo glasovalne skrinjice. Ako volilec ni vešč čitanju, mu mora na njegovo zahtevo predsednik ali član odbora prečitati vsa imena na kandidatnih listah Ako se vse to ne zgodi, ima vsak član odbora pravico, da temu ugovarja in da, ko se glasovanje izvrši, zabeleži v zapisnik protest zoper nepravilno postopanje odbora. — Vsak predstavnik liste ali njegov namestnik ima pravico volilcu povedati, kateri ~ort BSSSSSSBBSSBSSSSSSSSSSI stranki ali poUtični skupini pripada ta ali ona kandidatna lista ali skrinjica. Predsednik da volilcu, preden ta prične glasovati, eno kroglico: ko volilec prejme kroglico, jo dene v desno roko, zapre roko in gre s tako zaprto roko od skrinjice do skrinjice po vrsti, vtakne v vsako skrinjico roko, kroglico pa pri tem spusti v ono skrinjico, na kateri je prilepljena ona kandidatna lista, za katero hoče glasovati. Ko potegne reko iz poslednje skrinjice, jo m ru vpričo vseh odpreti, tako da lahko vidi vsakdo, da nima več kroglice v njej in da je glasoval. Ves čas, dokler volilec glasuje, morajo predsednik in člani volilnega odbora paziti na to, da volilec ne dene kroglice v drugo roko in je ne odnese s seboj (člen 63), Kakor smo že povedali, grozi zakon z globo do 100 dinarjev vsakemu voJilcn, ki neče glasovati v vsako skrinjico ali ki glasuje javno ali kakorkoli namenoma krši tajnost pri glasovanju, če kdo samo govori aH pripoveduje, da je glasoval za tega ali onega, se to ne smatra, da bi bil prekršil tajnost glasovanja (člen 100.). Volilne dolžnosti ni, pač pa pozna zakon kazen zapora do dveh let za one, ki z nasiljem ali s pretnjami odvrnejo enega ali več državljanov, da ne uporabijo svoje volilne pravice (člen 92.). Ntkdo torej nI dolžan udeležiti se vcJitev, kdor pa je prejel na volišču volilno kroglico, mora glasovati za to ali ono kandidatno listo. Volilni aparat. Volilne liste sestavljajo občinski uradi po abecednem redu za vsako volišče, ki naj obsega do 800 volilcev, pesebe, v 18 dneh po ukazu o volitvah (člena 20. in 50). Ta imenik se vpošlje pristojnemu prvostopnemu (zbornemu) sodišču, ki ga v petih dneh potrdi in vrne (člen 2!.). Potrjeni volilni imenik mora biti nato razgrnjen celili osem dni pri prvostopnem sodišču in v ob* činskem uradu, da lahko vsak pregleda, prepiše, razglasi in natisne imenik (člen 23.). Poprave na podlagi dokazil se prijavijo pri občinskem uradu nstmeno, pri sodišču pismeno kolka prosto (člen 25.) ter mora o vsaki zahtevi sklepati občinski urad tekom 24 ur ter obvestiti udeležnike svoje-ročno. Pritožbe gredo vsikdar na prvostopno sodišče (člen 26.) ki jih reši tekom 3 dni. šestdeseti dan o razpisu volitev mora občinski urad zaključiti volilni imenik, potem ko je do tega dne vpisal vse one osebe, katerim se je s sklepom pristojnega sodeča priznala volilna pravica, ter izbrisal one, katerim se je volilna pravica odvzeta. Ta imenik se zopet pošlje prvostopnemu sodišču v potrditev tekom treh dni (člen 30.). Kjer so občinski zastopi razpu-ščeni, sklepa o vseh takih zahtevah ge-rent z dvema članoma dodeljenega mu sosveta, ki se določita z žrebarjem. kjer pa takega sosveta ni, opravlja to delo okrajno sodišče. Zadnje velja rudi za PrekmuTje (člen 31.) VoWnf odbori, Na vsakem kraju, fcler se vrši glasovanje, mora biti volilni odbor,; sestavljen iz enega občinskega odbornik a- na vojna znači le eksacerbacijo permanentne krize, koja je počela s francosko revolucijo. Objektivni pregled doslejšnje-ga poteka krize bilježi sledeče pozitivne ideje in dejstva; 1. Vsaka ideja je'Kakor živo bitje počasi rastoča, polagoma se razvijajoča količina. Kakor nobeno drevo ne zrase čez noč, tako se tudi nobena ideja ne uresniči hipoma, osobito ne ideja ujedinjenja. Zakon razvojne, postopne rasti idej ne velja samo za Jugoslavijo, ampak za celo historijo, na pr. za nastoj Zedinjenih držav v Ameriki, za Nemčijo in Italijo. 2. Še vedno živimo na tako nizki kulturni stopnji, da odločuje realizacijo gotovih idej še vedno brutalna, mehanična moč orožja. Na žalost vseh iskrenih idealistov ostane še za dolgo dobo vojna zadnja, odločilna instanca brez priziva. Celo v najintimnejšem razmerju bratstva in ljubezni govori ponavadi zadnjo besedo — meč. Tradicijonalna šolska psihologija in logika sicer učita, da je treba Idejo in resnico samo izpregovorib*. da popadajo narodi pred njo na kolena. V iracijonalnem življenju ne odločuje racijonalizem, zato se godj nasprotno: brez moči nastopajoča ideja se osmeši in onemogoči za daljši čas. Najivne propa- gatorje novih idej brez realne moči smatra ljudstvo za fantaste, sanjače ali norce. Tako ostane tudi za idejo ujedinjenja in bratske ljubezni najboljše netivo oborožena sila. Nekateri ljudski psihologi naravnost trdijo, da so zakoni s posiljeno ljubeznijo najtrajnejši in najsrečnejši. Prostovoljna, iz trenotnega navdušenja Švigajoča ljubezen zgori hitro kakor slama, z dobrohotno silo dojena ljubezen pa tli in žari počasi in globoko kakor oglje. Kri in železo sta zvarila zmagovito demokracijo Zedinjenih držav, temelj ji je položila ljuta meščanska vojska 1861 - 64 med severno Unijo in južno Konfederacijo, v kateri je položilo življenje na oltar skupne domovine 500.000 najboljših Amerikan-cev. Blsmarck je potreboval dve veliki vojski za zedinjeno Nemčijo, bratomorno prusko - nemško vojsko 1866 mej Malonemci fPrusija in Velenemci (avstrofili) ter nem-ško-francosko vojsko 1870. Cavour in njegovi nasledniki so potrebovali za zedinjeno Italijo celo šest krvavih vojska (1848, 1849, 1859, 1866, 1870. 1914). Tako nam govorč. dejstva, tako nam govori historija, tako moramo govoriti mladini in ljudstvu, da ju vzgojimo v duhu resnice, kar se nam posreči tem lažje, ker sta oba tako dovzetna za real- na dejstva. S sentimentalnimi, omlednimi in navdušenimi frazami gradi samo fantazija na zapečku otroških bajk. 3. Z ustvaritvijo Jugoslavije so* se združili v isti posodi elementi zapadne in vzh<;dne grško-bizantinske kulture. Po etnoloških, bioloških in psiholoških zakonih nastane iz te mešavine nova in zdrava kultura. Mešanje, križanje pomeni po teh zakonih ustvarjanje novih oblik in pomlajen je hiraječih elementov. Ako vcepimo na divjak plemenito mladiko, dobimo novo drevo, rodeče z neizrabljeno silo sveže prirode najp!emeni*:ejŠi sad. Kakor trmasto, neukroćeno žrebe bije in se otresa v začefku slepa, surova sila, ki io pa naposled vendar zajaše kultura. 4. Dosedaj med dvojno kulturo kolebajoči Slovenci in Hrvati so stopili definitivno v vzhodno kulturno ozračje, postali so zavedni orientalri. Osobito Slovenci so se zavedli, da so le najzapadnejši val, ki je pljusknil iz vzhodnega slovanskega morja. Ex oriente lux! Izgubljeni sinovi se vračajo v materino naročje, obloženi z bogastvom tujine in zopadnokulturnega Izkustva. 5. Namestil sentimentalnega ln frazerskega Panslavizma je polc/ilo ujedinjenje jugosloveaskLii plemen temeljni kamen novi zgodovinski zgradbi, Slovanski Uniji (S. U.) Jugoslavija je prva etapa slovanskega ujedinjenja, Jugoslavija je postala Piemont Slovanske Unije. 6. Svetovna vojska je pokazala, da koristi krščanstva in Varikana niso identične, da necriuerno pres*g^ jo živijenske koristi vesoljnega krščanstva malenkostne interese italijansko - političnega Vatikana. 7. Jugoslavija znači odločilno zmsgo pravoslavnega krščanstva nad rimskim krščanstvom, zmago slovanskega pisma (cirilice) nad va-tikanico (latinico). Cirilica torej ni torej več plemensko vprašanje, ampak simbol in ščit zmagovitega Slo-vanstva. Padla je zadnja vatikanska blodnja: asimilizacija pravoslavja. Kakor nobena reka ne teč> nazaj, tako neizprosno koraka tudi zgodovina v začrtani smeri. Nasprotovala bi pa tudi vsem zakonom gravitacije, ko bi manjša masa privlačila večjo, ko bi slabša živijenska energija uklonila silnejšo in neizrabljeno. V svetovni vojski sta posvedo-čili dre slovanski plemeni najžilav-nejšo življensko energiio in ustvarno silo: srbsko in rusko pleme. Srbstvo je izvršilo z Jugoslavijo le deloma svojo zgodovinsko nalogo, ruska metamorfoza še ni končana. Srbstvo tvori hrbtenico nove, jugo&iovansioe 2. stran. SLOVENSKI NAROD*, dne 13. oktobra 1920, 234. sicv. volilca, izvoljenega od obe. odbora, po enega predstavnika kandidatnih list in enega sodnika (absolviranega pravnika ali sodnega uradnika), ki je predsednik volilnega odbora. Kjer so občinski zastopniki razpusceni. imenuje prvostopno sodišče ▼olilca za zastopnika občine (člen 52). Predsednike postavlja državni odbor na predlog okrožnih sodišč najkasneje v 35 dneh od dne ukaza o volitvah. V slučaju tišje sile nadomešča predsednika občinski predstojnik ali njegov namestnik; namestnike predsednika v občinah, kjer se vrši glasovanje na več krajih izvoli občinski odbor ali imenuje sodišče (člen 53.). Za--stopnik občine v volilnem odboru mora biti izvoljen 5 dni pred volitvami (Člen 54.). 0 postopanju volilnega odbora pred volitvami, med volitvami in do ugotovitve izida volitev govore členi 55. do 75. ter je za -točno Izvedbo vseh predpisov v prvi vrsti odgovoren predsednik, pa tudi vsak Član •volilnega odbora. Vsako volilno okrožje ;faia nadalje še svoj glavni volilni odbor pod predsedstvorri enega izmed članov državnega sveta ali stola sedmorice B za Slovenijo in Dalmacijo, ali višjega dež. sodišča v Ljubljani, ki se določi z žrebom. Člani glavnega volilnega odbora pa so: T>o en član teh omenjenih apelacijskih sodišč ali predsednik prvostopnega sodišča, mestni župan aH njegov namestnik in po 2 ^predstavnika vsake kandidatne liste (člen ^76). Ta glavni odbor izvrši kontrolo nad •delom posajnnih volilnih odborov, ugotovi, koliko glasov odpade na vsako kandidatno listo ter dodeli kandidatnim listam mandate (člen 80.). V delokrog glavnega volilnega odbora spada objava izida volitev m izdanja pooblastil izvoljenim poslancem (člen 81. do 90.). Kandidati. Kandidirati sme vsak polnopravni volilec, ki stalno biva v naši državi, ki je dovršil 25. leto, je vešč čitanja in pisanja, ali pa — Če je bil sprejet v državljanstvo, da Je najmanj 10 let bil stalno nastanjen v naši državi (člen 13.). Vpisan mora biti na 'kandidatni listi kake stranke, predloženi tlo konca 75. dneva po ukazu c volitvah v potrditev prvostopnemu sodišču, natisnjenem (člen 33.), podpisani od najmanj i00 volilcev (člen 34.), opremljeni s rismeno privolitvijo kandidata (člen 35.1 Kandidatna lista mora biti sestavljena takole: Ime "volilnega okrožja in dan voliicv, nato pod 1 Imena, priimki, prebivališča, poklici kandidatov s splošnimi pogoji, kolikor odpade na ono volilno okrožje; od II. enako nacijo-nale kvalificiranih kandidatov in rjih namestnikov. Nato pridejo imena in nacijo-nale dveh predstavnikov te liste za glavni volilni odbor, dveh namestnikov in po enega predstavnika in enega namestnika za vsako volišče. Ped vse to se podpišejo predlagatelji svojeročno, ki so lahko rudi postavljeni za predstavnike v vel. odboru (člena .35. in 36.). Jasno je, da morajo biti vsi volilci. Ze izročene Kandidatne liste se ne smejo več preklicati ali lzpreminlati iz-vzemsi v slučaju smrti (člen 42.). Na vsaki kandidatni listi volilnega okrožja mora biti zapisan za kandidata vsaj en tak kandidat, ki ima poleg splošnih pogojev, izpolnjen še ta pogoj, da je dovršil kako fakulteto ali tej enakovredno višjo strokovno šolo. V volilnih okrožjih, kjer se voli več poslancev, kakor 4 mora biti označen za vsakih 4 kandidatov po en tak kvalificiran kandidat in po en kvalificiran namestnik (člen 14). Kandidirati ne smejo, oziroma mandata ne-smejo sprejeti politični uradniki, izvzemši predsednike pokrajinskih vlad in sodniki in ne državni uradniki sploh. Če nočejo, da zaslanejo v svojem uradniškem statusu na točki, kjer so bili v času, ko so sprejeli mandat (členi 15., 16. in 17). Ministri in profesorji pravne fakultete smejo kandidirati brez teh posledic (Člen 15.). Nlkdo ne sme kandidirati v več, kakor treh vol. kra-iih (člen 85.). Okrožja. Volitve se vrše po okrožjih. Ljubljana t Spodnjo Šiško voli 4 poslance. SIcer pa se deli Slovenija v dve volilni okrožji in sicer L območje deželnega sodišča v Ljubljani in okrožnega sodišča v Novem mestu in del Koroške (Jezersko) (15 mandatov) in II. območje okrožnega sodišča v Mariboru in okrožnega sodišča v Celju s Prekmuriem in z delom Koroške, ki pripada sedaj okr glavarstvoma v Velikovcu in Slovenj gradcu (21 mandatov). Volilna okrožja, ki še niso pod našo državno oblastjo, bodo volila naknadno po Poseb- nem postopanju m po od'očbi ustavotvorne skupščine (člen 4.). r'.ebts.itm coni A in eventualno b na Koroškem bosta torej volili v našo ustavotvorno skupščino naknadno, enako tudi sedaj še od Italijanov zasedeno ozemlje, ki bo prišlo rod našo državno oblast Princip za velitve pa »e, da odpade na vsakih 30.000 prebivalcev po en poslanec, enako tudi za preostanek več kakor 17.000 prebivalcev (člen Ugotovitev Izvolitve. Kakor že omenjeno, 00 : 16 ~ *.T75. Glavni volilni cdbor nato ugotovi, da so dobile stranke glasove v temle razmeijo: Stranka A je dobila 20 542 glasov, stranka B 10.411, stranka C 70693* stranka D 34.550 in stranka E i3.or/4 glasov. Vsaka stranka dobi to-ei izmed splošnih kandidatov: Stranka A 20.542 : 9375 = 2 in ostane 1792 B 10 411 : 9*^75 = 1 „ „ 1036 C 70.803 : 9373 = 7 „ „ 5178 „ D 34.550 : 9375 = 3 „ „ 6425 E 13.*9t : 937- = 1 „ „ 4319 Razdeljenih je la ta mčin 14 mandatov, od ostalih dveh pa dobita mandate eni stranki, katerih preostanka sta najbližje količniku, torej stranki D la C tako da dobi stranka A 2 mandata, Đ 1 mandat, C 8 mandatov, D 4 mandate in £ 1 mandat, skupaj 16 mandatov s rpiosnimi pogoji Zs kvalificirane mandate vetja isto postopanje. Količnik je 150.000 • 5 = 30.000 in dobe: A 20 542 i 30000 = 0 ln ostane 20.542 B 10 411 : 30.000 = 0 , „ 10.4! 1 C 70.803 : 30 000 = 2 _ „ 10.803 D 34.550 : 30.000 = 1 . „ 4.550 E 13694 : 30 000 = 0 „ „ 13.694 Razdeljeni so 3 mandati In dobita še po en kvalificiran mandat stranki A ln £ ker sta njih preostanka najbližja količniku. Tako bi dobile: Stranka A 2 sploJna m 1 kvalisiciran mandat, stranka B 1 splošni mandat, stranka C 8 splošnih mandatov m 2 kvalificirana mandata, rp-anka I) 4 splošne ln 1 kvalificiran mandat, stranka E 1 splošni ln 1 kvalificiran mandat Glavni odbor Ima le legitimirati Izvoljene poslance ln razglasiti niih volitev ter naznaniti ustavotvorni skupščini izid, kakor tudi preskrbeti objavo v »Službenih Novinah« (členi 81., 82. ln bS). Vse eventualne pritožbe zoper volitve se pušiliajo ustavotvorni skupščini nenosredno ali po ministru za notranje zadeve (člen 84). Zadnjo besedo ima ustavotvorna skupščina. To so v poglavitnih rotezah določbe zakona o volitvah narodnih poslancev za ustavotvorno skupščino kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev Kakor že omenjeno, Ima zakon mnogo navlake in mnogo na prvi pogled in za naše kraje nepotrebnega,v splošnem pa se zakonu ue morejo odrekati gotove vrline, — neizogibne hibe se bodo pokazale pri volitvah samih, kjer se bo morda tudi pokazala potreba za korekturo proporčnega sistema. Elaš trgovski promet s Cahoslouaško. Posredovanje češkoslovaške delegacije pri naših prometnih oblnstvih je imelo ugoden učinek zlasti na carinsko postopanje. V Mariboru se je prometni položaj v zadnjem času hitro izdatno izboljšal, kor se je pospešilo carinsko postopanje. Promet se sedaj vrši mnosjo hitrejše in točnejše. To izboljšanje bo imelo velik upliv na povzdigo našega trgovskega prometa s Čehoslovaško. Nabava blaga, zlasti tekstilnih potrebščin in manufakturne robe direktno iz Čehoslovaške je bila sedaj vsled neverjetno počasnega prometa zelo ovirana. Vsled težav v direktnem prometu se je pri na= kupovalo češko blasro celo preko Italije, da o nepotrebnem posredovanju avstrijske trgovine ne govorimo. Sedaj se bo položaj brezdvomno obrnil na boljše, in kupčijske zveze naše trgovine s Čeho^lovaško bodo vsekakor hitro oživele. Čehoslovaška razpolaga z dobrim blagom, cene bodo gotovo bolj konvenirale t^kor pa cene za blago iz Italije. Znana reč je, da je laška roba slaba, da ne odgovarja nažemu okusu in da smo jo kupovali le v največji zadregi. Naš konzument, zlasti kmečki placa več, samo da dobi pošteno blago. Trgovske stranke, ki žele dobiti blago iz Čehoslovaške, morajo obvestiti svoje odpošiljatelje v Čehoslovaški v ta namen, da morejo ti dobavitolji prijaviti pošiljatve železniškemu ministrstvu v Pragi, ki sestavlja direktne vlake v Jugoslavijo. Prevoz takih direktnih vlakov je Avstrija vezana dopuščati po senžermenski pogodbi. Obratno ravnateljstvo Južne železnice v Ljubljani bo sprejelo toliko teh direktnih vlakov iz Čehoslovaške. kolikor bo dopuščala hitrost carinskega postopanja. Za prevoz iz Čehoslovaške v Jugoslavijo tukajšnje Obratno ravnateljstvo ne izdaja nika-kih prevoznih dovoljenj več. Raz stališča konzumentov se je nadejati, da bodo nove prometne uredbe ugodno upli-vale tudi na cene manufakturaega blaga. Pri nvozn blaga iz Čehoslovaške v Jugoslavijo se zaračunava carina po minimalnih tarifnih postavkah. Politične uestf. = Iz parlamenta. Zagreb, 11. oktobra. »Jutarnji list« poroča iz Beograda: Jutri se sestane parlament, vendar ni upati, da bi se dosegel kvorum. Od vseh Članov odbora za pretresanje načrta o ukaznih zakonih je v Beogradu samo en član. Vlada se bo s tem Članom sporazumela. Stojan Protlč je prej ko slej proti ukaznim zakonom in bo vlada najbrže na pritisk radikal cev raztegnila območje ukaznih zakonov samo na zakon o zmanjšanju draginje in na zakon o redu in radu. — Državne nabave. Odsek za državne nabave je imel včeraj svojo sejo, na kateri je bil določen za predsednika dr. Dučič. ravnatelj državnega računovodstva. Potem je odsek sklepal o količinah bencina, petroleja in drugih potrebščin, ki se morajo nabaviti za prometno in vojno ministrstvo. = Vprašanje odškodnine. >Politi-ka< piše: V Beogradu pričakujejo prihod g. Boškovića, člana mednarodno reparacijske komisije, šele koncem tega tedna. Kakor smo že javili, je vlada poklicala g. Boškovića, da razloži, kako sedaj stoji vprašanje glede odškodnine. Trdi se, da so zavezniki ponudili naši državi kot odškodnino en del ame-! riškega. angleškega in francoskega ! vojnega materijala, ki ee nahaja na ' Francoskem in na bivši solunski fronti. = Komun stično zborovanje v Zagrebu. Zagreb; 11. oktobra. Včeraj se je vrlil tu dobre obiskan shod komunistov levičarjev, Na shoda je govoril slovenski sodrug Lovio Klemenčlč, ki je dokazoval, da ni sedanja draginta samo slučaj, marveč umetno uprizorjena od kapitalistov, da si z delavskim denarjem pomnože svoja Že itak velika premoženja. Za njim je govoril sodrug Kavrlč proti militarizaciji industrije ln urednik Cvijič, ki je dokazoval, da so militarizacija industrije in popis živine in koni voine priprave naperjene proti sovjetski Rasiii. Te priprave mori komunistična stranka z vsemi sredstvi preprečiti. Na zborovanju se je protestiralo proti mučenja seljakov v ječah in se je zahtevalo za nje pomilostitev. = Borno zborovanje v SubotfcL Subo-tJca, 11. oktobra. Na včerajšnjem ustanovnem zboiovanju bunjevačko-šokačke stranke je prišlo do škandala. Zborovanja se je udeležil tudi minister za Šume In rude Kovačevič In več bunjevškita poslancev. Mlaiii del zboro-valcev je vzdignil tak krik in vik, da je bilo trem poslane- m komaj mogoče priti do besede. Kontno se je sorejeia resolucija, v kateri se zahteva obširna avtonomija za Vojvodino. Ko so zborovalci zapuščali sku ščlno, bi bilo prišlo skoro do Insu'tov med ministrom in poslanci = Razburjenje v Mariboru. Maribor, 11. oktobra. Sinoči, ko so dospele prve vesti s Koroške v Maribor, ie zavladalo med mariborskimi Slovenci veliko veselje. Danes pa, ko Je dospela graška »Montagszeitung« ter prinesla poročilo o plebiscitu na Koroškem pod naslovom »Karnten deutsch und unge-Uilt« v katerem pravi, ds je zmaga Nemcev na Koroškem s 60 do 65° o zaiiguraua, da je po celi Avstriji veliko navdušenje in da vise po Gradcu številne zastave, pričeli tudi mariborski Nemci dvigati glave. Pol ure po prihoda graškega vlaka se je raznesla vest, da bo tudi v Mariboru v (kratkem izvršen plebiscit To vest je povzročil konec vesti .Montagszeitung« v katerem se leta zahvaljuje zavednim nemškim Korošcem, zagotavljajoč jih, da je zmaga Nemcev velika tolažba za spodnje-Itaierske, južnot rolske in severoče*ke Nemce, k j mora i o upati, da pride tudi zanje dan, ko se zjedlnijo s svojimi odrešenimi brati. — Posledica nemSkih vesti Je bila. da so nemški komunisti, ki so že vložili reklamacije za vpis v volilni tmmik, te reklamacije preklicali, češ da pride v kratkem do pleb s:ita. kjer b 'do oni glasovali za Nemce. — 2e par dni pred plebiscitom raznrsla se je po Mariboru tudi vest, da bodo Volksvvehrovci udrli ne. samo na Koroško, marveč zasedli tudt Maribor. Naš! nemški komunisti so v Studencih pri Mariboru grozili: ,Am Montag werdet ihr nicht mehr »živio« sehreten, sondern aui Baumen hlngen.« ss Kajj bo z nami v bodočnosti? V >Edinostic čitamo: Poglejmo resnici naravnost v obraz in zavedajmo se: da je usoda tega ozemlja, njegova prihodnja državna pripadnost že določena vsaj do Wilsonove črte. Glejte le: Jugo-sloveni so imeli zaseden Skader, toda oglasili so se ententarji in jim zauka-zali: ven! češ ta je albanski! Imeli bo zasedeno Radgono, toda morali so ven, ker je ta nemška! V boju, ki so ga Nemci sami izzvali, so Jugosloveni zavzeli Celovec, toda morali so ven, ker je ta nemški. Če bi se na Nemcem posrečilo zavojovati vso slovensko Koroško, tedaj ne bi bil zalajal neben en-tentni pes, da morajo ven, češ da to je slovenska zemlja! Ali pa recimo, da bi se bilo dne 13. julija 1920 v pasu A na Koroškem zsodilo koroškim nemŠkutar-jem kaj podobnega, kar se je zgodilo Slovencem drugod: to bi bilo vika in krika po vsem ententnem svetu o balkanskem divjaštvu, to bi frčali ogorčeni protesti od enega ententnega ministrskega predsednika do drugega in ... kdaj že bi bili morali Jugosloveni zapustiti pas A in danes bi že tam >v imenu ententec skrbele za mir in red kake >mednarodne četec? — Ali bo hotela Italija zares izvajati program svojih razpaljencev ? Ali postanemo res masa brez inteligence, brze šol, brez vsega, kar tvori podlago narodnemu obstanku? Ali res ne bodo držale >garancije<, ki jih utegnemo dobiti v sklepu miru?! Ostane li avtonomija, ki se govori o nji, le na papirju? Ali se moremo nadejati, da bo sedanjemu zistemu nasproti nam sledil drugačen? To so usodna vprašanja! Polno je pesimizma naše ljudstvo, toda obupano ni. Vkljub temu. da bi po volji in namenih nasprotnikov morali biti sedaj >uuiirajoči<:. nočemo umreti, borili se bomo za življenje in svojo svobodo z vsemi močmi. Naš nesmrtni Prešeren pravi: Manj strašna noč je v črne zemlje krili, kot so pod svi tlim solncem sužnji dno vi! — In sužnji nočemo biti! Svobodni državljani hočemo biti v državi, ki ji bodemo pripadali. Neizbrisna sramota pa ostane, da zadajejo tolike krivice našemu malemu narodu ravno tisti, ki so med vojno v strahu in trepetu proglašali, da se bore za svobodo malih narodov, za kulture in Človečanstvo! = Pred dvojno Ijrro. .Nova Doba- v Splitu piše: Z ene strani vodi oficijelna Italija napram nam tako politiko, kakor da hoče resno in sporazumno z nami rešiti jadranski spor. Radi tega pripravlja in nrejuje vse tako, kakor da v resnici hoče pričeti z nami pogajanja v to svrho, da se dovrše. Z druge strani pa veljavni italijanski politiki ln eksponenti italijanske vlade mislijo, govore in delajo na način, da postaja vsa akdja oficijelne Italije v tem vprašanja zelo sumljiva. V večini italijanskih dnevnikov nahajamo vedno isto intonadjo, Iz katere se ne da prav nič slutiti, da bi na Italijanski strani priznavali neutemeljenost in nepravico svojih asplradj v pogledu Jadrana. Vedno isti futllnl razlogi, vedno Istt brezglave trditve o potrebi strategične varnosti Ita'ije na Jadranskem morju In na mejah proti Jugoslaviji. Nič se ne ozirajo na to, kako na tak način diskreditiralo svojo stvar in prestiž svojega naroda, predočujoč ga za slabega, da bi se brez teh strategičnih garancij ne mogel ubraniti naroda, ki je po številu za tretjino manjši. Okupacijska oblast pa postopa in deluje vedno po Istem sistemu tlačenja Jugoslovenov In vseh njihovih ljudskih, države, okoli srbstva se zgrinjajo druga jugoslovenska plemena kakor roj okoli matice , zato pa zahteva najprimitivnejša pravičnost, da ostane Srbin primus inter pares! Vzpričo teh jasnih dejstev nam ne preostaje drugega, nego da se brez upora udarno višji sili razvoja. Lastna korist nam priporoča še več, da stopimo iz pasivne resignacije, da aktivno, sotrudno posežemo v neizbežni proces in se spomnimo, da se človeški duh najhitreje m naj-popolneje prilagodi novim razmeram. S premišljenim, boljšim spoznanjem imamo v sebi zadušiti vse uporne^ stare in tradicionalne nafta-tie. S kulturnim napredkom se izme-niavajo navade: stare navade se umikajo novim. Najradikalneje se ima zarreti Stoletna navada separatizma, ki so jo dolga stoletja umetno negovali naši narodni nasprotniki. Ne vdaj-mo se sar'ioprevarnemu optimizmu! Niti visoko kulturna Nemčija še doslej ni prebavila prnckega separatizma. Pruski ^enarRt^em 'domišljavih, kapitalističnih ^bmker-jev« (Malonemcev) Je rajši izzval krvavo bratomorno pruskonemško vojsko 1886, nego bi priznal idejo (VsUke Nemčije. Šele poraz sve- f tovne vojske ga je toliko oslabil, da se v doglednem času dovrši končna zgradba Velike Nemčije. Slovanska Unija vsebuje vse materialne in idealne pogoje za ustvaritev novega kulturnega sistema, za katerim stoji stoinpetdeset-milijonska enotna masa. A samo ideja ustvarja enoten in smotren organizem. Ponovno smo se prepričali, da se osredotočuje kulturna kriza v versko - etičnem preporodu. Kaj koristi družini sijajno bogastvo, ako otroci niso navajeni živeti po etičnih principih ki jamčijo obstoj in pravo uporabo bogastva? Etična vzgoja naroda je prvo in najzanesljivejše orožje v boju za obstanek. V moderni filozofiji iti teozoflji, v nristicfzmti in oknlri7rmi dozoreva nova kultura Fragmentarni nadčlovek ie pokopan, evropei^ka duša Dri* čakuje rojstva novega, harmoničnega, celega človeka, prihod vsečlo-veka. A odkod prob'Ia verfko - ef!C-na renesensa nego iz vzhodnega, slovanske^?, mori**, ?7 zibeh* .dinfb duhov Solov.teva, Do? tolevsk©?^ in Tofstefa? To niso slučajni, brezpomembni pojavi, to so zgodovinske in razvojne nujnosti. Pravosjavje stopa na čelo vesoljnega krščanstva, iz Rusije prihaja ljudska svoboda. A kako se gibljejo in razodevajo te kulturne sile v prsih Jugoslavije? Ali se morda jugoslovanska . kulturna ustvarnost n? izrabila v legendarnem junaštvu srb. bratov, v ustanovitvi Jugoslavije? Ali se zmagovita vitalna energija Srbstva ni enostransko izčrpala v materialnem, bojnem junaštvu? Resnično, inter arma s:lent musae. zato pa je tem pomenljivejši vsak dušni utrinek z bojišča. A to ni bil več utrinek, to je I bil blesteč, celo obzorje obsevajoč I meteor ko je letos pomladi izšla v Beogradu v zalogi podjetnega knji-garja S. B. Cvijanovića mistlčno-fllo-zofska knjiga »Reči o svečoveku«, izvirno, v emigraciji napisano delo žlčkeea episkopa Nikolaja, pesnfSko-fTlozofcka umetnina naioriginalnejše-ga jugoslovensi-erra mislitelja dr. Nl-j kofafa Vef?mfrov!ća. Prav prisrčno jo priporočam vsakemu mirlečemu Jugoslovanu, ki i čuti in sluti bosrato in slavno bodočnost Jugoslavije. Iz krjige »Reči o svečoveku« nam govori prvi jugo-slovenski prerok, prvi jugoslovenski filozof, ki je izvršil v zmislu Solov-I jeva organično sintezo misticizma, I racijonalizina, In einpiiizma. Iz čudovite knjige Šepeče iskre-krena pobožnost apostolskega az-keta in proseva vseprodirna modrost modernega učenjaka. Delo episkupa Nikolaja me je zadivilo kakor elementaren pojav globoke in pesniške, srbske in slovanske duše, v gotovi in popolni obliki mi je predložilo to, kar sem desetletja zaman iskal in slutil po obsežnih knjigah starih in modemih filozofov. Knjiga je samorasel izraz originalnega, harmoničnega filozofa, ki ne nosi mističnega krščanstva vsiljivo na jeziku, ampak v iskrenem, resnično pobožnem srcu. Globoki in dalekovidni duh meniškega vladike Nikolaja je ustvarno asimiliral zapadno in vzhodno kulturo. In kako se bode Imenoval človek nove kulture? Seveda: vsečlovek, saj drugače sploh ni mogoče! Najdrznejši srbski strelec ne zadeva tako točno cilja, kakor označuje beseda »svečo-vek« novi tfp človeka. Vsečlovek je vzor navdušene mladine, vsečlovek je bodoči gospodar sveta. Končana je vojska krvi in železa, a bliža nova borba duhov. Želimo samo, da izberejo bratje Srbi tudi novi armadi zmagovitega voditelja. Usodna odločitev se pripravlja srca trepečejo v pričakovanju« meščanskih in političnih pravic. Blodnja Imperijalizma se je tako oprijela okupadjske oblasti ln njenih funkcijonarjev, da se po pravid čudimo, kako je sploh mogoče, da more v Italiji še kdo misliti na sporazum z Jugosloveni, dokler se vodi tukaj taka nasilna in protinarodna politika? Kako moreš verovati ofidjelni Italiji, ko ona še vedno drži na čelu okupacijske vlade admirala Milla ? Isti čas, ko se napovedujejo pogajanja za Jadran, prihaja na to stran iz Italije največ vojnega materijala! V Šibeniku so te dni Izkrcali okoli 20 vagonov bodeče žice in to žico že vozijo v kamijonih v notranjost In naši itail-janašl so docela uverjeni, da ti kraji pripadajo na vsak način Italiji. Zaradi tega je treba, da zavlada pri naši vladi in pri našem narodu drugo razpoloženje, da se razkrije t« nevarna igra z italijanske strani. Treba igrati z odprtimi kartami in ne smemo dopustiti, da bi zmagale italijanske mahinadjei Bati se nam ni nikogar! m Pesimističen francoski glas o jadranskem vprašanju. .Gazette de Lausanne", govoreč o zadnjih fazah jadranskega vprašanja, zaključuje, da to vprašanje se ni bilo nikdar tako komplicirano, kakor je baš danes, ko se sodi, da bo skoro rešeno. Niti ene točke ni, na kateri bi se moglo začeti z realnim delom, niti enega konkretnega predloga nimamo. Italija ne priznava niti londonskega pakta, niti Wilsonove črte, pa tudi ne samoodločbe naroda. Jugoslavija zahteva samoodločbo, pa je pripravljena tudi na kompromisne predloge, ali težko je dobiti tak predlog, ki bi zadovoljil obe strani. Ako je resnična vest, da pride skoro do neposrednih pogajanj, je jako malo verjetno, da bodo doseženi kaki pozitivni rezultati, ako pridejo na sestanek državniki obeh držav brez vsakega kompromisnega predloga. = Italijanski komunistu Reggto d' Emilia, 11. oktobra. Mnogo poslancev in drugih znamenitih članov socialistične stranke se je sestalo k po razgovoru o programu ln zadržanju stranke, zlasti glede moskovskih pogojev. Zborovanje se je vršilo z izključi*) javnosti. >Messaggero< meni, da bo to zborovanje odločilo za os t a jo komunistov ▼ stranki. = Belgijsko - Italijanske simpatije. Belgijsko društvo »Amiue Italienne«, kateremu predseduje minister Destree, je bepo-slovalo pri vojnih oblastih, da Izroči 51. belgijski polk 51. Italijanskemu polku belgijsko zastavo v spomin belgijsko-italijan-ske zveze v svetovni vojni = Madžarska politika. Ministrski predsednik grof Teleky je danes svojim volilcem podal v Szegedinu poročilo in dejal g!eFreiheitc protestira proti tiskovnemu odboru, ki nima pravice izdajati takih pozivov, in pravi, da se bodo komunisti najbrž s s^ila pol*,efiM ur^dniStv*. = Nova pruska policija bo štela 85 000 asab in 9100 orožnika* = Bolgarsko prisilno posojilo. Finančni minister je včeraj v pisarni so-branjski izročil zakonski načrt glede izdaje prisilnega posojila v zneksu 2 milijard levov za delno kritje nezalože-nih državnih dolgov. ax Imenovanje novih kardinalov se bo izvršilo na konsistoriju meseca decembra. Za kardinala bosta imenovana med diTigimi španski nuncij in novi nadškof v Kolinu. = Belgijski general za londonski pakt Iz Bruslja poročajo, da je imel tam general Morel predavanje o Italiji. V svojem predavanju je general Morel govoril o socijal-nem položaju v Italiji, ki nikakor ni tako nevaren, kakor poroča časopisje. Boljševl-Šld prevrat je po mnenju italijanskih oblasti In Industrljcev popolnoma izključen. Italija se je uničila s svojim vstopom v vojno na strani zaveznikov. Zato je treba, da se zavezniki strogo držijo obljub, ki jih vsebuje londonski pakt, h kateremu morajo pridati tudi Reko, ker je italijanska zmaga nad Avstrijo ena največjih, kar jih pozna zgodovina. = Ruski boljševiki nameravali zasesti Gdansko. Na zadnji seji ustavotvorne skupščine v Gdanskem so prišla na dan senzacijonelna razkritja. Gdan-ski poslanec In delegat v Parizu Schum- mer je obtožil neodvisne socijaliste, da so imeli zvezo z boljševiki v svrho zasedbe Gdanskega med zadnjo boljševičko ofenzivo na Poljskem. Neodvisni socijalist Man je odgovoril, da so se vršila v resnici pogajanja, toda sporazumno s komisijo za zunanje zadeve, kakor tudi s predsednikom državnega sveta. Ta pogajanja so se vršila v Berolinu meseca avgusta. Boljševiški delegati so izjavili, da mora Rusija uničiti Poljsko za to, ker je Gdansko neobhodno potrebna luka za ruski izvoz. Zupan Sham je skušal zmanjšati utis socijali-sričnega odgovora z zatrjevanji, da komisija za zunanje zadeve ni imela pogajanj z boljševiki v svrho zasedbe mesta, ampak le za to, da je biia poučena o bistvu pogajanj med neodvisni mi socijalisti in zastopniki sovjetske R»isije. Meščansko Časopisje smatra vso zadevo za pravo veleizdajo. Med Gdanskim in vzhodno Prusijo ter sovjetsko Rusijo 6e vrši neprestana tajna kurirska službi. = Izgon Rusov iz Francije. Francoske oblasti so izgnale zadnjih 2000 ruskih vojakov, ki so se nahajali v Franciji. Pred odhodom pa je policija aretirala dve ženski, preoblečeni v ruske vojake, ki sta hoteli ubežati z Rusi. Telefonska in brzoiruna poročita. SPREMEMBA V FRANCOSKI ZUNANJI POLITIKI. Pari«, 11. oktobra. Sprememba oseb na Quai D* Orsai je imela za posledico tudi spremembo v francoski zunanji politiki. Sedanji ministrski predsednik je samo po imenu ministrski predsednik in minister za zunanje zadeve, v resnici pa ima odločilno besedo v francoski zunanji politiki generalni tajnik ministrstva zunanjih zadev Berthelot Ta je izrazit sovražnik klerikalcev in je že pričel z uveljavi j en jem svojih svobodomiselnih načel v zunanji politiki. Kot sovražnik klerikalizma je bil od nekdaj sem tudi zagrizen sovražnik bivše avstro - ogrske politike. Nepričakovana sprememba v francoski zunanji politiki je našla odmev tudi v časopisju. Listi desnice ostro napadajo Berthelota, češ, da namerava sabotirati trezno in pametno reakcijonarno politiko Milleran-da in Paleologuea. MOHAMEDANCI PROTI FRANCOZOM IN ANGLEŽEM. Washington, 11. oktobra. iChicago Tribune< poroča iz orijenta, da se je pričelo med mohamedanci nevarno gibanje proti Angležem in Francozom. Vodstvo tega gibanja je v rokah treh članov sultanove rodbine in več odličnih voditeljev Arabcev in Egipčanov. Sedež tega gibanja je neko malo mesto v Mali AzijL STAVKE V NEMČIJI. Dresden, H. oktobra. Delavstvo tukajšnjih elektraren je danes stopilo v stavko, tako, da je mesto danes brez električnoga toka in brez cestne železnice. Lipsko, 11. oktobra. Uslužbenci mestnih podjetij, ki so že dalje časa v mezdnem gibanju, so pričeli danes stavkati Mesto je danes brez plina in elektrike. Berolin. 11. oktobra. Nastavljenci časopisnih podjetij stavkajo dalje. Danes je v Berolinu izšla edino >Dentsche A lig. Ztg.-c RUSKO - POLJSKA POGAJANJA. Riga, lL oktobra. V sobotni plenarni seji obeh delegacij bi se morala podpisati pogodba o premirju in pričetku definitivnih mirovnih pogajanj. Podpis te pogodbe se je preložil za nedoločen čas. Tajništva obeh delegacij so objavila, da se je podpis odgodil radi nepričakovanih ovir. Pričakuje se, da se bo pogodba podpisala od obeh strani danes ali jutri. n — d Moskva, 11. oktobra. (Brezžično) 9. t m. je bil v Rigi podpisan sporazum, v katerem se obvezujeta obe stranki, da takoj, ko bo podpisano premirje, pričneta s pogajanji za končnoveJjavni mir. — d Riga, 11. okt. (DKU) Plenarna seja mirovne konference, ki se ima sestati v soboto, da se podpiše premirje in predhodni mir med Rusi in Poljaki, se je odgodila za nedoločen čas. Državni tajništvi obeh držav sta priobčili Izjavo, da se mirovna pogodba vsled težkoč, ki so nastale, še ne more podp sati. Računajo na to, da se mirovna pogodba podpise danes. POLJStfO-LITVANSKI SPOR. —d Kovno, 10. oktobra. Ministrstva so glavno mesto Vilno po redoviti izpraznitvi zapustila dne 9. t. m. Prebivalstvo je razburjeno. Judje so pobegnili iz strahu pred pogromi. Milica vzdržuje red. —d Kovno, 10. oktobra. Po trdovratnih bojih so Poljaki dne 9. t m zavzeli Vilno. Napadajoče čete so sestavljene iz poljskih prebivalcev vzhodne Tjitvanske. ki jih vodi general Zolog >w-ski. Zologowski je v Vilni proglasil novo vlado, kateri načeljuje on sam in ki obstaja iz posestnikov. Ta vlada zahteva, da Litvanci zapuste pokrajino, zasedene prej po Poljakih, in da se vrši ljudsko glasovanje. —d Varšava, 9. oktobra. Pogajanja z litvansko delegacijo v Suvalkih so bila dne 7. t m. zaključena po podpisu pogodbe glede demarkacijske črte med obema armadama in glede premirja. Crta, ki loči poljsko armado od Litvan-ske v odseku suvalkijskem, se krije z mejno črto, ki jo je vrhovni svet določil dne 8. decembra 1919 —d Varšava, 9. oktobra. Zunanji minister knez Sapieha je danes brzoja-vil litvanskemu zunanjemu ministru, da se poljsko vrhovno armadno vodstvo strinja z ustavitvijo operacij in da predlaga črto Bastwry-Okojany-Soly-Swie-zany kot demarkacijsko črto. Imenovani kraji ostanejo v rokah poljskih čet Z ozirom na pogodbo v Suvalkih z dne 8. t. m predlaga knez Sapieha obenem, naj se začno pogajanja dne 13. oktobra v Oranvju. Z RUSKIH BOJIŠČ. — d Moskva, 10 oktobra. (Brezžično) Frontno poročilo z dne 10. t m.: Pri Molo-dečnu in Slucku poizvedovalni boji. Pri Sarnyju boji krajevnega pomena z menja-jočim se uspehom. Pri Novogrodu VVolinj-skem se ugodno razvija naše napredovanje proti reki Sluczu. Pri Proskurowu topniški ogenj. Zasedli smo kraj SamŠoje. Na južni fronti smo dosegli črto 25 vTst vzhodno cd starega Konstantinova. Pri Berdjansku se ugodno nadaljuje naš napad. gatom: »Osvoboditev Primorja zahteva ves narod in sicer tako odločno, da je v svrho pozitivne rešitve že ves organiziran in da od nje ne odstopi za nobeno ceno« Prepričani smo lahko, da bi ti seznami silno ojačill naše stališče. Pogajanja so pred durmi in zato na] nikdo, komur je zasedeno ozemlje na srcu, ne odlaša, temveč takoj, Se danes priglasi svoj vstop v Jugoslovensko Matico. Odlašanje pomeni sedaj slabšanje naše pozicije v pogajanjih, odlaganje pomeni brezbrižnost do našega najvišjesa racljo-nalnega programa, od'ašanje pomeni hlapčevsko mišljenje, ker ovira svobodo bratov. Končno bodi omenjeno še eno dejstvo. Ni brez podlage bojazen, da bndo na M delegati premalo odločni. Vprašamo pa vas. ali morejo biti oni tudi tedaj neodločni, če vidijo imenik Jugoslovenske Matice, ki obsega vse Jugoslavene. Gotovo ne! Zato sledi nujno zopet stara resnica: Vstopite v Jugoslovensko Matico in priglasite sebe in vso rodbino za člane. Storite na to še danes in gotovo Svoje znance in pa prijatelje pa opozorite, da store isto in uživali b« dete prijetno zavest — storjene dolžnosti! Iz nase krzlfsuisis. — Naklonitve ustavljene. Ministr-*stvo financ je odredilo z odlokom Dr. Br. 90.0T.8 z dne 9. julija 1920, da je ustaviti izplačilo nnklonitev po zakonu z dne 28. marca 1918, drž. sak. št. 119. Ker predvideva nova »Uredba o začasni pomoči invalidom vdovam in sirotam«:, ki izide v kratkem, državno pomoč (pokojnio. preskrbnino) tudi nekaterim osebam, ki po dosedanjem zakonu niso imele te pravice, naj vložijo pri pristojnem občinskem uradu prošnjo za odmero pokojnine vse one osebe, ki jim bo sedaj ustavljena naklonitev in so mnenja, da imajo pravico-do državne preskrbe. Po 1. juniju 1920 izplačane naklonitve bodo odtognjene prilikom odmere in izplačevanja novih preskrb-nin. Občinski uradi vpošljejo zbrane prošnje poverjen ižtvu za socijalno skrb deželne vlade za Slovenijo (invalidski oddelek) v Ljubljani. Istočasno je sporočilo ministrstvo za finance, da se ukinejo glasom odloka Dr. Br. 69.742 tesra ministrstva podpore za družine mobiliziranih in vjetih vojakov po zakonu z dne 27. julija 1917, drž. zak. št. 313, Družine onih vojnih vjetnikov, ki se še niso vrnili, naj vložijo istotako prošnjo za odmero in nakazanjo preskromne. — Obrtni davek in trošarina, »Jutarnji list« javlja iz Beograda: V finančnem ministrstvu je bila včeraj konferenca, na kateri se je razpravljalo o obrtnem davku in trošarini. Udeležili so se je poleg finančnega ministra še razni zastopniki zainteresiranih krogov. V štiri ure dolgi debati 60 se vsi govorniki izjavili proti davku za promet in trošarino. Finančni minister ni j pristal na to, da se ukine ta davek. — Gibanje mco1 privatnimi nameščenci. Dne 10. tm. ob 10. so zborovali v Zagrebu privatni nameščenci. Sestavili so spomenico, ki jo izroče jutri delodajalcem. Stavili so jim 14dnevni rok za odgovor. Nameščenci zahtevajo, da se jim zvišajo plače in sicer v mestu Zagrebu od 60 do 90% (sorazmerno z višino plače), za nemeŠčence na deželi pa 50 do 80%. Poleg tega zahtevajo še nnbavne prispevke za nabavo najnujnejših potrebščin za zimo. neodrešsna domovina. — Goriški nadškof bo baje imenovan kardinalom. Italijani že dolgo časa rujejo proti njemu, zato jo povsem verjetno, da bo sledil škofu K ari inu, da bo odstranjen iz Primorja. Kot kardinal bi bil dr. Sedej odpoklican v Rim. Promoveatur ut admoveatur! Na njego- nim ukazom koncem januarja 1919 v ta namen, da posredu izmenjavo blaga v takozvanem kompenzacijskem prometu. Kupčijski krogi so mnenja, da ni nobene potrebe za preosnovo sedanje pisarne za blagovni promet v novo akcijsko družbo. Večkrat izkazana resnica je, da se trgovska podjetja, ki jih vodi država ali pri katerih sodelujejo vladni organi, ne obnesejo. « — ng Naredba proti pobijanju draginje, ki se pripravlja že delj časa, leži glasom poročil pri ministrskem svetu. Načrt te nove dvomljive gospodar-ke osreči t ve prebivalstva obstoja iz 11 členov, od katerih govori polovica o kaznih in kompetencah. V prvem členu je opredeljen pojem življenskih potrebščin ali kakor original pravi, »namirnice. O )širjena je ne le hrana za človeka in žival, obleka in obutev, marveč tudi gradbene potrebščine vseh vrst, pohifitvo, orodje, kmetsko in obrtno; pod naredbo spadajo tudi >vse vrste usluge, koje za ungradu vrše učeni radnici kao lekari, inženjerji, popovi, zanatski veštaci in prosti radničarji.c Po členu 2. je dana ministrstvu pravica, da gotove potrebščine izvzame iz zasebne lastnine proizvajalcev in trsrovcev proti plačilu vrednosti. Ministrstvo smo ■aukazati popis vseh ali pa le določenih vrst potrebščine ter prepovedati promet in prodajo za tako popisane stvari. Popis se more izvršiti v celi kraljevini ali pa le v gotovih predelih. Dopustno bo predpisati poseben cenovni k. Predvidena je ustanovitev novega organa »državni odbore. Člen 6. govori v petih točkah o kaznih, ki so zaporne ali denarne. Obsodba more imeti za posledico izgubo obrtnega dovoljenja in konfiskacijo robe. Obsojenci bodo tiskani v »Službenih novinah« kraljevine SHS na svoje stroške. Pristojna je v prvi stopnji policija. Kakor amo si mislili, cela vrsta starih sredstev je nameravana. Absolutno nič originalnega, r.ič novega zlasti ne za nas, ki smo lani že videli v Sloveniji, kako blagodejno so vplivale na tvorbo cene slične »avtonomno« naredbe. Spomnimo se samo usnja, kož in pa Čevljev! Cela priprava, o kateri se piše že cele tedne, že nareja' na poznavalce tega upravnega aparata vtis, da gro vobče le za to, da se lačnemu, izmučenemu konzumentu natrosi nekaj peska v oči. Toliko in toliko šikan ter novih organov bomo zopet doživeli. Cene pa ne bodo zaradi conovnikov, oznak, popisov in deklaracij, prav nič nižje. Blaga bo Se težje dobiti. Kmalu bomo letali s Aladinovo svetilko po krompir, jajca in fižoL Poklicani ministri sami vedo, da je vae to, kur bodo dali v svet, humbug. Temu primerni so preludiji v listin. Dokler bodo vrata na stežaj odprta izvozu, dokler bodo producenti imeli zagovornike j pri vladi, da imajo pravico do svetov-, njo cen, dotlej ne bo boljše ia konso-i m en ta. Pogajanja z Italijo brez izgleda. ITAMJANI STAVLJAJO ZOPET NOVE ZAHTEVE. _d Pariš, 10. oktobra. Dopisnik »Tempsa« brzojavlja iz Rima nastopno: Radi ponovnih direktnih pogajanj, ki naj bi se pričela radi jadranskega vprašanja, se sedaj razpravlja tukaj o možnosti sporazuma med obema kraljevinama. Tukajšnje javno mnenje odklanja a priori vsako razpravo o Wilsonovi črti, ker bi priznala kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev mejo, oddaljeno le 20 km od Trsta, kar bi pomenjalo, da bi v morebitnem konfliktu prišlo mesto pod ogenj sovražnih topov. Resnica je, da je Nittiju uspelo pridobiti Lloyd Georga za popravek te črte, vendar pa Je ta popravek nezadovoljiv v strate-gičnem smislu- Kakor se doznava, se bodo vršila pogajanja v Italiji, bržkone v Benetkah okoU 15. t m ter ne bodo trajala dolgo časa. Prekinila bi se le, ako bi nastale nepremostljive zapreke v mišljenju posameznih delegatov. Zdi se, da je g. Volpi, ki je L 1911 sklenil mir s Turčijo in po tipal za žilo tudi v Beogradu, videl povoljno razpoloženje, ki vlada v beograjskih vladnih krogih. Takoj za tem je imel razgovor z ministrom Sforzo. ki je po razgovoru posetil Giolittija. Težkoče pri pogajanjih bo tvorilo stališče Italije napram Albaniji in Črni gori. Ta položaj odvzema kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev možnost kompenzacij v slučaju, da bi odstopila od gotovega dela svojih zahtev. D' Annunzio namerava predlagati italijanski vladi minimalen program Reke, ki odklanja kontrolo zveze narodov nad tem mestom. —d Beograd, 11. oktobra. Danes se v ministrstvu za zunanje stvari pričakuje odgovor iz Rima glede kraja, kjer se bodo začela direktna pogajanja o jadranskem vprašanju. V dobro informiranih krajih smatrajo, da bosta dr. Trumbić in dr. Ninčić odpotovala iz Beograda v sredo ali četrtek. — d Rim, 11. oktobra. (Brezžično ) »Temps« doznava, da se bodo italijansko - jugosl o venska pogajanja glede A dri je pričela jutri. — O generalu Maistru so kTožfle zadnje dni po Ljubljani razne vesti. Resnica je ta, da se je mednarodna plebiscitna komisija kakor vedno udala nemški zahtevi, da se odpokliče general Majster na dan plebiscita iz obližja plebiscitnega ozemlja. Medzavezniška komisija se je tozadevno obrnila do svojih vlad, ki so nato poverile angleškemu poslaniku v Beeogrudu nalogo, da je izvršil verbalno demaršo in zaprosil našo vlado, da ustreeže tej zel jI. Daslravno ni bilo niti najmanjšega povoda, se je naša vlada udala tej zahtevi ter poklkala generala Majstra, ki se je mudil v Ljubljani, v Beograd. — Italijani nekulturni narod? Iz zanesljivega vira nam poročajo tole resnično dogodbo: V nekem našem uradu na Koroškem sta prišla v nedeljo posredovat dva zavezniška častnika Italijan in Anglež. Govorilo se je o glasovanju pri plebiscitu. Oba častnika sta soglašala v tem, da je jucroslovensko orožništvo sijajno rešilo svojo nalogo, ker se ni nikjer motil javni red in mir. Italijanski častnik je pripomnil: >Vidi se. da stopa na volišče kulturen narod, ki ume sam skrbeti za mir in red. ne da bi bilo v to potrebno bajonetov.< Nato je malicijozno pripomnil angleški oficir: »Nicht wahr, das ware bei Euch nicht moglichlc (Kaj ne, to bi bilo pri Vas nemogoče.) — Demonstracije v Borovljah. Včeraj popoldne se je vračalo več naših ljudi iz Borovelj ua Jesenice. Na kolodvoru se je zbrala velika množica koroških Slovencev, ki je navdušeno po- \ zdravljala odhajajoče svoje zaščitnike. I BoroveTjski nemčurji, ki so se v nedeljo in ponedeljek še skrivali kakor ščurki po svojih luknjah, so popoldne prilezli zopet na dan ter se zbirali v j bližini kolodvora. Ko se je jel vlak po-mikati so jeli nemčurji, med katerimi j je bilo' mnogo znanih oseb, demonstri- j rati kričaje: Hinaus mit den Kraineru, j marseh liber den Loibl! Eden izmed j teh kulturonoscev je zagrešil celo de- j janje, ki se ne da opisati. Te nemšku- J tarske prenapeteže si bomo dobro za- | pomnili in jih bomo, ko pride čas za to, pošteno prijeli za ušesa, da jim bo za D; mm uesiL V Liubtiaru. 12. oktobra 1920. dela žalosunka PoOva! v narodnega miru I — Ponesrečil se je v okolici Si Jakoba v Rožu član orlovske organizacije. Manipuliral je neprevidno s samokresom ki se je sprožil. Krogla ga Je ranila na roki in prodrla v prsa. Prvo pomoč mu je nudil dr. Janežič. Pripeljali so ga v ljubljansko bolnico. — Popravljamo. V poročilo o požrtvovalnosti naših gostilničarjev se je vrinila pomota. Gostilničar Gorjup pri Panju je pogostil 21 gostov brezplačno* — Himen. V torek, dne 12. t m, se je poročila gdčna, Lucija M e n o i r*» ger, učiteljica v Grabštajnu z goep. Milkom Rainerjem, Bilo srečno I — Več učiteljev, ki jih. je višji šolski svet imenoval zadnji čas na nekatere ljudske in meščanske sole ljubljanske, ne more nastopiti tu svoje službe, ker se jim ni preskrbelo — stanovanj! In posledica temu, Država mora zdaj plačevati zanj — suplentel In kavko radi in lahko bi prišli ti stari učitelji s svojimi odraslimi otroci v Ljubljano, da bi jih izšolali! — Brežice. Podružnica Jugoslo venske Matice v Brežicah prosi vse gospe, gospodične in gospode, ki telijo sodelovati pri prireditvi Martinovega dneva dne 14. novembra t L, da rt udeleže širše od bo rove seje dne 14. oktobra t 1- ob 19. uri v mali dvorani Narodnega doma v Brežicah. — Zgodnjo zimo bomo dobili leto«, trde stari kmečki možje. Lastavice so šle zgodaj od nas, jesen je nastopila % zgodnjim hladom in ptiči se umikajo ls gozdov k človeškim domovom. Kmetje hite s pospravljanjem nastila in drv, kar vse govori o slutnjah po zgodnji abnormalni zimi. — Cene pavu. Mestni magistrat Je dovolil za mesto Ljubljano sledeče po^ višanje cen pivu: L) pivo v steklenicah a) v gostilnah 5 K 60, b) v kavarnah 6 K 60 za steklenico; 2.) v vrčkih 4 K za vrč Vi litra in za •/» pa 2 K 60 vin. — Zgradba mrtvašnice pri Sv. Križu bi bila v teh časih nujno potrebna. Mrliče se nosi v mrtvašnico k Sv. Krištofu, od tam pa zopet po daljni poti skozi mesto k Sv. Križu. Upravi tel jstvo vo mesto bi prišel ravnatelj centralne- I vselej prešlo razpoloženje še kdaj de- , piH n6 zgane%a EgI4dbo ga semenišča, monsiffnor Castelliz, za- monstnrati proti Slovencem. TTT . . __,____«.» i- Jugoslouenska matica. V kratkem se imajo pričeti direktna podajanja med nami in Italijani. O važnosti pogajanj Se posebej govoriti je odveč. Enako tudi ni potrebno govoriti o naših zahtevah, ki so že tako lasno in tako precizno izrečene, da jih zna že dete PovdaritI na je treba na5o neomajno voljo, da hočemo na vsak način likvidirati zasedeno ozemlie, da hočemo svobodo za nase Primorce. To svolo voljo pa ne manifestiramo bolje, ko da pristopimo kot člarri v JugosloT vensko Matico ta da za njo kolikor mogoče marljivo delujemo. Ker s ter:, da pristopimo kot člani v Jugoslovensko Matico, smo se organizirali In nasa volja le z deianjem dokazana. S pristopom v Jugoslovensko Matico pa trpllvamo tudi Jirektno na tok c< gaianj Če bi bili v srečnem položaju, da M mogli pokazati našim d^esatom c-tiMrne tezrame Članov JugosU). t r^ke Matije, v katerih hI se nahajalo to!iko lirei koiiki? ie Jugesle-venov na svetu, potem b' mogli delati ne griz en Lah. — Boj za slovensko gimnazijo v Primorju. Okupacijska vlada je nekaj časa obečala, da hoče odpreti slovensko gimnazijo v Ajdovščini. Ali Slovenci so proti temu, ker jo jasno, da je Ajdovščina neprimeren kraj za gimnazijo. Vlada mora to tudi uvideti. Sedaj pa vse molči in vlada se ne zgane. Slovenci prosijo in prosijo, ali zaman. Slovenska gimnazija se mora otvoriti v Gorici ! — 51 učitelj kih mest je razpisanih na slovenskih in hrvatskih šolah v Koprskem okraju. — Šikane proti dijakom. Te dni so postavili Italijani pred vse sušaške srednje šole karabinjerje, ki zahtevajo od vsakega dijaka legitimacijo. Ako se izkaže, da dijok ne stanuje na Sušaku, temveč v kakem drugem kraju okupiranega ozemlja, ga ne puste v šolo marveč ga pelicjo na policija in ga tam zopet izpuste z navodilom, da mora hoditi v šolo v kakem drugem kraju Julijske Benefije, ker da je tam dosti srednjih šol. Očividno je, da delajo to radi tega, da bi popolnoma opustili srednjo šolo na Sušaku. Na vprašanje, zakaj to delajo, so odgovorili* karabinjerji, da so dobili za to nalog od komande« v Opa-tiji. , mrtvašnice na pokopališču, čeS, naj Jo — Povodom koroškega plebiscita je , zida kdor hoče kaj ^ nn-na izšlo nebroj tiskovin, naših in nemškin. j . gv gj^tof^ da mi le visoki tarifi Bilo bi dobro, da bi se vse te zbrale in j . gv donašaj0 etotisoče. Ali s dale v muzej, da se bo videlo tudi pozneje, s kakšno silo se je vodil gigantski boj za in zoper osvoboditev koroškega dela našega naroda, — ManllestacHa mladice za KoroSko. Včeraj popoldne so se pričeli vračati s Koroškega prvi avtomobili, ki so oili vsi okrašeni z zelenjem in našimi zastavami. Prinesli so seboj navdušenje in neomajno prepričanje v našo zmago na Koroškem. Nestrpnost k! se je polastila našega prebivalstva vsled dolgotrajnosti skrutinija in ker nismo mogi imeti Že včeraj končneve!javnih številk o izidu glasovanja, je napravila prostor veselemu razpoložeeniu in navdušenju. Kjer se je pokazal avtomobil s Koroškega, ga je ljudstvo z veselim vzklika-njem ustavilo In pozdravljalo borce za svobodo našeca Korotana. Na cestah so se zbrale takoj gruče, ki so 7 napetostjo poslušale poročila vračajočlh se avtomobill-stov, mladina pa Je priredila obhod po mestu, prepevajoč naše himne In bojne koračnice. Ljubljana je bila po'na navdušenja In je za hip pozabila svojo nestrpnost, pro-vzročeno vsled počasnega poteka skrutinija Ponekod po mestu so se pokazale tudi že zastave. prevažanjem mrličev k Sv. Krištofa in od tam zopet na centralno pokopališče se napravijajo rodbinam nepotrebna pc* ta in stroški, ki niso opravičeni pač pa se ljudem s tem denar naravnost iz Žepa krade! Cas bi že bil, da se to neha. — Razdrapani hodniki in pomanjkljiva cestna razsvetljava. Kamniti tlak od oela Zvezde do poslopja filhar-menične družbe je potreben nujne poprave; tlakovani prehodi na križiščih nekaterih cost so razkopani in potrebni obnovitve. Knezova ulica nima niti ene žarnice, dasi je ondi tovorni in osebni promet obilen. Od mitnice pri sv. Krištofu do železniškega prelaza je prometna TVilsonova cesta brez vsake luči, dasi bi se tamošnji temi in eventuel-nim nezgodam lahko s kako plinovo svetilko ali eno električno žarnico lahko takoj odpomoglo. Desni in levi drevored ob Cesti na južno železnico Je škandalozno razsvetljen, južna železnica naj se pozove, da iz varnostnih ozirov drevoreda zadostno razsvetli. Sploh se tujci glasno pritožujejo nad ljubljansko temo in pomanjkljivimi hodniku Tudi je peska za posipanje peS- Narodno gospodarstva, — ng Dunajska pisarna za blagovni promet (AVaronverkohr^Viro). ki je poznana tudi v naših knpČijskih krogih po svojem precej živahnem poslovanju se namerava prfosnovati v posebno ak-j cijsko družbo, ori kateri bi bila tudi država Avstriia n !e!ežona V trgovskih in lndu>tn*/.!nih krocrih je ta nakana izzvala nasprotovanje. Razne korporacije so Vložile svoj energičen protest pri državnem uradu za trgovino. Nanrava — Pogreb Zvonimira Bičana. Včeraj potov dovolj, da ljudje ne bodo hodili . . . ... ■ ... 1 1 _ i * _ t ■ m »i I Sn i.rv t l m 1 T-* r\ Vvln In samo našim, temveč tudi italijanskim dtle- i Je bila ustanovljena a posebnim vlad- ob 3. popoldne se ie vršil od mrtvašnice pri S.v. Krištofu pogreh bivšega hrvatskega novinara Zvonimira Bi'iana, kl se Je bil s svoj'm avtomobilom ponesrečil na poti iz ZnvTrc^a na Koroško, Njegovo truplo so pre-peliali v Zagreb Pogreba so se udeležili predsednik pokmllnske vlade dr. Brejc, ravnate1! dr. Ouštin. zastopniki dnigih oblasti In uradov, častniki, zagrebški r'ego-v| pri'iv'ii In tovariši, kl so se bili med teni Z> \-rrli s Korone. časivka'M In številno občinstvo Preden e'lelo v Zagreb, so pevci zapeli Žrtvi narodne zavednosti in ob dežju jeseni in^po zimi po blatu. Cene premoću pa se ne zmanjšajo, zato bo ostalo v°e pri starem. — poziv. Zdravstveni odsek za Slovenijo in Istro poziva dr. Vladimira S o b a j i ć a, da so takoj zglasi v njegovih uradnih prostorih. — Griža je pobrala v vaseh Podre-Ča in Mavče v kranjskem okraju od 10. avgusta do konca septembra 16 oseh, med niimi 5 šolskih otrok. Bolezen je zdaj pojenjala. — Šentjakobski« napredna knjižnica, Vožarski pot 2, koncem Florijan- A. stran. SLUVfcNSKJ NAKUU-, dur 13 oktobra 234. štev. ske ulice, izposoja vsak dan od pol 6. do pol 8. ure zvečer najlepše slovenske, srbobrvatske, češke, nemške, italijanske in francoske knjige. Kupujejo se knjige po najvišji ceni. Kultura. Iz gledališke pisarne. Drama: Torek 12. tm.: zaprto. Sreda 13. tm.: Anfisa, uradniška predstava, izven. Četrtek, 14. tm.: Pvgmalion, red A. Petek. 15. tm.: Hasanaginica, red C. Sobota, 16. tm.: Pvgmalion, red D. Nedelja. 17. tm.: Na narodov blagor, izv. Ponedeljek, 18. tm.: Hasanaginica, red E. Opera: Torek, 12. oktobra: Faust, red A. Sreda, 13. tm.: Od bajke do bajke, red B. Četrtek, 14. tm.: Rigoleto, red C Petek, 15. tm.: Hofmannove pripovedke, red D. Sobota, 16. tm.: Od bajke do bajke, red E. Nedelja, 17. tm.: Hofmannove pripovedke, izven, Ponedeljek, 18. tm.: zaprto. — Iz gledališke pisarne. V sredo, dne 13. t m. se vrši v dramskem gledališču uradniška predstava »Anfisa« po znižanih cenah. Vstopnice se dobe v pred prodaji pri dnevni blagajni v opernem gledališču in pred predstavo pri blagajni v dramskem gledališču — Josip Rijavec, najodličnejši interpret našega modernega soloepeva zapoje na pondeljkovem koncertu Ljubij-Zvona v Unionu sedem krasnih pesmi j. Spremlja ga na klavirju g. prof. Janko Ravnik. Turlstika In sport. — Seja načelnikov odsekov Športne zveze se vTši v torek, 12. t. m. ob 19. uri v pisarni v Narodnem domu. Ker se bodo reševala vprašanja, ki se tičejo vseh odsekov, zanesljiva udeležba potrebna. — Športna zveza. DruSfuene uestl In prireditve. — >Cercle franeais« prične s poukom v ponedeljek 18. oktobra ob 6. v poslopju prve državne gimnazije, pritličje na levo. Kdor se hoče udeležili pouka, naj se oglasi pri šolskem slogi g. Schottu. Visokost mesečne članarine zavisi od števila članov, ne bo pa presegala 20 K. k IlajfiDusiSa poročilu. NEMŠKA TOLOVAJSTVA V CONI A. i—ii Velikovec, 11. oktobra. Sinoči se se velikovški Nemci zbrali pred hišo gosp. Pogačnika, starega in obče spoštovanega meščana. Razgrajali so: >Horaus mit dem SHS Hund! Zwei Ta-ge hat er noch Zeit zn leben!< grozili Pogačniku in vpili: >Vun s SHS-psom!< >Dva dni ima še čas živeti!« —d Velikovec 1L oktobra. Danes zvečer je v Velikovcu vse mirno. Veliko vški in celovški razgrajači so se poskrili v prostorih Tchebullove gostilne, ki je podobna volkswehrovski trdnjavi. V tem poslopju je tudi italijanski delegat in italijanska zastava vihra nad nemškimi volkswahrovcl Zadnji teden so se med nemškimi demonstranti v Velikovcu čestokrat opazili italijanski podčastniki, ki so tudi aktivno demonstrirali z njim L Glavni trg je danes popolnoma prazen. Videti je samo nase ojačene varnostne straže. Nemci so nameravali uprizoriti nocoj velike demonstracije; ko pa so dospelo naše varnostne straže, so se celovški avtomobili hitro odpeljali. —d Velikovee, 11. oktobra. Gostilničar Kandutsch se je danes na Glavnem trgu usajal nad francoskim nadzornikom in ga psoval: >Ist d as Pari ser Justiz!« (To je pariška justica!) Nadzorniku je bilo že preveč razgrajanja VolksTvehrovcev. Hotel je napraviti red. Neka ženska, zagrizena Nemka, je polila francoskega vojaka iz okna z vodo. Opaža se, da postajajo Nemci čim dalje bolj jezni na Francoze radi njihovega objektivnega postopanja. Francoski častnik je našim varnostnim stražam prepovedal prepevanje na Glavnem trgu iz ozirov na mir in red. Ko se je pripeljal na Glavni trg italijanski častnik z avtomobilom, so ga Nemci sprejeli s huronskim vpitjem: >Ewiva Italia!« —d Grabštajn, 11. oktobra. Danes dopoldne je naša varnostna straža razorožila 80 Volkswehrovcev. oboroženih z revolverji, bikovkami in bokserji. Očitno so hoteli napasti grahštajnske Slovence. Naši so jih poslali razorožene čez mejo v cono B. —d Celovec, 11. oktobra, Volks-vehrovci in delavci, ki so jih poslali v cono A. so dobili za to nove obleke. Ko so dobili obleko, so zahtevali 6e nove čevlje. Obljubili so jim da jim jih dajo po plebiscitu. —d Sinčaves, 11. oktobra. Včeraj so tukaj naše varnostne straže pregledovale avtomobile Volkswehrovcev in jim odvzele veliko zalogo orožja in municije. —d Dobrlaves. 11. oktobra. Tukaj-šnji občinski zapori so bili včeraj polni, kakor še nikdar poprej. Zdihovalo je v njih nad 200 Volkswehrovcev, ki so se bili dali podkupiti, da so šli oboroženi v cono A agitirat in ogrožat naše prebivalce. Varnostne straže so jih zaporedoma aretirale, razorožile in včeraj poslale v cono B. Volkswehrovci so bili zelo poparjeni in so grozili neniškutar-jem. da se bodo za to blamažo osvetili v Celovcu. —d Kazaze, 11. oktobra. Naše varnostne straže so ujele osem Volksvreh-rovcev. jih razorožile in zaprle. —d Celovec, 11. oktobra. Dunajski korespondenčni urad poroča: Štetje oddanih glasov po okrožnih odsekih napreduje jako počasi. Ako tudi je upati, da bo izid glasovanja že jutri oficielno ugotovljen, bo vendar treba še precej dolgo čakati na uradno objavo izida glasova ni a. — d Ljubljana, 12. oktobra Dunajski korespondenčni urad poroča iz Celovca od 11. L m.: Varnostne čete nemškomis'ečega prebivalstva so se večinoma odposlale iz cone A nazaj. (Ugotavljamo priznavanje, da so prišle volkswehrovske mrožice iz Celovca v cono A, kqer so, kakor dobro znano, terorizirale. Pravtako Je ugotovljeno, da se po izvršenem plebiscitu zopet vračajo v velikih toloah v cono A, kjer izvršujejo, kakor javliaio številna poročila, nasilstva ln zločinstva). — d Pliberk, 11. oktobra. Nocoj ob 22. so neznani požigalci hoteli zažari hišo nadgeometra Gvajca. Zabranll |e požig s tem, da je streljal na po^lgalce ter rravc-časno pogasil ogenj. Naša patrola je zasledovala požiralce, ta" »o streljali nanjo Iz bližnjega gozda. Nastala je prava pravcata bitka, vendar ni nobenih izgub. Cvafčeva hfsa stojf blizu kolodvora. Ovafc Je b?v*l gerent mestne občine PHberk in tudi slovenski član fflasovalnetra odseka v Pli-berku. Ob 23 je nenadoma 'zhruhnll požar pr1 posestniku riarrrnannn, ki Je slovenski Č!an glasovalnega odseka. Ogenj Je popolnoma troenelil gospodarsko poslopje. Ljudstvo je silno razširjeno fn v veliki nevarnosti. Pros* za voia^Vo asistenco. PO GLASOVANJU. — PRIČAKOVANJE IZIDA SKRUT1NI.IA. — d Borovije, 11. oktobra. Danes dopoldne se le v Borovljah začel skrutinij, dočim se je v Rožeku, Velikovcu in Plfbcr-ku pričelo Štetje že snoči In se je danes nadaljevalo. V glasovalnem okraju Borovlje so dopoldne prešteli eno samo občino, namreč Medgorje. Izid še ni znan. Predsednik j okrajne plebiscitne komisije v Borovljah je izjavil, da izida ni pričakovati pred petkom, ker gre štetje zelo počasi Jsto je v drugih glasovalnih krajih. Udeležba pri glasovanju je bila nad vse pričakovanje velika Vidi se, da sta obe stranki napeli vse sile, da izvojujeta zrnato. V nekaterih krajih so glasovale do zadnje vse v glasovalni Imenik vpisane osebe. Na ob*h straneh je kurirska služba funkcionirala Izborne. Neme! so Imeli na razpolago ogromno število avtomobilov, ki so neprestano švigali med jugom In severom. Pa tudi naša prevozna sredstva in naše zveze so se dobro obnesle. Sklep ententne komisije, da bo v soboto in nedeljo cona A zaprta, je bil iluzo-ren, ker se Nemci za to prepoved niso brigali ln so nemoteno v celih gručah prestopali bivšo demarkacijsko črto. Nemške tolpe so posebno arogantno nastopale ob Vrb-skem jezeru in južno od Celovita. Tam so naši zajeli cele skupine no 11-0 oseb ln He več, pobrali razno orožje, kajtf nihče nI M neoborožen. Zaprli ao jih deloma po kleteh hi skednjih itd., pozneje pa tO jih zopet Izpustili, ali pa so Jih odvedli do civše de-markacIJse črte, kjer so Mh izročili entent-nim častnikom, ki so jih oddali v cono B nazaj. Orožje Je bilo vsake vrste: samokresi, boksarji, takozvani »Toischllgerii«, z žeblji okovane palice, dolgi noži itd. Skrivali so se v hišah, kleteh, gozdih, na samotnih potih Itd. In neprestana izzivali naše ljudi, ki so večinoma ostali hladni Sncčl in danes se vračajo Nemci v avtomobilih ali peš. Ponoči so se ponekod zbirale gruče Volkswehrovcev in drugih nemških razgrajačev, ki pa so se kmalu razpršile, ko so videle, da Slovenci ne reagiralo na njihovo izzivanje. Naše ljudstvo zeb nestrpno pričakuje izida akrutinlja, toda pred retkom ga ni pričakovati. Zaupanje našega naroda v zmago Je trdno In neomahlllvo SKRUTINU V BOROVLJAH. Borovlie. Distriktna glasovalna komisija je dozdai končala skrutinij za 12 občin boroveljskega okraja. V ostalih 6 občinah završi svoje delo, kakor se pričakuje, že Jutri. Kakor zatrjujefo, nI izid akrutinlja tako ugodna za nas, kakor se Je pričakovalo. QovorI se o velikih nemških sleparstvih. Gospodarske uestl. — g Bogata letina na ajdi. Letos je ajda povsod dobro obrodila, kakor že 10 let ne prej. Z malo izjemo so jo letos že po Dolenjskem in Gorenjskem povsod poželi. Ker ni bilo do zdaj nikjer hude slane, so kmetje spravili obilen pridelek. Zrno je debelo in polno.'Zdaj jo že vozijo omleto v mline. Ampak, ne vprašajte, po čem bo — moka! —g Sejm Sv. Lukeža v Krškem bo letos, ker je dan sv. Lukeža 18. oktober, ▼ ponedeljek, šele prihodnji ponedeljek, t. j. 25. oktobra t. L, kar naj blagovolijo im& •eimarji vzeti na znanje. —g IzboljSanje ▼ promet* preko Maribora je nastopilo hitro, kar »e je pričelo hitreje cariniti. Postaja je imela nedavno 700 vagonov carinsko neod-pravljenih, sedaj jih stoji samo Se 80 vagonov. Če se hoče, gre vee tudi po carinskem postopku. —g Oderuške cene krompirja t kranjskem okraju. V vasi Podreč* v mavški občini zahtevajo klerikalni kmetje za kilogram krompirja dom* S K, na trg pripeljanega pa računajo po 4 K kg. Opozarjamo tržno nadzorstvo na to odiranje. —g Naša setev. Finančno ministrstvo je razglasilo podatke o poeetvi in setvi v naši državi za 1. 1920. Po teh izkazih znaša statistika žetve: 132.897 vagonov pšenice, 20.473 vagonov rti, 46.059 vagonov ovsa, 39.315 vagonov ječmena. —g Popis živine in vozil. Po naredbi vojnega ministrstva se prične nadaljevanje ukinjenega popisa tivine in vozil s 14. oktobrom 1920. Za ta popis 80 Izdane deloma izpremenjene odredbe, ki vpoštevajo izražene želje ljudstva. Žigosanje živine je odpravljeno. Popis se vrši po možnosti v vsaki občini posebej tako, da pride popisovalna komisija v vsako občino, samo za male občine se bo živina popisovala na odrejenem skupnem zbirališču. Poskrbelo se bo, da bo vsak obvezanoc opravil popis v enem samem dnevu in da nikomur ne bo treba čakati dalj časa. Popis je potreben v svrho vojake razvidnost, da vojaška oblastva dobe prejrled o živini in vozilih, ki bi ae v Slučaju mobilizacije mogla vporabiti v rojšške nam ne in se vrši samo v to svrho, nikomur se pa pri tem popisu ne bo odvzelo ničesar. —g Uvoz prepovedo neera blaga. Gospodarsko-finanf-ni komite je odredil 2 oktobra glede prošonj za dovoljenje uvoza blaga, naročenega pred 23. marcem t. 1., to-le: da se določi novi rok 20 dni za sprejemanje prošenj s katerimi se želi odobrenja uvoza blaga za uvoz prepovedanega. Pok se računa od dneva objave v Službenih Novinah. Nadalje se rok za uvoz blaga podaljša tako. da bo trajal štiri mesece namesto dva. Rok za uvoz se računa od dneva izroditve dovoljenja za uvoz prosilcu. V prošnjah mora biti dokazano da je blago res naročeno pred 23 marcem. Za prošnje, podane po prvem roku. to je no 5 septembru, ni potreba pošiljati še naknadnih prošenj, ker se bo rešitt3v izdala r>o prvih prošnjah. Prizadeti naj se zganHo pravočasno! — j? Stojnina na iužnl železnici. Obratno ravnateljstvo južne železnice naznanja, da se Z veljavnostjo od 15. oktobra 1^*20 ukine zaračunavanje vozovne stoinJne. ki je bila vpeljana dne 7. aprila t. 1. OdMei velja normalna stojnina, uvedena z dodatkom III. rdel I., oddelek B) Železniške tarife za blago. Stojnina znaša po preteku 24urnega prostega roka za prvih 24 ur za vsak voz in vsako uro 50 par, za vsako nadaljno uro pa^en dinar. —g Železniški promet. Mednarodni konsreg za ureditev železniškega, prometa bo dne 15. t. m v Parizu. Na kongresu bodo reševali vprašanje o direktnem potnem prometu, o potnikih in o carinskih olajšavah. —g Poplava papirnatoga novca v Avstriji in Nemčiji narašča teden za tednom V Avstriji hitrejše, njeni izdatki rasejo dnevno, država jih pokriva le z novimi bankovci. Januarja t. 1. je imela Avstrija 12 milijard, koncem junija t. 1. 16.4 milijard, sedaj ima za 22.2 milijard bankovcev. V 8 mesecih se je pomnožilo Število za 12 milijard. V zadnjih 2 tednih meseca septembra so izdali za 2 milijardi novih bankovcev. V Nemčiji je bilo L 1914 v prometu bankovcev za 1.89 milijard, januarja 1920 za 48 milijard, koncem junija 1920 že za 67.2 milijard, koncem septembra pa za 75 milijard. Nemški finančni minister dr. Wirth je v svojem poročilu o finančnem položaju Nemčije navedel, da znaša primanjkljaj v državnem gospodarstvu za 1. 1920 okroglo vsoto 67 milijard. Stra; šno naraščanje bankovcev in pa rastoči deficiti so dali povod, da je nemški državni svet izrekel potrebo stroge varčnosti. Vsi pogrešni Izdatki morajo izginiti. — g Ttv% pšenice. Generalna direkcija carin objavlja v »Službenih No-vinahe, broj 195, sledeče: Po sklepu gospodarsko - finančnega odbora z dne 18. avgusta t. L C br. 49.041 IV br. 8148, ki j« objavljen v St. 176 >Službenih Novine, je izrečena prepoved izvoza pšenice. V seji dne 2. septembra pa je bilo sklenjeno na predlog finančnega ministra, da se izjemoma dovoli izvoz 15.000 vagonov pšenice. Do te množine more pšenico vsak svobodno kupovati in izvažati, ča osigura valuto in plača izvozno carino. Ob priliki izvoza je dolžan vsak eksporter carinarnici done?ti tudi potrdilo ministra za prehrano ln obnovo zemlje, da je temu ministrstvu v naturi oddal dajatev (>izdao dažbinu«), predpisano v členu 189 predloga finančnega zakona za leto 1920/21, ki se glasi: >Minister za prehrano se pooblašča, da od izvoznika hrano za prebivalstvo in živino, kakor tudi ostalih deželnih produktov zadrži v naturi in brezplačno 5 do 10fj izvozne robe zaradi obnove in prehrana zemlje, v prvi vrsti pasivnih krajev.« Razen potrdil o osiguranju valute in izročitve blaga v naturi se ne bo zahtevalo druge posebne dozvole o priliki izvažanja tega kontingenta. O tem se obveščaj« interesent-je s pripombo, da je ministrstvo saobraćaja naprošeno, naročiti vsem prometnim napravam, da se za izvoz namenjena pšenica niti ne nalaga, miti ne odpravlja, ako dotični izvoznik ne donese prej dokaza o osiguranju valute in o oddani naturalni oddaji ministrstvu prekrane in obnove zemlje. —g Denavska paroplovn* dražba. »Szoszat« doznava, da je donavska par roplovna družba sklenila, ustanoviti v Beogradu za Jugoslavijo in najbrže v Braili ali Galatzn za Romunsko samostojni ravnateljstvi. Novi ravnateljstvi bi bili enakopravni z osrednim ravnateljstvom družbe na Dunaju. Pogajanja, ki se vodijo v tem vprašanju z Jugoslavijo in Romunsko, še niso končana, vendar pa »e vidi na obeh straneh pripravljenost, da »e re§i to vprašanje. Družbe, zgradi prihodnje leto dve novi ladjedelnici ter uvede na spodnji Donavi lokalno paroplovbo. Kakor poroča isti list, je družba jamčila, d* bosta imeli novi ravnateljstvi popolnoma nacionalen značaj in da ne bosta niti v administrativnem oziru odvisni od dunajskega ravnateljstva. —g Občni zbor Tržaškega Llovda se je vršil dne 23. septembra v Trstu. Društvo je imelo za leto 1918 480.830 avstrijskih kron deficita, lota 1919 pa že 2.506.830 lir čistega dobička. Leta 1919 se je pomnožilo društveno bro-dovje za tri ladje, ki so se zgradile še med vojno in sicer >Plzen«, lnnsbruck< in»Hungaria«. Paraik »Crakovia« pride v promet meseca oktobra. 31. decembra 1919. je imelo društvo 51 parnikov, od katerih so zavezniki potopili štiri, trije pa so še vedno v zavezniških pristaniščih. Pamika >Wien< in >S:am-l>ul< sta že dvignjena, dočim bo težko dvigniti potopljena parnika >Bregenz« in >Gorizia<. Novi predsednik družbe je grof Alfreda Dentice di Frasso. V upravnem svetu sta med drugimi tudi tržaški župan dr. Valerio in poslanec dr. P i ta ceo. —g Praški se^m. Pra-ki sejm se je po 17 dneh končal. V Občinskem domu je bila sinoči slavnostna večerja, katere so se udeležili župan dr. Baxa, pokrovitelji sejma in zastopniki tujih misij. Dr. Baxa je poudarjal zmožnost češke industrije in red v republiki. Prihodnji pomladanski sejm bo meseca aprila 1921. BORZE. —d Zagreb, 11. oktobra. Devize: Berlin izplačilo 193—200. ček 192—195, Italija 511—513, Pariz 830-0, Praga 162—IG3, Dunaj 86—86.10. Valute: Dolarji 126—127, avstrijske krone 37—3S, rublji 0-130, marke 200—202, romunski leji 2U0—23č>, italijanske lire 510 do 518, turške lire 470—490, angleški fumi 440—450. čehoslovaške krone 1GS. s — d Curih. 11. oktobra. (CTU). Devize: Berlin 9.75, Holandija 194.50, New-vork 625, London 21.88, Pariz 41.50, Milan 25.25, Bruselj 43.85, KodanJ *7,50, Stock-holm 124 50, KnVijanlja 86.50, Madrid 91.60, Buenos Aires 230, Praga 8.10, Beograd 20.80, Zagreb 5, Duaij 2.25. — dDunaj, 11 oktob-a. (CTU). Devize: Amsterdam 9650, Berlin 555.50, Curih 5050, Kristijanila 4300. Kodmj <300, Stock-holm 6150. Valute: Nemške marke 549.50, romunski leji 550, bolgarski levi 400, Švicarski franki 5025. francoski franki 2075, italijanske lire 1275, angleški funti 1030, ameriški do'arjl 300, carski rublji 280. V prostem prometu: Zagreb 269-289, Budimpešta, plačilo v nakazilih poštne hranilnice 95—105, plačilo v žigosanih krorah 95—105, madžarske žigemne krone 97 do 107, Praga 445—^171, Varava in Krakov v poljskih markah 120—140, čehoslovaSke krone 5000aW 442—468, rnanišf bankovci 442_468, novi dinarji 1075- 1125 — Praga. 11. oktobra. (CTU) Devize: Beograd 247, Zagreb 61.25, Dunaj 21.50. Valute: Dinarji 245. avstrijske krone 21.50. — d Beograd, 11. oktobra. prosvetnem delovanju v soli in izven nje«. Razložil je veliki pomen pouka O higijeni v šoli, a tudi nedostatke njegove v sedanji obliki. Mladina mora spoznati veliko nevarnost veneričnih bolezni, da se jih ve varovati. (V spomin mi je prišel huronski krik, ki so ga zagnale vse slovenske stranke, ko sem pred 30 leti stavil enako zahtevo — is vendar, koliko tla bi se bilo preprečilo, ako bi takrat ne zmagalo eveto-hlinstvo. No, v tej dobi smo tudi Slovenci že prišli do treznejših nazorov.) Razun tep:a pa jo ožigosal nedostatke sedanje šole v obče. Mladini se ne da prilike, da hI uživala svojo mladost v primerni obliki, da bi se ji ucepila radost do dela, da bi se ji okrepil značaj — pač pa se ji mori duh in se povzroči, da često si potem išče nadomestila v neprimernih zabavah in zaide v spolno razuzdanost, tem boljes ker vidi, kaxo se nekateri celo baharijo s svojo boleznijo in zaničujejo one, ki žive redno in vzdržno. Zlasti poguben je alkohol za mladino, zato je potrebno, da se v šolah vzgajajo abstinenti. Drugo loto bodo zdravniki zborovali v Ljubljani. Zdravniško društvo bode gotovo ukrenilo vse, da se izvrši dostojno. Treba pa je, da bode tudi širše občinstvo sodelovalo za primeren sprejem dragih gostov, katerim bode treba osigurati prenočišča ter nuditi za te dni, katere bodo prebili v naši sredi, priliko, da se po važnem dnevnem delu v veseli družbi snidejo, da se jim nudi tudi zabave in da se jim omogoči spoznati kragote slovenske zemlje. Dr. F. G. Raznoterosti. * Vse kakor pri nas. Rimski dopisnik >Frankfurter Zeitung« poroča: Stanovanjska beda, zaradi katere trpi ves svet je postala v Rimu naravnost kalamiteta. Med vojno in po sklepu miru se je rimsko prebivalstvo pomnožilo nnjmnnje za polovico. Centralna vo-jatka in civilna birokracija je močno narasla, iz Benečije je dospelo po katastrofi T^ri Kobaridu v Rim mnogo begunskih družin, ki se v Rimu dobro po-ču+:.io in so nočejo vrniti v staro domovino in končno se mnogo mladih častnikov, ki so bili v Rimu zaposleni pri raznih misijah, ne more odločiti, da bi ostavili Rim. Zato so stanovanja silno draga. Za prazna stanovanja se ponujajo nečuvene 6vote in v enem slučaju se je ponudilo 100.000 lir. Sedaj se je ustanovila >zveza brezstanovanjcev«, ki se bori proti protekcljam in verižni-šrvu s stanovanji. Občinstvo pa si pomaga samo na različne, včasih zelo drastične načine. V neki veliki hiši v via Aleardi ne daleč od I-aterana si je pomagal posestnik, ki je hotel stranke odstraniti s tem, da je vsa stanovanja oddal drugim strankam Ko so hotele nove stranke v stanovanja, so se uprle staro, odstranile so hišnika ter spremenile vso hišo v trdnjavo. Kakor hitro se prikaže kak tujec pred hišo, opozori straža na novarnost, hišne stranke pa ee pojavijo na balkonu in na dvorišču, razobesijo rdečo zastavo ter se pripravijo na boj. Oblast je proti temu brez moči. * Kuga. V hrvatskem naravo ^lovskem društvu je predaval dr. Ljudevit Gutschv o strašni kugi, ki je umorila že milijone ljudi in se sedaj vnovič pojavlja na Reki in v Trstu, Predavatelj je poročal, da prenašajo kugo na ljudi bolhe, ki so bile poprej na okuženih podganah. Okužena podgana razširja s svojimi bolhami kuro. Treba je torej uničiti vse podgane in s tem se zatre tudi kuga. Mestni magistrat v Zagrebu je že odredil, da se začne uničevati podgane v vsem mestnem okrožju ter je nastavil posebne organe, ki imajo nalogo po hišah uničevati podgane. Darila. Darovi za Koroško. O prilnVl „JToroJTke-ga dne" nabrani prispevki so dospeli v pisarno Sokolskega Saveza v Ljubljani doslej v znesku 248 624 K P0 v. Ix Zagreba je prejela pisarna 26.273 K 60 v, Hprooizaclia. -4- Trgovci ae vabijo, da ae radi nakazila petroleja zglase pri tvrdki Kriiper - Colo-niale, Dunajska cesta. Poizvedbe. Zgubila ae Je v soboto zvečer zlata verižica z obeskom (medaljon) okrog 8. ure zvečer od Narodnega doma po Aleksandrovi cesti, Šelcnburgovi ulici do dramskega gledališča oziroma po Erjavčevi cesti za železniškim frr rom na poti v Rožno dolino. Na medaljonu Je bil monogram Z. K. 8 9. 17. — Pošteni najditelj se prosi, da proti visoki nagradi prinese izgubljeno na upravo lista ali pa na policijsko ravnateljstvo. ' »Naša rivijera«. Javljaju nam is našeg divnog Primorja, da je tamo nastupilo prekrasno sunčano vreme. Kupanje se živahno nastavlja te 6e potrajati do sredine oktobra. Ovaj divni čisti morski zrak kao i prekrasni krajevi, koji su uvjek posvema slobodni od magle te vlažnog jesenskog ili zimskog vremena gornjih krajeva pružaju u preobilnoj mjeri sve preduvjete za siguran i brzi oporavak rekonvalescentima, te počinka željnim, naročito starijim osobama, Prvorazredni hoteli >Jadranskog hotelskog i kupališnog dion. društva i to »San Marino« n Novom (Vinodolskom) kao i >Miramare« u Cirkvenici otvoreni su kroz cijelu godinu te su uredjeni i za jesensku i zimsku sezonu. Najavljen je več dolazak odličnih gostiju koli iz inozemstva toli iz naših krajeva. Narudžbe za jesen i zimu promaju uprave obiju hotela već 6ada. Glavni urednik: Rasto Pustoslemšek. Odgovorni urednik: Božidar Vode U 234. štev. .SLOVENSKI NAROD-, dne 13. oktobra 1920. 5. stran. i Jadranska banka sprejema vloge na hranilne knjižice, žiro in druge vloge pod najugodnejšimi pogoji. Prevzema vse bančne posle pod najugodnejšimi pogoji. Beograd, Celje, Dubrovnik, K®toi*» Kranj, Ljubljana, Maribor, Metković, Opatija, Sarajevo, Split, Si&enafc, Zadar, Zagreb, Trst, Wlen. Poslovne zveze z vsemi večjimi kraji v tu- in inozemstvu. IMeniik lite stanovao''?. Za odškodnin bi bil pripravljen sprrjeti in t'ukcijo. Ponudbe pod .Inštruktor 7747" na unravništvo Slov. Naroda. 7747 timaju se odmah J1 plimoju a* uujijflii (oiae za Bab cock-wilcox-kotao il valjan mašinista za parostroj 400 PS. Pismene ponudbe na Tvornica tanina d d. Sisak. 7719 J?ACt%Aflifti9 ve$fa strojepisja in gO^puUllttd, vseh pisarniških del, ;iJe službe. Ponudbe rod: „Brezpl2Čno 77M" na npravo Slov. Naroda. 773 Mdturao! nemške ilmaazlle išče mesto domačega učitelja. Naslov rove uprava Slov. Naroda. 7744 Sospodinjo, ki zna samostojno kuhati in opravi iati vsa h gospodinjstvu spadajoča dela, išče vdovec. Naslov pove upravništvo Slov. Naroda. 7741 Prsila se veda množina jedilnega ksstaoja. drobno 4 K 20 v. alica št 13. Ja-l;ev£ 7737 Ha nrodsi lep nov voz z lestvicami (zapravljenček) rumene barve, ima proste pololjnate osi, s štirimi peresi, pripraven za eno dvovprego. Cena 2000 dinarjev. Jožef Valand, Lesce 13 7733 Zvezke n višje šole, črnilo, por ms, radirke n druge šolske potrebščine na debelo 'n drobno se dobe pri L- Peva-lek, Ljubljana, Židovska ulica 4 Hiša s tremi stanovanji v Ljubljani se proda za K 172.000.— Naslov pove tvrdka Tavčar & Svetina, Ljubljena, Gos-posvetaka e. 6. 7751 Naprodaj na Štajercem '.epa posestva: 300. 230, 114, 90, 70 45, 25 oralov z živim in mrtvim inv hiše v Celju, industrija za cementne izdelke, umetni mlin in druga posestva posreduje „Rodna gruda", Karol Breznik, Celje Dolgo polje 3. 7660 zdiavo popolnoma suho >f blago, le na cele vagone, i nnu s. Franc Po£2Čnik, Ljobliana, Dunajska cesta 38. 7728 Proda se 10 metrov melaoin drv P1 zmerni ceni. Poizve se v Oorooovi ulici št 4, dvorišče. 7732 Traži s® Proda m Mm v sredin! Ljubliane z mnogimi slano vanji, zraven sadni vrt. Cena 95 0^0 K Poizve se Dunajska cesta 47 t bara' i ca s ro episja in enojjraiijc. se takoj sprejme. Zmožne hrvaščne imajo prednost. Le on? z večjo prnkso rai vložijo samo pismene nemdbe s spričevali na naslov Janko Popovič, c ubijana. Gledaleika ul. 7. se priporoča za \Mmm ofilek. Petrolelslie m\\M viseča in stoječe, amnola, velike stenske slike v pozlač n'h okvirih, usnja' kovčeg, železen umivalnik, lep servis za pivo, fini kozarci za pivo in kavo, vaze, karnise, patent, obršalo se ceno proda. Ogleda se vs^k dan od '—4 ReslJeTt cesta 24. II. nadst desno. 7740 vrstan piirediivać i manipulant za proizvodnju firnajsa i ia7n<»g; ulja. M,esto je odm h 2a nastupiti, uv«eti namje: enla prema pogodbi M Veš Matkovič i drag, irgo.ina žitarca na veliko, Djakovo. 7718 HJ£šh iS in akti k.jpuit-.no (za^oj z dvema) vrčema po C 58.— po-amezne vrče po K 22* — . fianlo post ja o li oS:ljat I a. Hrovat & Hump. Ljubljana. Poleg realke. 7144 Drožba .Jadran", Dunajska c. 9, kupuje ■ letošnjega pridelka v vsaki množini, le ;:dravo, leno in đob-o sušeno bbgo kol< dvor Ljubljana ali v ^k!a^'i*ča Jadran đos'a« Ijeno po solidnih cenah, vreče se dopošljejo za poln cv. 7401 stan vinski je pri s'abo^tt vse d sta rost', pri težkočah v želodcu in pešan*-" moči pravo življenie za vzbujajoče sredstvo. Dva I tra rošlje franko v n.jpre poslanih K 19 .80. 1 liter za K 108 Benea H rti, veleposestnik, grad Oo t:č pri Konj cah, Slovenija. 6592 3 v kosih n drobno dobavlia na vagone , ton. Laško. Ročni voziček n* 2 Mi 4 koles- kupim. Ponudbe pod .Ročni voziček 7699' na upravni*t\o Sov. Naroda. 7699 ojtrebuiem in sicer enega strižca (šer) ni eneca falcerja, nlača 100 K dne no. Vs-op takoj. Po-udbe na kožTsVn radionu a Triva Pej n na Dunavu, Novi Sad 7682 Hiša v Celim v pionictii' ulici, s takoj pros:im stanovanjem in lo alom se proda. Naslov A. Medved, Krčcina 111, Maribor. 774t j* »IPjE.'Sf z vrta; in S*-' let dohro vpeljano trgovino n i prometnem k'aju Duleniske se vsled d uHftsfcitl razmer ueodno rroda Kra-n i p đjetje. Refckcantl n.ij poš jejo onu-c'be cod .S ivbna parcela" poštno \eitte Novo mesto. 771° &&3sforistiniav vešča kajfg >wd:>cva in korespondence, •se lakoj ! r ]mc. Ponudbe pod »Prvovrstna moč 7745* na upravniStvo Slovenskega Na-oda. 7746 ROMIHU]?. KnčlSSS se takoj sprejme. Plač* dobra po dogovoru. Eventualno cela o krba v hiši. Pi>mene ponudbe pa tvrtko Joa. 21* ^'r. Lln'jljana, Dniaska cesti 31. Prevzel sem zastopstvo prvovrstnih tvornic: nudim elektrotehnični materijo!, betonsko železo, različen železni materijal in motorje. Zahtevajte ponudbe Gjorgje Grujić Beograd, jKtiletina ul. 15. Odvetnik in kazenski zsgevoraik & Dr. DINKO PUC naznanjav da je otvoril svojo pisarno u Uutlloiil Reeihoi/noufl ulica 15. I 1 Telefon St. 533. Telefon št. 533. Ma profili moški kolesi, dobro ohranjeni, 20 praznih vreč za žito, flobert pu^ka 6 mm kal , par mošk'h čevljev, zelo močnih št 43 in de«et 5 kronskih tolarjev. Dunajska cesta štev 47 v baraki. 7739 -StfcV&Ci 9^ • prvovrstna ra-čunarica in korespondentinja z večletno prakso, blagajničaika, izkušena, zane šljiva starejša moč. Sprejmeta se ob prav dobri plači takoj. J. Grobelnik v Ljubljani. Pismene ponudbe naj se Če mogoče predložijo osebno. 7685 FridenK ToniM bančni uradnik Siefi Torošek rsj. Hanplmao POROČENA Ljubljana, oktobra 1920. Ljnbljana Zagorje ob Savi Stmgarska ln strojna ključavnic ara ka delavnica Ambrož - cirošičar LiDliljaoa, Trnovski pristan 32. Naznanjava slav. občinstvu, da sva otvorila strojno delavnico ter jemljeva v popravi'o vsakovrstne kmetijske stroje in orodja, kakor tudi mlinska turbinska pooravila, dalje sesa'ke vseh vrst, stroje za opeko, motorje itd i. s. vsa v to stroko spadajoča dela in se zavezujeva za hitro toč 10 in soldno postrežbo Zahvala. Za vse dokaze prisrčnega sočutja povodom bolezni in smrti naše srčnoljubljene, nepozabne matere ozir. stare matere in tašče, gospe Marija Glinšek in mnogoštevilno čaščeče spremstvo na nje zadnji poti izrekamo tem potom vsem našo nasrčnejšo zahvalo. V LJUBLJANI, dne 12. oktobra 1920. Žalufoč! ostali. traži se sa dugogodišnjim iskustvom u smještanju i loženju peći te akordu. Nastup odmah. „Vinodol" Inda atrija glinene robe ć. d. Crikvenica. LFelctrgstJei pazar! Imam naprodaj franko postaja Trst transito 10 vagonov bencina 730°, 2 vagona petroleja, 10.000 parov delavskih čevljev, 1200 parov ženskih čevljev, 30.000 rjuh, in veliko množino električnih izolatorjev. Drao-otin Vecchiet Hotel „Union." Vprašati pri portirju od 10,—12. dop. in ~ag--3 od 2.—4. pop. n sle**r: 10 garnttnr dvolnoplatoskih voz, 70 garnitur seaenih dvolnoplatoskih vos, za p?ev ienle Sesa ln kazao-nfa 100 posameznih vozičkov z ofcltimi stenami za prevažanje apna. gramoza, repe itd. — dobavno točno s skladišča na Dunaja z zajamčenim izvoznim dovoljenjem. Vprašanja na Dragutin Oiuc^selig, Sarajevo, Kralja Petra ul. 9- Važno! Ljubljana, Krekov trg 10. Najugodnejši nakup na debelo manufakture, moških oblek, kolonijalov strešne lepenke, bele pločevine i. t. d. SBsJl Gospod Ivan Zlbllič, veleposestnik In veletrgovec v Aleksandrfli — Egiptu naznanja vsem cenj. jugoslov. trgovcem, industrijalnim podjetnikom ter izvoznim in uvoznim družbam vljudno, da je pripravljen dajati najkulantnejše in najzanesljivejše vsakovrstne informacije in podatke osobito glede izvoza in uvoza z Egiptom in to vsaj za toliko časa, dokler ne bodo urejena poslovanja z jugoslovanskim konzulatom odnosno trgovskimi zbornicami. Gospod Zibelić je rodom Dalmatince, goreč Jugoslovanski rodoljub, kateri uživa osobito v evropejskih kolonijah kot predsednik jugoslovanskih društev iti v Aleksandriji najvišje čislanje in priznanje, kajti ta mož biva v tej tujini že nad 50 let. — Vsa tozadevna zjasnila daje tukajšnja tvrdka es Princ trgovina z manufakturo na debelo, Židovska ulica štev. 1, L nadstropje. Turjaški trg št. I, pisarna 7135 A I 612/20. Na prošnjo dedičev po Julijani Premkovi in ostalih solastnikov se je s sklepom okrajnega sodišča-z dne 21./8. 1920 opr. St. A I. 612/20/4 dovolila javna sodna dražba v sledečem navedenih nepremičnin in premičnin. 1, hiše št. 2 v Gradišču z vrtom vi. št. 5. kat. obč. Gradiško piedmestje za izklicno ceno 300.437 K. 2. hiše št. 1 Pred igriščem z dvoriščem in prizidkom ob sosednih hiši št. 3 vi. št. 39 kat. obč. Gradiško predmestje za izklicno ceno 110.350 K. 3 klavirja za izklicno ceno 3500 K. Dr&zba se bo vrdila dne 19. oktobra 1920, ob 9. do-noldne na lion mesta najprej v Gradišču st 2. In nato Pred igriščem št. 1* Ponudbe pod izklicno ceno se ne sprejmejo. Na teh posestvih vknjiženim upnikom ostanejo njih zastavne pravice varovane ne glede na prodajno ceno. Prodajalci si pridržijo pravico, da v roku 8. dni potrdijo, aE odklonijo ponudbe zdražiteljev. Dražbeno skupilo je plačati najkasneje v 1. mesecu po potf-dltvi dražbe v roke sodnega komisarja. Dražbeni pogoji so na vpogled pri notarskem namestniku dr. Josipu Krevlu v Ljubljani kot sodnem komisarju. V Ljubljani, dne 9. oktobra 1920. Dr. Josip Krovi, not. nam. kot sodni komisar. JUBLJAHSKA KREDITNA BAUKA II LJUBLJANI — Brzojavni naslov: Banka Lfnbijana« — Dofniilca glavnica 50,000.000 — kron. Stritarjeva ulica štev. 2. Rezervni zakladi 45,000.000«— kron. — Telefonska številka 261 ln 413. — Glavnica z razervami 95,000.000*— kron. Podružnice v Splitu, Celovcu, Trstu, Sarajevu, Gorici, Celju, Mariboru, Borovljah ter ekspozitura v Ptuju. Izvršuj© vse bančne posle najkulantneje. B«r Spreiema "M n Kupuje in prodale vse vrste vrednostnih papirjev, valut vloge na knjižice in teko« račun „,*UMr£TZaentTz proti ugodnemu obrestovaniu U t^a* VSaKOVfStne KRcDITC F7 7X 16 OQ se prodajajo po znatno znižanih cenah. Zaloga Ljubljana-Breg na debelo in drobno. hm ii\mm i mm rmu m. W|-MS- F!iiH9ir"nf Ktior hoče imeti to alt ono pravno in lllBIlJSl *1 *m Bil *B S E notarsko urejeno v Ameriki, ali kdor • m. ■■■■ .**„«» potrebuje listine za potovanje v Ame- IflMl notar, 5227 Ba!!er Street £k0j aIij r- Pittsbisrg^, Pa. . kdor si želi informacij v ka teremkofi oziru, in kdor hoče imeti v ------— . svojih ameriških zadevah posla z zane- Uniteđ StateS Of America, sljivlm človekom, naj se z zaupanjem obrne do gori imenovanega; javnega notarja v Ameriki, ki mu je predvsem do tega, da se našim ljudem ne godi krivica od nobene strani. str • a »s obrtno in rodbinsko rebo v vseh opremah« Istotatn se dobi vse posamezne dele, igJe in olje, potrebščine za šivilje, krojače in čevljarje. Josip Peteline, Ljubijana9 Sv. Petra nss. 7« Skaboform i im\ Sil! Proti srbenju, svraba, liša/em, nečistostim kože zahtevajte v najbližnji lekarni preizkušeno in zdravniško priporočeno dr. FBeacha originalno Skaboferm. maziio. Ne maže, ne pušča barve, *brez duha. Po vteranju puder „Skaboiorm". Dobiva se po vieh lekarna h. Generalna zaloga za Ljubljano in okolico Rih. Sušnik, „pri .Ziafem Jelenu« IV. Rff&rSjira ta*g Istel le !Joi red za DMini Skopščlno ki ga je s potrebno razlago opremil in priredil *r. greta« 8a-gađls. — Gaaa lt ^ po pošti priporočeno 1-2U K več. Mm se n Tiskovni zadrugi v Ljubljani, Sodna ui. 6. i *2 P. n. občtnstvu vljudno javljam, da sem otvoril v svoji lastni hiši v Rožni dolini št. ISO pil Ljubljani trgovino z »;n»em, čevlji in čevljarskimi potreblčinami na drobno in debelo Istotako v trgovini Pred IgriSčrm št 1. Blago orvovrstno, cene solidne, postrežba točna. Se niporočam ter bilježim z od-ližr.im spoštovanjem Avgust Škof. L SANDRIN LJUBLJANA osma kaZ, iiodplitov, §mH. jmuti ia baxa na debelo Mestni trg 6. barija groia Tfanraskega ■ i pošta Goitanj, Koroško. prevzema naročbe za takojšnjo dobavo na 100 vagonov Železa najboljše kakovosti, kakor: obroči za sode, obročje za vezanje, železo v palicah obročje za kolesa, šine za jamske in poljske železnice v normalnem prerezu približ. 7 kg na tekoči meter, po ugodnih dnevnih cenah. s a n m s a s ■ k n s vmmmw mM šSSSkO- m q ca 11 o. Kelefon 6-« ZAGREB Jlica br. 82^0.1 Pod ružnice: ZE M U N, SARAJ EVO, MARIBOR.VVIEN. I.Gonzagag.16. Jspostava: PRAG, Olouha tr. ^1 prima sve zbirne i vagonske pošiljke na otpremu iz IfJ.si. Austrije, čsh.slOTad&e sa vlastitim pratiocima- Cartasko posFedovaafe. Stradao ocar!ses]e. Bavi se isključivo transportnim i odpremničkim poslovima. Posebni odio za ispitivanje tovarnth listova. reditni zavod za trgovino in industrijo v Ljubljani. 6 9© Upravni svet oddaja v javno subskripcijo vso osnovno glavnico ki znaša 20,000.000 §C in ie razdeljena na 50.000 na prinosca se glassčih delnic po K 4oo-~ c§§ 5 in 0 pravil). Nominalni znesek se mora takoj pri subskripcijf v gotovini popolnoma plačati s 5% obrestmi od 1. januarja 1920 dalje. Vrhutega je vplačati za stroške, zlasti izdajo delnic, po 60 K za vsako delnico. Subsferipdla se vrši od 1.-15. oktobra 1920. Prijave sprejema Kreditni zevod za trgovino In lndaetrlfo v LfublJanL Delnice so deležne čistega dobička od 1. januarja 1920 ter so opremljene s kuponi za leto 1920. Vsakemu subskribentu bo tzdai zavod potrdilo subskribiranih delnic in o celokupnem plačanem znesku. 0 dodelitvi delnic odloča upravni svet svobodno, vendar postane dodelitev pravomočna šele z odobrenjem Ministrstva trgovine in industrije oddelka v Ljubljani. Po dodelitvi delnic bodo prejeli subskribenti proti vrnitvi potrdila o subskribiranih delnicah začasno potrdilo o številu jim dodeljenih delnic oziroma povračilo vplačanih zneskov za subskribirane delnice, ki se jim ne bi dodelile. Delnice same bodo subskribenti prejeli pozneje proti izročitvi začasnega potrdila o dodeljenih delnicah. Vse delnice ostanejo pod zaporo do občnega zbora, ki bo odobril bilanco za šesto poslovno leto. V smislu § 16 pravil daje ua občnem zbora vsakih 25 delnic po en glas. IVAM KNEZ, predsednik. Za upravni svet: PETER KOZINA, podpredsednik.