Ljubljani, v petek 3. februvarija 1893 Političen list za slovenski narod. f• poŠti prejeman velja: Za eelo leto predplačan 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za en mesec 1 gld. 40 kr T administraciji prejeman, velja: Za celo leto 12 gld., za pol leta 6 gld., za četrt leta t fld.. za en mesec 1 gld. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 20 kr. več na leto. Posamezne številke veljajo 7 kr. Naročnino in oznanila (inserate) prejema upravništvo in ekspedicija v »Katol. Tiskarni" Vodnikove ulice st. 2. Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo, Tredniitvo je v Semeniških ulicah h. št. 2, I., 17. Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob llt6. uri popoludne. &tev. 27. Letnilt XXI. Slovenske šole v Gorici. Iz Gorice, 1. februvarija. Slovencem premilostivi minister Gautseh je oni dan povedal v šolskem odseku, da jev že večkrat opomnil deželni šolski svet, naj stori svojo dolžnost gledč slovenskih šol v Trstu in Gorici. Minister se nam prav smili, da njegova beseda tako malo velja. Kako rad bi bil že napravil Slovencem šole, ali deželni šolski svit noče. Nazadnje bo pa vendarle ubogal. To zagotovilo nam je dal Gautseh in s tem zagotovilom potolažeui lahko plačujemo svoje j šole še jedno leto sami, kakor do zdaj. Kaj pa je to za take bogatince, vzdržati pet do šest učiteljev na leto 1 Pred desetimi leti nismo imeli niti jedne šole v Gorici. Tedaj so se rodoljubi dogovorili — po prigovarjanju veleučenega g. dr. A. Gregorčiča, — da ustanovijo otroški vrtec in šolo. Šola je vspevala, to je, otrok je bilo vedno več, troški so rastli, ali tudi požrtvovalnost ni manjkala. Poslanec vit. Tonkli nabral je mej poslanci vsako leto lepo svoto za slovenske šole v Gorici, ostalo pa so zložile radodarne slovenske roke. Toda vsaka stvar ima svoje meje, in tako tudi požrtvovalnost in potrpežljivost Slovencev. Cemu bi plačevali sami? Ali nam ne gredo šole po postavi, kakor drugim ljudem pod cesarjem ? Vse trkanje je bilo zam&u! Naposled so sloveuski stariši vložili zahtevo 6 podpisi izpričanimi pred c. kr. notarjem. Tedaj pa je stvar romala od Poncija do Pilata, — in naposled se je odklonila. Mestni očetje niso vedeli, kam bi se deli iz dveh razlogov. Prvič nimajo denarja, kar jim verujemo radi, ker liberalci nikjer nimajo denarja, ampak same dolgove. Ali mi Slovenci smo v tej Btvari nedolžni, ker pri mestnem gospodarstvu še LISTEK. Prvikrat z očetom k juternicL »Šest pripovestij", srbski napisal Lazar Lazarevič, poslovenil Ivan Novoselc. (Dalje.) E pa menda vidite, kaj bo iz vsega! Nekega večera prišli so oni vsi. Prišel je ž njimi še neki Peter Zelenbač, nekakšen svinjski trgovec, kateri, pravijo, da „s Pešto trguje". Brke je navifaal lase od zadi razdelil, a kodre po sencih je pustil do ličnic. Lica je debelega, života okroglega, nekakov klobučič mu čepi čisto na eni strani, a prek telovnika zlata verižica, ravno taka, kakor jo je prej imel oče. Na roki ima nekakšen prstan, blišči se, brate, kar gledati ga ne moreš. Ziblje se, kedar bodi; govori debelo in zamolklo in vedno se Bmehlja i malimi, kakor žolč zelenimi očmi, da se te polasti kar nekak strah, kakor pred sovo. Prišli so oni. Stojan stoji pred ognjiščem in kuha kavo! Zažgo štiri sveče. Kadi se od tobaka, kakor is dimnika. Pijo kavo, molčč kakor Turki, eamo karte se mešajo in čaješ, kako cvenki zlat. To je bila straioa noč! Mi smo sa s materjo zaprli v drugo izbo. Ona ne joče več. Tudi sestra ne. Posušili sta se v lieu, oči sta jima upadle, pa gledajo strahovito plašno. Proti temu ni nič ono, ko mi je stric umrl. nikoli govorili nismo, če prav plačujemo vsak dan za mesto. Ali še največ skrbi jim je delala narodnost. Njih argumentacija je povsod taka-le: »Gorica je laško mesto, torej nimajo v mestu Slovenci nobene pravice. Kdor pride v Gorico, naj se poita-lijani." Nekateri očetje bi bili morebiti radi privoščili Slovencem par učiteljev, ali zbali so se narodno-napredne stranke, ki ima vpliv pri volitvah. Ta stranka stoji na zgolj narodnem stališču in ponaša se tako, kakor bi že ne bila v Avstriji, ampak v Italiji. Zato pa delajo na to, da pripravijo Trst in Gorico za novo pokrajino materi Italiji. S svojega stališča ravnajo tedaj dosledno da ne priznavajo Slovencem — nobene pravice. Kaj pa vlada avstrijska? Kaj pa katoličani? Birokracija hrani stare jožefiuske tradicije, po kojih je nje sveta naloga: širiti nemščino na Primorskem. Kaj se godi z italijanščino in slovenščino, ni njej prav nič mari. Da je ponem-čevanje pri nas nespametno in popolnoma brez-vspešno delo, ved6 morebiti birokratje sami, ko sedč pri kozarcu piva, ali v uradu imajo verovati in učiti: »Primorsko se mora ponemčiti!" Vendar pa do zdaj niso delali Nemcev naravnost iz Slovencev, ki so za tako preobraževanje mebki kot lipov les, ampak postavili so si to-le pravilo: »Iz vsakega Slovenca najprej jednega Italijana (na ič — in — ov — ak — ar), a iz vsakega Italijana dva Nemca (na er — ang — ung — ele)". To je vsa diplomatična in državljanska modrost naših birokratov. Da je tudi sicer višja birokracija rajši z Italijani, nego s Slovenci, krivo je socijalno stanje našega naroda, ki nima »gospdde" dostojne višjih uradnikov. Figulus! Kje pa so italijanski katoličani ? — V zakristiji! . . . Državni zbor. Z Dunaja, 1. februvarija. Steinwenderjeva interpelacija. V včerajšnji seji je ob začetku seje interpeloval dr. Steinwender načelnika odseka za volilno reformo, kako je s predlogom Kaiserjevim, da bi se uvele direktne volitve v kmetskih občinah. Odsek bi bil moral o tem predlogu poročati v štirih tednih. Poslanec baron W i d m a n n je kot odsekov načelnik odgovoril, da je odsek storil svojo dolžnost. Poročati pa zboru ni mogel, ker vlada zaradi pogajanj o novi večini še ni dala nobenega točnega odgovora v tej stvari. Šolska debata. Liberalec B e n d e 1 je polemizoval z Mlado-čehom Masarykom in zatrjeval, da so nemški liberalci že branili svobodno šolo, ko je še marsikak Mladočeh hlače trgal po šolah. V ostalem pa ta govornik ni dosti novega povedal. Pritoževal se je, da se že pri srednješolskih učiteljskih mestih gleda, kake vere je prosilec. Potem je v liberalnem zmislu govoril o jezuitskih gimnazijah in opiral liberalce, da niso zakrivili socijalnega demokratizma. Nemško-nacijonalni protisemit Hauck je po svojem govoru se pritoževal, da se po šolah premalo goji nemška zgodovina, preveč pa židovska. Na Češkem se preveč snujejo češke šole. Omejilo naj bi se število židovskih dijakov na visokih šolah. Da bi pa kdo ne mislil, da Hauck ni dober liberalec, izpodtikal se je še nad katekizmom, ki se uči v šoli, iz katerega se dekleta pohujšujejo. Potem je sledila dolga vrsta faktičnih popravkov. Glavni poročevalec grof dr. P i n i n s k i je pred vsem pojasnil stališče njegove stranke o šol- Nekolikokrat je prišel moj oče v našo sobo. Bil je ves poten. Razgalil je telovnik, razpel srajco, Načmeril se je kakor Turek. »Daj še!" pravi moji materi. Ona stisne srce. Molči kakor kamen, odpira škrinjo, pa s pestjo sipa v njegovo roko, a on veže v robec. Gleda plašno in na stran, topoče z nogami kakor jaz, ko me čaka zunaj društvo, a jaz stojim, dokler mi sestra ne odreže hleba. Jemlje den^r, gleda ua drugo stran, pa ko gre mrmra kakor za sebe: »Samo to še." In potem kar beži iz sobe. Ali »to še, to še", pride ti on, meni se zdi, petokrat v našo sobo, a okoli tretje ure po pol noči. »Daj!" veleva materi — a prišel je v licu bled kakor zid. Mati odide k škrinji, a nogi se ji treseta in omahuje. Videl sem takrat izpod odeje, kako se je on moj veliki oče stresel, in kako se je prijel za peč. »Hitreje 1" reče materi, a topeče z nogami, in z rokavom briše pot. Mati mu poda. »Daj vse!" zahteva on. »Zadnjih deset zlatovl" pravi ona. Ali to ni bil več glas, niti šepetanje, nego nekaj sličnega hropljenju. Ou vzame denar in sbeži it sobe. Moja mati pade poleg škrinje in omedli. Sestra zavrisne. Jaz skočim iz postelje. Tudi Jurček skoči. Usedli smo se doli na pod K njej; ljubili smo ji roki: »nana, nana"! Ona je položila roko na mojo glavo, in je šepetala nekaj. Potem vstane, užge svečo ter nažge svetilnico pred sv. Jurjem. »Pojdite deca, molite Boga, da nas reši od skušnjave!" reče ona. Glas ji doni kakor zvon, a oči se žarijo, kakor večerna zvezda na nebu. Mi pohitimo vsi pod sliko in pokleknemo, a Jurček pred mater, okrenil se je z licem k njej, križa se in sirotče moli na glas ono polovico Oče-naša, katero se je bil že naučil. Potem se zopet križa in ljubi materi roko, pa zopet gleda v njo. Iz njenih očij tečeta dva potoka solz. One so bile vprte v svetnika in v nebo. Tam gori je bilo nekaj, kar je ona videla; tam je njen Bog, katerega je ona gledala in, nekakšna svetlost, in rnepi se je zdelo, da jo je Bog z roko pobožal, da se je svetnik nasmehnil in da je kača pod njegovo sulico zinila. Potem so mi zabliskale oči, in padel sem na obraz poleg materne obleke in na njeno levo roko, s katero me je pridržala in molil Bem stokrat: »O Bog, ti vidiš mojo mater! O Bog, prosim te za očeta!" Potem pa ne vem zakaj: »O Bog, ubij onega Ze-lenbača!" Dolgo smo tako molili. skem zakonu. Poljaki- žele pač širše deželne avtonomije v šolskih stvareh, ali vendar hočejo v bližnji bodočnosti se trdno držati zadnjega prestolnega govora. Vlado pa on opominja, da naj skrbi, da bode v državnih šolah odgoja res verska. On se tudi za sedaj ne strinja s trditvami, da bi državne šole bile zares brezverske. Popolnoma pa on razume nevoljo, ki je bila nastala na Dunaju zaradi odprave križa iz šole. „Očenaš" in „CeŠčena Marija" se ne dasta v šoli zameniti z nobeno pesmijo in molitvijo, ki bi ugajala vsem veram. Tak verski volapik bi ne imel nobene vrednosti. Potem je govornik osvetlil Kronawetterjevo željo po brezverski državljanski morali. Grof Pininski je čital več takih knjig. V njih se le navaja, kaj kdo storiti ne sme, in kako se kaznuje, če zakrivi to ali ono. Tak pouk pač mladino bolj spridi, nego k dobremu navaja. S tem je bila razprava o pouku končana in prišel je na vrsto naslov bogočastje. Prvi je poslanec Kronawetter prodajal svoje neslanosti. Priporočal je, da se odpravi budget za bogočastje in se vsa stvar prepusti verskim občinam. Potem je govornik tožil, da se množe samostani v Avstriji in se postopa pri njih snovanju eelo nepostavno. Kaj bi rekel cesar Jožef, ko bi to videl. Mislil bi si pač, tukaj bi imel dosti opraviti. Navajal je dva dvorna dekreta omenjenega cesarja, s katerima se prepoveduje beračenje ubožnih redov. Minister G a u č je pojasnil Kronawetterju, da ameriške razmere v verskih stvareh, kakor jih on želi, neso za Avstrijo. Potem mu je pojasnil, da se pri dovolitvi novih samostanov postavno postopa. Želeti je pa tudi, da poslanee tudi malo dostojneje govori o verskih redovih. Najbolje pa Kronawetterju je posvetil baron M o r s e y. Rekel je, da naj se vrne cerkvi, kar se jej je vzelo, pa ne bode zahtevala krajcarja od države. Pojasnil je, koliko storš napadeni samostani dobrega za ljudstvo in da darovi, ki jih nabirajo, pridejo le prebivalstvu v korist. Kronavvetter je zopet poprijel besedo, hotel dokazati, da se je pod cesarjem Jožefom po pravici vzelo premoženje cerkvenim napravam, da torej cerkev nema ničesa zahtevati od države. Baron M o r s e y ga je pa podučil, da bi po njegovih sklepih se lahko tudi Židom konfiskovalo premoženje, za kar bi pa razven Schneiderja ne bil noben poslanec. Premoženje so cerkvi zapustili nekateri ustanovitelji za gotove namene. Kot jurist bi pa Kronawetter pač moral vediti, da se tako premoženje ne sme kar tako vzeti. Ce so cerkveni re-dovi izpolnovali namene, o tem po cerkvenem pravu nema razsojati kak vladar, temveč papež sam. Ko je še govoril poročevalec F u c h 8, se je debata zaključila in vsprejel ta naslov. Prečitsle so se še nekatere interpelacije, potem je pa bil konec seje. Naposled moja mati vstane, stopi na stolec, in poljubi svetega Jurja. Tudi moja sestra stori tako, vzdigne mene in potem Jurčka, pa sva tudi midva podobo poljubila. Nato vzame mati subi šopek, bo-silika*) kateri je bil za podobo in steklenko z blagoslovljeno vodo, katera je visela nad podobo, namoči v ono vodo bosilek, pa nekaj šepetajoč prekriža ž njim sobo. Potem počasi odpre vrata, pa na prstih pride do velike sobe, in prekriža s šopkom njena vrata. Ej, kako lahko mi je takrat bilo, kako sem se čutil blaženega, kakof bi bil okrepčan. Ah, zakaj ne more biti več tako ? Komaj mati prekriža vrata od velike sobe, a notri nastane truš in hruš. Ne more se nič razumeti, razven ko je Zelenbač zakričal, kolikor je mogel: „ A kdo me more siliti, da bi dalje igral? Kje je ta?" Nato zopet nastane nejasno šnmenje in prepir. Potem smo čuli, kako so se odprla vrata, mrmranje in korake. Ali oče ni prišel v sobo. Zastonj smo čakali. Tudi dan zasvita, jaz in Jurček sva že spala, a on še ni prišel. (Dalje aledi.) *) Bosilek: Ocjmum Basilieum, Politični pregled. V Ljubljani, 3. februvarija. iVova večina. Jntri se bodo v klubih razkrile tajnosti vladnega programa, ali pojuteršnjim se pa razglasi tadi za drago občinstvo. Za nas Slovence ta program gotovo ni ugoden, ker so ž njim zadovoljni levičarji, zatorej tudi mi od njega nič dobrega ne pričakujemo. Konservativna stranka bajč vladnemu programu naravnost ne bode nasprotovala, ker je minister Gauč obljubil, da se bode na-redbenim potom oziral na nje želje. Verske šole pa tako pri sedanjih razmerah ni moč doseči. Naravnost se pa konservativci ne bodo zavezali, da se hočejo držati vladnega programa. To je razvidno iz poslednjega Ebenhochovega govora. Ta izjava jed-nega vodij nemških konservativcev levičarjem ni nič všeč. Radi bi bili videli, da bi bil Hohenvvartov klub šel v opozicijo ali pa se vsaj razbil, da bi potem vlada od njih bila še bolj odvisna. Vlada sedaj bajč smatra svojo nalogo za končano, ko je sestavila za novo večino program. Sedaj naj se pa stranke same približajo na podlagi tega programa. Grof Taaffe se menda boji kake blamaže od daljnih pogajanj, zato pa sedaj hoče vse prepustiti strankam samim. Trdne večine sedaj gotovo ne bode, temveč le od slučaja do slučaja se utegnejo stranke kaj sporazumeli. Vsaka bode pa obdržala svojo samostojnost. Kakor so tudi levičarji zadovoljni z vladnim programom, ali vendar njih veselje ni popolno. Bojč se, da se vsako sporazumljenje zopet razbije, ko se bode začel v praksi izvajati vladni program. Ta program se opira na poslednji pre-stolni govor. S tistim prestolnim govorom so vse i stranke bile nekako zadovoljne, ali ko je prišla adresna debata in je bilo treba nekako povedati, | kako naj se prestolni govor izvaja, se je pa pokazalo tako nasprotje, da se nobena adresa ni mogla | skleniti. Ravno tako se bodo tudi sedaj pokazale nove težkoče. Nove večine program čaka jednaka osoda, kakor češkonemško spravo. Civilni zakon na Ogerskem še vedno najbolj razburja politične duhove. Pravosodno minister-stvo še dotične vladne predloge ni izdelalo in ž njo ; sedaj najbrž posebno ne hiti. Vlada v6, da bode zadela na upor krone, velicega dela zbornice poslancev, večine gospodake zbornice in velike večine ogerskega prebivalstva. Gibanje proti civilnemu zakonu se vedno širi. Vlada se je zanašala v tej stvari po-sebuo na pomoč protestantov, pa je delala račun ' brez krčmarja. Sedaj se posebno protestantje v Ba- j natu oglašajo proti civilnemu zakonu. Vidi se, da ! na Ogerskem mej katoliki in protestanti ni tacega ' nasprotja, kakor bi kdo sodil iz liberalnih listov, j Oboji bi se lahko sporazumeli, da židovski listi : vedno ne hujskajo protestantov proti katolikom. j Kakor se pa kaže, bodo tudi ogerski protestantje j jeli spoznavati, da liberalizem k dobremu ne vodi ! in mu bodo obrnili hrbet. Da bi sploh bile kedaj : svobodne volitve na Ogerskem, pa bi se pokazalo, i koliko malo zaslombe ima liberalizem. Liberalci se i imajo za večino zahvaliti le židovskemu denarju, ! zato pa pred vsem morajo pospeševati le židovske koristi. Sleparije v Italiji. Vlada se je nadejala, da vsaj nekaj mesecev ne bode v zbornici razprav o sleparijah pri bankah. Ta čas se bode pa stvar kako nekoliko potlačila in poravnala. Kakor se pa kaže, se je motila. Izpovedbe zaprtega ravnatelja rimske banke so pa stvar zopet spravile v tir. Izpovedal je, da je mej dragim poslanec Zerbi dobil 400.000 frankov od rimske banke, da je pospeševal njene sleparije. Preiskovalni sodnik je zaradi tega se obrnil do zbornice, da proti Zerbiju dovoli kazensko preiskavo. Danes je v zbornici razprava o tej stvari. Opozicija bode gotovo spravila v razgovor vse razmere pri bankah in obnovila svoj predlog, da posebna parlamentarna komisija vso stvar preiskuje. Sedaj bode zbornična večina že zaradi lastne časti težko odklonila tak predlog. Delovanje take komisije pa utegne biti za nekatere italijanske parlamentarce ravno tako osodepolno, kakor je delovanje panamske enkete v Parizn. Panamska afera. Kazenska obravnava proti panamskim podjetnikom bliža se konca. Toliko ni spravila na dan, kakor se je pričakovalo, ker zato-ženi podjetniki niso hoteli dosti izpovedati. Zadnje dni govore razni zagovorniki, ki imajo seveda težavno stališče. Najtežjo nalogo je imel Eiffelov zagovornik. E'ffel je izmed vseh podjetnikov najbolj sleparil. Njegov zagovornik je pa posebno naglašal, da se Eiffei panamski družbi ni ponujal, temveč gs je zaradi velikih zmožnostij naprosila. Ce se pa ne bode podjetnikom pustilo precejšnjega dobička, se pa nikdo ne bode hotel lotiti ▼•likih podjetij. JFrancoske hranilnice. Zguba pri panamskih papirjih je prebivalstvo pripravila ob zaupanje v francoske zavode. Nekaj Gassagnacovih člankov proti hranilnicam je zadostovalo, da je prebivalstvo začelo zahtevati svoj denar iz državnih hranilnic. Vladi se je zaradi tega zdelo potrebno, zbornici predlagati, da se sklene zakon, da se kaznuje z ječo do dveh let in globo do 20.000 frankov, kdor koli podkopuje francoski kredit. Cassagnae je hudo govoril proti temu zakonu in dokazoval, da časopisi le store svojo dolžnost, ako opozarjajo na nevarnosti, katere se utegnejo pripetiti. Ministerski predsednik in finančni minister sta zagovarjala hranilnice in predloženi načrt zakona. Dva boalangista sta se bolj prepirala, nego pa govorila o stvari. Grof Man in Larochefaucauld sta obsojala napade časopisov na brauilnice, ali za predloženi zakon nista, ker se ž njim omeji tiskovaa svoboda. Zborniea je z veliko večino vsprejela zakon in sklenila, da se govora nabijeta po zidčh po vsej Franciji. Angleški prestolni govor, s katerim sta se otvorili obe zbornici, naglaša dobre odnošaje z vsemi evropskimi državami. Ce bodo Angleži izpraznili Ugando, to je odvisno od poročil, katere pošlje posebni komisar, ki se je tjekaj poslat. V Egiptu so se morale pomnožiti čete, tako se pa politika ni spremenila. Podkralj zagotavlja, da hoče postopati v sporazumljenju z Anglijo. Razmere na Irskem so se že znatno zboljšale. Zbornici se predloži načrt zakona, s katerim se irsko prebivalstvo še bolj zadovoli in pridobi za Anglijo. Volilni red se premeni, da bode vsak volilec imel le jeden glas. Sklene se več zakonov v prid delavcev, določijo se zlasti zavezanosti delodajalcev in pa čas dela za službujoče pri železnicah. Potem se napovedujejo razne reforme občinske uprave. — Prestolni govor je napravil najboljši vtis. Posebno odstavki o vnanji politiki ugajajo celo opoziciji, kakor je naglašal lord Salisburj v gorenji zbornici. Slovstvo. „Mluvnice (slovnica) slovinekebo jazyka" slove knjiga, koja je izšla te dni v Ottovem založništva v Pragi v drugi izdavi na svetlo. Slovnieo ie spisal Slovencem znani pisatelj g. Jan. V. Lego. Gena 90 kr. Druga izdava te slovnice je najboljši dokaz, da je med Cehi, katerih dotike so vedno živahneje s Slovenci, dosti takih rodoljubov, ki se uč4 slovenščine. Razgovor ugodni naroda slovlnskoga, spisal o. Andrija Kačič. S tolmačem manj znanih basedij in s 46 izvirnimi slikami je izdala prekrasni biser hrvaškega slovstva pred kratkim knjigarna L. Hart-manna v Zagrebu. Žal se „starea Milovana" naj-toplejim slovanskim čuvstvom nadahnene pesniške povesti le premalo poznajo. Po našem menenju ne umeva jugoslavenskega duha, kedor ni proučil fra Grge Martiča, narodnih pesmij in — Kačiča; tak bo morda zvarjal stih s stihom in sloko s sloko, pel o srčnih bolestih in o svetobolni zgagi, a slovensko njegovo vzdihovanje nebo. Pri tem pa ne škodi, če mu Slovenije najglavnejši zastopniki privpijejo prvo mesto mej slovenskimi pesniki. Ljadij, ki so se hodili v frazorodne, sanjarsko-abstraktne Nemce učit in ki poznajo le tiste vzore pesništva, katere jim je profesor nemščine „saepe eadendo" kanoniziral, ne more šteti Slovenstvo mej svoje. — Sicer pa stane pri zagrebškem Židu omenjena knjiga — 1 gld. Dnevne novice. V Ljubljani, 3. februvarija. (Konvertovanje državnih papirjev.) 2e v predzadnji številki našega lista smo omenjali, da se bodo v kratkem zameniali nekateri državni papirji z novimi štiriodstotnimi papirji, ki se bodo glasili na novo kronsko veljavo. Izmed avstrijskih državn h , papirjev konvertovali se bodo sedaj nastopni: 1. 5% davka prosta avstrijska papirna renta (tako-zvana Maerz-Rente ali Dunajewsky-Rente), katere I obresti se izplačujejo dne 1. marca in 1. septembra; ; 2. 4'/4°/0 državne obligacije Rudolfove železnice in 3. 5•/„ državne obligacije Predarlske železniee. Razven teh avstrijskih papirjev zamenjalo se bode še 13 vrst ogerskih papirjev. — Lastniki teh drž. papirjev, zlasti farne urade, ki imajo te obligacije, opozarjamo, naj. nemudoma pregledajo svoje obligacije in ako imajo katere izmed gori omenjenih ter jib žele zamenjati, naj napravijo zapisnik, v katerega naj vpišejo številko dotičue obligacije, njeno nominalno vrednost in vinculum, ako je vinculirana. Ta zapisnik naj se pošlje zadnji Čas d o 6. t. m. kakemu banknemu zavodu, katere smo že zadnjič omenili, ali pa bankini hiši J. G. Majrer v Ljubljani, ki bo konverzijo brezplačno oskrbela. Farni uradi naj pošljejo dotične zapisnike do 6. t. m. tudi knezoškofijskemu ordinarijatu v Ljubljani, ki bode oskrbel konverzijo. Obligacije pošljejo se lahko kasneje, ako se pa pošljejo ob jednem z zapisnikom, pridrži naj se -doma prepis omenjenega zapisnika. Kdor imenovanih obligaeij ne naznani pravočasno za konverzijo, ta zgubi pravico do konverzije in se mu bodo svoječasno dotični papirji v denarjih izplačali. (Višjo gimnazijo) v Ljubljani je danes v spremstvu gosp. dež. šolskega nadzornika J. Sumana ot iskal vodja deželne vlade dvorni svetnik baron H e i n. (Drugi in zadnji koncert ruskega pevskega zbora) Nadine Slavjanske vrši se danes zvečer ob pol 8. uri v veliki dvorani „Tonhalle". (Komisija za vojaški nabor) je za sodni okraj Brdo odredila Prevoje, a ne Lukovico, kakor smo poročali 8vo|edobno v občnem poročilu za vojačenje na Kranjskem. (Potres. — Nesreča. — Železnica.) Iz Trebnjega se nam piše: V sredo zjutraj nekako ob l/»2. uri smo čutili krepek eunljej potresa (drugi pravijo, da dTa sunljeja). Ali je to v zvezi z vul-kaničnim bljuvanjem na otoku Stromboli (kakor znano blizu Sicilije), ki je- bilo eden dan prej, ali s polno luno, ki je bila polna pol ure kasneje ? — V torek je ponesrečil neki mož pri kopanju peska za-eulo ga je. V življeuiu ui dajal ravno lepih izgledov. *Molč4 trobental bo : Memeoto mori!" — Železnica se vedno gradi. V tunelu pod sv. Abo delajo noč in dan, v nedeljo in praznik. Drugod se je bilo v hudem mrazu delo ustavilo, zdaj se je delo znova pričelo, koder je kamenito. Nam Dolenjcem se je delo ob nedeljah zdelo nekako čudno, pa naš podjetnik nas je potolažil, da se ga bomo že tudi Dolenjci privadili: drugod da to že znajo I (Pretep in poboj.) Danes zjutraj proti 6. uri prišla sta v tukaišnjo Fišerjevo kavarno dva ponočnjaka iz delavskega stanu, katerih jeden, Janez Kri-gota po imenu, je zaspal pri mizi. Ko je kavaruar opozoril tovariša Fr. Mihlerja, naj se odpravita, jel je la buditi spečega, na kar je Krigota vzburjen priložil buditelju zaušnico, vsled česar je navstal prepir mej njima. Lastnik kavarne miril je razgra-jalca, kar nenadoma Krigota nekemu ravno navzočemu vojaku iztrga bajonet ter sune ž njim Mihlerja, ki je vsled sunka kmalu na to umrl. Poklicana komisija ukrenila je prenos umorjenega v mrtvašnico in je prijela zlodejca. (Glede Wolfovega slovensko-nemškega slovarja) prosi .Kat. Bukvama", naj povemo gospodom naročnikom, da cena, 50 kr. za zvezček obsega tudi poštnino, katere toraj ni treba plačevati še posebej. Tudi je slehernemu prepuščeno, da naročnino pošlje bukvami za več sešitkov skupaj. Zvešček drugi izide prav kmalu. (Nalezljive bolezni.) Iz Vinice se nam piše: Opazka gledč še .nepoznate bolezni" v Idriji v „Slovencu" z dne 28. jan. t. I., je napotila podpisanega, da napiše nekoliko vrstic. Meseca januvarija in februvarija leta 1884 je bila v treh vaseh viniške župnije epidemija koz in osepnic. Za isto boleznijo je umrlo takrat pet odraščenih moških oseb. Meseca julija I. 1884 se je priklatila ravno laka bolezen, kakor je zdaj v Idriji, v viniško župnijo. Bolezen je trajala do konea novembra 1884, ter v isti dobi umrlo za tisto boleznijo 21 oseb v petih vaseh. Nobeden ni ozdravel, katerega je napadla bolezen. Rajnki dr. Eržen je nazival to bolezen „bydropsie". Koncem meseca novembra 1892 prikazale so se zopet v župniji koze, ki so tdkj razširjen* po 7 vaseh. Prva bolnica je umrla 29. novembra 1892. Do 31. januvarija 1893 jih je umrlo na Vinici 8. na Novi Lipi 3 iu ua Dolnjem Suhorju 1 oseba; skupuo 12 oseb za kozami. Najmlajši mrlič je bil otar 2 leti in 7 mescev, najstarejši 12 let in 14 duij. Od odraščenih dozdaj ni nobeden umrl. Nekateri boluiki so se zdravili po Kueippovi metodi s mrzlo vodo, kakor popisuje .Domači -zdravnik" na strani 131, 132, ki ga je na svetlo dala družba sv. Mohorja leta 1892. Vsi dotični bolniki so v par dnevih popoluoma ozdraveli, ker so zdravljenje pričeli takoj v prvem začetku bolezni. K. (Nova zgradba v Ljubljani.) Dne 20. decembra lanskega leta vršila se je v tukajšnji c. kr. tabačni tovarni pismena ponudbena obravnava zaradi zgradbe novega trinadstropnega prostora za skladišča s proračunom 34.750 gld. 58 kr. Ponudili so: Kranjska stavbena družba ll/i°/o doplačila, tvrdka Tonnies 9V,°/o odpusta in stavbarski mojster Treo 14% odpusta, — Generalno vodstvo tabačne režije na Dunaju je vsled tega zidanje izročilo stavbarskemu mojstru g. Treu. (Naše pošte.) Iz Zagorja smo prejeli nastopne vrstice: Opirajoč se na § 19. tiskovnega zakona prosim, da vsprejmete sledeči popravek: Ni res, da bi se moglo tukajšnjemu c. kr. poštnemu uradu iz kateregakoli ozira očitati kaj takega, kar bi spadalo v škandalozno kroniko. — Jos. Mod;c, e. kr. poštar. (Sneg v Ljubljani.) Za odvažanje snega z ulic in javnih trgov našega mesta je mestna blagajnica j v Ljubljani v tretjem tednu januvarja izdala svoto ' 302 gld. 88 kr. (Občinsko volitev) imajo letos v Črni na j Koroškem. Doslej je v občinskem odboru gospodovala nemškutarsko-liberalna stranka, katere duševni | očetje so uradniki grofa Thurna in družbe .Blei- j berger Union". Letos pa bode prišlo povodom vo- i litve do hude volilne borbe; slovensko-katoliška stranka hoče se otresti težkega nemčurskega jarma, da bode Slovenec na domači zemlji sam svoj gospodar. \ Tako je prav! Nadejati se je hude borbe, ker bodo uradniki pritiskali na vse načine na volilce! A če vsi slovenski volilci stord svojo dolžnost, zmagala bode slovenska stranka 1 V to pomozi Bog! . (Pozabljivost ali hudomušnost?) .Domovina" ni naznanila nov slovenski list .Primorski Slovenec"! t Trstu. Prav dobro pa ji je znan .Novičar" in .Primorec*. Schone Seelen Hoden sich. (IzMaribora) se nam poroča: NadinaSlavjanska, katera se je s svojim zborom odcepila od še slavnejšega očeta kapelnika, koneertovala je 30. pr. m. v gledišču. Dasi Maribor ni duh&, koji dišejo ruske narodne pesni, vendar je zadnji prostorček zaslonilo zbrano občinstvo; med vsemi je pa bilo Slovencev najlepše število. Ii sredine blizu 30 pevcev, šibkih dečkov iu koščenih ruskoobraznih tenoristov in basistov prikaže ee Nadina, da vodi v lahnem taktu v polukrogu okoleči jo zbor. Popolnega ni ničesa na svetu. A v dovršeni krasoti je pristni slavjauski mol pridonel nam do mehkega srca slovenskega iu nas v resnici zavzel ne samo s čudnimi falsetnimi glasovi, v globočino neznatnega basu, z visočino, v kateri je čuteče melodije zlivala Nadina sama, ampak osobito z elegično močjo, ki je njemu in njegovemu narodu lastna. To je moralo občinstvo priznati z neprestanim ploskanjem, katero so jačili .živio"-klici. — Vincencijevo društvo je v prošlem letu 80—100 ubogih podpiralo in je jako ubožalo.— ) llletni vrli deček, sin profesorjev, je ravno, predno je umrl, se vzdignil in vskliknil materi: Zdaj pojdi hitro z menoi, če hočeš ljubega Boga videti. (Poroka.) V ponedeljek se bode poročil stotnik domačega polka g. Iv. Žagar z gospodičino Klaro Pesjakov o. (Iz Gorice) se nam piše: Zakrament bv. birme prejel je na svečnični praznik br. Rafael Ballner, ! frančiškanski klerik v Gorici. — Vikarijska cerkev j v Podgori pri Gorici, dobi po prizadevanju marl|i-• vega g. vikarija Goloba nov Križ. pot. — Pred-■ sednikom čitaluice v Čepovanu voljen je č. g. žup-| nik Fabijan. Interimistična vlada obžaluje . svoj i nepremišljeni telegram. — V Tolminu imajo zdrav-| nika, ki bolnike le skozi okno zdravi. O mem vam ' še prilično poročam kaj več. — V Biljani je začel zvonik farne cerkve vsled starosti pešati. Na pomlad gradili bomo novega že z novim denarjem. — Zla-tomašnik preč. g. Štefan Pahor, vikarij v Pevmi, ki je o Božiču nekoliko bolehal, je sedaj popoluoma i ozdravil. (V Cerovem) umrla je prve dni tega tedna deklica vsled opeklin. (V Pervačini) našli so pri Vipavi zmrznjena dva sedemletna otroka. Prejšnji dan sta se bajč drsala v družbi drugih otrok. (Celska .Domovina') posebno gorko priporoča .Slov. Sret". Le beri priporočilo v inseratu: .Slov. j S-et" zagovarja nacijoualno avtonomijo — zgodovinsko pravo vseh avstrij. narodov specitelno tndi hrvatsko, h kateremu pripadajo tudi Slovenci." Od kedaj pa?! .Slov. Svet" oziral se bode sosebno j na ačiteljstvo, dijaštvo in ženstvo". No ta recept vleče. Kaj se za duhovnike kuha, znamo. Pa naj še i kdo reče, da .Domovina" ni katoliška! (S eeljske gimnazije.) Celjski gimn. profesor j Miha Knitl obsojen je bil na 20 gld. globe, ker je I na časti razžalil svojega nemškega kolego. Da je Knitl zagrizen slavofag vemo, a za danes odkrijemo še drugo njegovo stran, namreč njegovo šolsko predavanje o filozofiii. Koliko strupa je zavdal dijakom s sistemi, ki jih zastopata Pestalozzi in Diestervveg, in po katerih tudi on razlaga. Spominjam se še dobro, kako se je izrazil, ko mu neki dijak pove svoje dvome o neumrjočnosti duše. Ne pozabimo pa, da je i prof. Knitl vžival že bogoslovski kruh. Corruptio optimi pessima I Društva. (Katoliška družba) v Ljubljani ima dne 5. februvarija svoj letni shod, kateri se bode vršil zvečer ob '/»7; uri v društvenem prostoru, Stari trg št. 13. (Mestni hranilnica ljubljanska.) Meseca januvarija t. I. vložilo je v mestno hranilnico ljubljansko 615 strank 178.490 gld. 48 kr., vzdignilo pa 346 strank 111 603 eld. 27 kr. (Gasilno društvo v S t. Vidu nad Ljubljano.) Vabilo k veselici in tomboli, kateri priredi prostovoljno gasilno društvo v Št. Vidu nad Ljubliano v nedeljo dne 5. februvarja 1893. 1. v društveni dvorani v St. Vidu. Vspored: 1. Roiakom, mešani zbor, Belar. 2. Govor, prečast. g. Ivan Žvan. 3. Na Planine, poje mešani zbor. 4. Pevčeva kletev, deklamacija, deklamuje gosp. Val. Koman. 5. Pla* ninarica, poje mešani zbor, narodna. 6. Zvouikarjeva. poje mešani zbor, BI. Potočnik. 7. Kje ie meja? Izvirna gluma v 1 dejanju. Osebe: Mati|a Križ, po-lugruntar g. F. Dovič. Marijana, njegova žena, g. A. Tome. Polona, niujina hči g. Iv. Cirman. Blaž Kraž, Križev sosed gf Val. Koman. Zveriga, uradniški sluga g. Fr. Kremžar. — Tombola. — Vstopnina: I. sedež 50 kr., II. sedež 30 kr., III. sedež 20 kr , prostor za stoiece 10 kr. — Začetek točno ob 5 uri zvečer. — K tej veselici in tomboli najuljud neje vabi odbor. (Pevsko društvo .Zarja" v Ro-jauu pri Trstu.) Vabilo na domačo veselico, katero napravi pevsko društvo .Zarja" s sodelovanjem dramatičnega odseka .Tržaškega Sokola v dvorani .Društvene krčme" (prej Pertot v Rojanu) v nedelio dne 5. februvarija 1893. Začetek ob 7. uri zvečer. Vstopnina k veselici za osebo 30 kr., k plesu 50 kr. Sedeži 20 kr. Radodamosti se ne stavijo meje. č st i dobiček je namenjen za društveni fond.— Vspored: 1. Godba. 2. Nedved: .Zvezna", moški zbor. 3. Godba. 4. Pasliaruzzi: .Stara mati", balada, deklamuje gspdč. V. Kavčič. 5. Ha|drih: .Slabo sveča je brlela", čveterospev. 6. Godba. 7. Ipavic: nKdo je mar", zbor s tenor- in bariton-samospevom in čveterospevom, s spremljevanjem orkestra. 8. Godba. 9. .Doktor in njegov sluga", burka v enem dejanju. 10. Ples, kateri traja do 4. ure zjutraj. (Delalsko podporno društvo v Trstu) napravi dnč 4 februvarija v gledališču .Politeama Rossetti" predpustno veselico s plesom. Pri veselici svira c. in kr. vojaška godba iz Pulja. (Akademičuo društvo.Triglav" v Gradcu) priredi v soboto, du6 4. februvarija t. I., svoje šesto redno javno zborovanje s sledečim vspo-redom : 1. Citanje zapisnika. 2. Predavanje iur. Sav-nika. 3. Poročilo odborovo. 4. Poročilo odbora .ad hoc". 5. Razgovor o poletnem izletu. 6. Slučajnosti. — Lokal: „Zum wilden Mann", Jakominieasse. Začetek ob 8. uri. Slovanski gAstje dobro došli! Telegrami. Dunaj, 2. februvarija. Rumunski prestolonaslednik se je danes popoludne semkaj pripeljal in bil od cesarja sprejet. Budimpešta, 2. februvarija. Kakor poroča „Budapester Correspondenz", je danes popoludne cesar kneza bolgarskega vsprejel v daljši avdijenci. Budimpešta, 2. februvarija. Dne 31. januvarija so v Budimpešti trije zboleli za kolero. Včeraj in danes sta zopet dva zbolela. Sedaj je šest za kolero bolnih. Kolonja, 2. februvarija. Kakor je izvedela „Kolnische Zeitung", ni res, da bi Anglija ugovarjala pridruženju Havaja Zje-dinjenim državam. Atene, 2. februvarija. Včeraj se je na otokih Zante in Kephalonia čutil drugi podzemeljski' sunek. Nad sto poslopij se je baje podrlo. Več vasij je popolnoma razrušenih. Atene, 3. februvarija. Včeraj je bil zopet potres na otoku Zante. Dež in toča sta popol-novala žalostni položaj. 26.000 ljudij brez strehe. "Vabilo na naročbo. m ■ i i S I. februvarijem pričenja se nova naročba, na katero uljudno vabimo p. n. občinstvo. „SLOVENEC" velja za ljubljanske naročnike v administraciji : Vse leto 12 gld. Pol leta 6 „ Vse leto Pol leta 15 gld. 8 „ Četrt leta 4 gl. — kr. Jeden meseci ,, 40 ., ZJpravnlštvo ,,Slovenca". I DOM IN SY3S Vremensko sporočilo. Čas opazovanja Stanje zrakomer* | toplomera v mm I po Celiiju u. zjut. n. poj), a. »vei- T40 7 737-9 735-4 -30 -1-8 S Četrt leta . 3 gld. Jeden mesec 1 „ Za pošiljanje na dom se računa 10 kr. na mesec. Po pošti velja predplačan: 738-2 736 6 736-3 0-00 7. u zjut. 8. tt. pop. 9. a. jcveu. .srednja temperatura obeh dni —1-0° in +0'4°, oziroma za 0'1 in za 1-5" nad normalom. —0-2 —16 — 1 4 Vettr brezv. sl. j za p. si. zapad brezv. Yreme megla 5J .S s i-* i •g n n a j § k a borza. Dni 3. februvarija. Papirna renta 5%, 1(5* davka . . . . Srebrna renta 5*, 16* davka . . . 1 Zlata renta davka prosta..... Papirna renta 5%, davka prosta . . . . Akcije avstro-ogerske banke, 600 gld. . . Kreditne akcije, 180 gld........ London, 10 funtov stri........ Cesarski oekini Nemških mark 100 98 gld. 55 kr. 98 . 30 • 117 „ 05 101 . 60 1007 „ - 322 „ 25 120 „ 85 9 „ 61 b. •„ 68 n . 20 r, Dni 1. februvarija. Ogerska zlata renta 4*.......114 gld. 70 kr. Ogerska papirna renta 5*......102 „ 06 „ 4* državne srečke 1. 1854., 250 gld. . . 147 „ — „ 5% državne srečke 1. 1860.. 100 gld. . . 148 . — . Državne srečke 1. 1864., 100 gld. .... 194 „ - „ 'Zastavna pisna avstr. onr. zem. kred. banke 4* 97 „ 50 . Zw>titvn» pisma „ „ . , , ♦$» * 101 „ 50 „ Kreditne frm'tke. 100 gld. . 194 „ 25 „ St. (Jenoi* *rr.<-k«. 40 «ld . .... — „ — „ Ljubljansko srečke, 20 gld.......23 gld. — Avstr. rudečega križa srečke, 10 gld. . . 18 „ 75 Rudolfore srečke, 10 gld.....' . . 25 . — 8almoT« srečke, 40 gld........68 . — Windischgraezove srečke, 20 gld..........74 . — Akcije anglo-avstrijske banke, 200 gld. . . 152 . — Akcije Ferdinandove sev. želez. 1000 gl. st. v. 2865 . — Akcije južne železnice. 200 gld. sr. . . 93 . 50 Papirni rubelj ........ • 1 „ 23 Laikih lir 100..............— „ — List jMerenr*. obranih*^iv™^* papirjih! važnih dogodkih na gospodarskem in finančnem polju, odločilnih pojavih na dunajski borzi. Sviti pismeni in ustniorezplačno. Cahtat nyinia« a psitni y«ill|«tvlj< vred |H. 2 BP. Izdajat«!) in odircvorni vrednik : Dr. Ivan Jantiit. Menjarnična delniška družba „11 EBt U B« Niflzeil« it. 10 DoneJ, liHihlHirttruia 741. jKJf Vestni naiveti za dosego kolikor mod visokega obrestov&nja pri najpopolnejši varnosti naloženih Klavnic. a Tl»k f-i-J-ano«? v btfM-iuii