tMICI K E R Š M A N E C - B A B IČ
Mlcl KerSmanec-Bablč
Nad leto dni je minilo, odkar smo se
v juniju 1974 ob odprtem grobu poslovili
od Mici Keršmanec por. Babic. Dve
leti je kljubovala hudi zahrbtni bolezni
in končno klonila.
Mici je bila rojena (1903) Ljubljančanka,
ena izmed šestih otrok železničarske
družine v Šiški. Se kot majhno dekletce
jo je vzela k sebi v Skofjo Loko dobra
mamina znanka — Berčičeva mama. Na
svojo drugo mamo je bUa Mici zelo navezana
in je vseskozi čutila do nje veliko
hvaležnost in spoštovanje.
Takoj po končani osnovni šoli, ki jo
je obiskovala pri uršulinkah v Škof j i
Loki, je šla za vajenko v Kašmanovo
trgovino z železnino, v kateri je kot trgovska
fKjmočnica ostala do upokojitve.
V svojih mladih letih je bila vneta telovadka
pri Sokolu. Vzgojena je bila v
naprednem dxihu. Sama ni poznala izobilja,
okusila pa je, kako težak je boj
za vsakdanji kruh.
Prišlo je leto 1941 in z njim okupacija.
Skofjo Loko so najprej zasedli Italijani
in nekaj tednov pozneje Nemci. Bila sem
ravno pri Mici na obisku, ko je bila na
loškem Mestnem trgu nekaka slovesnost,
predaja in prevzem okupatorske oblasti.
Giodba je igrala italijansko in nemško
himno. Spominjam se, da sva z Mici
stali za okensko zaveso, čisto pretreseni
nad tem, kaj se dogaja, in jokali.
Spraševali sva se, ali niso to le grde
sanje, saj resnica ne more biti. Zal je
bila bridka resnica. V juliju so potem
Nemci med drugimi Ločani pregnali z
doma v Srbijo Micino sestro Fanči por.
Hafner z družino.
V mesecu decembru 1941 in tudi že
prej je potekala med loškimi člani in
simpatizerji OF večja akcija za zbiranje
tople obleke, perila in obutve za prve
partizane. Mici je svojo nalogo vestno
izpolnila in se obrnila na zanesljive ljudi
za pomoč. Ker pa so se čete borcev
v prvih hudih zimskih mesecih 1942 večinoma
zadrževale v loških hribih, so bile
njihove potrebe vsak dan večje. Mici je
bila vedno pripravljena pomagati in priskrbeti
vse, kar je bilo najbolj nujno.
Pozneje, npr. v letu 1943, je bilo treba
oskrbeti raaaie ilegalne bunkerje in tiskarne
v Škof j i Loki, Poljanski dolini,
pri Tomažu, v Martinj vrhu in drugod
z vsem mogočim materialom in hrano.
Mici se je vedno odzvala prošnji in priskrbela
vse, kar ji je le uspelo dobiti.
Tudi na pregnance v taboriščih je mislila
in jim pomagada s paiketi.
Zelo važne so bile tudi informacije, ki
jih je Mici kot uslitžna in prijazna prodajalka
spretno izvabljala od strank, večinoma
nemških vojakov, in o katerih
so bili borci po najbližji poti seznanjeni.
Ker je bila Kašmanova trgovina na
Mestnem trgu ravno nasproti sedežu gestapa,
sta s sodelavko Meri Govekar
por. Dorotka izmenoma opazovali, kaj se
dogaja v nasprotni stavbi in koga so pripeljali
na zaslišanje. Na podlagi dobljenih
informacij in opazovanj sta tako
nekoč s hitro intervencijo preprečili sestanek
(partizanov z aktivisti pri kmetu
Jenku v Lipici, ker sta izvedeli, da 'SO
v tisto smer odšli tudi Nemci. Po aretaciji
sodelavke Meri Govekar v letu
1942 je Mici za nekaj časa pcekinUa sodelovanje
s partizani, ker je bil gesta po
nanjo preveč pozoren. Vendar ni dolgo
zdržala v pasivnosti in je tanalu spet
nudila svojo pomoč. Pri veliki aretaciji
dne 8. februarja 1944 (nad 80 žensk in
287
moških), ko je bila zajeta skoraj celotna zveze in jim pomagala, kolikor je momreža
aktivistov OF in je sledilo stre- gla, tja do osvoboditve.
Ijanje 50 talcev, so Mici zaradi zamenjave
imena Nemci pomotoma izipusrtili.
To je koristilo borcem in pregnancem,
s katerimi je Mici še naprej vzdrževala
Mici se bomo za njeno nesebično pomoč
v naših najtežjih dneh vedno spominjali
z iskreno hvaležnostjo.
Tončka Hafner
288