Glasilo jugoslovanske socialne demokracije.
Uhaja ? Ljubljani vsak
torek, četrtek in soboto.
Naročnina za avstro-ogrske kraje za celo leto 14 K, za pol leta 7 Ki za četrt leta 3'50 K, mesečno 1.20 K. za Nemčijo za pol leta 7‘90, za četrt leta 4 K; za Ameriko za pol leta 9-60 K za četrt leta 4'80 K
Pauaem* Metlika IS •<
Reklamacije so poštnine proste. Nefranklrana pisma se ne sprejemajo. Rokopisi te nei vračajo Inseiatt: EnOstopna pett-vrstica' (litina 88 mm) sa enkrat 20 vin.-večkrat po dogovoru.
85. štev.
V Ljubljani, v torek, dne 19. julija 1910.
Leto XIII.
NASLOVA: Za dopise in rokopise za list: UrodnUtVO
•	Rdečega Prapora«, Ljubljana. — Za denarne pošiljatve naročila na list, reklamacije, inserate 1. L d.: UpravnUtvo •Rdečega Prapora«, Ljubljana, Šelenburgova ulica 6/U.
Pridobitve uslužbencev c. k. glavnih skladišč v Trstu.	j
V	nedeljo, dne 10. t. m., se je vršil y Delavskem domu v Trstu shod uslužbencev c. k. glavnih skladišč, katerih je bilo navzoč h nad 500. Shod je bil sklican, da se poroča o uspehu spomenice, ki jo je bila vložila organizacija omenjenih uslužbencev vodstvu glavnih skladišč že meseca febuarja. O tem je poročal predsednik organizacije sodr. Perez, ki je obenem v imenu odbora izjavil, da ne kaže drugega za sedaj, kakor sprejeti naredbe vodstva glavnih skladišč.
Pridobitve.
Dosedaj so imeli uslužbenci pravico do penzije po 40 letih in sicer po 60% od dveh tretjin mezde. Vodstvo glavnih s.kladišč pa daje sedaj po 35 letih 80% penzije od cele mezde ter jemlje v poštev tudi letne doklade. To bi bilo ravno toliko kakor 100 od 100 plače brez doklad. Ta pridobitev je zelo važnega pomena. Saj je znano, da tako visokih odstotkov penzije ne dobivajo delavci nikjer in skoraj niti uradniki javnih uradov ne. Mnogo je n. pr. takih uslužbencev, ki bi se bili morali truditi še celih pet let, da bi imeli uživati v penziji samo 40% penzije od dosedanje plače. Ti pojdejo v zaslužen pokoj lahko že sedaj s še enkrat toliko penzije, kakor jim je bila sicer obljubljena šele po 40 letih. To je uspeh naše strokovne organizacije, na kar bi delavci ne smeli nikdar pozabiti.
Druga pridobitev je ta: Stalno se bo namestilo 7 asistentov I. kategorije, 7 druge in 6 tretje kategorije, 7 delavcev prve, 13 druge in 10 tretje kategorije. Skupaj tedaj 56 novih nameščencev, ki se pridružijo dosedanjim 344, kar znaša skupaj 400 stabilnih uslužbencev —- kakor se je v spomenici zahtevalo.
Plače teh 56 novih nameščenih bodo zvišane za 7 asistentov od 28 na 30 kron tedenskih; za 13 delavcev od 26 na 29 kron tedenskih.; za 3 prefesioniste od 26 na 28 kron; za ostalih 23 od 24 na 26 kron. To zboljšanje pride v veljavo takoj.
Boletistom se bo odslej mesto na danpla-čevalo na teden. S tem si seveda ne pridobe stabilnosti. Vsem stalno nameščenim se bodo vrnile kavcije. Poleg tega se dovoli 6 dni dopusta na leto delavcem, 8 dni asistentom in 15 dni nadzornikom.
Ni vse, kar so delavci zahtevali. Pa je vendar nekaj. Žalostno je, da se samo dninarjem ni dovolilo tistih 10% povišanja na plači. Toda ravno dninarji ao tisti, ki najbolj zanemarjajo svojo organizacijo. Seveda pa se pri teh pridobitvah zboljša stanje tudi gotovemu številu dninarjev. Saj se bodo vzeli izmed dninarjev Usti, ki bodo stalno nameščeni. In teh bo preko 100. Sto družin torej, katerih obstanek bo za bodoče manj ne getov.
Brez naše organizacije ne bi bilo niti teh pri-beljlkov. In koliko več bi se lahko pridobilo, ako bi delavci spoznali važnost naših strokovnih organizacij.
Po sodrugu Peresu so govorili še sodrugi OUva, Todeschini, Rest, Regent v slovenskem jeziku in drugi izmed navzočih delavcev. Končno se je •prejela resolucija; (Uslužbenci c. k. glavnih skladišč, zbrani na shodu v Delavskem domu dne 10. julija 1910. vzamejo na znanje od vodstva glavnik skladišč dovoljeno poboljiaaja in sklenejo
predložiti v primernem času novo spomenico, da si pri Joti še vse, k*r se je sedaj o/reklo.
Delavci!
Postopanje naše organizacije pri tem gibanju vam je znano. In kako ne bi bilo. Saj je njeno delo jasno. Tako jasno, da so imeli voditelji N. D. O. celo priliko, kopirati spomenico, ki jo je predložila naša organizacija. N. D. O se je obrnila do naše in jo vprašala, če hoče ž njo skupno nastopati. Kakor da bi bila dala N D. O.ini-cijativo za to gibanje. Naša organicija je odgovorila, da je pripravljena sodelovati skupno z narodnimi delavci, nikakor pa ne, ako hočejo ti nastopiti v imenu N D. O. Zakaj ne. O tem govorimo na drugem mestu. (Citajte članke »Poglavje o hinavščini.) Ampak še drugi važni razlogi so, zaradi katerih naša organizacija ni in ni smela pod nobenimi pogoji sprejeti solidarnosti z N. D. O. O tem bomo govorili v posebnih člankih, ki jih bomo prav zaradi tega objavili v prihodnjih številkah »Rdečega Prapora*. Kdo pa naj verjame solidarnosti, če prihaja ponudba iz N. D. O. ? Ah, sedaj, ko so naščuvali delavce proti delavcem, sedaj, ko so uničili nekdanjo delavsko solidarnost, sedaj se zavedajo storjenega zločina in se delaje, kakor bi hoteli tisto solidarnost zopet oživeti. Morda zato, da bi na solidarnost takoj pozabili, čim bi se jim ponudila prilika oškodovati delavstvo. Delavska solidarnost je samo takrat trdna in vspešna, če je zgrajena na trdnem prepričanju de'avstva o potrebi delavske solidarnosti in razrednega boja Delavstvo mora biti vedno ponosno na svojo razredno zavednost, ponosno na možatost, ki se mu predstavi kot njegov prijatelj. Samo mora sezidati poslopje svoje bodočnosti.
V	Narodnem domu na shodu so sklenili, da ne sprejmejo od naše organizacije pridobljenega priboljška. Kdo je sklenil? Morda uslužbenci glavnih skladišč? Nel Tisti so skenili, ki jim je vseeno, kaj si zboljšajo uslužbenci in ki nimajo niti toliko soli v glavi, da bi se povprašali: Ima
li	N. D. O. potrebna sredstva, da bi nadaljevala boj ? Ali je tisto delavstvo, ki ni organizirano pri naši organizaciji, morda organizirano pri N. D. O. ? Tega se niso vprašali in vedeti bi morali, da njihova N. D. O. nima v sebi organiziranih niti 50 uslužbencev glavnih skladišč.
Delavski boji s kapitalom se ne izvojujejo s praznimi besedami narodnjakarskih tribunov, ne s pestmi, ne z jezo, temveč samo z močno mednarodno delavsko organizacijo, ki nima na razpolago polne blagajne, da lahko podpira delavce v boju. Kdor tega ne razume in tega ne razlaga delavcem, tisti je slepar in izdajalec delavstva. In svoje bojne sklade mora zalagati delavstvo iz svojih lastnih sredstev, ne pa sprejemati miloščine delodajalcev in od raznih kapitalističnih ustanov.
Voditelji N. D. O. pravijo, da smo mi krivi, ako uslužbenci glavnih skladišč niso pridobili več, kakor se jim ponuja. Kdor tako trdi, je perfiden človek, ki ni vreden, da bi mu pošten delavec v obraz pogledal. Pošteni delavci, tisti, ki se ne lažejo v obraz, tisti ki se radi spominjajo izvoje-vanih zmag, bodo vedeli, da so delavci, dokler ni bilo N. D. O., veliko več pridobivali kakor sedaj, odkar obstoja ta N. D. O. Zakaj so brez N. D. O. delavci v prosti luki leta 1906 pridobili skoraj vse, kar so zahtevali? In pridobili so naravnost neverjetno veliko. Kdo torej ovira napredek delavstvu -— mi ali N. D. O.? Delavci ne smejo nikdar pozabiti, da so se njihove razmere poslabšale, odkar se je oživele N. O. O«, da od
tega časa niso pridobili ničesar, marveč so bili še oškovani. In s takšno organizacijo naj bi se družili mi? Ne, nikdar. Kajti v tistem trenotku, ko bi se naše delavstvo vezalo z žoltimi organizacijami, kakršna je N. D. O, v tistem trenotku bi mi izdali koristi delavstva in ne bi bili vredni več delavskega zaupanja. In delavec ne sme pozabiti nikdar svojega proletarskega dostojanstva, ne sme pozabiti, da je sam v močni, resnično delavski razredni organizaciji njegova bodočnost.
Hlapčuj, hlapeči
Toliko vode ni napravil uiti letošnji sveti Me-dard, kolikor je napravljajo naši klerikalci, kadar se razkokodakajo o delavskem vprašanju. Koliko so nam že uakvasili o veliki nalogi, ki jo ima e-r-kev, koliko o svoji demokratičnosti in socialnosti! Tako lepo so znali peti, da jim res marsikateri slovenski delavec še verjame in misli, da bodo rešili ljudstvo iz sužnosti. Kadar smo mi dejali, da je to vse zlagano, smo bili seveda « obrekovalci», •Krivico* smo delali črnim aogelčkom, ki nimajo druge skrbi, kakor pomagati delavcem na tem in na onem svetu do izveličanja.
Radovedni smo, če bo zdaj tudi katoliški re-gensburški škof gospod Henle obrekovalec, ki je na javnem mestu, slovesno potrdil, kar smo mi trdili že neštetokrat. Sveti mož je namreč povedal, da nima katoliška cerkev kratkomalo nič opraviti z zboljšanjem delavskega položaja in s socialno reformo.
Da je Nemčija vseskozi policajska država, je že davno znane. Ca bi bilo mogoče, bi najrajši tudi delavce vtaknili v uniforme iu jih podložili vojaški •disciplini*. To pač ne gre: tembolj pa pazijo zato na tiste uslužbence, ki jih ima država v rokah. Med temi so tudi železničarji. Pritisk nanje je jako velik in to je deloma tudi razlog, da je nemška železničarska organizacija dolgo zelo zaostajala. Zadnja leta se je pa vendar začela uekoliko razvijati in državnemu kapitalizmu je šinil strah v kosti. Na Saksonskem so >. pr. meninič tebinič pometali iz službe vse organizirane železničarje. To bi bilo nazadnjakom tudi na Pruskem in na Bavarskem najljubše. Klerikalci so vložiti resolucijo, ki zahteva od vlade ostre korake proti eventualnim stavkam železničarjev in proti železničarski organizaciji sploh.
Železniški minister bi bil s tem te zadovoljen, če bi se ne bal, da bi s preostrim nastopom le nalil olja v ogenj, pa je v gosposki zbornici dejal, da bi se z brutalnim zatiranjem doseglo le to, kar so rimski cesarji dosegli s zatiranjem prvih kristjanov« To pa se je zdelo bavarskim plemenitašem kar od sile in vstajati so drug za drugim, dokazuje, da se krščanstvo sploh ne vjema s koalicijsko pravico delavcev.
Najznamenitejši je bil govor regensburškega škofa Henleja. Ta je dejal:
•Med socialno demokracijo in krščanstvom ni nič podobnega. Krščanstvo se stoletja sploh ni ba-vilo s socialnim vprašanjem. Apostel Pavel je vedno upozarjal, da se mora človek vdati v razmere. Kdor je hlapec, naj ostane hlapec, če ga gospodar sam ne osvobodi. Krščanstvo torej tudi v tem oziru nima najmanjšega odnošaja ali stika s socialna demokracijo.*
Tako govori katoliški škof. Oa mora to pravzaprav bolje vedeti nego kak Krek ati Gostinčar. Tudi delavci smeje njemu več verjeti kakor rasnim
krščansko-socialnira voditeljem, ki niso Škofi, torej tndi nimajo toliko svetega duha v sebi.
Hlapec naj ostane hlap e. Tako toiej uči kr* ščanstvo. In delavci, ki mislijo, da je na sveta vendar še kaj boljšega kakor biti hlapec? Ali se morejo, ali se smejo vdinjati strankam, ki stoje na takem »krščanskem* stališču?
A škof ima prav. Kako naj bi cerkev dovolila drugačno mišljeDje? Kaj pa bi bil tak šktf, če ne bi (hlapci* robotali zanj? Kaj bi bila cerkev sploh, Se ne bi bilo < hlapcev*, katerih žulje, izpremenjene v denar, zna cerkev napeljavati v svojo bisago ? Ja že prav; cerkev ne more trpeti, da bi se hlapci osvobojevali, če hoče ostati bogata in močaa. Za svojo moč potrebuje bogastva, za bogastvo potrebuje hlapcev, torej — hlapec naj ostane hlapec. In klerikalec, ki govori drugače, je hinavec.
Delavci pa naj bi spoznali, da ima škof prav in naj bi tudi svojim zaslepljenim tovarišem neko* Uko pridneje odpirali oCi.
Krofllje sa stavkajoče.
Kdo je tisti «notranji sovražnik*, a katerim ima v naših časih vojaščina veliko več opraviti kakor z <zunanjim>, so tudi pri nas že spoznali Tržačani, Ljubljančani i. t d. Polagoma se utrjujejo merodajni vojaški krogi sami v misli, da ni njih jv glavni poklic iskati na daljnih tujih bojiščih »lave, ampak na domačih tleh. Zlasti odkar nočejo delavci več biti črna živina, so se (brambovci domovine* že po-gostoma »odlikovali* na tem «polju slave*. Zmagovanje je tu na vsak način lažje; ampak vendar je boj z rebelanti združen z nekaterimi malimi sitnostmi. Morilca tehnika je že tako dovršena, da moderne puške kar žanjejo; naboji za mannlicher-ake, lebelske in podobne puške lahko ubijajo po štiri, pet ljudi. Ia tu se lahko zgsdi, da zadene kroglja, ki je bila namenjena puntarju, povrh še par «stebrov družbe*. Zaradi tega so obšli militarizem naenkrat humanitarni občutki. V francoski strelni šoli v Chalons so vojaški tehniki poizkušali nove naboje, ki naj bi se rabili samo proti «domačemu sovražniku* in kakor javlja socialistična «Hu-manite*, se je pri teh poizkusih dosegel popoln uspeh.
Navadni naboj francoike vojaške puške ima 960 metrov začetne brzine in lahko prebije na 1500 metrov daljave lest oseb. Militaristični filozofi pravijo, da je bil to vzrok, da vojaštvo pogostoma ni rabilo orožja, kjer bi bilo treba, da bi ga rabilo. Nale izkušnje so sicer nekoliko drugačne; ampak kaj bi izkušnje, kjer govore vojaški filozefi?
Da bi v bodoče interesi kapitalistov ne zaostajali zaradi humanitarnih pomislekov, so vojaški tehniki iznašli nov naboj. Napravljen je iz aluminija, votel in na kraju zaokrožen, nese samo na 500 metrov in je tako konstruiran, da more raniti «same» eno osebo. Da se razlikuje od drugih nabojev, je patrona črna.
Nove naboje imajo dobivati straže pri smod-nišnicah, ječah in čete, ki nastopajo v krajih, kjer ao stavke. Pravi namen je torej popolnoma jasen. In značilno je, da je novi naboj takoj dobil ime «ltrajkarska kroglja*. Ker ne napreduje kultura le na Francoskem in so druga dr-žave le bolj krlčanska od Francije, ni dvoma, da so vpelje tndi pri nas ta človekoljubna novost. Ia tedaj ne bo treba vojaščini tako dolgo trpeti ne-varnosti in se obotavljati s pokanjem kakor n. pr. v nekih davnih časih v nekem mestu, ki se je ■ekdaj, nekdaj imenovalo Pogačarjev trg.
Meči
Politični odsevi.
* Baron Blenerlh je bil v soboto v Išlu na avdienci pri cesarju. Avdienca je trajala dve uri in pol.
* Delegacije se imajo letos sklicati meieca novembra. Natančen rok le ni določen. Vsem trem vladam bi bilo namreč najljuble, če sploh ne bi bilo treba sklicati tega kurioznega parlamenta. Tam bo namreč treba poročati o stroških, ki jih je pomočila aneksija Bosne in Hercegovine, kar bi ae bilo moralo zgoditi že lani. To pa nič ne dili režiserjem avstro-ogrske politike. Ampak presveti militarizem je zopet lačen in brez delegacij in do-vega denarja. Torej bodo delegacije sklicane. In tam M bo odigrala komedija« ki je selo zabavna i le D« veno, če s« ne bo ljudstva zdela nekoliko
predraga. Razširja se namreč sledeča (nedolžna* vest: «Da je Avstro - Ogrska že začela s stavbo drid-nautov, ni več tajnost. (Vlada je namreč želela, da bi ostala tajnost) Izvedelo se je, da ima Sta-bilimento Tecnico v Trstu že dva dridnauta v delu. Ker mornariška uprava ne more nakazati potrebnih denarnih sredstev brez ustanovnega dovoljenja (kako ustavna je mornariška uprava!), je Stabili-mento Tecnico sklenilo, oskrbeti stavbo prvih dveh dridnautov na svoj račun (?!?) Vlada bo nspraca tej zadevi šele takrat zavzela stališča, kadar bodo delegacije izjavile, da soglašajo s temi izdatki (kar bodo delegacije v svoji ponižnosti seveda takoj storite). Proračun za leto 1910 in 1911, ki se predloži delegacijam, bo že obsegal prva dva obroka za stavbo prvih dveh dridnautov. Druga dva dridnauta se imata šele piihodnje leto vzeti ▼ delo in sicer v mornariškem arzenalu v Pulju, oziroma v ladjedelnici (Danubius* na Reki.* — No, štirje dridoauti, kaj pa je to? Morda ne bodo veljali več kakor 240 do 250 milionov. Saj jih imamo. Ii živila so itak preveč pečeni. Zakaj se ne bi z indirektnimi davki nekoliko podražila?
* Finančni miniiter BUtnikt hoče varčiti. Ker je že letošnji proračun imel primanjkljaj, ga hoče za prihodnje leto tako izdelati, da se bodo izdatki pokrivali z dohodki. Seveda se ne smejo zmanjšati stroški za militarizem, ampak finančni minister hoče omejiti oddajo javnih del, naročila na lokomotive, vagone i. t. d. Več indirektnih davkov; pa manj dela za delavce, to je socialco*f nančna politika gospoda Biioskega, Ali ni grdo, da ga noče'n socialni demokratje nič hvaliti in slaviti?
* Axmannova afera je čudno zamotana. It krščansko-socalnih krogov se javlja, da je bilo v blagajni trgovskih pomočnikov takrat, ko se je godila ta reč, 24 000 kron in da je Axmann porabil del tega denarja za volilne namene. Potem pa da je dal dr. Lueger 35 000 kron, da se pokrije primanjkljaj. (Deutschas Volksblat* pravi, da je to čuden račun. Ia to se bo zdelo tudi drugim. Gi 83 je porabil le del t stih 24.000 kron, kar je že bilo nepravilno, zakaj je bilo potem za pokritje treba 35.000 kron ? — Najbolj sa trudi dr. Gessmann, da bi rešil Ax(nanna in ga prikazal kot velikega mučenika.
* Biolohlavrek je toiil urednika dunajskega tednika »Montag*, ki je v nekem članku pisal: »Če sta se Bielohlawek in Axmann bogatila na stroške splošnosti in svoj politični položaj izrabljala za kopičenje denarja, bi bila morala stranka, namesto da je potlačevala zadevo in se izjavljala solidarno s korupcijo, izvršiti čisto ločitev in zahtevati sodnijsko rešitev. — Toženi urednik je ponudil dokaz, da je Bielohlavek res izkoriščal svoj politični položaj za osebno obogatenje. Sodnik je pripustil dokaz resnice.
* Hrvaiko arbaka koalicija se je spravila v lepo zagato. V Budimpešti so imeli njeni poslanci, ki so tudi člani ogrskega državnega zbora, konferenco z banom Tomašičem in tu jim je prevzvišeni kar v obraz povedal, da hoče ukazovati, oni pa da imajo ubogati in nič drugega. Imelo se je sklepati, kakšno stališče da zavzema hrvaška skupina napram ogrski vladi. Dr. Nikolič je v imenu koalicije izjavil ponižno željo, da bi se odstranili z odločilnih mest tisti uradniki, ki so bili nastavljeni pod Rauchom in da bi se vzela nekatera 9porna vprašanja med Hrvaško in Ogrsko v pretres. Na to pa je vstal dr. Tomašič in izjavil, da o teh rečeh sploh ne da govoriti. Kar se tiče hrvaških političnih želja, bo že prišel čas, ko se bo o njih lahko govorilo; o osebnih vprašanjih pa naj se sploh molči, in če koalicija ne opusti brezpogojno svojih zahtev, bo de-misioniral. Na drugo konferenco ban sploh tii prišel. In koalicija se je njegovega žuganja tako ustrašila, da 2e izjavlja na vse strani, da je samo izražala želje, ne pa zahteve, da se hoče pobotati z banom i. t. d. Z vladne strani se pa razglaša, da ne bo Tomašič demisioniral, ampak da bo razpuščen hrvaški sabor. Koalici* onašem se tresejo hlače, če le pomislijo na to, da bi mogli izgubiti svoje mandate. In tako je Hrvaška zopet natančno tam, kjer je bila pod Khuenom. Ogrski ministrski predsednik ukazuje banu, ban ukazuje saboru in saborska večina ponižno sluša. Khuen je lahko zadovoljen s svojimi novimi mameluki.
* Radi srbsko-avstrijske trgovinske pogodba je bila v soboto v Belgradu prva skupna seja avstro-ogrskih in srbskih zastopnikov.
* Nemikl esiar Viljem ne more živeti, če ne napravi od slučaja do slučfja kakšne večje nerodnosti. Odkar so mu v državnem zberu še ob času Bfi'ow. ga kauceiarstva očitali levite, je bil nekaj čssa mir pred njegovimi govorancami in izjavami, s katerimi je »pretresal svet*. Zdaj pa mu žilica ne d A več mira. Pred kratkim je začel zopet pridigati na barkah in te dni je napisal pismo, ki bi lahko imelo prav sitne posledice, če ne bi bili v Ameriki pametnejši od njega. Nali čitatelji vedo, da je bilo v Nikaragvi v srednji Ameriki nekaj kakor revolucija* Te srednje- in južnoameriške »revolucije* navadno niso nič drugega kakor osebni prepiri ljudi, ki hočejo ostati pri koritu, ali pa priti do njega. V zadnji revoluciji se je neki Man-tet razglasil ta predsednika Nikaragve in je svoj nastop naznanil tujim državam kakor velik cesar. Severoamerilke združene države ae priznavajo Man*
tezovega predsedništva. Nemški Viljem pa je b ves srečen, da more zopet enkrat izvršiti medna-rodno-političen čin in je takoj pisal Maatezu kakor novemu manjšemu (kolegu*. V ameriških krogih je bilo raditega velika razburjenje. Toda vlada se je postavila na stališče, da je Viljemovo pismo zgolj formalna stvar, iz katere ne bo izvajala nobenih posledic. Vojne med Ameriko in Nemčijo torej ne bo, ampak Viljem se je brez potrebe malo blamiral.
* V Albaniji še niso povsem končani nemiri.
V tibraškem kraju so bili zopet boji med turškimi četami in araavtskimi vstaši. Več upornikov so Turki vjeli in poslali pred vojno sodišče. V Prevezo je odšel turški parnik z 32 težkimi topovi.
* Angleška civilna lista se zviša. Parlamentarna komisija, ki se je imela posvetovati o kraljevski mezdi, je s«gla*no sklenila, da se dovoli namesto dosedanjih 621.000 fantov v bodoče 634 000 fantov, to je namesto 14,924 000 kron se ima kralju izplačevati 15 216 000 kron na leto. Razven tega se ima 55.000 funtov, t. j. 660.000 kron takoj dovoliti za popravke palač. Prestolnemu nasledniku, 16 letnemu princu velškemu se prepuščajo dohodki koruvelške vojvodine, ki znašajo 1.044.000 kron na leto. Razven tega so se določile še pen-zijo za kraljico in princeso, če bi kralj ali princ umrla pred njima, potem letne apanaže in dote za sinove in hčeri. Vse to se je doseglo brez štrajka.
* V angleškem državnem ibarn se je zaključila razprava o ženski volilni pravici. Zanimivo je, da je za žensko volilno pravico nastopila konservativna stranka, proti njej pa liberalna z ministrskim predsednikom Asqu ithom načelu. Seveda ni šlo tu za splošno volilno pravico žensk, ampak le za nekakšno damsko volilno pravico. Tiste privilegirane dame, ki že smejo voliti v občinah in v grofijah, naj bi dobile to pravico tudi za parlament. Tudi niso bili v konservativni stranki vsi člani enakega mnenja. Tako je n. pr. bil Balfour za načrt, Churchill pa je dejal, da je protidemokratičen. Ministrski predsednik Asquith je rekel, da se mu zdi bolje, ohraniti steno med obema spoloma, ki obstoja tudi v parlamentarnih sistemih drugih držav.
V drugem čitanju je bilo 299 glasov za načrt, 190 pa proti. Ko pa se je glasovalo, načrt izročiti komisiji, se je ta predlog odklonil s 320 glasovi proti 175. V sedanjem zasedanju je torej načrt tako kakor odpravljen.
Domače vesti.
Ljubljanske vesti.
— V dol. blaznici nn Stadenea vladajo škandalozna razmere. To je te dni (razkril* strmečemu svetu (Slovenski Narod*. List ima konkurenco, pa se zato ni čuditi, če se trudi, da bi tudi oa iztisnil iz Ljubljane kaj senzacije. A briga za blaznico bi bila celo hvalevredna, če bila — odkritosrčna. Toda kar razkriva (Slov. Narod* kot globoko tajnost, ni nič novega, ampak je bilo prebivalstvu ze znano v časih, ko ae vpričo (Narodovih* pokroviteljev ai smela izreči niti besedica «biat-nica*. Škandalozne so razmere v umobolnici. A gospo!« — kaj niso bile škandalozne že takrat, ko smo mi pisali cele tedne o njih? Ali niso bile škandalozne, ko je bil radi Robidove afere znani shod v Unionovi dvorani? Ali niso bile škandalozne, ko so romale deputadje od deželnega glavama do deželnega predsednika? Pa takrat ni hotel «Narod» nič slišati o škandaloznih razmerah. Zdaj jih naenkrat (razkriva*. A klerikalci, katerim jih otita, se zagovarjajo: (Liberalci so krivi*. Počasi, pobožna gosp6dal Ali ni bilo takrat klerikalcev v deželnem odboru? Ali ni bil deželni glavar Detela klerikalec? In kako je mož govoril, ko mn je de-pulacija slikala razmere na Studencu in zahtevala reforme? Sedanji dež. odbornik dr. Pegan bi lahko povedal, saj je bil takrat sam član deputadje, Stvar je pač ta, da je bil škandal takrat klerikalcem všeč za agitacijo, zdaj je vleč liberalcem | odpraviti škandala pa niso mislili ne liberald, ne' klerikalci in ga ne mislijo niti sedaj.
— Poiobnl Vlak V Trat, ki ga prireja (Vzajemnost*, pojde iz Ljubljane v nedeljo ob pol 4. zjutraj in pride ob 7*15 zjutraj v Trst. Vrne se v nedeljo ob 11*15 zvečer iz Trsta in pride ob pel 4. zjutraj v Ljubljano. Zveza je torej ugodna. Ii-letniki bodo imeli dovolj časa, da se pred odhodom iz Ljubljane naspe in ae bodo -po povratka iz Trsta tudi lahko le spočili. Goriški izletniki pri«, dejo 5 minut pred Ljubljančani v Trst, tako da bo sprejem obeh skupen. U po zarjam o izletnike, ki* bi se še radi pridružili, da se lahko oglalijoiv pi- •> sarni (Vzajemnosti*, Selenburgova ulica 6, in pro* S dajalnah Konsumnega društva za Ljubljano in okolico, ali pa v trafiki gospe Šešerkove v Selenbur*. govi ulici. Gena sa tretji razred tja in nazaj t viteviim režijskim doneskom znala 6 K 30 vin. Kdor se le želi pridružiti, naj se nemudoma oglasi, ker mora (Vzajemnost* zaključiti pripravo.
—- Neki blalalk )e ba|e nbil drugega umo-bolnika v deželni blaznici na Studencu. Ta vest je razširjena po Ljubljani, ne da bi bila uradno potrjena ali pa ovržeoa. To skrivanje pa je popolnoma neumestno. Življenje človeka, tndi če je blazen, je vendar nekaj dragega kakor življenja
muhe. Javnost im« popolno pravico, zahtevati jasnost in deželni odbor menda ni tako močno na počitnicah, da ne bi mogel povedati, kaj je a to rečj<\ Dane* ju marsikdo zdrav, ki pa □* more vedeti, če ga ne doleti nesreča, da bo rUaes ali jutri oddan v varstvo deželnega zavod«. C s pa je tam tako varstvo, da se ljudje lahko ubijajo, tedaj se ta «red> nima utajevati, ampak odločno reformirati. Deželni odbor je vendar zelo »krščanski* in včasi je kričan t-u učilo: Ne ubijaj! Ali je to dru-gafie, odkar se je kranjska dežela pošpanila P
Goriške vesti.
Sodrugi na Goriškem I
Širite „Rde6l Prapor“ In agitirajte zanjl HRdtčl Prapor" je edino atomsko ilatllo I Nabirajte nore naročnike In prispevke za tiskovni »kladi Naia parola mora biti: Viak socialist mora biti naročnik „Rdečsga Prapora".
Tržaške vesti.
—	Z« lilet ti LJnbl|ane ln Gorico. Veselici, ki se priredi dne 24. t. m. ob prihodu sodrugov s Kranjskega in Gariškegs, bo naslov «Japonski vrt*. Nastopilo bo sedem pevskih zborov. Vse priprave se vrSe tako, da upamo povsem gotovo, da bomo lahko v vsakem ozira zadovoljili svoje goste in bodo vzeli iz Trita najprijetnejše spomine.
Štajerske vesti.
—	Stajorskl deželni zbor se ima sklicati dne 20 septembra. Tako pravi vlada. Kaj bo dottej z obstrukcijo, ne ve ne Bienerlh, ne Štajerski deželni zbor,
Dnevne vesti.
x Teroljalkl 'Slovenec* ima zopet mnogo pripovedovati o »rdeči korupciji* na Francoskem. Resnicoljubnost je namreč tudi »katoliflka* čednost po «Slovenfievem» katekizmu. Katoliško glasilo pobira podatke o sedanji francoski vladi iz socialno-demokratične revije »Neue Zait*, ki v resnici kažejo, da je na Francoskem marsikaj gnilega. A •Slovenec* ima že davno to krščansko navado, da podtika vse, kar dela francoska vlada, socialni demokraciji. Čudimo se, da ne poroča o sferah Hraba, Ažmanu, Bielohlawek. Gessmann in ne govori tudi o »rdeči korupciji*. Tisti dunajski gospodje se tudi imenujejo krščanske »socialiste* kakor naSi Kreki, Gostinčarji, Sufeti i. t d. Ravno toliko kolikor Vergani, Kunschak ali DemSar je Briand ali pa Millerand socialist ali pa socialni demokrat. »Slo-venec* dobro ve, da imajo naii francoski sodrogi najhujše boje s to gospodo; ve, da zatirajo ti gospodje socialno-demokratične organizacije, da jih preganjajo s sodnijami, a policijo, z vojaštvom. Koliko nesramnosti mora torej imeti list, ki pripisuje dejanja te gospode rdečim socialistom P Iznašli so že serum proti difterHi, proti tuberkulozi, proti gobovemu strupu, zdravilo proti siflli; kdaj i sna j de kdo serum proti »Slovenčevi* lažnivosti?
•	4	I
Dve, tri o organiiičiji.
Socialno-demokratična stranka mora biti sestavljena iz socialnih demokratov. To je menda tako jasno, da ni treba dokazovati. Toda — kdo je socialni demokrat? Marsikdo postavlja stvar na glavo pa misli: Socialni demokrat je vsak pristaš socialno-demokratične stranke. To se sliši tako, kakor da bi bilo zelo naravno. Pa je vendar zmota. Nasprotniki se lahko zadovoljujejo s tem, da smatrajo za liberalca človeka, ki glasuje pri volitvah za liberalne kandidate, za klerikalca pa tistega, ki daje svoj glas klerikalnemu kandidatu. Tako skromna pa ne more in ne sme biti socialno-demokratična stranka. Od tistega, ki boče veljati za socialnega demokrata, se mora zahtevati mnogo več.
Prvo, kar se je 2e mnogokrat naglašalo, je organizacija. Socialni demokrat mora biti organiziran. Socialna demokracija je politična stranka; socialni demokrat mora torej biti politično organiziran. Kdor ni politična organiziran, ni socialni demokrat in nima pravice, imenovati se tako, pa če bi zahajal na vse shode, če bi bil najzvestejši član svoje strokovne organizacije in če bi nosil najbolj rdeče kravate.
Socialni demokrat mora biti politično organiziran. To je prvi pogoj, ki se mora na vsak način izpolnjevati. Tu ne opravičuje noben izgovor.
Zakaj?
Socialna demokracija je stranka delavstva. Vsa njena moč tiči v delavstvu. To je vse drugače kakor pri drugih strankah, v katerih je nferodajno vodstvo. Politično združeno delavstvo — to je socialno-demokratična' stranka.
Združitev pa ne sme viseti v zraku: taka mora biti, da se lahko vidi in prime. Stalna mora biti. Taka, da se lahko zanaša sama nase. Taka združitev pa more biti le organizacija.
Pravimo: Združitev zavednega delavstva je socialno-demokratična stranka. Združitev pa seveda ni nič vredna, če je le na svetu kakor kup desek ali prsti. Namen te združitve je delo in sicer tako delo, s kakršnim se najbolj gotovo dosežejo cilji. Torej taka združitev, ki spoznava svoje cilje, ki najde pota in sredstva in ki lahko uravna delo tako, da pride po določenih potih z najuspešnejšimi sredstvi do pravega cilja. Živa združitev 1 Taka celota, ki deluje z vsemi udi, z vsemi čutili, z vsem umom za skupni cilj. Taka celota, ki ima vse ude, vsa čutila, ves razum.
Delo za skupni cilj je raznovrstno. Le tedaj se more opraviti, če se primerno razdeli in če vsak opravlja svojo nalogo tako, da se delo vseh udov natančno vjema.
Le v organizaciji je to mogoče. Zato je organizacija predpogoj smotrenega socialno-demo-kratičnega dela in zato mora biti socialni demokrat politično organiziran.
Zakaj politično?
Socialna demokracija je politična stranka. Ona ima opravljati politične naloge delavstva. Kapitalizem gospoduje v sedanji družbi s svOjo gospodarsko močjo; toda oblika te moči je politična in dokler mu je delavstvo na tem polju ne izvije iz rok, se ne more osvoboditi. Delavstvo mora dobiti politično moč v svoje roke; tedaj šele bo lahko dalo družbi tisto obliko, ki jo potrebuje.
Do politične moči ne more delavstvo priti drugače kakor s političnim bojem. Političnega boja ne more voditi drugače kakor s politično organizacijo.
Kdor ni član politične organizacije, je torej za socialno - demokratično stranko toliko vreden kolikor muha, ki leta po zraku pa sede zdaj sem, zdaj tja.
Kdo naj se bojuje za delavce, če se ne bodo bojevali delavci sami? To naj bi preudarili tisti, ki se radi pobahajo: »Socialdemokrat sem1“ — ki pa niso člani politične organizacije in se brigajo zanjo toliko kolikor za lanski sneg.
V	čem je moč socialoc-domokratične stranke P Ne v mnogih takih, ki nosijo rdeče kravate in se bijejo do prsih, ampak samo v organizaciji. Deset organiziranih, ki so zavedni, ki izpolnjujejo svoje dolžnosti in opravljajo socialno-demokratično delo, je več vredno kakor sto kričačev.
To na premislijo naii delavci; po tem naj se ravnajo. Kdor ni politično organiziran, ni in ne more biti socialni demokrat.
Zadnje vesti.
Baatva domišlja Budimpešta, 17. julija. Ban dr. Tomašič je danes podal ministrskemu predsedoiku grofu Khuen-Hederva>yju svojo demi> sijo in je odpotoval v Ztgreb.
Budimpešta, 17. julija. Hrvaško• srbska koalicija je imela po kooferenci z banom dve seji, na katerih je sklenila, da opušča vse druge zahteve, ki se tičejo osebnih in političnih vprašanj, vendar pa zahteva demisijo justičnega šefa Aranickega, ki je bila koaliciji obljubljena, ko je ban sklenil ž ■jo pakt z dne 25. januarja. Koalicija je torej skoro popolnoma kapitulirala pred banom in je opustila tudi celo vrsto točk, ki jih je bil Tomašič obljubil, ko je bil imenovan za bana. Toda Toma-S cu, kakor kaže, ni Slo za kompromis, temveč za popolno spokorjenje koalicije. Izjavil je, da tudi Aranickega ne more odpustiti, ker se je od januarja sem prepričal, da je mož sposoben in zvest uradnik. Popustljivost koalicije v drugih, važnejših točkah mu ni sadoitovala in ko sta mu poslanca Lorkovič in Sur min naznanila, da vitraja koalicija samo na demisiji Aranickega, je izjavil, da bo takoj naznanil ministrskemu predsedniku svojo demisijo.
Budimpešta, 17. julija. Grof Khuen-Hedervarj je izjavil, da pojde v lil, ko bo v državnem zboru končana adresna _ debata in da tedaj predloži cesarju banovo demisijo.
Budimpešta, 17. julija. O posledicah hrvaške krize se sodi T političnih krogih različno. Po enem mnenju bo Kbuen Hedervar? cesarju svetoval, nsj ne vzame Tomašičave demisije na znanje, ampak naj ukaže, da se raspusti hrvaški sabor. Tedaj bi imel Tomašič izvesti volitve po Khuenovem receptu in ustvariti v hrvaškem saboru čisto madžarsko večino iz nekdanje Khuenove »Narodne stranke*, v katero bi se sprejeli le taki člani sedanje koalicije, ki bi se brezpogojna vdali banu, oziroma Khuenu Hedervarjrju.
Volilna reforma, ki se je dovolila hrvaškemu saboru je sicer nekoliko pomnožila število volilcev, vendar ne tako, da ne bi mogla »pametna* vlada uplivati na nje. Khuenovi časi bi se torej imeli vrniti ne le v bivstvu, temveč tudi v obliki.
Druga kombinacija je ta:
Khuen Hedervary se je prepričal, da je koalicija popustljiva do skrajnosti. To je pokazal tudi komunike o zadnji kooferenci o Tomašičem, na kateri ja koal.cja izrekla, da je pripravljena, zapostaviti vsa politična vprašanja, ki se tičejo Hrvaške, dokler ne bo ogrska vlada imela prostejSih rok. Khuen se torej lahko popolnoma zanaša na večino v hrvaškem saboru in na brvaSko delegacijo v ogr-ikem državnem zboru. Čeprav ima v budimpeitan-skem zboru itak večino, je zanj vendar koristno, če ga ravno sedaj tudi hrvaška delegacija podpira. Oseba Aranickega pa Khuenu ni tako vatna kakor se zdi, da je Tomašiča. Ce je koaliciji žrtvoval Raucha, ji bo žrtvoval tudi Aranickega, ako ima zato zagotovilo, da mu bo koalicija zvesto služila. Po tej kombinaciji bi torej Khuen ne mislil držati Tomašiča, ampak le koalicijo Se bolj prikleniti na se. Na vsak način — naj se zgodi to ali ono — je Khuenov sistem na Hrvaškem že popolnoma utrjen. Oitala so le Se osebna vprašanja. Nekoliko čudno je seveda, da ne natnanja Khuen banove demisije takoj cesarju, kakor je navada, ampak da čaka na adresno debato.
Budimpešta, 17. julija. Z banom sta odpotovala tudi oddelna predstojnika Cavrak in Amruš v Zagreb.
Želeinifeka nezgoda. Dunaj, 18. julija. Včeraj popoldne je na postaji Purkersdorf zapadne železnice trčil vlak mestne železnice v tam stoječo vozno garnituro in je deloma prišel iz tira.
12	oseb je lahko ranjenih.
Grnnvraldska slavnost. Krakov, 18. julija. Namestnik dr. Bobrzynski se ni udeležil grun-waldske slavnosti. Vojni erar ni hotel dati postelj in posteljnine za goste na razpolago. Namestništvo ni dovolilo javnih lokalov, škof je prepovedal poljsko mašo in odklonil pridigo. Sploh so se uradni krogi popolnoma vzdržali udeležbe.
Socialni pregled.
** Polon ? krfečanako-ioclalnl stranki ni
ostal brez posledic med krščansko-socialnim delavstvom. Doslej se je ta »organizacija* šs za silo držala pb konci, ker so občinski delavci in uslužbenci na Dunaju morali biti njeni člani. Najmočnejša opora te Kunscbakove garde so bili tramvajski uslužbenci. Zdaj je pa tudi tukaj počilo. Več kakor 2000 jih je na dveh shodih sklenilo, izstopiti in ustanoviti neodvisno strokovno društvo. Predlagatelja sta bila dva odpuščena uslužbenca. Krščansko-so-cialnim agitatorjem se je očitalo, da so nagnali tramvajske uslužbence le zato v štrajk, da so v občinskem svetu lahko zvišali tramvajske vosne cene, potem so pa uslužbence pnstili na cedilu. Na shodu je bila razburjenost tako velika, da se je klicalo: »Ca pride Kunschak, mu razbijemo črepinjo.* —* Polagoma se torej vendar povsod dani Sila je od nekdaj najboljši agitator med delavci.
Atentat na španskega kralja.
V	Madridu so bili v soboto razširjeni glasovi, da je nekdo hotel izvršiti na španskega kralja Alfonza atentat, ki pa se je preprečil. Na stvari ni menda nič posebuegs, le značilno je, kakšen strah imajo na Španskem neprenehoma pred atentati.
Kralj je bil v Segoriji pri odkritju nekakšnega spomenika. Tudi to ni moglo biti kaj znamenitega, zakaj drugače bi se vsaj naznanilo, čegav spomenik da se je odkrival. Brzojav pa govori le o nekem »patriotskem monumentu*. Glasovi o atentatu so, nastali vsied tega, ker so dan poprej uprli v Va* ladolidu neko »sumljivo* osebo (česa je osumljena, se tudi ne poroča). Najbrie zato, kar je policija . pokrivala zadevo s svojimi navadnimi skrivnostmi, se je pri časniških poročevalcih porodila misel, da je policija razkrila anarhistno zaroto in končno so nastali glasovi o atentatu. Poroča pa se tudi, da je policija izvršila mnogo hišnih preiskav in aretirala nekega človeka, pri katerem je našla sumljive »dokumente*.
Kralj se je pripeljal v Madrid, ne di bi se mn bilo kaj zgodilo. -- —
Ce so pa vesti o atentatu izmišljene, se pa vendar gode druge reči, ki delajo španski vladi skrbi. Iz Maroka prihajajo vznemirljiva poročila. Ob španski meji je po francoskih mestih mnogo begunov, ki so lani dezertirali, ko je Španija pošiljala vojaštvo v Maroko; te begunce nagovarjajo baje agitatorji, bftj organizirajo čete, ki IH potem imele prestopiti špansko mejo. Vlada se brani pomilostiti tiste politične begunce, ki so lani v dobi nemirov zapustili Španijo in žive sedaj tudi po sosednjih francoskih mestih večinoma v veliki bedi, To vladno postopanje selo vznemirja duhove
posebno v Barceloni, kjer je itak ie velika raz> burjenost. Tam so bili t dobi špaaiko-maročanike vojne najbujši nemiri, s katerimi je bila nepr-aredno v sveži tudi usmrtitev Ferreta. V Barceloni hočejo praznovati spomin na tiste boja in vlad:, ki se boji novih nemirov, ja poslala več vojaških polkov tja.
Nadalje se poroča, da hočejo »ec'a'l>ti zopet razglasiti generalno stavko v Barceloni in v pokrajini ter da ae j'ra pridružujejo republikanci.
V Biibao pa so že rudarji v stavki, ki se je zelo razširila. Prišlo je tudi 2e do hudih spopadov a policijo. Sprevod delavcev, ki so mirno demon* strirali, je hotela policija ustaviti. Ker se množica ni takoj *mšla», je policija streljala. Poroča ae, da je bil eden stavkujočih ranjen. Kako je bilo v resnici, ae ne ve. Vlada je tudi tja poslala vo* jaitvo. Militarizem je pač tudi na Španskem za to, da varuje kapitalistične interese.
Velika nesreča v zraka.
Kakor vsak napredek človeštva, zahteva tudi osvojitev zraka še velikanske žrtve. V sredo je boj človeka s prirodo zopet povzročil veliko nerrečo, ki se je zakljnčila s smrtjo peterih ljudi.
V Laicblingenu v renski pokrajini (zapadno Prusko) se je ob 9. dopoldne dvignil krmilen balon v zrak, kmalu pa je blizu Nukamna telebnil na tla. V čolnu so bili zrakoplovec Herbstioh, ir-ženerja Kranz in Hopp, tovarnar K51ly in monter Stiechs. O nesreči se ne ve doslej nič drugega kakor to:
Zjutraj je bilo vreme krasno; pričakovati se je smel jako ugoden polet. Caz pol ure pa je balon priiel v gosto meglo. Naenkrat so kmetje, ki so delali na polju, začuli močan pok kakor iz topa in par minut pozneje so žs videli, kako pada balon s strašno hitrostjo na tla. Cola je udaril s tako rilo ob zemljo, da se je zaril nekoliko metrov globoko vanjo. Daleč naokrog so ležali raztreseni kosi razbitega balona. Štirje izmed zrakoplovcev so bili takoj mrtvi, eden je še stokal, pa je čez nekaj minut tudi umrl.
Ker so vsi udeleženci poleta mrtvi, se more o vzrokih katastrofe Ie ugibati. Večinoma mislijo, da se je bencinov motor razpočil. Drugi pa sodijo, da je vsled goste megle solnce na ecu stran tako pripekalo, da se je razpočil balon.
Mrtva trupla so strašno razmrcvarjena. Pesti nesrečnežev so krčevito stisnjene, zato se sodi, da ae morali v smrtni uri strašno trpeti. Obleka je vsa raztrgana. Enemu inienirjev se je zaril kos želen v prsi, drugemu so iztrgane oči iz glave.
Raznoterosti.
t Sandi dolga 10 vinarjev krava draibeno
prodana. V neki svoji interpelaciji pripoveduje ma* ieruski poslanec Markov: Glasom sklepa okr. glavarstva v Ravaruski se je kmetu Mihaelu Kmielu v Korczvva zaradi dolga 10 vinarjev zarubila in prodala ena krava.
t Isgradl proti sanoroam. Dne 4. t. m. sta so v nevadskem mestu Reno borila za prvenstvo rokoborca (bokserja) zamorec Johnson in beli borilec Jeffries, ki je bil doslej nepremagan. Tekmovalno borbo jo gledalo nad 20.000 ljudi. Beli borilec je bil premagan. Vsled tega je nastalo med severo-amsriškim belim plemenom strašno razburjenje in začele so je divje preganjanje zamorcev, tekom katerega je bilo ubitih 30 črncev, nad 200 pa ra* njenih.______________________________________________
« Dalatakt kolek ie Eraa|ako, Štajersko ta Kemike. Založništvo tega koleka, ki je slično onemu u Goriško, Iitro in Primorsko, je po nalogu izvr-
ievalnega odbora stranke prevzel sodr. Ivan Kocmur, pri katerem imajo organizacije in zaupniki na Kranjskem, Štajerskem in Koroškem odtlej napravljati svoje naročbe. Organizacije na Goriškem, Primorskem in v Istri naročajo kolek slejkakor-prej pri sodrugu Jos. Petejanu v Gorici. Sodrugi in rrganizacije, tako ttrokovne kakor gospodarske, so naprošene, da se pridno poiluiujejo delavskega kolka, ki utegne donašati stranki čedne dchidke. Rabi se lahko kot pečatna znamka pri poštnih po-šiljatvah, kakor: pismih, zalepkah, dopisnicah, razglednicah, zavojih itd. Naj se ne odda nobena pismena ali kaka droga pošiljatev, da hi ne bilo na njej delavskega kolka. Dalje se lahko naleplja na vstopnico pri raznih delavskih priredbah, na dopisnice in zalepke pri šaljivi pošti ter tudi na dobitke pri srečolovu, tomboli itd. Noben sodrug naj ne gre na volišče, ne da bi poleg imena kandidatov vega ne nalepil vsaj en delavski kolek. Vsaka delavska veselica ali druga priredba služi tudi v to da se razpeča čim več delavskega kolka. Prosijo se te\pOsebno vse strokovne in gospodarske organizacije, naj sklenejo, da se vsa pisma opremijo z delavskim kolkom. Naročbe iz Kranjske. Štajerske in Koroške je pošiljati edino na naslov: Ivan Kocmur. Ljubljana, Gosposka ulica št. 12. Gana kolku e v Ljubljani ista, kakor v Gorici. Posamezen sz vod stane 2 vinarja. Manj kakor 50 kolkov je po pošti ne p*šljp, izvzemši če se obenem vpošlje tudi denar. Da ni preveč nepotrebnih troš-kov (za naknadno pošiljanje denarja in eventualne opomine), se priporoča, da se obenem z naročbo vpcšljo tudi denar (lahko tudi v poštnih znamkah).
—	Sodrugi in organizacije, sezite po delavskem kolku I
5edr«gi. soniiljullfl!
KaVarnt is brifniu, tytr jt si uzpaligo ttji
"Kdrti prapor"!
Franjo Parkelj
lastnik reklamnega in plakaterskega podjetja, snaženje stanovanj in okenj
g	Ljubljana
B Selenburgova ulica O
w 52—8	izvršuje
j vsa v to stroko spadajoča dela točno in po zmernih cenah.
? I ? I K 0 ? 0 ?	Najboljša uta sedanjosti: Z'ata, srebrna, tula, nikelnasta in jeklena se dobi samo pri	? I ? I K 0 ? 0 ?
H. Suttner, Ljubljana Mestni trg. Lastaa tovarna or v Švici.		
? I ? I K 0 ? 0 ?	Tovarniška varstvena znamka „IKO“	? I ? I K 0 ? 0 ?
Cjnbljana
Dunajska cesta iil. 17
priporoča svojo bogato zalogo
šivalnih strojev
za rodbino In obrt.
Pisalni stroji „Adler". Uozna kolesa.
Ceniki zastonj in franko. ~—
81
Svojim čltateljea priporočamo, da se ozirajo na take tvrdke, ki Inserlrajo v našem lista.
Gostilna ,Pri panju*
=E Vegova nlloa it. 10 ==
se pr p .roča za mnogobrojen obisk
lastnik £eoitardo Galante
ima nsjboljše pijače; dobiva se izboren «pelinkovac>, goriška, istrska, dalmatinska vina in dolenjski cviček po najnižji ceni. 26—17
Na novo «exldana
Častiti gospod
Gabrijel Plccoll
lekarnar
68 ,6	v	Ljubljani.
Vašo tinkturo za želodec sem že tso z velikim uspehom porabil, katero iz srca priporočam v veliko korist vsaki družini ter se Vam iskreno zahvaljujem in prosim, blagovolite mi poslati še 24 stekleničic Vaše tinkture za želodec.
Z odličnim spoštovanjem
Josip Sterle
posestnik In praailraal matfvadjl lavae * Korltaloah, poftla Knežak pri tl. Patra aa Krasu.
pekarija
na prometnem kraju v Trbovljah, Spod. Štajersko, se da takoj v najem.
Več se izve pri lastniku Ivanu Vincencu Komatu, krojaškemu mojstru v Trbovljah. 6—3
i i i r t i m i • t i:i ' '
Kavarna
,Unlono‘v Trsta
nlloa Oaserma In Torre Blanca
se priporoča.
Stopnice, balkoni spomeniki stavbeni okraski Ltd.
Kranjska betonska tvornica Tribuč & Komp.
10-8
v Ljubljani«
Cementne cevi v vseh dimenzijah barvaste plošče 1. t d.
Talafan ifeterv. 198.
Talafon itav« 108*
Selniška draška zdrnženlb pivnam Žalec In Laški trj
v Cjubljani
priptnSa »vaj«
izborno pivo v sodcih In steklenicah.
ZALOGA V SPODNJI ŠIŠKI.
M—18
Iidajatelj i« odfeverni »rednik fiaa lirll*
Tiske I?, Pr. Lampret v Kranja,