Ljubljana, nedelja, 31. julija 1955 Leto XXI. Štev. 177 glavni in odgovorni UREDNIK IVAN ŠINKOVEC UREJA UREDNIŠKI ODBOR List izhaja vsak dan razen Petka. // Cena 10 dinarjev PROLETARCI VSEH DEŽEL. ZDRUŽITE SE! Jfiuclsko, PRAVICA L IZDAJA ■IJUDSK« PRAVICA. USTANOVLJENA ». OKTOBRA UM a tfgn NARODNOOSVOBODILNO BORBO JR IZBA* JALA KOT 14-ONEVNIK IN TEDNIK. OD OSVOBODITVE DO L JUL 1M1 KOT D NEV NIK. NATO PA KOT TEDNIK I OD L JUNIJA UM IZHAJA V REDAKCIJSKI POVEZANOSTI Z .BORBO. Potrebe in možnosti V svojem govoru v Karlovcu,, koristi s širšimi. Imamo pa tudi fcjer je opozoril na potrebo po, določene politične obveznosti za zožitvi investicij za izgradnjo pri | razne organe samoupravljanja, da je tovariš Tito rekel: »Škrat- svojo pobudo vskladijo z osnovno ka, mi moramo zdaj forsirati tista linijo gospodarske politike, ki jo Podjetja, ki bodo čimprej dajala narekujejo potrebe skupnosti. Tu Produkte, da bomo otipljivo vi- govorimo o potrebi enotnega gle-“eli sadove dosedanjega dela, da danja komun na naše gospodar-bodo ti produkti koristili zbolj- i stvo, ki, kakor pravi tovariš Tito, san ju življenjskega standarda, na' »pomeni v določenem smislu iz-drugi strani pa, da bomo dosegli gradnjo demokratičnega centra-ravnotežje v noži plačilni bi- lizma v zavesti ljudi, tako da se lanci.g bo vsaka komuna zavedala, ka- tere so njene dolžnosti do skupnosti. « Gibanje gospodarstva v prvem polletju kaže razen pomembnega POBUDA CU EN LAJA ZA POMIRJENJE NA DALJNEM VZHODU Pakt azijskih in pacifiških dežel o kolektivnem varnostnem sistemu na Daljnem vzhodu Realizacija ženevskih teženj — Po načelih koeksistence — Stiki z Japonsko — Kitajska in OZN — Pogajanja glede Formoze — Položaj v Koreji in Indokini — Pogajanja z ZDA Nekakšna ekspanzija potreb v različnih oblikah na raznih področjih družbenega življenja je po-vsem normalna v socialistični deželi, ki vzporedno z naglim raz-vojem proizvajalnih sil dviga iz nekdanje zaostalosti tudi raven življenjskih potrebščin, nove zahteve po osebnem in družbenem življenjskem standardu. Sicer pa wiko tudi takšna ekspanzija ugodno vpliva na nagli razvoj Gospodarstva s tem, da z nenehnim naraščanjem potreb izpod-°uja tudi vse tiste pobude, ki so se neodkrite v njej. Toda proti-sl°vja med potrebami in možnostmi se lahko nadaljujejo v smeri nadaljnjega napredka samo dotlej, dokler se gibljejo n določenih mejah. Zunaj teh meja se začenja »iztegovanje čez odejo«, kakor je rekel tovariš Tito na omenjenem zboru, začne se proti-slovje, ki čedalje bolj vodi v motnje. Peking, 30. jul. (Tanjug). »Ženevska konferenca je dosegla pozitivne uspehe, ki bodo pripomogli k zmanjšanju napetosti, k upostavitvi potrebnega zaupanja med narodi ter trajnega in čvrstega miru,« je Izjavil kitajski ministrski predsednik in zunanji minister Cu F.n Laj v govoru, ki ga je prenašala agencija Nova Kitajska. Kitajski je potreben mir, da bi izpolnila »ogromne naloge«, ki povečanja proizvodnje znatne po- h je na notranjem tajat* neskladnosti med proizvod-jJ ^ j* nadaljeval Cu En njo m potrošnjo, med možnostmi Pozd^ je željo ^ sodelovanju, m vztrajanjem na zadovoljena- J i ri<5ali predsedniki nju raznih potreb. To najbolje h ^ 2enevi in pristavil: sklicana splošna konferenca o janja z oblastmi na Formoei, da razorožitvi, prevzeti njej pripa- bi določili konkretne ukrepe ca da joče obveznosti. »Kitajska vla- miroljubno osvoboditev Formo-da,« je rekel, »je vzela na znanje ze,« je potem nadaljeval kitajski sklep ženevske konference, da se ministrski predsednik in zunanji bodo razvili stiki med Vzhodom minister. Treba pa je poudariti, in Zahodom. Se zmeraj pa ima- da bi šlo tu za pogajanja med gih področij, in pripravljena je mo verigo oporišč in blokov centralno kitajsko vlado in kra- urediti s temi deželami svoje sti- okrog naše dežele. V takšfcih jevnimi oblastmi na FormozL« ke na podlagi petih načel o razrnerah moramo ostati budni Cu En Laj je obžaloval, da se in moramo računati z možnostjo njso posrečili napori severno- nenadnega napada. Zato moramo korejslce vlade, da bi se Koreja kaže neupravičeno povečanje investicij (118.497,000.000 dinarjev »Toda narodi nočejo samo. da bi se ohranila ta želja po sodelo- ... . se onranua ut zeija pu ouuciu- l’ mesiji nasproti ^ terj io tudi ustrez. 77.930,000.000 dinarjev v istem ob- ’ - ... dobju lanskega leta) z nadaljnjo ne konkretne ukrepe, da bi se , . , . . , , ... mir in mednarodna varnost res težnjo po povečanju, kakor tudi ohranila in utrdila.« tflft > velik porast proračunske potrošnje (105.338,000.000 v prvih petih Ko je govoril o ženevski kon- mesecih nasproti 88.753,000.000 v ferenci, je Cu En Laj dejal, da istem obdobju lanskega leta. Od- Kitajska dosledno podpira napore stranjevanje neskladnosti, do ka- za miroljubno združitev demo-terih privede takšno naraščanje kratične Nemčije. Nemčija je bila potrošnje, se nujno zrcali v na- ognjišče dveh svetovnih vojn in sprotnih sadovih, kakor so tisti, 2a mir in varnost na svetu,_ pa ki smo jih želeli doseči z gospo- tudi za nemški narod je vazno, darsko neupravičenim formira- da se prepreči ponovna milrta-n- z narodnimi koristmi takšno spet postavlja proti temu nemškega naroda in koristmi forsiranju, ter svojevrstna logika evropske varnosti.« investicijskega in proračunskega Potem je Cu En Laj pripomnil, varnosti na svetu. Kitajski še ni i. = o,, y.,trJ,i—.|, priznan zakoniti status v OZN trošenja, ki ne upošteva več go- da so se predlogi o nevtralnosti ' koekstistenci, ki so jih opredelile ;n članstvo v tej mednarodni or-spodarske upravičenosti, s tem pa in nesodelovanju v blokih ali vo- Kitajska, Indija m Burma.« ganizaciji ni univerzalno. Čedalje tudi ne 'stvarnosti v smislu za- jaških zvezah nedavno razmah- Potlej je Cu En Laj odobril več dežel razume, da^je napočil | njem zadovoljevanja teh ali onih zaciija dežele. »Prav zato,« je po- Ce i«,™ investicijskih ali proračunskih udaril predsednik kitajske vlade, razvrat Jj, Zt^j Potreb po vsej sili. Posledica tega »bi bilo treba Nemčijo združiti 'opravah o razdelitvi narodnega \ . .. vi „„ i/nt v skladu dohodka, pa tudi pri uveljavlja- ie tudl naraščanje cen, kt se kot v snciaau nju konkretne gospodarske politike podjetij, komun itd. pred očmi izključno argumente o takš-n*h ali drugačnih gospodarskih, zdravstvenih, prosvetnih itd. potrebah, tedaj dejansko ničesar ne dokazujemo, ker dokazujemo samo splošno znano resnico, ki veha bolj ali manj za vse. Umestne so lahko samo takšne razprave in takšna gospodarska politika, ki trna, da bi zadovoljila določene Potrebe, pred očmi obstoječe možnosti, vodeče v uskladitev medsebojno vzročno povezanih Potreb in proizvajalnih sil. Našemu gospodarskemu sistemu in sedanji metodologiji plani-^nja se še ni posrečilo na zadovoljiv način urediti vprašanja ču En Laj našo narodno obrambo krepiti.« Cu En Laj je načel tudi vprašanje kitajsko-japonskih stikov in dejal, da bi jih morali urediti in da bi se morala trgovina med obema deželama razvijati. Kitajska vlada je po skupni kitajsko-sovjetski izjavi, objavljeni v tej zvezi oktobra 1954, v tem smislu že marsikaj ukrenila. »Reagiranje japonske vlade pa nt bilo nič kaj ugodno.« združila po mirni poti in da je »položaj v tej deželi nestabilen«. Govoril je potem o položaju v Indokini in dejal, da so južno-vietnamske oblasti ne le odklonile pogajanja, marveč so se tudi zatekle k nasilju in dopustile 20. julija napad na sedež Mednarodne komisije v Saigonu. Obsodil je dejstvo, da ženevskih sporazumov v Kambodži in Laosu ne izpolnjujejo in pripomnil: »Spo- Potem je omenil vprašanje razum o vojaški pomoči, ki sta sprejema Kitajske v OZN in zanikal univerzalni značaj OZN ga 15. maja sklenili kraljeva vla-la v Kambodži in vlada ZDA, ni zato, ker Kitajska ni njena čla-' združljiv z nevtralnostjo Kam bodže na podlagi ženevskih sporazumov. Laosu grozi nevarnost vojaških dogodkov, ker se skušajo tam organi pakta o Jugo-Aziji (SEATO) vmeša-zadeve dežele, nica. »OZN je dolžna zmanjšati mednairodno napetost in ustvariti nujno potrebno zaupanje med narodi. Do zdaj OZN ni mogla odigrati vloge, ki bd jo bila mo- | vzhodni Aziji rala odigrati v čuvanju miru in vati v notranje kar popolnoma nasprotuje ženevskim sporazumom.« Bližnji kitaj-sko-ameriški razgovori o Ženevi bodo .pripomogli k zmanjšanju v„u latiiiian- rv(loJ ^_______,___________,.... mednaroane napetosti med obe* dostitve najnujnejšim potrebam nili. »Kitajska""vlada spoštuje predloge1 o razorožitvi, ki jih je čas, da se zboljša sedanji polo- mai deželama in k '“?* gospodarstva in družbe. Vse to pa stališče nevtralnosti, na katero sprožila Sovjetska zveza na že- žaj v OZN.« v povzroča nazadovanje življenj- so se postavile nekatere dežele nevski konferenci, in izjavjl, da »če je to možno, je kitajska £DA ▼ r ormoški ožini, rreas a-skega standarda. Afrike in Azije, kakor tudi dru- je Kitajska pripravljena, če bo vlada pripravljena začeti poga- nik kitajske_ vlade je poudaril. Vsekakor bo potrebeno tudi v zveznčm družbenem planu za prihodnje leto storiti ustrezne ukre- . pe, da bomo uresničiti tisto, kar je rekel tovariš Tito glede na- j daljnjc investicijske politike. »Treba je razviti tista podjetja, ki nam bodo takoj dajala produkte. Skratka, treba je nekoliko bolj gospodarsko gledati in upo- • ODLOČITEV FRANCOSKE SKUPŠČINE O AFRIŠKI DEŽELI Izjemno stanje v Alžiru podaljšano do prihodnje pomladi da sta politika blokade in prepoved izvoza prizadeli kitajski narod in da je moč takšno oviro odstraniti s sprostitvijo trgovinske menjave blaga. Na koncu je izrazil upanje, da bodo azijske in pacifiške dežele, vštevši ZDA, sklenile pogodbo o kolektivni varnosti, in rekel: »Če pa bi hotel kdo naše miroljubne napore razlagati kot Pariz. 30 iul (AFP) Franco- | žirskega departementa Bone z la, ki so mu naprtili odgovornost znak šibkosti ali misliti, da lahko “ -1 - . ... -i- ^ dosedanji za nedavno prelivanje krvi. pritiski in grožnje kakorkoli več neodvisno-republikanskih, na n8SJ b° neJC tl*u s. ukM °°,v°darjk‘ DiH-j:,' . , . . ’, , , politiki raznih organov upravlja Neodvisna Jacaues Pourcade . . . ^ 8. . .. ’ . ? P, , mini im sn znerozili. da bodo totV' "—števati vire, ki jih imamo v naši siti Ue vsaditve. Naš gospodar- državi, ter si prizadevati, da jih . ... _ Biio siste.m in spdania metodolo- bomo izkoristili, da bodo čimprej ska poslanska zbornica je snoči utemeljitvijo, da razni T>riznayata široke pravice dostopni našim ljudem za zbolj- pozno v noč nadaljevala razpravo i trije preobsežni. Sprejela je vec neoavisno-repuDiiRansR.nl, ■ ,- j . Ajnim nosilcem potrošnje (pod- šanje njihovegd življenjskega 0 Alžfiru. Vei govornikov je \ ^u^k »kona o organizaciji kme6kih in degolovskih desident- na “-P?1 narodov, vsega sveta. roku in so zagrozili, da bodo bH.ji,. ' ^ »»■'»v«, poiltiKi razmn. organov upravlja- . Npn«ii/iann Tacoue« Pourcade; ^ Hi * 1 Potrošnjo z gospodarski- n}a zlasti v podjetjih in komu- ^e^zemal za čim večie go- lahko ukinila Prej' ie bodo oko' ,=htevali od svoiih članov vla- Potencami skupnosti. Ce pre- ^ w lahkovzaieli uveljavljati ^l^TTvez^vanTe Alžha s liVW HonuSčale. zahtevah od svojih članov vla m!?”10 ves ta Problem ozko, ni- takšno usmeritev. Imamo več Spodarsk° P°vezovan3e Alzlra s liščine to dopuščale. Glavna značilnost dva dni tra- so takšni računi docela zgrešeni.« Vtisi v Londonu de, naj odstopijo, če bi vlada' London, 30. jul. (AFP). Govor, med parlamentarnimi počitnicami ki ga je imel danes v Pekingu dim* j umu, takšno usmeritev, imamo vec w' rvvslanpr yl ^osuče i VSOki iZmed ^ bi se « organi v Alftoa Be^MateS s”oje tiztemvani^čeT odeio”'in vee{em ravnanje varnostnih sil z upor-' nici o Alžiru je bila, da so malone Marokom, ki jih njihova vodstva i hanji minister Ču En Laj, preso- kršitev splošnih maorskih lafLuu niki. Notranji minister mu je od-1 vsi govorniki bolj poudarili po- ne bi odobrila. jajoče debate v poslanski zbor- sprejela kake sklepe v zvezi z predsednik kitajske vlade in zu- n ioi /» AlJrimt in Kilo rl.n cn molnno Z J- 1*1 41V-. 11 Vi/>«ro uorlcfun I U ___ 1__1 _ _ IT_ T _ -a>.a oncnArlnve Irih v a t u j • .».t. II Uti. IIIlIiiaLVl IIIU JC | Vol gUVUIIllAl 111 Ha nnudaria fa2”e.^ govoril, češ da preiskava, ki jOjtrebo po ureditvi gospodarskih »ni zadev v tej deželi kakor pa po- Proporceu s tem, da poudarja in~v~izvovolnievanje proizvodnih T- Ptouice, ki ga na nniaia Hn hi n vodi generalni guverner n ^ .i J sl sfcup nosti. Francoski politični krogi pri- jajo v Londonu kot govor, »v katerem ni mnogih novih velikih _ uilo cest in zboljšanje prometa na j rrOSPodarski sistem in planske splošno, v napredek obrti in v vse 247 glasovom privolila v nadaljnje j rumente je treba seveda stalno drugo, kar bo naglo rodilo gospo- podaljšanje izjemnega stanja v Popotnjeuati, da bi s predpisi darske sadove in neposredno pri- Alžiru. S 495 proti 100 glasovom ol^atan(nejp določili obveznosti pom.oglo k zboljšanju življenjske- je sprejela osnutek zakona o e nadaljnje uskladitve ožjih ga standarda. M. B-c ustanovitvi novega, četrtega al- Razširitev trgovine s Sovjetsko zvezo Ugoden razvoj menjave blaga je že na osnovi prvega sporazuma po normalizaciji stikov z ZSSR omogočil njeno povečanje za dobro tretjino pr pograd, 30. jul. (Tanjug). — me sta podpisala danes in jih iz- njava blaga med Jugoslavijo In redstavnik jugoslovanske vlade menjala v državnem tajništvu za Sovjetsko zvezo. ».‘sovjetskega veleposlaništva v zunanje zadeve svetnik Vladimir | Na podlagi dodatnih blagovnih \_f) Cfv* -rt _ 1 . — . . - . - . t 1.'__ _ J „1 ..,-.11- — A — —. «... L T. . ^.... 1 „, . i i n r*, r n rt 1 O iga stanja in nezadovoljstva te-j ^ dan sgan j ega zasedanja ™ Vkde^S Davi je zbornica s 367 proti JgS«™* “^'čal o rezultatih ila^ne pomike ker ,e Cn En nlft čETSTe v^detatmOTav” ^ notranjem to na zunanjem to- pred .zadkom kitaj^o-ameriških nost je bila, da je v debati prav- v-- im.i v pogajanj v Ženevi. zapra v prevladovala kritika vlad-. njegovem ekspozeju važno mesto' Vendar pa v obveščenih an- problem Maroka, zlasti še, ker bo gleških krogih poudarjajo, da bo- »krh? tokli’ med md" i generalni rezident' Grandval do- do samo pogajanja v Ženevi po- pet, da zbuja skrbi tako med P” , tje- že predjojij vladi poročilo o kazala, ali je Kitajska bolje raz- T^krovHelh°SoiS nasnro'!sadovlh svoi°Sa informativnega položena, in ali je moč^doseči na-i h poslanstva in predloge o ureditvi predek v popuščanju napetosti na tujočih francoskih priseljencev., vr.raia.nia. Daljnem vzhodu. ne politike v Maroku, položaj v tej deželi tudi tako na Slednji so napad na generalnega izkoristili debato za , maroškega vprašanja, novega francoskega rezidenta Grandva- Vedno novi spopadi v Alžiru Alžir, 30. jul. (AFP). V včeraj-1 Alžiru je bilo Kaj hočeio Američani doseči pri Kitajcih na veleposlaniških razgovorih v Ženevi e°gradu sta danes v državnem Sajičič in trgovinski predstavnik seznamov bo Jugoslavija izvažala sp0padih v ni«.i vu za zunanje zadeve pod- Sovjetske zveze v Beogradu Ja- v Sovjetsko zvezo kavstično sodo, ubitih 19 upornikov, 6 jih je bilo, . , dopolnilne blagovne se- kov' Krasjuk. Z jugoslovanske kalcijev karbid, barit, predivo, rar)jf,nih jn 8 aretiranih, ranjena P^matski krogi v Londonu me- aame ki so priloženi kot sestav- strani sta bila pri tem navzoča meso, fižol, paradižnikovi mezgo. pa s1a hila tudi 2 pripadnika n,J°’ da. ^ UPI .1 ■ it. • .i i v a_II— -n *»» irt no io ■»nd n_ cnbn cliuo m.ortnnlndn It div m ... .. m.TVAVAri Ul St* ZflOPrl V DO" jU . — so priloženi kot sestav- obenl ^r5°vinski pogodbi med V z ? deželama, sklenjeni letos Vred e*ku ianuaria v Moskvi. n/*s’t v tem sporazumu zaje- . j --------- hib 88 ie znašala po prvot- pa sta zastopala svetnik F. Grjaz- naftne derivate, antracit, magne- Sezn»rr»?V> n a mi_____ t— tuinl \r T T.iiihimov. 7-iipvn rnHn hnmh-nf nanir. sin- državni svetnik za zunanje zade- suhe slive in marmelado iz sliv francoskih vaTm>stnih sil/Samo ve dr. Stane Pavlič in pooblašče- pulpo, usnjene izdelke in parket- g. . , =• , • bjlo ubitih ni minister Blagoje Djurič, so- ne deščice. Sovjetska zveza pa bo! P J. \ vjetsko pr^laništvo v Beogradu izvažala v Jugoslavijo nafto in | ^upornikov; 6 jih, je bdo. ranje- do]«ffznand^ kakih 20 milijonov nov in tajnik J. Ljubimov, ZnamieV’ 2 novimi dodatnimi se-1 torna 1)3 se P°veda 23 60 %, ozi-toh 23 miiii°nov v obeh sme- zljevo rudo, bombaž, papir, sintetični kavčuk, nikelj, kositer magnezij in filmske trakove. nih, 6 sumljivih ljudi pa je bilo aretira ni h. London, 30. jul. (Tanjug). Di- »znatno spremenilo«, čeprav Wa- shington ureditve tega vprašanja ne smatra za nujno. Iz diplomatskih krogov prihaja vest, da je razgovori, ki se bodo začeli v po nedeljek v Ženevi, trajali tri do Eisenhower privolil v to, da dopolnilne kontingente sezna- VREMENSKA napoved *a nedeljo, dne 31. julija: V »av, vreme z zmerno oblačnostjo. nos)a °P Černivec, oddelka za kultu- vsakem primeru doseči. Gre tudi za izpolnjevanje plana naše proizvodnje. Nai družbeni plan za letošnje leto določa n. pr. povečanje industrijske proizvodnje za 14 °/t, to pov^anje pa smo v prvem polletju celo presegli, saj je bila v tem razdobju naša industrijska proizvodnja za 23*/» večja. Z naraščanjem naše indti- nasproti 1874 milijonom v lan- J> meri, če bi valjarna v Sevoj- odborniki zaprisegli. Nato pa sta skom prvem polletju. Temu za- pokazala vre komercialne oba zbora v veliki dvorani nada- stoju je vzrok predvsem okol- gibčnosti pri iskanju zunanjih ljevala z delom, nost, da se je kovinska industrija tr*?v m *.e bolje prilagodila Seji je predsedoval Miha Ber-lani Dri svoiem izvozu usmerila SVOJ a,,t>rtlment SV0J° *ak°- M, ki je v svojem referatu s predvsem na turški tre letos na1 ?ost zah<«vam tuJ,h lzvoz statističnimi podatki orisal nov so možnosti izvoza na fa tre zelo' 'z s"me S'ovenlJe je bil letos v Okrajni ljudski odbor. Na podla-im ■,* inLdilni Prvem polletju sicer ugodnejši, gi uzakonjenega končnega pred-vendar je treba prav tako gra majhne. sektor. Isto velja za tekstilni L-; „ venuar je ireun prav latto gra- — ----------------..j— --------------------------- J pojletju zaostajanje izvoza kovinske »tnjske proizvodnje pa se je po- dosegel J* ,^ ^'n ' predelovalne, tekstilne in usnjar- rečal tudi naš uvoz, zlasti uvoz v°za, nasproti 2557 milijonom v sj^e industriie lanskem polletju. Tudi, Med vzrQJk': 7aoso rrulo nrrvli tltrilf i vliHo vini 1 1 dar ni prišlo do nobenih spre- Ljubljana zakijučena. memb. V naslednjih točkah so Izvolili različne komisije in svete. Za predsednike posameznih svetov L. na-1 OLO so izvolili: v Svet za gospo- 1 jetja namreč ne poznajo, tudi če roda proti tur&ki vladavini 1. 1903 darstvo Iva Klemenčiča, v Svet I |. . jcija uniurcu ne id, iuui tc nnm yruu iui»m »iitunum i. v » v,« ■ možnosti za izvoz konoplje, to so specia]j7.jrana za posamezne hodov vseh republiških krajih do- za komunalo inž. Miho Gašperja, niku se bo 1. avgust* začelo regi- nn rnrarli n p 7 n r I n c t n r> / m rr I n m. . * . .* . .. . ... n _i naraščanja industrijske proizvod nje držati, moramo ustvariti tu . .. au specializirana pusamezue di več deviz zfi uvoz surovin, se P“ zaradi nezadostne zmogljivo- stroke> vgeh mo*nostj proizvod- vesno proslavili. V mnogih krajih pravi povečati izvoz. * 1 in.*a *Vfa p. .* konopljarn. njp za jzvoz Tak0 mnoga proiz- bodo kullurno-umelniške in Sport- Po najnovejših podatkih kaže lzvoz konoplje bi nam lah- ( vodna podjetja niso bila niti ob-' ne prireditve ter druge manifesta- i i tr iiini i it potirAeol i i o n i _ ' I ... X X. _ — _ l1_1. X_________ _ J • č i_! I _ . j_11_______ !___SI_ Posvetovanje mednarodnega središča za podmladek Na otoku Lokrumu pri Dubrov- naš izvoz v juniju razveseljivej-šo sliko. Medtem ko smo v maju izvozili le za 5115 milijonov din, to je za 1163 milijonov manj kakor lani v istem mesecu, se je naš izvoz t juniju po začasnih podatkih povzpel na 7027 milijo Sestanek predstavnikov industrije olja in strojne industrije Na včerajšnjem sestanku pred- ostalimi zbornicami, zlasti z In- veščena o tem, kakšno proizvod- cije. Številne družbene organizacije njo za izvoz pričakuje skupnost bodo priredile izlete v zgodovinske od njih. Zato mora biti med kraj« iz Ilindenske vstaje in NOB. ukrepi za povečanje izvoza zla- v Svet za urbanizem Inž. Mari- onalno posvetovanje mednarodnega jana Brilija, v Svet za notranje središča Rdečega križa za podmla-zadeve In splošno upravo Mar- dek. Posvetovanje bo trajalo do jana Jenka, v Svet za kulturo dr. 15. avgusta. Razpravljali bodo o or-Helija Modla* v Svet za delovno ganizacijskih vpraSanjih podmladka razmerje in Socialno politiko dr. Rdečega križa ter o izmenjavi iz-Marijana Dularja, v Svet za pro- kušenj med organizacijami pod- sti tudi tesnejše sodelovanje med Obisk deleffaciie sindikata svet0 Anko PemtiSevo, v Svet za mladka Rdečega križa iz raznih 'Zunanjetrgovinsko zbornico ter, ___ zdravstvo dr. Jožeta Beningarja dežel. švedskih železničarjev nov, kar predstavlja za 776 mi- glavnikov industrije olja in tovarn dustrijsko zbornico. V zvezi z iz-1 V avgustu bo prišla k nam na i lijonov večjo vrednost kakor v ra S|rojev s0 poudarili, da voznimi ovirami na področju obisk prva delegacija sindikata že- J lanskem juniju. Tudi podatki za hfKlo |ahko večji del opreme' za kredit« pa je še poudariti vlogo lezničarjev švedske. Predstavniki tekoči mescc kažejo v primeri z ,. nove Jugoslovanske banke za Švedskih železničarjev se bodo mu- ustreznimi podatki za lanski julij zunanjo trgovino, ki bo dobila dili v Jugoslaviji deset dni, od 14. Obisk priznanega znanstvenika iz ZOA nekoliko večjo vrednost izvoza. ' tovarne olja pr;merna sredstva za kreditiralo zboljšanje pa ne sine uspa- hodo navezale stike s »trojnimi to- nje ;ZVoznih poslov, pa tudi dfi- vati našega prizadevanja, da do 'arnami glede dogovorov o izme- I vj7na sredstva z« kreditiranje -J__ ___________________________ ... ^_________ r_ - konca leta dosežemo planirano njavi opreme za obnovo tovarn , takšnih investicij, ki bodo lahko hodo preživeli nekaj dni v počitni- priznani ameriški znanstvenik Je po vrednost izvoza v višini 79,3 mili-! olja na temelju programa strokov-, v kratkem času omogočile večjo I škem domu železničarjev v Lov- materi, rojeni Pavli picvnlkovl Iz sp. do 24. avgusta. Med obiskom si bodo ogledali Heograd, Zagreb, Ljubljano in Sarajevo, nato pa njakov v Združenju industrije olja. i proizvodnjo za izvoz. F. S. 1 ranu. Včeraj so odprli XII. mariborski teden jarde dinarjev. Zahtevani obseg izvoza lahko dosežemo, če le izkoristimo pravočasno vse možnosti, ki jih imamo tako na področju proizvodnje kakor tuai odkupa. V mnogih primerih so kapacitete naše industrije nezadostno izkoriščene, čeprav bi ta podjetja lahko uspešno proizvajala za izvoz. Drugod opažamo spet kratkovidno komercialno politiko' pod- nega sveta dr. Marijan Brecelj, obrtnih zbornic tej ,_________________ r_______ r _ preds^n-rk Gospodairskega odbora j Ko je gasflsk* potfba 'ČMigrala jetij, ki vidijo le trenutne ko- Ljudske skupščine LRS Iv^n Ma- državno nimmo, je spregovoril risti in se tudi ne zavedajo svo- j »r Argentlaa — 901, 901, 200.33, o. do-tudi predstavniki lesne, kemične L«T„.f0 <•»'««■ verze v Ljubljani ter DruStva rudarskih in metalurških inženirjev LRS se je prof. Nlelsen minuli petek udeležil titanov klorid. Ta postopek daje gobast produkt, k| ga Je treba nato taliti v električni peči, zopet zavarovanega 7. argonom. Čeprav Je, kakor rečeno, titanove rude dovolj, stane tltan za' radi izredno težavnega pridobivanja okrog JO dolarjev ta kilogram. Navzlie Izredno visoki ceni se dobro izplača uporabljati to kovino oz. njene zlitine razatd^.i 90 zastopane vse gospodarske panoge, mnogo je novih gradbene in živilske industrije. Za tovarišem Pušenjakom je govoril podpredsednik Mestnega ijuds.kegn odbora tov. Franc Rant. Poudaril je veliki pomen Tedna SSSIl — — 2.924.80 871.93, o. dolar OSR — 2883 2.883.34 86t.11, o. dolar Bolgarija 2.194.50 — 2.194.50 631.50. Opomba; fitevllke pomenijo: 1. tečaj v Ljubljani, 2. tečaj v Zagrebu, 3. srednji tečaj FLRJ, 4. ažlo v »/.. Situacija: metalurškega zborovanja v prostorih za letalske strojne konstrukcije, ker oddelka za rudarstvo ln metalurgijo Je lahek stroj mnogo rentabllnejll od Tehnične fakultete.z dvoje predavanji, težjega. Predavatelj pričakuje, da *® in sicer o tltanu ln titanovih zlitinah bo cena tltanu morda v desetih letih ter o rasti krlstatlzacljskth kan. V zmanjšala na 10 dolarjev za kilogram, okviru tega zborovanja Je predaval Pridobivanje tltana se je po vojni tudi prof. Ing. Ciril Rekar o visoko- močno razvilo. V svetovni proizvodnji vrednih betonskih Jeklih, utrjenih z pa zavzemajo ZDA daleč vodilno me-bakrom, ter prof dr. ing. M. Žumer sto z letno proizvodnjo okrog 10.000 o koalescencl kristalnih zrn v kovinah, ton, medtem ko odpade na AngltJ0’ Prof. Nlelsen Je v svo)em prvem Japonsko, Francijo ln Nemčijo skupaj predavanju opozoril na veltko bodoč- mnogo manj. Druge države pa 5e*e nost titana v strojni tehniki. Titan Je trden In odporen kakor Jeklo, Je pa le malo težji od aluminija. Vrh tega Je ta kovina zelo odporna proti udar- _____________________________________________________ PovpraievanJe po divi- ccm ln prptl koroziji Med vsemi koza Maribor, zlasti je poudaril nje- HU________________“z^d^b.l^vJIodnlh v,niml , ,ma n*JugodnejSe razmerje _ _ govo pomembno vlogo pri pove- Jel so bili Interesenti samo Za bol- mcd te*° ,n trdnostjo, kar daje tej nizat.jah 'sestanki, na katerih bodo1 rahljanju sklada za pospeševanje zovanju mesta z vasjo. Prav po- garske obračunske dolarje, vse ostale kovini veliko prednost v letalski In- govorili o tem pomembnem dogod- kmetijstva, ki ga je predlugal uprav- sebna značilnost Ted n« pa je ta, „plr,0<'(i ™n mmfdan" JJ*č rtustrl]l' Titanove rude Je na svetu ku v zgodovini delavskega gibanja, ni odbor republiške Kmetijske zbor- da krepi veze med raznimi čini- ostal tudi večji zneerli holandskih to- dovolj, saj Je tltan za aluminijem, V krajih, kjer bodo pomembnejše nice. Sklad bodo uporabljali pred- telji družbenega in jaTnega živ- rlntov. Pomembnejši zaključki so bili železom ln magnezijem najbolj raz- delavske manifestacije, bodo odkri- vseun za pospeševanje živinoreje in l jenja na področju severovzhodne ; Jklh*™briču™s1uhadolarjfhh PromeMe *lrJena tehnična kovina na zemeljski lz žlindre topilnice bakra v Boru. li spominske plošče ter doprsni kip I sadjarstva. Slovenije. I bil srednji. ' površini. Pridobivanje titana lz rude 8- »UllMlMII^IIIIII^lMII^lMMP^ffNll*^1^11^!^^ .. poskuS&Jo uvesti pridobivanje te kO' vlne. V svojem drugem, čisto teoretičnem predavanju Je' prof. Nlelsen razložil svojo novo teorijo o rasti kristalnih zrn, prof. Žumer pa Je v svojem predavanju prikazal rezultate raziskav svojega Instituta, ki podpirajo teorij« prof. Nlelsena Predavanje prof. Be' karja pa se Je nanaSalo na vpraSanJ« uporabnosti Jekla, ki bi se pridobival« (Nadaljevanje ln konec) i Nemška soldateska se sprva ni znašla. Sčasoma pa so Nemci resno zgrabili za orožje in hoteli izsiliti proboj proti Lučam. Ko • pa so v svojih telesih začutili čedalje več svinca, so kaj radi, poiskali zaklone in se začasno j zadovoljili z doseženim položajem. Naposled s^ je koroški bataljon VDV zaradi množičnega izliva nemške vojske v Solčavo le moral umakniti nazaj do žage. Tam je takoj zasedel ugodne položaje v skalovju na desnem bregu Savinje, s patruljami pa vzdrževal zvezo s consko zaščitno četo, ki je taborila na planinskem grebenu nad Solčavo. Bojni položaj na levem bregu Savinje. nad ozko sotesko, pa je zasedel Koroški odred, ki se je tedaj zadrževal v bližini žage. Odredovci in vedevejevci so se na svojih položajih krepko utrdili In pripravljeni za napad čakali sovražnika. V jutranjih urah, 9. decembra 1944. so začeli Nemci prodirati od Solčave po dolini vijugaste 6oteske proti Lučam. Njihova predhodnica je bila precej zve-1 dava. Za njo pa se je vila mogočna kolona vojakov v razdalji do pet metrov. Strelci VDV so imeli pred svojim položajem precejšen odsek ravne soteske. Zato so lahko vzeli na muho dobršen del kolone. Prav zato so nestrpno čakali povelja za nap^d. komaj so se zadrževali... Ko je nemška predhodnica za- Spomini na koroški bataljon VDV šla v klešče bojnega položaja, je na Pajevo povelje bruhnil iz partizanskega položaja silen ogenj v nemško kolono. Val svinčene toče je pošteno prerešetal nemške vojake, ki so večidel obležali na cesti. Drugi del sovražnikov pa se je pognal v strugo Savinje, za bližnje hiše, obcestne kamne in drugod, kjer koli je bilo pač kaj zavetja pred partizanskim napadom. Borci koroškega bataljona VDV so tako pregledno obvladali svoj predpoložaj, da se skriti sovražniki niso mogli umakniti nazaj v Solčavo. Nove nemške sile pa niso mogle prodirati daljei niti niso mogle pomagati ogroženim kameradom. Izbrana skupina Nemcev pa je vseeno poskusila rešiti napadene vojake. Toda njihov dvakratni poskus se Je končal tako, da so vedevejevci potolkli obe jurišni skupini do zadnjega moža. Po tem uspehu naših borcev so spregovorili tudi koroški borci, pravzaprav njihovi minometi, ki so s preciznimi zadetki potolkli še tiste Nemce, ki so se po prvem napadu skrili v zaklone. Čimbolj so vpili na pomoč, tembolj z veseljem so sekali odredovci. Po opravljeni akciji je po soteski odmevalo le žuborenje Savinje. Naslednji dan so Nemci znova poskusili izsiliti proboj proti Lučam. In spet in spet!... Ko so po tridnevnih borbah uvideli, da je njihovo prizadevanje zaman, se je del nemških sfl povzpel do položajev conske zaščitne čete, jo napadel in odrinil s položajev, nato pa z vrha začel napadati bataljon in odred v hrbet. Zategadelj so se vedevejevci in odredovci umaknili proti Lučam. I Ko so Nemci drugi dan prodrli do Luč, so jih naši borci zopet napadli. Po večurnih borbah so številni Nemci uspeli zavzeti levi breg Savinje, od koder so začeli napadati položaje bataljona in odreda s težkimi minometi. Njihov ogenj je bila ena sama divja peklehska glorija eksplozij težkih min. Naval tisočev in tisočev Nemcev. ki so venomer dobivali nove okrepitve, je bil tako močan, da se je koroški bataljon VDV moral umakniti v Podvolovljek, k štabu štajerske brigade VDV. Po jutranjem rapbrtu je bataljon, čeprav ves prezebel in sestradan, takoj odrinil na zasneženo Veliko planino. Tam se je razmestil na bojni položaj, ali bolje rečepo, se šel kopat v snežni metež. V naslednjem trenutku •e je že zgrabil s podivjanimi Nemci, ki so na smučeh divjali po pobočjih planine in sejali smrt. Vendar so borci samozavestno stisnili pesti in zobe ter uporno branili zasedeni položaj, čeprav so v krvi in trpljenju že omahovali. Po neprestanih tridnevnih bojih (ki so požrli marsikatero mlado življenje), brez hrane in počitka, je koroški bataljon VDV prepustil bojne položaje Revirskemu bataljonu VDV in odšel na Koroško. Svojo pot je ubral po pobočjih Kamniških planin v Urbanov kot, nato pa mimo Solčave odrinil proti Železni Kapli. J Po enodnevnem počitku pri | železni Kapli je bataljon odrinil 1 k Jakobu, kjer so si borci pošteno podprli želodce, se odpočili, organizacijsko utrdili in se pripravili za nove akcije. Pod noč, 30. decembra 1944, je Koroški bataljon VDV odrinil v dolino, v Globasnico. Tam je v . bliskovitem spopadu potolkel .nemškega oficirja in dva gesta-Ipovca, nato pa izvršil rekvizicijo hrane. Ob vrnitvi po vzhodni strani Pece se je' bataljon ustavil v oddaljenem zaselku na znani partizanski domačiji. Borci so si privoščili tako željan počitek in molče mleli suho sadje, dežurni , je postavil zavarovanje, bata- ljonski obveščevalec, domačin, pa se je zatekel v hišo, da bi spregovoril z domačim dekletom. Toda gospodinja se je proti vsem navadam postavila pred sobna vrata, zgrabila za kljuko in ni pustila obveščevalca v spalnico, češ: j »Danes ne moreš govoriti s ' hčerko!« Obveščevalec je prigovarjal 'ženici, da mora dobiti neke podatke o bližnji nemški postojanki, toda zaman, vse zaman! »2e prav, dragi Roland!« je odgovorila kmetica. »Pridi kadarkoli hočeš, le danes ne moreš govoriti z dekletom!« Po zajtrku, ki so ga kuharji naglo pripravili, se je bataljon odpravil k četrt ure oddaljenemu sosedu po hrano, ki jo je moral nabrati za bolnišnice v Savinjski dolini. Gospodarja seveda ni bilo doma, ker je bil v službi pri nemški policiji kot častnik. Domači pa so bili tako zagrizeni nemčurjl, da ni hotel nihče govoriti po slovensko. Pa nič ne de! Rekvizicijo. ki jo je odobrila Gospodarska komisija OF. so borci opravili tudi brez besed. Od tam se je bataljon dobro obložen s proviantom povzpel navkreber na znano kmetijo. Komandant Pajev je hotel še bolj povečati svoj plen. Zato j* ukazal dežurnemu, naj pošlje na 1 nemčursko kmetijo patruljo, da prinese še tretjega prašiča. K°-' mandir Stajerc je takoj izbral sedem krepkih fantov in jih napotil po naročeno blago ... Tedaj zaskrbljena kmetica na prvi domačiji ni več tiščala sobnih vrat. Brž ko je bataljon odpeta! k sosedu, jih je odprla na stežaj, da je v spalnici skrita nemška patrulja zbežala iz hiš®> nato pa previdno zasledovala bataljon po shojeni snežni gazi • • • Ko bi se morala nemška P?' trulja srečati z vedevejevci, ki so šil po prašiča, se je v zadregi skrila v gozd. Tedaj pa, ko so se naši borci vračali s plenom v bataljon, so jih Nemci zahrbtno napadli. Trije borci so bili takoj ranjeni, vendar ne tako hudo, da se ne bi sami zavlekli na varno-Drugi štirje so urno skočili v z3' klone in z odločnim ogniem vrnili sovražni napad. Vtem -1 že prihitel na položaj bataljon ln pognal v dolino nemško patruljo, prav tisto patruljo, s katero J še pred eno uro taboril skupaj isti hiši! Po novoletnih praznikih, ki Jlxl je koroški bataljon VDV P>'aZT noval pri Jakobu, so se neugnan borci zagnali v napad na utrjen nemške postojanke na Koroškem’ jih rušili ter z vso odločnost,^ uničevali Hitlerjevo gardo naci^' ma in fašizma, krvavo gestapovsko zalego in vse sovražnike naše domovine in svobode. JOŽE STOK-KOROTAN Zahteva našega časa Poročila o Titovem govoru ob desetletnici vstaje na Hrvatskem v tisku in po radiu v vzhodnih deželah miro'jllj>ne PwlHike in *ike naše dežele, o kateri je pi. Jugoslavija je bila zmeraj as £££%%, rAs sraris: »ht^a -j . rfl''-mer, je treiha pre- Kakšne želje in naklepi se skri- med evropskimi deželami, k in agencija TASS deželami, ker imajo Jugoslovani gradi socializem, da je komuni- sojati skoz priamo dejstva T da vajo za nekroTogom^Sci ga ^v&a- ob7.avnav.an ni 'ocLortih' vprašan i St“ V, svojih sin.°čnjih poročilih velike gospodarske možnosti in stična dežela, da pa ne mara biti vojna že nekaj časa ne grozi več sih že pišejo t«l^’skeinus<^e- rn^ nriT, iSiviiaTe bUa Povzela °b^r"e ”l!fke i*^o- dobro perspektivo glede sodelo- v nobenem ta boni. Prav tako ob-svetu neposredno in da smo našli ilnvoni,. ;w rl. ___nrinrjivlTpna tndi corlf. j8i Predsedmka . ''*a,1 nekatere vanja s temi deželami. To sode- javljajo tisti del govora, v kate- fvetu neposredno in da smo našli Uovanru, češ da je »izgubil svojo zmeraj prinravJiena tudi sode- Predsfdn'ka , U\\ nekatere vanja s temi deželami. Pot k mirnim pogajanje/m in od- vojaško vlogo«? Za nas je Bal- lovati pri ustreznih naporih dele Pa sta citirala dobesedno. V lovanje pa bo koristilo nosajem med narodi - to i* *>na kil. ,1 JA T j,. celotl sta prenašala del govora o drugim. _ tkEolu o*3»Ziu s to ^Parac,Jsk,h ^h‘ey«h Jugosla-j Malone v celoti sta oddajala z Vzhodom, .noče niti za korak prečil, da bi se na Balkanu "zno- ali ono evropsko aikciio ali or- 1 r!i^' sprotl ,Ja!10, n\ '>cmčij<- moskovski Radio in agencija odstopiti od svojih prijateljskih ’ " • - - L evropsko akc jo ali or ( Obširno sta oddajala del govora TASS tudi odstavek, v katerem odnosov do Zahoda. nošaj_ ______________________________________ ________ _____ _____________ _ ^ ^ ^ ^iitr0tm'VV .E°VCTU predsed- predvsem >organizem, ki bo pre- va sklepati o sodelovanju s to Talrč V l^‘‘ar,ovcu* . I prečil, da, bi se na Balkanu zno- ali ono evropsko akcijo ali or- n° °av"nav.aT'Je perečih va^napohiij sod smodnika« (Tito), ganizacijo v odvisnosti od '.ega, 1 0 obisku sovjotske delegacije v enim in rem je rečeno, da Jugoslavija ■ tem, da normalizira svoje odnose Besede maršala Tita o pome-Balkanskega pakta, o pozitiv-sadovih ženevske konference .. _ . njihovem ugodnem odmevu poslavija pa ne sme dovoliti, da v svetu, ter presoja sedanje de- pripomogilj _______________ nevarnosti pri vsem tem pa k odstranitvi vojne n etra dvoma, da dajejo sodobne evropska” posvetovalna skmpšči- V^em"odstavku" citTra^besede , . i reali- razmere absolutno n rednost raz- na imaio no «p;hi rrl-oKrkL-o cl#»_ j ^ (ojalii razmere, v ramo te naipore, pozdravljali vse _ ________ ________________________ ^ Sg poti k popuščanju napeto- Ijem pred očmi: da ne bo soda vanje na raznih področjih vsi zablode ter razni nnnnrni »kre SIl m ureia.niu razmer svp+.i T.— _ i_»- IZZl zaniocie ier razni napačni ukre- 101,1 t«* razmere absolutno prednost raz- na, imajo na sebi še globoke sle- nredsednika Tita da so zH«i v tih lirknf0 razmere, v kate- vijanju političnih, gospodarskih, dove izključnosti itn nenormalnih Sovjetski zvezi novi liudie ki l£ 2?'"ua°J P .n-T>re’ , kujlturnih in drugih vezi med razmer, v kateri so nastale. Po- »tv«* ‘ J J 1 I]>D,'clra'’‘ial'.vse ukre- balkanskimi narodi. Z istim ci- trebno je, da evropsko sodelo- svetu ti k popuscanni naneto- I rem tvre«i ormi• 11 r» C/vil) V O n m n n v n Tn i Vi t rn/i vlil t*« i 11 Batanf , v mednarodnem do- strani tiste naloge. Ce so med Ijenosti, ali vidi v Evropi tisto, konfe?e^i >MarLl Tito < ^e D^1£”,BY{T Pi" r6 Smf a°,' - nar^fk na žilavih, vztrajnih snovanjem Balkanska zveze po- kar v resnici je. ali pa samo ročala TASS »ie v svmpm bl ,se kdorkoli vmešaval v njene javnosti sovjetskih voditeljev so S'b>, da bi * lastno dejav- trebe narekovale, da pridejo vo- manjše ali večje skupine evrop- oru posvetil ieliko nozorno^t ' ti^ifh ^ pospeševanjem pozi* lažki elementi balkanskega sode-' skih dežel. Nekatere izmed seda- vprašani^ normalizacije soviet - _____________________ pripom^Tt *!?. >5^5. “liSfef: n]ih ?r^ani7-acii. večinoma tudi »^jugoslovanskih odnošajevc. Knskfzv«.TTcifjih0te o°rgan!- da^em^So^juT^o^la^jU^ zacije ter še posebej besede, da njenih terjatvah nasproti Zahod- zdaj ni treba rožljati z orožjem, ni Nemčiji, poročajo pa tudi, da ker bi tako samo upostavili ele- je SZ črtala Jugoslaviji dolg v nt stalnega nemira. |znesku 90 milijonov dolarjev. nevske konference or^dsednikov h ^ Po^em jasno razvoju, v katerem smo že na fASS navaja tudi besede pred- govoril o Zahodni Nemčiji in po- vled Pn J„ hI^ ™ .»spremembo,, pravil, prve, toda . dokaj velike sednika Tita o tem, da so v »daril, da Jugoslavija ne dovoli vsot 4 u poudarili, da marveč prav za nujno uiramove- koraike. Potrebno je, da se ev - - - - ... - Plod®v 111 zelja po miru šenje balkanskega sodelovanja. ropsko sodelovanj n|Krati ustvarja pogoje za postop- • - - no obravnavanje drugih težav- A ° tlim f ac.imrvi mnim If —« «.ii> « —. J11 rno pledajo na ra^vuj uit' A i in ki žele, da se prejšnje | ment sta,nePa nemira. Prazni strahovi tržaSkega župana nejših 2sadev. To niso bili abičajn.i pozdTa- i , , . .. vzhodnih deželah še zmeraj lju- nikomur, da bi se vmešaval v T t ropsko sodelovanje razvjje v dje. ki jim ni po volii norma-1 nJene notranje zadeve. Citiran je Dit~.il Sicer pa mora bi« to jasno skladu s potrebami hvrope in za-| lizacija stikov z Jugoslavijo, da !‘udi odstavek o jugoslovanski tar trSkSa *žuS^I Lrte^o tudi zaskrbljenim kritikom jugo- ami časa. Gavro Altman pa to ne more poslabšati odno- politiki nas proti zahodnem deže- napoVedanem prihodu kontingen- slovanake balkanske politike. yl, marveč spoznanje resnice da 1^"®? ^r.u^k?T ne moti »odsotnost« Je odstranjevanje urokov nape- |TOJ«*ki'1 elementov Balkanskega in ustvarjanje pogojev za Pf ?’ j er t' elomen+i tu in splošno uporabo načela miroljuh- , keTJ vr',ka,kor tu, dokler ne ne«a in aktivnega sodelovanja :P"de čf's- *e umakmnejo ibolj med narodi najvažnejša zahteva |n**reMj^im vaTmostnirn_ siste-®«Sega časa proces, ki ga ni moč T*?"1- Tl krltlkl bi najbrž zeleh zaustavljati in zavirati, ne d« bi s doj5^e.ne manifestacije tega »to-tem povečali nevarnost novih etementa«, nekaj kar bi spopadov in težav. Po ženevski .morda P^obno rožJljanjn z konferenci na svetu ni več ostala oro^jem na Balkanu. To pa je Politika iki bi lahko po pravici ?nJ kar Ybi Mo ne *« ne- Prettendirala resnost in ki bi zji- i *.on,tno, marveč naravnost škod-nikai|k da je že napočil čas spre- -1'vo' memib na bolje v mednarodnih Velikih obveznosti nasproti ponošajih, dla je vzlic kflm v gledanju vsem razna metode miru .in zgodovini ne bi smeli žrtvovati nobenim zdaj še 3e- obravnavanja konkretnih spo- »miselnim kombinacijam » stra ^ov težnja po mirolj. ko 90 se komaj po-^aviie. Razvoj je praviloma potrjeval jugoslovanske sodbe. Velika pozornost, ki jo je svetovna i.T^ost zmeraj, pa tudi ob tej P ‘^fnosti, posvečala Titovim sesedam, je izvirala tako rz iz-reano dejavne in pomembne vloge, ikj jo imata on in noša debela na čedu z njim v naporih za pomiritev kakor tndi iz točnosti m upravičenosti njegovih analiz, °cen m pobud. in so še seveda tndi P umen namernega in nenamer-©gia. nerazitimevanja naših zunanjepolitičnih gledišč. To lahko ueino tudi razumemo. Sodobne zmere, v katerih se hladna voj-n* "tmiika . pogajanjem in napo-, glede sporazumevanja, za-r*a Se mnogi nazori, iz-rj> vani in utrjeni v starih n ^lerah, prilagod© in podrede > ^ možnostim in potrebam. n proces, ki nujno zadeva “P^ammevanie in celo na za-n^if? odpor nekaterih ljudi ali ^uticnmh skupin, vajenih raz-v duhu hiladne vojne in jj^ar^dne napetosti, ljudi, ki “Jajo včas.ih tudi posebne koristi Šiv. jC'i 'c lkor>®tii pa so se z gjedi-sle; ^oročne politike prej*ali ne l?K>ra,le pokazati kot iluzor-K|_a 1 J najl>oljšem primeru pro- »>r3S2"e: °d tudi (is1° t-: v slavija dobre odnošaje z Žaho- ^ amenštah čet z Avs.tnje v Trst. dom in Vzhodom, da pa so ti N* koncu komentarja pravi župan, odnošaji odvisni tudi od njih. 03tre^f Pnhod ameriikih vojakov pozdraviti tako zaradi sode-Tudi vsi moskovski časniki so lovanja Italije v Atlantski zvezi na vidnih mestih in malone vsi kakor tudi zaradi povečanja vo-čez tri stolpce objavili govor 1 jaškega prestiža, ki ga bo deležen predsednika Tiita v Karlovcu. Trst. Prihod ameriških čet, je za-Mnogo Izvlečkov Iz govora so kij učil tržaški župan bo poleg te-objavili v celoti, ostale pa tako, ga služil tudi za garancijo mirni in .Ae.te Kovor tujega državnika vojažke varnosti na tem področju ^f.kanje« in često zelo čudno nekaterih oasrnikov tuiwr i neKaterih oasnukov v jo . s‘ vz*rajno prizadeva- n ' a hi našli »spremembe to-«. »spremembe usmeritve«,. >za-iPV v.e< ali »ublažitve«, >pribli-SSSL« Vzhodu, ali Zahodu in JUi-i10 senzacionaiLne pojave v teoT8- vanski zunanji j>olittki. S stv,. Ie predvsem izpričana ne-r^i ^^nost tistih, ki sioje za nji-’ aa b; sami našli harmonične i ki bodo zveneli v skladu ^bo časa. Primer talkine vTste so t kovali imailenkostne prednosti in 1 koristi. Dolžnost sleherne ustvar-____ Jh Demonstracije Marof.nov ob prihodu generalnega rezidenta njenega dela To velja mimogrede rečeno tudd za vsaiko evropsfko politiko na splošno, ki hoče biti ustvarjalna in uspešna. Ko je predsednik kritiziral nekatera gledišča in težnje v zvezpi z evropsko posvetovalno skupščino, je opozoril na to, da je Jugos/lavija kot evropska dežela zainteresirana no vsem, kar se dogaja na tean kontinentu, da je zainteresiran« na organizacijah, ki si zastavljajo evropske naloge, toda tndi na tem, da »vprašamje Evrope ni samo stvaT enega deLa njenih dežel, marveč vseh dežel, kar jih je v njej.« V Evropi je morda bolj kot kdajkoli dozorelo naziranje, da bi ta del sveta najboilj čutil vojno piustošenje. To spoznanje vzpodbuja težnjo, da bi dosegli trajno ureditev razmer v Evro- • Policija skuša pomiriti demonstrante v Meknesu — Z VSEH STRANI SVETA najširše odjeknil v osrednjem sovjetskem tisku. Govor maršala Tita je v središču pozornosti in komentarjev široke javnosti, zla-^ sti tisti del, ki omenja normali-t zacijo jugoslovansko-sovjetskih odnosov. V poročilu, ki so ga objavili moskovski časniki, je ta del objavljen v celoti, prav tako je tudi ne glede na mirni razvoj, ki je zabeležen v mednarodnih odnosih. Izjava tržaškega župana je 'iz-zvala med tržažkim prebivalstvom presenečenje spričo onega dela komentarja, v katerem pravi, da bodo ameriške čete pomenile jamstvo za mir in vojaško varnost na Tržaškem ozemlju, ko poudarjeno mnenje, da so v ne- so vendar znane miroljubne iz- m katerih sosednih vzhodnih deželah še zmeraj ljudje, ki jim ni pri srcu normalizacija odnosov z Jugoslavijo. Pri tem navajajo jave tako jugoslovanske kakor italijanske vlade in njune težnje po čim tesnejšem sodelovanju na vseh področjih. KITAJSKA PRI8TOP K MEDPARLAMENTARNI Pariz. M. jullda V sm1«!u (Nacionalnega’ lija, da se uniji, Je bifta davtl v Pekim*u ustanov-ljena kitajska parlamentarna skupin«, Jf o ki bo zastopala Kitajsko v Uniji. Ajfen-dja Nova Kitajska poroda, da Je bila resofluatfa o tem n>redeta po proučitvi, statuta Medp«aH«memtarne urvMe, katerega načela tonejo poalanci Nacionalnega kongresa za primeren glede na zborovanje, ki mu Je prisostvovalo MEHIKA kakUh 1500 ljudi. Predsednik stranke nnn. .,,, Hednirich Schnolder Je ob tej prrlflož- POPLAVA UNIJI nostl poudaril, da se >buia konec po- l^eaclco, m. julija. (ATP). Kakih šaval v vprašanja, ki so zunaj sarrskega reparattema«. DeJ*l Je, da *0 00f> ljudi v severnozahodnem pred- — Iširo Hatojama popušča glede aiomske oborožitve ameriških oporišč na Japonskem Tokio, 30. jul. (AFP). Pred- že večkrat zatrdil, da Japonska sednik japonske vlade Iširo Ha- ne bo dovolila ZDA, da bi na tojama je danes izjavil v parlamentu, da bo njegova vlada po potrebi dovolila ZDA, da pošljejo na Japonsko atomske projektile za svoje oborožene sile. Pripomnil pa je, da sedanji položaj tega ne dopušča. Obrambni rrftnister Arata Sugihara je prav tako izjavil, da bodo ZDA lahko poslale na Japonsko atomsko orož- Itd V italijansko nOtTOlljO je, če bo to v prihodnjosti ter- J-uuu« jal položaj. pOlltlkO Izjavi sta zbudili veliko po- Rim. 50. jul. (Tanjug). Glasilo zomost med poslanci, ker pome- demokrščanske stranke »Popolo SSei?rbsIb1 Ppn«;ra nCmu tajn,,ku mo?oČiti sklenitev zveze med de- Juinem 6nu so" ( Ham-marskjoldu, očita Svetu, mokristjani in desnico. Časnik na- h Lan ca m Julila fAFPi Slno eruPUvne8a delovanja ognjenika Ri- JL.Jf razprava orrozala sedan,i dalje poudarja, da so Nemnnijevi ^ 51 nlgue izselili kakih 300 ljudi iz bližnjih statut področja Gornjega Oga- , poslanci s tem, da niso glasovali, trSUTi *V&SSS^lS,SnSB?ISBrffi ki « oddelki Rin Ksaena so tla]j n<>č zaporedoma napa- i^em ?-’an,Jko ™uon? Coj — na vUdn fKK*roC/,u- *ai^° ^a je moralo i- n° topništvo streljali nanje, je zaustavilo. življenje. ZSSR SPREMEMBA V VLADI Moskva, 30. JiiHja (Tass). PrezldiJ lovnega sovjeta ZSSR Je odstavili ministra za težko industrijo Kazakova. Za novega ministra Je bil Imenovan Konstantin Petukov. VZHODNA NEMČIJA PROMETNE NEZGODE Berlin. 30. julija. (AFP). Vzhodno- MaIoi,» 'j , x o • nemSki tisk Je danes objav« bilanco sleherno noč se v Sai- prometnih nesrei. Leta 19*4 Je bito v oHri iT Mn® j ih desetih dneh čuie vzhodni Nemftjl in v Vzhodnem Ber-v Va*jeno tonov>vk«\ Ni Unu 21312 prometnih nezgod: 1303 i teTi orvo i • streljanje. INe- iju(jje g,, smrtno ponesre#Hl. 19.141 oKorJ; °Pazovalca poročajo, da pa jih Je bilo poškodovanih. Ob teh se ,, sile Rin Ksiema, ki so nesrečah Je bilo iml*enih eoo različnih ve jJ^raile v poplavljene gozdo- I vo®u- Iti ungsafa južno od Saigona in posarje steiern L.Vll. o»snn J —i LAŽNI DEMOKRATI 1 Saarbrflcken, 30. julija. (AFP). — PronemSka poaarslca demorteratska stranka Je imela včeraj v voUcHngenu da Jih sisto^^ kakih 2500 mož, sedaj I . ° napadajo položaje I •Soivi. Da južno od PISMO IZ ZDA (n.) Letos: podzemni škratlji Izmi&ljnnjft »»m« prniEvoa. ureaniKi n JIJo, d n zahierajo ljudje rasen k< i»P«n-„ . . .J®. J® tista "tran Amerike, ki tudi rdaj nofe »prejeti. V njenem Imenu Izidi? fi.rtl naJboU vedro Poletno rubriki, na prvi «n začele katoliške rodovnlee akcijo, mau tudi nekaj razvedrila. Pred dve- strani časnika zasenči > mračno kru- ria hi spravile dekllro » »IrotUnlro- ™TO*n*lke®7ini "ati!1 'n11", *tTairdl’llt T w"- « voljo, mar Jo morejo i.repu- Po|®tl sn> skrivnostni shlngtonu 1« odk on 11 zamorcu pravi- stltl nevernikom! žarki prodirali skozi steklo na sloje- ro, da bi posvojil hčerko svoje bele . Sodlilče Je eelo odredilo aretarllo čin nTa*"* 11^'. TP m*..1’,* "° ** “■ i®1"' civilni sodnik Je odločil, da ni Elllsovlh Zskonra sta privolila da J'h '-n^nVg.’ oč.U Bolj7 Je. da’^.,nJ IT bV Vlačiti T svoje brloge. | otrok nezakonski. Razen lera, je do hnJAlh nemirov. Sosedje, zn V kalifornijskem in«.teru I)o»- .T’'*""' *ft0n£.' P°’*STn 'Judje v Massaeh nayii J® dmUna Dl Peso prva opast!« Ju Lij h J"k* hl' <*rnrod so namreč protestirali te nkrlvnoetne pojave Gumljaatii rev, *?’ ? ? not^i podplaatl obyex- Spor Je prekoračil okvire konkretne- s katero so „lf?al. travo, Je nen^do- 3a, U nfkoll n«"ho f* PrTer1„.?re M ki Jih ma Izginila T zemljo. 1* Tokia pa Je ?kl J neranl.MlI^ lS^il j?« J I J' ^ Ameriki na pretek In iti nlao neka n,en*IJa brsojavlla: »Brl^ilne If^il i! tVkK.1 h driavnl tu »e nismo videli, stoji«, pa. na toU^T^%1 £ k.kien P0,lrn#le strail.« Potem Je ta epidemija sajela ^®w York, Florido. Mlehlcan, Onta-J™ ‘n Kansas. Zdravniki menijo, da bo bolezen v septembru ponehala sama po sebi. , Toda nekatere drnce nalezljive bolezni politične, verske, strankarske nar*ve «rro*c. da se brez velikih nevšečnosti ne bodo polegle. In sleer ne sam« zato, ker nlao poletni pojavi; marveč tndi lz razloga. samo na versko In rssno VSAKO SEZONO ENAKO roy štab na Koreji svoj čaa zahteval odpoklic nekega doplsnfka »New Vork Timesa« zaradi vsebine njegovih član-koy o reaktavnlh letalih Tn vedenju nekaterih vojakov daljnovzhodne komande nasproti »domačlnoraf«. Ameriška vlada Je to zahtevo zavrnila. To dokazuje, da se oblasti v tej de-iell »neotnejno svobodnega tiska« vmešavajo T nekatere novinarske posle. Drug primer Ii Istega časnika Je bil te zgovornejši. Nek| Malvln Bar-net Je odletel Is slušhe takoj, ko Je tred odborom na podlagi ustave od-lonll odgovore na vprašanja o avo. Jih političnih nazorih. Izdajatelj »Timesa« Snlzberger je 5°; 7**10* odpusta navedel preprosto dejstvo, da je Barnet uporabil svojo ustavno pravico To znova dokaznje. da Imajo vsi Ijndje t Ameriki (v privatni ln driavnl službi) pravico do v . . ... . . zaposlitve ne glede na strankarska V demokraciji, pravijo. Je svobods pripadnost, toda s pogojem da ne pravosodni škandal r»a je tof so vpraševali nekateri liberalnejši časniki. il™« *e hva- osebnosti ,i,i»nu ma vsem. v hi gre za eno izmed J"!” Pr®^ Apelsclja je od. svobodo sodi tndi svoboda mišljenja volji vladajočim redila ,obn®To postopka. Življenje Je razen svobod« strahu, da hl nteg- kratsklm ali rem Pokazalo deklici tndi nekaj svoje nilo to mlš1jen.le škodovati osebnemu vseeno, končno *tran * *m®r*J P* "« d°- posameznikov Takšni so pač ljudje. In deiela V MaasachnsseUn u a ,.k Preiskavo, s katero se zdaj Jim pokate zdaj malo sončne, zdaj afer. ukT*rJf senatni odbor za notranjo malo senčne strani. Sončna Je prljet- 1« ».i ^ Policij a varnost (pod predsedstvom demokra- na, senčna pa zasenči poleti In v vseh je dobila ukaz. naj vzame drntlnl ta) se Je pokazalo, ds Je MacArthu- drugih sezonah. Jaša Levi ajočlm politikom, demo-ali republikanskim, to je V ROJSTNEM MESTU KRIŠTOFA KOLUMBA GENOVSKIH OTROK NISO NIKAMOR POSLALI Genova, julija Vtem ko sem stal na majhnem trgu pred glavno železniško postajo v Genovi, sem se spomnil ene izmed italijanskih bajk Maksima Gorkega, ki jo je napisal, ko se je mudil v Italiji. V n j« j je opisal prav tisti trg, na katerem stoji zamižljen slavni Genovežan Krištof Kolumb, ki je v službi Španskega dvora odkril nov svet Vsekakor se boste spomnili te bajke. V njej opisuje ganljivo srečanje Genovežanov * otroki iz Parme. • Tam, v Parmi, eo delavci stavkali. Delodajalci niso popuščali, stavkajočim je predla trda. Njihovi otroci so glaidovali in že so obolevali. Tedaj so jih zbrali in poslali k njihovim tovarišem v Genovo. Otroci bo prispeli tja in na ulice je prihitela velika množica, dla bi jih sprejela. »Izza stebrič ja železniške postaje strumno prikoraka sprevod malčkov,« je pisal Gorki. »Oblečeni so samo na pol in v svojih capah so podobni čudnim kocastim živalcam. Korakajo držeč se za roke v peterostopih, čisto majhni, prašni, očitno utrujeni Obrazi so jim resni, toda oči žare živahno in vedro in kadar jim zaigra godba Garibaldijevo ko- m JT — glavami odraslih se dvigajo drobne otroške glavice, majčkene rjave peščice krilijo po zraku, prijemljejo cvetje in pozdravljajo, daleč naokrog pa se nenehoma razlegajo glasni vzkliki. »Viva ii socialismo!« »Evviva Italia!« Malone vse otroke so sprejele gostoljubne roke, otroci sede na ramenih odraslih, na široke prsi so jih privili nekakšni resni, brkati možje. Godbo je komaj slišati v vzklikanju, smehu in vriskanju. Ljudje se razhajajo, s seboj nosijo in vodijo otroke. Na trgu ostane samo pohojeno cvetje, papirčki, v katerih so bili zaviti bonboni, razigrana skupina fan- ..L- Neodvisna Avstrija ■Jr* Spomenik Krištofa Kolumba v Genovi Izmenjavo zastav na Dunaju so hitro končali. Pred dobrima c.vema mesecema, na dan sklenitve državne pogodbe, se je prvikrat ob štirih zavezniških zabavah pojavila enakopravno peta *-■ avstrijska. V sredo so štiri stave sneli s poslopja Kontrol-*■ ga sveta, ki je prenehal biti to, i so prevzele svoje normalne 1 akcije narodnih emblemov na 1 »poslaništvih Velike Britanije, •ancije, ZDA in Sovjetske zve-r: v neodvisni deželi. Po mnogih •ctih je Avstrija znova stopila na >ol itično torišče kot suverena drsava in zavezniki iz minule vojne so izpolnili eno izmed svojih vojnih obveznosti. Avstrijski državniki so pred kleni tvijo državne pogodbe in po \jej poudarjali, da bo njihova ležela uporabila svoj novi položaj v korist miru, da bo ostala :zven vojaških zvez in se aktivno zavzemala za mednarodno sode-1 o vanje. Prepričani smo, da se v >odobi neodvisne Avstrije v Evropi pojavlja nov miroljubni in vstvarjalni činitelj. To prepričale sta imela pred očmi naša vla-’a in naša javnost, ko sta dolga leta forsirala stvar avstrijske neodvisnosti. Med našo državo in Avstrijo se je že razvilo vsestransko sodelovanje na političnem, gospodarskem in kulturnem področju. Tesni stiki in sodelovanje med nami so nujna potreba in bistvena korist obeh dežel. Naša javnost deli prepričanje, ki ga j« izrazil državni tajnik Koča Popo-ivič v brzojavki, naslovljeni pa : ministra Figla, da bo pomenilo (uveljavljenje državne pogodbe začete^: nove etape v naših od-nošajih. Sklenitev pogodbe, ki je pravkar začela veljati, je pomenila tudi prvo konkretno poravnavo enega izmed odprtih sporov na evropskih tleh. Sporazum o Avstriji je zelo prepričljivo pokazal, da se hladna vojna polagoma umika pogajanjem. Seveda ni Odstranitev avstrijskega vprašanja z dnevnega reda je pripomogla pripraviti tla za obravnavanje težavnejših, bolj zamotanih in obširnejših sporov. Pokazalo se je, da je bilo nujno potrebno, postaviti Avstrijo na čelo seznama odprtih vprašanj v Evropd-To je bilo ne le dejanje pravičnosti nasproti majhnemu narodu, ki je vztrajno in potrpežljivo začel svobodo, marveč tudi stvarno in koristno za nadaljnje urejanje razmer na svetu. G. AltnMut Pristanišče v Genovi račnico v dobrodošlico, prešine ta koščena, izmozgana in gladna ličeca smehljaj zadovoljstva. Na hotelskih oknih, s streh vseh hiš vihrajo robci liki bele ptice, odondod se usipa na glave ljudi dež cvetja med veselim in glasnim; vzklikanjem. Vse je postalo praznično, vse je oživelo, celo sivi marmor je razcvetel v nekakšnih bleščečih lisah. Zastave vihrajo, ljudje mečejo kvišku klobuke in cvetje, nad Nova Gvineja znova pred OZN Haag, 30. jul. (AFP). Indonezijski ■veleposlanik v Ix>ndonu Supomo je danes prispel z letalom v Amsterdam. N,a letališču je iizjaviil, d« bo v OZN ponovno sproženo vprašanje Nove Gvineje v smislu priporočil l«in-dumske konference in v skladu s težnjo, da se zmanjša mednarodna napetost, kakor je to terjala tudi ženevska konferenca. Ureditev vprašanja Nove Gvineje bo prispevala k mednarodni pomiritvi, ki je Indoneziji še posebej potrebna zaradi njene notranje izgradnje. tičev, nad njimi pa plemeniti lik moža, ki je odkril Novi svet. Iz ulic pa skladno done ko iz ogromnih trobent vzkliki ljudi, ki gredo nasproti novemu življenju.« Tako se je zgodilo pred mnogimi leti. Od tokrat so pretresale Genovo, Ligurijo in vso Italijo nove stavke in tegobe, vojne in bombardiranja. Sele nedavno je bila končana velika stavka, ki je trajala cele štiri mesece. Stavkalo je 1596 pristaniških delavcev. Postavili so jim celo ultimat, da bodo vse odpustili, če se v 15 dneh ne vrnejo na delo. Težko je bilo vzdržati. Mesto malone živi od pristanišča, pristanišče pa je bilo štiri mesece mrtvo in pusto. Velike ladje so se mu ogibale, da ne bi v njeni zaman čakale na razkladanje ali nakladanje. Kakor nekoč parmskim, tako je zdaj predla trda genovskim otrokom. Toda teh otrok niso nikamor poslali. Genovskih dečkov in deklic niso, imeli kam poslati. Takrat, v tl- [ stih časih, je bilo pošiljanje otrok stavkajočih iz mesta v mesto preprosta in rešilna misel. Zdaj tega ni bilo moč storiti. Delavci iz I drugih mest niso mogli sprejeti genovskih otrok, saj se tudi sami le z največjo težavo prebijajo skozi življenje in preživljaj' svoje družine. Morda pa tudi niso bil enotn Kakor po vsej Italiji, tako so tud v Genovi delavci organizirani y. treh sindikalnih organizacijah. Prva je Generalna konfederacija dela, ki jo vodi KP Italije, druga so demokrščanski sindikati, tretja pa socialni demokrati. In celo v kritičnih trenutkih stavke so se medsebojno obtoževali in prepih rali, kar je samo neugodno vplivalo na Izid boja delavcev za njihove pravice. Pri starem svetilniku, na gričku, od koder je videti vse genovsko luko, še leže razvaline sledovi bombardiranja. Tu sr zgradili med zidovi porušenih hi*' nekakšno začasno naselje. Pred neko kolibo, ki moč n spominja na kokošnjak, sem go voril z ženo pristaniškega delavc Tomasea Cerchinija. Sedela j' pred to svojo »hišo« z nagim otrokom v naročju. Bilo mu je komaj deset mesecev. In že v svojem kratkem življenju je štiri mesece preživel v stavki, v kateri je sodeloval njegov oče skupaj s svojimi tovariši v boju za svoje pravice. In mali Ninetto je komaj ostal živ. V tej družini je namreč ra- zen njega še šest otrok, med katerimi najstarejšemu še ni 12 let. Med stavko si je oče poškodoval roko in zdaj je brez dela. In nje- Deset let je minilo, odkar je [ umetnosti ponovno ustvarjati in ipa niso omajale ansambla, ki je mi ho v 7 ii’sedaj pokojni Oto-rl Zupančič ha- prinašati talijsko besedo med vztrajno študirali, gostoval P« f,OSS življenje. pisal: I primorske rojake. Ustanovljeno, vseh krajih Tržaškega ozemlja 1 Mn°S° »Me, tovariši, ki sto-I je bilo Slovensko narodno gleda- in nosil gledališko besedo v vsa-maseo tega ne vedel povedatL | pate s slovensko besedo medllišče. V Trst so se vrnili mnogi ko vasico ter se vztrajno boril lieniei mJh?v!?, t ®rate'-K' s° -1° “?orali tako dolgo igralci, ki so morali v času fa- za svoj umetniški izraz in vred- S teče ™ štorih Sp pogrešati Pokažite jim, da je še šizma zapustiti domove ter se za- nost svojega umetniškega ustvar- “Ehi t vedno stara, poštena in ravna teči v svet. Iz gozdov so se vr- jan ja. V teh letih se je povrh 52: wdol! moJ£> SSte £'«5 •~sotl'\ k‘ Prihai« wl In nili igralci partizani, vračali pa tudi neutrudno boril za svoj i-šče noti do s™ Preprosta je, so se tudi iz internacij. Njim £ osrednja hram in je uredil oko- 3 X m‘m*a ni tako bleščeča, kakor je se pridružili še stari tržaški liške odre /.are svetlobne reklame mnogih govorica srečnejših sosedov, zato barv s pnvlačnimi imeni kakor pa je vsa topla in polna ljubezni so »Zanzibar«, »New York« m j„ Vere in upanja. Z njo poka-druga. Na vogalu teh ulic stoji.1 žite, tovariši, da teko vse žive mnogo prijateljic noči, ki ^ v naj- . struje vseh zemlja in dob tudi različnejsih svetovnih ^ »jezikih« skozi slovensko dušo, da pojo pozdravljajo in ustavljajo mor- vse stnine tudi slovenskemu uše-narje ter se jim pridružujejo v sn. Naj vidi drugorodec, kako ki trajajo, mj spoštujemo vse narode in z radostjo sprejemamo blagorodno miselnost, naj se je rodila kjer koli, da pa zavračamo krive nauke, ki zanikujejo človečansko idejo bratstva, svobode, skupnega dela za bodočnost sveta. Bodite, tovariši, na tržaških tleh s OB DESETI OBLETNICI SNG V TRSTU Kulturno poslanstvo tržaških gledaliških umetnikov trenutkih razvedrila, včasl tudi vso n< To je mehda veseli del mestš, kamor ne sega veseli, celo brezbrižni pogled velikega Genove-žana, stoječega na majhnem trgu pred železniško' postajo. Pravijo, da eo mu nekoč stisnili v roko jajce In zahtevali od njega, naj ga postavi pokonci. To se mu je posrečilo In izpolnil je to nalogo. Kdo ve, morda tudi zdaj razmišlja, kako bi pomagal svojim someščanom, ki jih tarejo vsakdanji križi in težave. Vanja Kraljevič igralci, katerih delo se je začelo V desetih letih je gledališče še v času pred prvo svetovno naštudiralo številnia dramska de* vojno na tržaških gledaliških il,a iz domačega in svetovnega repertoarja ter tako dokazalo, ka'ko >spoštuj«mo vse narode i® z radostjo sprejemamo bla£0- tržaških odrih, na Ljudskem in v Narodnem domu. Težaik je bil njihov začetek. _ ________________________ Požgani so bili domovi uničene rodno miselnost, naj se je rodil1 čitalnice in zaplenjene knjižnice, kjerkoli.« V majhmih zasebnih prostorih je Kako plodovito je bilo delo gledališki aflSflimlbeL _zacet. svoje. našega gledališča, dokazuje sta' študije. Brez prave gledališke tistični pregled ajadnje jubileju® dvorane, brez prave, tehnične sezone, v kateri je uprizorilo nad opreme, br.gz.u\:ežl^iipca.. jtphnic- 160. predstav. To število se nain b0 nega osebja je gtecMiski kolek- zdelo , toliko večje, Če bomo n«* tiv uprizoril veliko predstavo šteli vse kraje, kjer so predstave , , , ■ , ^Camkarjej-e »Jernejeve pravice«, bile: Trst, Skedenj, Kontovel, slovensko besedo znanilci miro- Od takrat je preteklo deset let — Sv Križ Nabrežina Boršt. Op' ljubnega tekmovanja med razno- deset delovnih sezon. Mnogo sej čine, Doberdob, Koper, Piran, rodej za iste cilje, za resnico in je medtem spremenilo. Prišla in Dekani, Škofije, Sv. Anton, Kor* pravico, ki jo Išče hlapec Jernej, minila je devetletna doba zavez- J te, Ljubljana, Maribor, Celje, Se- v X? . , 80 namenjene niške vojaške uprave in nasto- tržaškim igralcem, ki so leta 1945 j pila je italijanska uprava na začeli na kulturnih razvalinah i podlagi lanskega oktobrskega slovenske tržaške gledališke sporazuma. Politične Spremembe PISMO IZ AMERIKE Italijanska zunanja politika Priprave na konferenco o tržaški luki — Stiki s Kitajsko — Ameriška oporišča v Veroni, Vicenzi in v Trstu Kaj bo s premogom v ZDA Eno je vprašanje prihodnjih ukrepov sindikatov, drugo pa bodočnost industrije na splošno New York, julija Vodia združenih rudarskih delavcev, veteran ameriškega sindikalnega gibanja John Louis, ie v zadnjih dveh letih prostovoljno umaknil zahtevo po zboljšanjui delovnih pogojev v premogovni industriji. Pogajanja o zvišanju mezd v drugih panogah so se razvijala za delavce uspešno predlanskim in znova lani. Louis je zamudil priložnost. Letos pa tega sploh ne bo več mogel stori tj. Rim, 30. julija (Tanjug) Zunanji minister Martino je pred zunanjepolitičnim odborom parlamenta izjavil, da je Dulles obljubil italijanski vladi, da bo podprl njeno zahtevo po sodelovanju italijanskih predstavnikov v delu ožjega odbora razoro-žitvene komisije OZN. Martino je pripomnil, da je to edina stvarna možnost, da se Italija I vključi v mednarodna pogajanja,' ki bodo sledila ženevskim skle- ] Eom velikih štirih. O drugi za-tevi Italije, da bi Rim neposredno sodeloval v obravnavanju mednarodnih problemov, meni Martino, da ni posebno verjetno, da bi jo sprejeli. Pri tem je Martino izjavil, da je italijanska vlada navezala stike z jugoslovansko in avstrijsko, da bi čimprej sklicali konferenco o mednarodnem prometu v trža-1 ški luki. Posebno pozornost je zbudila njegova izjava, da je italijanska vlada pripravljena začeti pogajanja z vlado LR Kitajske o ureditvi diplomatskih stikov. Menil pa je, da bi morala pekinška vlada opustiti nekatere diskriminacijske ukrepe nasproti italijanskim državljanom na Kitajskem, ker je to glavni pogoj za normalizacijo odnošajev sploh. Gre za katoliške misijonarje, ki se mude na Kitajskem. Na koncu svojega govora je Martino seznanil poslance z načrtom o nastavitvi 5000 ameriških vojakov, ki jih bodo prepeljali iz Avstrije v Italijo. Ameriške čete bodo nastanjene v Veroni, Trstu in Vicenzi. PrvI5 zato ne. ker Je položaj delavcev v premogovnikih mnogo bolj-81, kakor Je bil prej, ln ker Je tako odpadel glavni razlog Louisove zmernosti: slabo flnanf.no stanje lastnikov, ki bi prej rajši privolili, da bi zaprli rudnike, kakor pa zvišali mezde. Drugi razlog nudi primer delavcev avto. ] mobllske in Jeklarske Industrije, ki so 1 s| z letošnjimi kolektivnimi pogajanji priborili od delodajalcev velike ugodnosti. Louis kot vodja neodvisnih sindikatov rudarjev, zunaj Kongresa Industrijskih organizacij In Ameriške federacije dela, meni. da lil bila ta neodvisnost ogrožena, 60 bi svojim Članom v doglednem Sasu ne nudil ustreznih koristi. Kazen tega vse kaže, da je pri- ! liodnost premogovne Industrije zdaj do povečalasamo, če se ne bo ko poustvarjalo na svojem medtem /srodllo nlft nomotinoim.. Lnr hi » *» 1 • J mnogo svetlejša kakor v »sedmih mršavih letih« od leta 1948 do 1955. Proizvodnja Je začela znova naraščati ln po mnenju strokovnjakov vse kaže, da bo še naraščala. GLASNIKI DOBRIH ČASOV Od konca vojne do začetka letošnjega leta je šlo v konkurz ali pa je kratko malo ustavilo proizvodnjo nad 3000 premogovnih družb y ZDA. Blizu 200.000 rudarjev v premogovnikih je Izgubilo delo. To nazadovanje jo zdaj prenehalo ln kazalec proiz-»iii80 »pet dviga. Najvažnejši čl-nltelj je v naraščajočem povpraševanju Zahodne Evrope. Glavna Izvoznika premoga, Anglija ln Nemčija, ne moreta ustreči zahtevam In ameriški J/voz se je znatno povečal. Znotraj ZDA je okrepitev Industrije povečala tudi potrošnjo premoga. Jeklarne na primer obratujejo zdaj s 95*/* zmog-•' •r»*a,n* 1>a 80 obratovale samo s «•/•. Za proizvodnjo tone jekla pa Jo potrebna enaka količina premoga. Tudi naprave za proizvodnjo električnega toka nenehoma napredlijejA. Celjske grofe«, Shakesp®?' rovo trageda jo »Romeo in Juli' Premogovna Industrija ,1e nazado- ja<, Žižkovo »Miklovo Zalo« in Z* vala tudi zar*dl uporabe nafte In zc- i„hilpinn Goldo- meljskega plin« za ogTevanje hi*. let?,SnJ?. Jllt>lleJno sezono Tretji činitelj je bilo zmanjšanje Iz- ni-RtipiIjevo komedijo »Friin«* voza v Kanado. Kanada je bila nekoč ske zdrahe«. Predstave na P^” glavni potrošnik ameriškega premoga. Ilr:n„,i„ ciur veliko pr1' zdaj pa se čedalje bolj naslanja na P»nesle i>m, veilKo K lastni premog ln zemeljski plin. In ljubljenost saj Jih je videlo n vendar je postal položaj ameriških tisoče ljudi. V desetih letih J® premogovnikov zelo ugoden. Td je tr/iškn SNfi vpAlcrat ffostovalo treba pripisati naraščajočim domačim _ veoKrat g potrobam po energiji. tudi izven svojega ožjega ot>m°*- S premogom proizvajajo zdaj po- ja in povsod želo priznanje 24 lovico električne, energije v ZDA. 'j. kvalitetna unri/orjtve, Of Strokovnjaki so lzračunAll, da bodo »voje Kvalitetne uprizoritve. ameriške potrebe po elektriki leta gianiziralo je tudi številna I" 1975 dvakrat večje od sedanjih. Samo s to vanja drugih gledališč v lr' pa bodo dajale elektrarne na .i,, VnKll^ r^>icprie in atomski pogon, ( e odštejemo vodne ?tu- je mnoge rezise J sile, bodo potreltovall za pogon par- insce>natorje k sodelovanju nlh elektrnrn približno pol milijarde tržaškem odni ton premoga. Enako količino ga bo dneo!« c»>7one k« potrebovala jeklarska Industrija. •. ^vn _ j _ jn Od dane« In prihodnjih .13 let bo- je SNG pred novimi premogovniki kos zahtevam samo v novih razmerah, upa, da o0*: So^^-^^r^ren^lieife >^>1 njeni obeti in težnosti -n ton letno. Tako pa se bo lahko pro. da bo nekega bližnjega dne IvtrnilnU X-l--- * » . . , • Jggl da bo medtem zgodilo nič posebnega, kar bi naraščanje prekinilo. LOUISOVI NAMENI V premogovnikih so delavci plačani po dnevu. V tem oziru se premogovniki razlikujejo o mo 10 zdravstvenih deilavcev, pri ski prostor je izredno -majhen, aparature in tudi osebia bistveno ,1Ji?sl!l1 Pastel okvir ožje- čemer niso všteti vsi sodelujoči, saj znaša razdalja med posteUja- 7aviTa 6 pofliTOcja bolnišnice. Vsi naj- Dve zdravnici - narkotizerki se mi komaj tri četrt metra in tudi - avnejs.i primeri, poškodovan- poslužujeta najmodernejših a pa- manj. Ce jemljemo v obzir, da ,, ---- -------- • ’ 1"Olniki z boleznimi prsnega ratov, tki omogočajo sedanje ve- gre v tem primeru za težke bol- s'kega oddelka, ki se dobro za- m drugimi težavami polni- like operacije, niso pa vidni vsi nike, ki jih je treba prenašati '.p'dai° sv°je odgovornosti pred SOS klic zdravnikov kiruir- r j o vjjviuvijv, uiau v iKi m voi uiAC, &i J111 jc uuiua uuaBaii , - ° ,---- * r * _ ®'aoeva v dan 230 postelj te- ostali aparati za visokofrekvenč- na nosilih, da jim je treba streči, dnevnimi in bodočimi nalogami, k ?^ka, saj bi bila pot bolni- ni tok. ki zavzemajo toliko pro‘i rentgenizirati jih itd., in če si otb popolnoma upravičen. Le ne-v Ljubljano^ predolga, če bi štora, da je gibanje v težjih pri-i tem še predočimo, da se niso 'zmerni požrtvovalnosti z;diravmi- zanje sploh še našel prostor, merih zelo otežkočeno. ^ustrezno povečali stranski pro- {^ov, ostalega osebja gre za- sliilkr izboljšanja kirurške. Dnuiga slika predstavlja skraj- I stori (stranišča, kopalnice), si j1 v_ a. oddelek premaguje vse ho.,.,, ®.jS0 po osvoboditvi v Mari- no utesnjen prostor v bolniški lahiko predstavljamo, bolniško in polikli- sobi. Vodstvo oddelka se zaradi 1 ska vlada v oddelku. sJuabo. Poleg dosedanjih pomanjkanja prostora ne more! Da je stanje lahko res ne- l* , vz zaradi i skn vlad« v oddelku. i sledic. S. F. i Bolniška soba kirurškega oddelka ^®d«ekov so uredili tudi ortopedsko ambulanto, nedavno j>a Sf-k za plastično in reparatur- n° J?1?1*1*0- ! , Spričo velikega navala bolnici °vu Se 7jdr-aTn''ki kirurškega od-^®*ka pogosto zmajdejo v memo- Strokovno vodenje kmetijskih posestev in zadrug boči 0v." ——j— j- - ““““ Po sklepu Zveznega izvršnega f situaciji. Kapaciteta oddel- sveta o strokovnem vodenju po- no«t!j ■ Je ■ Slcer P°VR,(5'a^, 100 slov kmetijske proizvodnje na cj^t6l,J, a,so » pa povečali funk- kmetijskih posestvih in v kmetij-Driw, _pr°stori. Oddelek ima na skih zadrugah se lahko kmetijska ciuv®r Se>. i 'n0 sfmo 2 °Pera‘ Posestva in kmetijske zadruge 80,1,1 kot db ustanovitvi, ukvarjajo s kmetiisko proizvod-sW- mi so man'PalačiJ»ki pro- njo samo, če imajo potrebni kastam; Pifav },° R3 ne u?treza der (inženirje agronome ali kme-tonsi*— Sp ^ Uzacl.Je. v arhiiek‘ tijske tehnike) za strokovno vo cijo in zdravil ambulantno okrog 21.000 J j udi. Število oskrbnih dn,i je lansko leto narastlo na 62.441, pri povprečno t0-dnevni oskrbni dobi. Operacij so zdravniki Az- vršili 5853, medtem ko je 'bilo na- | Trbovlje, 27. julija. - Okrajni mežčemh in snetih mavcev 10.114. _ .__.. , . Prelomov so pa umestili 696. ' 13 StatlStlk“ v Trbovljah je Zunanjost oddelka iima še zbjral m Popravil prve podatke o precej sledov vojne. Prednost so mdustnjski proizvodnji v zasavski imela popravila in preureditve v skupnosti komun (združena okraja poslopju. Za kirurški oddelek je Krško in Trbovlje) v letošnjem pr-sicer bila predvidena novograd- vem polletju. Iz podatkov je ražnja, kar je pa spričo investicij- vidno, da je industrijska proizvod- LEP NAPREDEK INDUSTRIJSKE PROIZVODNJE V ZASAVSKI SKUPNOSTI K 9 M U N jsmiis’*11. z izjemo utoiIo- denje te proizvodnje. Število in n ja, kar je pa spričo investicij- vidno, da je industrijska proizvod-! f^ktroenergi^. 13.°’ Premo8 za r>l ^SekVn n?.ve^® odseka sestavo kmetijskih strokovnjakov s'kih možnosti za zdaj še nemo- nja razveseljivo napredovala. V pr- * cement 104, steklo 107, šfmot; Za rvl * x T — .. ^/vmcriiicjisaai to'Li'0!tt.0ivnj«K0,v njviu mozmisu za zuaj ^e utuutr Vsai h i° kn-urgijo, ki imata določijo za vsako kmetijsko po-'goče. Kljub temu bi zaradi po- vem polletju so proizvedli več, ka (strani6?" stranskih prostorov sestvo repubMke oziroma okraj- . gostega nevzdržnega stanja na kor lani v istem času: elektroener- Prostort umiva,mce ra onevni ne kmetijske zbornice, za vsako oddelku le morali prisluhniti gije 24,354.000 kWh, rjavega pre- rvjj , , ... kmetijsko zadrugo, ki se ukvarja zdravstvenim delavcem, ki so moga 28.220 ton, cementa 2535 ton, grl« 7 , ima talk(? ve^ »ozkih s kmetijsko dejavnostjo, pa repu- našli zasilno rešitev v nadzidavi stekla 207 ton, kovinskih proizvo- ^ava],, iLi -i, npkem večjem bliške zadružne zveze. Te dolž- poslopja, kjer se nahaja asep- dov 421 ton, zidne opeke 238.000 večj. -1 iV. fZlfuT T>rln\eru nost* so lahko oproščena samo tična operacijska soba. To bi po kosov, strešne opeke 60.000 kosov, Le i j usodno, kmetijska posestva in kmetijske predračunih, ki jih bolnišnica že apna 2332 Um, sobnega pohištva pro=,w en ,P°£led '' »kromne zadruge, ki imajo manj kakor ima, stalo nekaj nad 5 milijo- 230 garnitur, kopit 90.503 pare, t0 sprejemnega bloka, na- 100 ha obdelovalne zemlje. v op«ra^iis»ki sobi, kjer iz- Ce do 1. januarja 1958 ne iz-v I! zdT?VTlifi tudl 20 operacij polnijo tega pogoja, se bo sma- PrdKli*m r?, nam n,udi tral°’ da kmetijska posestva in včasilf"0 ,sli.ko- so potrebni kmetijske zadruge ne izpokijuje-maksimalni napori vsega jo vseh potrebnih pogojev za njd- Ja- hovo ustanovitev. papirja 391 ton, lesovine in celulo- Prav tako pa bi bilo napak misliti, ze 1234 ton itd. da v letošnjem polletju delovni ko- Ce primerjamo količinsko pro- lektivi s proizvodnjo niso imeti izvodnjo nekaterih važnejših artik- j težav. Precej jih je bilo: zastare-lov v letošnjem prvem polletju s lost proizvodnih naprav, pomanjka. prvim polletjem 1954, dobimo na- nje kvalificirane delovne sile, poslednje indekse (indeks 1954—100)manjkanje surovin, terenske in vremenske neprilike itd. Mnoge * delovni ljudje v zasavski skupnosti komun premagovali z veliko delovno vnemo in socialistično zavestjo, ki zagotavlja v Zasavju tudi za naprej lep napredek proizvodnje. s. G. Dodatne plače in posebne doklade kmetijskim strokovnjakom Zvezni odlok izvršni svet je izdaj merno stanovanje, kurjavo merajo izplačeva/ti denarno doklado v znesku najmanj 3000 din mesečno. Ljudsiki odbori okrajev so po- I oblaščeni, da lahko ta odlok uporabijo tudi za uslužbence ljud-1 skih odborov. Ji °, dodatnih plačah in po- razsvetljavo. Če nimajo te mož ^eonih doldadah kmetijskim stro- nos«, jim n vah °m’ ^P0®!60-™ v ustano-p„ Pospeševanje kmetijstva.' m,c.i Tn, . 5^e!>u’ ^ 150 veljal'od ^ ■MjV^j.enja posebne uredbe o ®njijh in plačah ueliižbencev v «ttetyski službi, se bo kmetij-strokovnjakom (inženirjem k^n0mij€ 111 kmetijskim tehni-^n), zaposlenim v ustanovah, ki sh« °, 20 Pospeševanje kmetij-Za^La-v kmetijskih postajah in ra«2v ’ v Postajah za zaščito VivT ’ v trtnih in sadnih dre- v živinorejsko-veteri- V Mariboru bodo pocenili je nabralo komaj 103 milijone din, ^®kih postajah, v veterinarskih kruh v Prvih testih mesecih letos pa so v postajah za umetno j D . , vlf^e porasle za 47 milijonov din, ^P^menitev, v kmetijskih lekar-; . maT1f?^ kar je povprečno mesečno skoraj m drugih podobnih ustano-1 p m .“ *etošnje g milijonov din. Skupna vrednost leta 0(1 i-anu-arja letošnjega plT? po Je 50 ’ *° vlog narašča hitreje kot novi vlaga- d-i ^Plačevala dodaitna plača za n^^n.'e rajimere dokaj ugodne. Ta tejj^ kar pomeni, da tisti, ki so da£ V nebnih okoliščinah. Do- ^ enkrat začeli vlagati denar v hra- Plača za inženirje aerono- cejSen doblček: Nasprotno temu pa n,l!nico, to pridno nadaljujejo. Na 50 m9 ^ve operaciji hkrati na glina 123, kovinski proizvodi 128, kemični proizvodi 96, strojila 107, zidna opeka 118, strešna opeka 136, lahke gradbene plošče 117, apno 111, rezan les 126, sobno pohištvo 190, kopita 225, papir 124, celuloza in lesovina 120, trikotažna konfekcija 113 in kakaovi proizvodi 135. V celoti se je torej industrijska proizvodnja v zasavski skupnosti komun dvignila v prvem polletju v primerjavi z lanskim za 11 %. Ker znaša vrednost družbenega proizvoda iz industrijske proizvodnje v zasavski skupnosti komun okoli 10 in pol milijarde din, računajo, da se je narodni dohodek ob nespremenjenih cenah povečal v letošnjem prvem polletju za okoli po! milijarde. Ti podatki tor^ nesporno pričajo, da so delovni kolektivi v letoSnjem prvem polletju dosegli zares pomembne uspehe. T„ ugotovitev je še bolj očitna, če povemo, da se je število zaposlenih povečalo le za 592 oseb ali za 4 %, kar nadalje pomeni, da se je delovna storilnost dvignila za 7%! Kajpada je razlog za povečanje proizvodnje deloma tudi v objektivnih pogojih, ki so bili letos nekoliko ugodnejši, kot lani (zadostna količina električne energije itd.). IZ MARIBORA IN OKOLICE davska opekarna ugodne pogoje za katerh dragih Južnih kradih, od koder proizvodnjo »klinker« opeke, na- .vojno mno«° tu- gj® n^jmTn/1500kKjl, n?. mestnem ljudskem odbora me- mtJ2mike Pa najmanj 2500 din ---- ----------- gJr^po- Višino te plače določi -^na ustanove. nijo, da naj uslužnostna podjetja sploh, a pekamiška podjetja še po- J sebno zaslužijo le toliko, kolikor , uoKuiove. " , ~ , nib ČJ° deI°vna mesta omenje- JC ,Potrebno- Zato rtelanl kmetijskih strokovnjakov zu- S^podarskega sv«ta pr, MLO n« naseljenih krajev, so ustano- ! fadnJ' «ji *k!emli da bodo pnzna-’ On - . - Ih pekarmskim podjetjem proizvod- Velika proizvodnja opečnih stropov p. te’ katerih so zaposleni, dolž are2plačno pri priskrbeti jim pri-! *troSk« Je v ^sini 9 kR- Opečne strope »Rapid«, s katerimi lahko prištedimo mnogo lesa, so začeli izdelovati v naši državi šele pred kratkim. Vzlic temu jih ki. ° ” letina zgodnjega °mpirja na Primorskem Pridelek zgodnjega lin;mP,rj_f v spodnji Vipavski do- m skIad r drugih niže ležečih kra- $ »afe in kakovost uvršča med Prid t«nu vsekakw ^v°ri oko- Vcph ndalih itrnnnn ■ —_! le. h? letine po vojni. Škoda Doslej je Mo v ta namen določenih ^ 2Rai1gona ,et.c>s 11 din. V vsoti 9 din proizvodnih i T,"1' fu ° prt>U' stroškov za kg kruha je zajet tudi ^"JO ’ ^ ° ZT*~ prispevek v višini 2 dinarjev, ki . 2"°°m* RTa-sklad za obnovo pekarn. p,ol?e inJizolacije ter var- Sklep gospodarskega sveta bo nOStl pred, P°žarr>™ zelo primeren v * ^ za vse stanovanjske hiše, indu- SA »5« P»«r«i-»(,'p»“m^ podjetij v ~ V^J11. večji zaslužek zaradi ^P^arskega sveta, zara- g0rnjerSgonske opekanepae JkSft Pen "a trgu prezgodaj I f ^ od P^«?a aW dalje Zanimajo tudi Avstrije, Delovi 48 SUiV ^ T SlT krTrWam ^ “J P° vfV9 kf>'ektiV S,remi’ da W Povečal pro- V®lei ner l ®sar, bl Prldc'°- ' J- K- izvodnjo, ovira ga pa premajhna iist- PriSn" Vsak mesec po 8 milijonov peči. Ko bodo zgradili JosnraTTij- 1 , ni',T večidel novo peč, bo možno proizvodnjo v SlaVeni i- m. ko n° drugod Hranilne vloge prebivalstva v opečnih stropov povečali za štiri-SePtemb krompir dozorel šele | Mariborski mestni hranilnici hitro krat. p ra' M. D. rastejo. Do konca lanskega leta se o j • .w oodobno sejmisce j V Mariboru ob železniški progi pri Dravi že dalj časa urejajo sejmišče za živino, ki bo imelo tudi ustrezno ograjo. Mestni ljudski odbor Maribor se je odpovedal svoje- S sestanka 0L0 koprske skupnosti komun r\> ^čeirar j , — —‘ »c je oupoveaai svoje- HnS uas J, v Kopru ,govornost okrajnega ljudskega mu deležu pri dobičku odkupne po-^oialnf l1 odbor koprske 'odbora, ki bo neposredno odgo- staje trgovskega podjetja »Koteks« St« alcllPnosti. Najprej voren za razvoj novega upravne- ki je v Mariboru, če bo podjetje r«2prav|;„i Da ločenih sejah ga sistema. Posebna značilnost dalo za postavitev ograje pri sei-p'iv0,.staluju okrajnega koprskega okraja bo 11 svitov, miSčn 1 milijon din. Tako bo ogra-** izdelav„"r’"\° • 1,1 komisije 1 štirje več kot jih imajo drugi ja verjetno kmalu narejena. J. Miro £1 ^ P°^al- p.red''okTaji' 3. »o statut o ir** v-’ Ta 1 Po sprejetju statuta in izvo-t na nfPrf" lit v j koanisij so odborniki izvo- Omenil • ? u*a okraja ijlj jj «veto v in'komisjo za plače T Prvi ju™ Je, da bodo imeli Stiski 1 ” j1 , reorganizacije ob- ^^devali - j 80 Prvotno • Predvsem zaradi ^ra- V zveri s se »o seveda povečala od-, Vrednost proizvodnje bodo skoraj potrojili Dopisujte v naS list) Opekarna v Lendavi izdeluje zelo kakovostno »kMnker« opeko (zidaki, žgani do velike zgostitve in izredne trdnosti), kakršno iščejo za gradnjo posebnih industrijskih ob-. jektov. Svoje izdelke prodajajo tudi 1 v sosednje republike. Ker ima len- merava jo povečati zmogljivost obrata. Za to pa potrebujejo večji investicijski kredit. Po pripravljenih načrtih bodo s 34 milijonov din investicij letno proizvodnjo povečali od dosedanjih 11,5 milijonov na 31 milijonov din. Po količini bo rlstov. K pospeševanju turizma bo lahko mnogo prispeval tudi »Znanstveni vodnik po Mariboru«, ki bo razen mesta zajel tudi bliijo okolico z delom Pohorja, ki ima najboljše prometne zveze z mestom. P. FRAM Posvet o problemih lokalnega tiska v Sloveniji Kranj. 80. julija. Dajnes je Ml t Kranju na pobudo uredniitva Glasa Gorenjske posvet predstavnikov lo-kalneea tiska H Slovenije. Naviodi so bili predstavniki časopisov, Odj-8ki tednik. Zasavski vestnik, Pomur* fki vestnik, Pri morske novice, Do-1 etn jeki list in Ghis Oor^jske. Razpravljali RO o stanovvskilfe finančnih in upravnih problemih tifta, ki «o ponekod precej kritične. ^ Posvetu so prisostvovali podpredsednik OLO Kranj Ivan Bertoncelj Johan, zvezni poslanec Villi'Škrinjar in predstavnik Novinarskejra društva Slovenije. (al) Zaprisega novega odbora za šaleško komnno Pred dnevi so se v Šoštanju prvikrat sestali izvoljeni odborniki občinskih 1 turiških odborov Šmartno ob Pakt. Šoštanj ter Velenje za novi občinski odbor šaileške komune ter konstituira,11 40-61 ansJsi odbor šaleške komune. Zaprisegli bo in izvoli1.-1, za pred-sednHSa republiškega lfudskega poslanca tov. Franca Podvratnlka. za tajnika pa Franca Lesnika. -k. V Zagradu nov gasilski dom Gasilsko druStvo v Zagradu pri Celju bo v nedeljo na svečan način odprlo novi gasilski dom, ki so ga zgradili s skupnimi prizadevanji. Ob tej priliki bo večja prireditev z bogatim sporedom. VURBERG Letos Je toča v ptujskem okradu izredno pogosta. V četrtek. 2«. t. m. Je prizadela tudi okolico Vurberga ter močno oškodovala tamkajšnle kmetovalce. V prizadeto področje Je odšla komisija, ki bo ocenija škodo. OPLOTNICA V Oplotnici in bližnji okolici je bilo zadnja leta zgrajenih več novih rv/-\ro cf 1 .1*1 • ! Okrajni ljudski odbor Marlbor- porast proizvodnj$y nekoliko manj- okolica je odobrtl, da se doslejšnji si, ker bodo povečali predvsem iz~ obrat Oljarne Slovenska Bistrica v delovqnie bolide n-n^kp ki i* Hirii ' Framu osamosvoji. Osnovna sredstva, r,-’1 J ^ ’ k' JC , ' ki }lh bo potreboval za obratovanje, ',d' J- mu bo prepustilo doslejšnje matično «1 ... ,*v . , podjetje. Tako bo delovni kolektiv uuo zaanja iexa z^raienin vec novin okupni turistični nrosoektl obrata rram laže neposredno odločal o stanovanjskih hiš Največ Jih stoji na f r proizvodnji in skrbel za razne izbolj-i nekdanjih graščinskih njivah v smeri Doslej so razna turistična gostišča 1 Save. P. 1 proti Cadramu in Gmajni, v mariborski okoli« izdajata samostojne prospekte v majhnih nakladah le po nekaj tisoč izvodov. Na turistični konferenci v Mariboru pa so predlagali, naj bi posamezna gostišča bolj sodelovali« med seboj to izdajala skupne prospekte ter v večjd nakladi. Marsikaterega turista doslejšnji prospekti j niso pritegnili, ker ni imel celotne sli- i ke, kaj mu nudi Maribor s svojo okolico. To bi lahko popravil skupni turistični prospekt, ki bi ga bilo treba Izdati v mhogo večji nakladi in raz- Nekaj iz Ptuja Okrajni ljudski odbor sprejel statut Ptuj 30. julija. Danes dopol- jev. Poteka že razprava o tem, v kakšni obliiki nuditi pomoč najhuje prizadetim krajem, ali v v,-.:- ■ ••—»“ ■*-»■««« - >«‘- , - . - . j , • [denarju, ali pa v živilih. Samo Sirita predvsem po Vojvodini in ne- dne se je sestal Okrajni ljudski za potrebna semena bo moral odbor k svoji drug, seji, na ka- 0LO uporabiti čez 7 milijonov ten so odborniki razpravljali o djnariev M R statutu okrdja Ptuj ter so ga so- Bralci nam nišei1 Slabo opravljeno je treba dvakrat delati NI Se dolgo, ko so v Gornji Radgoni stlakovaili d«l ulice od Zadružnega doJ glasno sprejeli. Nadalje so izvolili skupne odbor niške komisije, preds*?dnike in člane svetov Okrajnega ljudskega odbora ter sodnika za prekrške. Potrdili so tudi imenovanje šefov temeljnih upravnih organov Okrajnega Padalci so skakali V sredo popoldan 27. t. m. je trimotorno transportno letalo z letališča pri Moškanjcih dvignilo v zrak mladince in mladinke, ki so se udeležili prvih padalskih skokov. Padalski krst je dobro prestalo 20 mladincev in 7 mladink, ki so obiskovali padalski tečaj v Ptuju, pridružili pa so se jim tudi tovariši iz Murske Sobote. Vsi so prispeli srečno na - • zemljo, le nekaj najbolj nerod- I L ^ VS6J 5,h s,e 'e Pri malce poško- J na!ledniLm6seC- I?" d10Tal°- Skakanje je vodil padal-IvT^i r^T St 0bČtma g/fdl*a sk' »«telj Roman Pišon Prvi f laftoi b0 ob- polet z letalom je bil dostopen segala polaganje cevi v smeri od tudi občinstvu, ki se je te pnfike črpalne postaje na Panoramo, s poslužilo in si iz zraka ogledalo Panorame pa po Prežernovi, Ptuj in okolico. M R Murkovi in Lackovi ulici do železniškega prelaza. Kruh so pocenili Na pobudo Socialistične zveze x V sredo, 2T. t. m., so pocenili in Društva prijateljev mladine ^rn kruh v ptujskih pekarnah od no terena Breg so ob Studenčnici za , ,ns 46 dinarjev za kilogram ____________________ lahko po- gostilno na Zadružnem trgu ure- Pa na 85 dinarjev. jasni upravni odbor KZ takšno navija-j * mladinsko igrišče. v h n * ^e c“' 3e VpraSanje VsekskOT pa b' Iz končnega poročila komisije do’S° napovedana m'l^a°r«ta^”iit se morala za to stvar pozanima« tudi ja cenitev škode katero ip no Lackovi ulici 2. Prostori, v katerih tržna lnSpekdJa to ugotovim, kako Je vzročila toča v Halozah in J??,, Pre1 zajtrkovalnica, so okusno v ni-v-omi , „ vzročna toča v Halozah in delu in sodobno urejeni. V tel restavradlt ’ P11®10 do takžne cene žem‘ Ptujskega polja, je videti, da ta 5° “p6 dobltl vse vrste mlečnih lzdei- 1Jloam' M- R- škoda znaša 129 milijonov dinar- X 'Zf Upa1mo' da tud' ma proti »Pekarni. Sedaj pa morajo ljubkega odbora, šefov vnšpek- S? V naredili cii in Upravnih komisij. R. dovolj trdnih temeljev. Vse granitne | kocke so morali pobraibl proč, da so . lahko naredili ustrezno trdno podlago. , . Sm° sedeli, Kocke pa pola««,)« vnovič. Tako se ■?* je g’aVni P^Jekt za prvo eta-slabo opravljeno delo hudo mažčuje, 1 ?° - Sradnje vodovoda gotov m ker Je treba delati dvakrat. J. V Ormožu žemljice po 8 dinarjev V navijanju cen žemljam je gotovo pekama KZ v Ormožu prva v vsem ptujskem okraju, saj človek ne more razumeti, kako so lahko v njej žemljice po 8 dinarjev. Razen tega so te žemljice tako skromne po teži, da tehtajo več kot 3 dkg. V ptujskih pekarnah so žemljice, ki 4,S dkg, po 6 dtoaTjev. Kako lahko po 1945 Srečanja s partizani - kulturnimi delavci 1955 Iz pogovorov Z BORISOM ZIHERLOM našega Kulturnega življenja i »Dve desetletji publicističnega dela,* sem rekel. »Pravzaprav Se nekaj vet,« je odvrnil. Kratek molk sva napolnila s spomini na preteklost. V duhu sem listal po knjigi »članki in razprave*, preskočil na predvojno »Sodobnost* in se zasidral ob »Književnosti* iz leta 1933. Povsod logična in jasna misel poznavalca historičnega materializma, povsod odkrita in pogumna, v rahel ezopovski jezik ovita beseda marksista. Isti duh, ista natančna misel, podprta z dokazi in citati, isti miren, tehten analizatorski poseg v mnoga družbena področja — Čeprav na videz različni avtorji: B. Ločan, A. Por Ijanec, S. Križnar ... »Prva obširnejša stvar je izšla 1934. leta. iflJvod k Plehanouu. — To je bil 'moj prvi poskus poseči v publicistiko. Obširneje sem se z njo ukvarjal, ko sem priiel iz Sremske}/ Mitroviče.* Omenil sem mu, da je mendd že takoj tudi posegel na področje književnosti. •To je bilo kasneje. Najprej sem pisal o politično-zgodovin skih vpraSanjih, ki so zadevala Slovence. Zanimala me je predvsem domača zgodovina, razvoj naših strank in njihova ideolo-gija. Prvo pobudo za poseg v književnost sem naSel ob objavi sektaško omejenega Članka o Ivanu Cankarju v neki sarajevski reviji. Odgovoril sem s spisom »Ivan Cankar in slovensko delavsko gibanje*. Ta mi je služil za izhodišče povojne razprave o Cankarju. Kasneje sem tudi napisal kritiko Božu VoduSku z naslovom >Poet razočaranja* na njegov »Odčarani svet«.« »In kritiko »Poezija zagate* Severina Šalija in Dušana Ludvika, pa »O realizmu v literaturi*. Zdi se mi, da ste mladi marksisti tedaj prvikrat uveljavili nove metode, nove poglede na umetnost.* »Takrat smo — (e upoštevamo zlasti Kardeljeve razprave, — prvikrat resneje marksistično posegli v slovenske kulturne probleme.* JUGOSLOVANSKI FILMI V BOLGARIJI IN NA MADŽARSKEM Beograd, 30. jul. (Tanjug). V Beogradu je bila podpisana pogodba o izmenjavi filmov med Jugoslavijo in Bolgarijo. Po 'določba h pogodbe bo jugoslovansko podjetje dobavilo Bolgariji 10 filmov, bolgarsko pa Jugoslaviji 4 filme. Bolgari so med prvimi prosili za dobavo umetniških filmov »Sumljiva oseba« in »Nezvestoba« (Avala-film) ter »Onadva« (UFUS). Madžarsko državno podjetje za odikup in razdeljevanje filmov »Mokeip« je obvestilo podjetje »JugosJavija-filan«, da bo odkupilo naša dva umetniška filma »Nezvestobo« in »Vesmo« NOVA ŠTEVILKA »NAŠIH RAZGLEDOV« Iz vsebine; Zunanjepolitična glos« Pismo iz Avstrije: Skrbi po podpisu lili«™ pogodbe. —: Einstein o socializmu. — Dr. Vekoslav Korošec: Elektrika, naš sJcupini interes. — Dr. Lavo Čermelj: Jedrska energija — problem naših dni. — Tone Hren: Delovna storilnost in nagrajevanj« (nadaljevanje). — Frane fcerne: Monopolna in proti-monopolna politika (Pismo iz Anglije). — Ivo Pirkovič: Zgodovina znanosti (recenzija). — Glovannl Vere*: Prečastiti (feljtoni). — Jeromc Mell- ?nist: Uspešni debut Ljubljane (Ob . modn*w>dni grafični raastavi). — Slavko Jan: VI. kongres mednarod- nega gledališkega inštituta v Dubrovniku. — Dušan Moravec: Beneška, gledališča (R poti po Italiji). — Milan Apih; Javoršek kontra ' Stanislavski (polemika). — Angelos Baš: Slovenske panjske končnice (Ob razstavi v Jakopičevem paviljonu). — Branko Rudolf: Maske in zahteive. — Metod Jeras: Diasrilev (Pismo iz Londona). — Milan Dolgan: Pot Miška Kranjca. — Jože Pogačnik: Margiimli.ie (Oh knjigi dr. Stupan-Tominškove Od Prejema do Cankarja). — Jože Kastelic: Va robil (glosa'). — Naš jezik. — Kulturne vesti. - tfov* knjige v tu. jlnl. — Vilm. Pripomnil sem, da sc je predvojna mlada generacija naprednih izobražencev mnogo bolj zavzeto ukvarjala s publicistiko, tu tila večjo odgovornost do perečih vprašanj časa in nalog družbe, kot je to občutiti pri današnjih. Razmislil je in rekel: »Mi smo se zatekli h knjigam, da bi v njih našli odgovor na vprašanja, ki so nas neposredno zadevala v življenju. Kar smo Študirali, smo zaradi neke določene nujnosti. Spoprijemali smo >.e z nalogami, ki jih je postavalo življenje pred nas, mlade marksiste. Prav te strasti, tega ognja pogrešamo pri nekaterih miajših kritikih in esejistih sedanjega časa. Prizadeto pisati pa še da le, če se zavzemaš za določeno staliSče, razume se, za napredno, ne pa če si brez njega. V mnogih sedanjih spisih občutim preveč abstraktnega filozofiranja, premalo poglabljanja v konkretne primere. Kaže pa sc tudi slabo poznavanje gradiva, zlasti podcenjevanje predvojne slovenske marksistične misli. Nekateri prav radi zviSka gledajo na naš marksizem in pišejo, kakor da nikoli ni bilo, recimo, Kardelja ali Kidriča. Zato ni čudno, če pri obravnavanju naše preteklosti in sedanjosti večkrat stvari šablo-nizirajo, če zapadajo v sheme in konstrukcije, ki jih tako radi očitajo drugtm.* In ker sva bila že pri mladih, sem ga opozoril na problem, ki muči dobršen del naSe mlade generacije. Gre za tiste ljudi, ki so zgodaj stopili v življenje, se borili za današnjo stvarnost in nesebično troSili svoje moči v neposrednem dela in soustvarjanju te družbe, niso pa našli časa in možnosti za teoretsko izpopolnjevanje. S tem v zvezi sem omenil določbe novega zakona o štipendijah. »Novi zakon,* je dejal, »je ogromnega pomena za razvoj naših zdravih kadrov, za rast naše nove inteligence proletarskega izvora. Danes imajo nedvomno določen privilegij tisti, ki imajo boljše gmotne možnosti. Hkrati pa se dogaja, da se mora Študent, ki je privržen naši stvari, večkrat boriti z vsemi mogočimi gmotnimi težavami. Drugi pa, ki takih težav nimajo, se večkrat idejno razvijajo pri>i od nat ali stoje ob strani. Novi zakon bo omogočil smotrno izbiro naših intelektualnih kadrov.* n Govorila sva o knjigi, ki jo pripravlja. V njej bo zbral članke in razprave s področja književnosti in njen naslov bo »Književnost in družba*. Gre za izbor iziSlih del, ki so osvetlila to tako perečo in vedno razprave vzbujajočo tematiko. Pojasnil mi je, da je nekatere • spise, zlasti tistega o Goetheju, temeljito predelal, da je razpravo o Cankarju nekoliko spremenil (ker bo izSla tudi kot zaključna beseda k srbski izdaji Cankarjevih izbranih del), da pa druge ostanejo nedotaknjene, predvsem spisi o Belinskem, Prešernu in Zupančiča. Pripomnil sem, da nekateri sicer vidijo vrednost teh njegovih »družbenoslovnih profilov* naših umetnostnih velikanov, da pa pri tem prav radi ugotavljajo, da gre za enostransko metodo, za »soci-ologiziranje*. Odgovoril je mirno in premišljeno: »S tem je podobno kot z drugimi problemi v zgodovini mar ksistične misli. Marksisti so vedno udarili tam, kjer je buržoazna misel odpovedala. Če sta naša literatura in estetika Sli v smeri estetskega formalizma, smo mi skušali stvari pokazati z druge strani. Skušali smo pokazati splošno povezanost umetnostnih pojavov z vsem družbenim dogajanjem. Pri tem so enostranosti neogibne.* Vrnila sva se h knjigi. Omenil je, da bo zanjo napisal še novo razpravo o problemih materializma in idealizma v pogledih na umetnost, ki se bo predvsem tikala sedanjih polemik o »realizmu« in »modernizmu*. Zatem se je zamislil in po nadaljnjih izvajanjih sem presodil, da je za hip kritično premotril svoj publicistični opus ter se povrnil k prejšnji misli: »Težko je reči, da je to res bilo sociologiziranje. Nekateri so se oprijeli te krilatice, toda še nikjer niso dokazali resničnost svoje postavke!* Nato ivahno in vedro: »Toda če smatrajo za sociologiziranje to, da proglašamo Carkarja za prvega velikega slovenskega socialističnega pisatelja, potem naj bo to sociologiziranje. Že včasih so ga namreč skušali skopiti in ga narediti za solzavega slovenskega poeta. Take poskuse bomo seveda za- vračali, kot smo jih nekdaj. Se pomnim, nekoč sem bral približno takole misel o Cankarju: »Tudi če bi Cankar trdil, da ni to, kar jaz o njem pravim, da jc, bom jaz ostal pri svojem.* In tako ostajajo pri svojem, čeprav Cankar v svojih delih in pismih trdi nasprotno. Prav tako seveda nekateri zaman mislijo, da sc bomo marksisti zaradi kričanja o sociologiziranju odrekli svojega prepričanja, da ima umetnost svojo družbeno pogojenost in svojo vlogo in da je ona mogočno sredstvo za oblikovanje človeka na sploh. Ne gre zn to, da bi predpisovali, kaj naj bo umetnost — ampak gre za dejstvo, da umetnost to je in da je vedno to bila.* Zaslutil sem SirSo koncepcijo njegovih postavk, ki jo bo bržčas razgrnil v eni prihodnjih raz prav. Povprašal sem ga torej o načrtih. Pojasnil mi je, da bo po prihodu iz Sovjetske zveze, kamor potuje kot član parlamentarne delegacije, najprej opravil redakcijo svojih skript o zgodo vinskem materializmu kot uvodu o družbene vede. »Zatem,* je nadaljeval, »se mislim vreči na Levstika, da boni tako obdelal vso veliko četvori-co: Prešerna, Levstika, Cankarja, Zupančiča. To se mi zdi potrebno in njeni porevolucijski problematiki in vendar je to hkrati eden izmed največjih evropskih umetnikov. Biti ves v domači zemlji in hkrati dogajanje v njej doumeti iz širših evropskih in svetovnih perspektiv, to je vobče najznačilnejše svojstvo vseh velikih književnikov, tudi naših slovenskih: Prešerna, Cankarja, Zupančiča in kasneje Prežihovega V o ranča itd.* * Doumel sem njegovo misel, vendar se mi je zdelo potrebno, da vprašanje osredotočim povsem na omenjene slovenske pisatelje: »Ali je mogoče trditi, da je kdo od teh bolj ali manj zasidran v domači zemlji, ali pa da je bolj ali manj evropski9* »Iz vsega, kar sem pravkar rekel, je razvidno, da tega o najpomembnejših predstavnikih naše književnosti ni mogoče /fovoriti. Nihče izmed naših pesnikov ni tako ves noj, domač, kakor je Prešeren, in vendar jc bil hkrati to največji in najnaprednejši Evropejec med Slovenci XIX. stoletja.* Pripomnil sem, da to nedvomno velja, da pa o Cankarju vendarle nekateri menijo, da je oprt samo na slovensko problematiko XX. stoletja in da zato ni toliko evropski kot Zupančič. Odgovor je izražal prepričljivost do kraja plašenega in zbeganega spričo grozot zadnje vojne in perspektive atomske vojne, zbeganost, ki ni nova. Pripomnil sem, da »moderni »ti* pripisujejo marksistom obrambo takega realizma, ki ima v glavnem faktografsko osnovo — podobno, kot so jih pred vojno povezovali z naturalizmom. »Faktografija nikdar ni bila umetnost,* je odvrnil odločno. »Priznam, da v začetni partizanski piozi zasledimo faktografijo, vendar je razumljivo, da to ni umetnost, temveč reportaža. Nobena umetnost ne more biti faktograf ska. Če trdijo, da smo marksisti za faktografsko posnemanje stvarnosti, potem je to podtikanje! Pod pojmom realizem danes mešajo več stvari: če pod njim razumejo samo realistično šolo XIX. stoletja, potem je jasno, da je ta realizem za nami. Da se razumemo: premagal ga je že Gorki, premagal ga je naš Cankar. Če pa pod realizmom razumejo nasploh umetniško odražanje bistvenega v življenju, osvajanje in umetniško oblikovanje narave in človeka, potem je seveda realistična vsa velika umetnost.* Ko sem pripomnil, ila »modernisti* dokazujejo svojo revolucionarnost tudi s tem, da marksistom pripisujejo zastarele estet- IZ ZAKLADNICE SLOVENSKE UMETNOSTI Ivan Zajec: KOZAKOVE SANJE Potomec starega rodu ljudskih podobarjev iz Stare Oselice na koncu Poljanske doline, tvorec ljubljanskega Prešernovega spomenika, Vegovega poprsja v Moravčah in neštetih portretov, kompozicij, nagrobnikov itd., je v svojih mladih letih ustvaril tudi ta kip. V duhu časa, ki je ljubil pripovedno, anekdotno označeno kiparstvo, je Zajec leta 1903 komponiral ta prizor. Na plastično izdelanem konju, ki mu gTiva vihra v stepnem vetru,, dremlje kozak, v ploskem reliefu zadaj pa je uprizorjena podoba, ki p., jo vidi samotni p jezdec v sanjah: 'zapuščena žena z otrokoma, ki ga daleč nekje ob Donu ali Volgi pričakujejo... To delo, ki je zdaj v Narodni galeriji, je Iv. Zajec razstavil leta 1906 v Pomladanskem salonu v Parizu. Svojčas je ta plastika vzbujala splošno zanimanje. zlasti spričo nekaterih problematičnih mnenj, ki jth je zadnje čase čuti o Levstiku in o njegovi tako imenovani »domačinski usmerjenosti* v razliko od »evropske*.* III Najin pogovor se je sukal vedno bolj okoli vprašanj, ki so zadnji čas predmet javne razprave. In ker se odnos: domača zasidranost in evropska obzorja ne omenja le v zvezi z Levstikom ali moderno, temveč postaja nekak estetski barometer tudi pri presoji današnjih književnikov, likovnikov itd., sem želel vedeti, kaj o tem misli. »Ker se ose novo in veliko v svetu,* je dejal, »poraja samo konkretno, v konkretnem življenju narodov, se mi zdi, da obeh pojmov ni mogoče zoperstavljati drugega drugemu. Vsi umetniški ustvarjalci, ki jih imenujemo svetovne, so bili hkrati krepko zasidrani v problematiki svojega časa in dežele. Kolikor je bil svetovni pomen te dežele večji in kolikor so se v njenem življenju konkretneje izražali najbistvenej-Si konflikti dobe, toliko bolj so bili v njeni duhovni glasniki svetovni ali evropski. Shakespeare je recimo ves zasidran v Angliji svojega časa, toda prav ta Anglija je bila v tem njegovem času vozlišče najusodnejših svetovnih zapletov in razpletov. Stendhal je prav tako ves zasidran v Franciji pretehtane misli, veliko vero v pravilnost trditve in široko koncepcijo razgledanega družboslovca: »Ze samo dejstvo, da se je Cankar povzpel do globokih spoznanj o vlogi delavskega razreda v Sloveniji in svetovni stvarnosti, dovolj zgovorno priča, da je bil tudi on najmodernejši Slovenec svojega časa, ki ga v pogledu teh spoznanj takrat ni pri nas nihče dosegel. Zame namreč ni moderen tisti, ki si vsak dan izmišlja najbolj nemogoče oblike umetniškega ustvarjanja, ki pa so ravno take, da v njih človeku ni mogoče nič povedati. Zame jc moderen tisti, ki zna doseči največ jo skladnost med logiko svojih i d e j in logiko stvari svojega časa.* »To je točno in vendar zadnje čase pogosto čujemo, da so karakteristike absolutno modernih umetnikov vizionarnost, haluci-nantnost, magičnost itd.* »To je njihova stvar, zdi se mi pa, da je zavzemanje za magijo polinezijskih ali afriških primitivcev in upostavljanje zveze med njo ter umetniško zmogljivostjo modernega evropskega človeka vse prej ko moderno.* Opozoril sem, da to >sintezo-označujejo za revolucionarno dejanje, za vstajo proti »suhemu« racionalizmu, togemu fotografiranju realnosti in podobnemu. Izjavil je, da v »revolucionarnost tega početja ne veruje, kajti to je • punt na kolenih* sodobnega malomeščanskega intelektualca, pre- ske nazore in da zvone o buržoaznem izvoru realizma, je izvajal dalje: »Prva postavka ni prav čisto nič nova, saj jo srečujemo tudi na mnogih drugih področjih javnega življenja. Imamo recimo ekonomiste, ki trdijo, da je Mari že zastarel in da se ga je treba odreči in zamenjati s »sodobnejšimi* . deli buržoaznih ekonomistov. Ne gre za to, koliko je nek nazor star, gre za to, koliko je resničen, pravilen, koliko nam pomaga, da prav rešujemo probleme svojega časa. Kar se tiče buržoaznosti realizma, o tem bi se dalo govoriti precej. Omenil bi predvsem dvoje: prvič, realistična umetnost je obstajala, ko še nikjer ni bilo buržoazi/e, in drugič, ne poznam nobenega velikega predstavnika tako imenovanega klasičnega realizma XIX. stoletja, ki ne bi ustvarjal v ostrem sporu in odporu proti meščanskemu, buržoaznemu svetu. Zato se mi zdijo take trditve popolnoma nesmiselne.* In še so me mučila vprašanja, o katerih tolikokrat razpravijarfio v kuloarjih našega kulturnfga dogajanja: o tem, ali se umetnost, gledana v perspektivah tisočletij, razvija ali napreduje, dalje o pojmovanju lepote in podobnem. Zapletla sva se v primerjave umetniških del od egipčanske skulpture pa do danes. Strnil je svoja razmišljanja in rekel: »Lepota je zame revolucionaren pojem. Človeško lepo je ir konkretni stvarnosti tisto, kar eksistira v tej stvarnosti, kar pa žc pripada bodočnosti. Z drugimi besedami, gre za to, da v ilanašnji stvarnosti najdeš jutrišnjega človeka; gre za to, da najdeš to človeško lepoto. Lepota antične skulpture je zame nekaj revolucionarnega. S tem, da težii h komunizmu, težiš k idealu lepega človeka, sproščenega vseh okovov suženjske podreditve delitvi dela in hromitvi človeka. To je težnja za občestvom svobodnih in celovitih ljudi. Če govorimo o napredku v umetnosti, ki bo " zvezi z visokim standardom socialistične družbe prišel, si ga ne moremo zamišljati drugače, kakor k dialektično nadaljevanje velikih tradicij umetniškega ustvarjanja. Zame pa ne morejo biti napredek v umetnosti nekateri por javi, ki jih danes proglašajo za »moderne* in »nove*, Sc manj po jih moremo imeti za umetnostni izraz človeka nove dobe.* IV Na njegovi pisalni mizi so ležale mnoge revije: skrbno razrezana beograjska »Delo* in •So-vremenik*, nekaj hrvaških in najnovejše številke slovenskih. Očitno je, da sc zaustavlja predvsem ob kritičnih in esejističnih prispevkih. Omenil sem idejno-estetsko diferenciacijo beograjskih revij Morda bi lahko govc zaostajanju naše književnosti umetnosti za tem občim naPre j.: kom na drugih področjih. Vzro ^ za to so nedvomno objektivni'0^ in subjektivnega značaja in s , flikakor ni preprosta* Reči p° n'.ft ram: dostikrat gre za hlapčevi ^ posnemanja vseh mogočih e dnevnih struj in strujic, ki Pn jajo od drugod in katerih nep' slano menjavanje marsikatc 9 umetnika zapeljuje, da izgub' glavo v strahu, da ne bi »zaosta ^ Ob tem pa temeljito zaostaja vsem, kar jc v našem & .uJna zares pomembno in umeln poustvarjanja vredno. F°rm ‘0-ni prepiri okrog realizma in r dernizma samo odvračajo P° ^ nost od tistega, kar je bisti’ ^ Bistveno pa je to, da naj naS.a,ieti dobna dogajanja dobe o* odraz in izraz tudi p naši n osti in književnosti.« fkance vne* POMENIMO SE SE O TEM Zdravstvena zaščita žsnsk Nadelo enakopravnosti žensk primeru izda komisija v sporazumu z upravnim odborom podjetja ! oziroma direktorja, ustanove ali * moškimj na vseh področjih I v delovnem Pazmepjll j posameznih poslih. V takSritem urzavnega, gospodarskega, druž- [ 1 K r beneea in političnega življenja, imajo ženske za ena-, . oziroma mraKtorja, ustanove ali ?n. i7i pravi?f. do enakega p la- svinčeno belilo svinčeni sulfat ura,da TMj|, dneh odlok. Ce se! v vJj? *•? Je, uveljavljeno in proizvodi, v katerih so te se- sindikalna organizacija in uprav-» vseh naših zakonih Načelo, da stavine, delo v kesonih m potap- . odbor ozir0ma direktor urada uživa zenska v delovnem raz- Uf»je, neposredno delo pri pl« v- fl] llstanove ne raorejo sporazu- raerju spnčo svoje telesne sestave fih in topljenju kovin, čaščenje izd,a končni odlok o tem: w naravnega poslanstva, da po- kanalizacije in iztokov itd Med kom-sija pri Svetu za ljudsko! stane mati, posebno zaščito, p« posli, nevarnimi za življenje 2Ji-na.mi, delo z industrij- Tudi sindikalna organizacija uma barvami, kjer uporabljajo lahko predlaga komisiji, naj pre- i' ■ ■ • ' ■ Vrt v avgustu Alko fte nismo podj>pli te£ko oblo- (lilij. Oftede presajanja »o občutljive sadnegia drevja, storimo to zlasti dreveaaete potonke. Vrtnice in da 6e pod težo plodov ne bodo Aadne podlo&e lahko g« okuliramo ^milo veje. Zgodnje sorrte ja.boLk in (cepimo tla apede oko) aao ao dovolj oberemo pred popolno doroorit- meževne. Dobro meievne «o rastline Pio! ^ vsfcladiščimo na hladnem zlasti po izdatnem dežju. Na 1dra pa se izpolni ®elo redko, sla-nega procesa, ali če odstranijo gti 5e je v bližini mesta, kjer n«s škodljiv vpliv kakega opravila I 6evelj itai, flT. Ce pa smo vzlie temu za zdravje žensk in mladine, lah- 1 ^»tesne ievlje aii sedale, ko komisija m inšpektor dela od- I ^ ^ treba tam. kjer nas iulijo, zaredita, da mm tiste posle ne upO- I nsj in motTaj naaMffi!Bti „ ipilitom in rablja uredba o prepovedi zapo- takoj ohwtl (skoraj vsak ^ brez Škode prenese špirit, za vsak PTimar pa je bolje preizkusiti ga n« | nekoliko odrgniti kožo, kakor pa sto-kaJcem manj vidnem mestu). To je tre- i riti to naenkrat, če pa trdo koto v«n-ba veftkrat ponoviti. Brf ko Sevlje1 darle odstramlmo naenkrat, je treba sezujemo, je treba v nje potisniti na tisto mesto pritisniti oblil, ki koipdta. Zlasti je važno storiti to, <\e ; jra dobimo v lekarni, in ga. nositi so fteviji vLažnl od znoja. Kopita i nekaj dni. lahko zdaj dobimo v vseh prodajal- I Za zdravljenje otifcdancev, ki niso nah obutve. Ce pa jih nimamo pri j globoki, lahko porabimo lak za nohte, roktah, je treba v čevlje »atlaAiti ; V kavno iliftko laka kanemo 10 kapljic stlačen časopisni papir. Ce storimo riclnusa in položimo na konici noža tako, bomo Sevlj* dlje nosili in manj mailo salicila. To zmes hranimo v na* bodo žulili. dobro zamašeni steklenici. Lak nama- lovamju sadnih sokov. V začetka so jih metali na smetišče. Sele pozneje so jih začeli predelovati. Divje in plemenito sadje, predvsem jabolka, hruške, skorišne sadeže, nešplje, kutine in drugo sadje najprej operemo, potem pa s stroji narežemo in v stiskalnicah iztisnemo iz njega sok. Kar ostane, posušimo ali fermentiramo, morda tudi opražimo in še toplo zapakirajmo, da ohrani prijeten vonj, da se ne napije vlage in ne pokvari. Najbolje je, če sadne čaje hermetično zapakiramo, ker ostanejo tako dolgo nespremenjeni. Naši kmetje, zlasti Pa kmetice, bi imeli mnogo več koristi, če bi zbrali takšne čaje in izdelovali sladko sadno vino, kakor da kuhajo iz vseh vrst sadja žganje. Najcenejše in najboljše sadne čaje dobimo iz trpkih divjih in poldivjih gozdnih jabolk, hrušk, šipka, dreniulj, malin, robidnic, jagod in drugih sadežev. Druga svetovna vojna nam je d drugim prinesla veliko pomanjkanje raznih prekmorsik pridelkov, posebno 'kave, čaja, čokolade in kakaa, ki jih uživajo milijoni ljudi. Prva leta po vojni v mnogih deželah teh pridelkov tropičnih področij ni bilo moč dobiti. Ljudje so iskali nadomestke. In tako so začeli kot enega izmed nadomestkov za kitajski čaj uporabljati tudi razne aromatične rastline iz naših krajev. Med prvimi je bil šipek. Po drugi svetovni vojni pa si vse države prizadevajo, da bi zgradile tovarne za precejanje neprevretih sadnih sokov. V nekaterih deželah pride na prebivalca nad 100 litrov sadnih sokov letno. Zadnjih nekaj let posvečamo tudi pri na« tej panogKpredelo-vanja rastlin čedalje večjo pozornost. Zgradili smo že več manjših in večjih precejevaLnic sadnih sokov. Mi imamo zelo dobro sadje, obilo n^ 'fa/ličtfejšegia mo *ve, slive in marelice pasti-11 a drevesa! do uporabe. da bodo ostale‘v dobri rasti, kair do- Zn ..j * . , edevetelega cvetja. Ce je cvetje začel« Kroii bhir po^od enakomerno = ^ ^„0 oblek Prihodnje >to ^ ker v « ^tes najbolj niso utegnile razviti dovolj ------------------------------------------------- nosijo. Seveda cv«tndh nLb, C r^. ,• u umetnega rnojlila, ki 'vsebuje fosfor »oian nastavkov. Pri malinah od- v »tr«^imo vse stare, izrojene poganj- kroženJe te prniko^r^« prednjači roza m umetnih smo,« v lončke ra zabojčke svetlomodra barva ni priporočljivo, ker rado dovede do ožigov na koreninah. Idealna je raz- I redčena gnojnioa, ki je pa zaradi bližine stanovanja le redkokdaj uporabljamo. M. Ogorevc | 1 t Ce je kje na stopalih kož* že do- , žemo s trščico ali vžigalico na oti-bel* in trda aii če eo že nastali oti- : ščaneo in pri tem pazimo, da se ne ščaaei, je treba vsak večer po dalj- dotaknemo zdrave kože. Ce je otiiča-šem kopanju v vroči milnici trdo kožo neo »lobiji, izrežemo i® obliža krog odrgniti z galunom, ki ga dobimo v ^ vsaj trikrat večji od otiščanca. V ' vaaki drogeriji. Bolj« je vsak večer sredini napravimo luknjico v veliko- i sti otiščanca, nikakor pa. ne večjo, ker j bi sicer poškodovali zdravo kožo. Potem izrežemo iz debelejše klobučevine ali koščka gume drug enako Velik krog im tudi v sredini napravimo luknjico kakor na obližu. Naposled pripravimo še košček obliža, le da je ' nekoliko večji od prvega. Tega koščka v sredini ni treba preluknjati, j Obliž zalepimo najprej tako, da je I videti skozi odprtino v središču samo otiščanec. Oez obliž položimo košček klobučevine, potem pa luknjioo zapolnimo ali z omenjenim lakom ali pa še bolje z me&anloo na drobno sesekljane čebule in salicila, in sicer dveh delov Čebule in enega dela salicila. Na koncu vse to dobro pokrijemo z nepreluknjamim obližem. Ce uporabimo čebulo, je treba čez nekaj ur vse to odstraniti, otiščanec dobro očistiti s toplo vodo in milom n zdravljenje nadaljevati šele naslednji dan. To moramo ponavljati, dokler otiščanec ne odpade, ko pa odpade, moramo ti«to mesto še nekaj časa Imeti pokrito z obližem, dokler koža povsem ne zaraste in dokler se ne utrdi. Z rloinusom in sailcilom pomešani lak lahko ostane na otiščancu do tri dni. Ce pa kožo draži, ga lahko Obešalnik za krila plemenitega in divjega sadja, torej vse pogoje za razvoj nove panoge narodnega gospodarstva. Seveda bo s proizvodnjo tekočega sadja nastalo vprašanje odpadkov. Zato se vsiljuje potreba po njegovi predelavi v takšne izdelke, ki bodo ustrezali higienskim in - estetskim pogojem in ki bodo dostopni vsem kot cenen ljudski čaj. Ti izdelki morajo biti vsekakor poceni, saj so izdelani iz odpadkov. Brez pomena niso, če- prav je sadni sok stržen sadja. V olupkih je zelo mnogo pektina in drugih "koristnih sestavin, ki delujejo tudi kot zelo koristno zdravilo proti obolenjem na prebavilih, zlasti pa so učinkoviti proti otroški driski. Poletne črevesne okužbe so zelo pogoste. Tudi ▼ mnogih naših krajih so bile glavni vzrok velike umrljivosti otrok. Z uporaibo pektinsikih in ta- Kakšnega izvora so parfumi Samo v mestu Grasse v Fran- ■ vseh rastlin lahko dobivamo ete- poreklo, vse so ogljikovodiki, ka-ciji predelajo letno nad 4000 ton' rična olja: iz velikih lepih cve- I kor 60 tudi mnoga zdravila. takoj odstranimo, otiščanec pa.obri- ,ninskih rastlinskih delov to ne-šemo z alkoholom. V tem primeru varno otroško bolezen znatno lahko nadaljujemo zdravljenje šele omilimo, pa tudi ozdravimo. Rače« dva dni. Greta Eonflno zen tega v tem čaju ni kofeina, kar je zelo važno za ljudi, ki ne Nasveti smejo piti kitajskega čaja, kave Madeže jajo čistimo zmeraj z,alli drugih tekočin, v katerih so mlade pa razredčimo tako, da ®am® 5 do 6 močnih poganj- ka *el«rn„j„„_ . , . nih dišav je prava umetn 810 1 , T**. S0"™" parfumertot, ki sestavlja ! iT “ mešanice, mora biti v svoji------------ 'hetero*, ... P osuši. Nato jo zelo dobro podkovan, pa tudi po- - v kito In jo obesimo na zrač- --- ■••• cvetov v dišeča olja. Kakor na- tov, iz korenin in celo iz mahu stane vosek, ko čebele predelu- ( podusta. Ta mah daje dragoceno jejo cvetni prah, tako nastanejo sredstvo za ugotavljanje vonja, tudi pri predelavi cvetov v dišeča > Tudi razne živali nam dajejo olja po zelo starih receptih razne dragocene dišeče snovi. Nekatere vrste voska. Parfumi ali dišave so mešanice mnogih naravnih di-. šečih (eteričnih) olj in sintetičnih dišečih snovi Mešanje raznih dišav je prava umetnost in nove 6broki trpežljiv. Njegov vonj mora biti zelo dobro razvit, biti mora pravi umetnik v svoji stroki. ne— . ' in jo oDeeimona zrae- «n«ti m suhem prostoru. Kdor hoče v VTtu rSj*>art>&ro, naj jo sadi *®0J*no zemlji Sice^rhko^s^imo Dišave so lahko v vseh delih Pr*«i« gredice z e-ndivii« n h . rastlin: cvetovih, listih, plodovih 3« ohroTt<»>i- Kitajski ohrovt ^..................— —.........v rrtjj,. „ “a zolenjadnlca, Id jo naši iejo VSe Prftma,lo poznajo im sefa tal m občutljiv, sicer se *kih a temveč prihra-»etev v m s®mena za septembrsko (ta n' . at na* topla jesen prisili, 1®n3adnlo* "k? ^remofno raZTit<’ «• ravali 1 ° sicer name- ttk no I>0epraTit'i *ele spomladi. Ako Z v*St^OTav1™’- Pozimi segnijejo. Všftj- ,. setvami se takšnim ne-«W»tim izognemo. H,f>01 °v'0,1 av««sta je najpri-i čas Za presajanje potonk in Paprika na drugačen način paprike po dolgem prerežemo, odstranimo peSčevje In jih prevremo v stani vodi. Medtem urlpravinlb pikanten nadev iz JuSenega riža, mesa, slanine, čebule, peterSilja, gorMce tn nazadnje dodamo jajce. Paprike nadevamo in jih položimo tesno v kozico, dodamo mast. paprike pa obložimo z rezinami paradižnika. !i?m. BffižsJ Kot v sobi ali kuihinji Posamezne dišeče snovi ne diše enako dolgo. Če kanemo mrzlo vodo. j purinski derivati. — ^uvulv črnilo kaj rado ostans na prstih. Sadnega čaja seveda ni treba drugo dišečo snov na košček pivnika in jo držimo na zraku, se vonj nekaterih dišav izgubi že v 2 do 24. urah, pri drugih pa ostane še od 2 do 10 ali celo do »**«« 8 pasto in osiišite. 100 dni. Pri sintetičnih dišečih Čevlji dobijo spet sijaj, če jih 2 del vroče vode. Posodo takoj umijete z alkoholom. Nikakor se ne pokrijemo in pustimo tekočino «lteKok^^ljr»Ujire K«« ‘O minut, potem pa jo od-—*•"- - —*- ■ — cedimo in osladimo. Ce hočemo imeti močnejši čaj z več tamana snoveh se vonj v dotiku z zra- slmo,k*če* raz^emo'*^ njimt* koščVe *n kisline, ga moramo pustiti dlje kom spremeni samo toliko, da steklenega papirja, najprej pojema, potem pa sploh, izgine. Nasprotno pa se vonj ne- | katerih naravnih dišečih olj v | dotiku z zrakom včasih spremeni! tako, da ga je sploh težko spoznati. Vonj Iz cveta pridobljenega olja ni vedno podoben vonju tistega cveta, marveč je v nekaterih primerih čisto drugačen, i Vonja vijolice ne dobimo iz njenega cveta, marveč je to zamotana mešanica raznih vonjav, v glavnem sintetičnih. Iz vijoličnih listkov pa dobimo zelo prijetno dišeče olje. Precej velika je tudi razlika med oljem iste rastline, | če raste v raznih krajih. Včasih stati. izmed njih same po sebi ne diše nič kaj prijetno, pač pa je nji-i hov vonj zelo prijeten, če ga po- i je razlika še celo, če je rasla ista mešamo z drugimi. V morju ali rastlina v istem kraju, toda v bolje rečeno na njem nahajamo različni zemlji, zelo dragoceno dišečo snov ambro. Iz raznih rastlin dobljena di-Se zmeraj nd natanko znano, kako J šeča olja so v glavnem rumene nastane, nekateri pa mislijo, da ali zelenkaste, včasih tudi rjave izvira od obolelega kita. Vse sin- | barve. Ena izmed redkih izjem je tetične dišeče snovi imajo eku ono kamilično olje. ki je svetlomodro. i Nekaj marinarskih oblek 8 { ŠPORT IN TEIEINA VZ6PJA ) NEDELJA, 31. JULIJA 1955 SVETOVNO PRVENSTVO V K A'J AK-SLALOMU NA DIVJIH VODAH V TACNU Začele so se ogorčene borbe Pri posameznicah v F-l najboljša Eva Setzkorn, svetovna prvakinja Schwingl šele na petem mestu. — Ilija na tretjem mestu za Dulfekom in Holzbauerjem, pri moštvih Jugoslavija tretja. — V kanujih nič posebnega razen veliko »kopanja« Ljubljana, 30. JuUJa — Čeprav Je delavnik, se Je dane« zbralo v Tacnu lepo število gledalcev, M to prisostvovali Izredno zanimivim borbam prvega dne tekmovanja v okviru IV. svetovnega prvenstva v kajak slalomu na divjih vodah. Precej mladine sl Je ogledalo dopoldanski spored, ki Je obse- £31 tekmovanje posameznikov i posameznic v disciplini F-l (enosedežni kajak) in ekipno tekmovanje. Popoldne pa Je bilo na sporedu tekmovanje v kanujih, in sicer enosedežnih ln dvosedežnih za moške ter dvosedežnih mešano, nato pa še ekipno tekmovanje v enosedežnih kanujih za moške, ter dvosedežnih mešano. Tako so danes tekmovalci (n tekmovalke v vseh kategorijah imeli svoj prvi uspešni ali neuspešni nastop. Jutri pa se bodo pomerili še enkrat. Najbolj?! rezultat tz obeh nastopov pa se bo štel v kontni plasman. Rezultati tekmovanja F-l ionske posamezno: Eva Setakom (Vzhodna Nemčija) S73, Korin Tietz (Vzhodna. NemAijali 412, Jaroslava Havlova (ČSR) 413-8, Kijeta Havlova (C8B) 428.1, Fritzi Schwmgl (Avstrija) 436,9, Haimiy Sohulte (Zahodna Nemčijafi 467, Rose Bieamger (Zahodna Nemčija) 482.2, Brigite Magn/ns (Zahodna Nemčija) 4*2.6, Anny Reifittger (Zahodna Nemčija) 560, Heatheer Mealrin (Anglija!) 656 kabernetih točk. F-l moški poMumno: Milo Duffek (Švica) 231.2, Siegfried Holz-hauer (Zahodna Nemčija) 2424, Jože Ilija (FLBJf) 243, Josef Dano k (Avstrija) 34A.2, Zdenek Maitejov»ky (OSR) 253.9, Helmut Setzkorn Vzhodna Nemčijaft 254.9, Milan Zadel (FLR.T) 273, Lenz Jochen Vzhodna Nemčija) 277.5, Dimitrij Skolil (ČSR) 882.4, Manfred Vogt Zahodna Nemčija) 284.2. F-l tenak« ekipe: Vahodma Nemčija (Setakoim, Hugo, Tietael) 547, Zahodna Nemčija (Blaeiineor, Sohiilite, Reifiager) 1246. F-l motka moštva: Zahodna Nemčija (Vogt, Holzbaiuar, Wtlr-mannsdobler) 326.6, CSR (Skolil, Maitejov»ky, Oihak) 402.3, Jugosla-vlj« (Ilija, Zadel, Svet) 431.4, Svina (Zimmermann, Rothplerta, Duffek) 508.9, Vzhodma Nemčija (Selakom, Lemo, Bili«) 540.0. C-l možici (karm): Vladimir Jirasek (CSR) 244, Imdek Ban«5 (OSKl 278.5, Jtri H radii (CSR) 285, Wozniak Karol-Heinz (Vzhodna Nemčija 309, Vaclav Prodany (CSR) 409.4. C-2 moški: Nemeru-Pa.ru (Francija,) 270.9, Friedrich-Kleinert (Vzhodna Nemčija) 272.2, Brand«l-OrosRwie (Vzhodna Nemčijaft 305.0, Rebor-Fleger (CSR) 382.6, Kotana-Hrabe (CSR) 358.7. Eva Setzkorn se je danes proti pričakovanju uvrstila na prvo mesto in pustila za seboj vrsto odličnih tekmovalk, med njimi tudi svetovno prvakinjo Avstrijko Schwingl ŽENSKE PRVE NA STARTU Prve so se danes pomerile ženske. Skupaj Jih Je Slo s starta 22, na oiilj pa Jih Je priSlo brez dlskvalHfikacije le 11. Torej točno polovico se Jih sedaj tolaži, da bo Slo morda jutri boljše. 2al ni bUo med tekmovalkami Jugoslovank in Je bilo tudi že vnaprej zagotovljeno, da bo prvo mesto romalo Iz Jugoslavije. Ze pri prvi tekmovalki Avstrijki Eekerjevi so nastopi® reševalci, kt so Jo morali potegniti iz vode. Angležinj* Faran tova ni bila vefllfco boljša, toda progo Je te prevozila, seveda s pritottSd kazenakifa točk ter se uvrsti!« na zadnje — to j« 11. mesto. Tudi Zimmermtnnva iz Sviice se je danes »kopali«« in še4e pri naslednji tekmovalki — Čehinji K veti H a vdovi smo b«H priče, da t» Jugoslavija prva, toda oolgan ^rPn^fm^r* *“ ™ mlajši • • • - Doslej največja brzina V tekmovanjih dvosedežnih kanujev sta startalii tudi dve jugoslovanski dvojici, in sicer Miloš Požar tn Natan Bemot ter Bogo Košir in Darko Ber-not. Posebno prva dva sta začela vožnjo zelo dobro, nato pa sta nabrala veliko kazenskih točk ter se uvrstili« šele ' na 15. mesto. Najbolj se Je odrezala francoska dvojica Plaiude Nerv>eu in Roger Parts, za rajo pa vzhodnonemška v postavi Friedrich ln Kleinert. Tekmovanje mešanih dvojic Je potekalo brez naših tekmovalcev, prav tako pa tudi moštveno tekmovanje za moške v enosedežnih in dvosedežnih mešanih kanujih. Za danes vemo natlbodflSe, kako bo J-utri, pa moramo počakati še en dan zanimivih borb. Torej Jutri spet na svidenje v Tacnu. Švicar Duffek je bil danes najboljši tekmovalec v disciplini F-l< in upa, da bo tudi jutri obdržal prvo mesto Dirka »Po Hrvatski in Sloveniji« je tudi letos uspela Najstarejši, naj* i brzina Ce smo se v začetku našega etapah smo oparili med tema dven>* kritičnega pregleda dotaknili orga nlzacije ln vseh stvari, ki so zagotovile dober uspeh letošnje dirke po Hrvatski to Sloveniji, je prav, da posvetimo torej nekaj besed tudi onim, ki so doprisnesll svoj največji delež — to so dirkači ln ekipe. Prav Je, da se vprašamo, ali Je plasma vseh kolesarjev ln ekip, dosežen ob koncu, realen, ali bi ekipama najostrejšo konkurenco, tei' ko pa Je bilo reči, katera bo imela 0° koncu večji uspeh. Bolgari niso P5J slali v Jugoslavijo svojih najboljš® . moči, toda tudi »rezerve« so nas močn° presenetile. Samo majhen nesreč«) slučaj Je manjkali in — Bolgari bi na®1 ; prvi ekipi odnesli prvo mesto. To I*3 prav zaradi tega, ker so bili Jugoslo* vani že v tretji etapi prikrajšani 1 tudi drugi rezultati. BOLGARI NAJBOLJ KLENA EKIPA Pri oceni posameznih ekip se moramo predvsem ozreti na dve, ki sta dejansko ves čas dirke Igrali vodilno vlojfo — na Jugoslovansko A-ekipo in i na ekipo Bolgarov. 2e v prvih dveh uvaciicu var nviiiiUj * | t so pač vedno dovolj iznajdljivi — našli pot iz zagate ln začeli gradi« plavalni bazen, potreben za vse, predvsem pa za mladino. PRVI ZAČETKI ZADOVOLJIVI Trbovlje so imele plavalni bazen že dolgo let pred okupacijo. Čeprav Je bil • zelo pomanjkljivo grajen — v nepravilnih dimenzijah 30X 12.5 m — ln ni imel nobenih očiščevalnih naipirav, so ga Trboveljčani pridno uporabljali za kopanje in plavalne nastope. Naraščanje prebivalstva pa Je bili o očiten dokaz, da postaj« ta »bazenček« odločno premajhen in lani so ga morali na zahtevo zdravstvene oblasti zapreti. 1 Brez bazena pa ni šlo. Zaito Je upravni odbor 8d Rudar pod vodstvom neumornega predsednika tov. Milana Kožuha sklenil graditi nov bazen v pravih dimenzijah 50X18 m, hkrati z bazenom za otroke. Začeli so z gradnlo prav na mestu, kjer Je bil stari ob-I Jekt, katerega so najprej podrti. Dela so hitro napredovala — zajeli so vodo z nekega pobočja, izkopali že : več tisoč kubičnih metrov zemlje ln tudi zbetoniraH glavne objekte. Tudi sestavne dele za filtre so jim delali naenkrat se je pa ustavilo, čeprav Je , bilo na razpolago dovolj prostovoljne delovne sile In Je delo lepo potekalo. . . SEDAJ PA — OD KOD DENAR Gradbeni odbor SD Rudar Je torej začetne težave dobro prebrodil ln vse Je kazalo, da bodo glavna dnin kmalu končana. Sredi največjega dela pa Je »zaškripalo«. Funkcionarji so se znašli pred problemom, odkod dobit" denar za dokončanje del. Doslej so namreč Investirali v dela 12 mUlijanov dinarjev in so finančna sredstva takorekoč »izkopali« Itjerkoli je biflo mogoče. Vrednost dokončane gradnje znaša sedaj 16 mHlJonov, za nadaljevanje na1-nujnejfilh objektov pa bi potrebovali vsid še tretjino te vsote, da bi opravili fradbena dela okrog bazena, natoaviili rpaftke m vse naprave za fffltriranje, medtem ko so nameravali ostale objekte (predvsem kabine) dokončati kasneje. OBČINA NIMA — NA POMOČ! ObčlrusM odbor v Trbovljah je uvidel pottebo graditve tega bazena tn je v-letošnji1 finančni proračun predvidel kakih 8 milijonov dinarjev za bazen, pa je bil prisdiljen to vsoto MED OSTALIMI INOZEMCI — LE POSAMEZNIKI Od vseh ostalih inozemskih el^P bi bila omembe vredna le ekipa A''" strije, ki se ie uvrstila na tretje me&t0’ Toda tudi Avstrijci niso imeli izei’a' čenih moči saj sta zmagovalec dlri1' Mil 11 er in »št. 2« Rauner precej od^0* čila od ostalih ter s svolo vožnjo ptaV' zaprav priborila Avstriji tako ugod^ plasma. Le malo je pa manjkalo. , . se Avstrijci niso »preselili« nekolik niže, ne po lastni krivdi, temveč 2*' radi borbenosti drugih, predvsem Sl®; vinil e I. Jasno Je. da je Mttller poka*«, Izrazito premoč in zasluženo os volj: prvo mesto in da Rauner za njim do8" j ne zaostaja. , ! Ni pač rečeno, da so nas inozenjf v splošnem razočarali, po njihovih % I javah sodeč pa le njihovi dirka« n1* j najbolj sposobni obvladati tako n9' s pome dirke, kot je bila letošnja. RADONIC IN POnMIL.TSCAK TER VALANT IN PICIGA i Na letošnji dirki smo ODazlli “V močni nasprotji. Požrtvovalnost s\", rih, že skoraj dosluženih dirkačev JV eni strani, ter borbenost in miadost1’ silo na drugi strani Pritrditi morart1:, da je mladost na tej dirki zmagoV®.. znižati n, četrtino.' Sedkj ni'pomoč, £ b“ad"m kTt^z^kai K«* od nikoder in uprava Sd Rudar sl zaman ubila VH«. n3iti z žilavo voljo lahko doseže. Nad 40 zaman uhlja glavo, kje najti sredstva? Prav gotovo, ni rešitev tega problema samo stvar Trboveljčanov, ki so doslej btill pri vsem zelo samoiniciativni. Ne gre tudi samo za to. da bi plavalna sekcija SD RudaT nadaljevala stari Radonlč iz Niša je prevozil težjo etapo od Reke do Kopra in ki®1?, šele v Bovcu, za njim nekoliko mlMij 39-letnl Podmiljščak, Je vzdržal ri konca ln tako zabeležil v svojo kroni* 7 nastonnv na fn>l T3r«»c«incvtJIla ................ .............. . nastopov na tej dirki. Presenetilafz s svojim živahnim delom. Gre za vpra- nas pa v »taboru« mladih komaj 19-le.j šanje delovtllh ljudi in njihovega na Valant in Piciga. Nobeden od njW' zdravja, za niše rudarje, Id skupnosti veliko prispevajo. In zato bi bilo prav, da bi začeli reševati stisko Trbovelj tudi republiški forumi, ki bodo verjetno prav lahko razumeli težave delovnega kraja zasavskega revirja. Jasno je. da bodo trboveljski športniki še naprej delali z lastno fizično silo In ne bodo držali- rok križem. Vredno bi jim bilo pomagati. NOGOMET POKAL MAR9ALA TITA Danes Slovan : Rndar (Idrija) Tekmovanje ra pokal maršala Tita se v Sloveniji bliža koncu. Od .vseh moštev, ki so tekmovala, jih Je ostalo še pet. To so prvaki posameznih podzvez ter Odred, ki se plasira direktno v medrepubliško tekmovanje. V nedeljo, dne 31. t. m bo na Igrišču Slovana na Kodeljevem tekma med prvakom primorske podzveze Rudarjem iz Idrije ln prvakom Ljubljane Slovailom. Tekma bo ob 17. url popoldne s predtekmo ob lt url. , r . Na Bledu Dinamo — Odred V nedeljo bo na novozgrajenem starllonu na Bledu prijateljska nogn. metna tekma med lanskim državnim prvakom Dinamom lz Zagreba tor ljubljanskim Odredom. Začetek tekme bo ob 18. url. pravzaprav še ni dopolnil 19. leta. b* sta najmlajša udeleženca dirke. To°. če ne bi Imela smole z okvarami kolesu, s padci ln bolečinami, n®.jii bilo nič čudnega, če bi Ju zasle°V nekje med prvimi desetimi v gene'-8, še preC In bilo Je nem plasmaju, takih. 35.065 km NA URO Letošnja dirka ima še neko kar» . terlstlčno lastnost. Letos je bila naju : dosežena največja povprečna hitrost ^ ' 35.065 km na uro. Najvišja brzin® KMETIJSKO GOSPODARSTVO CRNCI-APAČE razpisuje po sklepu upravnega odbora mesto tajnika podjetja Pogoji: Dovržena srednja šola ali nepopolna srednja žola z večletno prakso v administrativnih in drugih poslih. — Plača po tarifnem pravilniku Ponudbe poslati na upravo KG Cmci-Apače 2704 Začetek proge, ki je obenem nevaren za tekmovalce, ki .lahko mimogrede »okopajg^-- posameznih etapah Je biila zabelo^ds od Zagreba do Slavonskega . (41.253 km), najnižja pa v etapi od *\^i-do Kopra (31.700 km), odnosno » etapi od Bovca do Kranjske "^li (25.128 km). Torej so dirkači na posameznih etapah, da so pr^ svoje »amaterske« sposobnosti. Je Toliko za danes, prihodnjič P pr-posebej o Slovencih ln o drugi" drobnost.h. (Nadaljevanje prihom ^°ie‘ *° začeli graditi . . . 0 poslopja današnje velike An • e louarne Bombažne predilnice in tkalnice Tržič. f:iK0l,<*no in kvalitetno delo ti~ delavca si je v preteklih Pr‘borilo sloves in ugled ... daljnih prekomorskih tredi-\ • A° so Se težka kladiva ko-I• ? na *>Balosu«, so poznu- j , r*i$ke izdelke o Severni in u^ni Ameriki, ter v daljni Indiji. t upravo zadnjih fevdalcev je a cvetoča panoga industrijtf zn-I r a' ^ ržiško gospodarstvo in vc-sta prišli v roke Kranj- .i . - v ruhe fvrcr/i/ e industrijske družbe, ki je ime-?. vse9a ščetka namen likvi- iti tr*'^ko jeklarstvo. Zato je i tu,e f'nančnike, ki, bi na •tim n cit. S— — . .. industrijo. KID je imela do- *fnl f> da postavi tovarno le- to *n na *Balosu«. To Sl1arn° ie P°zneje zgradila na Pu- *Balost in ‘Voje* pa je Q^rl zočetnikom današnje tek-Dr industrije, ki je proti koncu iLj . stoletja zamenjala prvin /V0**0 železarsko nogavičarsko ,n tkalsko obrt. inlVs'anovitelji tržiške tekstilne izhajajo iz rodbine švi-roJb.,h 1,1 avstrijskih kapitalistov jen ye Glanzmanov in Gassner-„Qi a lokacijo podjetja je bilo v c*a ie tovarna stala nekje zalivu, ki je bilo kot nih an’^c važno zn uvoz tekstil-'urovin, dalje da je bila tu rar/na delovna sila. Ravno zar vitei. faktorjev so si ustano-uo/i11 l2^r°H Tržič, ki je imel do~ sPori ener9etskih virov, za tran-lezn ti!><1 ie Proicktirana že-r,j „ . zveza. Iz trgovskega ozi- Tržit ,e Akacija tovarne v ie » /* tUcV zato, ker jr bil takrat letnn » kfizu industrijsko zaostanem,, j^anu kot bodočemu glav. odjemalcu. D N EVI JE N O V I C E KINEMATC: UftFI PREDVAJAJO Univerza v Ljubljani sporoča vsem novincem, ki se nameravajo vpisati v zimskem semestru Studijskega leta 1955-56, da morajo najkasneje do dne 15. avgusta 1955 poslati 9voje prijave pristojnim fakultetam. V prijavah na.j bosta navedena oddelek in stroka, ki jo žele študirati, in priiložen naij bo prepis maturitetnega spričevala. — Rektorat Univerze v Ljubljani. j RADIO LJUBLJANA | Poročili so se v Ljubljani Gospodinja, varčno gospodari! pri čiščenju te ne prevari. STROKOVNI IZPITI ZA GRADBENO SLUŽBO Izpitna komisija za gradbeno službo pri Državnem sekretariatu za gospodarstvo LRS poziva kandidate za strokovni izpit iz gradbene službe, da dostavijo priglasitve za jesenski izpitni termin do 16. avgusta 1955. Prijave Je treba dostaviti preko personalnega organi ustanove oz. podjetja, pri kateri je kandidat v službi. Priglasitvi mora bit'' priložen overjen prepis diplome in potrjeni podatki o opravljenem stažu. Vsak kandidat bo prejel pismeno nalogo, po kateri bo morati izdelati' domače delo in ga vrniti izpitni komisiji: nižji gradbeni tehnik v roku 1 meseca, višji gradbeni tehnik v roku 2 mesecev, nižji gradbeni inženir v roku 3 mesecev po prejemu naloge. Po pozitivni oceni pismenih del bodo kandidati pozvani na ustni izpit v istem mesecu, v katerem bodo naloge predali. Izpiti se opravljajo po izpitnih programih, ki jfth prejmejo kandidati prti Izpitni komisi ji. Izpitna komisija za gradbeno službo pri Državnem sekretariatu za gospodarstvo LR Slovenije Na Tajništvu za notranje zadeve, Ljubljana mesto, se nahajajo naslednja dvokolesa ln razni predmeti, katerih lastniki so doslej neznani: Moško kolo tov. št. NM 028541, moško kolo tov. Št. 501883, moško kolo tov. št. 0768920, moško kolo tov. št. 629715, moško kolo tov. št. 17001, moAko kolo znamke »Rekord« tov. št. 200721, moško kolo tov. št. 4920665, moško kolo tov. št. 62971, moško kolo tov. št. 1138875, moško kolo tov. št. 1003, žensko kolo znamke »Le-gnano« tov. št. 530, žensko kolo tov. Št. 894481, žensko kolo tov. št. 5879, znamke »Ideal«, žensko kolo znamke »Special« tov. št. V 44323, žensko kolo znamke »Puch« tov. št. 825192, ogrodje moškega kolesa tov. št. D 29670, ogrodje moškega kolesa tov. št. 4913850, otroško kolo znamke »Ema« 24, sive barve, motorno kolo znamke »Guzzi« 500 ccm, št. ogrodja 23247, dinama znamka »Hel-le«, dinama znamka »Deimon«, svetilka znamke »Deimon«, 6me barve, svetilka znamke »Balacco«, In pokilopka hladilnika osebnega avtomobila znamke »Mercedes« z zvezdo. — Lastniki gornjih predmetov naj se s potrdiiM oz. s potrebnimi dokumenti o Lastništvu zglasijo med 7. in 8. uro na Prešernovi cesti št. 22, soba 75-11., ker sicer bodo predmeti predani ljudski imovtnl. Dveh vrst preparatov »FLEX« ni! Je samo prvovrstno sigurno sredstvo za čiščenje mastnih madežev. FLEX je v prometu samo v originalnih steklenicah. Poziv. Zavod Mestna kanalizacija poziva vse delavce in uslužbence, ki so bili zaposleni pri zavodu v letu 1954 tri mesece, oziroma so imeli najmanj 624 efektivnih delovnih ur, da dvignejo nagrado za leto 1954, In sicer v roku od 1. avgusta do 31. oktobra 1955. Po preteku tega roka Izgubijo delavcd In uslužbenci pravico do izplačiCa nagTad za leto 1954. — Mestna kanalizacija, Ljubljana, Ambrožev trg 7. Ce veliko stoji#, aJl mnogo hodlS, daj svojim nogam osvežujočo kopel z »JELA« soljo. Poizkusi in povej drugim, da je »JELA« sol edinstvena. I Cenjene goste obveščamo, da je gostilna Springer-Arko v Trebnjem na Dolenjskem z 31. Julijem zopet odprta. Se priporočamo. Oglašujte v našem listu! Spored za nedeljo, 31. Julija 1955. Poročila: 8.05, 7.00, 12.30, 15.t0, 19.30 in 22.00. 6.00—8.00 Dobro Jutro, dragi poslušalci! (pester glasbeni spored), vmes ob 6.30—6.35 PregUed tiiska — 7.15—7.30 Rekilame — 7.30—7.35 Radijski koledar I Jin prireditve dneva — 8.00 Otro&ka predstava — .F. Feld: Izbiirčni Gogo (ladijska igrica) — 8.50 Glasbena medigra — 9.00 Po svetu poezije: Pestmi A. B. Simiča — y.30 »Pozor snemanje« . . . z magnetofonom pri pevsknih zborih na j podeželju (ObLsk v Novi Gorioii) — 10.00 Družinski pogovori — Dr. Dušan I Reja: O počitnicah na&ih otrok — 10.10 Dopoldanski simfonični koncert — Ge-orges Bizet: Prva simfonija, Peter Iljiič Čajkovski: Koncert za vioLino dn orkester — 11.15 Oddaja za Beneške Slovence 11,35 Opoldanski spored Jaiike glasbe — vmes ob 12.00—12.10 Pogovor s poslušalci — 12.45 Zabavna glasba, vmes reklam* — 13.00 Pol ure za na£o vas — 13.30 Zelelil ste — poslušajte! — 15.15 Igra trio Donko Skoberne —15.30 do 16.15 Prenos s svetovnega prvenstva kajakašev v Tacnu — 16.15—16.30 Lahka glasba — 16.30 Nedeljski roman — Marcel Gi-uglaris: Spoštovani gospod Lutka (nadaljevanje) — 16.50 Igrata godbi na pihala ljubljanske garnizije in Ljudske Mi'lice p. v. kapetana Jožeta Bruna in kapetana Rudolfa Stariča — 17.20 Glasbena medigra — 17.30 Radijska Igra — W. Shakespeare: Othello (ponovitev) — 18.37 Mali koncert — 19.00 Zabavna glasba — 19.30 Radijski dnevniiJk — 20.00 Reportaži s svetovnega prvenstva kajakašev v Tacnu — 20.15 Ri.tml in melodije — 20.30 Športna poročila — 20.40 Nekaj opernih melodij — 21.15 Mednarodna radijska univerza — a) F. A. A. Menzler: Prometne ovire v Londonu —i 21.30 Svetovno prvenstvo kajakaSev v' Tacnu (poročila za tujino) — 21.45 Glas- 1 bena medigra —22.15—23.00 Zaplešimo (plesna glasba) — 23.00—24.00 Oddaja za tujino — na vafru 327,1 m (Prenos iz Zagreba) PUTNIK SLOVENIJA PUTNIK SLOVENIJA organizira od 5. do 10. septembra veliko krožno po- j tovanje po JADRANU z novim luksuz- ' nim parnikom »MARIBOR« -- Ogled Dubrovnika, Splita in Zadra, otokov Lastovo, Mljet ln Vis ter bivanje v Korčuli bo posebno doživetje za vsakega udeleženca. Prihranite sl letni odmor In obiščite Jadran pred Jesenjo! Ne bo vam žal! Zahtevajte programe in vse infor- 1 macije v vseh poslovalnicah PUTNIK SLOVENIJA. Prijave se sprejemajo do i 12. avgusta. Ne zamudite izredne prilike In obiščite Jadran! Vožnja z novim parnikom »Maribor« bo udobna ln prijetna! Vse poslovalnice PUTNIK SLOVENIJA sprejemajo prijave za avtobusne izlete na DUNAJ ob mednarodnem velesejmu od 11. do 18. septembra. — I Prijave sprejemamo do vključno 12. avgusta. Vse informacije m programi so vam na razpolago brezobvez-no. V istem času bomo pripravili na DUNAJ tudi Izlet z vlakom. PUTNIK SLOVENIJA priredil v drugi polovici meseca septembra več t rodne vrni h izletov v Benetke s turistično jahto »BURJA«. Zahtevajte programe v najbližji poslovalnici PUTNIK SLOVENIJA. Ne zamudite ugodne priložnosti! — Benetke vas bodo navdušile! VESTI IZ MARIBORA DEŽURNA LEKARNA 1 Nedelja, dne 31. Julija 1955: lekarna »Pri gradu«, Partizanska cesta 1. Ponedeljek, dne 1. avgusta 1956: lekarna »Studenci'«, Gorkega ufldca 1«. SLOV. NARODNO GLEDALIŠČE Gostovanje članov SNG iz Trsta Četrtek, 4. avgusta ob 20: Jan de Har-tog: »Pod nebom zakonske postelje« (Sopotnika). Izven. Petek, 5. avgusta ob 20: Jan de Hartog:, »Pod nebom zakonske postelje« (Sopotnika). Izven. Umetnostna galerija — Maribor. Ob 11 bo v zgornjih prostorih galerije svečana otvoritev grafične razstave Franceta Miheliča. Glavni vhod v galerijo Je spet s Strossmayerjeve ul. 8. dne 30. julija 1955 Metlikovič Miilofi, pravni referent, ir Obid Julijana, uslužbenka; Glavač Peter, tekstilni tehnik in Štukelj Ivana, uslužbenka; Pečarič Herman, akademski slikar, in Velikonja MarJJa, predm. učiteljica; Jambroviič Rudolf, strojnik, in Hribar Ivana, kuharica; Berčan Franc, pasar, in Kos Karolina, delavka; Veble Dušan, godbenik, in Stemberger Milena, bančna uradnica* I.akner Leopold, avtomehanik, in Struna Frančiška, trg. pomočnica; Dr. Peč ko Mirt ko, zdravnik, in Pladnšek Milenka, učiteljica glasbe; ing. Ramšak Vekoslav In Modic Brigita, profesorica; Novak Valent, asfalter, an Kastelic Marica, tkalka; Bečan Janez, ključavničar, in Mekine Ana, delavka; Tro&t Alojzij, abs. tehnike, in Zajc Jožefa, stenodaktilografka; Klembas Dušan, dipl. gradb. tehnik, in Kavčič Rada, Šiviljska pomočnica: Gorše Aitojzrij, komercialist, in Gorše Marija, gospodinja. Protiperonospoma služba Poročilo za dne 30. Julija 1955 Toplotno stanje je ostalo včeraj nelzpremenjeno. Srednja dnevna temperatura se je gibala med-16 in 17 stopinj Celzija, na Primorskem pa okrog 20 stopinj. V osrednji Sloveniji so bile padavine neznatne — do 3 mm, v Prekmurju do 10 mm. V Slov. Primorju dežja ni bilo. Napoved: Vinogradnike primorskega sektorja opozarjamo, da pričnejo s petim škropljenjem v sledečth krajih: Do 1. avgusta naj poškrope v okolici Škocjana pri Kopru. Do 3. avgusta na j bodo poškropljeni vinogradi v okolici Aldovščine, Cmega Kala in Kubeda. Vinogradnikom Bele krajine priporočamo, in sicer v okolici Črnomlja in Semiča, naj petič pošk-rope vinograde do 3. avgusta. Do Istega datuma naj poškrope tudi v okolici Brežic ln Kostanjevice. Svetujemo vinogradnikom, da napovedano peto- škropl jenje Izvajajo le v tistih vinogradih, kn so bili preko leta močno prizadeti po toči. Peto škropljenje naj izvršijo tudi tam, kjer imajo mlade nasade. V tistiii vinogradih, kjer pa do sedaj ni bilo opaziti večjih znakov po peronospori', bodisi na listju ali grozdju, lahko opustijo peto škropljenje. Peronospora namreč grozdju ne more več škodovati. V zadnjih dneh se pojavlja peronospora sicer na mladih vršičkih vinske trte, kar pa nima vpliva na pridelek. Uprava hidrometeorološke službe in Kmetijsld inštitut Miša Barjaktarovič: »Moj prijatelj priča« V vedrem baJzacovsko-nuši-čev9kem slogu opisuje Miša Bar-jalctarovič v svojih humoreskah sodobno beograjsko življenje. — PovpraSajte v knjigarnah po duhovito iiustriranih humoreskah »Moj prijatelj priča«! Knjiga stane 150 din. Knjigarne imajo običajni rabat Naročila na Beograd, Kursulina 4. Tekoči račun 104-T-816. 17795 KINO »UNION« Francoski film »Karneval« Tednik: Filmske novosti št. 30. — Predstavi ob 18 in 20. Ob 10 matineja ameriškega barvnega filma »Pogumen kot Lassie«. Prodaja vstopnic od 15 dalje, za matinejo pa od 9 dalje. KINO »KOMUNA« Angležk itilm »Preganjan do smrti« Tednik: Filmske novosti! št. 20. Predstavi ob 18 in 20. Ob 10 matineja istega filma. V‘glavni vlogi Kieron Moore in Elisabeth Sellars. — Danes zadnjikrat. — Prodaja vstopnic od 15 dalje, za matinejo pa od 9 dalje. KINO »SISKA« Francoski film »Gospod Ripois« V glavni vlogi Gerard Phiilpe. Režija Rene Kleman. Predstave ob 16, 18 in 20. Prodaja vstopnic od 14 dalje. Na sporedu samo še danes. — Jutri ameriški film: »Najboljši med naj-slabšiml«. KINO »VIC«: AmeriSkl barvni fUlm: »Pogumen kot Lassie«. Tednik. — Predstavi ob 18 ln 20. Ob 10 matineja istega Mirna. V glavni vlogi Elisabeth Tajnlor in Lassie. KINO »SLOGA«: Ameriški fflilm: »Rdeča reka«. Brez tednika. Predstarvl ob 18 in 20.IS. Ob 10 matineja istega UJma. V glavni vilogl Montgomerv Oltift. Prodaja vstopnic v obeh kinematografih samo od 15 dalje, za matinejo Pa od 9 daHiJe. KINO »SOCA«: Amerifiki barvni film: »Pogumen kot Lassie«. Tednik. — Predstavi ob 18 in 20. Prodaja vstopnic samo od 15 dalije. LETNI KINO »BEŽIGRAD«: Francoski barvni film: »Grof Morate Cristo« I. del. Predstava ob 20.30. Prodaja vstopnic uro pred pričetkom predstave. KINO »LITOSTROJ«: AmeriSkl fiiflm: »Rapsodija otožnosti«. Predstava ob 20. Prodaja vstopnic utro pred pričetkom predstave. JESENICE: »RADIO«: Ameriški barvni film: »Pas za pištolo«. Predstave ob 16, 1* in 20. Ob 10 maiMnega itaMJan-skega fMma: »Srce«. »PLAVŽ«: Francoski barvni film: »Ali Baba in 40 razbojnikov«. Predstave ob 16, 18 in 20. Ob 10.30 matineja italijanskega filma: »Srce«. LETNI KTNO: Francoski barvni film: »AIM Baba in 40 razbojnikov«. Predstava ob 20.30. KOROŠKA BELA: Amerrl&ki batrvnl film: »Pas za pištolo«. Predstarvl ob 17 in 19. CELJE: »UNION«: Jugoslov. fi&m: »Dva zrnja groadja«. Predstave ob 16, 18 ln 20. »DOM«: Italijanski film: »Na robu propada«. Predstavi ob 16.15 in 18.15, v Letnem kinu pa ob 20.30. V primeru slabega vremena bo zadnja, predstava ob 20.15 v dvorani. KRANJ: »STORZlC«: Ameriški barvni; film: »Poženi Joe«. Predstave ob 16, j 18 in 20. Ob 10 matineja ameriškega I filma: »Podkupnina«. Tj ETNI KTNO »PARTIZAN«: Amer. film: »Podkupnina«. Predstava ob 20.15. »SVOBODA«: Brazilski film: »Razbojnik«. Predstave ob 16, 18 in 20. f KINO »TRIGLAV« Italijanski Mm »Nehvaležno srce« i Tednik. Predstave: Ob 16.18 in 20. Prodaja vstopnic od 15 ure dalje. Danes zadnjikrat. UMRLI V LJUBLJANI Marija Staptn, gospodinja. Pogreb bo danes ob is na Zalah. Jožica Grafič, otrok. Pogreb bo danes ob 11. uri na Zalah. DttOBNl OGLASI KOMPRESOR na tri brizgalne le), s pritiskom 10 atmosfer, takog kupimo. »Elan«, Begunje pri Lescan. UPRAVA ZA CESTE LRS, Ljubljana, Beethovnova 10, razpisuje mesto honorarnega geometra s prakso za izdelavo geodetskih in zemljiškoknjižnih elaboratov s takojSnJ1111 nastopom. Plačilni pogoji se d ogovorijo v okviru zakonitih predpisov. — Uprava za ceste LRS. 2729 ZAČETNICO v knjigovodstvu, absolventko ekonomske srednje šole, potrebujemo takoj. »Opremotehna«. \ Ljubljana, Kidričeva 3 273U UPRAVA KLINIČNIH BOLNIŠNIC * Ljubljani razpisuje sledeča mesta: za dermatološko-venerolosK° kliniko: mesto zdravnika specializanta iz dermatovenerologije. Pogoj-opravljeni predpisan staž in strokovni izpit. Za onkološki inštitut: mesto za zdravnika: mesto zdravniškega pomočnika: mesto medicin- skega laboranta. — Za pediatrično kliniko: osem mest za praktiikan-tinje za otroške negovalke. Pogoj* dovršena nižja srednja sola ali os®11}' letka, starost 17 let, veselje do del* pri bolnih otrokih in zagotovljeno stanovanje. — Za ra>ču no vodstvo uprave: 4 mesta za absolvente a11 absolventke Ekonomske srednje šole. — Prošnje s priloženim življenjepisom je oddati pismeno ailn osebno v personalnem oddelku Kllnlčnin bolnic v Ljubljana, Zaloška c. 2. -* Nastop službe takoj ali po dogovoru- MOSKO KOLO, prodam. Stojni* Stanc, Ciril-Metodova 16. — Ogled v dopoldanskih urah. 5286 PRODAM po zmernih cenah in P°^ zelo ugodnimi pogoji ves inventar* modeme fotografske aparate In druge priprave za to obrt. Prodam tudi 6-cevn.i (štiri valovne dolžine) radijski aparat znamke »Marelll«. Foto Oblak, Cesta IX. korpusa, Nova Gorica. 2732 SAMOSTOJNO KUHARICO, kvalificirano, po možnosti samsko, iščemo* Plača po tarifnem pravilniku. Nastop takoj. 2727 LJUBLJANSKE MLEKARNE razpis^' Jejo sledeča delovna mesta za: vodjo tehničnega oddelka za vodstvo strojne tehnične službe (pogoj: absolvent TSS ali delovodskega tečaja s 5-letno prakso); obratnega knjigo^ vodjo (knjigovodja s 5-letno prakso), gospodarskega referenta (ekonoma)« skladiščnega eviden/tičarja za vodenje kartoteke; dva vratarja; šoferja traktorista. — Plača po tarifnem pravilniku zavoda. Prošnje(J® vložiti do 15. avgusta 1955 na upravo zavoda, Maistrova 10. 273> DRZ. PODJETJU PRODAMO znamke Chevrolet, amerikanski, " KS, nosilnost 3 tone. Poizve se: KJJ barstvo Slovenije. Hrenova 11. PSA, nemškega ovčarja, 10 mesecev starega, dobrega čuvaja, prodaj*!/ Naslov v upravi LP. 52" PRAZNO SOBO s posebnim vhodom, v bližini centra, iiče proti visoKj nagradi solidna gospa srednjih brez družine. — Ponudbe prosim upravo LP pod »Plačam po dogovoru«. RAZPIS »vet na prosveto ln kulturo p« OLO Postojna raapisuje za Solsfco leto 1965-56 naslednja mesta: 1. Mesto predavatelja n« Ni« Ji kmetijski SoM v Ravnaih pri Pivki. Pogoj: affronom-ilTrinoreJec. 2. Mesto predavatelja za predvoj. vzgojo na gimnaziji v Postojni. Potrebna kvsflMIlcaciJa: učlte-lj, rezervni oficir. 3. Mesto upravnika Dijaškega doma v Postojni. Pogoj: pedagog s prakso. Prarvfflno opremljene pro*nje Je treba vtožtta do 15. avgusta 1955 na Svet at prosveto in kulturo pri OLO Postojna. Ob bridki izgubi naSega ljubljenega moža, očeta, dedka, pradedka, tasta, svaka in strica IVANA BIZJAKA pisarniškega ravnatelja deželnega sodišča v pokoju se iskreno zah vsiljujemo vsem, ki ste ga spremili k večnemu počitku. Prisrčno se zahvaljujemo vsem darovalcem cvetja ln vsem, ki so nam izrazili svoje sočustvov osebno aill pismeno. Posr zahvalju- jemo zdravnik ,1 bolniškim sestram kirurgi ene klinike za trud in požrtvovalnost, izkazano blagemu pokojniku v zadnjih dneh njegovega življenja. Ljubljana, 30. Julija 1955. Žalujoči ostali. Strti sporočamo žalostno vest, da Je umrl naš dobri mož, oče, brat In stric Ljubomir Šalabolič hišni posestnik In lastnik žag« Pogreb dragega pokojnika V> v nedeljo, dne 31. julija 1955, ob 13 na pokopališče v LaSkem. Laško, dne 29. julija 1955. Žalujoča žena, hčerka Ljerka ln ostalo sorodstvo. ZAHVALA _ Iskrena hvala vsem sorodnlkOi™ prijateljem ln znancem, k1 so nam dneh žalosti ob smrti naše drage že mame in sestre TONČKE VARSEK stali ob strani ln bili v pomoč ter svojo navzočnostjo, cvetjem in ven počastili na njeni zadnji poti. Tržič, dne 28. julija 1955. Globoko žalujoči ostali- V dneh od 30. iuliia do 7. avgusta 1955 obiščite IIIIIUIIIIIIIIIIIIIIIIIIflMIIIIIIIIIIIIIIIIIimillllllllllllHIIIIIIIIIIIIIIIimiRHnilllllllllfllllllllllim XII. MARIBORSKI TEDEN REVIJO INDUSTRIJE, OBRTI IN KMETIJSTVA VICKI B A U M ROMAN anga) 217 »Pred četrt ure je bilo ta še vse polno avtomobilov,< je dejal vojak. »Poročna družba ali zaroka ali karkoli že. Zdaj je zadeva končana, gospa.« »Hvala,« je rekla Helen. Sedla je v taksi. »Nazaj v hotel,« je rekla šoferju. Bilo je nekaj minut čez dve, ko je spet prispela do hotela. Godbeniki iz velike dvorane so pravkar prihajali skozi vrata, z godali pod pazduhami. Nebo nad strešnim vrtom je bilo nizko in oblačno. 2arometi na reki so nenehoma iskali nevarnosti po njem. Nočni vratar je imel vrata za Helen že odprta. Povohal je v noč. Smrdi po vlažnem smodniku, je^omislil. V prazni dvorani je sedela madame Tissaud, samotna ko kip, sredi prebranih magazinov v vseh jezikih. »Tako pozno, gospa Russellova? In čisto sama? Kaj je novega? Ostanite vendar za trenutek, trčive za lahko noč,« je vzkliknila proseče. »Trudna sem,« je rekla Helen, ki se ji je bilo zvrtelo v glavi, ko je prestopila prag močno razsvetljene dvorane. Vrnila se je ko z dolgega in nevarnega potovanja. Naslonila se je na črno marmorno plošča najbližje mizice. »Iskal vas je naš mali Japonec,« je rekla madame Tissaud in povohala z nosnicami ko zajec. Helen se je prazno nasmehnila. Kaj naj storim zdaj? je pomislila. Kje bi zdaj našla Franka? Zunaj na Nanking Roadu je bil Frank pravkar ustavil svoj avtomobilček in umaknil svojo desnico z Ruthine rame, na kateri je ležala iz navade. »Pozno, Pritlikavček,« je rekel: »Dovolj bo ovinkov, nazaj v stajo. Jutri se moram navsezgodaj obriti, tebi se pa ni treba.« Ruth je zaspano pogladila lice ob njegov rokav. »Ali sva srečna?« je vprašala. »Srečna, ko dve zeleni žabi,« je odgovoril. Ruth se je zamislila nad tem. »Ali so žabe zelo srečne?« je vprašala. »Samo enkrat bi morala poslušati žabe na riževem polju, takole v juniju, ob ščipu,« je odgovoril Frank. Izstopil je, šel okrog avtomobila in ji odprl vratca. Ruth se je še obotavljala. »Lahko noč,« je rekla, ne da bi se ganila. Ko je Frank spoznal, da čaka na poljub, se je ozrl na vse strani; bil pa je ravno prav pijan, da se ni kaj prida zmenil za nočno Nanking Road. Ruthine ustnice so bile sveže in hladne. Jutranja usta, je pomislil, ko se je že sklanjal nad njo. Mrzlica popušča, je pomislil. Bo že šlo. Saj mora iti. »Zdaj sem v Sangaju,« je rekla Ruth. »Ja, zdaj si v Sangaju,« je pritrdil Frank. Naposled jo je le spravil iz avtomobila in sunil z nogo v vrata, da so se zavrtela, da bi lahko vstopila. Sla sta 6kosa dvorano, ne da bi opazila Helen. »To je naš parček,« je rekla madame Tissaud. Helen je nag10 zazehala. »Trudna sem. Lahko noč,« je rekla hitro. Po pudru & vaniliji dišeča madamina roka je še zmeraj ležala v njeni« vsa iz sebe se je je otresla. »Saj pravim, dvorana hotela Sangaj mi je ljubša od vsakež3 gledališča,« je rekla madame za njenim hrbtom. Helen je šla dvorano in v ušesih ji je šumelo, ko da plava skozi visok, moč3*1 slap. Frank je držal ključe od Ruthine sobe v roki Ruth je ie stala pri dvigalu in pritisnila na gumb. Zaropotalo je v zaprte*9 jašku, potem pa se je odprl. »Ali naj te odpeljem gor?« je vprašal Frank vljudno. Ruth je za hip pogledala v obraz. »Hvala, Frank, ni potrebno,« je govorila enako vljudno. »Dober večer,« je rekla Helen. Njqn parfum je bil pol sekund prej dosegel Franka in tako se je še utegnil obvladati. »Dober večer, Helen,« je odzdravil. »Dober večer, gospa Russellova,« je rekla Ruth. »Ali ni kraSfl noč?« »Ali je res?« je vprašala Helen. Vsi trije so trenutek čaka ^ »Lepo, da vas še najdem, Frank,« je dejala Helen. »Lahko s torej takoj poslovim. Midva odpotujeva pojutrišnjem.« »Ja?« je rekel Frank. »Upam, da bosta prijetno potovala,« ^ pripomnil. »Hvala. Hvala lepa,« je rekla Helen. »Morda se bomo še k srečali.« »Upajmo, upajmo,« je dejal Frank v preveliki vnemi. »G0*0'^ s® vrnete v Sangaj. Vsi ljudje, ki so 6e kdaj mudili tu, se vrnej0. PRODAMO 1 kamion Dobavni LIKVIDACIJSKI Tehnohemija - Beograd Karadjordjeva 44 — telefon: 29-700 in 26-465 VELETRG0VSK0 PODJETJE V ZAGREBU potrebuje za takoj ali po dogovoru TAJNIKA PODJETJA s pravno fakulteto in 5-letno prakso pri'ustreznih poslih REFERENTA ZA GRADBENE STROJE, inženirja strojne stroke s 5-letno ustrezno prakso in znanjem najmanj enega tujega jezika (angleški, francoski, nemški, italijanski) DAKTILOGRAFA 1. RAZREDA z ustrezno prakso in znanjem najmanj enega tujega jezika (angleški, francoski, nemški, italijanski) REFERENTA ZA UVOZ s fakultetno izobrazbo in 5-letno prakso, od tega 2 leti prakse v zunanjetrgovinskih poslih in znanjem najmanj enega izmed zgoraj navedenih tujih jezikov Plača ix) tarifnem pravilniku podjetja Obširne ponudbe z življenjepisom pošljite na OZEHA, ZAGREB pod št 12675. 2348 II. JAVNA LICITACIJA ^lefon VC Ljubljana. Kopitarjev, ulic. 9/UL telefon «. 59-181 - Notranjepolitična - gospodar«* rubrika telefon ttev *i-«is m sultuma ruorlka Jev* ulic« »0/IL -- Oprava. Kopetarjeva ulica 2, telefon 33-181 — Telefon za naročnino In oglase 81-030 — Mesečna naročnina 230 lin. za tujino 500 din — Tekoči račun 60-KB-i-Z-1393 ooStnJ predal %3 — Tisk tiskarne »Ljudske pravice« — Poštnina plačana 7 gotovini — Rokopisi se oe vračalo Vojne pošte 7250/27, Zagreb VOJNA POSTA 7250/27 ZAGREB bo imela v svojih prostorih II. javno licitacijo, in sicer v skrajšanem roku: 3. DELNICE, elektroinstalaterska dela, dne 10. avg. 1955 ob 12, in sicer: a) elektroinstalaterska dela in strelovodne instalacije objekta visokogradnje. Proračunska vsota 1,000.000 din. — Rok dograditve 30. novembra 1955 b) rekonstrukcija obstoječega električnega omrežja. Proračunska vsota 1,000.000 din. — Rok dograditve 30. novembra 1955 4. CELJE, most čez Ložnico, dne 11. avgusta 1955 ob 9 Proračunska vsota 6,000.000 din. — Rok dograditve 31. oktobra 1955 5. CELJE, vodovodni objekt, dne 11. avgusta 1955 ob 11 1. DUG0 SELO, cesta, dne 10. avg. 1955 ob 9 Proračunska vsota 22,000.000 din. — Rok dograditve 20. novembra 1955 2. MURSKA SOBOTA, zunanja kanalizacija in vodovod, dne 10. avg. 1955 ob 11 Proračunska vsota 6,000.000 din. — Rok dograditve 15. decembra 1955 USNJARSKI TEHN1KUM V DOMŽALAH razpisuje mesta: ^ vodje računovodsko-komercialnega sektorja ki bi obenem predaval na šoli predmeta finančno poslovanje in organizacija proizvodnje Pogoji: Ekonomska fakulteta in 5-letna praksa 2 absolventa(-tki) ekonomskega tehnikuma absolventko administrativne šole Plača po tarifnem pravilniku Ismene ponudbe s kratkim življenjepisom in opisom dose-hjega službovanja poslati do 8. avg. 1955 Upravi Usnjar-ega tehnikuma v Domžalah •h GLAVNA ZADRUŽNA ZVEZA LRS »HLADILNICA«, zadružno podjetje v izgradnji ZALOG PRI LJUBLJANI razpisuje I. licitacijo za a) izdelavo hladilniških vrat (lesenih) b) izolacijo hladilniških naprav in notranjega vodovoda in c) električno instalacijo * Licitacija je razpisana za dan 20. avg. 1955 v pisarni podjetja v Izgradnji v Ljubljani, Miklošičeva cesta 6-II, soba 30 ob 10. uri. Vse potrebne podatke dobe interesenti pri istem naslovu. 2718 Proračunska vsota 1,500.000 din. — Rok dograditve 31. oktobra 1955 Elaborate je moč dvigniti na pismeno zahtevo zainteresiranih podjetij, in sicer v prostorih Vojne pošte 7250/27, Zagreb, Stančičeva ulica 4-II, soba 14. kjer dobite tudi vse ostale informacije v zvezi z oglasom. Pripominjamo, da je za dela pod 1. tega oglasa potrebna zgraditev betonskega vozišča s finišerjem. Pravico do licitacije za dela pod 1., 2., 4. in 5. imajo vsa registrirana gradbena podjetja, za dela pod 3. pa elektroinstalaterska podjetja. Vsako podjetje, ki se udeleži licitacije, ima obveznosti do investitorja v roku 2D dni. Ponudbe z vsemi prilogami sprejema komisija za licitacijo Vojne pošte 7250/27, Zagreb, do določenega dne in ure. 2359 IZ PISARNE Dobra priložnost Za Vaš posel! Najboljše češko steklo, češkoslovaška keramika, umetni nakit NATEČAJ za sprejem novih študentov na Inštitut za telesno vzgojo v Beogradu v šolskem letu 1955-56. Pravico do sodelovanja pri natečaju imajo absolvontl gimnazij, srednje flzkultume šole ali učiteljišča z zrelostnim izpitom (maturo), ki ntso starejši od 27 let tn zadoste vsem drugim pogojem. Prijave za natečaj je treba izročiti osebno ali po pošti, priporočeno, direkciji Inštituta (Deli-gradska 27) do vključno 20. septembra 1955. Prijavi je treba priložiti: originalno maturitetno spričevalo; izpisek iz rojstne knjige: 3 fotografije 6 X 9, od teh eno v telovadni obleki; kratek življenjepis; podatke o tem, kako je urejena vojaška obveznost in naslov. Pri sprejemnem izpitu bo ocenjena telesna sposobnost kandidata pri hitrostnem in vztrajnostnem teku, skoku v višino, metu krogle, plezanju po vrvi, plavanju in orodni telovadbi. Sprejemni izpit in zdravniški pregled bosta od 21. do 25. septembra 1955. Kandidati, ki imajo za to pogoje, lahko dobe štipendijo. Stanovanje v študentskem domu je zagotovljeno. Iz direkcije Inštitut- za telesno vzgojo v Beogradu št. 3206-58. 1979 Sprejmemo 20 soboslikarjev in pleskarjev s 1. septembrom 1955 Pogoj: Kvalificirani in polkva-lificirani z daljšo delovno dobo. Plača 60—75 in 45—55 din OKRAS - Izola ________________ 2717 I ZADNJE NOVOSTI NA RAZSTAVI ČEŠKOSLOVAŠKEGA STEKLA, KERAMIKE IN UMETNEGA NAKITA IZ JABLO-NECA — PRAHA, PALAČ U HYBERNY OD 12. SEPTEMBRA DO 12. OKTOBRA BOLNICA ZA KOSTNO IN SKLEPNO TUBERKULOZO V ŠEMPETRU PRI GORICI razpisuje naslednja delovna mesta: dva zdravnika pogoji: odslužen kadr. rok in dovršen zdravniški staž pharmacevt medicinski laborani dve fizioterapevtki dvanajst otroških negovalk ali bolničark Nastop službe takoj ali kasneje. 2705 Splošno gradbeno podjetje »PIONIR« NOVO MESTO, TAVČARJEVA 12 (LR SLOVENIJA) proda naslednje naprave: stabilni dvotaktni Diesel motor »Deutz« Ne-12 KM; n — 300 do 800 obr/min Wolfovo parno lokomobilo Ne-cca 40 KM in n — 195 obr/min. — Kotel je ležeč kurilnocevni, obratovalni nadtlak 8 atm, kurilna površina 34,4 m2 ■ trifazni generator z vzbujalnikom 58 kW. 88 A, 380/220 V, f — 50 Hz, n — 750 obrt/min. j Vzbujalnik: 380 V, 15,1 A, 4.4 kW, n — 1630 obr/min asinhroni elektromotor z drsnimi obroči 25 kW, 380/220 V, n — 1400 obr/min Ogled naprav vsak dan od 6.—14. ure razen nedelje. Infor- j macije dobite pri podjetju, telefon 45, Novo mesto N-95 j \\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\VMN,\\ TRGOVSKO PODJETJE »POSTREŽBA« MJ čestita k občinskemu prazniku mesta Kranja in se toplo priporoča! — Postrežba solidna I \\\\\\\\\\\\\\V\\\\W\\\\\\\\\\\\\\\V\\\\\\\\\\\\V. v .\\\\\\V\\\\\\\\\W\\\\\\\\\\\\\\\\\V,\\\\ s svojimi poslovalnicami: »NA VASI« »HRANILKA« »NA KLANCU« »STRU2EVO« »NOVI DOM« »KALVARIJA« »LABORE« »OREHEK« »ZG. BITNJE« »SREDNJE BITNJE« TAM tipa »Pionir«, kompletno s cerado in loki ter rezervnim kolesom. Dobavni rok III.—IV. kvartal 1955 1 tovorni avtomobil znamke FAP tipa 4 GE-K kiper s 7 gumami, rok III.—IV. kvartal 1955 3 mešalce betona Diesel, tip »Smederevo« BM 1-52, 2501. Dobavni takoj 2 drobilca za kamen Diesel, motor Jenbach, storilnost 6—8 m*/h in sortimi boben.Dobavni rok takoj 20 vagonefov 0,75 m*.Dobavni rok takoj Vsi predmeti so novi in niso rabljeni. Ponudbe sprejemamo do 10. avgusta 1955. PODJETJE ZA INŽENIRSK0-TEHN1CNE GRADNJE VUZENICA Podrobne informacije lahko dobite pri trgovinskih oddelkih diplomatskih predstavništev Češkoslovaške republike Na licitaciji bo javno prodan dne 3. avgusta 1955 v skladišču Maribor, Kajžarjeva ulica 8 naslednji material VELETRGOVINE »SADE2« v prisilni likvidaciji. 1. nadomestni deli za avtomobile raznih tvrdk (nekom-pletni motorji, žarnice, ležaji, tesnila zavorne gume, zaplinjači, zračnice, plašči itd.) 2. orodje za avtomehanike in druge obrtnike (kladiva, klešče, žage, svedri, dvigala, razna posoda, sekire itd.) 3. pisarniški material (zvezki, svinčniki, notesi, dnevniki, kontniki, kartoteke, mape. razni obrazci itd.) Interesenti si lahko ogledajo blago 2. avgusta 1955. Fkavico sodelovanja pri licitaciji imajo ustanove, gospodarske organizacije in zasebniki. Kupljeni material je plačljiv z virmanom ali gotovino. Plačniki z virmanom morajo prinesti s seboj pooblastila. UPRAVITELJ LEKARNA »TABOR« — MARIBOR razpisuje mesto m*aišega farmacevta Temeljna plača po uredbi, dopolnilna po pravilniku. Nastop službe takoj M-413 Potrošniki mašilnih potrebščin V NAŠEM SKLADIŠČU LAHKO DOBITE VSE DIMENZIJE AZBESTNIH PLETENIN — SUHIH IN GRAFITIRANIH KLINGERITOV — DOMAČIH IN UV02ENIII, KAKOR TUDI VSE OSTALE MASILNE POTREBŠČINE Potrebščine dobavljamo franko železniška postaja Beograd ?o dnevnih tovarniških cenah gospodarsko RAZSTAVIŠČE LJUBLJANA TlTOVA OBIŠČITE 1. MEDNARODNO RAZSTAVO embalaže 6.-15. avgusta 25% popust na železnici Naročniki Ljudske pravice so zavarovani za slučaj nezgode Vajence s popolno nižjo srednjo šolo, za jaki in šibki tok sprejmemo takoj. V I. letu učenja bodo prejemali nagrado od 20 do 26 din za delovno uro. - Kvalificirane elektromonterje jakega in šibkega toka in transportnega delavca sprejmemo takoj. Plače po tarifnem pravilniku. Pismene ponudbe pošljite na naslov: »ELEKTROSIGNAL« LJUBLJANA, PARMOVA 33 poštni predal 315 ______________________ 2715 NFDET/.TA, 31. JULIJA PRIMARIJ IN NJEGOV ASISTENT Primarij neke nemške bolnišnice se je hotel odpeljati na počitnice. Poklical je asistenta in mu ■ rekel: »Cujte, doktor Grilnfeld, moi J četrti postelji bo jutri umrl. Nje- ■ gova jetra so izredno zanimiva, j Preparirajte jih, prosim, in spra- • vite v formalin. Potrebujem jih, : ker bom prihodnji teden predeval : o njih«. , l In primarij se je odpeljal. Ko • se je čez teden dni vrnil, je bilo ; njegovo prvo vprašanje: j »Griinfeld, kje so moja jetra?* [ »Oprostite gospod profesor, j mož na četrti postelji še živi.* ! Tedaj pa je primarij kar pobes- ; nel. : »Seveda!« se je zadrl na asi- • stenta. »Tega bolnika ste spet • zdravili po svoji glaviU | | MAZAČ PRED SODIŠČEM | V Gradcu se je moral zagovar- ; jati pred sodiščem neki mazal. » Na razpravi je bilo mnogo prič in ■ izvedencev. V splošno preseneče- ■ nje je sodišče obsodilo mazaču ! samo na dva dni zapora in še to ! pogojno. V utemeljitvi obsodbe : je bilo rečeno, da je sodišče upo-; števalo olajševalne okoliščine, ! je mazač svojih 367 bolnikov iz- • jemoma ozdravil. Golob fotograf UMETNO ZOBOVJE IN GLEDALIŠČE S stricem sva se pripravljala v gledališče. Tedaj sem opaztt’ da je stric pozabil v kopalnici svoje umetno zobovje. •Striček, umetno zobovje si P°~ zabil«, sem ga opozoril. »Cemu pa mi bo umetno zobovje?« je zamrmral stric. »Maf je v ,Mariji Stuart' kaj smešnega?« »No, ali mi zdaj obljubiš, da ml boš kupil nov klobuk?« V\\V\\\\V\\\V9M\\\\\\V.V - >V \ ■\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\N^'L' 73. Bila je nedelja. Trije najboljil učenci, med njimi tudi Peter, so «se zbrali ie zgodaj zjutraj na letaliiču. Poleteli bodo vsak • svojim letalom na daljinski prelet. Polet v neznano ni majhna stvari Skrbno so proučevali zemljevide in vremenska poročila meteorologov. Vremenoslovci so napovedovali močan veter in termične vzgornike. Mi ie vemo, do se letalo v njih lahko dviguje. Mladim Jadralcem s* je torej obetal lep dan. 74. Toda vetra ni In ni bilo. Kazalca na url sta se nemo pomikala, deset, enajsti ie vedno nič. Tedaj se Je nad Zadobrovo pojavil majhen puhast oblaček. »Kumiilus!« Je vzkliknil Peter. »Poglejte, termika ie nastajal« Branko ni bil tako navduien; hotel je ie malo počakati. Toda fantje so bili preveč nestrpni: »Proden bomo v zraku, Jih bo ie vse polno,« so neučakano priganjali. Naposled se je Branko vdal. »Debro, pripravite letala 1« 75. Srečna trojica je poskočila. Kot bi mignil, so potegnili iz lope Cavko, nato Saldmandro In nazadnje so se zableičala v soncu dolga, bela krila Triglava. Tistege Triglava, katerega so Janez, Peter In Marko pred meseci občudovali, kako se je lahkotno dvigal pod oblako. Z njim bo danes poletel najboljii učenec — Peter. Branko ki Je bil tudi motorni pilot, Je pripravil zaprego. P« no mislite iimelna In kočijo marveč aero-zapregol 76. »Izberi sl lep teren za pristajanje,« Je *e ročll Petru, ki si Je pravkar privezoval Pa° in sedal v kabino. »Takoj po pristanku nan< lefoniraj. Sporoči točno mesto pristanka, “a pridem z zaprego iskat. Srečno!« Potisnil \° kleni pokrov preko kabine, sodol v motorno talo in pognal motor. Ozrl se Je. Peter Je *f-pokimal. »Vse v redu!« Branko Je dvlgn'1 6 j co. Pozor, pripravljeno! Motor Je zabučal 9 noja. /