Glas Svobode. GLASILO SVOBODOMISELNIH SLOVENCEV V AMERIKI. GLAS SVOBODE HLOVKNIO WEEKLY DirroTSD To Tu« IiTnm O« Tu M UWMUia OuMWi "OD BOJA DO ZMAGE"! "KDOR NE MISU SVOBODNO. SE NE MORE BORITI ZA SVOBODO"! Štev. 31 ■g* 1 . ' ' < • Chicago, 111. 4. augusta 1905 Loto IV Razgled po syetu. Iz rusko-japonskega bojišča. Križanje japonskega brodovja ob otoku Sahahnu in izkrcanje voja- _-štva—«a otoku, »o najvažnejši do- godki z bojišča zadnjih 14 dni. Japonci nameravajo z osvojitvijo otoka Sahalina pridobiti za svoje brodovje prilagoden pristan, od koder jim bode mogoče z morske strani popolnoma zapreti Vladivostok* Japonci so do sedaj glede Vladi-vastoku kazali, fjopolrn? nost. Sedaj, ko se bližajo mirovna pogajanja, pa skušajo trdnjavo popolnoma obkoliti, da bi pri sklepanju miru tem vplivnejše jxxlpirali svoje zahteve. Japonci najbrže niso pričakovali, da bi mirovna pogajanja bila že tako blizo. Ako bi to ne bilo resnica, bi bil dobil general Hasegava, ki je že začetkom aprila stopil na kopno 5 svojo armado pri liensanu, povelje. naj pospeši svoje opcracije pro-t? Vtadivostoku. 2e geograf tfna !e-' ga bojišča dokazuje, na katerem se bode vršilo klanje za Vladivostok, da ni treba združiti akcijo armade proti ruski armadi v Mandžuriji z akcijo armade proti ruski armadi v Vladivostoku. Poveljnik posadke v Vladi vosto-ku je izdal strotre naredbe za obrambo lastnine in proti razširjenju j>o-žira v slučaju bombardiranja Vla-divostoka z japonske strani. Mesto je razdelil v okraje in vsi zdravi, [ odraŠeni prebivalci morajo v sluča-' ju pobara pomagati. Tem l)olj ko se bližajo mirovna pogajanja, tolikor bolj kriči rusko časopisje po naročilu vlade za nadaljevanjem klanja na Daljnem Vztdku. Rusija. Iz Kavkaza še vedno prihajajo nova poročila o nemirih. V Perimu 't so kozaki vstrelili 2 osebi. 4,000 železarjev v Varšavi in 5,000 jeklarjev v Dombrovi je za-stavkovalo. StavkitjoČi peki v Var--f šavi so porušili eno pekarno, 300 zastopnikov "boljših ' krogov je podalo ruski vladi izjavo, v , kateri protestirajo proti rusificira-l nju Poljakov. Caristi v Odesi hočejo nalurjska-ti ljudstvo na Žide, češ, da so le ti provzročili zadnje nemire. Mej delavci in carjevimi hlapci — vojaki in policaji je bil v Nižnem Novgorodu več dni trajajoč boj. V tem boju je bilo 12 oseb ubitih, mnogo pa ranjenih. V nekem predmestju je tudi nekdo vrgel l>ombo. Iz Petrograda se pa noroča. da je b:kj v bojih v Nižnem N'ovgoro-du vbitih več kakor 100 oseb, med njimi mnogo žen in otrok. V Kavkazu so vstaši preoblečeni v miličarje naskočili mesto Kizljar. Več oseb je bilo vbitih. Vlada je suspendirala za dva meseca list "Wjedomosti", ker je prinašal poročila o zborovanju zem-stvov. V guberniji Kijev so se zopet dvignili kmetje. V neki vasi blizo Kičcneva so vladni hlapci naščuvali ljudstvo na 1 2 ide. Več oseb je bilo vbitih. Mesto generala Kozlova je imenovan general Dur novo gubernato-rjem Moskve. Statistični urad poroča, da je v 41- evropejskih gubernijah slaba letina. Dobre letine je le pričakovati * 6. poljskih gubernijah v Grodnu, Kijtvu, Volhiniji in Iiesarabiji. Ru skemu mužiku preti lakota. "Novoje Vremia" je prinesla dopis iz Kerza, iz katerega je razvidno, da so rezervisti v Mand-zuriji nezadovoljni, ker se vlada ne briga za njih družine. Razni Ihti poročajo, da je mini-sterski svet sprejel načrt za volilni zistein. Ta načrt izključuje od volilne pravice vojake, osebe pod 25. letom, ženske, gubern^torje in pod-gubernatorje provinci j, tujce, pre-_fekte in iglicijske uradnike, noma^-de mosebe, ki so izgubile državljanske Častne pravice. Za Petro-grad, Moskvo in 18 drugih velikih ruskih mest bo v veljavi elektoralni zistein, obstoječ iz i6o_ članov. Na deželi bode pa tudi enak z istem, ki bode sestal iz treh volilnih razredov. Ves volilni zistein je podoben av-jiiiii^keuuj, .ki daje- voUlilD pravo le posedujočim slojem. Nemčija. V trpinčenju vojakov niso le mojstri v Avstriji ampak tudi v Nemčiji. "Muenchener Post" poroča, da je pri neki paradi nmogo vojakov 2. j>ešt>olka zadela solnčarica. List zahteva strogo preiskavo. Mi smo prepričani, da bodo pričeli s preiskava ki bode tako koučala. da Ixxlo častniki, ki stna-* trajo trpinčenje vojakov za nekak šport, v interesu discipline še odlikovani, vojaki-prostaki pa kaznovani. Tudi v Berolinu se je vstanovila družba svetohlinskih hinavcev in hinavk, ki si domišljuje, da je od boga poklicana čuvati moralo, dobre šege in navade. Ta družba se imenuje notranja misijonska družba, ki se ne bori proti grehu, ampak le išče grehe. Posebno srdito vihti svoj meč proti umetnosti. Te dni je komite te družbe zahteval od nekega trgovca naj »razstavljene umotvore odstrani iz okna. Trgovec se ni udal. Sedaj je sledila ovadba pri državnem pravdništvu, kasneje pa razprava pri kazenskem sodišču, pri kateri je bil trgovec spoznan nedolžnim. Po končani obravnavi je pa trgovec zasukal kopje in je državno pravdništvto prosil. naj imenuje komisijo, ki bi imela preiskati duševni položaj komiteja čistosti. Se ve vsi časniki molče o imenih "moralistov", ali toliko bolj spuščajo na komite svoje satirične puščice. Norvegijn in švedlja. Norveška vlada bode dala narodu na splošno glasovanje, je li narod odobrava, tla je Norveška razdrla zvezo s švedsko. Glasovanje se bode vršilo dne 13. avgusta. Belgija. Belgijska farška vlada, ki dela sedaj priprave za praznovanje 75-letuice, odkar je Belgija "svobodna", si je juho zasolila. Mejtem ko grade v Bruselju velikanske odre, so delavci pri izkopovanju, ki je potrebno pri tej gradnji, naleteli na človeške kosti v velikanski množini. Na nekem mestu je ležalo kar 20 okostnjakov skupaj, med njimi tudi več ženskih. Vlada je takoj vstavila nadaljno kopanje, ker se je dokazalo, da je na istem mestu stal do sredi. 19 :.to-letja auguštinski samostan, tla so bili "pobožni" menihi auguštinske-ga samostana navajeni moriti ose-l>e obojega sj>ola in pokopavati jih v skupni jami. Morda bi se lahko tudi praznoval z jubilejem 75letni* ce belgijske farške države tudi jubilej stoletnice menihov-morilcev. Da grozoviti umori, katere so zvršili menihi, niso jx>samezni v svetovni zgodovini, nam nI treba še posebej povedati. Mislimo, Ja ni hudodelstva na svetu, katerega ne bi že tudi zvršili menihi ali nune. Vsaki čas trdijo, da so le v božjem imenu zvrševali zakonite čine; v resnici so pa hudiču in njegovi stari materi na čast prav čestokrat grešili. Na.izjavo lojalnosti s strani Mo-hamedancev je sultan odgovoril, da se ima za svojo rešitev na osodo-polni petek zahvaliti božji milosti. Bog ga je obvaroval, ker je vedno trudil se razširjati srečo in mir. rh-je-t-o-tttdi •razširjenje sreče in miru, da so Armence na njegovo povelje fanatični Turčtni tri dni klali v Carigradu? Ali je to sreča in mir, da Basibozuki koljejo bolgarsko in srbsko rajo v Macedoniji, njih žene in hčere pa pošiljajo? Res, čuden je tudi ta turški bugec! Kitajsko, Kitajci so se pričeli zavedati svoje moči. Bogati trgovci provinci je Cikiang so obvestili vlado, da so se obvezali za toliko denarja, da lahko brez tuje pomoči zgrade železnico Sučo v - M an gčov - Kiai gpo, radi česar prosijo vlado, naj prekliče koncesijo, katero je poverila inozemcem. Do sedaj so evropejski in ameriški bogati klati vitezi smatrali Kitajsko za deželo, katera je le radi tega tu. da jo smejo ropati, kakor se jim poljubi. No, kitajski trgovci so jim pa sedaj prekrižali njih račun. Ameriške vesti. Ameriška svobodo? Ko je sodr. Thomas Burns govoril na voglu 4. in Washington ulice v Portlandu, Ore., se je približal k njemu policijski nareifnik in mu rekel, naj gre proč od tam. Scdr. Thomas Burns je na kratko odgovoril, da ne gre, ker ne ovira javnega prometa, in ker mu ameriška ustava daje pravico govoriti na ulici. Policaj je odšel. Drugi dan so pa dopoldne aretirali sodruga Burnsa, a ker je obljubil, da pride k sodnjiski obravnavi so ga zo[>et izpustili. Pri sodnjiski obravnavi je b i obsojen sodrug Burns, dasiravno ga je neki znamenit oregonski advokat zagovarjal briljantno na $5 glo-l»e ali 2>4dnevni zapor. Sodrug Burns je odšel rajše v zapor,, kakoj da bi plačal globo- Ko je prišel iz zapora, je govoril zo]>et ljudstvu na istem mestu, kjer so mu prvič branili. A sedaj je imel mir. Kako daleč se Ixxlo ameriški sodniki še ponižali pred kapitalisti? Dostojanstvenik — nrabežt Zveznega senatorja Mitchclla, ki je piskal na prvo piščalko pri sleparjih z zemljišči, je sodišče v Portland, Ore., obsodilo na funesečni zapor in ?i,ooo globe. Vložil je pritožbo na prizivno sodišče in je sedaj poti $2.000 varščine. Mi smo prepričani, ako bi slepar zo]>et kandidiral za senatorja, da dobro ameriško ljudstvo glasuje za njega. Tu se pač vresničuje rek: "Proti neumnosti se se l>ogo\i bojujejo zaman!"' Fanatizem ali hinav&čina? Fanatične babnice — temj>erenč-nikarce v Industry, Kans., so s sekirami oborožene prihrumele v gostilno John Petersona. Navzočim gos ton! so izbile čaše iz rok, pohištvo pa razsekale na drobne kosce. Ce bi to kak delavec storil v pijanosti, tedaj bi vse meščansko časopisje vpilo: Križaj gal Križaj ga! Tako l>a vse meščansko časopisje molči, ker so to z vrši le hinavske babnice, ki se ga doma včasih tako nalezejo, da kličejo Jurja na pomoč. Blagodejnost milijonarjev? Ker John D- Rockefeller nadzoruje ves svetovni trg s predivom, so morale večinoma prenehati z delom vse oljamice v Minneapoliau. Vsled tega je 600 delavcev brez de- morda še le drugo leto. Ali niso milijonarji pravi dobrotniki za človeštvo? To vendar jasno dokazujejo manipulacije John D. Rockcfellerja, s katerimi je (<>0 poštenih. delavcev -spravil ob zaslužek;------------ Torej živila današnja gnila človeška družba in ž njo milijonarji — dobrotniki človeštva, ki obsojajo zdrave in krepke delavce na smrt od lakote, da se njih denarni moŠnjički rede. Slovenski delavci! Ali ste morda druzega mnenja? Mi mislimo, da ne. ker drugače bi bili že vsi socialisti do zadnjega. Home Rule. V San Juanu, Porto Rico, zborujejo Portorikanci in zahtevajo kon-stitucionelno vlado za otok in odstranitev sedanje absolutistične vlade. V tem smislu se bode tudi od-poslala resolucija državnemu zboru VAv. drž. Portorikance vladajo ameriški uradniki, ki ne razumejo njih jezika, ne ppznajo njih šeg in navad. Radovedni smo, če bodo "yan-keeji" tudi sedaj tako ustopili za svobodo Portorikaucev, kakor jo zahtevajo za Rusijo? Najbrže ne! Saj ruski car in druga klika na carskem dvoru tudi želi svolxxlo Por-torikancem, ruske mužike pa le tlačijo in davijo. Vsaka kapitalistična vlada je podobna druga tirugi, kakor jajce jajcu. Velikanska stavka na obzorji;. Tekom enega meseca morda prične splošna stavka premogarjev v Pennsvlvaniji. Priprave za to velikansko l>orlx> se že zvršitjejo. V tej stavki bodo vsi okraji z mehkim in trdim premogom prizadeti. Za stavko so glasovali minoli teden vsi odborniki združenih premogarjev. S to stavko se hoče občutno zadeti lastnike premogokopov trdega premoga, ki hočejo pretnogarje izpreti. Ta stavka bode pridobivanje vsakovrstnega premoga po|>olnotna ustavila. Ta stavka bode le oživela stari boj, ki se je pred leti bil med delodajalci in premogarji, ki je pa končal brezkoristno za pretnogarje. Takrat je bilo največ krivo, da so premogarji |K>d!egli, ker ni bilo sloge med premogarji s trdim in mehkim premogom. Dandanes pa stoje te reči drugače, ker vlada mej premogarji popolna sloga. Vzl'c temu pa kličemo premoga-rjetn, če pride do stavke, še enkrat v spom'11: Bodite složni in zapomnite si. da so edini vaši sovražniki le kapitalisti, ki žive o vaših žuljih in sragah! Sloga jaei, nesloga tlači! Višja lopova izginola. John Hyde, prejšni glavni statistik v |>oljedelskem ministerstvu iti katerega so hoteli višji porotniki zasliŠati radi sleparstev v poljedelskem ministerstvu, je odšel v Evropo. Dva tajna policaja sta stražila tega poš-tenjakoviča. A sedaj izjavljata oba, da nista nič opazila, da tem« višjemu sleparju ne diši več ameriški zrak. Njemu podrejeni uradnik Holmes, ki je v resnici /vrši vsa sleparstva. je pa v Canadi. Oba poštenjakoviča sta dajala bor-ziancem podatke o stanju žetve. Seve višjim topovom se še ugladi [>ot, tla ložje odneso svoje petc v varno zavetje. Pa čemu bi se jezili? Vrana vrani ne izkljuje oči. Nenasitni Rockefeller! Po znani metodi so Rockefeller et compagnia bella kot lastniki "Linseed OH" družbe bankrotirali tri tvomice za laneno olje v BuffaJu, da so si pridobili kontrolo nad proizvajanjem lanenega olja v Zdr. drž. V Zdr. drž. se vsako leto vjx>rabi t milijon sodčkev lanenega olja. Družba je sedaj brez konkurentov, ker jih inozemskih pridelkov varuje visoka tfoltiina. Naivni ljudje Ixxlo pa še trdili, da si je Rockefeller s poštenim delom m in*ui>ogne!io vztrajnostjo pridobil poldrugo milijardo. Proti izkoriščanju. Organizirani tekstilni "delavci v Philadelphiji, Pa., zahtevajo, da mora tvorniški nadzornik Delaney strogo izvesti zakon v varstvo o-trok. Tvorniški nadzornik se je izgovarjal, da se je završil že preje sklep, predno je bil zakon sprejet, da smejo ijletni otroci delati v tvornici, ako se iskažejo s šolskim spričevalom, da so dokončali ljudsko šolo. Temu pa delavai ugorarjajo, ker zakon jasno določa, da ne sme nihče pred 14. letom delati. Delavci so sklenili, da bodo izrabili vse svoje sile, da pripomorejo zakonu do veljave. Iii to je prav. Otroci v šolo. ne pa v tvornico. Pesek v oči. Kardinal Gibbons je sprejel ko-resjiondenta nekega meščanskega dnevnika na svojem letovišču 11a Long I&tandu. V razgovoru je temu uredniškemu kaliju povedal svoje nazore o koruzi j i in grabeštvu v ameriški republiki. Ta višji božji agent moni, da bodeta m ^ sopisje uničila to zlo. Ali ne ve ta boril JUajtfc, da javnost ill kapitalistično časopisje zavzemata prvo mesto v ameriški korupciji?? Neumnost zmaguje! Neumnost, ti zmaguješ — za to skrbi naše kapitalistično časopisje, ki brani z "uma svitlim mečem" dobre šege itt navade. "Tribune" v Chicagi ju prinesla članek, v katerem j>ovscm resno trdi, kako je ozdravila v katedrali v Kankakee, 111., mlada, pohabljena deklica, ker je zijala v omaro "sv." Ane. Na ta način se dela1 propagando za najnesramnejše sleparstvo. "Ako denar v pušci žvetikcta, tedaj duša vice zapusti," tako se je reklo v temnem, srednjem veku. "Ako Vaše trdo prislužene cente darujete preljubim svetnikom, ]>otem ozdravite Vaše telo in dušo," tako se pa govori v 20. stoletju, stoletju tehnike in napredka. < »otovo človek ne more zameriti pesimistu, ako trdi, da še dandanes straši srednjeveško mračnjaštvo. V bogi Rockefeller! Znano je, tla je človek, ki se je pri pridobivanju svojih milijonov že večkrat obdrgnil s svojim rokavom ob ječi, najmanj spoštovan in največkrat imenovan. V tem oziru za" ostaja še nemški vsezna Viljem št. 2. Ali za vse kritikarje ima J. D. Rockefeller le lahek ustne v. Po svojem advokatu je dal odgovoriti na napad lile Tarbell v mesečniku "McClur-a", da bi sjxxlbil udarce, ki so zadeli v Črno. A imel je smolo. Ida Tarbell mu je odgovorila, da se nikakor ne strinja njegovo življenje s krščanskimi evangeliji. To je pa starega in jiobožnega gospoda tako razkačilo, da je protestiral proti temu napadu v cerkvi. V tem protestu pravi, da je bog vsacemu človeku dal dobre in slabe lastnosti In kdor se po možnosti ravna po svojih dobrih lastnostih, ta dela bogu všeč. Rockefeller je znal svoje lastnosti izborno izrabiti. On sam je pri tem najboljše vozil, radi tega jc tudi prepričan, da je vedno delal po volji "njegovega" boga. ..... . ., . J .L lar.tiiirfML* Razmotrivanje prolotarca. "Ideje socialistov so že prave! A danes se ne dajo uvesti. Pomislite vendar kakšni ljudje žive dandanes. Le pomislite, koliko napak imajo današnji ljudje. Današnjih ljudi tudi z vašimi najlepšimi govori ne spreobrnete. Radi tega potrebujemo damlanes trdo, in^ neisprosno vlado, ki ž železno pestjo — policaji, žandarji, sodišči, ječami, vislicami itd. — vladajo to neuko maso!"' Tako nam zalučajo v obraz špi-sarji, filistri, zofisfi .in druge enake krm ture vscIl narodov. ako jim zmanjka logike, misleč, da so socialiste s temi nezmiselnimi beseda-mi temeljito porazili. Mi radi priznamo, tla dandanes ljudje se niso popolni, da so nekateri vladoželjni, prepirljivi, d*a stremijo le za tenvkako bi druge osku-bili in jih zakonitim potom oslepa-rili za njih zaslužek, in da so zopet drugi neumne žrtve izsesavati j a. .....I)ii je "uanašnjt ■tiaro«li"foekonumičrii zistem kakor nalašč vstvarjen za razvoj neenakih ljudi in za |*>spe-ševanje teh človeških neenakosti, to vedo tudi nasprotniki socializma, zagrizeni pristaši današnjega družabnega nereda. Nazori, da bi bilo brez policajev, žandarjev, ječ, vislic itd. še slabše na svetu, so navadna pravljica — praznoverje, ki je istotako vkorenitijeno v ljudeh, kakor svoje dni vera, da je slikanje najhujših peklenskih muk potrebno za krotitev človeka. Dandanes smo se od pravljice o peklu v splošnem že precej emancipirali. Ali svet se vzlic temu ni podrl, število hudodelstev je pa percent uelno mnogo manjše, kakor v srednjem veku, ko sta pekel in hudič v krotitvi človeka igrala prvo vlogo na svetu. Kar se nam dandanes predočuje za red, je v resnici nered. Ali ni to navadna tatvina, ako delavec izdela v tvomici par čevljev, ali mizo, stol ali kaj druzega, potem mu pa kapitalist izplača za njegovo delo, komaj osmimo vrednosti njegovega dela? Dandanes kapitalistična družila ne vzdržuje policije in njenih privezkov radi tega, da bi se vzdr-žaval red, da bi vsaki človek za svoje delo dobil pravo plačilo, ampak radi tega, da lastniki mrtvega denarja — kapitalisti lahko žive na troške delavcev-proizvajalcev, da se zakonita tatvina lahko vrši brez ugovora. Mi priznamo, da v socialistični družbi ne bodo sami angel j i, da bodo tudi med njimi ljudje, ki bodo imeli vsakovrstne napake na sebi. Ali to priznanje še ne dokazuje, da se ne da uresničiti socialistična človeška družba. Priznamo tudi, tla v socialistični družbi morda ne bode manjkalo ljudi, ki bodo skušali zlorabljati svobodo. Ali vsakdo se bode čuval zlorabljati jo, ker bo vedel, da stoje vsi drugi njegovi tovariši na straži, "delaj kar hočeš/ bode zaklical drug drugemu, "ali zapomni si, da tudi jaz storim kar hočem in da jaz ne bodem mirno gledal, ako hočeš omejiti mojo svobodo, ako hočeš mene prikrajšati na uživanju." M i tudi trdimo, da bode težje imj-kaznovano oškoditi svojega bližnjega v socialistični človeški družbi, < kakor dandanes, ker računamo s človeško naravo, ki se bode v socialistični človeški družbi v vseh oai-rih povzdignila- Dasiravno ne trdimo, da bodo v soc. človeški družbi živeli sami popolni ljudje, vendar emo prepričani, da se bode v soc. človeški družbi človeški rod pozdig-nil duševno in telesno. Marsikaj se bode v moralnih pravilih črtalo, drugo pa zopet pri-djalo. Grehe zoper naravo, narava sama kaznuje. Socialistični človeški družbi ne preti nobena nevarnost, kajti v so-, cialistiČni družbi bode vse na straži za svobodo. Josip Logačan. SomUljeniki naroiujte »f» rolujU laso pije. Med množico je stal tudi Anton Magajna. Njegov pogled je bil teman in je razodeval njegov notranji gnev. Ko so se dež. glavar in njegovi . spremljevalci v družbi z Završanom, z Erazmom in Strnišo odpeljali proti Bistri, je zakical množici: _ — Pojdimo za njimi! Resnica mora priti na dani Kdor je za pravico, naj gre z nami! Kakor voda, Ce odmakne jez, ta-ko je množica kričaje pritisnila za Magajno in se vdrla po cesti proti Bistri, kakor bi hotela dohiteti vozove, ki so drdrali spredaj. Kmalu za vozovi je pridrvela tudi množica pred samostan, a našla vrata zaprta, na obzidju pa so stali stražarji z nabitimi puškami in grozili, da u-strele vsakega, kdor se približa vratom____________________. . .. Cele ure je množica stala pred samostanom in čakala naznanila, kaj se je ukrenilo, in postajala je čedalje nemirnejša. Stražarji so morali večkrat j>onoviti svoje grožnje, ker so ljudje opetovano poskušali šiloma vdreti V samostan. Končno so se odprla vrata in je prišel med ljudi sodnik Završan. Vse je planilo proti njemu. Ljudje so vse vprek kričali in vpraševali, kaj tla je, a Završan jim ni mogel jiovedati drugega, kakor da stvar preiskuje in da se zaprti kmetje takoj izpuste, čim se izkaže njih nedolžnost. .— Dež. glavar mi je tlal svojo besedo, da se to zgodi, je zatrjeval Završan, in zato Vas pozivljem, da se mirno razidete. Ljudje se niso marali raziti, nego so kričali, da počakajo toliko časa, dokler zaprtih kmetov ne izpuste, in čule 50 se tudi grožnje, da naskočijo samostan in da vse pobi-jejo. Završan se je obrnil do Magajne in ga je prosil, naj on vpli\a na ljudstvo, tla se razide. Prepričal ga je, tla jeto le na konst po nedolžnem zaprtih kmetov in v korist ljudstva ter mu slovesno obljubil, da mu vse jktve, kar se 1k> govorilo in sklenilo ter mu po svojih močeh pomagal, tla zmaga pravica. Magajna je uvideval, da ima Završan prav in pregovoril je ljudi, da so se razšli. Lahko to ni bilo, ali na-(josletl se mu je to vender posrečilo. Magajna sam je šel na Vrhniko, kjer je hotel počakati Završana, da izvo volji tistega stvarnika, ki je nad vse pravičen, neskončno moder in neskončno dobrotljiv. To so bajke za otroke, ne pa za odrasle ljudi. — Ali kaj vendar hočeš storiti, če nimaš moči, tla bi prq>rečil krivico? — To jc moja stvar, je odgovoril Magajna. Dokler bom živ, se ne u-klonim krivici na nobeno ceno. Tako življenje, kakršno nam.predpisuj-e vera kot vzor, tako življenje jc suženjsko. Se dolge ure je trajal ta razgovor ali sicer tako dobri prijatelji se niso mogli zediniti in ko so se končno razšli, so imeli zavest, da je med njimi nastalo brezno, ki se ne da več premostiti. Sila je z železno roko tiščala narod k tlom. V kmetskih kočah je vladal jok in žalovanje, v samostanu v Bistri pa radost in veselje; v kmetskih kočah so ljudje stiskali pesti in pristegali velikaStm maščevanje, v samostanu pa so zvenele čaše in prijor se je s svojimi pristaši presrČno radoval, da zatre zadnje moči svojih podioznikov. Preiskava zastran umora prijorja Celestina je tekla naprej in vsak dan dala povoda novemu razburjenju in novim solzam. Odredba deželnega glavarja, da je iskati cigane, ni imela uspeha. Iskali so jih, a malomarno, in niso nikogar dobili, iskali so Labana in Simoni Kozino, a niso našli niti najmanjšega sledu. Cesarski svetnik Rauch je bil prepričan, da si je Erazem vse izmislil, kar je bil povedal glede morilcev, le da bi kmetom jKJinagal iz stiske, in jc začel s jxxlvojeno strogostjo jx>stopati proti osumljencem. — Časi so preveč resni, je Rauch opravičeval svoje j>ostopanje, da bi bilo' na mestu milo in obzirno ravnanje. Povsod so kmetje začeli vstajati. Doh okrog Krškega se je vsak dan kiti vstaje, istotako na Štajerskem, a tudi drugod so uboji trra.š-čakov ali njih uslužbencev, katoliških. že vsakdanja stvar. Ves družabni red je v nesvaniosti in treba je strogosti, če se hoče ubraniti anarhijo. — O stari pravili sanjajo kmetje, se je posmehoval prijor, in zahtevajo, naj zavlada popolna enakost med ljudmi. To je vendar bedasta ' ln v prepričanju, da je le z neusmiljeno strogostjo ohraniti red ter preprečiti in za dolgo časa onemogočiti kmetsko vstajo, sta cesarski svetnik Rauch in prijor litigon nadaljevala započeto delo; nista se pa dosti zmenila za to, da jc že nekaj kmetov zapustilo • svoje bivališče in se i>otikalo po gozdih. Tako so minoli tedni in še ni nihče vedel, kdaj bo konec preiskavi. Antona Magajna ni bilo ves ta Čas skoro nikdar videti. Že zgodaj zjutraj je odhajal z doma in se vračal šele-pozno ponoči in nihče ni vedel, kje da se je mudil. Izostajal jc časih tudi po ves teden, vzlic obilnim domačim ]»oslom. Samo gospa Regina"sl~je~piav tolmačila—to-po-— čet je. V mesecu maju jc bila v Polhovem gradcu poroka Erazma pl. Obričana z Anko Struiševo. Superintendent Spindler je prišel sam iz Ljubljane, da izvrši poroko in je s plemenitimi besedami slikal zakonsko srečo. Meti poslušalci sta sedeli tudi dve ženi, ki sta imeli o za-krvr.*k» eči svoje -posebne- ni\-ro*t; — Regina in Angela. Razlikovali sta se v vsem kakor t lan in noč, edini pa sta bili v tem oziru, da jc na svetu samo ena pomembna stvar — ljubezen. Antona Magajne ni bilo niti na »vatbo, dasi je bil opetovano povabljen. Tisti (Lin, ko sta stopila Erazem in Anka v zakonski stan, je delal Anton Magajna svojo oporoko in vse uredil in poskrbel za slučaj. če ga pripravljajoči se veliki flr>£Oflki pahnejo v nesrečo. Z oporoko so bile izvršene vse priprave. 1 In bil je zadnji čas, da je Anton Magajna tc priprave završil, zakaj usodna ura jc udarila prej, nego je sam mislil, (Dalje prihodnjič.) NIČ VEČ BOLEZNIJ, - NE HIPNIH, NE KRONIČNIH! Nov in velikanski zdravniški zavod v New Yorku. SS^vTWi Dragi gosp. doktor iz Universal Medical Instituta v New Yorku. Srčno se Vam lahvaljujcm ia Vala uspelna nlravila, s kterimi ste ozdravili mojega malega deteta Vi »te otroka ozdravili popolnoma po jednomesečnem zdravljenji, dnsi mu ni mogel nijeden zdravnik več pomagati. Sprejmite dragi gospod zdravnik, mojo najiskrenijlo zahvalo. Zajedno Vas pooblaitam, da prijavite moje pismo v Časopisih s sliko mojo in mojega deteta. Zagotavljam Vas da Vas hoCem priporočiti vsakemu bolniku, najsi trpi na kterikoli bolezni. Ostajam vedno udana in hvaleina Ida Kutilsky — 3 — 116 — Dimley Pa. Dela čudovita ozdravljenja. Na stotino ozdravljenih. Nobena prevara. Njih spričevala in zahvalo so potrjeno oil javnih notarjev, ter ho bistven dokaz o sijajnih zmožnostih profesorjev. Berite* to kar potrjujejo osebe, kt#-rih slike vidite tukaj. Njih imena in naslovi so vsakemu na razpolago. Od blizu in daleč možje in žrno, mladeniči iti ntnrčki, dečki in otroci, priznavajo ozdrav-Ijenjo po zaužitju zdravil tega zavoda, V apeli tega novega obtiči lo v tem, ker ima svoj posebcu zdravniški zbor raznih specialistov za vsaktero sledečih bolezni: Ituvuuv-tizem, srčne hibe, nalezljive bolezni, kožno bolezni, očesne, ušesno bolezni, bolezni v nosu, grlu in prsih. Ako zgubljate lase, čo vas boli želodec, daljo, za Krinke bolezni, za hemoroide, odrveuenje kakega uda, kapljavico, sifilis, itn-potenco, nerodno menečno čiščenje, krvne in trebušne bolezni,oslabelost telesa in vsukojako druge bolezni. Universal Medical Institute New York Jai spodaj podpisani potrjujem »tem drage volje, oa sem več mesecev trpel na slabostih, vednemu glavobolu in otrpne-nju krita, tako, da mi jc bilo iivljenje neprestano trpljenje. Danes pa sem hvala Hogu popolnoma zdrav po jednomesečnem uživanju zdravil, kterc sem prejel od Universal Medical Instituta. Jaz dam s tem spričevalo — kot dokaz moje udanosti in visokega spoštovanja zdravniške vede imenovanega zavoda in dovoljujem, da se priobči to pismo z mojo sliko po časopisih. V znak zahvale srč o udani Frank Tulliovič, — Springlield Ave, Grant ford , N Y. To spričevalo je bilo podpisano mojej prisotnosti 8. septembra leta 1903. Nikola Grill, Notary Public,99Grand Su Za vsakovrstno bolezen poseben zdravniki Za vsacega bolnika se posvetuje cel zdravniški zbor zdravnikov, osobito se pa ravnajo po nasvetu dotičnega zdravniku specialista. To Vam dokazuje in jamči ozdravljenje ker Vam dotični specialist predpiše ravno ista zdravila, kteru jo vže prtyo stoterim bolnikom jednako vrste poslal z dobrim vspehom. Če imate priliko, posetite nas v New Yorku osebno ter poskusite za enkrat zdravljenje s pomočjo našega imenitnega patent, električnega Btroja „Statie". Ta stroj učinja izvrstno in zdravi: rev-matizem, gobe, nervoziteto, impotenco, ter oslabelost organizma. Ne izgubljajte Časa po nepotrebnem. Ako bivate daleč, naj si bodo tu ali tam, pišite to v svojem jezikn; opišite kar najbolj natančno Vašo bolezen in mi Vam jMišljemo zdravila j ki ^Express" in z vsemi določili in nasveti v vsakteri vkraj Združenih držav, Meksike in Ka nade. Zdravila sprejmite r trdnim prepričanjem, ker ona Vam donašajo srečo in blagostanje k Vašej i družini. ZAUPAJTE NAM — Ml VAS NE VARAMO. — REDKO KEDAJ JEDNAKA PRILIKA ZA OZDRAVLJENJE VASE BOLEZNI V KRATKEM ČASU. NAfiLOVi Universal Medical Institute, 30 W. 29th Street, New York, blizu Broadway. 09'ONE USE: Vuk don od 10. do 1. or* pop., Ur od 8. do 6 on pop. — Ob torkih in »ohot*h od 2. 1urn 4«» do 5. or* pop., ia Od?. do I. uro »roior. — Ob Bodtijab od 10. «r« dap do 1. ure pop. It lUMftf V! • --■■-:- ■■, -, trtice iz življenja v stari domovini. Kakor se pa je že naprej videti moglo, nastopil jc v tej državno-zborski debati za povišanje du-hovenskih plač iti kot " krotitelj'' S. Tavčarja, penzijoniran dvorni svetnik, Slovenec šuklje.„ Kakor je znano, bil jc ta človek pred kakimi 20 leti vladni uslužbenec, "deklat za vse" v službi vlade na Kranjskem. Spomočjo dol. liberalcev, kti te uslužbenosti Sukljeta niso povsem poznali in se jc dobri kal jim kot li^ bcralnega človeka, je nrišel do poslaništva v džavni zbor. Ko je to dosegel, je s časom vrgel liberalca stran, vidivši, da tedanja vlada neprikrito z duhovniki in njenimi prijatelji in starega plemstva vladati hoqe. Stie^el je na vse-mogoče~načine tej vladi. Postal jc tako ravnatelj ck. zaloge šolskih knjig na Dunaju in dvorni svetnik. Zaslužil je pri tem, kakor jc sam zaupal prijatelju, — do dvanajst tisoč gold, na na leto. Komisije, vožnje na vse kraje. Lastnica neke tiskarne, ki je tudi tiskala za c. kr. zalogo šolskih knjig, se je hvaležno izkazala pri možitvi hčere tega dvornega svetnika. Ni dolgo služil. Kakor je njegov sin pripovedoval, je bil jako iz-nenaden ta hofrat, ko je dobil pen-rijsko tx>lo. A drzen je, dosegel je visoko penzijo čez pet tisoč gld. Nemški listi so tedaj pisali, da pri predelovanju tehnike v Pragit katero je vodil naš hofrat, .baje ni bilo •vse v redu. Drugi so pravili, da je bil vsem višjim uradnikom nevšeč vsled njegove nadutosti, ki je v vsakem vprašanjii hotela svetovati in vse najboljše vedeti; bi! je prepo tenten in tudi drugače skrajno ne-simpatičen vsem krogom. V parlamentu ga vlade tudi niso mogle več rabiti za mešetanja, ni bil priljubljen. In nato so ga spravili naši duhovniki ob to malo veljave, katero je imel. Po predlogu advokata dr. Šušteršiča, voditelja naših duhovnikov, sc šuklje ni volil v nobeden t-.Isc':; klerikalni državni slar.ei pa -ona Slovenskem v večini. Ti m tudi remške klerikalce huj-skali proti temu poslancu. Odložil je mandat. Sel je tudi v penzijon. ali je bil vanj poslan. O tem ve prešnji minister Kiirber kaj določenega povedati. Vsled ravnanja na-š:h popov proti njemu jc Šuklje obolel na živcih, možganih ; njegova družina se je bala, da pride do huj-šega. Dasi .je Suklje s pomočjo gorenjskega barona dr. Šveglja (kmetski sin, velik talent, ki si pa jc znal pridobiti milijon premoženja) pridobiti jKjmagal vladno podjioro in dovolitev za zgradbo dol. železnic, ga pri.šljega v j>enzijon Dolenjci niso marali. Poskušal je kot bolj zmeren liberalec priti do veljave mej njimi, pa ni šlo. Rad bi bit s pomočjo po-liberalcih mu danega poslaništva v deželni zbor kranjski nogo podsta-vil večini liberalcev v tem zboru in potem, skleuivši pogodil s klerikalci, prišel do dež. glavarstva. To nese 4,ooo gld. in z dijetami tudi io,-ooo gld. V rezanju dijet je Suklje mojster bil v vladni službi. Po postranskem zaslužku se pa je moral ozreti, ker pcnjttjon 5.000 gl. ni zadostoval. Velika družina in velika plačila na vse kraje. Naši duhovniki imajo velike fonde. Neomikanost kmeta jih napol-neva. Duhovniki nemorejo delati brez posvetnjakov, — ustrašil Oi se jih drugače nemara še tudi kmet; djal bi, da gre ves boj in delo le za njihovo kašto. Oni jemljejo v službe razne zadolžene posvetnjake, plačujejo ik>bro kakega advokata, s katerim se da nastopiti- Advokat dr. Sušteršič si je iz teh zaslužkov deloma kupil boš t an j sk o grajščino ob Savi za foo.ooo Kron. — Hajd k tem jaslim, dejal si je ŠukUe! — Du-hovniki, ki imajo te v dr. Sušteršiču neko boljšo duševno moč izmej posvetnjakov in morda tudi v dr. Plo-ju višjem uradniku v ministerstvu, so bili veseli, da dobijo Sukljeta, katerim se talent odrekati ne more. Začetkoma so se bali, ga sprejeti v svoje vrste, bali so se, da jih jen-krat zapusti in potem pere njih umazano perilo. "Suklje — Schuf-tkf so govorili po fare v žili na kranjskem in Štajerskem. Čez pot mu nLso zaupali. Bil je žt vse, le mej reveže socialistc ne gre, ker ni tam nič cvenka in previsoko nosi glavo, tako visoko, da se sam čudi, kako je mogel doživeti še tako starost. Svoje otroke šteje mej največje talente slov. 'dežel. Na kolenih občuduje svojo ženjalnost, svoje duševne moči. Dasi lakajska narav skozi in skozi (pred volitvami je roke stiskal malim rokodelcem, ko je bil izvoljen je komaj odzravljal) si domišljcva, da je vsaj v Avstriji najpametnejši človek. Kot zastopnik liberalcev si je popravil prej po vladni službi in j>o duhovnikih močno ogrdeno ime. Tudi liberalci so ga grdili. Le dolenjski so se ga usmilili. Danes to Obžalujejo. Njegovi otroci so bili veseli, mogli so v družbo. Delali so duhovniki s Šuktje-tom, kakor z garjevim i>esom; vlivali so nanj najgršo farovško gnojnico. Ni slov. človeka, s Katerim bi bili ravnali naši duhovniki grše, kakor svoj čas sto ubogo paro. Ni premoženjskih sil, ki bi mogle človeka, ki drži kaj na svojo čast, prisiliti, da v roko seže takim sovra-gom. Duhovniki so računali z nejiovolj-nim gmotnim stanjem šukljetovim m [>o daljšem premišljevanju -ga-vzeli v svojo službo, dali mu aro. Suklje je vse grdo, kar mu je prišlo od duhovenske strani, pozabil, ali vsaj potisnil v skrit kot srca iti vzel aro. In da pokaže, da jo je zaslužil in šc vec razvil je vso virtuo-ziteto komedijanta. Ta človek je drugače roliec vzel pred nos, če se je o katoliČanstvu govorilo, sedaj je hodil v cerkve, hodit s procesijami v obleki dvornega svetnika, molit javno in se prekrižaval, kakor naj-neunmejši trčijalcc. Resnično vr-nim ljudem se je tako nastopanje gnjusilo. V odgovoru dr. Tavčarju se je ta človek tudi javno dobrikal kranjskemu škofu, prisvajajoč mu uarvečjo autoriteto v deželi. V zdajšnjih časih Škot največja auto-r'teta v deželi in celo naš Anton Bo-11a ven t ura Jeglič! To se pravi vendar škofovstvo in ubozega Jegliča ironizati! Kake stare ženice še lovijo blagoslove škofov. Hudo mora biti Suklje potreben denarja. Zdaj so se duhovniki že malo navadili Sukljeta. Goste pa jkj farov-žih in temu človeku gre v slast prt mizah, ob katerih so ga nedavno še označevali kot capeta prve vrste in tisti duhovniki, ki so ga prej najgr-Še opljuvalli, um zdaj stiskajo roko. Dokler se jc kazal liberalca (prav on ni bil nikdar kaj določnega. razven vladni lakaj, to mu je v krvi — vladno lakajstvo pa je sploh zavrzljivo, za slov. politika pa sramotno. ker avst. vlade same na to delajo, da pride Nemca do adrian-skega morja), gostil se je Suklje pri liberalcih. Gostoljubnost Tavče-rjeve h:Še je večkrat užival s svojo faniilijo. (Pride fio.) Farji med seboj. V Valdosti, Ga., so protestantov-»kega župnika J. G. Rowlinga, in njegova sina Miltona in Jesseja ol>-sodili na vislice, ker so umorili dva otroka protestantovskega župnika \V. L. Cartera. Obe farški družini se sovražita smrto med seboj 111 Rowlingi so sklenili uničiti Carterjeve. Nekega večera so zvabilil otroka Carterja v svojo hišo in ju ustrelili. Talca zgleda krščanstvo ljudi, ki drugim ljudem ponujajo svoj patentiran verski zelotizem. Poziv. Ker je Anton Dular v nekem javnem lokalu v moji nonavzočnosti trdil, dn živim o denarju iz socialističnega kluba, ga pozi vijem naj svojo trditev javno dokaze. V uredništvu "Gl. Sv." IkxIo gotovo tako prijazni, da priobčijo njegov odgovor. Ferdinand Petsche POSEBNI OGLAS. Nora prekomorsfca ArUv—Srodoeomako In Adrijanako morje. — Cunard Line. ustanovljena lata 1840. S-26. aprilom 1904 so pričeli pluti parnlkl Cunard Lina la New Yorka pre ko Noapolja v Trst in Reko. Farnilil plujejo 11 Now Yorka: Pannonla (nov o najniijl ceni. Tretji razred Je opremlje« z vsem modernim kom-fortom. F. O. Whiting, ravnatelj na Dearborn In Randolph ulici, Chicago. Se tičejo agentje! Itaznovrstni godbeni instrumenti po nizki ceni. JOS. JEKAN7 459 W. 18. St. Chicago, se priporoča za popravljen je god. instruinontov Pozor! Slovenci. Pozor! "iSaloif' z MOD K H M M KEGLJIŠČEM Sveže pivo v sodčkih in1 buteljkah in druge raznovrstno naravne pijačo— imjljoljšo in najfinejšo unijske smodko. Potniki dobe čedno preno£i§če za nizko ceno. Postrežba točna in Izborna. Vsem Slovencem in drugim Slovanom ho priporoču Martin Potokar, 561 S, Centre Avei Chicago, III, Ako hočete prihraniti nekaj dolarjev, kupite peči in pohidtro pri W NAS Kojnki v Cleveiandu in okolici jK)zor! Notarska pisarna. Izdelujejo so vsa notarska dela (Vollinueht), kupna, dolžno pisma, prošnje radi vojaščino itd. Oddaljeni rojaki dobe pismena pojasnila brezplačno proti odškodnini post- William Sitter 20 Franklin Extension Lakewood, Ohio. nine. NAJEMNIK & VANA, Izdelovalca sodovico mineralne vodo in drugih neopojnih pijač. £2 HI Fisk St, Tel. Canal 1405 Jas. Vasiinipaur, sasasssa na voglu 18 in Pati lin a ul. Chiengo, 111- vy.»% . ».»T*,-m/w r ■ *> "/ *v '/, f, (T Podpisani naznanjam SLOVENCEM in HRVATOM, da som otvoril na voglu 18 PI. in I^oomis St. novourejeni a 1 o o n --- Poleg tega imam prostorno dvorano za obdržosedu-je tudi največ peklov, v katerih morajo delavci [>o nazorih duhovnikov, zvest h zaveznikov kapitalistov. na tem svetu delati pokoro, da duhovniki in kapitalisti že na tem svetu uživajo nebeško veselje. In da kapitalisti in njih zavezniki uživajo tem popolnejši nebeško veselje, delavci pa delajo trdo pokoro, pusti ta družba delavce stradati, češ, naj se tisti elementi, ki zahtevajo človeško življenje malo raz-prše, mi pa pridobimo novih garjev-cev in od'ranje na del>elo se znova prične. Carjevci so pohlevni ljudje, kajti radi delajo po dvanajst ur in za majhno plačo. Tako ugibajo kapitalisti, kedar se gre za njih denarne mošnje in za njih nebeško veselje na tem svetu. Mnogo delavcev dela tudi v gozdu, na parnih žagah. Tu se plača $i-75 do $2.25 za deseturno dnevno delo. Hrana in stanovanje pa stane navadno $5 na teden. Pri tem delu navadno naši ljudje ne obstanejo. V gozdu delajo večinoma švedski delavci. V nekaterih krajih so pričeli preganjati ljudi, ki si s tem malo zaslužijo, da imajo druge ljudi na stanovanju in hrani. Ako delavci ne gredo na stanovanje v taboriščni hotel jih pa odslove iz službe. Družine, katere ne kupijo vseh jtotrebščin v podjetnikovi prodajalni, morajo takoj odriniti iz naselbine itd. Tu cvete naj sramnej še izkoriščanje po lakomnih kapitalistih. Vsiljujejo delavcem hrano in stanovanje za $24 na mesec v hotelih in svoje preležano židovsko blago. Vzlic temu so pa nekateri delavci tako slepi, da ne vidijo, da je treba narediti temu ropan ju konec. Obžalujem le, da so tudi med slo- venskimi delavci taki zaspanci. S soc. bratskim pozdravom, J. K. South Chicago. 24. julija 1905. Sodrug urednik! Cloveka-delav-ca, kar krč lomi, kedar pride v doti-ko z kakim človekom, ki se je naučil tri ali štiri pokvečene angleške besede in noče več tako govoriti s svojimi rojaki, kakor mu je jezik zrastel; pri tem pa še taji, da je Slovenec! Jaz gotovo nisem šovinist, ker sem socialist, torej cenim vsaki narod enako. Nikakor se pa ne morem sprijazniti s tem, da bi se klerikalne reve iz nas in našega jezika norčevale s tem, da govore pohabljeno angleščino in očitno tajc svoj slovenski rod. Ako bi kak socialist kaj sličnega govori!, bi meščansko časopisje upi-k>:."Glejte izdajalskega, brezdomo-inskega socialista!—- Mi pa takemu človeku, ki očitno zasmehuje svoj lastni rod, ne pravimo, da je izdajalec ali brezdomovi-nec, ampak imenujemo ga tepca, navadnega idiota, ki se niti ne zaveda, da živi. Tako revše je tudi J. SI., po do-maie Košček.-ki je prilezlo iz-Wau-kegana v South Chicago, kjer se je v neki gostilni odrezalo tako le: "Mi ko from iz VVaukegana. Aj pisdnus men. A j mi no spik kraj niš, tni spik angles. Aj mi groceriš štor. Aj mi pir tujpar itd." Ko mu ie teh pohabljenih besedi zmanjkalo, katerih živ krst raziin njega razumel ni, je pa pričel majati svoj jezik po slovenski. Odtod je šel v drugo gostilno, katero je hotel kupiti. Tu je pričel zopet s svojim "kuhelengliš". Ko je pa malo preveč pogledal v kozarec, se je pa nakrat prav krepko po domače pridušil. Tableau! Vsi navzoči so se spogledali in pričeli prisrčno smejati, ko je "kuhelengliš" pustil Kotčaka na cedilu. Tak fiasko želim vsacemu, ki zna po sedem jezikov, a vsi so slov. podobni. S soc. bratskim pozdravom, M. Z. Bellairc, Ohio. O naši naselbini še nisem nikdar nič čital v našem delavskem glasilu "Gl. Sv.", radi tega mi dovolite nekoliko prostora, da vsaj na kratko obrisan naše razmere, Z delom gre še precej dobro. To pomeni, da je pri nas malo ali nič brezposelnih delavcev. S tem ne mislim reči, da tolarje kar jx> tleh pobiramo, ampak moramo trdo delati za nje, od našega dela imajo pa kakor drugod kapitalisti največji dobiček. Končno omenim, da bi rad zvedel, kje je Neža Jaklič, ki je odšla z Jurijem Marjetičem v Claridge, Pa. Stanovala je nri meni, a sedaj jo je prišel obiskat njen brat iz W. Va., radi tega prosim, da bi vsak-teri rojak poslal tozadevna poročila, ako ve za njeno bivališče, na ta le naslov: A. T. J., Betlaire, Ohio, Box 84. V bogi "jetnik" - papež! Od tedaj, ko se je papežu vzelo posvetno gospodstvo, se je papež uživcl v ulogo vbozega jetnika v Rimu. Papež od tedaj ni nikdar več zapustil Vatikana, črna žandarme-rija je pa v vseh jezikih slikala peklenske muke, katere trpi vjeti papež. Nekateri verniki so smatrali to jetništvo papeža za hudodelstvo. Saj je bilo mnogo takih bedakov, ki so darovali zadnje krajcerja, da bode vbogi papež ležal v svoji ječi vsaj na čisti slami. Tekom let je pa ta navadni "švin-del" izgubil svojo privlačno silo. In sedanji papež Pij X. bi naj raj še temu "jetništvu" naredil koncc. Kakor vsako leto, tako se tudi letos, ko pritiska vročina, govori in piše, da bi papež rad odšel v letovišče Ca-stelgandolfo, potem pa v Monte cassino, da bi obiskal "tajnosti" "sv." Benedikta. Ta govorica je letos povsem brezpomemna. Papež bi rad takoj odstranil jetništvo. Ali razmere so močnejše, kakor pa zelje papeža. On vendar ne more naenkrat dokazati, da je bilo jetništvo navadno, golo slepar-stvo. . Opatu iz Montecassina je papež pred kratkim, ko je bil na obisku i Vatikanu, rekel: "Upam, da vidim "tajnosti" "sv." Benedikta, predno umrjem. Molite, da se moje upanje vresniči." In ko je opat vprašal, ke-daj bi bilo to mogoče, je napež odgovoril: "Molite mnogo in ponižno, bog naj Vas usliši." Denarja ta pravljica ne nosi več v farško bisago, Čemu se torej nadaljuje ta komedija? Klerikalcem se pa navadno gre le za denar! Torej proč s komedijo. Slovensko-nngleški-rečnik kuterega prodaja V. J. KUBELKA, Box 744, NEW YORK, N. Y. (cena mu je samo 60 ct.) Prt naroČilu tega dovarja. ki Ima obilico ftejmo knjižice, priložite zne-sek--€0- ct r poStnl ta znamkah alt pa Poet Money Order na zgoraj omenjeni naelor. ;::::::::::.j::;::;::: i Knjiga "OPATOV PRAPOR- i I SCAK," spisal F, R, jo izšla. j i Ta zanimiva zgodovinska povest i i jo izšlii kot podlistek v "Slov. ■ i Nor." in "Ginu Svob". Knjiga i obsega 211 strani in etane 50c. i poštnino prosta. Kdor Seli knjigo prodajati, naj : ■ se zglosi za pojasnila pri uprav- : ništvu "GLAS SVOBODE". «K3 Loomis St. Chicago, III. Slovenci, če imate opravek v mesta /.glasite ne pri B. ReŽabek-u, 283 Seneca St. Cleveland, 0. Tu dobite vedno svežo pivo, fino vino in žganje, pa prost prigrizek. Naročeno kowilo 15. centov. Na prodaj posestva proti takojšnjemu plačilu ali na obroke. Vprašajte z 11 imenik. F. Stepina, Odvetnik, notar in zastopnik za prodajo posestev. 862 W. IMth St. Chicago, III. y c .v # V- .4 ^ Z*- yv /// v .O vv V Slovencem in bratom Hrvatom v Chicagi naznanjam, da sem svojo gostilno opremil z modernim kegljiščem in tako svojim cc. gostom pripravil najboljše zabavišče. Vsem bratskim društvom priporočam tudi mojo dvorane za društveno seje, svatb«, zabavuo večere itd. — veliko dvorano pa za narodne in ljudske veselico._ Cc gostom so vedno na razpolago najboljše pijače, unijske smodke In prost prigrizek. tST Potujoči rojaki vedno dobro doNlI! -©ft Pri poročam se vsem v obilen poset. Frank Mladic, 587 S. Centre Ave. - Chicago, III. Kdor hoče kmalo dospeti na Kranjsko, Koroško, Spodnje Štajersko ali v Istrijo, naj se posluži parnikov francoske družbe Compagnie 'Generale Transatlantique. --LE 6 DNI NA MORJU=^~ <* «0 : 2 ► * X 4- # z 4 « : *■ 4* ^ - * * ;'. • J | - •• _ ^fefe 1. ..... .. — • • - ■ j . SAA1I BRZOPLOVNI PARNI KI. Purniki odplujejo iz New Yorka v Havre vsnki četrtek vsakega tedna točno ob 10 uri zjutraj iz pomola 42 North River ulici. Kedar dospe parnik v Havre, odpotujejo potniki takoj z vlnkom proti Bvojemu cilju. Vozni listki na prodaj v Ljubljani in Trstu. Pojasnila dajeta: EUGENE DE BOCA NI) K, MARICE W. K0ZM1NSKI, glavni agent za Ameriko in Canado, glavni agent za za pad, 32 Broadway, New York. 71 Dearborn St. Chicago, 111. DVOJNO KEGLJIŠČE! PROSTI PRIGRIZEK! * iC 4*4* 4* 4*4* 4* 4» 4* 4* 4*4*4* 4*4* 4*4*4*4*4* 4*4*4*4*4** Cenjenemu ohčinstui naznanjam, da sem v soboto dopoldne dne 17. jim. 1.1. odprl gosi lino z dvojnim kegljiščem na vogalu Laflin In 20 u-lice in Blue Island Ave. Chicago, 111. Priporočam svojo gostilno vsem bratom Slovencem, Hrvatom in drugim bratom Slovanom v obilen poset. Točim vedno svežo pivo, najboljša vina in likerje. Prodajam najfinejše smodke. Dober, prost prigrizek vsakomur na razpolago. John Kumar, gostilničar. Čez malo časa ima odpluti prvi parnik novega i m rob rod nega društva. Mnogo naših rojakov kupilo si jo vsaj po eno delnico, a večina od njih pa po več delnic. Večinoma so pa to ljudje, kateri so po veo lot med svetom ter jim jo dobro znano kake koristi donos« tako parobrodno društvo našim rojakom, posebno pa delničarjem.— Priporočamo toraj, da naj si vsak po mogočnosti nabavi kolikor mogočo več delnic, onim pa kateri ne razumejo popolnoma koristi tega društva, priporočamo, da naj se pismeno obrnejo na nas, do jim stvar popolnoma razjasnimo. FRANK ZOTTI & CO. Kdor hoče kupiti delnice nove pa rob rodne družbe "The Frank Zotti Steamship Co.", naj napiše, izreze in pošlje bi le kupon na spodnji naslov. Vsaka delnica je vplačana popolnoma, in se nemore več vplačati. (Incorporated under the laws of the State of Maine) Frank Zotti Steamship Company. FllANK ZOTTI, President. (Inkorporlrana po državnih zakonih z glavnico 92.000.000, od katerih je že $1.500.000 uplacanih. 108 Greenwich Street, New York. Cenjeni gospod:— S tem pred plačam na....................delnic Frank Zotti-jeve parobrodno družbe po $5.00 komati, in Vam prigibno pošljem svoto od....................dolarjev, katero upotrebite v zgoraj povedano evrho, in delnico mi prej ko mogočo dopošljite. 8 tem bo razume, oko predplače prekoračijo preje navedeno gluvnico, da mi zgornjo svoto vrnete v celem znesku. Ime.............................................. Ulica in št...... Mosto in država. Dne..................190.... Cekif menice (trate) in poštno nakaznice naj se pošiljajo direktno na: Frank Zotti S. S. Co. 108 Greenwich St. New York, N. Y. _ _ _ _:___ ____ _._mM*___ _ _ Slovenska Narodna < s sedežem v Chicago, Illinois. Predsednik: John Stontoii, 559 8. Centre Ave., Chicago, 111. Podpredsednik: Mihael Štrukelj, 519 Power Str., Johnstown, Pa. I. tajnik: Martin Konda, 688 Loom i s St.., Chicago, 111. Pom. tajnik: Frank Petric, (»83 Loomis Str., Chicago, III. Blagajnik: Frank Klobučar, 9617 Ewing Avo., South. Chicago, 111. I Dan. Badovinac, P. O. Box 193 La Salle, 111. Nadzor- 1 JoHN Verščaj, 674 W. 2lBt PI., Chicago, 111. niki: | Anton Mladič,,134 W. 19th Str., Chicago, 111. !Jo8. Duller, 7 Wulkor Str., Jamesville, Wis. Martin Potokar, 564 S. Centre Ave., Chicago, III. Mohor Mladič, 617 S. Centre Avo., Chicago, 111. ■I John Verščaj, 674 \V. 21st PI., Chicago, 111. Bolniški I JoH Duller, 7 Walker Str., Jamesville, Wis. odbor: | Anton Mladič, 134 W. 19th Str., Chicago, 111. Y8E DOPISE naj blagovole društveni zastopniki pošiljati na I. tajnika Martin Konda; denarne posiljatve pa blagajniku Frank Klobučarju. Oo seda) prijavljeni delegatje za glavno zborovanje S. N. P. J. v mesecu septembru t. L Ivan Stonich, za društvo "Slavija" št. 1 v Chicago, lil. Matija Strohen, za društvo "Triglav" št. 2 v La Snllo, 111. Matija Pečjak za društvo "Adrlja" št. 3 v Johnstown, Pa, Nace Žleinbergar, za društvo "Bratstvo" št. 4 v Steel, O. Frank Miklnučič za društvo "Bratstvo" št. 6 v Morgan, Pa-Josip Matko, za društvo "Bratoljub" št. 7 v Claridge, Pa, Frank Leveč, za diuštvo "Bratstvo Naprej" št. 9 v Yale, Kans. - — Louis Logar ?ailrnitvo "Trdnjava" št. 10 v Rock Springs, Wyo. MikeZugel za društva "Edinosfšt. 12 v Murray, Utah, in "Zarja" št. 15 v Iiavensdalo, Wash. Josip Kunčič, za društvo "Bled" št. 17 v Lorain, O. Pongrac Jurše, za društvo "Orel" št. 19 v Stone City, Kans. Kanil Mackovšok, za društvo "Edinost" št. 23 v Darragh. Pa. POOBLAŠČENI DELEGATJE. Frank Klobučar, od društva "Delavec" Št. 8 v S. Chicago, 111. Martin Kontla od društva "Sokol" št. 11 v Roslyn, Wash. Martin Konda, od društva "Edinost" St. 13 v Whaling Creek, O. Frank Klobučar, od društva "Sloga" št. 14 v Waukegan, ill. Frank Klobučar, oil društva "Orel" št. 21 v Pueblo, Colo. Društvene vesti. Društvo "Slavija" št. 1. 8. N. P. J. T Chlcogu. III.. Ima evoje redne mesečne seje vsako drugo nedeljo v me-■ecu v Narodni dvorani na 587 S. Centre Ave. John Duller, tajnik, 12 W. 25th St., Chicago, 111. Bratsko društvo "Triglav" fit 2. "8. N. P. J " v La Salle, HI., ima svoje redno moa^Cne soje vsako prvo nedeljo v mesecu točno ob V62 url popoldan, v prostorih M. Kumpa. D. Badovlnati, tajnik. Drufitvo "Adrlja" fit. 3. "S. N. P. J.", t Johnstown. Pa., Ima svoje redne mesečne sejo vsako yadno nedeljo v me »ecu ob 2 url popoldan na 725 llroad Alley. K mnogoštevilnem vstopu v o-memjeno društvo vabi Odbor. Drufitvo Bratstvo fit, 4 "81. N. P. J." v Steel, O., ima svoje rodno mesečne seje VBako prvo nedeljo v mescu,'ob 2 uri popoldan v prostorih brata K. Dernača. Odbor. DruStvo "Bratstvo" fit. 6 8. N. P. J. v Morgan, Pa., Ima svoje redne me ■ečne seje vsako četrto nedeljo t mesecu ob 2 url popoldan v prostorih br. Fr. Mlklaučiča na Sygun. Odbor. Drufitvo "Bratoljub" fit. 7. S. N. P. J. v Clarldge, Pa , ima svoje rodne me icčne Beje vtako prvo nedeljo v me-mesecu v dvorani nemfike zvoto ob 9 uri dopoldan. Somišljeniki se vabijo T drufitvo Josip Kravanja, tajnik. Družvto "Orel" fit. 10 "S. N. P. J." v Stone City, Kans., Ima svoje rodno mesečne seje vsako četrto nedeljo t mesecu. Ignac Pečmlk, tajnik. Društvo "Zora" št. 25 S. N. P. J. v Tereio, Colo., ima svoje redne mesečne seje vsako drugo nedeljo v me-tecu. Odbor. DmMvo "Delavec" fit. 8. 8. N. P. J. v So. Chicago, U!.. Ima svoje redne mesočne soje vsako prvo nedeljo v mesecu ob 2. uri pop. v društvenih prostorih brata Jak. Tlsola, 9049 Oreenbay Ave. Drufitvo "Danica" St. 22 B. N. P. J. v Trlmountatn, Mlch., ima svoje redne mesečne seje vsako drugo nedeljo t mesecu. Matija Llkovič, tajnik. Drufitvo "Edinost" fit 12 "8. N. P. mesečno seje vsako prvo sredo v mesecu ob 8 url zvočer v Murray Uper House. M. Žugel, tajnik. P. O. Box 127 Murray, Utah. Drufitvo "Zarja" fit. 15 "8. N. P. J.", v Iiavensdalo, Wash., Ima svojo redne mesečne seje vsako zadno nedeljo v mesecu, v dvorani g. F. Ludovik-n v Havensdale, Wash. Odbor. Slovensko narodno bratsko podporno drufitvo "Bratstvo Naprej" fit. 9. "S. N. P. J.", v Yale, Kans., Ima svoje redne mesečne seje vsako prvo nedeljo v mesecu ob 10 url dopoldan, v slovenski Narodni dvorani pri sob. Dolart. Frank Leveč, tajnik. Kamp 31, Pittsburg, Kans HratKko drufitvo "Sokol" St. 20 "3. N. P. J." v Ely, Minn., ima svoje redne mesečne seje vsako četrto nodeljo v mesecu v prostorih br. Jos. Sellfikar Ja. J. Somrak, tajnik. Box G2 Ely, Minn. Društvo "Orel" fit. 21 "S. N. P. J." v Puoblo, Colo. Ima redne mesečne seje vsako prvo nodeljo, in vsako prvo po 15. vsacega meseca v dvorani M. Knchevar-Ja 1217 Kiler Avo. Odb-»r. Drufitvo "Edinost" fit. 23 S. N. P. J. v Darragh. Pa. Ima svoje redno mesečne seje vsako prvo nedeljo v mesecu, v dvorani Wm. Slnger-ja v E-venlngtown, Pa. Odbor. Bratsko drufitvo "Sokol" fit. 11 spadajoče v "S. N. P. J.", v Itoalyn, Wash., Ima svoje redno mesečne seje vsako prvo nedeljo v mosecu pri br Ivan Malenfiek-u. Odbor. Drufitvo "Bled" fit. 17 "S. N. P. J." v Ixjraln. O., Ima svojo redne mesečne seje vsako prvo nedeljo v mesecu ob 2 url popoldan v prostorih brata Vr-banka. Alexander Seichnitzer, tajnik. 578—10th Ave., Lorain, O Drufitvo "Trdnjava" St. 10 "S. N. P, J", v Rock Springs, Wyo., ima svoje rodne mesečne aeje vsako prvo nedeljo v mescu ob 9 url dopoldan. Ivan Lebor, tajnik Društvo "Bratje Svobode" it. 20 S. N. I*. .1. v Cumberland, Wyo,, ima svoje redne mesečne seje vsako prvo nodeljo v mesecu, in sicer ob 2. uri |k>|hiMum v mestni dvorani. I Slovenci pozor! f - § Ako potrebujete odeje, klobuke, srajce, kravate sli druge važne reči za možke — za delavnik ali praznik, tedaj so oglasite pri svojem rojaku, ker lahko govorite v materinščini. Čistim stare obleke in izdelujem nove tHT" . —~pQ: ---^BJft j, najnovejši modi In nizki ceni. jt S % fJUKU MAMEK, 581 8. Centre Ave. ^ blico 18. ulice Chicago, lil. g Odprla sva moderno urejeno gostilno na 156 Desplaisies ulici in voglu Austin Ave- kjer bodeva točila piyo prve vrste, pristna/naravna vina in l/.liorno žganje. Unijske smodke na r&spol&go. V oblini poset se priporočava VHeni rojakom, brata Polanšek brata. f^QQ mož potrebuje za Rainer- jovopivoin Hourbon Wis-ky piti, fine smodke kaditi in se veseliti,---"- ANTON KRIZE, O AT HILL, NAPA CO. CA L. Kasparjeva držav-iia banka. 8?3 Blue Island Ave, Chicago, III, plačuje od vlog 1. jan. pa 80 jun. in od 1. jnl. pa do HO dec, po II odstotke obresti. Hranilni prodal za $:5. na leto. Poiilja so denar na vse dele b veta in prodaja se tudi vozne listke (šifkarte). Denar se pogojuje na jjosestva in zavarovalne police. rom in trela!!!!! Drugi veliki izlet slov. del. pevskega zbora "OREL" dne 18 augusta 1905 v LAKE SIDE OROVE SOUTH CHICAGO, nasproti slovenske cerkve. j Vsa slovenska bratska društva so najuljudneje vabi, da se vdoležo tega izleta, na kuterem se vBakteremu nudi vsestranska zabava. Pevski zbor bodo izvajal popolnoma nove pesmice. Kegljanje na dobitke. Prijatelji slov. pesmi in društvu samega na svidenje v SOUTH CHICAGIi____________ Vstopnina 25 centov za osebo. Dame v spremstvu vstopnine proste. Heriminekov Angelika balzam jc najboljše krepilo. Kedar telo slabi in se njega moč čimclalje lioljinbolj zmnnšujo tedaj potrebuje želodec krepila za prebavljenje, daojači čreva in ledvice. Hernianekov angellka balzam ho proizvaja le iz korenin, zelišč in izbranih rož, ki bo potrebne za ojačenje telesa in utrditev zdravja. A-ko postane kri nečista, se pretaka nepravilno in postaju razkrojena, telo no dobiva dovolj jakosti, torej slabi in razpada, pristopno je liolez-nirn, aervoznosti, slabemu prebavljenju, izgubi slasti do jedil, nespečnosti. Poleg se pa prikazujejo še druge l>olezni, ki imajo svoj izvor le v slabi krvi, n. pr. mrzlica, liertnanekov angolika balzam je najboljši kričistilec in krepilo, ki vedno pomaga, ako telo slabi. Cena 76c; po pošti 85e. Izdeluje in prodaja edino J. C. Herniaiiok, lekarnar, 585 So. Centre Av. Chicago III. > ZNAMENITA RAZPRODAJA! vsakovrstnega blaga, zaznamovanega z rmenimi listki. Te znižane cene ho veljavne le za ta teden. Za vsaki komad, katerega kupit-, dobite prt mijski kupon. Kedar imate kuponov v vrednosti za $50.00, ---lahko kupite za $1.75 blaga izvzemši jestvine.----- Si!* * ill \\M im M * i * AU-J. HLAGO, katero se lepo pere in je uporabno za srajce, predpasnike, ženska krila itd. Nekatero vredno 25c jd. Sedaj po znižani i ceni DAM AST 58 palcev širok srebrno- bele barve. Navadna cena 39c jd, znižana pa........ &9C ČIPKE najrazličnejšega dela mesto po 19c jd, le po...... lOc R i! ,11] I'M SVILA—jd. Široka japonska svila. Stalna cena 75c jd; znižana I7c OVRATNIKI za dame, — fino in lično delo. Specialna cena sedaj le.... .............. 25c PRTI — fini namizni prti — najmodernejši vzorci v vseh barvah. Stalna cena 11.25, znižana pa...................... 69c |ij i.) I »i v I* 1 s31 9 CVETLICK v velikanski izberi za okrašenje damskih klobukov. Marsikatera cvetlica vredna 75c, — po znižani ceni jih prodajamo Po......................i I5c DAMSKE ULUZE — mesto po $1.50 le po 69c. Fine damske bluze najnovejšega kroja. Nekatere vredne $1.50. Sedaj proda- aa jamo vse po.............. OvC AVBICE za otroke — fino okrašene. Navadna cena 85c; znižana pa............... 35c KORZET1 za letno rabo. Mera: iti do 21, Stalna cena 48c, *niŽana pa................. PERILO ZA MOŠKE črne ali katere druge barve. Stalna *}f| cena 50 do 59c; znižana pa £)fG NOGAVICE ZA OTROKE črne barve in z dvojino peto. Mera: 5 do 9)4. Stalna cena 15c;— j m znižana pa................IUC ŠVICARSKI MUSELIN različnih vzorcev. — Ostanski jard 1»°..................... SLAMNICE. Jd Široke japonske slamnice Stalna cena 15c; znižana pa............. *J/2 C PERILO za dečke — pletene jopice in spodnje hlače. Mera 24 do 34. Stalna cena 25c; znižana 1 ■» pa. j.......................I DO Prodajalci: — Frank Stonich, Jn. Kremesec in Frank W. Za-thurccky. Vprašajte po štev. 22, 12 aH 3. Ufi SMc 561.563'^565 BLUE /SLAND AVE\ Vesti iz jugoslovanskih pokrajin — Kdor nima 4 goldinarjev, naj no umrjel Pod tem naslovom pišo "Pokret" "Pred kratkim so jepri-godil v nekem podravskem mestu tale slučaj: Nekemu kmetu jo umrl otrok na škrlatici. Treba ga jo bilo pokopati v 24 urah. Šel je k svojemu f upniku ter ga prosil, naj otroka pokoplio po cerkvenem obredu. Župnik je bil pripravljen k temu, toda zahteval je, da mu naj kmet zato takoj plača 1 goldinarje. Kmet, ki ni imel denarja, ga jo jel prositi, naj ga počaka do jesen i. takrat mu bo pošteno poplačal''trad" da jo blagoslovil mrtvo telo njego-voga otroka. Toda vse prošnje so bilo zaman. Kmetic je uviaol, da ineri "sluga božji" svojo krščansko ljubezen do bližnega po goldinarjih zato jo sel k židovskemu rabinu (duhovniku) ter ga prosil, naj mu on pokoplje otroku. * Bog je samo eden, si jo mislil k motif. Rabin je izjavil, da tega no more storiti, ker mu to zabrsnjujejo zakonski predpisi. A vkljub temu so jo pokazal kot boljši kristjan kakor katoliški župnik. Potegnil jo iz žepa i goldinarje in jih dal kmetu, naj ž njimi plača katoliškemu duhovniku pogreb. In zgodilo se jo čudo, da jo župnik sprejel židovski donar in za ta židovski donar "krščansko" pokopal kmetičevega otroka?" — Ti "krščanski božji namestniki" so res povsod enaki! — — Zamaknjena devioa. Na Toplicah pri Zagorju ob Savi so dobili svetnico in sicer pravo živo svetnico, kar ni majhna stvar, če bo pomisli, da mi Slovenci še mrtvega svetnika nimamo nubonegu, ali ga vsaj katoliška cerkev še ni proglasila, kor so nikjer ne spravi toliko tisočakov skupaj, da bi se nopaslo požrešne kardinale in take visoko glavo, ko pridejo kot komisija na lice mesta, kjer se baje gode čudo-ii. Toplice pa imajo biti prav izvoljen kraj, da ga je doletela toli izredna milost. 2It. junija lelos, to jo P.M)5 po rojstvu Kristusovem, se je začel P.Uetna Katarina Valita r po postelji valjati in se metati sem ter tja. Iz njenih ust so jeli prihajati glasovi, da z Bogom in Marijo govori. Vse to jo našo brunu;0 ljudstvo takoj spoznalo kot zamaknjenost in ljudje so vreli skupaj iu spraševali zauiaknjenko, kaj so v nebesih godi. Nekateri so sprašo-vali za svoje umrle sorodnike, čece že vesele v nebesi 1^,drugi so bili | a bolj materijalni, so pa iskuli zase aročo in prosili svetnico, naj jim "numaro" pove, da bodo v loterijo staviliHCatica jo v svoji zamaknjenosti povedala, da so ji v nebesih naročili, naj 8 dni trpi na kar bodo vsi grešniki zveličaui(mora biti hudo trpljenje to zamaknjen je Ode veti dan pa da bo čisto zdrava vstala in so lahko podala na prosto med lju-di, samo govoriti še ne bo znala.In glejte čudo, kakor je prokovala, tako se jo vse zgodilo do pičice vso Ko je devico vstala, je šla v žup-nišče. kjer jo imela še vodno jezik zavezan. Šolo ko jo bila pri kapla-nu, se ji je jezik razvozljal in povedala je, da bi rada vstopila v M a rijino družbo. Marijina družba sme biti voselain ponosna,da dobi tako svetnico v svojo sredo in v pati je, da se bo moralno stanje v družbi gotovo zboljšalo. Ko je šla Katica iz žnpnišča domov, so zopet drli ljudje vkup In srečen jo bil, kdor je bil deležen njenega pogle-da. — Zdaj pa moramo vprašati pristojno mesto: Ali se nauki katoliške cerkve, ki trpi in podpira tak verski fanatizem, ne zlorabljajo iu ne zaničujejo • takimi butjalost mi? Razsoden človek ne more verjeti, da bi se mladi punici, ki ima prvo Čase Stojo gotovo bofcqgn, odpirala nebesa in ti se pogovarjala z Bogom in ne vemo s kom se vse. firrrtr se pri nas t katoliški cork ?i z največjim spoštovunjeui govori o takih zuttiaknonjih iu so vsakega, kdor ne verjame v taka zamaknen* ja, obsodi z "Anathema sit" (bodi izobčen)! In potem še pravite, da hočete ljustvu dati pravo omiko in ga potegniti iz močvirja srednjeveške nevednosti? Hinavščina, zgolj hinavščina. katero so vredni rimski hlapci kot zaščitniki poneumnovnn ja. "Slov. Narod". — škofovi zavodi. Duhovniki so razvili velikansko agitacijo, dana-ženokar mogočo mnogo dijakov v škofove zavode.Napeli so vho strune. Zlasti bo delovali na ta način, da so staršem, obe tali, tla bo fant brezplačno sprejet — če bo le mogoče. Na ta način so dosegli, da so je oglasilo precej fantov in izmed teh so jih izbrali 59, menda same take, katerih starši so kolikor toliko potieni. Mod temi 51) fanti jih jo največ z Gorenjskega t C ikodovana jo torej kranjska gimnazija. Ravnatelj škofovih zavodov bo zaradi svojo ueodkritosrčnosti in potuhnjenosti znani profesor Gnidoveo iz Kranja, škof je v svojem lin tu iu v "Slovencu" pteal r "Ze lani sem mislil začeti sHirimi razredi, toda želja, da bi dijaki dobili vso vzgojo v zavodih, kakor je v /mislit dpločil tridentinskega koncila, me je nagnilo, da to misel opustim in začnem le s poukom za prvi gimnazijski razred." Škof se jo — recimo — malo nerodno izrazil. Ne "želja, da bi dijaki dobili vso vzgojo v zavodih", ga je pri-pravila do tega, da se hoče letos ravnati po določilih tridentinskega koncila, katerih lani menda še ni poznal, nego'kruta sila ga je pripravila do tega. Določila tridentinskega koncila so le izgovor; prnfl vi vzrok pa je, da sta dva bodoča profesorja škofovih zavodov pri skušnji grdo pogorela in da brez izprašanib profesorjev ni mogoče otvoriti štirih razrodov. Bodoči profesor Jaro jo padel iz botanike, bodoči profesor Arh pa iz grščine. Altroehe tridentinski koncil. "Slov. Narod". Mirko Vadjina priporoča bratom Slovencem svojo HRIVNICO. :I00 w. 18. tft. Chicago. Iz mestne hiše. Zdravniški odsek mesta Chicago je to leto zopet izdal letak z navodili, kako naj ljudstvo živi po leti, ako so hoče izogniti nevarnim boleznim. Vsa navodila bo strinjajo v eni točki — v ohranjenju moči in delavnosti prebavnih organov. Naše ljudstvo ve, daje Trinerjevo zdravilno grenko vino edino sred. stvo proti želodčnim boleznim, proti vsem boleznim, ki so oznanjajo z zgubo slasti do jedi in telesno slabostjo, proti vsem krvnim in kožnim boleznim, proti boleznim na živcih in mišicah. Zdravim ljudem je to vino po leti najljubša pijača. Dobiva se v vseh lekarnah in pri izdelovalcu Josip Trincru 799 So. Ashland Ave., Chicago, III. Na /nanje. 55a malo oglase jo treba vedno pošiljati naprej denar. Za oglase "Išče se" ali "Službo dobi" so računi na mesec za eno«topni palec 75c [JPrcnnti}tvo "Glas Svobode". pošljete denar v staro do-RMJ moviuo, obrnite se zaupno na M. V. Konda-ta, 6811 Looiiiis Str., Chicago, lil. Importlran tobak iz stare douio-vine. V zalogi imam po 7, 8, lH in 17 kr., kakor sport, sultan in dam-»ke cigarete. , J. V0K0lTN, 544 Blue Islnri Ave. Vaclav, Donat izdeluje neopojne otfsre --Kodov le o in mineralno vodo. JJI K. 1!. St. Telefon, Canal 6296 Nnjvečja slovanska tvrdka Emil Bachman, 580 So. Centre Ave. Chicago. Izdeluje društveno znake, gumbe. zastave in druge ptrebšoiue. Pozor rojaki!!! Potujočim rojakom po Zdr. državah, onim v Chicagi in drugim po okolici naznanjam, da točim v svojem novoureje-nim "saloonu" vedno sveže najfinejše pijače-"atlas beer" in vsakovrstna vina. Unijske smodke na razpolago. Vsaco-11111 v zabavo služi dobro urejeno kegljišče in igralna miza (pool table). Solidna postrežba zagotovljena. Za obilen obisk se vljudno priporoča: MOHOR MLADIC 617 S. Center Ave. blizo 19 ulice Chicago, III. £ M Edina vinarna, ki toči najboljšo kalifornijska in importirana vina. Kdor pije naše vino, trdi, da še ni nikdar v svojem življenju pokusil lioljšo kapljico. Vsi dobro doslil Kdor se želi učiti in naučiti angleško brez učitelja naj si nabavi najnovejši Slovensko—angleški—rečnik. Knjižica je jako razumljivo sestavljena, poleg angleških lie-sedi nahaja bo pravilno izgovarjanje istih. Oblika knjižico je žepna, toraj pri vsaki priliki v porabi. CENA JI JE SAMO 60 CENTOV. Denar pošljite po Money-Orderju ali pa v znamkah na naslov V. J. Kubelka, P. O. Box 744 New York N. Y. Stojte in mislite! Česar potrebujete za redno življenje? Zrak in hrano!!! Vi ne morete živeti brez njiju. Gotovo ste tako pametni, da imate zraka, kolikor ga morate dobiti Ali kako je z hrano? Vi veste, da želodec odpove hrano, ne glede na to je-li dobro pripravljena. TO POMENI BOLEZEN V VSAKEM SLUČAJU. Kakor hitro se Vam povrne slast do jela, že se počutite dobro. Trinerjevo, zdravilno, grenko vino je odi ni pripomoček, ki absalutno pomaga v mnozih slučajih. Ta lek povrne in pomnoži pre-bavno moč zelenica in črev, in včinkujetako blagodejno na te organe, da lahko prebavljajo najtežja jedila Vi veste koliko je življenje vredno, ako lahko jesto vse, kar je V am vsec, no da bi Vam škodilo — veste tudi kakšne muke so, akt. ne morete vlivati hrane ne vsled revščine, ampak vsled bolezni. Trinerjevo zdravilno grenko vino ohrani življenje za mnogo let, ohrani zadovoljnost, ohrani zdravje, ohrani moč, se lahko daje otrokom, zbirčnim gospodičnam, močnim ljudem, starim ljudem. To vino je najboljši pripomoček proti vsem želodčnim, krvnim in živčnim boleznim. Dobiva se v lekarnah In boljših gostilnah. JOS. TRINER, 79» So. Ashland Avenue Chicago, Illinois 4 V t R I L 0 ' Mnogo ljudi ponareja ta pripomoček pod raznimi imeni. —-: Ako hočete imeti pravo grenko vino, zahtevajte Trinerjevo. » , . L ' ' ima *saki dan več prijateljev, ker je naš narod prišel do |[||)Gl]6Y DllllJuiuL prepričanja, da je najpristnejsi in najmočnejši. "m Najboljši fotograf, izdeluje vsakovrstne slike razne velikosti. & & & & Dru/.hlnske in društvene skupine. Ženltovaiijske in otročje slike so naša specialiteta. Cene primerne in solidne. 391—393-Bloe-lšlaml-A*er vogal 14. PL Telefon Cannl 287 Nad 30 let 80 jo obnašal Dr. R1CHTERJEV 8vittovni, PRBNOVTJRNI U SIDRO" Pain Expeller kot najboljSMel^ zoper 'EEUMATIZEM, P0K0STNIC0, PODAGRO itd. in razne reuiiiatlčno neprilike. BAriOt 2Set. in flOct. v vseh lekarnah ~~ «11 pri F. A^ Richter & Co. 215 Pearl Street, New York. «er LIEBICH Slovenski fotograf poznat mej Slovenci i o mnogo let izdeluje najlepše velike.in malo slike najnižjih cenah. HO 80 Euclid Ave. ( LEV KLANJ), 0. RAZNO. POMOČ IN ZDRAVJE BOLNIM! ZAMOKE DATI SAMO Dr. E. C. Collins, M. I. ako hoče bolnik popolnoma ozdraviti (e v prvi vrsti potrebno da zdravnik njegovo bolezen popolnoma in natanko spozna, to pa je edino le mogoče našemu slavnemu in najbolj učenemu profesorju, ker je on edini zdravnik, kateri po natančnem opisu vsako belezen, popolnoma in temeljito spozna, ZatoraJ, rojfikl Slovenci, v dlučaju da Vum Jo treba zdravniške pomoči vam ml priporočamo »turno In edino le tega »lavnega In Izkušenega zdravnika ker se nijedeu drugi zdravnik ne more ponašati s tako uspešnim zdravljenja^ kakor on. >111 ■ >*%■- nAi ker on jedini pozna po znamenjih takoj vsako bolezen in radi tega oz- n/nK A VI V\F RfllF/NI d™vi vse moike in ženske bolezni bodisi akutne ali pa zastarele (kro-Ui-Ulinvi TUL UULULIlIp njCnejt Za to tudi jamči za popolno ozdravljenje vseh boleznij, kakor: bolezni na plučah, prsih, želodcu, črevah, ledvicah, jetrah, mehurju, kakor tudi vseh bolezni v trebušni voltini, bolezni v grlu, nosu, gluvi, nervoznost, Živčne bolezni, prehudo utripanje in bolezni srca, katar, pre hlajenje, naduho, bronhijalni, pljučni in prsni kašelj, bljuvanje krvi, mrzlico, vročino, težko dihanje, nepravilno prebavljuuje, revmatizem, giht, trganje in bolečine v križu, hrbtu, ledjih in boku, zlato žilo (hemoroide), grižo ali preliv, nečisto in pokvarjeno kri, otekle noge in telo, vodenico, božjast, slabosti pri spolnem občevanju, jxilucijo, nasledke izrabljevanja samega sebe, šumenje in tok iz ušes, oglušenje, vso bolezni na očeh, izpadanje las, lusko ali prh na glavi, srbetde, lišaje, mazolje, ture, hraste in rane, vse ženske potetnl na notranjih organih, neurastečni, glavobol, neredno mesečno čiščenje? beli tok, bolezni na maternici itd., kakor tudi vse ostale notranje in zunajue bolezni. On je prvi in jedini zdravnik, kteri ozdravi jetiko, ozdravi vse tajne možko in ženske spolne boleini, kakor tudi „sinHs", točno in poginoma. (Zdravljenje spolnih bolezni ostane tajno). ŽenBkam in moškim se ni treba Hramovatl ter naj natančno m zanesljivo opišejo svoje spolno bolezni. Ktere ženske trpe na takozvanem mesečnem neredn, nig se takoj do njega obrnejo. BERITE nekaj najnovejših priznanj, s kterimi se zahvaljujejo nasi rojaki za popolno ozdravljenje: Slovenka: M. HEGLER — I2J9 Bohemian Ave — Pueblo, Colo. Ozdravljena od akutne bolezni ženskih organov — narednega mesečnega čiščenja, belega toka — bodljaja in krča v trebuhu križu, težkega dihanja, glavobola in srčno bolezni. Slavni gospod Profesor! Naznanjam Vam da sem sedaj popolnoma zdrava. Vaša zdravila so mi za-dostavala za popolno ozdravljenje — moje težko bolezni vale d katere sem trpela nad tri leta in katere sto me Vi edini popolnema ozdravili, srčno so Vnm zato z mojim možem zahvaljujeva in Vas priporočava vsem rojakom Slovencem ker ste v resnici najbolj \ičeni in izkušeni zdravnik. Tndi Vnm pošiljam mojo sliko in Vain ostanem do groba hvaležna. M ari Hegler Bohemian Ave 1239 Pueblo, Colo. Ozdravljen od kronične bolezni želodca in notranjih prebavnih organov. Cenjeni gospod profesor 1 Vam naznanjam tla sem po vaših zdravilih popolnoma ozdravil in sem zdsy čisto zdrav in vesel kakor poprej in delam žo en mesec. Vam pošiljam mojo sliko, ko sem bil pri vojakih v ol kontri Austriji. Pozdravljam Vaa dobrodelni gospod profesor. Johan Strah. Iz vsega tega se jasno razvidi, da se bolniki, najzane-slivqe ozdravijo pri našem slavnem zdravniku. Zato, ako ste slabostni, bolni, ako izgubljate inoči ali trpite na kterikoli bolezni, če je vaša bolezen zastarela ali kronična vsled neuspešnega zdravljenja neizkušenih zdravnikov, opišite natančno vašo bolezen navedite starost in čas, kako dolgo ste Že bolni tar pošljite pismo na ta le naalov: Slovenec: JOHN STRAH W. Ferotnt Str. — MmbHob,0. Dr. E. C. Collins Modlcal Institute 140 WEST 34th STREET, 1NEW YORK, In potem bodite z mirno dušo prepričani da bodete zagotovo in popolnoma ozdravili. IN. Y, _ _ — Poljski socialisti v Avstriji imajo 1 dnevnik, 2 tednika in I strokovno liBte. Na Švedskem so imeli lota 190-1 le 91 socialističnih društev Lotos jih je pa že 112. Število članov se je povišalo od 5-4, 552 until-Hilo. V Stoekholmu je 20,233 članov. N' zadnjem lotu je bilo razprodanih in razdeljenih till.574 knjižic in lotnkov. — Na Japonskem sednj tudi preganjajo socialiste, rabijo se ista sredstva, kakor pred 25 leti v Avstriji in družili ovropejskihdržavah. A vzlic temu socializem krepko napreduje. — Deželno Bodišče v Mouakoven jo obsodilo župnika in okrajnega šolskega nadzornika Kinkera iz Mohreniviesa na 30 mark globe radi pretepanja učencev. Vsi učitelji, ki so bili zaslišani kot priče, so izjavili, da se jim jo srce krčilo, ko sojjlodali, kako brutalno je župnik pretepal otroke. Neki hlapec je izpovedal, tla ga je župnik vdaril v cerkvi po obrazu, ko je prišel na obisk v rojstno vas. Tisti udarec jo pa veljal najbrže njegovemu so-sedn, ki je v cerkvi šepetal. Kes ni krščansko, ako seljudjo ne pusto več pretepati od župnika, t lasi ravno dokazuje, da so ljudje krščanskega mišljenja, ker ni o-men jeni hlapec na zaušnico takoj vrnil župniku dvo. Ako bi bil hlapec to zvršil, bi to bolj vzgoje-valno vplivalo na župnika, kakor vso denarne globe. — Telo tvorniške delavko naj bi bilo svetišče sv. duha. To dokazuje ta lo okrožnica, ki je zagledala svetlo luč na Saksonskem. Tvorniški delavki (sledi naslov). V iz vršen ju našega poklica, v cerkveni občini vzdržati red in moralo in oživljati krščansko misel; si dovoljujemo Vas srčno opominjati. Naša duša naj bo hiša troedinegu bogu in naše telo svetišče bv. duha; mi moramo živeti sramežljivo in ponižno v besedi in dejanji. To sto tudi Vi obljubili pri birmi. Ako je kateri kristjan podlegel vabljivosti sveta in mesa, je s tem prelomil božji zakon in grešil proti bogu;on jO svoje telo, ki je ud Kristusa o-ncčastil. In bog, gospod kaznuje greh zoper čistost in nečistost v človeškem življenju; kajti "greh je poguba ljudi". Kadi tega Vas prosimo in opominjamo v imenu KriBta, da vestno izpraševanje samega sebe ne odklonite, da lahko s pomočjo svetega duha zadobito božjo milost, ki včinkujo na spre obrnitev mišljenju, radi katore so še uiktlo ni kesul, da Vam jo ino goče popraviti greh in slabe zglede in vbogati besedo Krista: No greši več!" (Jospotl, naš bog bodi z Vami in naj Vam pomaga tudi Vašega otroka vzgojiti krščansko" Zittau, dne 11. jun. 1!K)5. Cerkveni predsednik: G. Uuuinkirehner". Radovedni smo. če bi so upal g. I Jaumkirchner ta nesramni list po-slati tudi kaki "gospodični" ali "dami", ki ni primorana delati v kaki tvornici? Najbrže nel Delavke si pa Že vsaki tepec upa žaliti. — Dolier nasvet. Kapitalisti se jokajo, Češ, da se delavce še premalo izkorišča, ker preneha izkoriščanje s smrtjo delavcev. To je samoobsebi umevno, da jo treba tu temeljite preosnovo. Vprihodnje naj so po kapitalističnih nazorih pošiljajo trupla delavcev h konje-drcu- Koža so da ustrojiti, ker so bo v to že vse priprave zvršile v življenju, posebno pri vojakih in v šoli. Kosti so lahko smol jejo. Kar so ne da uporabiti v industriji, naj se pa uporabi za umetno gnojilo. Na ta način se bode pomagalo podjetnim in bogatim industrijalcem. Morda se bo ta predlog kma-' ___ lo uresničil. V prihodnjo naj so pokopavajo le so trupla milijonarjev. Pa naj šo kdo roče,tia kapitalisti niso v resnioi pravi umetniki v izsesavanju?? Listnica uredništva Unijec, Vaš dopis botlemo priobčili prihodnjič. Pozdrav! Bančna Podružnica. Slovencem dobro jioziintn najstarejša banka Frank Zotti & Co., 10H Greenwich St., New York, odprla je svojo podružnico na 99 Dearborn, vogal "Washington St. v Chicago, 111. na glavni ulici, v središču Chicago, Vsem Slovencem v Chioagi in okolici naznanjamo, tla se lahko v vsaki potrebščini obrnejo na našo podružnico,t ker tukaj zastopani so vsi odelki, kakor v centrali: ban-kovni,parobrodarski,odvetniški itd. Vsakega opozarjamo na nuše ceno denarja za pošiljanje v domovino, vsakdo se bode prepričal, da jo naša banka jedina, katera lahko tako ceno in hitro pošilja denar v staro domovino. Parobrodno listke prodajamo po izvirnih cenah za vse pa rob rod ne družbe. Potniki iz Chicago odpravljeni so vChicagi po domačem uslužbencu in pričakani v Now Yorku po zastopnikih našo newyorske banke. Vse to potnike nič ne stane in je to veliko vrednosti. Prtljago od-vedemo brezplačno na parnik. Kupujemo in prodajamo avstrijske denarje po najnižjih cenah. Uradno uro podružnice so od H zutraj do 7 zvečer in ob nedeljah od 10 zjutraj do 1 popoldan. Frank Zotti & Co., 99 Dearborn Cor. Washington Str., Chicago. Nova, moderna stiskalnica (preša) za grozdje na prodaj pri John Košeli.jn 351 W. 18th Str., Chicago, III. POZOR! Prodajo se 1 zvezki "Ljub, Zvo na." letniki: 1901-902-903 in 904, po primerno nizki coni. Kjo, pove upravništvo tega lista. DNEVNI KURZ. 100 kron avstr. vel j. je $20.50. Temu je pridjati še 10 centov za poštnino. POZOR! Cenjenim rojakom v Clovelandu, Ohio, in okolici naznanjam, da sem otvoril koncem meseca junija t. 1. svoj dobro urejeni Saloon pod imenom "Raths-Keller" na St. Clair St. št. 1750, kjer točim vodno sveže Leisyjevo tiležana pivo, kakor tudi iniportirano. Poleg tega dobiti je pri meni dober whiskey ter fino smotke. Postrežba je točna in solidna. Za obilen obisk so priporoča rojakom GKOKGE TRAVNIKAR, 1750 St. Clair Str., Cleveland, O. P. Nchotnhofen Brg. Co's. • , Najboljše pivo je Se prodaja povsod. Phone Canal 9 Chicago, III. Priporočam vsem rojakom svojo moderno gostllao, kjer točim vedno sveie pivo, najfinejše žganje in likerje In pristna, naravna vina. Sprejemam rojake tudi na stanovanje In hrano. John Mlakar, GOth. & Greenfield Aves. West AIHh, Wis. _ GLA8 SVOBODE wrrtw; ~** 4000. času primerna povest iz prihodnjih, dob. -o- Po Turih dr. Kitnih IlUpitMil dr. Neyosekdo. Čudo se je zgodilo! Nadškof Martinu s sair» je hotel govoriti z mano 111 zato me je pozval v svojo palačo, obloženo z zlatom. Kaj jed-nakega se ni do tistega dne pripetilo še nikdar. Učenjaki so brskali po arhivih in prečitaH na tisoče starih listin, toda nikjer niso mogli zaslediti, da bi nadškof emotrski kdaj vzprcjcl tujca, ki je bil vsekdar neljub gost v belem mestu 1 Merri pa se je zgodilo takole: Po obsodbi kapelana Primoža sem se hotel še nekoliko ogledati po mestu. "Kani sedaj?" vprašam učitelja-strež trika, ko pred j ustično palačo odvezuje konja s stene. Morih v taverno našega presve-tk*ga nadškofa, da si okrepčava telo. Moje meso že [>eša, in povem ti, da danes Še nisem zaužil ničesar." "V taverno nad škofovo!" "Da, jedina je v mestu, ker so si svetli nadskofje naši vedno pridržali pravico do dohodkov, katere daje jedina dopuščena gostilna starodavne naše Emone!" "Dobro! To gostilno si oglejva! Spotoma pogledava nekoliko na vseučilišče, morda na medicinski oddelek ! Kad bi vedel, kakšne zdravnike imate v tej razsvetljeni-dobi ?" "Zdravnike! Čital sem o njih v starih knj:gah. Toda že dolgo jih ni, in dandanes ve malokdo, kaj so bili nekdanji zdravniki." "Kdo 1 k) vas ozdravlja, kadar bolehate, in kdo varn pripravlja hitrejšo smrt, kadar jc bolezen prehuda P" "Videti jc. da prihajaš iz barbarske Sibirije. Čemu bi bili zdravniki? Kdo je vse ustvaril? — Bog. Kdo vzdržuje vse? — Bog. Kdo zapoveduje: ti živi, ti IkkIi pokončan? Hog. Bog vse dela. in kar hoče, to se zgodi, to je ]>o volji Njegovi I" V mojih sibirskih možganih se je pričelo daniti. Odgovorim mu: "Tvojim besedam se ne da ugovarjati, ker obsezajo zgolj resnico." "Vidiš torej, če izhaja vse od Roga. tedaj te vprašam, odkod izhajajo bolezni naše? Od Boga! Če pa imajo ta izvir, ali smeš dvojiti, da je naš Gosfxwl lk>g sam, ki hooe imeti bolezni ? Kdor bi jih odpravljal, upiral bi se volji božji. To ti je vender umevno?" "Po|K>lnoma. Ik>g torej pošilja Iwlezni, in Če Mu je taka volja, jemlje jih zo|>et, Ako bi se zdravniki vtikali vanje, bili bi strežniki Bel-cebubovi, ker bi motili j>ota božje volje?" "Tako je, kakor si govoril I Hu-,*ti$evi služabniki so bili zdravniki, in i' naši starodavni Emoni so leta 2930. tja trgu pred škofijsko cerkvijo poslednjega z voli raztrgali na štiri kose! Od tedaj se ni upal nikdo Srtffc lotiti zdravniškega posla, in od tistih časov so nam jedini zdravniki I tog in Njega svetniki, ki nam pošiljajo bolezni in jih tudi ozdrav-Ijajo, če jc tako določeno v brezkončnih sklepih božjih!" "Medicinske fakultete torej nimate?" "Hvala Bogu, da ne! ' "Tedaj v taverno nadškofa Martina!" Solnčni žar notranje sreče se je razširil profesorju [10 vsem obrazu. V duhu je že sedel za mizo v škofijski gostilni, in točaji nadškofa ljubljanskega so postavljali preden j sklede, iz katerih se je prijetno kadilo in še prijetneje dišalo. Usoda mu ni dodelila te sreče. Ravno ko sva hotela odriniti, obsula nas je bi-jtonta precejšnja straža. Načeloval ji je sam cerkovnik Svetega Nikolaja, ki je brl zajedno tudi nekakšen praefectus praetorio škofijske palače. Naznanil mi je, da je nadškof ukazal, naj me tirajo preden j. • "Deležen bodeš torej sreče," nadaljuje cerkovnik, "da bodeš glodal nadškofu irt vladarju našemu v ob- ličje. Po propisrh blaženega Antona od Kala stane ta sreča sto lir. Plačaj Plačam. Nato mi zavežejo oči in me tirajo v sveto jialačo po skrivnih hodnikih, držecih iz justičnega jxxslopja v nadškofijski dvorec. Ko mi odvežejo oči, stojim v bliš-čeči dvorani. Nadškof Martinus sedi na prestolu, in obkroža ga deset proštov. in štiristo kanonikov. V svojem oniatu je bil in pastirsko svojo palico je držal v roki. K levico migne proštu Ambrožu; le-ta stopi predme in hojhn ja dolgo vrsto latinskih besed. Bal sem se že, da za-dremlje nadškof Martinus in vseh štirih sto kanonikov okrog njega. Pozneje se mi je povedalo, da je prost Ambrož izganial hudiča iz mene. Bil sem tujec, in zato se je moralo ravnati oprezno, tla bi "sacrum palatium" nepadel satanu v oblast, če bi se bil hotel slučajno z mojim mesom v moji osebi pritihotapiti na to sveto mesto! Ko je dokončan naskok prosta Ambroža, izpregovori nadškof: "Poklicali smo te pred prestol svoj. V imeni Boga. pristopi in odgovarjaj nam ]>o vesti in pravici 1" Stopim bliže. ".Mlad si še in cvetočega lica. llercle! Kje so časi. ko smo tudi mi cveteli v mladosti ^Starost je zima, ledena zima! Čemu smo te poklicali? Mnogo jc skrbij, in tarejo nas, ko čuvamo neprestano, trenutek za trenutkom, to pro-vincijo, dano nam po Bogu. Poslušaj in odpri dušo besedi naši!' "Duša moja je kakor njiva, in zrno modre besede se zasej vanjo I" Polja so nam obrodila, ljudstvo naše nam je Izkazovalo neprestano l>okorščino, in vojske naše so premagale vsakega sovražnika. Sreča naša jc cvetela kakor roža spomladi, in časih so se nam dvigali upi tako visoko, da se nam ni zdel nedosežen biserni prestol v starodavnem Timbuktu! Tako je bilo. Toda sedaj nas je objela starost, in morda se nam danes, morda se nam jutri za pro življenja vrata. Fiat! Fiat! Življenje ni vredno mnogo in prekratko je tudi." "Čemu smo te poklicali? Ozri se! Obkroža naš prestol deset proštov in drugih štiristo kanonikov, katere smo pregnali izpred obličja svojega. In to nam teži dušo, in ne hoteli bi stopiti iz življenja, predno ni->mo poravnali jiercčc te stvari." Deset proštov in štiristo kanonikov je bilo pri teh besedah nadškofa Martina jako nemirnih. Sestali so in kazali, da jih tare skrb. Nadškof pa je nadaljeval: "Pregnali smo jih izpred obličja svojega, in sedaj nam razriva dušo nemir, je ]i bilo to delo naše Gospodu po volji, ali ne. Strankarstvo nam divja |m> državi, mladi in stari se l>ore neprestano. Prvi posnemajo vzgled blaženega Antona od Kala; drugi se sklicujejo na ljuliezen, češ, da je le-ta prva zapoved božjim tnašnikom. Kje je resnica? Kolikokrat smo vstajali z ležisšča svojega o |x>lnoči in prosili Boga, naj nam pošlje svojo zvezdo, da sc razsvetli temna steza naša. Ali molitve niso sezak' do Gospoda, in prej in potem nas je obkoljala tetna, in prej in potlej so nas glodale dvojbe. Odprli smo srce skrajni stranki, in sedaj ne vemo. nismo li pregnali pravičnikov, katerih dela prijajo Gospodu neba. Iti sedaj ne znamo, ali ne znamo, ali ne nosimo na srci svojem pisanega gada. ki grozi vsak hip izliti smrtni strup svojega zoba v zdravo naše meso?" Deset proštov in štiristo kanonikov jc kar obledelo pri teh besedah nadškofa svojega. Vsi so se šteli v vrstah stranke "mlaoslušaj! 2e jc izpregovori! Ln že je ugasnila nebeška luč, in svetovi so razpadli v večno temo!" "Čudo! čudo!" hite kanoniki. In deset proštov dostavi: "Naš nadškof je svetnik! Bog se mu razodeva! Hosana!". ' ' "Tiho!" zapove nadškof ostro. "Končali še nismo govora svojega. I11 sedaj vprašam tebe ali si ti tujec, katerega smo gledali v srečnih sanjah ob roki božjega angclja?" Azrael, to je tvoje delo! Zatorej odgovorim srčno: "Sem!" "Ali ti je znan |>omočck, da se razkroj moje dvojbe pred resnico, kakor se rakropc deževni oblaki pred solnčnimi žarki?" "Znan mi je!" "Razodeni ga in ne prikrivaj ga žejni duši naši!" "Ne morem, ne smem!" "Kako to? Za Boga, kako to?" "Zapovedano mi je čuti mojih besed I" Takoj izpregovori nadškof: "Ves dvor odstopil Komur jc ljubo življenje, odstopil Na naj krutejšo jezo našo, odstopi!" Zaječalo je deset proštov in štiristo kanonikov. In strupeni pogledi so se* bliskali po meni, ko je njih zbor zapuščal svetlo dvorano. Dolgo dolgo sva se razgovarjala z nadškofom. vender tuje uho ni^čulo, kar sva govorila. Končno se mi je odkazalo bogato stanovanje v škofijskem dvorci, iu moj strežnik, profesor z vseučilišča Svetega Sim-plicija, smel se je vtaboriti v škofijski kuhinji, kjer je iwniival sklede in krožnike, kjer se mu jc pa tudi godilo tako dobro! kakor še nikdar v življenji. Tisto (»opoldne so zagrmeli tojx>- vi z mestnega ozldja, in z neštetih zvonikov so zapeli nebrojni zvonovi. Po ulicah so begali tekači, kurirji in trobentači, nabijali na stene in razglašali nastopni Dekret nadškofa Martina. Mi. Martinus. po apostolskega sedeža in |*> milosti l*>žji nadškof te provineije, ukazujemo iu hočemo, da bodi tako! (Daljo prihodnji.) ZASTOPNIKI "GLAS SVOBODE". Za pobiranje naročnine, oglasov In prodavanje knjig so aledefii todrugi: Matija Poetiik, Cumberland, Wyo Josip Debevc, Sun Francisco, ("al. Frank Ix-var, Tercio, Colo. D. Badovlnatz, La Salle. 111. Paul SLaltt, Calumet, Mich. Frank Vevar, Lorain, 0. Jos. Matko, Clarldge, Pa. Mike Mayerle, Leadvllle, Colo. Anton Križe, Oat Hill. Oaltf. Frank Levee, Yule, Kans. I^nac 2lembergar, Steel, O. Frank Dermota, Federal, Pa. Marko Sod la, Crested Uutte, Cola Jernej Bogataj, Sheboygan, Wla. MLko KlenovBek, Stone City, Kans. Matija Marn, Frontenae, Kans. Frank Seme, Wlllock, Pa. John Kupec, Delsgua, Colo. Frank Plazzotta, Darragh, Pa. John Pajk, Conemaugh, Pa. John Somrak, Ely, Minn. Mike 2ugel. Murray. Utah. Paul Tauter. Brouektaa, Pa. Mart Im Bačar, Trlmountaln, Mfch. Frank Budna. 163 Reed St, Milwaukee, Wis. Jos. Faletlfi, 726 Warman St., Indianapolis. Ind. Za Cleveland, 0.: William Sitter, 54 Lakewood Ave. Jacob Hočevar, 154 Wlllscm Ave. Ako Se kateri »odrugov Jell sprejeti zastopstvo "01. Sv.", naj blagovoli naznaniti svoje Ime upravnlfltvu. Solidne obleke. Našo največjo pozornost obračamo na izdelovanje solidnih oblek, kar pa pri prodajalcih na tlobolo pogrešamo, ker kupujejo obleke od .tvorničarjev. • Predvsem je treba izbrati fino in trpežno blago in vzeti natančno mero, potem se Se le prične z delom. To jo pa pri nus v navadi. Ovratniki izdoluni naroke, pavolnata podlaga na rumenih, platnena podlaga na prsih jamčijo, da je obleka izdelana solidno. Take obleke se pa le dobi pri nas, kakor vsakovrstne uniformo, v čigar izdelovanju'smo pravcati mojstri. Telefon —Canal 1198 0" CENA KNJIG. Katero se dobi pri upravnistvu "Glas 8vobode" poštnine prosto. Quo vadiš, $1.50 Trije Mušketirji, $2.«">0 Rusko-slov. slovar. $1.60 Preko morja. 35c. Na bojišču, 86c. Križarji, $2.f>0 Islandski ribič, GOe. Kirdiali, 80c. Berač ica, I8c. Žrtev razmer, 2f>e. Opatov praporščak, 50c. Koledar, 25o. Dr. M. A. Weisskopf 885 Ashland Ave. Telefon Canal 476 9 Uradne ure: do 9. zjutraj od I. do 2. in od 5.-6. popoldne Urad 631 Center Ave: od 10-12 dopoldne in od 2-4 popoldne Telefon 157 Canal. e>. DR. WEISSKOPF je Čeh. iiTocliičen zdravnik, obiskujte torej Slovana v svojo korist. / \ T e J Naznanilo. Vsem mojim prijateljem in cc. odjemalcem naznanjam, da sem se iz trgovskih ozirov preselil z mojo trgovino na T'2 K. Madison St. rhimgo. 111. Vsa naročila na ure in drugo zlatnino, kakor tudi vsa pisma naj se pošilja na ta-le naslov: Jacob Stonich, 72 E. Madison St. Chicago, III. /Jemu pustiš od nevednih zobozdravnikov izdirati svoje, mogočo so popolnoma zdrave zobe? Pusti si jih zaliti s zlatom ali srebrom, kar ti za vselej dobro in po najnižji ceni napravi Dr. B. K. Simonek Zobozdravnik. 544 HU E ISLAM) AVE. CHICAGO, ILL. Telefon Morgan 433. RAZDELITEV INDIJANSKEGA UINTAH OZEMLJA. Nas^lniki, ki želo svobodna zemljišča so morajo vpisati v Grand Junction, Colo. Vernal, Price ali Provo Utah od prvega do 12 augusta. Pričotek srečkanja v Provo, Utah dne 17. augugta Razdelitev zemljišč iu konec srečkanja v Vernal, Utah z dnem 28 augusta 1905, T je Be lahko peljete »hI i no le po DENVER A RI0 GRANDE železnici /a natančno pojasnilo pišite R. C. NICHOL, General Agent, Denver & Rio Grande R. R. 242 Clark St., Chicago. 111. S. K. HOOPER, General Passenger & Ticket Agent, Denver, Colo. __ _____ _