gMMMUstMIM» SUevüko »San« t krono ▼ ärttoyl «h» vat« s »k Actrtak ta vred ab v Marl) aru _ na dom sa eek> leto leta Sd K. xo četol lota bven Jfegcstovka 30 K. poi^e aa aprav-avansk««a Ooapodarja" ---ni, Korožfca c»sta ši 5. sa dopoSa^a do »dpavedf, falna se plačuj« napraj. Telefon &ttv. 220. LIST LJUDSTVU V S>0tfK Iti imw Nczaprla reSaaiaaije so ] prosi-j. —:— TeUion fi. 220. 48. Maribor, dna 24. novembra 1991. SBs lstnik. Njihovo orožje so psovke in laži. Piič se spozna po petju, človeka po govorjenju. Pošten j ali ne laže in ne psuje, Komur služi za orodje in za orožje laž, psovka in sra.*\j: !'»a, ta sam sebe obsoja pred poStenj-ni j.:d-ipL finkega orož'ii se poii lin.ejo ko-lovodje Samostojne kmetijske stranke. V zacnji številki Slo/, Gospodarja srna oljavili pismo, ki g* je poslanec Onek pisal! nažtemu odgovornemu u-reoniku poslancu Pušenja-nu Pismo jo jasen in glasen dokaz nasilnega, naravnost fašistovskega mišljenja, s kaierim je prešinjen Urek in. katero dobiva izliv v surove grožnje, nevredne količkaj omikanega človeka. iT ako nastopajo ljudje, kojih stvar propada. S strahom gledajjo.ta propad in ga ne morajo zadržati. Cim bo!j propadajo, tem globlje padajo tudi sami. Ker poštenih sredstev nimajo^ da bi z njimi razpolagali, se poslužujejo slabih! in nepoštenih: grožnje, psovke in laži. „Kmetijski list", to vzorno in zvesto zrcalo samostojnih kolovodij', v s/ojem zadnjem brpju kar mrgoli psovk in lažt. Psuje in zasramuje, kar kor da je dociela izgubil še isto trohi- j na> ceI° državo, oo pameti, ki je bila 1 ntegov skromni j Samostojni bi se torej radr po-deiež. Naš list psuje z prasetina, naše t magali z lažjo.. Laž pa j(e slab zavez- ; poslance s cucki, o naših pristaših j nik in največ škoduje tistemu, ki se ' sodi, da so slabši kot norci v norišni- \ nje poslužuje. Samostojne so pokopala S»i TT«! na Ha /luli+oKa m,nHi»n t niilirMra ni-nfiliri/itiVo /l^ioT,!« rv n ii 1 a vršijo rekvizioSje,, odvzemanje konjev in vozov, razširjen na celo državo. To se je zgodilo, dne 19. avgusta leta 1919 z naredbo ministrskega sveta, ko jo je odobril in sopodpisal — baje tu-, di dri Korošec. Tu se je „JKmetijski list" po svoji sta,r| navadi na debelo in na široko zlagal.. Dr, Korošec 19. avgusta 1919 ni več bil minister. Protičevo ministrstvo v katerem je dr, Korošec bil podpredsednik, je koncem julija 1919 dalo o-stavko, katera je,bila od regenta spre jreta 80. julija 1919, Vlado je sestavil demokrat Ljuba Davidovič :z demokratov in sooijalnih demokratov. V tej vladi je bil slovenski demokrat dr. Kramer, slovenski socijalni-demokrat Tone Kristan in socijalna demokrata Korač in Bukšeg. Prva seja to vlade je bila 18. avgusta. Je torej 'velika in nesramna laž, da je dr Korošec bil 19. avgusta 1919 minister ter da je z njegovim odobren jem in podpisom bil srbski vojaški zakon razširjen na Slovenijo. Vlado so takrat imeli v rokah demokratje, veliki prijatelji in podporniki samostojne-žev, in socijalni demokratke. Ako bi ta krat že bfli samostojni v narodnem predstavništvu v Beogradu, bi seveda po kakšnem Puclju glasovali za razširjenje srbskega vojaškega zakona njihova protiljudska dejanja, zadušile pa jih bodo njihovle grde psovk» in nesramne laži. Socijalni demokratje hočejo ribariti. ei, Kaj ne da, duhteče cvetlice z vrta samostojne olike. Vidi se, da „Kmetijski list" spretno in s strokovnjaško »dločnostjo nadaljuje dedščino surovosti, nesramnosti in lažnjivost', prevzeto po rajnem nemškutarsk em i—« jStajercu", Kako zna to samostojno trobilo za žepno pravdo sukati laži umazan meč j Občno nezadovoljnost s samostoj-dokazuje zopet v zadnjem broju, ko z °o po deželi izrabljajo med malmi ; debelimi in daleč vidnimi pismenkami ! kmeti, viničarji in kimetskim delavst- ! piše, da je vojašUh rekvizicij, odvze- j vom socijalni demokrati, češ: le v na- ; manja konjev in vozov kriv — dr. Ko- ? še vrsie, tudi mi smo v opoziciji ter se rošec. Naša stranka z dr. Korošcem i bor.mo na vso moč proti sedanji vi ar na čelu je bila tista, ki se je prva o- di. brala do vojnega ministra in na to i Da bodo pa poznali naši mali do ministrskega predsednika Pašičaz ! kmetje, viničarji in kmetsko delaviivo zahtevo, da se takoj odredi demobili- socialdemokratsko borbo s sedanjo zai ;ja ter vrnejo ljudem konji in v o- j vlado, bomo omenili našim čitatalBrn sovi. Samostojni, ki so po ministru : ^amo par dejstev izza najnovejše zgodovine socijaldemokrajtske politike. Vsacemu Slovencu je dobro znan vodja slovenske socijaldemotracije, znani milijonar Tone Kristan, ki je svojčas ministrova! v takozvani demo-kralsko-socijjalistični vladi žalostnega spomina! V vladnem objemu a demokrati je spoznal Kristan, koliko vsestranskih zemeljskih dobrot zna preskrbeti člo- Puclju glasovali za mobilizacijo ter za demobilizacijo niso genili z mezincem, bi zdai radi ljudsko nevoljo, M' je med našim narodom splošno zavladala proti njim, odvalili od sebe in navalili na našo stranko, zlasti na dr, Korošca, Dr. Korošec, tako trdi „Kmetijski list", je bil minister in oelo ministrski podpredsednik^ ki je bil srbski vo-iaški zakonx po kojega določbah se veku ^ demokratska gospoda, ako jej kdo obljubi pomoč ter podporo pri njenem vladnem početju. Gospod Anton Kristan je posal tak ljubljenec demokratov, da so ga napravili ravno ti za takozvanega direk-iorja na nepreglednem veleposestvu bivšega nadvojvode Friderika v Belju ki sicer sedaj kot državna last ne nosi nič državni blagajni, pač pa njegovemu upravitelju Kristanu večkratne milijone na leto. Za milijonsko profil ar sko mesto beljskega direktorja je bilo gotova bogzna koliko prošnjikov iz radikalnih ter demokratskih vrst, a dobil ga je edino slovenski socijalist Kristan po .zaslugi demokratov. Zakaj da so demokratje pus ili ravno Kristana k beljskem koritu, so pač dobra vedeli, da jim bosta on in cela socijaldemo-kralska stranka hvaležna za podarjeno dobroto. Hvaležnost socialdemokratov na pram demokratom smo opazovali za Žasa, delovanja ustavodajne skupščine. V konstituan.i so sioer socijalisti nastopili kot opozicijonalci, a ne kot avtonomisti, pač pa kot centralni svojega kova — pripravljeni glasovati za radikalno-demokratsko ustavo, a-ko bi jej pretila nevarnost manjšine pri glasovanju.; Da se lahko zanaša sedanja vlada na pomoč od strani socijaldemokra tov v slučaju kake manjš.nska nevarnosti, tega dejstva se zavedajo demokrati in radikal: še danes in so tudi tesiamentirali socijalistom v z iak hvaležnosti vse, komunistom odvzete delavske domove in tiskarne. Komunističnega premoženja ni po ukrepu sedanje vlade postala deležna nobena druga stranka, kot ravno socijalni demokratje, na katerih parlar mentarno pomoč lahko vlada računa &> danes. ^ ^ Gospod Kristan je postal po zar slugi demokratov milijonsko plačani direktor v Belju in seve je zagotovil kot tak tudi socialističnim kasam izdatno denarno pomoč. Demokratje in radikali so izročili socjalistom komunistično premoženje, Za obe ti dve neprecenljivi dobroti od zgoraj je bilo potreba, da pokažie socjalna demokracija Še posebni znak hvaležnosti. Dne 6. novembra se je vršila v Beogradu prva redna seja socialdemokratske zajednioe, katere so se u» deležile socijalistične stranke iz oele naše kraljevine. Pri tej priliki so se spomnili, socijalpastrijotski voditelji de mokralskega centralizma, kateremu so se globoko poklonili kot znak hvaležnosti v posebnih resolucijah. Glede notranje ureditve naše drža ve sc se postavili socijalni demokrat- je čisto jasno na stališče vladnega centralizma. Avtonomije posameznih zgodovinskih pokrajin odklanjajjo odločno Ravno tako so se tudi izrekli proti reviziji sedanje ustave, ga, avto-nomističnem programu, kateri se bodo upirali z vsemi močmi. Rdeče glave so se izrekle konečno tudi samo za en parlament in eno vlado naj čelu države. Kot samostojni kimavci, krenili so tudi naši socijalni demokratje sedaj očitno ter jasno na pot radikalno demokratskega centralizma, dasi še doma v Sloveniji trobentajo med svojimi pristaši na republikanski: rog. Take politične brezznačajnosti in demagogijo so zmožni le kupljeni ter podkupljeni ljudje kot slabostojni in socijal-patrijotje; prvi so prodali slovenskega kmeta centralizmu za 100 milijonov, drugi vklepajo v centralistične verige malokmetske in delavske mase za Kristanovo Belje in komunistično erbijo. Kmetje, viničarji ter delavci, pozor, pred kupljenimi političnimi agenti iz tabora soeijalpatrfjotov! Kmetsko ljudstvo ali boš tizpregledalo? Samo|tojni in liberalci so sklenili ustavo in po tej ustavi so predložili sedaj postavo o razdelitvi države v, 26 okrožnih oblasti. Kaj bodo stale te oblasti naše davkoplačevalce ? Odgovor daje sledeči račun: Iz pokrajinsko oblast dobilo 100—120 rodbinskih hteva, da poizvejo, ali bi za mariborsko oblast doaSt; 100—120 rodbinskih stanovanj in približno nekaj nad polovico toliko sobic. Iz tega lahko sklepate, da bo nova mariborska oblast imela okroglo 200 uradnikov. En u-> radnik stane sedaj državo okroglo 40. tisoč kron na leto. Ker bp po volji samostojnežev in liberalcev takšnih oblasti 26 v državi in so srbski uradniki1 še boljše plafta-nn kakor naši, bo to okroglo 120 milijonov novih izdatkov na le;to. Ta blagor prinaša Samostojna z liberalci — davkoplačevalcem, socijalni demokratje pa so sklenili zadnjič v Beogradu, da ta centralizem) podpirajo. Zaslepljene!! Le Še volite samostojneže in socijalne demokrate! Davkoplačevalci, pozor! Iz zanesljivega vira smo izvedeli, da začnejo oenilne ozir. prizivne komisije, ki so bile izvoljene dne 25, septembra delovati a 1. decembrom. Ta komisije bodo dobile v pretres prizi-ve in napovedi o dohodnini in vojnem davku. Radi tega |e nujno potrebno Mlad na otoku. §i m&Mk*ga prevedel Paulus (Dalje.) Morje je odtekalo v močnem toku >rofi zapadu in nato proti jugu skozi ožino, odkoder smo tisto jutro prišli. Celo neznatni valčki so bili nevarni našemu preobloženemu čolnu. Najh^i-pa je bilo, da nas je tok zanaša', iz smeri, proti jugu, v stran od nafe-ga prvega izkrcališča za obrežnim o-vinkom. Ce bi se vdali toku, bi nas potegnil v bližino čolnov, ki so ji8 postili uporniki ob bregu. In ti so utegnili vsak čas priti — * „Ne morem obdržati smeri preti loči!" sem rekel kapitanu. Jaz sen» krmaril, on in Tom pa sta «sIjih ker sta bila spočita. „Tok nas zanaša na zapad, mi pa moramo proti severu! Ali ne morete veslati u*fc>!iko krepke je?* „Prevrnila bi čoln! Obračajte krmilo, prosim, tako dolgo, da pridete v pravo smer!" Poskušal sem in opazil, da nas je nesel tok proti zapadu, če sen< držal krmilo proti vzhodu. Ker bi bili mo -rali plut» proti severu, da ',rir!cmo N koči, smo se torej pravokotr. oddaljevali od naše smeri. „Na ta način ne pridemo nikoli ua naš prostor, temveč naravn t »u>or • nikom v roke!" sem obupa/al. „To je v temle nesrečn i morskem toku edina smer, ki jo moremo pluti — in držati se je moramo je odvrnil kapitan. „Kdo ve, kam hi na« zanesel tok, Če bi se mu prepmtib — brez odpora! Upajmo, da ob obrežju voda ne odteka s tako močjo l .Veslali bomo ob njem navzgor —1* „Tok 2e pojema!" Je pripomnil Gray. Hvala vam!" sem dejal, kakor bi se ne bilo nič pripetilo med nami. Molče smo se sporazumeli, da mu ne bomo očitali njegovega upornega ob -našanja in ravnal! z njim, kc! z nam enakim. Pridno smo se trudili pro.' obali. — Kar začne spel kapitan in njegov glas je bil nekoliko izpcemenjeu. ..Toi>!" je dejal. Vzeli smo namrefl ia BriSiola se -boj tndi ladi.ski top in streliiv o, za slučaj, da bi nas kje na morju napa^ dli roparji. „Tudi jaz sera že mislil nan;", sem odgovoril. — Gotovo je mislil kapitan na obstreljevanje koče, „Ne morejo ga spraviti na otok, in če bi ga tudi, ne dobijo ga skozi goščo —!" „Poglejte k „Hispanioli", gospod zdravnik!" je popravil kapital moje mnenje. Res —! Vseh pet se je mučdo o-krog topa. Slekli so mu suknjo, k a -kor so pravili težkemu, nepremožlji -vemu platnu, v katerega je bi za v d A': mislijo obstreljevati naš čoln? Strahoma sem se spomnil, »i a »mo pt>r'ili na krovu „Hispaniole" strelji-vo za top, krogle in zaboj s smodnikom —. Bolje so bili oboroženi nepo mil! In povrh je še Gray s hripavini glasom pripomnil: „Tsrael Hands je bil Flintov najboljši topničar — !" Naj se je zgodilo, kar se je hotelo, krmarili in veslali smo z vsemi močmi. Tok je bil slabejši in obrnili smo se na saver proti našemu izkrca-lišču Toda sedaj ]e čoln obračal svojo Široko sfran proti „Hisnanioli" in nudil to u čil;, razsežen kakor škednie-va vrata. Videl in fudi čul sem, kako je tisti od žganja v lice zardeli zlikovec , Israel Hands, prinesel odnekod topovsko kroglo in jo vrgel ob krov, da ja zabobnelo. „Kdo izmed vas je najboljši stre* Ieo?" je vprašal kapitan. „Gospod Trelawney! Na vsak Da« čin!" sem rekel „Gospod Trelawney, aE vas smem prositi, da vzamete enega teh ljudi od lamle na muho? — Handsa, ako je to mogoče!" je dejal kapitan, Trelawney je bil hladen ko jeklo* Pogledal je po kresilu svoje puške. „Ampak, prosim, rahlo, gospod graščak, sicer se prevrnemo! Vi pas mirujte z vašimi vesli, da bo varneja meril!" Graščak je dvignil puško, vsla-» nje je prenehalo in legli smo na drugo stran čolna, da smo ga obdržali v. ravnotežju. Vse je bilo tako dobro premiSvisaai in storjeno, da nismo zajeli niti tap« jice vode. Uporniki na ladji so medtem pa • meril? top. Najbolj izpostavljen je bil Hands, ki je stal pri ustju z basavni-kom v roki. Pa nismo iraeP sreče». Kajti v trenutku, ko je Trelawney sprožil, se jei Hands sklonil, krogla je šla čez nje.. Katoliško ljudstvo celjskega okraja! Ea vsacega, ki je podvržen plačevanju dohodninskega davka: 1. Da se takoj obrne ,do kakega Slana cenilne komisije, 2. da temu članu oenilne komisije natanko s podatki in Številkami, razloži vse potrebno glede priziva ali napovedi dohodkov in izdatkov. Brez natančnih podatkov člani komisije ne bo do mogli braniti posameznega davkoplačevalca pred pretiranim predpisom dohodninskega in vojnega davka. 3. ZauprKie naše stranke prosimo, da vse to takoj naznanijo prizadetim našim ljudem, da se bodo znali pravočasna braniti pred pretirano predpisanimi davčnimi zneski. 4. Naše člane komisij pa prosimo* da se žrtvujejo za naše1 ljudi ter da redno nodijo k sejam cenilnih in ari- , zivnih komisij. Podatke, Id jih dobijo ! Dd prizadetih davkoplačevalcev] glede i prizivov in napovedi, naj vsak vzame i seboj k seji, da ima tako v3e podatke ! w rokah. 5 Seje cenili!h in prizivnih komisij bodo vršile takole. Predsednik ifc davčni uradnik. Za vsak okra; je do očen poročevalec, kateri bo pri seji predložil vse pravilno vložene pni- i žive- iTa bo tudi poročal, kako je se- j stavil rešitev ali odgovor na ta priziv. !Ako naš član komisije vidi, da davčni uradnik ni pravilno rešil rekurza in da se prizadetemu davkoplačevalcu ¡godi krivica, mora član komisije u-govarjati. Samo ugovor pa nič ne pomaga- Vložiti mora protipredlog in na podlagi podatkov in številk dokazati, ida je davek odmerjen po predlogu radnika previsok, ozir*, da je uradnik dohodke dotičnika previsoko izdatke pa prenizko računal. Član komisijo mora zahtevati, da se vsaka stvar in vsak predlog Id ga stavi, tudi dene na zapj'snik. Paziti mora, da pri glasovanju glasuje res tudi s svojimi tovariši vred za predlog, ki ga je stavil. Zavarovanje proti toči. Koncem tega meseca, bo prvikrat I zboroval poljedelski svet v Beogradu» kateri se je pred kratkim sestavil in Šteje 30 članov. 18 članov so imenova« Ic zadružne In kmetijske organizacije 12 članov pa imenuje poljedeljski minister. Slovenci imamo tri zastopnike in sicer gg. 7j Lah {zastopnik Kmetijske družbe), J.. Desničar, ¡(zastopnik Zadružne zveze v Celju) in Pušenjak {zastopnik Zadružne zveze v Ljubijo ni). iV prvi seji se bo razpravljalo o pomoči v slučaju toče, o zavarovanju živine, o kmetskem kreditu itd« O .vseh načrtih bomo obvestili potom časopisja naše ljudstvo in želimo, da našo organizacije označijo svoje stališče in obvestijo tajništvo stranke ali pa zastopnika naše organizacije. 1. Glavne točke iz zavarovanja proti toči. [V rokah imamo načrt zakona o po moči v slučaju toče, i kojega glavne točke priobčujemo v naslednjih vrstah. Pomoč v slučaju toče je obvezna in se dobi potrebna < sredstva potom stalne državne doklade, katero plaču- | jejo vsi davkoplačevalci koE procent, celokupne vsote državnega neposrednega davka. Potrebno je, da prinašajo materijelne žrtve vsi državljani, ker je nujno potrebno odpraviti^ oziroma omilit, socijalno bedo malega posestnika, povečati produkcijo žita., s tem zmanjšati cene živil in popraviti vred nost našega denarja. Podatke o ,Škodi, katero povzroči toča» sestavlja ' polje-dcljsko ministrstvo in dostavi iste vsako leto najpozneje do 1. novembra finančnemu ministrstvu. Ko prejme finančno ministrstvo vso podatke, določi, koliko odstotkov državnega neposrednega davka znaša doklada ter ,izračuna isto za. vsakega davkoplačevalca- Komisije pregledajo in precenijo vso škodo, poljedeljsko ministrstvo ugotovi Škodo, finančno mi nistrstvo da nalog davčnim uradom» da do konca budžetskega leta izplačajo ugotovljeno Škodo. Ako lastnik posestva, ki je manjše kakor 5j ha, izključeno od tega živi, se more njemu takoj po cenit"»i izplačati kot predujem 50% dognane škode iz rezervnega fonda za izplačilo škode po toči^ kateri znaša . 100 milijonov dinarjev. S tem fondom razpolaga poljedelski minister in prispeva v istega država dve leti zapored 50 milijonov dinarjev» Obresti tega fonda se uporabljajo za podporo v slučaju toče in se le preostali znesek ugotovljene škode pobira kot doklada k neposrednemu davku. Dobljen predujem se mora fondu vrniti. Lastnik ¡posestva., katero je pobila toča, mora naj pozneje tekom 48 ur po toči pismeno aii ustmeno obvestiti občinski urad. Občinski urad mora tekom 24 ur po prijavi prijaviti škodo drž. kmet. organom v okraju, oziroma ako istih ni, okr. oblasti. Okrajne oblasti morajo brzojavno obvestiti pristojne organe poljedeljskega ministrstva, ti pa ministrstvo samo. Ministrstvo mora naj-dalje tekom 24 ur odrediti komisije za cenitev škode* Komisije obstoje iz treh Članov in sicer,mora bifli. jeden državni kmetijski uradnik iz okraja, v katerem je pobila toča, eden finančni (davčni uradnik i i okraja in eden kmetijski strokovnjak ¡(ekonom) iz do-tičae ali sosedne občine. Vse stroške teh komisij no&i poljedelsko ministrstvo. Komisije smejo početi z delom, še te po preteku 5 dni, odkar je pobila toča, izvršeno pa mo- i ra biti delo najpozneje tekom 10 dni, j Ako pobcje toče vinograde in sadonoa-nike za časa trgatve, mora komisija začeti z delom pred določenim rokom* Pravice do odškodnine v slučaju toče nimajo lastnikjf občinskih, okrožnih^ državnih, samostanskih in cerkvenih posestev, ako iste te ustanove same obdelujejo, lastniki sadonognikov in vinogradov, kateri so nasajeni z direktno rodečimi hibridami amerikan -ske trto, končno posestniki, ako celo -kupna Škoda po toči ne znaša več ko 207« cele žetve ali trgatve. iT udi zgubilo pravico do odškodnine posestniki, ako niso v v desetih dneh po začetku žetve klub lepemu vremenu žetve izvršili, ako je po končanji žetvi ali trgatvi padla toča, akoj določene odškodnine tekom dveh let ne dvignejo. Ako komisija za oenitev Škode dožene, da se more njive, ko jih setev je uničila toča, posejati z drugimi posetvami, ki še isto leio obrode (m, pr. ajda), ne dobe poškodovanci odškodnine, nego samo povrnitev stroškov za seme in obdelovanje. Pri določitvi škode se najprej dožene množina pridelka, ki bi se dobil na posestvu, ako bi ne bilo toče, ta pridelek se ceni po tržni ceni, Od dobljenega zneska se odbije vrednost preostalega pridelka in vsi stroški dela do žetve oz. trgatve, katera še niso izvršena. ' V slučaju, da bi vsota vseh škod v državi bila več* ja kakor neposredni davki, se procen tualno zmanjšajo vse Škode do zneska kateri je enak znesku neposrednih davkov* Za eno in isto posetev na i-sti njivi se ne more, četudi bi toča večkrat pobila, odBkodnijna samo enkrat zahtevati; isto velja tudi za sar donosnike. Za vinograde, če iste večkrat toča pobije, se more cenitev Izvršiti največ dvakrat v istem letu., Odškodnine za Škodo po toči ne moro zarubiti noben upnik, ni.i ne država za ostale davke. Pritožbe proti rešitvi poljedelskega ministrstva se morajo vlagati pri višjem administrativnem sodišču.. Ko stopi ta zakon v veljavo, prenehajo veljati vse odredbe glede odpisa davka v slučaju škode po toči. 2. Pomisleki proti zak. načrtu: siaKO se glasi načrt zakona! Treba bo v marsičem spremeniti ta nar črt, ako bodo v obče poljedelci pristali na ta način zavarovanja proti to6u Za naznanilo škode se doioča preveč in-tauc. Več ko dovolj je, ftc naznani občina okr. glavarstva, odnos no kmet. stroL-cvnjaku pij, ¿»leni, sluča» l«.'če; o-i.ramo glavars; ta bila na straži za plotom, izgubila gla^o , če bi iu vseh šest upornikov naenkrat napadlo —■ - • ■ * C; .« i-. 4» - *.- f {Dalje prihoJnjič.) Katoliško tiskovno društvo v Ma« riboru je vložilo pred dvema letoma prošnjo za koncesijo tiskarske obrvi v, Celju. O rešitvi te prošnje blizu dv» leti ni bilo ne sluha ne duha. Ko se j e osebno podregalo na okrajnem gla-varstvu v Celju, se je reklo, da se ja prošnja izgubila! Končno pa so prošnjo vendarle našli baje zaprto v miz* niči bivšega mariborskega vladnega .komisarja dr. Poljanca, ki ni smatral za vredno, da bi bil prošnjo rešil. Se* daj po 2G mescih je vendar prišla rešitev. Prošnja se je seveda odbila, fca-kor je bilo pričakovati. Da bi demc -kratski režim podelil katoliškemu podjetju tiskarsko koncesijo, bi bil skoro že čudež! Pa najimenitnejše je, da — proti tej odločbi ni priziva! Proti vsa* ki odločbi prve inštance je dozdaj ša bil priziv L Katoliško ljudstvo! Ali se ti niso še odprle oči? Ali ne vidiš, da demokrati in samostojneži branijo ustanovitev katoliške tiskarne, ker se bojiiot da bi se širile med ljudstvom krščanske knjige in krščanski časopisi. Ca bi se ustanovila v Celju katoliška tiskarna, bi začel tam lahko izhajati katoliški časopis Tega pa brezverski liberalci in lažnjivi samostojneži ne pripustijo, zato se tiskarna ne sme usta^ noviti. Za socijalnodemokra* ¡š k o tiskarno je bila kraje* vna potreba in za njo se ja dobila koncesija,, za kato-» liško tiskarno pa v Celja ni prostora in krajevne po-trebe! Katoliško ljudstvo celjskega okraja! Spreglej in obrni hrbet samostojnim lažnjivcem in liberalcem, ki pravijo, da niso proti Cerkvi in proti veri, delajo pa drugače! Katoliška tiskarna v Celju se bo ustanovila! Kma-t lu bo konea demokratsko-samostojne nasilne vlade in zapihal bo zopet drug veter! Med tem pa, katoliški možje in žene, mladeniči in dekleta, na delo, da zberefe prepotreben tiskovni sklad!i Nabirajte doneske za Katoliški tiskovni dom! Ako bo Cirilova tiskarna v, Mariboru trdna in močna, bo v ugodnem času lahko osnovala tudi svojo podružnico v Celju. Tiskovni sklad pa mora postati velik! Torej, darujte za njega! Pošiljajte darove na naslov:! „Katoliški tiskovni dom Ti Mariboru. Dokler pa v Celju nimate katoliškega glasila, tako dolgo set pa oklepajte „Slovenskega Gospodar-* ja" in „Straže." Agitirajte za ta dva lisfa od osebe do osebe! Ako bodo na razpolago novice iz celjskega okrožja* bo „Slovenski Gospodar" lahko napra-vil za nje poseben oddelek.; Na delo to-re' za naše časopisje!. Na delo za Katoliški tiskovni dom!, Kako društva naznanjajo svoje prireditve! Mnogo naših organizacij trpi ve» liko škode, ker svojih shodov, predavanj, veselic ali drugih prireditev na naznanjajo pravilno oblasti. Da se izognete nepotrebnim sitnostim in globam, vam podajemo kratka; toiadevna; navodila:. 1. .Vse politične in druge shode , ki se vršijo v zborovalnih prostoriH („pod streho), je treba javiti okrajni politični oblasti tako, da dobi dotičn» oblast to naznanilo vsaj tri dni pred začetkom zborovanja. Navesti se mo* ra dan, leto, ura in kraj, kjer se vr* Ši shod ali predavanje. Za politična 7borovanja zahtevajo oblastva tudi na* vedbo dnevnega reda. 2. Kolekovati se morajo faka na* znanila brezpogojno s kolekom 8 K? 3. Prireditve na prostem („pod milim nebom") je treba prijaviti okrajni politični oblasti osem dni pred začetkom zbor * . I sek, Poleg tega pa je še treba plačati posebno pristojbino ali takso, ki io odmeri davčna oblast 5. Vse plakrte o veselicah ah va-bila, ki jih nalepite na javne prostcn Te, drevesa, zidove ali plote, morate kolekovati s kolkom 5 para (20 v). Cez koleko mora davčni urad pritisniti u-radni pečat. Plakati za politična zborovanja ali za volitve so koleka pro - 6. Ako pri edite gledališko predstavo, morate k naznanilu vsaj 8 dni ponrej priložiti še prepis in knjigo do-liči:e igre, da jo oblast pregleda (cen-zu - ira). 7. Kdo podpisuje naznanila? Shode, predavanja, igre, veselice in drugo lahko naznani ali društvo, pripra-jvPalni odbor ali sklicatelj. Ce je prireditev društvena, mora podpisati pod društveni pečat predsednik ali pu kak drugi član društvenega odbora. Ako pa naznani shod ali kako prireditev posameznik, mora naznanilo oblasti podpisati sklicatelj sam. Navesti mori> svoj natančni naslov. 8. Odborovih sej ali sestanka zaupnikov ni treba naznanjati oblasti. A sklicatelj mora vsakega udeleženca osebno poznati. Naznanilo shoda ali prireditve se n- pr. cako-le napiše: Okrajno glavarstvo v Mariboru. Podpisani Ignacij Taler, posestnik v Gornjem Dupleku, naznanjam , fia se vrši v nedeljo, dne 30. oktobra 1921, ob pol 8. uri zjutraj pri Smarti-nu pri Vurbergu na pr.ostoru pri cerkvi iaven shod pod milim nebom za somišljenike Slov. ljudske stranke. — Dnevni red: Poročilo o političnem in gospodarskem položaju. Poroča narodni poslanec Ivan Ro^kar. V slučaju slabega vremena se shod vrši v prostorih starega šolskega poslopja pri cerkvi. Prilagam kolek 20 K za rešitev. Gornji Duplek, dne 20. oK. 1921. Ignacij Taler." Za „Slci gospodarja'*. jlz peresa starega Gospodarjevega sotrudnjika). Zo nad 15 let dopisujem v naš najstarejši in najbolj priljubljeni list Slovenski Gospodar» V živem spominu mi jo še doba pred vojsko, ko so zagrizeni naši narodni neprijatelji hoteli Gospodarja uničiti s tožbami in konfiskacijami. V spominu mi je, kakor bi Še bilo danes, ko so stali pred poroto Gospodarjevi uredniki dr. Gre-gorec, Boštjan Ferk, Leon Brože, dr. Korošec, Rakovič in Zebot. Najhujši sovražniki vsega, kar je bilo slovensko, na primer: Baron Pistor,, ptujski Orrrgg, orehovski Bračko, so leto za Ie;om vlagali tožbe proti Slovenskemu Gospodarju, ker je on branil in odločno zastopal nel samo našega kmeta, ampak tudi brezobzirno Ščitil Slovenstvo. Slovenski Gospodar je bil v tistih Časih edini list, ki je neustrašeno branil pravice slovenskega jezika, In jo tako pripravljal med našim na-rodom pot in tla za ustanovitev svobodne jugoslovanske države. Trnjeva je bila pot, katero so morali hoditi u-rodniki Slov. Gospodarja v tistih čeu-sih, A jeklena volja in pomoč požrtvovalnih katoliških rodoljubov je prepre Pila nakane Nemcev in narodnih odpadnikov, da bi ugonobili naš hst. Ker s tožbami ni šlo, so poskušali zadati Slov. Gospodarju smrten udarec na drug način. Državni pravdni-ki dr. NemaniČ, Dr» Diiliač in Verder ber so Imeli nalog od bivše avstrijske vlade, cesarskih namestnikov in nem-gkega Volksrata, da morajo zapleniti Slov. Gospodarja koliko d je največ mogoče. To naročilo so t''di zvesto izpolnjevali, Skoraj vsaka ¿¡tevilka je bila več ali manj zaplenjena. Ce je Slovenski Gospodar pisal proti ustanovitvi nemške šole v St. Lenartu, bil je zaplenjen. Ko je pisal, da so nemški študentje do krvi pretepli slovenskega mladeniča, ki jo nosil pripeto na prsih slovensko trobojnico, ga je drž. pravdnik zaplenil, Ko je leta 1908 noinškutarski žandar v Pluju urez po voda zabodel slovenskega kmeta in ga smrtno nevarno ranil, Slov. Gospodar o tem niti poročati ni smel: bil jo zaplenjen. Avstrijska vojska je bila v začetku leta 1914 ipri Lvovu od ruske armade grozno tepena. Sloven- ski Gospodar o tem ni sliel pisat", bil jo zaplenjen* Ali se spominjale čita-tel!i, kako sta celo vojno dobo bila ravno Slov. Gospodar in Straža polna belih lis, Nista smela pisati resnice o resničn-ih dogodkih na bojiščih. Julija, avgusta in septembra meseca so zapirali nedolžno Slovence: krnele, delavce, duhovnike, meščane, uradnike itdt Poulična svojat v Mariboru in Ptuju ter Gradcu je smela te nedolžne žrtve svobodno pretepati, opij uv a ti, ometava^j z gnilimi jajci, blatom in kameajem, Ce sta Slov. Gospodar in Straža hotela o tem pisati, čisto resnico, bila sta zaplenjena. Tako jo biio pred vojno In med vojno. In danes? Slovenskega Gospodar j a in Stražo ne koniiscirajo več nem-\ ški in nemčur0ki , državni pravdniki, ampak drugi. Zakaj? Zato, ker resnica bode gotove ljudi v oči! Ostal sem zvest prijatelj Slovenskega Gospodarja, ker viri m, da je ta list res pravi in odkritos čni brani-telj pravic našega ljudstva. Vi vsi pa, ki ste mu tudi ostali zvesti, agitirajte za to, da bo vsaka poštoa družina naročena v letu 1922 na Slovenskega Gospodarja! Člani cenilnlh in prižigih kn-misij naše stranke po raznih ojuajih so sledeči : Maribor: Alojzij Supanič, posestnik, Vajgen, pošta Jarenina; Al. Reber"ik, posestnik, Zrkovce pri Mariboru. Slov. Bistrica: Hinko Gril, posestnik, Slov. Bistrica; Pavel Sa-fošnik, ž^an, Spodnja Novavas. Sv. Lenart: Fr.anc K^ainc, gosi., j Sv. Jurij v Slov. gor.; Fran Stu-pica, notar, Sv. Lenart v SI. g. i Ptuj: Martin Segula, posestnik, Mo-škajnei; Ormož: Robert Košar, posestnik , Sv. Bolfenk pri Središču. j Konjice: Anton Toman, posestnik, Prežigal, pošta Konjice v Franc Krainc, posestnik, Loče; Anton Leskovar, župan, Oplotnica. Ljutomer: Jakob Rajh, posestnik, Ljutomer; Jožef Rep, posestnik, Logarovci pri Sv. Križu. Gornja Radgona: Janez L: i -čič, kleparski mojster, Gor. Ra l -gona. Celje: Josip Rataj, žuj an, Hrasto-vec, poŠta Sv. Jurij ob južni žel. Franc Jurhar, posestnik, Vriije , pošta Žalec. Laško: Jurij Krajnc, posestnik, La- homšek 2, pošta Laško, Šmarje: Janez Cakš, posestnik v Koretaem št. 18, pošta Šmarje pri Jelšah. Gornji g rad: Franc Stiglic, po- sostnik, Rečica ob Savinji. Vransko: Jožef Kladnik, posest -nik, Vransko. V gorej imenovanih okrajih je naša stranka pri volitvah zmagala. V ostalih okrajih so prodrli z malo večino nasprotniki. Ali je tam vlada i-menovala naše ljudi v cervilne komisije, nam ni znano. Pač pa vemo, da je vlada imenovala v okrajih, koder je zmagala naša stranka, same pristaše liberalne in samostojne stranke, (Ta nofica je spopolnilo k članku „Cenil-ne komisije na L strani današnjega lista,} Politični ogled. Kraljevina SHS: RadikaV no-demokratska vlada, kateri služijo slabostoineži in muslimani kot privesek, je v zadnjem času postala zelo nesigurna. Glavni boj, ki se bije med obema velikima strankama, med radikali in demokrati, je vladne temelje silno zrahljal Radikali so nezadovoljni z notranjo pohtiko ministra Pribi -čeviča. ki je napravil v svojem mini -strstvu strankarsko gnezdo demokratov Radikalni klub je imel razne sejo in prvaki te stranke so vedno od -'očne^e zahtevali ministrski stolček no iraniih zadev za svojo stranko. Demokrati pa za nobeno ceno nočejo izpustiti notranjega ministrstva iz rok — ker dobro vedo, da demokratska stran I.a stoji in pade z oblastjo v notranjem ministrstvu. Istotako so radikalci nezadovoljni s finančnim ministrom dr» Kumanudijem. Ta je doživel v Parizu in Londonu občuten neuspeh y pogledu našega zunanjega posojila» Dr. Kumanudi' je namreč odpotoval v London Še poprej, predno je vlada spravila državni proračun v ravnotežje. V inozemstvu so dobro vedeli, da imamo v državnem proračunu razmeroma velik primanjkljaj ali deficit. — Najprej se je govorilo in pisalo o 9 milijardah, pozneje samo o 5 milijardah, po najnovejših poročilih pa je vlada proračun baje že spravila v — „ravnotežje," Na enostavni način so črtali najpotrebnejše postavko na kolikor mogoče iiizke stopnje, razen tega pa so uvedli — nove davke, ¡Zato c;e ni Čuditi, da je prinesel finančni minister iz Londona in Pariza nekaj načrtov o zunanjem posojilu, katerega nam Angleži in Francozi ponujajo po visoki obrestni meri m kratkem povračilnem roku. Skrajno zavožena finančna politika sedanje vlade preseda že pristašem vladnih strank,, še bolj pa seve tistim, ki se borijo proti tej vladi,. Ministrski predsednik Pašič bi rad stopil z nekoliko izpremenjeno ministrsko listo pred kralja in pred parlament, toda vslod napetosti, ki vlada med demokrati in radikali, si tega ne upa. Verjetno je, da bo Pašičeva vlada v kratkem odstopila. Za slučaj, da bi sedanja vlada odsiopila, bi se naj-brže sestavil začasni ministrski zbor, ki bi razpisal nove volitve. V krogih vladnih strank- že uvidevajo, da so jo s svo im centralizmom temeljito zafu-ra.1; in zato bi najraje naprtili vse to svoje grehe drugim strankam. Ker pa zaenkrat nobena protivladna stranka ali skupina noče prevzeti te odgovornosti, ni drugega izhoda kakor — volitve. Italija: V Julijski Benečiji je izbruhnila splošna stavka. Trst je postal napol mrtvo mesto. Trgovine so zaprte, mesto je brez plina, brez elektrike, časopisi ne izhajajo. Fašisti pa napovedujejo štrajkujočim delavcem boj. Do nemirov še ni prišlo; Nemčija: V Berlin jo dospela obnovitvena komisija, sestoječa iz Angležev, Francozov in Italijanov, ki bodo proučevali možnosti nemških od * Škodam Nemčija bc dne 15. ¡anuarja moiala \x račun vojnih odškodnir"p:a-Čati vvtveznikom 500 milijonov zlatih mark .¿ot prvi obiok. Drugi obroK bodo zavezniki iztirjali dne 15. februarja iv.jmci napenjajo vse sile, kako bi čim n>. hitreje odp'ačali svoje dolgove. Proračun nemške republike za leto 1921 izkazuje 161 milijard mark. Obnovitvena komisija je mnenja, aa b le Nemčija zmogla ogromna plačila. Za obnovo porušenih delov Francije, Belgije in drugih držav bo Nemčija prihodnje leto morala plačati 234 milijard «= 234.000 milijonov mark. (Toliko je znašala vsa vojna odškodnina, ki jo je Francija plačala Nemčiji po 1. 1871. Poljska: 1/ Varšave poročajo, da je poljska vlada odstopila. Wa s h ing t ons k a konferenca. V Washingtonu zborujejo predstavite^. &edinjenih držav. Japonske, Anglije, Francjje in Kitajske o delni razorožitvi teh držav, ki so se došedaj mrzlično pripravljalo .na novo, vsekakor strašno in z vsemi uničevalnimi sredstvi uprizorjeno vojno. Najbolj si nasprotujeta Amerika in, Japonska. Japonska, ki 5e dosedaj igrala varuha Kitajske in ki je na vseh koncih in krajih, predvsem v Tihem morju grabežljivo segala po oblasti, je vzbudila sovraštvo Amerike, Predsednik Harding je mtdel neznosnost neprestanega oboroževanja in za to je sklical to konferenco, na katleri bi se naj določil obseg vojnih mornaric. Kakor pa razvidimo iz raznih poročil, se Japonska noče kar tako odpovedati svojim osvojevalnim težnjam. Prepričam i smo, da tudi ta konferenca človeškemu rodu ne bo prinesla trajnega miru. Dokler prevladujejo v svetovni politiki pohlep, nenasitna grabežljivost po tuji zemlji in tajne spletkarko visokih državnikov pri zaprtih vratih, tako dolgo ni govora o kakši.i pravi razor oži: t vi narodov. Naši shodi in tečaji. St. nj pod Turjakom. Shod SKZ dne 20. t. m, te izDorno uspel. PosL PuSenjak je obširno govoril o naši notranji !n zunanji politiki ter o važu h gospodarskih vprašanjih. Vrli posestnik J. Jaš, ki je jako spretno vodil zborovanje, je predlagal več resolucij, v katerih se zahteva pravična razdelitev davke v,' avtonomija, nedeljena Slovenija, krščanska šola* odprava iz vozne carine na živino in les, regulacija, Mislinje ter izreka zaupanje Jugoslovanskemu klubu za odločen nar stop za pravice slovenskega ljudstva* .Teharje. V nedeljo, 27« t» m., po rani maši shod SKZ» Govori poslanec Pušenjak in drugi. Dekliški organizacijski tečaj man riborsicCga okrožja. SKSZ v nedeljo, dne 27. novembra 1921 v dvorani Stro kovne zveze, Splavarska utca št. 6„ Spored: Ob 8, uri tiha sv. maša .v, frančiškanski cerkvi, Od pol 9. ure do pol 13. {1.). ure tečaj z naslednjimi točkami: 1. Pomen in namen ženske izobrazbe (Bregant).' 2, Ustroj in po-sloviMje izobraževalnih društev. (Dr. Capuder). 3. Ženski odseki (Dekliška zveza), izobraževalnih društev {p, Pavel)» 4. Orliška organizacija (Dr, Je-raj), o, .Vzoren občen zbor {Mariborski ^.Orliški krožek), 6, Zunanje delovanje organiziranega ženstva (jZebofi.. Skupni obed, 7. Popoldne ob 2» uri prijateljski sestanek in pogovor o izvršitvi sklenjenih načrtov» 8, Sklepni govor (Dr. Jerovšek)» Izobraževalni tečaji v celjskem okrožju. Od '28. novembra do 21, decembra t. 1. se vršijo po celjskem okrožju enodnevni izobraževalni tečaji Slovenske Krščansko-sooija.lne zveze in Slovenske kmetske zveze Snov predavanj bo:i 1. Kmetsko vprašanje in naše zabte -ve. Zadružništvo. 3. O davkih, dohodnini in nje napovedi- 4, Časopisje. — .Tečaji se začnejo ob 9. uri predpoldne in sklenejo ob 1» uri popoldne. Red izobraževalnih tečajev-: 28. n ovetnbra (pondeljek): S t a -r i t r g, v stari šoli (župnišče) za sodni okraj Slovenjgradec, 29. novembra (torek): S m a r -tin pri Saleku, v Društve -nem domu za sodni okraj Šoštanj, 30. n o v em b r a (sreda): N a z a r ' j e, v samostanu frančiškanov za sodni okraj Gornjigrad. L d e c e m b r a (četrtek): Polzela, v prostorih g. Cizeja nasproti cerkvi, za sodni okraj Vransko» 2. decembra (petek): Petrov-č e, v cerkveni hiši za sodni okraj Celje, severozahodni del. 5. d e c e m o r. a (pondeljek):. Fran* k o 1 o v o, v društvenih prostorih za sodni okraj Celje, severovzhodni del. 6. decembra (torek): S t, Jurij ob ' u ž n i žel., Društveni dom, za sodni okraj Celje, južnovzhodni del. 9. decembra (petek): Šmarje pri J.elšah, v gostilni g. Flo-rijana Gajšek za sodni okraj Šmarje. 10. decembra (sobota): Podčetrtek^ v posojilniških prostorih za sodni okraj Kozje, severni deL 12 decembra (pondeljek): Koz« j e, v okrajni posojilnici za sodni okraj Kozje, južnovzhodni del. 13, decembra (torek): S t, V i d na Planini v župnišču, za so- ■ dni okraj Kozje, zahodni del. 14. decembra (sreda): S e v n i -caobSavi, v dvorani g. Starki za sodni okraji Sevnica, 15.. decembra (četrtek): Laško, društvena dvorana v župnišču, za sodni okraj Laško. 19. decembra (pondeljek): Brežice (prostori se še določijo) za sodni okraj Brežice. 21, decembra lisreda): S v, K r i ž na Slatini, v Društvenem domu za sodni okraj Rogatec, V konjiškem okraju se vršijo izob-« raževalni tečaji po posameznih žup -nljah'. Na izobraževalni tečaj so vabljeni vsi naši somišljeniki, posebno člani na ?ih političnih in nepolitičnih društev :i Kmetske zveze, Izobražovalnih druš -tev, Orla, Orliče, Dekliške zveze ali Marijino družbe. Porabite zimski čas, ko nimate toliko telesnega dela, za duševno delo in izobrazbo !i Za naše časopise. Cenjenim naročnikom! V letu 1922 bo stal Slovenski. Gospodar v Jugoslaviji celoletno 12 dinarjev ali 48 K, polletno 7. dinarjev ali 28 kron, četrtletno 4 dinarje ali 16 kron, Iz' ven Jugoslavijo bo stal celoletno 25 dinarjev ali 100 kron. Ako bodo naši prijatelji napeli vse šile ter tako pridno agitirali za nove naročnike, da se število naročnikov ipodvoji, potem lahko obljubimo, da bo list izhajal vedno na osmih straneh. Naš list naj ne manjka v nobeni slovenski krščanski hiši! AgitacijskI teden za dobre časopise gre h koncu. Pa agitacija še ne smo ponehati. Vsak dan porabimo v to, da razširimo dobre liste. Kjer se agitacija še ni razvila ta teden, naj se razvije naprej do Novega leta in še v januarju,: Stevfla naših; naročnikov se mora podvojiti. Zatorej: na de-10, da nas bo čim več zbranih okrog dobrega časopisja! Župnija, v kateri so razširjeni dobri časopisi, je tudi dobrega, krščanskega duha! Agitacija za naše liste se od dne do dne bolj širi po Spod. Štajerski. V nekaterih župnijah na3|', pristaši živahno delajo. Razdtelili so letake in jih sedaj zahtevajo še več* Tudi nabiralne pole si n: ročaja. Agitacija) gre od osebe do osebe. Možje in žene, mladeniči in dekieta tekmujejo med seboj, Iz nekaterih župnij smo dobili že nad 50 novih naročnikov. Tako je prav! Protiverski Usti morajo izginiti iz krščanskih hiš, in naši katoliški listi morajo v vsako hišo! Našim agitatorjem! Prihodnji me' sec in sicer v božični številki bodo dobili naročnlM Straže in Slovenskega Gospodarja priložen stenski koledar za leto 1922. Tisti, ki še nimajo naročenih naših listov, naj takoj pristopijo kot novi naročniki, da še bodo de ležni stenskega koledarja. Kdor pride po Božiču, koledarja seveda ne bo mogel dobiti, ker se ga bo tiskalo samo toliko, kolikor se ga bo rabilo za božično številko. Na delo torej takoj za nove naročnike! Jezni so, da kar besnijo proticerr kveni in protiverski časopisi, ko smo jim napovedala odločen bojj-. Zmerjajo in psuiejo naše agitatorje, posebno pa agitatorice. To kaže, da smo jih zardeli v živo! Izpodnesli smo jim tla v marsikateri občini, naročniki jim odpadajo in jih zapuščajo, ker so spoznali, da so jih liberalci in samostoj-neži ter socijaliii demokrati samo iar-bali in goljufali. Zato pa somišljeniki, na delo, dokler zadnji nekrščanski list ne izgine iz občine in iz župnija! Nad 50 novih naročnikov za Slov. -Gospodarja je pridobila vrla mladenka Gabrijan iz Orehove vasi pri Slivnici. V d\ eh vaseh je dosegla tako sijajen uspeh. BogJ živi delavno in vztrajno širitteljico katoliških časopisov! Tovarišice po vseh župnijah in vaseh, posnemajte! Pojdite od hiše do hiše, od vasi do vasi na delo za razširjenje Slov. Gospodarja. Ce potrebu jete listine za nabiranje novih naročnikov, pišite na: Upravništvo Slo?. Gospodarja v Mariboru, Cirilova tiskarna. Mladenič Anton Vaupotič iz Li banje pri Ormožu |e imel p™ nabiranju novih naročnikov za Slovenskega Gospodarja veliko srečo. Poslal nam ie coio vrsto novih celoletnih naročnikov,- Fantje po drugih krajih vzgle-dujte! Tekmujte z delavnim Tončkom iz Libauje! Samostojni državotvorci. Po „zaslugi" slabostojnega ministra Puclja so razni liferanti oškodovali našo državo za ogromne milijone. „Beogradski Dnevnik" piše, da je ministrski svet te dni razpravljal o Pu-cljevi prodaji volov, s katero so razni visoki mešetarji ogoljuiali državo za velike svote. Stvar ie sledeča: Naša država je prejela pred nekaj dnevi na račun vojne odškodnine 17.000 volov. Ker vlada iz mnogih razlogov teh volov ni hotela razdeliti med ljudi, jih ie nameravala potom ja\ne licitacije svobodno prodati. To bi bilo tudi pravilno: na žalost se pa ni zgodilo. Kmetijsko ministrstvo, v katerem za - j povduje slabostojni Pucelj, je proda-' lo vseh 17.000 volov brez licitacije po- j tom direktno pogodbe po ceni od 8.79 [ dinarjev 15.13 kron, za kilo žive te- i že. Živino sta odkupili tvrdki „Fro -met" iz Zagreba in „Impeks" iz Ljubljane. Glavni mešetar v tej umazani kupčiji je bil Grk Belojanis, svak Ra-(lomira Pašiča, sina sedanjega mini strskega predsednika Nikole Pašiča Se istega dne, ko je bila popoldan po godba sklenjena, jepredpoldne trgovec Hadži Pavlovič ponujal 200.000 dinarjev več, kar je pa kmetijski minister Pucblj — odklonil , . . Pri tej umazani zadevi gre za 50 milijonov ljudskega premoženja. Protiljudsko postopanje kmetijskega ministra je v Belgradu samem izzvalo skrajno ogorčenje. — Enako goljufijo hočejo napraviti z ovcami« Vlada je namreč ponudila drugo uošiljatev nemške živine nekemu konzorciju, ki bo plačal 45 dinarjev za ovco in 1510 dinarjev za govedo. Vlada prodaja ovce svojim prijateljem in miljeheem po 45 dinarjev v času, ko plačujejo v Srbiji za eno ovco 140 do J>0 dinarjev, v Vojvodini celo 200 dinarjev. Isto je z govedom. Kako je mogoče prodajati govedo po 1510 dinarjev, ao se v Srbiji plačuje po 2500 di-nariev? Vlada bi morala kapitalističnim izvoznim družbam prodati živino, ki jo je od Nemčije zastonj prejela, po čim najvišji ceni, saj bi lep izkupiček romal v državno blagajno, o kateri pravijo, ¿a je vedno napol prazna. Za vse ie „kupčije", ki bodo državo oškodovale za ogromne milijone ljudskega denarja, je slabostojni minister Pucelj odgovoren! Kako skrbijo samostojneži zašlo venskega kmeta? Kmet. družba v Ljubljani bi rada na vse načine razširila Samostojno stranko« Osobito si pri zadeva za moč Samostojne oboževar telj Sušteršičeve gospodarske organizacije Pire in dolgočasni tajnik Lah. Da bi mogla razviti živahno agitacijo za shod Samostojne na Bledu in preskrbeti udeležencem polo\|,čno vožnjo sta ..priredila" razstavo živine na ta način, da sta v bližini Bleda bivajoče samostojneže pregovorila, da so ekaj glav živine pripeljali na Bled, Uničujočo kritiko se izrekli strokovnjaki o tej razstavi, katero so si na državne stroške ogledali referenti iz Beograda in Ljubljane. Samostojneži so dosegli svoj namen; vsled polovične vožnje je več samostojnežev romalo na Bled, „veščakom" a la Jamnik, Zabavnik, Znidarič, Rohrman, Sancin, Ska cky Goričan, Belle itd, pa je država povrnila stroške, katere so imeli radi u-deležbe na shodu Samostojne na Bledu, a pardon radi obiska fingirane živinorejske razstave na Bledu, Peto kolo v ministrskem svetu je samostojni minister Pucelj. Nihče ga ne po.duša in ne vpraša. To pa našin samo^.ojnežem, zlasti ministru mesarju Puotju, ni po volji, vsled čcsai v enomer grozi, d: bo odstopil. Ker pa le neto odstopiti, mu pravijo, da je v vladi „peto kolo",! Uganka o Mermoljevib 500.000 K še do danes ni pojasnjena, V „Kmetijskem listu'" Mermolja skuša zakriti javnosti, da si je na čuden način za Časa svojega posiančevanja prislužil okoli poi milijona kron. Res pa je, da je prišel Mrmolja reven kot cerkvena miš v na^e kraje. Imel je samo par tisoč kron. Na kupljenem posestvu je bil dolžen nad 10 tisoč kron. Ni imel ne prave postelje ne pravega perila; to bi še ne bilo nič hudega. A da si je ta prerok v dobrem lotu nabasal tt Beogradu in Ljubljani foliko, da razpolaga danes kar z pol milijonom, to pa je za navadnega človeka vendar prevelika uganka. Ge bo. sedanji način vladanja vsakemu samostojnežu toliko nesel kot Mermolji, potem bodo vsi samostojneži v enem letu milijonarji. Iz St. Jakoba nam poroča zanesljiv mož, da je Mermoljev sin na sokolski veselici plačeval sokoličem to liko jedi in pijače, da je plačal skupne cehe okoli 4000 K. Ko so ga ieka-ten vprašali, odkod ima toliko denarja, je odgovoril: Mi &o vam Jaliko vsem v pest smejemo! Naš oče ima več denarja, kot ima kak šentjakobski kmet listja v listniku, — Za izjavo mladega Mermolje ima naš poročevalec zanesljivo priče na razpolago. — Da, da, kdor zna, pa zna! Živijo Mer moljeva samostojna polmilijonska politika! Poslanec naznanja kmeta! V celem Posavju se li idstvo zgraža, tudi samostojneži, nad postopanjem posl. Uveka. Mož je silno oblasten, njegova bi morala povsod obveljati, sicer gorje. Kdor se njemu ne ukloni, gorje mu. Maščevalnost Ure va no pozna rneje. V župniji P Šece živi pos''suiik ■T. Urek, ki ni sorodnik poslanca, kateri se je zameril velemožnemu poslancu. Iz maščevanja je nazna ,nil po- slanec Urek tfega moža davčnih oblatsti, da je — po mnenju Ureka — preveč j^o ceni oddal svoje posestvo. Poslanci so dosedaj branili ljudstvo pred prevelikimi plačili, poslanec Urek pa naznanja kmeta oblasti^ ker po njegovem mnenju država ni dobila dovolj pristojbin. Urek st: naj zapomni to: Vsako nasilje nekaj časa drži, a odpor pride kmalu in obračun. Zaveda se naj tega, da je po celem Posavju osovražen v vrstah samostojnežev tako, da bolje biti no more. Ne bo dolgo, in Urekl bo moral zapustiti svojo novo hišo in se preselil' v kak drug kraj ker v Posavju ne bo mogel — vzdržati* . Surovost samostojnega poslanca Ureka Iz Pišec nam pišejo: Zadnji „Gospodar" je objavil skrajno surovo pismo globoškega Ureka poslancu g. Pušenjaku, .Vem, da se bo vsa naša slov menijo. Zahtevati pa mora izpremem-bo mestna občina prej ko mogoče. De' mokratska klika mora i zeniti in z njo mora izginiti tudi nesposobno in nezanesljivo uradnišlvo. Se le potem si bo zavod zopet pridobil zaupanje pri ljudstva, ki ga j'e nekdaj imel, ki pa ga je vi zadnjem času polagoma zapravil. Ako se nedostatki v naj kraj. šem času ne odpravijo, proti nevarnost, da začne ljfidstvo dvigati svoj denar ter ga nalagati drugod. Škodo pri tem bo trpela samo mestna občina. Torej napravite red, dokler še ni prepozno! Tedenske novice. Pet milijaiii primanjkjaja. D.e 18. i. m. se je zvečer v Belgradu vršila seja ministrskega sveta. Kot prvi j a referiral finančni minister dr. K, »Kumanudi o državnem proračunu. — Kljub znatnemu znižanju raznih postavk — zniževali so sigurno pri najpotrebnejših izdatkih — še znaša primanjkljaj ali deficit vedno 1300 milijonov dinarjev ali 5 milijard in 200 milijonov kron. Dohodki znašajo 4 mili-íarde 900 millijonov dinarjev, izdatki pa 6 milijard 200 milijonov dinarjev,, finančni minister je predlagal nove — davke, zvišanje dosedanjih, itak že neznosnih davkov in premoženjski da* vek. To povišanje bi naj trajalo eno Jeto. Ni še namreč dolgo od tega, od-> dar so vladni listi pisali, da je vlada spravila dohodke z izdatki v ravnotežje, sedaj pa finančni minister naenkrat izjavlja, da imamo 5 milijard de-» ficita Soodgovoren za vsa nova bre « mena bo zopet minister Pucelj! Solarske maše in krščanski nauk bodo odpravili iz šol. Tako so sklenili v višjem šolskem svetu v Ljubljani. Ta sklep so napravili liberalci, demokrati in zastopniki samo^tojinežev, ki imajo v višjem šolskem svetu večino. Krščanski'možje in dobre matere! Zdaj vidite, kaki kristjani so de- -okra ti in samostojneži. Na shodili in v svojih listi h se delajo grozno pobožne in lažejo, da se potegujejo povsod za Cerkev in sv. vero, v višjem Šolskem svetu pa glasujejo za o, da se odpra vijo Solarske sv, maše in da se otrokom ni treba več učiti krščanskega nauka, ako stariši tega ne želijo. Sa^ mostojneži in demokrati so torej za to, da mladina zraste b'rez Boga. V kakli veri bodo zdaj vzgajali svoje otrok», še niso povedali, pa toliko so se iz-! dali, da jim za kaitoliško vero nič več ni! Kdor Še zdaj drži z demokrati in samostojneži ter bere njihove brezver-sko liste, je ravno tako nasprotnik to 24. novembra 1921. SLOVENSKI GjOSEflöAK, 5. straa. sovražnik sv. Cerkve in Boga, kakor so liberalci in samostojneži, ki sveto mašo in krščansli nauk mečejo iz šol. Zato pa katoliški Slovenci! Proč od demokratov in samostojnežev. Proč z njihovimi brezverskimi listi! Vi vsako hišo pa se potrudite spravita katoliške liste, da bodo vaši otroci ostali katoliški! Na ta način bodete vsi, ki širite katoliške liste,' pravi apostoli slovenskega ljudstva, ker mu bodete o-hranili najlepši biser, to je sv, vero. Blaženi centralizem prinaša na -šim Frekmurcem dan za dnevom novih c«.i; rot. ¡Te dni so premestili iz Riekmurja na Štajersko celo vrsto — prav ffobrih učiteljskih moči, na rt ji -Lova mesta so pa .imenovali vnete s -gitatcrje za Sokola. Samostojne trdnjave se majejo. Dobova pri Brežicah je bila skoraj popolnoma samostojna. Zdaj pa so DobovčanC, spoznali samostojne farbar je in dobili smo iz nekdaj samostojne Dobovs 17 novih naročnikov. Tako je prav! Naj .ta vzgled posnemajo tudi drugod ! ¡Županske zveze po okrajih' naj skličejo še pred Novim tom vse župane celih sodnih okraj»; na skupen posvet Ako potrebujete govornika, javite to Županski zvezi v Ljubljani (Jugoslovanska tiskarna) ali pa Tajništvu SLS v Mariboru. . . 11. decembra 1921 imajo vse Kmet. zveze celjskega okrožja neliig otižfli ifeer. Za župaua občine Sv. Miklavž pri Mariboru je bfcl dne 18. novembra izvoljen odličen mlad pristaš SLS, g. Jožef Vauiinik iz znane spoštovane Vauhnikove rodbine. Za svetovalce so bili izvoljeni: Jakob Florjančič, Fi» Florjančič in Jože! Zalokar, Prva dva sta vrla našinca, tretji pa je pristaš sou. demokratske stranke. Zvestim na-šincem iskreno častitamo! Tajništvo SLS) v Mariboru objavljaj da naj, vsakdo, ki pride po nasvete ah navodila v tajništvo, ali želi, da se mu napravi prošnja^ vse svo je želje z natančnimi podatki vred na-pišo na list papirja«: Osebno izpraševanje v pisarni pri obilnem obiska vzame tajniku preveč, časa. Strankina pisarna v Mariboru jie napravila v mesecih september, oktober in november nad 500 brezplačnih prošenj in vlog v davčnih in vojaških zadevah« Pisarna Kmetske zveze oz. Slovenske ljudske stranke se nahaja v Mariboru v Cirilovi tiskarni, v Celju pa v hotelu „Beli vol'., Sexe cenilno komisij1} za demodni-no zi mariborski politični okraj oo.ij cd 5v decembra naprej'. Vsi naši člani moiajo priti k sejam vmk dan,: opozarjamo še enkrat vse našle člana, da vložijo pri vsakem slučaju, kjer se u-radnik opira samo na domnevanje in ovadbe špiceljnov, ^takozvane uradne podatke), ugovor z zahtevo, da se mora upoštevad; napoved davkoplačevalca. Se enkrat prosimo vse našince v komisijah, da na podlagi neaničidh podatkov in pravičnosti z vso odločnostjo branijo prizadete. Zmešnjava nad zmešnjavo.. Naše ljudstvo je nevoljno, ker jih iinancar-ji in davčne oblasti vsak dan nadlegujejo z drugimi zahtevami. Kar danes velja, je že jutri za nič. Tega pa niso krivi flnancarji, ampak sedanja zmešana libe raln o-s anioni j j 11 o-r adikal-no-turška vlada. Ne bo bolje, predno ne bodo volildl pome.dli liberalce 'in samostojnože iz vlade. Mlekarice, katerim se je na mariborskem trgu zgodila krivica, da so Jih poklicani in nepoklicani ljudje zad njï čas psovali, suvali in na d/ug način ž njimi surovo postopali naj opišejo vsak tak dogodek in pošljejo opis uredništvu ' Slov. Gospodarja. Naše občinske zastepe uri Kmetijske podružnice v okolici pa naj odločno ugovarjajo proti nasilnemu postopanju na-prani našim ljudem, To je vendai od sde, da bi smoli odurni ljudje naše viničarke in posestnice v zalivalo, da prinesejo živila na trg, še psovat. in jih suvati. Tudi pošteno mestno prebivalstvo obsoja positopanje raznin de toktivov :n takih ljudi napram mie-karicam. Proti prinašanju mloka na mari' borski trg je nastopil „Tabor", glasilo demokratskih verižnikov. Dne 22. novembra je zapisal tarle stavek: „Naj ostanejo mlekarice lepo doma in ne tratijo Časa s potjo v mesto". Tabora ne ugaja, da se zavzamemo) za uboge mlekarice, ki J'Jh na trgu psova-jo, kot kake zločinke, 'Demokratski „Tabor" pa res lepo agitira za pravičnost! V prvi letnih bogoslovnega ufti-lišča v Mariboru so vstopili sledeči čč. gg.: Adamič Adolf, Ivenci pri Voj niku; Boštele Tone, Sv. Miklavž nad Laškim; Canjkar Stanjko, Sv. Tomaž prx Ormožu; Casi France, Pod-hom pri Gorn|emgradu; Drvodel Lojze, Črna, na Koroškem; Držečnik Jože, Ribnica na Pohorju; Dorvat Ste-lan, Cirkovoe pri Ptuju; Janžekovič Ivan, Moškanjci pri Ptuju; Klasinc Franjo, Cirkovce pri Ptuju; Meš^o France, Lahonci pri Ormožu; Orel Janko, Mozirje; Peitler Lojze, Sv, Lovrenc na Pahorju; Stakne Drejče, Zgor. Gorče pri Braslovčah; Zalar Slavko. Sv. Križ pit Ljutomeru; Zol-nir Jožko, Varoši pri Makolah. Kratke duhovne vaje, ki se pri -čnejo dne 10, decembra ob 10. ur.i in se končajo popoldan dne 11. decem -bra t. 1-, se bodo vršile v Mariji Nazarjah v prvi vrsti za Orle Savinjskega okrožja, pa tudi za vse fante v Gornji in Spodnji Savinjski dolini, ki se zammajo za naše organizacije. Cč. gg. župniki se nanrošajo, da prijavijo vijo število udeležencev župnijskemu uradu v Mariji Nazarju vsaj do dne 5. decembra, da se bodo stanovanja preskrbela. Za hrano pa bodo morali udeleženci sami skrbeti. Novi zvonovi. Poročilo iz Hoč. — jjne 23. oktobra t 1. Se je vršila v Ho čah nenavadno velika slovesnost: g. stolni prošt dr. Martin Matek je blagoslovil naše nove zvonove. Dne 19. marca t 1. se je začelo zbirunje de -narja za nove zvonove. Zupan in oer-kvenl kliučar Anton Vernik in načelnik konkurenčnega odbora Jožef, Gsel-man»sla z veliko vnemo nabirala in ljudje so toliko darovali, da se je v kratkem času nabralo 100,000 kron . Tvrdka v Jesenicah je izvršila delo . Največji zvon tehta 3000 kg in je torej največji zvon v celi Sloveniji. Drug: ima 1400 kg, tretji 800 kg. — V soboto, dne 22. oktobra, dopoldan, so iarani šli v obilnem številu voznikom nasproti, ki so v spremstvu Or-iov na konjih in razvanjske požarne hrambe pripeljali lepo ovenčane zvo ■ nove. Medtem so že pridne roke z lepimi venci ozaljšale cerkev, cesto in sedem, slavolokov na čast blagoslovi-teljemu in zvonovom, V nedeljo se je g. stolni prošt dr, Matek iz Maribora pripeliai Predvsem je nanovo preslikano cerkev blagoslovil, potem pa je v krasni pridigi obilni množici vernih razložil pomen zvonov za živlienje krščanskega ljudstva, Po slovesni maši je blagoslovil zvonove. Imena novih zvonov so: Jurij, Jožef in Marija. — Zvonovi imajo tako močen glas, da sb jih sliši štiri ure daleč. Posebna hvala gre županu Antonu Verniku, ki je vse podjetje oskrbel in vodil, in gosp. stolnemu proštu dr. Mateku, ki je s svojo navzočnostjo počastil celo slo -vesnost. IVroéil se je v Framn Iv. Dvor-šalfliz Rogoze pri Hočah z vrlo mia-denko Liziko Marin iz Ješenc. Vrlima novopcročencema obilo sreče! Novice 'z Loke pri Zidanem mostu Lansko leto so na Bregu, to je med Loko in Sevnico, na železniški progi naredili še eden tir, da sle vlaki srečajo: letos 1. julV|ja pa so tam odprli tudi postajališče za osebni in prtljažni promet — Umrl jc Jakob Morinc v 90. letu starosti. Bil je veliko let kiju čar župnijske cerkve. — Pri izlivu Gračnice v Savinjo med Zidanim mo-! slom i." Rimskimi Toplicami', j(e vstala i nova tovarna! za visoke lesene pod-: petnike. — V katoiiško Cerkev sta bila sprejeta dva pravoslavna moža: Ivan Golovač iz Moskve in Miloje Mi-Tojevič iz Srbije, Pregled invalidov vi Celja se vrši v invalidnem domu dge 23, novembra za celjsko okolico, 24. novembra za Teharjo in Svet.no,, 25. in 26, novembra za mesto Celje in Šmartno v Rožni dolini. Pregled se vrši vsakokrat od 8. do 12. in od 14, do 18. ure. Gnezdo vlomilcev. Mariborski drž j policiji se je posredi o izslediti prav-1 cato gnezdo vlomilcev, ki so že delj J Časa izvrševali velike in drzne vlome, j Med drugim so n. pr, v nek vayon in odnesli usnja v vrednosti 300.000 K. Aretirani so biLi brezposelni delavec Maks Zvare iz Si Petra, brata, Karel in Janez Remer, posesitnica Mar rija Senekovič s svojim sinom iz Po-brežja pri Mariboru. V zvezi s to nevarno družbo je bil tudi nek Jurij Arbeiter Pri poslednjem so našli celo zalogo ukradenega blaga. Upati je, da se je policiji {»osrečilo napraviti konec drznim vlomom v mariborski o-kolici. Samomor učiteljice. Pred tednom je učiteljica višje ljudske šole v Zagrebu 24 letna Danijela Spicer, hči uj.okojenega podpolkovnika skočila v Savo, kjer je utonila. Truplo utopljenke so preteklo nedeljo izvlekli iz Save. Kot vzrok samomoraj se navaja nesrečna ljubezen^ Zdravnik—zapeljiveo, Pred kazenskim sodiščem v Zagrebu se je te dni vršila kazenska razprava proti od I gojiteljici Ruži Pakič, ki je letos po leti z revolverjem hudo ranila znanega zagrebškega zdravnika dr, Herzo-ga. .Tekom razprav je bilo dognano, da je dr, Herzog zapeljal odgojiteljico Pakič, ne da bi ja bil poročil, Zapet-jana Pakič se je preselila v Sarajevo kjer se je zaročila z nekim trgovcem, ¡ kateri je pa zaroko razdrt, ker je iz-| vedel, da je zaročenka imela Ijubim-sko razmerje z zdravnikom dr, Her-! zogom. .V obupnosti se je dekle od-j peljalo v Zagreb, si tamkaj kupilo revolver ter zapeljivca hudo ranilo. So-i dišče je obtoženko obsodilo na tri me-' sece ječe, toda obsodba je bila izreče-1 na pogojno, to se pravi da ostane ne-i.zvršena, ako obsojenka svojega dejanja ne bo več ponovila, Obtoženka, kakor tudi poslušalci so obsodbo veselo pozdravili. Nepošten polkovnik. Naš vojni minister general Zečevjič je poslal komisijo za nakupovanje vojnega gradiva na Dunaj. Tej komisiji je predsedoval polkovnik V-asič, Ker pa iinauč. minister iz gotovih razlogov ni zaupal tej komisiji, je poslal za njo na , Dunaj načelnika finančnega ministrst i va, nekoliko pozneje še pa tudi enega ' višjega policijskega uradnika* Posled-' njemu se je posrečilo zasačiti polkovnika Vasiča v. trenutku, ko je ponujal ; nekemu agentu Í00.000 dinarjev nar-grade, ako zahteva za kupljeno blago i višj'e cene, kar bi neslo Vasiču več j milijonov. Da je mogel %i'šji policijski i uradnik zasačiti polkovnika Vasiča s ■ svojimi nepoštenimi nameni,, se je v sobi, kjer se je vršila kupna pogodba : med Vasičem in agentom, skril v o-j maro. Na ta način je slišal ves po ' govor med Vasičem in agentom. Pol-| kovnik je blil takoj spravljen pod — i ključ. Novi koledarji. V zalogi tiskarne ! fv. Cirila v Mariboru sta ravnokai i izšla: 1. Pisarniški skladni j k o 1 e d a r za leto 1922, ki se je že I lansko leto bil zelo prikupil. Stane ¡ brez poštnine 20 K. 2. Mali stenski koledar za leto 1922, nalep -len na kantonu. Stane brez poštnine 5 kron. Koledarček KZ z bogato vsebino se dobi: v Cirilovi tiskarni v Mariboru, v Tajništvu Kmetske zvieze v Mariboru. Koroška cesta 5 in v Tajništva SLS v Celju, „Beli vol". Izvod lično vezane knjižice stane 18 K, Prosimo naročil. — Tajništvo SLS in KZ. Na svatbi Kokol-Muršič v Sv, Petru ni i Man' oru so veseli gostjo nabrali K za Dijaško kuhinjo. Gospodarstvo. Vinogradništvo. Zakaj pretakamo? Prvič zato, da ločimo čisto vino od drož, drugič pa, da'vino dobro prezračimo. Zrak upli-va ugodno na droži, ki plavajo še v mladem vinu; one zopet ožive in začnejo pretvarjati zadnje ostanke sladkorja v alkohol. Zrak pa tudi izloče -va beljakovine vina, ki postaja bolj čisto in stalno. Pretakajte po možnosti ob mirnem in lepem vremenu. Vsa posoda, katero rabite, mora biti čista, zelo cista . Starci so mnenja, da mora vino dolgo ležati na drožeh, da postane bolj močno. To pa ni res. Ako bi vino predolgo ležalo na drožeh, bi se lahko skvarilo ker se začnejo droži razkrajati- Vino se mora kolikor mogoče čisto pretočiti. Posebno ob pretakanju mora biti v kleti čist in zdrav zrak; prezračite kleti pred pretakanjem. — Skrajna snaga pri pretakanju nam jp porok, da dobimo čisto, zdravo in o« kusno vino. Prvo pretakanje vina. Mošti so večinoma odvreli in se polagoma čistilo. Kedaj naj začnemo letos s pretakanjem? Takoj, ko se vino izčisti« Letošnja vina nimajo preveč kisline in zato ni treba», ida bi ležala delj časa na drožeh. Zveplanje sodov pri pretakanju . Zdrava vina se naj slabo zažveplajo, ker bi preveč zažveplani sodi ovirali naravni razvoj mladega vina. Pol ko-Ščeka zadostuje za en pol. ijak. (1 g na 1 hI posode). Vina pa, ki imajo vsled žveplanja grozdja slab duh in okus, se morajo pretočiti v močno za-žveplane sode. Kletarslri nadzorniki Nemške Avstrije so lansko leto vposlali kemičnemu preizkuševališču na Dunaju 23(1 vin za preizkušnjo Od teh vin 137 pošiljalk ali 60.6% ni odgovarjalo postavnim določilom Bilo je „pančano" blago. Drugi uradi so vposlaii 196 vin na preizkušnjo, od katerih 64.7% ni bilo spoznano za pristni pridelek. To številke nam mnogo povedo. "Lene vinu. V Nemški Avstriji stane 1 liter vina 400 do 500 nemško-av-strijskin kron, na Madžarskem 24 do 30 .»grških kron, na Cehoslovaškem i4—18 čehoslovaških kron* na južnem firoisirem 2—2% lire, v Italiji 1)4—2J4 lire. na Francoskem 1—2 franka, v Jugoslaviji pa od 18 do 34 K. Štajerska vina poznih trgatev niso pod 24 K za dobiti, Ljutomerčan stane od 25 K naprej. Za več sto tisoč kron so ogulili, kmetsko živinorejce mešetarji in vele-verižniki na mariborskem sejmu dne 22. novembra. Prejšnje dni in še tudi dan zjutraj so razkričali, da so cene ' živini močno padle, da ne bo nič kupcev. In premotili so jih mnogo. Tako je n. pr. nek verižnik W. samo pri e-nem paru volov po lastni izpovedi zaslužil tekom par ur 5¡427, K. Živinorejcu je plačal vole po 19 K, prodal pa jih je po 22 K, kakor je naznanil pri prodajnem uradu. Drugi pa pravijo, da mu je Predovič plačal cielo 24 K za 1 kg žive teže. Torej je zaslužil še več. Ti verižniki lazijo nn sejmih za velikimi nakupovalci in jiiii govorijo, če pridejo do kakega kmeta: Teh volov nikar ne kupi, so slabi. In ko gre Predovič ali Italijan mimo, pa jih kupi verižnik za nizko ceno, a kmalu na to jih proda veletržcu za 3 do 6 K dražje, kot jih je kupil od kmeta. Kje je politična oblast, da ten pijavk ne zapre v ričelkamro: Cene goveji živin j na sejmu v Mariboru dne 22, novembra sq se malo* dvignile napram cenam pred 14 dnevi, Kupci so prišS'. iz Ljubljane in Zagreba. Cena volom I, vrste je bila od 17 do 20 K? izjema 1 par celo 22 K, Cena drugi živini zuj mesarje se je sukala med 10 do 16 K 1 kg žive te^ že« Kiobasarji pa so dajali za krave in za slabo robo 6 do 10 K, Živine je bilo toliko, da je bila sejmišče prenapolnjeno. Poprodalo š& Je približno polovico prignane živine. Boljše blago so pokupili izvozničarjji. Vola, ki sta tehtala 1809 kg sta bila prignana na mariborski živinski sejem pretekli torek. Bila sta last veleposestnika dr, Schmidererja v Mariboru, Cena 22 K za 1 kg žive teže>< Tako težkih volov že dolgo ni bilo v Mariboru na sejmu. Na svinjski sej m v Maribor dne 18. t. m. se je pripeljalo 144 svinj in 2 kozi. Cene so bile sledeče: Mladi prašiči 4—5 tednov stari komad 100— 150 K, mladi prašiči 5—6 tednov stari kom d 200—240 K mladi prašiči 6—8 iednov stari komad 300—350 K, mladi prašiči 4—6 moscev star komad 640— 750 K, mladi orašiči 8—10 mescev komad 1200—1500 K, prašiči 1 leto stari komad 2600 do 3000 K, prašiči VA leto stari komad 3000 do 3500 K, ple-mensKe svinje 1 kg žive teže 26 do 28 K, pohiitane svinje 1 kg mrtve teže i 4 do 36 K, koze komad 200 do 350 K, Cene poljskim pridelkom. Promet na žitnih tržiščih naše države je neznaten. Ker se vrednost našega denarja nekoliko dviga, so kupci precej o-prezni. V Subotici stane meterski stot pšenice 1280-1300 K, rži 1100-1105 K, stare koruze 1000-1020 K, moke nularce 1780-1800 K, V Rumi stane pšenica 1270—1280 K, nova koruza pa 880—890 K. V Somboru stane pšenica 1280—1290 K, stara Koruza 1000—1010 K moka-nularica 1810-1820 K. V Po-žegi stane pšenica 1260-1265 K, moka-nularica 1780-1800 K. V Sarajevu slane moka-nularica 1820-1840, beli ližol 1260-1270 K met. stot. Hmelj. Na hmeljskem trgu v Zat-oa ni bilo nobenega popraševanja po tujem Lmel'u. Domačega hmelja srednje in najboljše kakovosti so prouali 20 l>al, cene so se pa gibale med 5600 do 61'50 K za 50 kg. Hmelj kupuje le Nemčija. . Krompir je danes precej drag. A ker rad gnije, posebno v vlažnih kleteh in mokrih zimah, so ljudje poskusili vse mogoče reči, da ga obvarujejo pred gnilobo.. Najbolje se je baje obneslo popuhanje krompirja s fino-semletim žveplom, kakor se rabi za žveplan je goric. Za 100 kg krompirja zadostuje 5-6 dkg žvepla. V Sleziji je nek posestnik naredil tak poskus in je polovico krompirja žveplal, drugo polovico pa ne. Nežveplan polovica jo bila do februarja že zelo gnila, v žveplani polovici pa ni našel niti meseca aprila gnilobe. Ker stane 1 dkg žvepla samo 20 v, bi že bilo vredno narediti ta poskus. Vrednost pepela. Mnogi še imajo navado, da vržejo pepel kar čez prag na cesto, v klanec, na dvorišče ali v «otok in ne premislijo, da Je pepel dobro gnojilo, ker vsebuje povprečno do 10% kalija, 3.5% fosforove kisline in 3—4 % apna. Pepel se naj shrani in potrosi po travniku. To delo se opravlja v zimi in zgodnji pomladi. Pepel od premoga je manj vreden in se nai vrže na kompost. Naknadno žigosanje in popisovanje obveznic predvojnih posojil avstro-ogrske države se podaljša do vključ no 31. decembra 1921. Ta rok se ne bo več podaljšal Tozadevne prošnjo naj se z obveznicami vred vpošljejo mi nistrstvu financ, generalni direkciji •■r žavnih dolgov v Beogradu. Vsaka tozadevna prošnja mora biti kolkovana s kolkom po 2 dinarja. Ta rok velia samo ^ obveznice predvojnih posojil, idooi n je. žigosanje vojnih pose.d že iaki't;< ono. Vrednost, denarja. Ameriški dolar stane 305--307 naših kron. Za 100 avstrijskih kron je plačati 6, za 100 nem šaih mark 109—113, za 100 čehoslo-vaškifi kron 326—333, za 100 laških lir 1250—1280 naših kron. Francoski Ira k stane 22'/*—22% naših kron. Od zadnjega poročila je vrednost našega denarja padla za 20 točki V Curihu notira naš dinar 170,. t t Dopisi. Sv. Jakob v Slov. gor. Marijine podobe ki jih je zmetal učitelj Humer s stene v šoli, so zopet na svojem mestu. Resnici na ljubo popravljamo, da je g Pohar sedaj miren in da je bil glavni krivec dogodkov v šoli učitelj Humor, ki je itak izginil od nas. Sv. Jernej pri Ločah« Na gostiji Korošec—Golčman so gostje nabrali 227 K 92 vin, za Dijaško kuhinjo v Mariboru. Bog povrni! — Nagle smrti Je umrl posestnik Fr. KOvačič, p. d. ITinkus. Pri zbelovskfi tehtnici ga je zadela srčna kap. Mož je bil velik sa mostojnež in duhovnikov nikdar ni rad videl. N, v. m. p. — Tukaj sedaj precej razsaja griža. Pobrala je Šo-Iarico prvega razreda Steble Amalijo in dno 18. t. m. nam je vzela vrlo Marijino druž'K3nico in dolgoletno cerkveno pevko Nežo Ofič, hčer prejšnjega gospoda organista g. Ofiča, Stara je bila 32 let ter večino prt najboljšem zdravju, večno rdeča, vedno vesela. Ljudje kar niso moglB verjeti, da bi so smrt že sedaj do nje upala. Pa tudi sama še tega ni misiila, Pred kakimi 10 dnevi, ko je mati ležala bolna na griži, še je Neža rekla: jaz pa nočem biti bolna. Se tisto noč je zbolela in dočim je mati okrevala, je pa ona umrla. N. v. m. p. in Bog naj tolaži h.ido prizadete starše in sestro. — Na jetild je umrla Šola rica Ence iVeronika. — Kmalu dobimo nove bronaste zvonove, ki se jih ž, vsi veselimo, Ko se bo glasilo an?oljsko petje y sveto noč, klicali 51 vúbili bodo tudi že novi zvoni verne farane k božičnim jaslicam. — Politika miruje. Samostojneži so od zadnjih občinskih volitev sem in po onem slavnem Dro-fenikovem shodu precej obmolknili. Lani še y večini, skrčilo so je sedaj njih število na par možicljav naibolj dvomljivega slovesa, ki pri poštenih faranih že od nekdaj nimajo nobenega kredita. Konjice. Izobraževalni tečaj. Dekanijski odbor SKSZ priredi v konjiškem okraju izobraževalne tečaje in sicer, dne 12. decembra v Oplotnioi, dne 15. decembra v Ločah, v mesecu januarju pa v Zrečah in na Prihovi. Občinstvo se vabi. da se teh tečajev polnoš lev iino udeleži. Dnevni red teh tečajem je sledeči: 1. Naše prosvetne organizacije. 2. Naše politične orga -nizacijo. 3. Deltvsko vprašanje. 4. Davki v Jugoslaviji. 5. Zadružništvo. Porikva ob juž, žel. Na veseli sva tovŠčini g. Florjana Zerak in, Marije Romih dne 20. noJembra t. 1, so zložili svatje za KZ 154 K» Darežljivim svatom iskrena iivqla, novoporočence-ma pa obilo sreče! Store pri Celju.. V zadnji številki našega lista smo priobčili med drugim tudi to, da snujemo čitalnico, Za katero delamo pridoo. Rabimo pa tudi pri tem se več moči in podpore, za to pa se da.-ies obračamo tem potom do naših dobrih prijateljev,, somišljenikov s prošnjo, da bi nam oni do čitalnico pripomogli na sledeči način: Skoraj vsak ima doma kako knjigo, pri marsikomu se knjige valjajo po kotih, in nikakor ne služijo svojemu namenu. Bi li ne bil ta ali oni toiiko dober, in nam odstopil, jo posodil ali daroval čitalnici? Ker je :amen čitalnice služiti pouku in razvedrila vsem, zlasti pa članom JSZ, zato upamo, da se bo do tej prošnji vsi blagohotno odzvali. Pobirale se bodo knjige potom članov pevskega zbora. Kdor pa bi želel prinesti sam, pa naj se blagovoli zgla-s:ti v trgovini g, Nagliča na Siorah, kjer se tudi lahko oddajo knjigo. Ko- | mur je torej mar procvit kulture in napredek dobre stvari, naj se nekoliko žrtvuje! Rimske Toplice. Letošnje leto je bilo v Rimskih. Toplicah zelo veliko gostov letovičarjev, med njimi več odličnih politikov: Izmed Srbov je bil tukaj Stojan Protič, izmed Hrvatov pa dr, Simrak in Radič. Dne 7. avgusta pa so je vršil tukaj velik orlovski tabor celjskega okrožja. Letos se je u-stanovilo tukaj tudi Prostovoljno gasilno društvo, kateremu želimo obilo uspeha, a malo dela pri požarih, Dne 30. oktobr lanskega leta je tukaj pogorela vas Ogeče, pogorele] so prosili po poslancih Samostojne kmetijske stranke za državno podporo. Prejeli! so 20,000 K. Ta znesek se je zdel e-nemu izmed pogorelcev premalenko-sten in je pisal g, ministru Puclju, češ, da ne veruje več v pravičnost uprave! Gospod minister Puoeljj mu je odgovoril, da je po Srbiji vse razrušeno, da jd tam doli bolj potrebno dajati podpjore. 1 ukaj imamo večkrat tuje goste uzmoviče, kateri kradejo pe rilo, obleko in .tudi denar, jlih sicer, o-rožništvo zasleduje, a največkrat brez uspeha. Torej pozor! Šmartno v Rožni dolini, Nad vse hudobnemu hinavskemu dopisrt-ku „Novo Doto" svetujemo, družbenice, ki smo mu posebno pri srcu, da naj on fotografira kratko kriloe in kakega v pesmin slavlienega junaka — samo-stojneža, ter s takimi slikami dela kšefte, naših pre^trihanih oltarjev pa naj ne skruni* Sioer mu pa na vso njegovo hudobne in neumne dopise od govarjamo samo to, da se za vse njegovo bevkanje zmenimo ravno toliko, kakor Če nas oblaja kak kosmatin na vasi. Dobrna. S 1- novembrom t. 1. se je otvorila na Dobrni nedeljska kmetijska šola, ki traja do Velike noči. Namen te šole je kmetijsko ljudstvo vežbati v prvi vrsti v rokotvornem pouku. Moški pletejo jerbase, kose, -na-pravljajo krtače, metle, vile, grablje, in se vadijo v raznovrstnih ročnih delih", ki jih danes tako primanjkuje. — Ženske krpajo stare obleke, šivajo in pletejo, predejo na kolovratu. Med delom se vrše- strokovna predavanja in sicer: kmetijski računi, o gospodarstvu sploh, t. j. živinoreja, gnujenjo in vrtnarstvo, sadd Sv. gorami. Pravoverni Sentpetrani, ki še dajo nekaj na šolsko naobrazbo svojih otrok, mislijo priediti na Sv. goro zahvalno romanje, ker jih je vendar rešila višješolska oblast učitelj a-demokrata Gos-tinčarja. G. Gostinčar odide za nad -učitelja v Loko pri Zidanem mostu . No, Ločanom želimo dober tek, ker bodo dobili v osebi g. Gostinčarja pre-iskušenega lovca na vso zverjad na suhem, v zr^.ku ter pod vodo, spret -nega pivca, a učitelja, ki je goreč zagovornik an alfabetov. V St. Petru ne žaluj za njim nikdo, Še preselili ga bomo brezplačno, v znak hvaležnosti da bi nikoli več ne pogledal v St. Peter. Za Gostinčerjem žaluje samo naš g. dohiar, a ta njegov a žalost je po litičnega izvora, ker se bo skrčila z Goštinčerjevim odhodom šenti c tersLa demokratska trojica na dva: dohtarja in njegovega sinka. Loka pri Zidanem mostu. Ne bilo bi prav, če bi po svetu nič ne zvedeli c prvi naši orlovski prireditvi, ki se it, tako lepo vršila, najbolj po prizadevanju živahnega mladeniča Simona Volarič. Vrli lantje so postavili' lepe Slavoloke pridna dekleta so priskrbela veliko vencev, vaščani so izobesili slovenske zastave, Vse je bilo slavnostno veselo. Zjutraj je bil pozdrav in sprejem gostov na železniški postaji, potem obhod po vasi. Služba božja je bila pod milim nebom pred misijons -kim križem. Pred sv. mašo je domači g. kaplan Vinko Močnik v navduše -nem govoru spodbujal mladino k čed-nostnemu življenju da bo srečna in vesela. Popoldne se je na prijaznem hribcu nad vasjo vršil prvi orlovski tabor, ki ga je vodil Ivan Jurman; kot govornika sta nastopila g. Karel Oberžan in Jakob Alekšič, ki sta v krasnih besedah občinstvo najvduše -vala za vero in domovino. Velikanska množica ljudstva iz bližnjih in daljnih vasi je pokazala svoje zanimanje za Orle. Potem je sledila javna telovadba Orlov in Orlic in naraščaja^. Sijajno so nastopili bratje Orli iz Radeč, iz Hrastnika in Rajhenburga. Gledalci se niso mogli načuditi spretnosti telovadcev, Ljubko je bilo gledati nastop domačega naraščaja. — Telovadišče ie bilo zelo spretno prirejeno, s postrežbo dobro preskrbljeno. Ves dan, to je pri obhodu, pri službi božji, pri telovadbi, je vz+rajno sodelovala orlovska, godba iz Radeč ob Savi. Cele prireditve ni nihče motil. Tudi zgube ni bilo, ampak celo dobiček za orlovski odsek, .Vse se je lepo vršilo, Bog živi! Dol pri Hrastniku. V nedeljo, dne 13. t. m., je imela pri nas javen shod narodno-socijalistična stranka, na katerega je prišlo, reci in piši: 7 oseb. Na shodu je govoril nek Dobovišek, ki je v svojem govoru napadel demokrate, h\ alil program komunistov, ter hvalil narodnost lasfne stranke, sklep čno pa pobijal klerikalnega zmaja — druge nesreče ni bilo. Bi'ežice ob Savi. Dne 15. nov. se jo poročila Nežika Habinc s kretni-kom južne železnice Antonom Milavc. Poroka se je vršila pri Mariji .Pomagaj na Brezjem. Nevesta je hčerka našega odličnega in odločnega pristaša Maksa Habinc, posestnika in občinskega odbornika v Brezini. Nevesta sa raa je btla članica Marijine dekliške družbe, članica Kat. slov. izobražev. društva ter odbornica orliškega krožka, Mlademu paru želimo obilno srečo in božjega blagoslova mnogo, mnogo let! Sedlarjevo. Žalostni so naši vaščani, a ne radi slabe letine in visokih dač, ampak ker se je podrl v Sot-lo ujihov rotovž — obcestne rante, na katerih so že od nekdaj reševali Sed-larci vsako politično vprašanje notranjega in zunanjega značaja ter pomo-na. Rante so strohnele in njih preostanki so ušli v Sotlo. Sploh pa je Sotla pod Storovim mlinom tako spod-jedla oesto, da jo bodo morali presta^ viti za vas in potem bodo Sedlarci — brez rant, brez ceste in bodo imeli še samo kot Lcmberžani svojo gmajno Po vojski ter preobratu so razmere povsod v Evropi spremenile, torej tudi v Sedlarjevem ob Sotli, kjer ni več rant, pa tudi ne bo kmalu več — okrajne ceste, Runeč pri Veliki Nedelji. Pri nas je bil blagoslovljen lep križ, k' je last zakonskih Kumer. Križ je postavila Kumerjeva družina v hvaležen spo- min vrnitve dveh sinov iz vojne. Starejši sin Janez je bil kot četovodja za sut s svojimi tovariši od granato. Od nesrečno zasutih žrtev je bil še pravočasno in živ odkopan Kumerjev sin Janez in še en vojak, vsi drugi pa so postali žrtev smrti Blagoslov tega le-pega spominskega križa se je izvršil na slovesen način in med obilno udeležbo sosedov. Lepo darilo za Miklavževo in z& Božič. „Klaverjev koledar k, 16 2 2." Ima poučno in zabavno vsebino, lb£e alrikanske povestice ia sliko Stane samo 5 K, pri naročbi 12 ■ zvodov damo enega povrhu. \ sem c* prijateljem misijonov, kršč, družinam, Marijinim družbam in drugim društ ■ vom ga toplo priporočamo. — .„M '«n-jonski koledarček za « ■ a .> d no 192 2." Letos prvič izšel- Po» učna in zabavna vsebina, nalač* za., otroke. Lepe zamorske povestice, mešane s slikami, bodo vzbudile v dih srcih duha požrtvovalnosti, katerega svet danes tako malo pozna, !-¡ev duš naših še poganskih bratov. Siariši, učitelji in vzgojitelji ne morete napraviti otrokom večjega vea\!ja, Jrot če jim naročite ta lepi novi '")!o • f-rček! En izvod stane samo 3 K, pri naročbi 6 izvodov skupaj eden povrh; Oba koledarja se dobita pri ¿íruSfi'2 sv« Petra Klaverja, Ljubljana, M'kleši če va ulica 3. Orlovski Boleftarček jo dotskan* iSeled lepe veeave, primerne žepne o* blike in izbrane vsebine naj ae bode člana erlovske organizacije, Id bi si ga ne preskrb el, Naroča se sa¡.:o pri .Orlovski podzvezi v Ljubljani, Ljud« ski dom iL i Iz celega sveta. Zavarovanje poljskih delavcev ja bilo sklenjeno na mednarodni; ionfe« renoi v Švici, Vse države bodo pozvan ne, naj sklenejo nemudoma zakon o zavarovanju poljskih delavcev za sta-, rost bolezen ali onemoglost. IS ietnl morilec. Londonski listi poročajo o strahovitem umoru, ki se je izvršil v londonski okolici.. Neki 15 letni deček je umoril dvo deklici, eno-z devet, drugo z 11 letiš Morilec, je svoi čin priznal takoj in to radi tega, du 1 ■ ga čimprejd obsodili na smrt; .Ubijal je baje iz samega veselju nad ubijanjem» &. 18 let ponarejevali papirnato bankovce/V Pragi so pred kratkem za-» prli nekega fotografa Friderika Cern^ ki je sam prllznai, da že 13 let pona1 reja papirnate bankovce. Ze leta 1903 so začeli krožiti v prometu 100 kronski papilrnati bankovci, ki so bili tanko mojstrsko dovršeno ponarejeni, da bivši avstro-ogrski banki ni píeosla jalo ničesar druzega, nego, da jih je morala nemudoma umakniti iz prometa* Policija cele monarhije je bila na nogah, da bi izsledila dovršenega mojstra, ponarejevalca teh bankovcev, toda vse zastonj. Kmalu na to je začel ponarejati papirnate bankovce po 20 K^ Tudi ti bankovci so bili ponarejeni tako izborno, da so jih mogli od pravih razločevati samo izv&žbani bančni uradniki, T.udi bankovce po 20 K so morali nemudoma spra\iti iz prometa.. Ko(j na to so se pa pojavili v prometu ponarejeni 2 kronsk' bankovci. Ker so bili tudi ti bankovci tako ponarejeni, je oblast prišla do pra pričanja, da se nahaja ponarejevalec vseh teh bankovcev nekje na Češkem* bržčas pa v Pragi. Cerny je na to kar zaporedoma ponarejeval vse naslednjo izdaje 100 kronskih,, 20 kroni* skih in 2 kronskih bankovcev, ne da bi ga mogli izslediti. Po prevratu ja pa začel ponarejevati čehoslovaške 100 kronske bankovce in tudi koleke* Pri tem je imela vlada čehoslovaške državo ogromno škodo, ker je morala vsako izdajo papirnatih bankovcev zopet kmalu umakniti iz prometal ker so se vselej pojavili lzborno ponarejeni bankovci. Ves trud, priti na sled ponarejevalcu, je bil brezuspešen ití le slučaj je nanesel, da so mu po 13-letnem nemotenem delovanju prišli na sled. Meseca avgusta t, l. sta se ko* pala dva učenca v Moldavi pri Pragi-Pri kopanju sta trčila v votli, na nek trd predmet. Potegnila sta zavoj ia vode in našla v njem celo vrsto bak+ penili plošč, s pomočjo katerih jo nek-Hq iste rabil v svrho ponarejanja ban kovcev. Po dolgem preiskovanju plošč so dognali, da je eno tako bakreno ploščo izdelala ameriška tvrdka Lowy, y Filadelfiji, Praška policija je naj to vprašala ameriško policijo, kdo da je naročil to ploščo. Pred dnevi je dobila Obvestilo, da io je prejel fotograf Friderik Cerny, v Pragi. Sedaj ,se je pa začela hišna preiskava pri Gerny-ju. ¡Našli so v njegovem stanovanju celo ;vrso ponarejenih bankovcev. Cerny Je sam priznal, da je v teku 13 let po naredil 370 avstrijskih, bankovcev po 100 K, več sto po 20 K ter celo vrsto (SehDslovašikih. bankovcev.; Vprašan po vzroku, zakaj da je vrgel v ovoj za-vite bakrene plošče v reko Moldavo, fe izjavil: Slišal sem, da bodo od hiše do hiše popisovali zaloge živil, vsled česar sem skril v vodd plošče. ¡Nadalje so ga vprašaji po vzrokih, .vsled katerih je ponarejava! papirna-Se bankovce» ko bi se vendar kot fotograf lahko preživljal s svo|'m zasluž-korcu Na to vpr Šanja je Cerny odgovoril: Ponareja U sem bankovce samo vsled tega, da dobim sredstev v svrho nadaijev ja svojih študij, da vstvarim izum. Ki bo v. bodoče onemo gočal ponarejanje bankovcev* Skozi 13 let sem se bavil z izumom in še le sedaj se mi je Ja izum popolnoma posrečil. Večkrat si še nisem privoščil potrebne jedi in pijače v trenutku, ko taem popolnoma dovršil svoj izum, sem bil zasačen. Pri nadaljnem zaslišanju je Cerny svoj izum obrazložil izvedencem, ki so dognali, da je neprecenljive vrednosti, kajti v bodoče bo izključeno vsako uspešno ponarejanje bankovcev« Policija je 'izumitelja in mojstrskega ponarejevalcal Cerny-ja izročila praškemu kazenskemu so-Idišču« Koliko bankovcev kroži v Avstriji ? ^Prager Presse" piše: Iz Dunaja poročajo, da jej avBtro-ogrska banka vrglcv za 454 milijarde novih bankovcev v promet» Sedaj kroži v Avstriji ¡za 95 milijard bankovcev, sigurno pa se bo to število zaokrožilo na 100 milijard. Devet dni je ležal mrtev v hotelu. Rovodom izbruha stavke hotelskega o-Bob(a v Berolinu beležijo lisli zanimiv slučaj z nekim Abrahamom v.-ScheiJt kateri je stanoval v nekem hotelu ter se sam postrežboval. Strajk je kmalu prenehal in osobje je pričelo zopet delovati« Abrahama so našli v svoji so' bi mrtvega, .Umrl je 1. novembra, nagli so ga pa šele 10« novembra. Nedolžno ustreljen. Ko so Nemci leta 1914 bombardirali trdnjavo Mau-foeuge, je granata eksplodirala na ¡dvorišču kovača Strinelle tei} zrušila golobinjak. Golobi so — kar je narav no — odleteli, Strinellia pa so aretiral^ češ, da Je golobe pismonoše poslal z raznimi informacijami k sovraž niku« Mislila se j'e, da bo Strinelle pred vojaškfm sodiščem zamogel svojo nedolžnost dokazati. Na veliko razočaranje pa ta človek v teku preiskave ni izustil niti ene besedice. Se i-stega dne so ga obsodili na smrt, Ju-stilikacijo so izvršili proti večeru. —. Drugi dan so Nemci zasedli Maubeu-ge. Po premirju je pokojnikova žena zahtevala revizijo! procesa. Ponovna preiskava je dognala, da je bil Sta-nelie po nedolžnem ustreljen in da se svojčas radi duševne pobitosti ni mogel zagovarjati. Njegovo truplo so no-davno izkopali in prepeljali v domovino, kjer so ga pokopali z vojaŠkic.\i lasi mi. Cerkve in zvoniki se rušijo. V. Nemčiji je pred par dnevi divjal strašen vihar, k|i,je nekaterim pokrajinam prizadejali obilno škode. Med drugim se je zrušil zvonik v Eschu ravno v času, ko je šolska mladina v Cerkvi o pravljala popoldansko pobožnotst. Se-stei 'o otrok je ubilo pri priči, veliko je ranjenih. Do nesreče je prišlo radi tega, ker je učiteljica ostala — radi burje z otroci dalje časa v cerkvi. — Istotako se je zrušila katedrala v Bo-ulogni. Skoda je ogromna« Strašen zločin iz socijalne mrž-žnje. Nedavno ¡je v pariškeml hotelu Royal izvršil neki natakar strašen u-mor iz socijalne mržnje. Mirno, brez vsake razburjenosti je ustrelil proti elegantno oblečenem zakonskem paru. Gospod je bil takoj mrtev, dama je pa težko ranjena. Po izvršenem atentatu se je hotel ustreliti. .To mu ni uspelo, ker so ga pravočasno aretirali. V toku preiskave je izjavil, daj sovraži človeško družbo, ker je za časa vojne ležal v strelskem jarku, sedaj si pa ne zasluäi niti toliko, da bi se preživel. Zato je sklenil, ubiti kakjega bogataša, nato pa samega sebe. Smešni doživljaj danskega kralja. Čuden slučaj se je pripetil dan skemu kralju ob prilik njegovega po-tovonja na Grönland. Ko se je kraljevska jahta (jadernica) približevala obal!, se je pojavila na odprtem morju mala pika. Vsi so segli po daljnogledih da vidijo, kaj plava na vodi in v veliko začudenje so zagledali osamljen čolnič, v katerem je sedel človek. Kralj je mislilj da gre za kako nesrečo. Jadrnica je na njegovo povelje odplula proti čolniču. Na njem so našli sestradanega Eskimovca; kralj ga je vzel na,svojo ladjo, dali so mu naj boljšo hrano in ga obilno obdarili. Ko so dospeli na kopno, je kralj opisal ves slučaj danskemu komisarju ter ga vprašai, kdo je ta človek, Moj Bog! — je vzkliknil] komisar preplašen — ta človek je pobegnil iz ječe, ukradel čolnič in-odplavil na morje. Mi smo mislili, da je utonil. Ruski pisatelj Maksim Gorkt je napram poročevalcu, lista „Svenska Dagbladet" izjavil glede trenutnega položaja v Rusiji sledeče:} Pomenilo bi propast boljševiške misli, ako bij danes v Rusiji segali po starih državnih oblikah. Sicer je ros, da smo preostro in prenaglo nastopali. Narodna skupščina je zaenkrat v Rusiji; nemo- goča ker plamtijo na vseh koncih i® krajih nemiri; težko Je, da bi razen boljSeVikov katerakoli stranka prišla na površje. Samo boljševiki imajo voljo m vztrajnost do dela,. Največji so-vražnik Rusije je danes glad i,n uverjen sem, da se ga bo le težko ubranila. Na pomožno akcijo Amerikanca Hooverja ne gradimo nikakih upov. Kdor nam je ponudil blagodarno roka — kakor n. pr. Švedska, zasluži iskreno hvalo, vsekakor pa je ta pomoč — kapljica v morje, Francija odlaga a pomočjo pod raznimi pretvezami. tem času pa umira na tisoče nedolžnih otrok. Neizmerne nesreče in beda vam ne morem opisali. Rešili bi Rusijo edinole združeni Amerikanci in Evropejci. Pričakovati jo, da bo letog velik del ruskega prebivalstva zapadel zimski bedi * * » «1 Ženska osveta. Ameriški senator Watson je te dni izrekel nekoliko nepreviden govor, v kaerem je zatrjeval, da so ameriške gospodične, ki s» se kot sestre Rdečega križa udejstvo-vale na evropskih bojiščih, vse preveč in ves čas ljubimkovale z oficirji. Ta govor je izzval v ameriškem ženskem svetu burjo ogorčenja^., Obupan senator je dobival od vseh strani grozilna pisma. Plesalka Miss Cynthya Porot katera se je vrnila ravnokar iz Pariza, mu je pisala to Ie pismo; Ce vas še ni nobena bolriška strežnica pretepla, z bičem, pridem sama v Washington in bom to osebno storila. In res, odkar je prejel senator to pismo, ga vedno spremljajo policijski agenti, ki ga čuvajo pred žensko maščevalnostjo. VO IS IM I' Širite „Slovenskega Gospodarja"! Zahvala, V soboto, dne 19. novembra zjutraj je po dolgi bolezni, katero je prenašala Bogu vdano, umrlaj previdena s sv. zakramenti za umirajoče v starosti 58 let naša draga žena, mati, tašča ozir. stara mati, gospa Marija Ferk roj. Kopše, gostilničarja pri »Plzenakem viru« in hišna po-sestnica. Tem potom se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so drago pokojno v pondeljek, dne 21. nov. spremljali k večnemu počitku na Pobrežje. Prisrčna hvala za vse izraze sočutja, prav posebno pa g. dr. Urbačeku ml. za zdravniško pomoč. Maribor, dne 21. novembra 1921. Rodbini Ferk-Rogina. 794 9 T 789 Potrti neizmerne žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je naša iskreno ljubljena soproga, mati, tašča, stara mati, sestra in ljubljena gospa Uršula Kmecl, posestnica danes po dolgi, mučni bolezni previdene s svetimi zakramenti v 73. letu mirno v Gospodu zaspala. Pogreb predrage pokojnice se vrši v nedeljo, dne 20. nov. ob pol 4. uri popoldne iz hiše žalosti na okoliško pokopališče. Svete maše zadušnice se bodo brale v več cerkvah. .t. Blago pokojnico priporočamo v molitev. Celje, dne 18. novembra 1921. Franc Kmecl, soprog, Marija J&godič roj. Kmecl, hči, Vida, Boris, Marijanček, vnuki, Jo«. Jagodič, zet, Matevž Kmecl, svak, Ana Zupane, sestra. lianiTmrKSBaasmiaag^ Ženski zdravnikom porodničar Med. univ. dr. France Toplak bivši večletni sekundarij dež. bolnice v Ljubljani, elfeve-o-perater vseučiliške ginekološke in porodniške klinike prof. Pitbe v Pragi ord. od 11 —12 in od 2—4 (razv. nedelj in prazn.) 745 Mapibop, Gl ivni tpg IS. 1—3 j ZmlG&m pohištva Karol Preis 94aribor, Gosposka ulica 29 (prej trg. hiša Pirchan.) Spalnice, Jedilnice, gospodske sobe, klubgarnlture, pohištvo iz mehkega lesa, kuhinjsko pohištvo, železno pohištvo, vložki, modroce, stoice, posteljno perje, preproge, podobe, zrcala, grad! zs modroce, platno, blago za pohištvo, linoleum i. t. d., : po izvanredno znižanih cenah. : Svoboden cgled, vsakdanja varjska razpošiljatev. Ceniki brezplačno. Srebrne krone, kakor tudi zlat denar kupi po najvišji cen! Ilvgust lifapper, zlatar v Mariboru, Stolna ulica HDomgasss). vprašanja je priložiti saiamko za odgovor. 648 1-3 68? Plaiam» boljše kakor poviod P srebrn! ia zlati denar J llgerjev sin urar v Maribora, spD a u i i. 2 755 i in | Sapi K Tiaka aatiiu rumeneja in bslaaega Mim wsta. 1—8 Pesadbe z nerci »s 7SI Bolničar & Richter tevaraa Teitaslk izdelkor Ljubljana, Karlovska csata 2. Več lesnih strok, delavcev ¡¡¡S*%E: jev ia parkitnsjfj prsddalave», ki je T*j»n vieh parketnih strajsr, sprejme ▼ trajno delo podpisana t»>arna. V poätsv pri dej a rano Telit io ittlni (slavci ■ dobrini iskailH. Pismena ia ustmace prijave, opromljea« z nataaSatml podatki o druiiasHh raiaerak in doiedargl zaposlenosti, rojatnea kr.jain starostna: REMEC & C«., torarnoapognjeasga pohiltr», Duplica pri Kamnita. 1—3 <78 OBLEKO. Prlprwfce In flasjls. To i so ta so lidae delo, Dabro blag». Cneje kakor kjertell, šara s pri: Alojfijn Arbeit« t Maribora D rarst» ali«» it, 11 (pri «Urem Rosta). 7—10 681 Pn-zf *r S tem sb poalrlja 1. V/jI V* Cecilija,Novak, roj. 9, dassaabr« 1808 v ZsksnbeMa, občin« Doa*2ts gora, siaj slažais nskje v okolici Maribora, da se radi netega dsaarja nemadoma iglaii pri podpisaaem SnpaasUa ali ?a ie bolji«, oararasit pri njanen raraha Blaža BaVrisk, po seitatka t Žahenberea. Ža?a3it«o O ona ju gora pr R*g»ten, 20.no-Tetnbra 19il. Za ispana: Jožko Miknž. 790 Proda se popolnoma železen ročni mlin (Ouetschmiihle) z dvema jeklenina drobitesma za oljnate peške: bučno seme, mak i. dr. Mlin je še malo rabljen in uporabljiv tudi za vodno silo. Več se izve pri lastniku Antonu Zavrlu v Starem Dvoru, pošta Radeče pri Zidaiem mostu. 64O Denarja ni drafiaj» je Teli ca, ittlaiik p» m»,-htrn Kdor bož* z malin tra-dam gotove d* 100 kr«a na daa «aslaž.ti, saj pgHj* ▼ pisma sroj B»taoiia kmiot u lateaka jt, v Drebtialel (Protig3ra Jol) p. Apa&e pri Raigani, 1—i 767 Razpisuje se služba KaZplS. občinskega tajnika v občini Okolica Konjice. Plača po dogovoru. Prošnje, s spričevali opremljene, se naj vložijo do 15. decembra I92I na naslov lodpisaneg» župana. Prošnjiki, _i imajo še kake druge «možnosti, imajo prednost. Občina Okolica Konjice: Anton Toman, župan. I - 2 770 Učenec SÄ ao 8 as- ____blagom na deželi «s 5pr?jae takaj pod ogad-■!ml psgojl, biti mora Its Ii let ■tar ia dobsr raiaaar. Nailor r aprari liata. 784 Nagrado 2000 K tistemu kdor mi preskrbi dabro idoSo gostilno t najem. Naalor pore opr«r» lista. 1—2 79« Posestvo V.'Ba^r pri Sr. Mialaria 48, Hoi*. 791 Se Ann '"«sbaao šeosco ouu moi poilorodkinjo ( mharloe isaajo predaoit) sprejme s 1. decembrom r »lužbo Qospo darska nad tag» v Ormoža. 787 ftfliITH itl ** *asPoainj° k *JÜ",U dobreten gospodarju. Stara sem 83 let. Zidarska altsa iL I, pri J. Markorii. 78» rbalrf fl pa^teia in pridna se Lfdülcli «prejme pri g.Lorrec t MikloSiiarl alici 2, Maribor. P red«t ar» raak daa od 12. ore na-pr«j. 782 Divjačino, igt maslo, kipsje Taolej po daeraih (Jana* Viljem Abt, Maribor, Kej-žarjera «lic» 8. 1—4 764 Ifj t m se liče t aajem t sakaj ÜLLia ««mljiiiem. Nailor r nprari list». 1—5 761 Kot lovec žs;iaTs£°iiT Hrratikem «II v Slaroaiji na kaka graHlno ali releposastro mlad msž, 28 le i iter, cžeajaa « snlm otr«kon. Poaudbi je nailor.'ti na: ,J. V.", poitao laiiie, Br. Lenart t Slor. gjricah, Štajersko, 2—8788 Kolarskega pT,oäfao delo «prejasa». [aasmriSraalijalh Tozor «a pr»d j, ijts itds njam po narasla. Iiialeralslsa rasaih tos«t. M. Loiar Dragomelj p. Domiile. 1—4 773 Velik štedilnik (Bparfcerd) sa proda. Štebih, Po-braije ob Drarl 6, Maribor. 780 Proda se IftrS žao 48 oralor, ki obstoji is zida ne hiie z opeko po trite; gosps-dargko poslopje t dobrem stana, koaolo ; pri rinogradn klet ia prs-la, re ice njire ia travniki «a lahko redi do 10 glar živine, lep «a-donosalk rsake rrsta sadja io ve lika hoata; cena 8X».000 K; od šeleaniike postaje Št. J ur ob jai žslea. eno nro hoda. Več «s poizve pri Franen Pader, kmet v 81. Jakoba prt fit. Jsrija j«L žel. 1-2 676 Proda se Ä,d ia zidaas hiia i« gospodarsko po-ilopje, t Öaraljeoiska poŠta 8r. Bapart Sle', gor Osa; 90.000 K. Nasl«r ie iar« t npraratitra 81ot. öispodarja. 1—2 781 TTČnnfii» kmeikih stariäer, U g, eprfjalB y Xt. riboru. Naslov t nprari. 781 Hupim romane, -Örni Jirij" io sZ>a pokopan»' Ceaa po dagarara, Poaalbe j* poslati aa nasltr: Simon folartf Leka rri Zidaaam mosta. 1—3 771 Suhe gobe inržene rožičke kupuje trgovina » semeni SEVER A KOMP.. Ljubljana, 8—10 S79 742a imeti res dobro in zanesljivo uro, je izpolnjena, ako si preskrbite uro iz znane urarske tvrdke SUTTNER. Prihranite si popravljanja in jezo. HAJFIHEJŠč URE iz nikla, srebra, tula in zlata i. t. d. NAROCNE DRE. Bogata izbira verižic, prstanov, uhanov, naročnic predmetov iz zlata in srebra vsake 3—20 vrste. — Zahtevajte cenik s slikami cd: Tvorničke tvrtfke H. SUTTNER. Ljubljana št. 992. Najceneje kupiš in : s preuredila ter napeljala svetljavo. — Nudila bom cen), občinstvu prvovrstna domača vina, izboren sadjevec ter vedno mrzla in topla jedila ob vsakem dnevnem času. Abónente na obilno in dobro opoldansko in večerno hrano sprejema po skrajno znižani ceni 12 kron. Za obilen obisk se uljudno priporoča 4—6f 602 Ai^alija Witzler, gostilničarka. Tisoče ljudi v vseh deželah uporabljajo že 25 let prijetno dišeč Felier-jet? „Elsafluid" kot kosmetikum za nego zob, zobnega mbsa, glave, kot dodatek k vodi za umivanje, ker je radi svojega antiseptičnega in čistečega osvežujočega delovanja najboljšega učinka. Ravno tako je priljubljen kod krepko blago delujoče in vrlo prijetno sredstvo za drgnenje v Cirilov! tiskarni v Mariboru ammia papir kanclijski fini in konceptni, pisemski, svileni (židani), »rešani (krep), mapice, kasete, ovojni papir, vse najrazličnejše pisarniške potrebščine kakor: črnilo, peresa, svinčnike, radirke, ravnila. Molitvenike, rožne vence, svetinjice, trgovske knjige; šolske potrebščine, razglednice. Solidno. Točno. hrbta, rok, nog in celega telesa. Je mnogo močnejši in delujoči nego Francosko žganje in najbolje sredstvo te vrste. Tisoče priznanja! Z zamotom in poštnino za vsakogar: 3 dvojnate ali 1 špeci-jalna steklenica 48 K. ZA PRODAJALCE: 12 dvojn. ali 4 špec. steklenice 168 K, 24 dvojn. ali 8 spec, steklenice 280 K, 36 dvojn. ali 12 spec, steklenice 394 K. POŠTNINE PROSTO na Vašo pošto. Kdor denar naprej, pošlje dobi še popust v naravi. PRIMOT: Elsa obliž za kurja očesa 5 K in 7'5o K; Kisa men-tolni klinčič 12 K; Elsa posipalni prašek 11 K; Pravo Elsa ribjo olje 85 K; Elsa voda za usta 36 K; Elsa kolonska voda 41 K.; Elsa šumskimiris 41 K; Glycerin 6 in 30 K; Lysol, Lysoform 30 K; Kineski čaj 3 K; Elsa mrčesni prašek 15 K; Strup za podgane m miši po 8 in 12 K. EUGEN V. FELLER, lekarnar, Stubica donja Elsa trg 34!, Hrevaško. 741 a SiANDROPOGON S" — najboljše sredstvo proti izpadanju las «s in brade razpošilja Baloh & Rosina, S» t— Maribor, steklenica 80 Kron. Poštnina P» Q se zaračuna posebej. a s K <5 ¡ñ - s» za i*!9 'Zahtevajte povsod jamo i >K0 ZA OTROKE se vsakemu zastonj. — z več tisoč slikami konfekcij, čevljev, klobukov, perila, preprog, parfumerije, torbarskega, nožarskega, galanterijskega in kratkega blaga je ravnokar izšel. — Pišite še danes ponj, pošlje Izbera ogromna, cene čudovito nizke. VeletrgQYißa in razpošiljaleics R. STEBMECKI, Celje št. 300, Slovenija. 4—6 739 1 Sksiola K 36* Najboliša hrana za dojenčke! Zelo ojakujoče sredstvo za beline na želodcu, rekonva-ieseente in osobito za premalo hranjene ter v ©bi® slabe osebe vsake starosti. DOBI SE POVSOD. Tovarna kemikih predmetov hrane ..SALUBRA" D. D. ZAGREB BoSkovlieva uL 23. telefon 7-91. Tvomlca: NOVA GQADI$KA "»as» Vsem župnijskim uri dom Slovenske Štajerske I Podpisano stavbeno podjetje se uljudno priporoča za vsa stavbena dela cerkvah, rove stavbe, popravila, prezidavanja, pozidavanja vseh cer-kveiiih peslepij, kapelic, pc družnic, župnišč, društvenih domov in drugih l (slepi) Izdeluje m tozadevne načrte in proračune, ter dajem strokovna navodila po nizkih cenah Na zahtevo obisk proti povrnitvi potnih stroškov. Narcčujte za leto 1922 še sedaj pri HCIcGŠEC DRUGOTEN, stavbeno podjetje v Braslovčah. i Uradna izjava. Tvrdka Korošec Dragotin je v letu I920 popvavljala župno cerkev Sv.Mi-haela pri Šoštanju. — Izmenjava o-boka v cerkvi je bila komplicirana ter se je vse delo pravilno in natančno izvršilo. — Kn. šk. župii urad Sv Mihaela pri Šoštanju, 25. junija I92I. Jos Attaneder, župnik.; Izjava. Stavbenik Dragotin Korošec iz Bra-slovč je 1. I92I pri tukašnji župnijski cerkvi in cerkvenih poslopjih izvršil raznovrstna popravila skrbno, tudi v malenkostih natančno, in okusno. Vse delo in popravilo splošno ugaja. — Župnijski urad Sv. Jedert nad Laškim, 9. julija I92I. Jo«. Lončarič, župnik. I I I I I I I I I MEDIC, RAKOVI & ZANKL d. z 0. z. Ljubljana. Tovarna kemičnih in rudninski!! barv ter lakov. Centrala; Ljubljana. Brzojavi: MeraVl, Ljubljana. Skladišče: Novi Sad. Telefon ,64. Gosposka al- PODRUŽNICA MARIBOR, s** m«. Emajlni laki. Pravi firnež. Barre za pode. j Priznano najboljša in zanesljiva kakovost: barve za obleke, vse vrste barv, suhe in oljnate, mavec (gips), maste-nec (Federweiss), strojno olje, karbolinej, steklarski in mizarski klej, pleskarski, slikarski in mizarski čopiči, kakor tudi drugi v to stroko spadajoči predmeti. „MERAKL" Ceniki se začasno ne razpošiljajo. Lak za podi. — Kmajlni lak. Linolem lak za podo. — Brunoline. 11-658 >WWWW Če greš v Maribor si dobro za-onnl io-ie št^ko i«; Glavni trs, kaitl pri tvrdkl FRANC NUSTEK kupi£ rea najceneje, najboljše, sukno, platno, hla-čevino, «vilene robce, baržun, pliš, plete, odeje koče, perilo, pletenine, i. t d. 1—700 ¡»a. .jjrüüail Zad« gospodarska banha d.d. e== Podružnica v Mariboru, Začsssso: RoroskacesU 1/1. — Telefon 311. — Erzejavi: (Sospobanka. Contrata: Ijöbljaiwu Fedrtdtolca: ß^kov«, San-javo, Sombor, - - . ■■■-v.- Split, UmM. Ekspoziture: Bled, htereoM skapnosK z Sveopčo Zanatlijs&o bank« d. d. v Zagrebu in njeno podružnico V K&rlovcu in Gospodarsko banko d. d. v Novem Sadu. Kapital in rerervg skupno z afllilaciMrol čez K 50,000.000'—. Daje trgovske kredite, esl. mptira resnice, loinbardira vrtdnGstne papirje, kupuje in prodaja tuj* valute in devize, spiejema vloge v tekočem računu iu na vloinr. knjižice ter preskrbuje vse bančne in borzne transakcije pod najugodnejšimi pogoji. Pooblaščen! prodnate srečk državne razredne loterije; 581 ** «rt Izdaja Konzorcij „Slov. ' -ospodarja." Odgovora! urednik:, Vlado Pušenjak. Tisk Cirilova tiskarne v Maribora