Kaur*4 »»ooul umi taatlsr, D*« i. t KOT, »t Ik* poti office »t CfcM*«o IU. u*dor iS« aet of > ou«r«M«r M»rt>b M. 1W. Office: 587 »o. Centre Ave. "Delavci vseh dežela, združite se" »v. (No.) 60. Resna beseda. bsseda velja našim cenje-a in sodrugom, J« v resnici mar, da se ia povzdigne nas list. js naročnina I« pote lahko re vsak dotični, de številko, ki se nahaja na rmeni naslovni znam-ima na primer številko js s današnjo številko a" potekla naročnina, torej dotičnike, kterim naročnina, da isto po-ftodrugi in somišljeniki, je sa socialistično stvar in Proletarca", in kteri imajo J0 jp-ečo, da niso brez dela, to Is storiti breg našega Obenem bi morali opom one brezbrižne naročili svoji bližini, ki ss še ne za razrednega stališča. storite to! List ima stroške vsak teden in po-jih mora, a rasen naroč teh par oglasov ni drugih Drugi slovenski listi pravkar končane vo-tem, da so sa mastne svote šumečo reklamo za republi-demokrate in celo prohi ali temperenčnike; ' ni zaslužil pri volit-centa, kajti ostal js zvest, Chicago, IU., 3. novembra (November), 1908. Veliki napredek socialističnih glasovi Poročila od vseh strani so še dvomljiva, a balkone ima Debs blizo milijon. V Chicagu je okrog 18.000 soc. glaso^; v Milwaukee čez 20.000. V kongres brtkone pride en socialist iz Wisconzina. William H. Taft izvoljen predsednikom Zed, držav z ogromno večino. 4— Wm. Bryan silno poražen! Po dosedanjih poročila ima Taft 311 elekjoralnih glasov, Bryan pa 172. Iz Balkana. in bo doslt in pisal je in bo le sa socia-stranko, ki je stranka de-r, a delavci ne plačujejo po-v svojo korist pisanih član v svojih listih. "Proletarec' ij ne računa na kapitaliste in pristaše, temveč pričaku gmotne podpore le od delavcev ktsrs je pisan. IV TA PODPORA JE V PR V i NAROČNINA. Storite vsi svojo socialistično in mi bomo svojo. Pono-naročnino, pridobite novih ov, prispevajte prosto-prispevke, in če to storite v zadostni meri, bomo ob novem fctu Ust prilično povečali. Od vas torej odvisno. Vsi na delo! Pojit svoje katoliške rojake, ka-neumomo kolektajo in zbirajo za cerkve in druge take ne reči. Mi jih moramo sa-posnemati in še Z VE&JO podpirati "Proletarca". is je slovenzkih sociali ▼ Ameriki, veliko zavednih cev, — in da bi ne mogli .vati enega samega lista? ^ bi žalostno! To je naša resna beseda. Oglase z naročninami vsi še ta te ! ODBOR Jugoslov. del. tiskovne druibe Morgan (J. P.) je 0. oktobra •til iz dela 0000 mezdnih sužnjev »jih tvora i ca h v Knerbey, Ala. Ali Morgan čakati do 4. novem kakor čakajo drugi t Ako bi bil tal, morda bi kteri onih mesdnih Ijer danee glasoval za Tafta ali Ijetoinja volilna kampanja atarih ka-taliati/mh strank je imela v sebi ne-(•j originalnega. Večina velikih kapi-ilističnih dnevnikov je poročala o re-iblikanskih in demokratičnih volilnih »dih v jed na k em tonu, jednako statično Niii znal, čitaft-li republi kan ali demokratični časopis. Is tega lahko eklepa, da ee etare kapi tal i lae stranke sistematično ie združu-Lrta 1912 jih bomo naftli popol zd rožene. Parada lačnih otrok v Belecugradu. — "Mi hočemo kniha, ne pa vojne!" — Protest jugoslovanskih socialistov. Braojav z dae 28. m. m. poroča, da ee je predzadnji teden vriila v Belem gradu, glavnem mestu Srbije, demon srarija, ki je bila po vdeleženeifc ia svojem značaju vse kaj dnizega, kakor eo pa demonstracije " patrijotičnih " lta lijaaov in 8rbov pod vodatvum krvi žejsega kron princa, ki dan za dnevom ^»i^^ao i ki r&ila as je demooatraci ja otrok brez posetnih delavcev. Dečki in deklice \ ubožnib oblačilnih in upadlih obrazov so korakale v dolgi vrsti »Ko kraljeve palače, noseče protest proti namerava ni vojni. Mali demonstrant je eo nosili^ proieetne napise, kteri eo *e glasili "Mi hočemo kruha, ne pa vojne!'] "Dajte naftim očetom dela, ne tirajte jih v smrt!" "Prosimo, ne srlite nafti h očetov v vojno, ko pp mi stradamo." Itd. Demonstracijo malih revčkov eo priredili srbski. socialistično organizirani delavci, ki iz svojega razrednega staliftča povaem upravičeno nasprotujejo vojni z Avstrijo. Razredno zavedni delavci vedo, da je vojna izraz železne pesti burtoaaije in kapitalizma, ki .jednako tlači in pije kri dHavske I mu narodu bodisi v Srbiji, Avstriji, Bolgariji a)i Turčiji. Bolgarska socialistična organizacija je kmalu po razglašen ju neodvisnosti Itolgarske kneževine izdala sledeči ma ■if est. "Organizacija bolgarskih in srbskih delavcev se temeljito bavi e sedanjimi kritičnimi dogodki na Balkanu. Bal kanske države so nafta očeviaa. Te dni je pa ta nafta očevina postala cilj na ftega največjega »ovratnika kapitalizma, ki namerava s pomočjo umetne politike poslati nafte brate delavce v mesnico pod hinavsko pretveso, da bo do branili "svojo domovino" pred sosednjimi državami. Mi etojimo na staliftču, da delavec nima nič od tega, [naj se Ferdinand kliče za carja ali kne-neodvisnega ali napol odvisnega I položaj bolgarskega delavca se ne bo s tem nič spremenil, in valed tega naj odlt«čnarje nasprotujemo vojni. Prosimo jugoslovanske delavce v Bolgariji, Sr hi ji in Bosni, da asm stoje na strani in z nami vred sknftajo odvrniti nafto |največjo nesrečo, vojno. Dol « onimi, ki proslavljajo in zahtevajo vojno' Živel mednarodni proletariat' Živela so lna revolucija!" gimi delavci it sluibe^ kmalu poftli. Peha! ee jI za delom vsa ki dau po Ho. Chieagi, a povedali so mu povsod, da ne tr« Mjo delavcev. Slučajno je zvedel, da Jolietu spre jernajo delavce vj undoti e jeklarne. Podal »e je s avojd družit d ,peft v Joliet, ker ni imel denarja, d ji bi plačal voz-nino aa poulični žeiezn ei. Na potu v Joliet jc o pečal, obležal je v leseni ko libi, v k ter« je ji uie l da počaei {»"gina lakot a svojci. Slu čajno »4» naftli kmetje družino in jo odpeljali na po$-ij»ko jiqstajo v So. Tako umirajo in poginjajo delavci, ki ustvarjajo narodno bogatstvo I Prihranki e«. j je tako uiaio razlike, da je soeialwtom vaet-iui če glasujejo za avoj socialistični ali pa demokratični tiket." Tak je «ta n usjak Bryau! Prej j« veduo trdil da republikanska stranka pospešuje so oiaii-ujui m da je ieta odgovorua za ves "socialistični terorizem » zdaj, ko se je a« potapljal, je pa klical socialiste aa pS»oč SoCh-ug Debs je že izjavil ua ne deljsk.ua shodu v Chicagu, da Imi brv ana tudi za to nesramnost v kratkem poftteuo piačai. i prost vstop, prid pcftčiei milijonarjev v Zdr. drž. CpraAamo vs|>ričo tega dejstva, ali ne zasluži vaak duhovnik, ki trdi, ebs, na* kandidat, ki se je vozil a tem via kom, je imel v tem čwm 500 volilnih shodov rn on sam je govoril 300 govorov. Xajsijajncfti »hod je imel aodr. Debs zadnjo nedeljo, ob zaključku nafte kampanje v Chicagu; posluftalo ga je 18.000 oseb. Naravtm je, da ao tudi stroftki za rdeči vlak veliko večji, ka kor ae je prvotno računalo. Rdeči vlak je stal ameriftko socialistično stranko S34.000, ktera svota se je pokrila iz posebnega »klada, imenovanega "Red Special Fond". Ta sklad eo založili razredno zavedni delavci ftirow Ameri ke v tr h mesecih. • Rdeči vlak je imel tudi ta znameniti uspeh, da jc nafta stranka v Zeti. drža vah med kampanjo narasla xa 4000 čla nov. Sedaj ftteje 48.000 članov. t lietoinja socialistična kamenja je bila zgodovinska kampanja, ktera ne ho ohranila v spominu pri poznih delavskih slojih fte takrat, ko bo socializem že davno slavil svoj zmagoslavni triumf. BRYAN JE PROSJAČIL ZA SOCIALI STIČNE GLASOVE. Zadnjo nedeljo je imel Mr. Brvan, sedaj že propadli demokratični kandi dat, v Clevelandn volilni shod. na kte-resn je v svojem govoru apeliral na socialistične delavce, da naj glaaujejo za demokrat«, oziroma za njega. Svoj apel je ntemeljeval * očitno lažjo, da "i.ied socialistično in demokratično platformo roda" je v avoji predzadnji sobotni fttevilki prinesl notico, v kterej pravi, d* "Proletarcu" vidoma ugaja, da je tekla slovenska kri v Ljubljani." La žei, Mr. "Olas Naroda"!" Proletarec stoji na razrednem staliiču, in kot tak ni fte nikoli niti ne bo odobraval preli vanja Čioveik« krvi, pa oaj ae preliva kjerkoli hoče. Pač pa je "Proletarec in bo dosledno nasprotoval narodnost aim bojem, pa uaj se že kujaka proti Slovenvcm, Nemcem ali ktereinu si že-bodi narodu; kajti ravno narodnostni boji povzročajo hlačne poulične Izgrede in krvave poboje, a obenem ao na aploS no žkodo delavskemu ljudstvu, ktero mora uajprvo gledata za svoj ti vi jen »ki obstanek, potem žela sa narodni ldejallzem če ima kaj od te*a. Delavci ne [Nsznamo mrf>ene diference med slovenskim in nemftkim kapitalistom. Slo venski kapitalist dere jednako eloven skega in nemSkega delavca in obratno, nemftki kapitalist-dere jednako nemške ga in slovenskega delavca. Mi naj gre potem delavec v boj za svojega izko riftčevalenf Ali se naj utM»žani in lačni delavec nasiti " rodoljubija'' ali melo dične fraae "Svoji k avojim"f Ne; pameten slovenski delavec ne bo ftel nikoli v boj za frakarsko, rodol ju barak« ia buržoasno gospodo, ki si fte smatra v dober »petit če v pričo de lavcev malo počsblja nem Ako (JJl) Za pwinni si to «|Glas Naroda"! l>a pa preidemo k stvari: Kdo pa je bil tieti, ki je kmalo po poročilih o ljubljanskih k rs valih otročje bedasto klical v svet: "Teci, teci, slovenska kri! . . Ali ni bil "Olas Naroda"! In sledujič: kdo |ia je bil tisti Mister, ki je brzo javno čestital najviftji glavi dunajske vlade, tiste |Vlade, ktera je stara sovražnica Slovanov, in ktera je kmalo potem po svojem podivjanem vojafttvu umorila v Ljubljani dva SIoveneaT Ni bil Mr. Sakaerf Mednarodna socialistična stranka ima 03* zastopnikov v raznih parlamentih evropekih držav. Vseh socialističnih glasov po zadnjih volitvah v ranoih državah je 8,803,457. RasteV Well, ve«! Leto (Vol.) HI NAROČNIKOM IN ČITATE LJEM NA ZNANJE. Današnja številka Proletarca' ima dva dni zamude, to pa vsled tega, ker je uredništvo čakalo na rezultat torkovih predsedniških volitev. NEDELJSKA PARADA IN VOLILNI SHOD CHIKABKEOA DE ' LAVSTVA je bil rekord v eaakik delavskih pre reditvah, kar jih pozna zgodoviaa Chl-caga in morda cele Amerike. Sijajna socialistična volilna kampanj« *a le-, toinje predseduiftke volitve se je zaključila v uedeljo v nafteni mestu s tako sijajnim triumfom, kakorftuega fte ni •loživelo zavedno delavstvo v Ameriki. Parade, ktera ee je {»ričela ob 2 uri po poldnn na I*kc Frontu, se je vdeležilo nad 37,000 delavcev in delavk vaih na rodnosti. Navaoče so bile vse chikaftke tieiavske unije msnth strok s svojimi ]tra|M>ri in uektrre tudi z godbami; na dalje vse S4M'ialietične organizacije, kt« rih je v Chicagu okrog devetdeset; za tem rama delavska izobraževalna, na pre« lna in |Mx|[Mirna drufttva. V tej ogromne j vrsti je vihrah) okrog 50 rdečih zastav in Čez stotero demonstrativnih napisov. Slovenci, kteri so korakali v drufttvu " Slavi ja", "Slovenski dom" in v socialističnem klubu, ao imeli napis v slovenskem in anglečkem jeriku: "Zavetlni slovenski delavci bo-do glasovali za 'Geae Dehsa." V ,»ol- At-^ils se v- vdeleSS« pwwie hrvatska socialistična organizacija. Psraih* se je vila po Michigan Ave. od 14, do 31. ceate, po najlepft« j chi-kaftkej ulici, kvektitlnu kate* on agreement. NASLOV < ADDKESS): "PROLETAREC" sb7 So. Centre Ave.v Chicago, III. si WAHRMUNDOV GOVOR Priobčuje Ivan Kakor. (Nadal jevanje in konci" i/, oil. Ate v. ' • 1'mletarca.'') Hleb kruha od zadnje večerje. TruiajBt leč o tri med seboj različne osebe lojfov zaplenilo mojo knjižico in .Dunajska cesta št v. 20. za neznat-vendar le eri Bog! "Odgovor: To je skrivnost, ka ture ne moremo razumeti, ker Bog j grešilo se je s tem činom zoper na- se steni proglasilo za sodnika čez n<> avotieo 70 vinarjev, t. j. za pri-inoje znanstveno delovanje. Pre- Mižno 16 centov. je neskončen in nerazumljiv. Verovati pa moremo, ker je Bog sam to razodel." £e v 1 stoletju so izobraženi kristjani smatrali dogmo o sv. trojici bolj za neko potrebno ZLO in N K R A Z I' M L.JI VO SK li IV NOST, nego za izraz svoje vere. Izreki o svetovni sliki pač nc pridejo, kakor mislim, tukaj v po-štev. Tu sc sploh ne gre za čisto verske reči. Da so verski obredi (kult) v veliki meri pagansko-politoistični, t. j. da je katoliška cerkev privzela mnogo običajev iz paganstva, zlasti skrivnosti, je neizpodbitna resnica Politeističen (mnogobo- čelo. brez katerega svobodne zna- Socialistična zmaga v Canadi. nosti. ki je v Avstriji zajamčena 2fi. oktobra «<» m- vriile v Canadi V državnih (»snovnih zakonih, parlamentarne volitve. Pri teh volitvah sploh ni, — zoper načelo, da se zmagal tudi sndrug Hawthornthwai-more znanost zopet le Z znanostjo v distriktu Nanaim.., ktere^a bo se-soditi in obsoditi, in da so proti I v parlamentu eamadnkega njej vsi državni pravdniki in tribunal i sveta brez moči. Izjavljam na tem mestu, da stojim nepremakljivo na stališču te- **>l trpst&o ia | UUIVR^ V uUofi imamo tudi rame druge potn-bMfc^ fc da ji v delokrog oprava — oblak. Pridite in ogleju si naio ialoftbo. Z mn apoitovanjem tar tttttt t ..........* MMj Zabava! Ples! Zabava Društvo "Slovenski Dom", št. 86, S. N. P. J priredi V SOBOTO 7. NOVEMBRA 1908 veliko plesno veselico v ROTHI8 IIALLI, vogel Grand Ave. k Hangamon st. na severni (Northside) Chieage. Začetek ob 7 uri »večer. Vstopnina 251; v spremstvu molkih proste. Chikaiki Slovenci ln Slovenke, vabimo vas najuljudneje, al vdelati te te nale veaellce. fpi e Opomba: Rojaki z zapadnega dela mesta (Weatside) s« n»j ^ s Center Ave. karo do Austin Ave. Tam jih bo čakal nai vodnik s g| šilom 8. N. P. J. v roki, kteri jim pokaie pod do dvorane. .................................. ODBOR .. 'M................. f.nSTI I N A dobro*in vcdno preskrblje.1 vivro 1 ILHA, z najboljšimi pijačami unij. skimi smodkami in prostim prigrizkom. nvnnnp Za društvencnc seje, svatbe, Lr v v/l UUVf zabavne večere, veselice itd. j Potujoči rojaki vedno dobro Priporočam se vsem v mnogobrojen {obisk Frank Mladič 587 SO. CENTRE AVE., CHICAGO, IU. Spomin na ženitvanjski dan. Sesona ieninov ia neveat prihaja. Če ae ienite, jo vaiao m v* da si omialite dobro aliko kot spomin na vaj lonitvanjski da aliko, da boljie ne morete dobiti, vam iadela izkušen fotograf, 391-393 BLUE ISLAND AVE., CHICAI Ima večletno akuiajo in iadeluje najfiaegie fotografijo po cenak. TELEFON CANAL 287. USTANOVLJENO ) « Lska kuga na Filipinih. •like ix življenja In delovanja rlmsko-katollftke duhovščin« na filipinskih otokih. &th it kaogr«»u<'ga lapisaiks 56. kougr»>sa Zedinjenih driav. priobčeuih v 66«. itrv, " Apical to Keaao-na'T posloveni) Ivan Molek V Š**i iSm&ml j« vanje.) filipinskih prvakov. ia ugleduejši meščani ii v provinci j i La Union, ao Hllji Jokala«1 oblaati sestavili na preiskovalno ko t«h svedošb povzemamo «1« Kakšna je bila župnikov etc. t jpgjlotaa morala duhovnikov M morr odobravati. NjiIh. j« po varoval a mej šupljani Jkaadale in bedo. lhihov-Uko 4 4 svobodno " in nosi bilo to niš »kritega pred ftoptjaai. Par slučajev: Ob ■umikih ao vabili v t\ in jih najprvo »varili »mu rei1 m i, nato ao jih morale večkrat izpove-ao jih — zapeljali. če a« »i posrečilo, ao pa duhov flkevali lainjive ovadbe pro BjfcUdetih deklet, ali 6© j« »na. proti njenemu so-ta način izsilili deports To ae je pripetilo na kapitanu Donu Miguel Btaoftm drugim v naši pro kako daleč je segal > || hudobija duhovnikov, na-J^Uu, da ae ic v a*> *) nahajajo dvojne tajne do teh stopnic je nare garderobe, in ene ao vo-ia cerkvenega kora v a druge is duhovnikove ■Mttmeljski hodnik, po kte priilo v bližnjo prodajalno, •rad mestnega predsedni tajne stopnice in hodniki »m v nemoralne in na-e tem ni najmanjšega se dveh ■duhovni mestu, ktera sta bila ta nečloveška, da sta vča-vsakega vzroka prete-tis je, pevke in vse tiste ki so bili z njimi v tes •s zmeneČ s« za posvečeni Sbi Izvrševala svoje brutal pljkajše je bilo to, -Ia kot li nismo smeli, daai nas [jntestirati proti takemu de-in kornm piran ju naše Ponavljamo še enkrat In starost, in če je ktera dajali so ji medicine, plod. — Kongresni doku-200. ffprišo te evedočbe je Ta ft v ||Won> 21. maja 190S v Nash-Teas., izustil sledeče: 4'Rim cerkev je vedno prva filipinskega ljudstva.") i, ztpeljivci žen in deklet. Kba J ose Templa. domačin iz mesta Li-iji Batangas, zemljiški po ilturist, je pričal sle- nmčil z nesramnimi b«md»uii iu g«-staaai, aatsnšno a« ravnajoč po opol4 zlih ia hinavskih predpisih papešav Pavla IV, Klementa VIII, Pavla VI, Uregorija XV, Alelnsandra VII in Be nsditka XIV. Ako to ns sadostuje, po kličem lahko na »totine žensk, — ne kaj jih je tudi v moji hiši —, ktere rudo voljno poevmiočijo, kar sen: tukaj izpovedal. T aft. kom.: Kaj je po vali miali da lo največ povoda mržnji do ftpauikih duhovnikov? Pr.: Krutost, tiranija in neštete ne moralnosti, ktere so izvrševali očito in brez strahu, in neštete druge luinpa rije, kteše lahko poavedofijo drugi. Proti vsemu temu je pa bilo ljudstvo brez moči; duhovnika na Filipinih ne more nihče klicati na odgovor. Ako we kteri guverner le enkrat ostneli, da na-«protuju£e poaeže v duhovnikovo nemoralno iiv^jenje, stane ga to zelo drago: pregnan je kmahi iz svoje ■lužbe. — Kongreani dokument, stran 202, 209, 210. (In spričo te evedočbe j« Taft v svojem govoru 21. maja 1008 v Nafh-ville, Tenn., izustil bledeče: "Rimskokatoliška cerkev je vedno sa na predek fUipinakega ljudstva.") Politične funkcije duhovnikov. (Father Willegas, frančiikanaki duhovnik, vprašan od Taftove komisije: "Kakšne politique in civilne funkcije so opravljali španaki duhovni na Fili-pinihf" odgovoril je slede&e;) 4 4 Farni Župnik je bil nadzornik priruarnih šol, predsednik zdravstvene ga urada, predsednik odbora im j^vno niiloššrno, predsednik davčnega odbora ia prej aktivni a poanoje častni predsednik odbora sa ***«svama jat-nih del. Bil je predsednik tudi v stati-etiškem odboru. Pod španskim zakonom je moral vaak prebivalec imeti spričevalo o svojem vedenju. Ako je kdo šei is svojega kraja v oddaljeno meeto, in se je pripetilo, da je bil tam radi kakega prestopka zaprt v ječo, zahtevalo je sodišče od civilnih oblasti v njegovem rojstnem kraju tako spričevalo o njegovem značaju. Spriše-valo pa ni prej došio, dokler ni tudi farni župnik. pridjal svoj podpis. Žop' » sapsljsvall šenaks bres nik * 1-1 conror kraJ,,v",h uradnih listin, predno so šle v roke provinc i jal nema guvernerja. Bil je tu di zastopnik krajevnega zastopa, kadar •e je ta shajal; bil je supervisor pdli cije ob času volitev; bil je izpraševa lec šolskih otrok prvega in drugega razreda ljudskih sol; bil je cenzor dm matičnih iger v jeciku domačinov Ki odločal, ali so za javni mir in moralo, sli ne. Predsedoval je tudi uradnikom kaznilnice in nadzoroval hrano, ki se je «lajala jetnikom. Župnik je bil tudi .'•lan provinc i jal nega odbora in obenem član odbora za odmer jeva nje in ceni tev državnih zemljišč." — Senatni dokument fltev. 190, stran «4—05—46, 56 kongres, 2. zasedanje. IZJAVA KksekuUvai odibor 44Jugoslovanske socialistične zveš« v Ameriki" se je na svoji redni seji dne ti. oktobra t. 1. nekoliko ha vil tudi s zadnjimi krva viuri dogodki v Ljubljani in s ozirom na iste, ki so kolikor toliko vsšoi tudi za slovenske delavce v Ameriki, isjsv-Ija sledeče: 1. Kkaekutivni odbor 4'Jugoslovanske eocialiatične zveze v Ameriki" obsoja najstrošje teroristično taktiko ns-rijooalističnih atrank v Anetriji, naj se ie rabi v boj« proti Slovencem ali pa proti drugim narodom. Ta taktika nacijonalističtiik strank izvaja narodnostni boj do brutalnih oblik pouličnih izgredov kar |ia ne koristi nobsaemu narodu, p*Č jm se pri tem okoriščajo buršoazn« stranke, a na drugi strani se otešuje razredni boj med delavstvom in kapitalizmom, ki je mednaroden. 2. Na podlagi zanesljivih poročil is stare domovine, konitatira eksekutivni odbor, da je zadnji nacijoealcii havs, ki se je ko*wx*l a krvsvo tragedijo v Ljubljani, zanetilo podpihovanje me-Ačnnskih strsnk (klerikalne in liberalne). 3. Kksekutivni odbor dalje najogorč-neje obsoja kranjsko deželno vlado, ki je izvršila krvavi del naeijonalnih ra-buk s tem, da je v izbiranju sredstev za varstvo javnega miru poslala na lice nemirov pristransko in podivjano vojaštvo z isto tako pristranskimi ia podivjanimi poveljniki, ki so brez aako aitega razloga na najproetejii in naj brutalnejši način usmrtili dve čisto ne« dolini oaebi. Kksekutivni odbor smatrs smrt onih dveh oseb za čisto navadni umor, kterega je izvršila vojaška drhal in za kterega je odgovorna gojila avstrijska vlada in z njo vred današnji drušabni sistem, ki neguje militarizem. Kkaekutivni odbor izreka tu svoje so-ialje nad padlima žrtvama, kot žrtva rna militaristične morije. 4. Končno obsoja eksekutivni odbor pisarjenje vaeh onih slovenskih listov v Ameriki, s kterlm se pogreva necijo-nalno ščuvanje iz klerikalnih in libe ralnih starokrajskih listov, in ktero hna v A meri H, kjer ne poznamo narodnostnih konfliktov, le te posledice, da bega slovenske delavce in. jih razdvaja v -delu za solidarnost in skupne interese s delavci vseh narodnosti. Eksekutivni odbor 44 Jugoslovanske socialistične , zvese v Ameriki". ja: Ali ste imeli kaj tti razmere med špan.-li in ljudstvom v ver tem in političnem " oziru 106 f se tiče verske vezi med in ljudstvom, španski tup-imel kaplana, ni opravljal i ničesar razun če par ameb; vsa druga ver so opravljali kaplani, pa tupniki počenjali take nikakor niso bile čaatne za njihov pobožni poklic. Po M as smeli nazivatl po t-Msdlne. Mwl vsemi zakrs-■ymje imeli spoved; to pa ker so v spovodnicah imeli ike, dajati duAka svojim V postnem času, ko je deiele v večjem Itevilu pri-I, je Španski župnik strogo svojim ksplanom, da mora-tese in dekleta s dežele po-njsgori spovedniei, ktera je v najtemnejšem kotu Tsm jih je župnik po vrsti Filipinih in v Ameriki se fa-cerkev navadno nahajata pod K. — Opomb, prelag. Opomba uredništva: Vnled preobile-gn gradiva, nanašajočega se na,volitve, je morala ta "Izjava" zadnji teden i »ostat i. Škofova svedočba. (Med številnimi pričami zoper ne-moralnost in druge hudobije Španske duhovščine na Filipinih, je bil tudi Jkof Hantiaho Pava iz Jama, kteri je bil obenem tudi vodja ol, neredno mesečno čiščenje, belitok, padanje maternice, neplodovitost i. t. d. On edini na posebni moderni način hitro in zanesljivo ozdravi jetiko in sifilis, kakor tudi vsako tajno spolno bolezn moža in žene. Zdravljenje spolnih boleznij ostane tajno,— ZATORAJ ROJAKI! Ako ste bolni ali slabi ter Vam je treba zdravniške pomoči, ne odlašajte e zdravljenjem in ne obračajte se na zdravnike in zdravniške zavode, katerih delovanja ne poznate, ker tako brez koristi trošite težko prisluženi denar, temveč natanko opišite Vašo bolezen v svojem materinem jeziku in pri tem naznanite koliko časa traja, kako je nastopila in vse podrobnosti ter pismo naslovite na spodaj označeni naslov, potem smete mirne duše biti prepričani v najkrajšem času popolnega ozdravljenja. — Ako pa Vam bolezen ni znana, pišite po obširno knjigo ZDRAVJE, katero dobite ZA5T0NJ, ako pismu priložite nekoliko poštnih znamk za poštnino. Vsa pisma naslavlajte točno na sledeči naslov: THE COLLINS N. Y. MEDICAL INSTITUTE 140 WEST 34th ST., NEW YORK N. Y. i * i! ZEMANOVO "GRENKO VINO", o * <; je najboljše zdravilo svoje vrste, izvrstno sredstvo proti bolez-o nim želodca, črev in ledvic, čisti kri in jetra. NEPRESEGLJ1V LEK ZA MALOKRVNE ŽENE IN DEVOJKE. Izdelano iz najboljšega vina in zdravilnih zelišč. ZEMANOVA "TATRA'% ;; želodečni grenčec.Tatra je izdelana it zdravilnih zeliftč tatran-\\ skega gorovja, zdravi živčne slabosti, podpira lahko prebavo J J želodčevo in se je dobro obnesla proti bolestim revmatizma. Dobiti v vseh slovanskih salunih kakor tudi pn izdelovalcu ! \ teh najboljših zdravil. „ Prodaja na debelo in drobno najboljSa Californijska vina. R 7FMAN' 777 A,p°rr strect< i i o D. ilUAil, Chicago, 111. $♦♦♦$»♦$$$$$$$$$♦$$♦»$$$$$$>♦♦»$♦»»$>♦$$ooo♦+♦♦♦♦»»! 1 >HMMMIMIMM0MM»Mi't udal svoji neizmerni bolesti. Oko je sicer oatalo suho, kajti sramoval se je sedaj kazati svojo žalost očito; sedel je tu kakor odrevenel, tre|>etajoč in premišljujoč svojo osodo. Nikdar se ni jasno zavedal. kako zelo da ljubi Ono; spoznal je to stoprav sedaj, ko jo je izgubil, stoprav sedaj, ko tukaj sedi in ve, da jo bodo jutri odnsli, da je ne 1m> več videl — nikdar več v življenju. Stara ljubezen, ubita v |H>manjkaujuin trpljenju, oživila je na novo, odprle so se zatvornice spominom, prežil je v duhu še enkrat vse njuno skupno življenje, s|H>miiijal se, kako jo je v Litaviji prvič videl na sejmu, krasno kakor cvetko, pojočo kakor slavček. Videl jo je tako, kakor jo je poročil, v vsej njeni Ijubkcsiti in nedolžnosti, s srcem polnim čudes; besede, ki jih je govorils, donele so mu spet po ušesih, in solze, ki jib je pretakala, močile so sedaj njegova lica. Dolgotrajni, kruti boj z bedo in pomanjkanjem ga je napravil trdega in surovega, toda ona *»• napram njemu vsled tega ni spremenila. — ostala je do poslednjega diha i*ta po ljubezni hrepeneča duša. razprostirala mu roke nas prosti, ga objemala in beračila za nežno ljubezen, ln poleg je trpela — tako kruto trpela, prestajala take muke, take grozovit ost i o bog' že spomin na to je strašen! Kako grozovito hudoben in brezsrčen človek se je zdel samemu sebi! Vsaka žal in v jezi izrečena beseda vračala h«- mu je sedaj ter mu ranila srce kakor oster nož; vsako sebično dejanje, ki ga je storil. — kako kruto ga je sedaj trpinčilo! In kaka udaiiost. kaka spoštljiva m t ga je navdajala do One sedaj — sedaj, ko nje ni več. sedaj ko je prepozno, prepozno! Srce se mu je bolesti krčilo in mu hotelo razpočiti; čepel je tukaj v temi poleg nje in roke stegoval proti njej, — a One ni več. izgubil jo je za vedno! Kričal bi glasno od bolesti in obupa; m rila pot mu stopi na Mo, toda ni m upal dati od sebe glasu. — da. komaj dihati si je upal, vsled sramu iti prezrfanja samega sebe. Pozno v'noč se je vrnila Klzbieta. ki je naberačila denarja za eno mašo iti jo takoj vnaprej plačala, da bi ne prišla v skušnjavo in denar porabila doma. Prinesla je sabo tudi kos starega rženega kruha, ki ga je nekje dobila, in s tem je potolažila gladne otroke in jih uspavala. Potem jf prišla k Jurgisu in se vsedla zraven njega. Ni mu očitala ničesar; sklenila sta tako z Marijo; hotela ga je samo prositi, tukaj ob truplu njegove mrtve žene. Klzbieta je svoje solze že ustavila, strah je zmagal v njeni duši nad žalostjo. Pokopala je enega svojih otrok. — a to je storila že trikrat in vedno je spet vstala in pričela nov boj r življenjem radi ostalih. Klzbieta je bila priproste narave: podobna je bila črvu. ki tudi potem še živi. ako ae ga raztrga na kosce; ali pa koklji, ki ji je-preostalo le eno samo pišče, in ki še i naprej skrbi z vso nežnostjo za to edino, zadnje. Delala je tako k«*r ji je to ležalo v njeni naravi, ni uprašala. je-li bilo pravično, in ali ae sploh splača, živeti naprej tako življenje, v katerem prevladuje smrt in uničenje. In ta prastara pravila zdrave pameti je skušala Jurgisu v glavo ubiti, preseč ga s solznimi očmi. Ona je mrtva, toda drugi še živč in se morajo pri življenju ohraniti. Ni ga prosila radi svojih otrok. Ona sama in Marija boste že kako za nje skrbeli. Toda tu bil še Antana*. njegov lastni sin. Hodila mu je Antanasa Ona — mali paglavec,je bil edini spomin na njo. ki mu je ostal; ljubiti ga mora in ščititi; pokazati mora. da je mož. Vedeti mora, kako željo bi Ona imela, za ktij bi ga prosila, ako bi sedaj v tem trenotku še enkrat mogla r njim govoriti. Strašno je. da je morala umreti na ta način; toda življenje je bilo za njo pretrdo, morala je iti. Strašno je. da je niso mogli pokopati, da ne mora uporabiti niti enega dne, da bi jo obžaloval. — toda je že tako na tem svetu. Vsa njih osoda stoji na kocki: nobenega centa nimajo, in otroci poginejo — denar morajo imeti. Ali ne more biti toliko moža, tla bi to preprečil. — že zaradi One? Ali se ne more ojunačitif Po kratkem času bodo izven nevarnosti, —sedaj ko nimajo več skrbi s hišo. živijo lahko cei.eje, in če delajo vsi otroci, lahko se kako pre-tolčejo. če le ne vrže on puške v koruzo. Tako je Klzbieta nadaljevala, z mrzlično zgovornostjo. Šlo se ji je za boj za življenje: ni si bila v strahu, da bi Jurgis še naprej pijančeval, kajti za to ni imel denarja, toda prevzel jo je ncpopistin strah pri miilih, da bi jih utegnil zapustiti. da odide po svetu, kakor je to storil Jonas. (Nadaljevanje.) Delavstvo prodneira vsa bogastvo; bogastvo torej pripada de lavitvu. Dolinost vsakega socialista j«, podpirati ivoje časopisje. Agiti rajU ta "Proletarca". Pridobite mu nov« naročnike. _ M. A. Weisskopf, M. D, Iakuien zdravnik. Uraduje od 8—11 predpoldne in od 6—9 zvečer, 886 So. Ashland Ave. Tel. Canal 476 Chicago, 111. Joseph Kratky, 575 W. 17th St.. Chicago. 111. Izdelovalec najfinejših cl«ar vaake vrste. Na debelo in drobno. POZORI SLOVENCU POZOR! SALOON s modernim keglji&en Svete pivo v aodčkih is buteljkah in druge raznovrstne pijače ter unijske smodke. Potniki dobe čedno proso čiiče ca nizko eeoo. P ost res ba točna ln lx borna. Vsem Slovencem in drugim Slovsaom se toplo priporoča MARTIN POTOK AR, Mi BO. CBNTEB A VB., CHICAGO Dr. W. C. Ohlendorf, M. D. Zdravnik ca notranje bolesnl ln Isdravniika preiskava brezplačno—plačati je le zdsvils. 647 ln 649 Bins Island Ave. Chicago. Za dne ure: Od 1 do 3 po pol. Od 7 do 9 zvečer. lives Chicage živeči bolniki naj pUslo slovenski. MIRKO VADJINA, JttK SLOVENSKO HRVATSKI BRIVEC. Na razpolago so kopelji. ALOIS VANA •— izdelovstelj — sodovice, mineralne vode io raznih neopojnlh pijač. B2-H4 Flsk St. Tel. Canal 1405 Priporoč 1ji\o! z ^ DR. F. J. PATERA Ordinnje: na sevsroaah. voglu ASHLAND IN MILWAUKEE AVE od 12. do 3. ure popoi.; od 7. do 8. ure avečer v ponUeljklh, torkih, četrtkih in petkih. Telefon Canal 180. Hermankovi praški so najboljše zdravilo za glavobol in neuralgljo. Ustavijo bolečine v 15 minutah. Cena 25 centov. J. 0. HERMANEK, lekarnik, 685 Bo. Centre Ave., Chicago, 111. Vac. Tourek, Izdelovalec finih H^a va n a cigar. Prodaja eigsre na Ikatlje. Naročila ae Izvrlujefo točno. 1210 So. Albany Av., Chicago. III. Aks hočei dobro naravno oglaai ae pri JOS. BERNA 620 Blue Island Telefon Canal »421 ARI Ar«, Pri njstna dobi i najbolj« aka in importlrsoa I. STRAUI URAR 336 W. 18th Bt., Ima večjo zalogo ur, u no v Is drugih drago tin. vsakovrstna popravila v tej zelo nitki e«ni. ObUčite gat Trgovina s leleznino--m in pohiitvom. To pravi j« sSu 64V645 W. lHth Chlra«o. III. Najbolj« 1, ne je obuvaj Pri NOVA SLOVENSKI 80S pri FRANC Cl Rojakom v Chicagi aem zopet odprl svoj novi kterem točim vedno sv«i« a|j vino itd. Dobre smotke aa Imam tudi prostorno dvoru, selice, svatbe, zabavne vs<«||j| poročam se v obili obkk. 8 spofttovanjem FRANC CECH. 568 Bo. Centre Av«. Halo« John: Kje ai pa bil včeraj* Saj kjer je največ zabave. Ali| d« je največ zabave v John Koši< 590 So. Centre Ave.,i Jože Sabai advokat ln pravni aklh ln cl vinih Pilite slovaaakit 1823-1638 Unitj 79 Dearborn 8t., Bes. 5155 Prairie Al Phone Dr«zel 7271. Leopold ODVBTB1A t kazenskih ia eivilslh Auto Phone 6065. Offie« Phone Mais 3085 Residence Pboa« HEAD: 87 METRO] Severozap. ogel is La Salle bUm Stanovanje: 1217 Sh< Pristno domofe Belo vino........... Rdečo vino ........ Rdeče ataro vino Rmeno vino ... Poaoda proata. Te cestui jemalcem od 50 ga'onoval