I * Naj y eč ji slovenski dnenulT^ ▼ Združenih državah	fjl
Ve|ja za vse leto
$6.00
Za pol leta ..... $3.00 Za New York cdo leto - $7.00 Za inozemstvo celo leto $7.00
GLAS NARODA
List:slovenskih:delavcev v Ameriki«
p
I h
i
The largest Slovenian Daily in the United States.
Issued every day except Sundays and legal Holidays. 75,000 Readers,
TISLEFON: COETLANDT 2876. %	Entered as Second Class Matter, September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under the Act of Congress of March 3, 1879.		r TELEFON: CORTLANDT 2876.
NO. 36. — ŠTEV. 36.	NEW YORK, TUESDAY. FEBRUARY 12 1024. — TOREK, 12. FEBRUARJA. 1924.	VOLUME XXXn. — LETNIK XXXTI.	
DANES BO OTVORJENAANGL. ZBORNICA
Škotski radikalci oponirajo MacDonaldovemu oportuniz mu. — Maxton pripoveduje, zakaj je bil Chelmsford izvoljen. — Ministrski predsednik zastopa delavsko stranko in mora vsledtega ostati zvest delavski politiki. — Sedanja vlada naj bi se posluževala istih sredstev, kot so se jih posluževali napram delavcem njihovi prejšnji gospodarji.
London, Anglija, 11. februarja. — »Jutri se l»o vršila prva seja angleškega parlamenta pod delavsko vlado.
Ministrski predsednik MaeDonald se je danes eno uro posvetoval s kraljem .J ur jem glede predlogov, ki bodo prišli tekom sedanjega zasedanja na vrsto .
Radikalni delavski poslanci odločno protestirajo proti oportiuiistirni politiki ministr. predsed. Mac Donalda.
Posebno so jezni nanj radikalni škotski poslanci.
Veliko razburjenj«' je povzročilo imenovanje stroge konservativnega plemiča viskonta Chelmsforda prvini lordom adiniralitete. Razburjenje se je še povečalo, ko sc jr izvedelo vzroke tega imenovanja.
Včeraj je navedel na nekem Ijudskm zborovanju delavski poslance, James Maxton, vzroke tega imenovanja.
"To je bilo vsledtega,'' je rekel, "ker so se poniorsk" Jonli brmili delati pod delavsko vlado, če bi ne bil na krmilu vlade mož. ki bi jim po vol j i." -
"Če bi bil jaz ministrski predsednik/' je rekel Max Ion. "bi rekel pomorskim lordom: To je upor, to je nepo staven štrajk. Delavci bi laliko tudi brez te gospode vzdrževali* potrebno mornarico. Delavska vlada bi se morala posluževati proti štrajkujočim generalom istih nasilni] metod, kot si jih je posluževala gosposka vlada napram ši rajkujočim delavcem."
NAD STO FILIPINCEV POMI-LOŠČENIH.
Manila, Filipinsko otočje, 8. fe-i»ruurja. — Generalni ^'ovenicr Wood jc pomiloMil UG jetnikov, ki *o bili zaprti v neki kazenski koloniji. Me.j pomiJoščenimi je tudi devetnajst žensk.
NEMŠKI PARLAMENT SE BO PEČAL Z ZADEVO ZASTAVE.
POLET V INDIJO V 100 URAH.
Oncruliii major Braneker. ravnatelj civilm* avijatike angleškega zračnega ministrstva, ki je txl-plut v soboto iz New Yorka v Southampton, je izjavi!, da je vse pripravljen«* za zračno službo med Anglijo in Indijo in da. bo tako potovanje trajalo le sto ur. General je rekel, da je to najbolj važno podjetje v avdjatiki ter da le čaka odobrenja angleške vlade.
— Prepričan sem, da bo ta načrt uMicšen. — je rekel. — Iz Londona v Indijo je treba sedemnajst dni ]>otovanja z železnico in ladjo. (V bi Združene države poskusile uvedbo direktne zračne službe me 1 Ameriko in Indijo, sem prepričan, da l>i ne trajalo potovanje več kot IGO ur.
Berlin, NV nič ija. 9. februarja. A" nemškem državnem zboru bodo razpravljali o zadevi, ki se tiče razvitju žalne zastave na po.slo])-ju nemškega poslaništva v Wash-ingtonu. Parlament sc bo sestal proti koncu prihodnjega tedna, soglasno z Neue Berliner Zeitun«. ki pravi, da bo vlada vprašana •rlevic stališča. katero je zavzel zunanji urad ob priliki smrti prejšnjega predsednika Wilsona.
V parlament u-nili kro<riii sr •rlasj. d;i bodo dvignili soeijalisti velik hrup in da bo lo skušali u-gotoviti. če jc zunanji minister Stv-cmanu snu ali kak druai n-radnik zunanjega urada »mIjjovo-ren za brzojavko, ki je bila po slana nemškemu poslaniku Wied-feldtu v Wasliingtonu.
PRINC OBSOJEN RADI SLE-' P ARUE.
Pariz, Kraneija. 10 februarja. Princ Michel Murat je bil včeraj obsojen na dva meseca ječe ter na frankov jrlobe v nekem pariškem policijskem sodišču in sicer v sled pritožbe nekega londonskega krojača. Ni znano, kje se mudi princ v sedanjem času, vendar pa domnevajo oblasti, tla je v Združenih državah.
Leta 1H21 je »posloval doticni krojač pravorek proti princu Murat za svoto 11,000 frankov, ker ni hotel princ plačati svojih računov za obleke, katere mu je napravil krojač.
Sodišč© jc bilo mnenja, da predstavlja to sleparijo in pftne je bil v sled tega obsojen.
TROCKI JE BOLJŠI; BAJE SE BO VRNIL V MOSKVO
Moskva, Rusija. 11. februarja. "Riljševiškemu vojnemu ministru Trookemii, ki se mudi v nekem zdravilišču a- Tiflisu, se je obrnilo *ia boljše. Toeadevuo poročilo je bilo danes izdano v Kremlmu.
Tekom enega meseca se bo že vrnil v Moskvo.
HYLAN HOČE POČIVATI V NEDELJO.
Palm Beach, Fl».. 17. febr. — Xewvorski župan Ilvlan je včeraj počival ter šel zgodaj spat. Rekel je. da ne igra nikdar golfa v nedeljo. da se ne vdeleži nikakik prireditev, temveč da gre le v cerkev ter posveti svoj ostali čas či-tanju ter zabavi a- domačem kro-
— Mogoče je to posledica dejstva. da sem zrasel na farmi, kjer so me učili spoštovati nedeljo. — je rekel. — Prepričanja sem, da je nedelja posvečena počitku in da mora vsakdo ravnati temu primerno.	' L •
ZDRAVSTVENO STANJE BIVŠEGA PREDSEDNIKA TAFTA.
Washington, I>. C.. 11. febr. — Bivši predsednik Združenih držav Taft. je nevarno zbolel. Zdravniki so mu naročili, da mora o stati najmanj dva tedna v postelji.
POSLANSKA ZBORNICA JE IZREKILA POINCAREJU ZA UPNICO.	.
Pariz, Francija, 11. februarja. Poslanska zbornica je- izrekla da nes ministrskemu predsedniku Poincareju zaupnico. Za zaupnico je bilo oddanih 373 glasov, proti zaupnici pa 200l
MILIJONARJI PRJATEUI UMORJENE IGRALKE
O morilcih ni še nobenega sle-du. — V domačem kraju umorjene sd domnevali, da zasluži dosti denarja kot kinematograf, ska igralka.
f EVROPSKI PRINCI IZBIRAJO BOGATE NEVESTE.
OI> enajstih zjutraj preteklega petka so našli umorjeno v njenem elegantno opremljenem stanovanju na za pad i d 77. ce^ti v New. Turku igralko Lujizo Lawson. Našla jo je njena služkinja, vso povezano in mrtvo. Čeprav je policija poznej.* ugotovila, da izvršila umor dva mlada človeka, ki sta prišla v stanovanje ^>od pretvezo, da sta uslužbenca neki ekspresne družbe in da je bil rop motiv zle- Ti i. ni bUo doseda j še mogoče najti nobenega >letlu o morilcih.
Gerhard ||. |):ifd. znan milijo nar >*i ( len int" 'mil« prijateljev umorji-ne. je z;ipu>t:l New York, potem l-., i-.-, j,, poljeiia oprostila vsake krivde, da je v kakem stiku z umorom. Njegov pravni zastopnik Landeck je tudi zapustil New York ter se je glasilo, da se ho vrnil šele čez en teden.
Truplo umorjene so podali v Alvarado, Texas, kjer bo pokopano. Iirat zamrle je na poti v New York, da poma«*a oblastim pri zasledit vi zločincev.
Pohištvo stanovanja je pripravljeno za selitev in policist stoji a stanovanju na. straži noč in dan.
Razven Mr. Dahla je imela igralka še številne druge čcstilcc. Eden teh. Marshal Ward, jc bil tudi zaslišan od policije, a ni ino-jrcl ničesar pripomoči k razjasnitvi skrivnostnega, zločina.
Frank McCucheon. prejšni su-perintedent hiše. v kateri jc stanovala Lawson. je izjavil včeraj zvečer, da ima še vedno nadzorstvo nad dotično hišo. Mr. Dahl je obiskal Miss Lawson dvakrat ali trikrat v tednu. Ponavadi je prišel krog šeste ure zvečer ter Osial do dvanajstih. Pogosto pa se jc oglasil Dahl že zjutraj. Dostavil je. da je imela Miss Law-son še nadaljne prijatelje, med temi velikega, plavolasega človeka. starega manj kot trideset let ter nadaljnejra mladeniča, katr-re«^a jc imenovala Miss Lawson Tack". Skoro vsi prijatelji i.i znanci Miss Lawson so bili 'j< gati.	»^J-^
Policija je prišla do prepričanja. da. ni bil umor nameravan. Domneva se. da je igralka odprla vrata in da jo je eden bandito\ takoj prijel za vrat ter jo davil toliko časa. dokler ni izgubila zavesti. To jc tudi vzrok, da ni ni-kdo v istem nad-tropju cul nobenega ropota.
Razven nakita umorjene so odnesli banditi tudi plašč igralke, ki je bil vreden $1600. Dosedaj ni -mogla najti policija nobenega sledu o plašču in nakitu.
AMERIKANKA ARETIRANA V ŠVICI.
Bern, .Švica. 11. februarja. — Tukaj vo aretirali zastran slepa-rnje Amerikanko. ki je pravi, da se piše Katarina. Taintor. Stanovala je v uglednih hotelih ter ni imela navade poravnati svojih hotelskih računov.
• MISS KI.EANOlt M. CltKKN
Slika nam predstavlja Mi>> Kh-a-nor ^Margaret (Jreen \/. New ^ orka. ki se je zaročila z danskim ] riiieem Vigo. Princ ho priženil j-.rc-ej milijonov ":n si bo br<-z dvonni izmislil kak način. da jih hi» 1-ižje zapravil.
SENAT HOGE ODSTRANITEV DENBY-JA
V ameriškem senatu se je vršilo važno glasovanje. — Se-deminštiriaeset senatorjev je zahtevalo, naj predsednik takoj odstrani mornariškega tajnika Denby-ja. Proti predlogu je bilo oddanih le štiriintridest glasov. — Predsednik Coolidge pravi, da mu je najprej trsba dokazati krivdo.
DVOJNO ŽIVLJENJE JAPONSKEGA PRINCA
Bogat in človekoljuben farmer je bandit, razven v svojem domačem kraju, kjer je splcsno spoštovan.
Tokio, .Japonska. !). februarja. Izaku Kavašima. bogat farmer iz Masubo. v prefekturi Čiba. je l>i! nekoč župan ter splošno znan na daleč naokrog radi svoje velikodušnosti in dobrote.
Kljub navidezni ncomadeževa-nosti ter uzornemu življenju je prišel Kavašima pred par leti pod policijsko nadzorstvo in sic:-radi govoric. Preiskava je raz krila, da je bil voditelj tolpe zlo čineev. ki so operirali v skoro vseh provincah, razven v oni. v kateri je živel. Leta 191."i jc !»il aretiral, ter obsojen na štiri leta ječe.
Washington, D. ('.. 11. februarja. — Predsednik Ct»:diilm* jr l.il j D/vaii, naj takoj zahteva resignarijo limr-iiarisket;a tajnika l)enby-ja.
Senator Hobinson je vložil v senatu resolucijo, ki zahteva takojšen odpoklic. Za resolucijo je glasovalo 17 poslancev, proti resoluciji pa 34.
Ob poltlesetih zvečer je dospelo iz Bele Hiše sporočilo. du predsednik Coolidge ne bo ofieijelno priznal lvsolu-
ej ji».
Nle«ler v/uledii predsednikov Clevelanda in Madisona, vztraja < oididi;e ua stališču, da senat nima pravice prilaš čati si izvrševalue moči.
Predsednik pravi, da bo pozval najprej Denbvja pred sodiš."-o in če mu l>o sodišče dokazalo najmanjšo krivd«», bo brezpogojno odstavljen.
Bela Hiša vztraja na stališču, da nima senat pravice zahtevati odpusta tega ali onega kabinetnega člana.
< I ene ralni državni pravdi lik Daugliertv. katerem preti ista usoda vsled Wheelerjeve resolucije, je izjavil, da hoče biti zaslišan pred senatom, predno bi se o resoluciji razpravljalo.
KRSTNA SLAVA V UGLEDNI SLOVENSKI DRUŽINI.
AVSTRIJA BO DANES PRIZNALA SOVJETE
Grcf Manzoni — prvi italijanski poslanik pri boljševiški vladi. Šest deportirancev usmrčenihv
bo i u s strožniki.
Dnnaj, Avstrija. 11. P-ltrnarja. l*ri jntraj.Š!iji »'ji proračun.ske^a Xuto pa »> sledili njetrf^i najbolj o<l>rka l>" >kl»-njeno. naj avstrij-
presenetljivi čini.
Obsojeni je vlov.il priziv in medtem ko je prizivno sodišče razpravljtilo a njejr«»vcm -lnčajn. je zbolel iit mnrl. Xje«r«»ve z»-i!iflj-ske "ostanke" pokopali z velikim pompom in Nlove-tnnstmi ii: pogreba se je vdeležila velika množica njegovih prijateljev in >:°n'" znancev, ki so bili še vedno uver-ieni <> njegovi n«'dolžno>ri. Slučaj je bi! potlačen, čeprav j- po lieija domnevala, da Jn nekaj \
vlad t Tak"j prizna »>yjetsko rusko \lado.
Tf»zad''vtii predloir bo >tavil zunanji minister dr. (Inienberfrer.
Rim, Italija. 11. februarja. — Iz zanesljivega vira se je izve-11< l'?. da 1"> imenovan italijan»kiir poslanikom v Moskvi <rrof Man
^I;.nzoni j Jugoslaviji. Moskva, lini ja. 11 di'i'orriraneev j»
bil ]»rej paslanik ^
febr u a rja včeraj na
redu-lede njejrove nenadne smrt; 0™dhl v«jak-. ki jih hoteli od-
ena; i v začasni zapor.
Vojaki so deportirane*1 '*n< -tav no postrelili. IJili »• mladi ljudje . sta rosi i .hI 2H do let.
CESTNI ROPAR OBSOJEN NA 15-LETNO JEČO.
Sodnik Mulqueen je obsodil včeraj v Xew Yorku Joseph a Wttltona. ki je bil spozuan krivim ropa po drugem Iredu. ua 15 let jeee. Vdrl je bil v neko pro^ dajalno delikates ter se s silo po lastil 33 dolarjev.
V zadnjem času je dobila pol! •ija v Ciba poročila, da s«* nek "U.ice stalno oglaša v hiši pokojne -za KavaŠiine. Uvedena je bila preiskava. Xeke«ra večera, ko >< videli tujca iti v dotično hišo je bil postavljen krog	p >!'
»ijski konlon. K» so j-	vilr i	t» i i h rt
J	'	Sofija, Bolgarska. 11. febr. —
li v hišo. so našli, da je pravcat; Bolgarski parlament je danes odo-labirint skrivnih vrar in hodni- bril dol-očbe lozanj.ske pogodbe, kov. Kljub temu ]>a s(f prijeli ■ !<i didočajo mejo med Iiols-ar^ko iskovalca. ki ni bil ni kdo drugi i,! ('r5ko Tl>1" Bolgarska in Tur-
BOLGARSKA JE ODOBRILA POGODBO.
ško. Xadalji* j:' i j i t odobren dogovor z .Jugoslavijo glede bolgar-^k" odškotlniue.
kot domnevano mrtvi Kavašima.
Policija izjavlja, da ima dokaze. da je bil mrliški certifikat Ka vaš ime ponarejen in da so p..- KERENSKI NA POTOVANJU, kopali mesto njega slamnatega moža. Od takrat naprej je nadaljeval s svojim zločinskim poslom
Praga, Č'-eh<*d<»vaškaT 11. febr.
Sem je dospel Aleksander Keren
... , .	-'ii. ki je bil ruski ministrski
ter pogosto obiskoval svojo drnzi , .	.	,
preilsedmk tekoan prve riLske re-
no. Sleparijo so uganjali celo ta-! V(;hll.ije lmvl	pretlavanja o
ko daleč, da so postavili na nje-j položaju na Ruskem po raznih gt>v Mgrob" lep spomenik.	j čeških in nemških mestih.
28 JAPONCEV UBITIH.
Batavia, Java. 11. februarja. —1	-
V bližini AVel t vreden je izbruh-j v soboto popoldne so imeli v nila v nedeljo bitka med domači- ugledni slovenski družini Mr, K. ni in policijo. Osemindvajset do- F. Hlaehe krst it k o na čast mali maein.iv je bilo ubitih, padel je Veri Ivanki Louisi. O.-e R. F. »a tudi neki holandski policijski Illacha je vodja slovenskeka rxl-Častnik. Nemiri so se pričeli, ko delka F. L. I. S. ter avtor član-je hotelo štrideset oboroženih ver- ( kov. ki izhajajo v našem listu pod skih fanatikov proklamirati na zaglavjem "Važni in zanimivi po-gori Gedeh novo kraljestvo. Vmes j dat ki *\ Možak je izredno dcla-je posegla policija ter skušala ven na narodnem polju ter se razorožiti Javanee.	j strašni ne časa. ne stroškov, ko
| gre za narodno stvar. Mati je Mrs. Helena Hlaeha. rojena Primožič.
IMENA SLOVENCEV.
PONE-;hf-i znane slovenske družine. Br> SRECENIH V CROSBY, MINN, t »t je bil John Perko. vodja
Foreign Department a pri znani Med ponesrečenci v strašni ka- Otis & Co. v Cleveland ti. Ohio, tastrofi pri Crosby. Minn., se na- Mr. Perko je znan rojakom širom hajajo naslednji Slovenci. John Amerike kot izredno točen in po-Hlačar. John Vavrič. George IIo- šten vršilec raznih bančnih t ranice var, Josip Schneider. Frank'akcij.
Zaic. John Jaklič. Tony Black.) Botra j.- bila ^fKs Mary Kizis.
Mike Bižalj.
NEMŠKI POSLANIK V PARIZU
Pariz. Frane ija. 11. februarja. Ilerr von IIoe>h j,.- danes izročil ministrskemu predsedniku pove-rilne listine kot |>oslanik Nemčije.
Jutri ga bo sprejel v pvdienei nredsednik Millerand.
voditeljica F 1.. I. S.
Zabava, ki se vršila v ožjem družinskem krogu, je bila j;iko prisrčna.
Mali Veri Ivajiki želimo bilo sreče, starišem pa izrekamo svoje prisrčne či^stitke.
ROJAKI, NAROČAJTE SE NA SLOVENSKI DNEVNIK V 'GLAS NARODA', NAJVEČJI ZDRUŽENIH DRŽAVAH
DENARNA IZPLAČILA
V JUGOSLAVIJI, ITALIJI IN ZASEDENEM
OZEMLJU
m potom ilui bank« izvršujejo zanesljivo, hitro in po
cenah:
^	Dtnet to naše ceno sledeče:
JUGOSLAVIJA
RazpoSIlja na zadnje poŠte In Izplačuj« "Poštni črkovni zavod" ln "Jadranska banka" v Ljubljani. Zagrebu, Beogradu. Kranju, Celja. Mariboru. Dubrovniku. Splitu, Sarajevu ali drugod, kjer je pač za hitro izplačilo najugodneje.
1000 Din....... $12.90
2000 Din....... $25.60
5000 Din.......$63.50
Pri nakazilih, ki znaiajo manj kot en tisoč dinarjev rafiunlmo poaabaj 9» 1S cantov z* poitnino In drug« atroik*.
ITALIJA IN ZASEDENO OZEMLJI:
Razpošilja na zadnje poŠte ln Izplačuje	"Jadranaka banka" t Tratu. Opatiji in Zadro.
200 lir ................$10.00
300 lir ................$14.70
500 lir ................$24.00
1000 lir ................$47.00
Pri nakazilih, ki znaiajo manj kot 20e lir raCunima poaabaj V If aentov Za pofttnlno In druge etroika.
Ze poiiljaUe, ki prisesajo znesek pet tise« dinarjev mil po Ara tise« Ur dovoljujemo po mogočnosti Se posebni popust.
Vrednost dinarjem ln liram eeriaj nI stalna, menja oe večkrat ln nepričakovano: lz te^a razloga nam ni mogoče podati natančne cene vnaprej. Računamo jk> ceni onega dne, ko m<rn dospe poslani denar ▼ roka.
Glede Izplačil v ameriških dolarjih glejte posd»ew oglas v Um listu.
Denar nam je poslati najbolje po Domestic Money Order aH pa New York Bank Draft.
FRANK SAKSEB STATE BANK St Cortlandt Street t*.; corttandt seer ~ New York, N. T. GIstho xastopniilvu Jadranske
GLAS NARODA. 12. FEBR. 1024
"GLAS NARODA"
(SLOVENE DAILY)
Owned and Published bj
Klovenlo Publishing Company
CA Corporation)
PRANK SAKSER, PrMddoat	LOUIS BEN ED IK,
Place of Business of ths Corporation and Addresses of Abovs Offlcora: « Cortlandt Str—t. Borough of Manhattan. Now York City. N. Y.
-Q L A S NARODA" (Voloa of tha Paopla)
laauad Evary Day Excapt Sundaya and Holidays.
Ca oaio lato volja Hat xm Ameriko [ Za New York sa lolo lots
In Canada	...... M M Za pol lata ..............—
Za pol lata . ................. $3.0» Z a Inozemstvo za oalo lata
Za iotrt lota ....._........... |1.50 Za pol leta ..............—
9T.B M •7JO
Subscription Yearly $6.00
Advertisement on Agreement.
'Glae Naroda" Izhaja vaakt dan Izvzemil nedelj In praznikov.
Doplal bre« podptu In oebenostl ie ne prlobču]e]o. Denar naj aa blaforoU po-HlJatJ po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov, prosimo, da ae mam tudi prejflnjo bllvaliSCe naznani, da hitreje najdemo naslovnika.
"O L A 8 NARODA" Cortlandt Street, Borough of Manhatttan, New York, N. Y. Telephone: Cortlandt 287«
ABRAHAM LINCOLN
Dopis.
Sheboygan, Wis.
Mhiulo je že precej ea.sa, odkar je zagledal luč sveta zadnji dopis <z naše naselbine. Ako bi človek sodil po dopisih iz te naselbine, bi mislil, da tukaj sploh ne žive več Slovenci. Mislil bi, da so "zmu-Faii*' kara v južno Indijo, kjer previdno molče, ker njim ni tue'ba kidati snega.
Gospod urednik, gotovo ste že izvedeli šz raznih listov, da je pri nas v Wisconsinu padlo v ponde-ljek in torek 4. in 5. februarja toliko snega, kot ga ne zmoreta državi New York in Florida v petih let Mi skupaj. To si pa tolmačim zato. ker mi je prijatelj pisal iz Floride, da imajo tam že zrelo solato in v par tednih tudi fižol. Pri
va, bi moral jaz m mnogo drugih že davnaj hoditi *aino -po glavi.
Društvo sv. Janeza Krst 11 ika priredi veselico ali nekako zabavo z igro v nedeljo 24. februarja v cerkven: dvorani. Ves dobiček te zabave je namenjen v korist naše farne šole, zato upamo, da bo udeležba velika. Pričetek zabave tw-110 ob 2. uri popoldne, .pričetek igre pa ob 7..\}(J zvečer. Igra obeta iiiti zanimiva, zatorej pridite vsi!
Dolgo pričakovana letna cerkvena šeja bo v nedeljo 17. febr. Zavedamo se. da bi nekateri rojaki imeli sejo najrajši takoj na novega leta dan. kar pa je lieanogo-če. Trtba je p< iskati vsakih 25«1. darovanih cerkvi skozi celo leto, *n če različne kolekte, je treba
Peter Zgaga
nas v Shebov ga nu pa imamo toliko! žrtvovati precej časa. p redu o je snega, da ne moremo (pregledati! vse v redu. Nihče od cerkvenega
snežnih gori ;z prvega nadstropja hiše. S tem ne mislim kleti., ki bi jo mogoče kdo vzel za prvo nadstropje. Klet jaz smatram za tpod-stropje.
Iver vsak dopisnik vplete v dopis delavske razmere iji društva v naselbini, tudi jaz ne morem iti kar tako mimo. l\loj nameni ni bil danes pisati ne o prvem ne o drugem. zato bom pustil delavske razmere za prihodnjič, danes pa omenim le društva. Imamo jih »kot čebule na rešti. Uspevajo vsa še precej dobro, prirejajo razne zabave in veselice, -da se lijili blagajne povečajo za zavarovane člane v tej ali oni nesreči. Na neki taki ve«elieJ, kot mi je pravil prijatelj, je baje rojak zavžil skodelico ^kuhanega pobarvanega mdehiganca, ki mu je tako škodoval, da so mu <-dpovedale noge in se sedaj nahaja — vrjemite. da samo vsled tega — v bohiisinici. Hm, če bi bila ta .nedolžna stvarca tako škodi j i-
ckibora pa ndma časa cele dneve, vvled česar mora odbor delo za-vršitji le o prostem času ob prostih, večerih. <b katerih lahko drugi modrujejo, da bi bila seja že lah-ko (poprej, Če bi bila župnik in odbor kaj vredna.
Hodi si tako ali drugače. Seja se vrši 17. februarja ob dveh -popoldne. Vabljeni ste v.si 1'araui šil liefaraui, ki imate dobro misel za napredek in obstoj ua£e fare. Ni-lPa naJ ->e to 10e> ali 5c> ali lc"-Jiče ne bo zavrnjen, ako bo dal do-! (Moja pripomba-. Tisti, ki dajo ber nsvet na tej seji. Nihče pa ne samo lc. niso posebno dobro-
Ker tškaza neprestano izpremi-nja glavo svojega trobila, bi bilo umestno, da bi enkrat tudi svoje ime izpremeniL
On pa tega noče.
Jaz zasvojdel ga bom zanaprej dosledno imenoval ''pater Kover-tica".
Toliko v blagohotno pojasnilo. * * *
Razlogov in vzrokov imam dovolj.
Čital sem namreč zadnje **Glasilo župnije sv. Štefana. Chicago. III".
Misleč, da je v "Glasilu"' kaj božje besede, sem prečital do konca. Pa sem, žal. naletel samo na
te zanimive stavke: * * *
*'Pošiljam ti, dragi faran, ta zavojček kovertic".
"Vse cerkvene kolekte, mesečne in nedeljske in izvanredne, vse, prav vse, se bo od novega le-ta kolektiralo samo v "koverti-cah'\
"Torej vsako nedeljo, kolikor pač daš, daj vsikdar v kovertici,
SugnHlmianHka
Ustanovljena L 1895
KatnL ifefctcnta
Inkorponrana 1. 190'
GLAVNI URAD v ELY, MINN.

Glavni odborniki: rreaednlk: RUDOLF PEBDAN, »M K. ltt St., CteTSten«. Ol Podpredsednik: LOUIS BALAST, Bok 101 Pearl Ave«. Lormla. O. Tajnik: JOSEPH PISHL.ER, Ely, Minn. Blagajnik: LOUIS CHAMPA, Box ML Ely. Minn.
Blagajnik neizplačanih amrtnln: JOHN MOVXKN, 411 — 1IU Avm.
Duluth. Minn.	___.____—
Vrhovni zdravnik:
Dr. JOS. V. ORAHEK, SOS American State Bank Bid«.. «M Gnat Sixth Ave.. Plttabnrrh. Pa.
Nadzorni odbori
ANTON SBAfiNIK, Room IN Bakewall BMfe. ear. DtuaoaS mm*
Street*. Pittsburgh, Pa. MOHOR MLADIC. 1331 W. IS Btreet, Chicago, TO. CRAXK 8KRARKC. <823 Washington Stres*. X>enver. Cote.
Porotni odbor.
LEONARD SLABODNIK. Box 410. Ely. Minn.
GREGOR J. FORENTA, 310 Stevenson Bid«., Puyallnp, Wuk.
PRANK EORICH. 1217 St. Clair At«.. Cleveland. O.
Združevalni odbori
VALENTIN PIRC. 780 London Rd.. N. E.» Cleveland. ft.
PAULINE ERMENC, 383 Park fetr.. Milwaukee. Wta. JOSIP STEELE, 404 E. Mesa Avenue, Pneblo, Coh». ANTON CEuAKC, KM Market Street. Weokesam. m.
-	Jednotln© mradno glasilo: "Glae Naroda".	» - - ■
Vae Ftvarl tikajoče ae uradnih sadev kakor tudi denarne »oOUl&tve
naj ae pošiljajo na glavnega tajnika. Vse pritožbe naj ae potllja na pred-aednlka porotnega odbora. Prošnje sa eprejem novih članov tx Imlnlfka •pričevala naj ae pošilja na vrhovnera zdravnika.
Jugroalovanaka KatoIIBka Jednota se priporoča vsem Jagoalovanom na obilen pristop. Kdor teli postati član te org&nUaciJe. naj — vlul tajnika bližnjega društva J. S. K. J. Za ustanovitev novih druitev ae pa obrnite n» gl. tajnika. Novo drufitvo ae lahko vstanovl a I člani ali članicami.
bo vpoštevan, pa tudi ne najboljši faran. ki bo stresal svojo ne-
došli).
"Zato ti tu pošiljam zavojček
voljo po seji. na kateri ni bil na- kovertic za celo leto naprej z dve-vzoč. Zato pa pridite vsi možje in ma predalčkoma'', žene, fantje in dekleta._Odbor se! ^JTakor vidiš, so te kovertice iii««-a ravnati cido leto po tem, kar razdeljene v dva pretlal^čka". sklene letna seja, i'o jt- kaj zakri-j '"V en predalček kovertice daj vil dosedanji odbor, je čas za to,! nedeljsko kolekto. Ako boš dal ko
Koroške novice.
J a se mu peve na letni seji. Zato pridite vsi! Po seji pa zopet mšr.
II. Svetlin, tajnik.
lekto brez kovertice, se ti ne bo vštelo".	J M
Novice iz Slovenije.
«—t—•—■—--r—!
Ponesrečeni delavci.	[zaposlenega v kamnolomu kemič
Fin stavbi tovarne "Zlatorog" | nc tovarne v Hrastniku, je 19. ja-v JMariboni si je zmečkal Jakob Kreme t desno roko
'•Drugi predalček je za mesec- j potrebne p »prave, cmet na cerkvi no kolefkto. Mesečne kolekte ti ni isi streha na mežiiarji. mora j > treba nositi v župnišce. ampak jo 'popraviti in let«». St-n šk; s«- naj daj v predalček kovertice".	I J' 'krijejo / darovi oii h do hiše.
"S tem bo lahko vsakdo storil Tako liebiranje ima -eer >v«-j svojo dolžnost. Nikamor več ne j —	P'1^1""ii^nieo smo si
j bo treba hoditi. Dal boš v predal-, (,- *c- ^'"lili m ve ključarje. Iz-! ček kovertice, kolikor misliš. pa'vu,'c"a !,ila Lu ^Pivjela sta to
Iz Šmarkeža pri Sinči vasi. fni prav nk- žal, da je prišel ml 2 Dne 'JO. decembra >• • je vršila! in pol ure oddaljene šiuarjete na tukaj komisija-kola\daeija (» iz-i	Pohvalno za naše igi-alce s >
vršen ill potrebnih pt-pravah. Stie-'<e izi;izili tudi drugi govorniki, ha ;ia zvoniku in eerkvi je j)o-; J)a .i«1 igra tako lepo u^p«-.la. gre pravi jena: stroški mi znašali mi-'h\ala tud' -jos. ^adjaku iz Djub-l:j'«n«r 7('U ti-«K* avsir. kron. TsiMjane, ki st j.- mudil dma na bo-četrtine m .»rajo plačati potli užni* I žičnih iM»čitnieali in ki je izdelal eaui iz d< brolske in t no četrtino i lepe kostume za viteze, ni iz £!;ocijaiiske • -ibčine. Oitale!
kovertici je tudi da-
?kal delavec lluai*Ja P^ delu padla težka skala, j t»o ^rajtano''.
____ _ ^fco	■ Zmečkalo mu je popolnoma levo! -Napaki ko
•V tovarni strčijbv"in livarni že-|noo° dobil tudi notranje po-|tlim- Zato Pazi- tla hoS vsikdar v Hocah ori Mai-iboru se ie I škodl>c. Prepeljan je bil v ljub-'vzel Pravo kovertico". .

Danos praznujoiiio obletnico rojstva moža, ki je bil meri kance vseh Amerikaiicev, ki je v idealnem oziin U'lejstvil, kar je bil za počel Washington.
Propagiral je radikali ie ideje. Ideje, za stran katerih jc romal že marsikdo v ječo, ki jih je ponavljal za njim. V naslednjem navajamo nekaj njegovih izrekov: —
"Dolžnost naroda jr, da ne poveri nikomur drugemu kot samemu sebi izvajanja svojih svobodšein in ustanov."
"Noben človek na svetu ni tako dober, da bi zamo-gle vladati svojemu bližnjemu, če mu bližnji tega ne dovoli."
"Nobenemu človeku se ne more tako lahko zaupati kot onemu, ki se je povzpel iz revščine."
"Ker so skoraj vse dobre stvari, kar jih je na svetu, proizvod delavcev, je jasno, da morajo pripadati onim, ko jih delo jih je napravilo."
"Vsi vladani naj imajo v vladi isto besedo. To in ediuoie to je samovlada."
"Oni. ki nočejo dati svobode drugim, svobode ne zaslužijo. Te je Bog pravičen, je ne bodo dolgo uživali."
"Zagotoviti vsakemu delaven ves produkt njegovega dela ali že vsaj skoraj ves produkt, mora bi-ti najvišji cilj dobre vlade."
"Hvaležen sem Bogu, ker imamo tak sistem dela, da delavec lahko zaštrajka. Ko pride zatiranje do viška. Itfliko delavec izjavi: Do tukaj in ne naprej!"
"Ze od pamtiveka je tako, da nekateri delajo drugi pa brez dela uživajo sadove. To pa ni prav in
hi >1A cmnlA
1UC
ve
bi ne smelo biti
"Narod Združenih držav je gospodar obeh zbor-le in sodišč. Cilj naroda ne snie biti ovrženje usta-, pač pa izbacnenje onih, ki ustavo kršijo."
"Delavci ne smejo nikdar dati iz rok svoje po-litične moči. le jo dajo, jim bo zaprta pot k na-predku, nalagali jim bodo nova .bremena, dpkler jih ne bodo oropali vseh svobodščinj"
"Najtesnejša vez človeške simpatije so družinski odnošaji. Takoj zatem je pa -zveza delavcev vseh ^ , narodov, vseh jezikov in vseh vrst."
Tako je govoril veliki Lincoln.
Človeka, ki bi v današnjih dneh govoril te besede, bi proglasili za boljševika ter ga pognali ie dežele.
leiza v nocan pri .uanoont se je; polil vajenec Konrad Trnjak j !Jan^ko bolnico • aztopljenim svincem po obrazu j u jc dobil težke poškodbe.
V	tovarni mesnih, izdelkov v Mariboru se je prodajalec Rudolf ZeliSkar z velikim nožem težko
biezal po levi roki. Xa zgradbi tvrdke "Slograd" v Kranju se je obrezal s stali itn >elezom delavec Matej Mihelčič po desni nog-i in se mu je rana nevarno isastmpila.
Xa potu v predilnico v Tržiču i» padel delavec France Zupan na zledenelih tleh in se težko po-vodoval po raznih delih telesa.
V	kemični tovarni I. Bahovec v Kamniku je padel delavec Ma-tf-vž (Irošelj s prccej visf.»kc lestve :n se poškodoval po rukali žm na I'laMi.
V	kovačniei Matije Laha v Sta-'lovici pri Kamniku sii je zmečkal ' -jenec ože Steni pri vrtalnem
troju prste na d«si4i roki.
Pri zgradbi tovarne platnenih izdelskov v Janšah je odletel zidarju Janezu Mlinarju košček ee-:ncnta v levc^ oko in niu paškoklo-val roženico.
V	tovarni usnja v Šoštanju jc topil delavec Vineenc Pajer z
dewjio nogo med \Taporedni tračiti--'i tovarniškega železniškega tira, ori čemer je padel in .si je nogo u-va m o z vil.
Pri gradbi železnice pri Ljuto-iiinru jc zadel železniški voz dela vea Ivana Cernova v de&no nogo in mu jo tako poškodovat, da so ga morali prepeljati v bolnico v Ptuj.
Pri neki gradbi "SIograda'" v Kranju je padel delavec Deopold Hafner s precej visokega odra, pri čemer si je izvil desno nogo v sklepu ter se poškodoval po hrbtu in po ledjih.
Mesarski vajenec. Štefan Pun-geršdk v Š{. Ilju ol> južni železnici se je pri klanju živine težko vsekal v desno roko.
Pri opravljanju hlodov pri lesni industriji v felju je (padel (drvarju Alojziju Kuramanu hlod na desno nogo in mu jo tako poškodoval; da so ira morali oddati v celjsko bolnico.
V	tovarni "Titan" v Kamniku je odletel vajencu Avgustu Poto-karju drobec železa v desno oko jri mn težko ranil rožanico.
Na delavca Jdtoiid
"Kaj pa kdor v nedeljo dela? Pni lesni industriji v Mariboru -Te li oproščen nedeljske kolekte? •^e je razletela mizarju Jakobu: Xikakor! Nasprotno! On bi mn-Polaku jermenica in ga udarila po'ral dati vsaj polovico tega, kar v trebuhu, da so ga morali oddati I nedeljo Szasluži, i cerkvi. Nedelja vsled notranjih poškodb v bolnico.'je božji dan. Ako kdo dela v nedeljo, gotovo ni zaslužek ves uje-Požar v Dolskem.	j ?ov. Tak naj gotovo te kovertice
l>ue '). januarja ob pol jO. dop.'pošilja v cerkev po kom drugem je nenadoma izbruh nil z velikan- ali. ako jc oženjen, naj da žena v sko silo qgenj v podstrešju pletar- NVoji kovertici tudi možev delež", ne. ki je last podjetnika Franca; "Tu ima« pomešane med ne-.Janeza v Dolskem kjer se je deljske kovertice tudi kovertice nahajalo veliko skladišče materi-1 a IW,ehno kolekte^
t fIf;;rel° mUr1p F** ^"i "Ako kovertic ne boš zmešal in n.ee tudi g^<spodarsko poslnpie.'	,	,	.
postavljeno leta 1019. Zavaliti ^ T ^tova svoje pri--e je domačim gasilcem, ki so bili^peV.k?' P°tem 1,08 takoj PT1 k°"
voljena >i;» bila i; mc>-to Kaši n k pd. Pi va-. v šmar-kežu in Jako!) Zm v V oglja h. —' V« .jna je tudi naši poil.ružtitiei vz»-'a dva zvonev:-. Sklt-jiili smo isti! »lan nsi\rbeti nova. Stloške b iu->! ložje oskrbeli, ker se je veleposestnik Karel Oraž na Jezernici odločil. da sam kupi manjšoga. Žrtve za cerkev 111 zvonove bomo doprinesli i''iii rajše. ker
Iz S tmožne vasi pri Škocijanu.
I lirri: ** Uazvaliua življenja" in '"Kakše.i g.,-pod. tak >!uga"". ki ' so ju upr;z< 'rlli na novega leta tlan v prosti mi ph^ni dvorani pri ' Rušu naši fantje in dekleta, sta ; izvali redno dobro izpad!:. Vprašali >-e ljudje, ali pač morejo kje na deželi uprizorita tako težke igre, ki zahtevajo prvovrstne nr -j či. In vendar bili Š.koeija:i--'vi igralci svoji težki na has i pop 4no-j ma	Plačilo za svojo vztraj-
i n * is t pri \ajah in sigurni nastop na fMifii jim je bilo burno ploskanje in splošna pohvala poslušalcev vst'ii strank, ki s> v ^»groin-
Ivora-
.. , ,ir 1,,1;uno' ako nem številu v nabito pobii v ^koeijanu kaplan, vsako drug.,jni vztraja3i do kc.nca Mi -en
neuelj<> službe božjo. Četudi i»* v i. . t i --i	- -
:	*'	•' <Ui zbor doma.rdi fantov }•' j>o tgn
SmarKezu saiuo p<-<Iružu;ea. snu
no !i (M'b'»
takoj na licu mesta, ter gasilcem
z Dola, ki so ogenj omejili, da sc!kt,(]{1*i na	brc7' vsakega
ni razširil na zraven stoječa hišo jI Jia^n^i^il« in ne da bi ti v cerkvi in novo postavljeno gospr darsko!stiskaIi kake kovertice posebej v poslopje. Vsa čast pa <lanwVm>oke".
orožnikom, ki so poleg svoje sluz-' "Ko pride dotičnl dan, kakor be gas;li tako, da so bili večkrat .i»* na kovertici zapisano, jo vza-se v smrtni nevarnosti.	j meš in prineseš. pa. bo prav".
'j ubrano zapel lo kaj lepih ipe-aii. ; Igra in veselica se je tokrat vršila : popolnoma mirno brez \*sakcga pr*loma in prepira. Nehote smo s«> <»lo-	strašnega pretepa, ki se
i^ vršil pred dvema leti pri Rusu. Hvala P-ogu. lod je prebit! Bralno .	. diuštvo priredi še nam več takih
■vr i*" lllrh'yhil ie ,Mla ^"-i vm'.uv. Po oclbitiih in poravnanih Med gosn smo , pazil, zastopnike; vciikili	je okoii 800 tis
vertici, ki pride na vrsto, vedel.	^^ ^^ "	krou darova,a »lhl<JlIla
t'-m go>te y. st. \ Mia. \ ocrre m	.	,
.•i	i.- ,» - i -- nega društva za nabavo novih
Honisfke okolice. Pri domači (za-l
i.-; ...	............... i..' zvonov i»ri vstopnine. Ako ne bo
.L-
•vet i misijou.
Iz Globasnice.
Izobraževalno tlriušt vo '•asnici je novo leto pričelo z uprizoritvijo igr- "Koza Jelodvor-ka"\ ki je vsestransko dobro u-
You bet — pft bo prav
Mariborska požarna bramba j
je dobila naročeno novo brizgal-1 no na bencin, ki je namenjena I zlasti za požare v okolici.	iv	vsaki kovertici imaš tudi
j številko. Vidiš, od sedaj naprej Telefon v Mengšu.	i ima Ysak ^hieaški katoliški SIo-
Pri pošti in telegrafu Men^ ieivCneC SV<'j°	Ff> ^ Ste-
bila 24. decembra otvorjena tele-'Vllkl te bo S^K>znal duhovnik, ki tonska centrala, z javno govoril-!lm ^»P'^val tvoje kolekte v konico za krajevni, in medkrajevni [trtici". Diumeit z omejeno dnevno službo.
Severer zdravila vzflr/u.ejo 7r,r.ivie v rlrj-;,TaH
Hripavost
in kašelj sta zelo neprijetna simptoma. Da preprečite težje posledic« vzemite
S
Cough Balsam,
ki prinaša zaželjeno in hitro pomoč. Iraajte ga. prj roki v hiši za Rimske mesece.
Cena 25 in 50 cer.tov.
Vpraiajta po lekarnah.
Bmrtu Almanah za leto i€«V4 Dobe se na vseh,.ta-
•fipiiucm*?-
You bet p^ njihovih jih boste spoznali!
delih
F SEVERS CO
. ............ . . __________i________..__________
"Zato si dobr«» zapomni, na nobeno tvojo kovertico ni potreba imena zapisati, temveč glej samo. da bo napisana gotovo tvoja številka na kovertici Katera pa je tvoja š-tevilka. imaš zapisano na vsaki kovertici v zavojčku. Torej pazi, da boš vsikdar vzel svojo kovertico s tvojo številko".
"Ako bi se zmotil in bi vzel kovertico z drugo številko, se bo dotična svota, kateri si dal, napisala onemu, ki bi imel dotieno
številko na kovertici".
* * *
You bet — in tvoje doibro delo bo v nebeških bukvali zapisano drugemu v kredit!
(Konec prihodn jie.)"
MHMMMiilHHHiil
ta vi. ki se je vršila po "gri. se .je glrv'1 k bevdi Koh-nik iz Šmar-
k.fkil! zaprek, priredi bralno dru-.i'.le, Ivi je dejal, da so igralci r^i št ve letošnji jnist še eno igro —
»h»bro nosili svoje ulog»* in da
mu : šn t"nd
K'io za zvonove
Za vse bančne posle,
kakor tudi za vse druge potrebe v zvezi s takimi posli je najbolje, de se obrnete na svoj domači zavod, kjer bodo Vaši nalogi najvest-nejše in najbolje izvršeni.
Vaši prihranki so sigurni in Vam nosijo obresti po
4%
ako jih naložite pri nas na —
"Special Interest Account"
Glede denarnih pošiljatev, potovanja v domovino, dopreme oseb iz domovine, izstavi jen ja "affidavi-tov", pooblastil itd. posluži Vas naš zavod ceno, brzo in solidno.
J
FRANK SAKSER STATE BANK
Glavno zastopstvo Jadranska Banki.
82 Cortlandt Street : : New York, N. Y.

/
--' ^
mm
H
. . .- i

- I ■ ,

GLAS NAHODA. 12. FEBR. 1924
r.; >
• J ~<r,	> T1
ZANIMIVI IN KORISTNI PODATKI
(Foreign Ltncus«« Information Scrric«. — Jugoslav Bureau.)
PETROLEJ IN NJEGOVA BABA.
(Hi današnji vscobči rabi petroleja je težko za nas predstaviti si, kako je petrolej spremenil način življenja od polovice prejšnjega stoletja naprej. Ra/.un v onih mestih. ki so bila razsvetljena z naravnim ali umetno pripravljenim plinom, so bili ljudje do tedaj za razsvetljavo popolnoma odvisni od rastlinskih ali živinskih olj in masti. Stari ljudje s a še spominjajo na lojeve sveče. Isto je veljalo glede mazil. Kitovo olje je bilo najvažnejše izmed mazilnih olj in okolo leta 1850 je bilo postalo strašno drago radi male zaloge kitov. Dostikrat je moral kitolovee potrositi dve ali tri leta v severnih vodah, predno je napolnil svojo ladjo z oljem. Tako se je kitovo olje prodajalo za $2.50 galon. Pa eclo tako drago olje ni dajalo najboljšega mazila za stroje.
Ko pa so odkrili petrolej in so iznašli načine rafiairanja- je skrb «;lede pomanjkanja kitov postala nepotrebna iti ljudje so dobili nadomestek, ki je boljši in bolj po-eeni kot kitovo olje. Kmalu za tem so lojeve sveče in kitovo olje skoraj popolnoma izginile iz pozoriš-ča.
Pravzaprav ne toliko odkritje petroleja samonasebi, marveč iznajdbe, ki so omogočile njegovo očiščevanje, so bile poglavitni Vzrok, da je petrolej pred kakimi 00 leti postal naenkrat vele važen faktor v gospodarstvu. Petrolej v svoji naravni surovi obliki ni vob-če primeren za rabo. Je oljnata tekočina, navadno gosta in temuo-rjave barve, t upa tam je redka in včasih svetla. Vedno ima oster, ne prijeten duh. Zgodnji naseljenci v Ameriki so izvedeli za petrolej od Indijancev. Naučili, so se od njih g.-: kot lek, zlasti kot mazilo za revmatizem. Zato so ga zvali indijansko olje. Par naravnih vrelcev je zalagalo naseljence z vsem oljem* ki so ga potrebovali v to s vrh o.
1 i.1607 so v zapadni Virginiji začeli kopati jame za pridobivanji s«»!i. V solno v^Ho pa je dotekalo polno one smrdljive, neporabne oljnate tekočine, kar je naseljenec veliko jezilo. Poskusili so pora biti to olje za razsvetljavo, ali pri gorenju je bilo toliko dima in smra du, da so sklenili, da ni ta tekočina za nobeno rabo.
Leta 1840 je neki Gesner polom destilacije premoga dobil neko o Jje, ki je prav dobro gorelo v svetil jakah. Neki pittsburški lekarnar, imenom Samuel Keir. ga je posnemal in rabil isti način destilacije z petrolejem. Končno se mu je posrečilo destilirati iz petroleja precej povoljno olje za svetilj-ke. Čim je ta iznajdba poslala popularna, je takoj nastalo povpraševanje po petroleju.
Prihodnji problem je bil. kako dvigniti na površino zalogo olja, ki se nahaja pod zemljo. Da razumemo ta problem,- treba znati, kje petrolej leži. Nahaja se v poroih lnknjičastega kamenja, nad katerim se nahajajo neluknjičaste plaši i. Da ni teh neprodrmih plasti nad kamenjem, kjer se potrolej nahaja, bi se potrolej povzpenjal na [površino in se izgubljal vsled izhlapevanja. To se je bržkone zgodilo v mnogih krajih. Okolšči-na pa. da se nad luknjičasto plastjo nahajat pokrivalo drobnozma-tega skalovja, ustvarja naraven reservoar.
Da se pride do olja, treba prevrtati zgornje plasti. Leta 1859 jc "Colonel" Drake, bivši železniški koudukter, izvrtal prvi oljni vrelec v Združenih Drža vali, in sicer blizu Oil Creek v Pemisylvaniji. Po mnogih neuspelih poskusih, da bi dosegel petrolejevo plast, odstranil se je neke sobote od vrelca misleč, da so se osti vrtala zlomile, ker se je sveder udiral tako zlah-j ka. Ko se je v nedeljo povrnil. Je našel vrelee poln olja. Vrtalo je zlahka prodrlo, ker je bilo zadelo na plast luknjičastega kamenja, v katerem se je petrolej nahajal.
Na to je nastal naval na jpennsyl- _
vanijsko olje (oil rush), kaj sličen navalu na kalifornijsko zlato deset let poprej. Mnogo ljudi je obogatelo čez noč. Mnogo jih je obubožalo. Na stotine petrolejevih vreleve jc bilo izvrtanili.
Tekom prvih desetih let je bilo treba boriti se proti mnogim tež-kočam. Proizvajalo se je več olja. kot se j«* moglo tedaj rabiti, in mnogo olja se jc zapravljalo. Metode produkcije in čiščenja so bilr še jako nepopolne. Kerozin, ki so ga pridobivali iz petroleja, je bil dostikrat nevaren, ker je vseboval prdvce jako vznctljive nafte (kamene smole), llilo je mnogo eksplozij. požarjev in smrtnih nezgod. Tndi način prevažanja olja je bil še primitiven. Pačasi pa so premagali te težkoce.
Dandanašnja petroljeva rafinc-'rija jc moderna čarovinška kuhinja kjer se prilcpljivo umazano in slabo dišeče mineralno olje pretvarja v več kot 200 raznih koristnih produktov. O mnogih izmed 'teh produktov vsakdo ve, da se napravljajo iz petroleja drugi produkti. ki so tudi obče znani, ali mnogi o njih ne vedo. da so petro-jlejevi produkti.
i Ako se surovo olje nekoliko za-I gre je, se nekatere sestavine, ki sc v njem nahajajo, pretvorijo v paro. Ako se olje še bolj zagreje, izhlapijo druge razne sestavine, postopno po temperaturi. Na tak način se olje razkrojuje v lažje in težje sestavine. Ta proces se imenuje destilacija.
Surovo olje postavljajo v veli ke železne kotle. Vsak kotel je navadno približno 40 čevljev dole in 15 čevljev a- premerju ter vsebuje od 500 do 1000 sodov olja. V vsaki rafineriji je mnogo teh kotolov. Olje se ogreva potom ognja, ki se kuri pod kotlom, ali pa potom cevi okolo kotla, po katerih se spušča vodena para.
Dva produkta izklapljata že ob tako nizkih temperaturah (32 stopinj Fahrenheit in 62 F), da navadno ju pustijo uhajati. Ta dva produkta se rabita v bolnišnicah kot petrolejev eter.
Prihodnje sestavine ki se pretvarjajo v paro, ako se olje nekoliko bolj zagreje, so vzuetljiva olja. kot gazoliu, nafta in benzin. Te snovi v parni obliki so napeljane v zavite cevi, katere neprenehoma oblivajo z mrzlo vodo. Čim se pare shLadijo, se kouden-sirajo in se v obliki tekočine izlivajo v reservoarc (tanks).
Ob še^višji vročini, izklapljajo ona olja, ki se rabijo za razsvetljavo. Glavno olje izmed teh je kerozin. Proces destilacije je isti. kot pri lažjih oljih. Navadno se produkti destilacije, kerozin in g i-?olin, še nadalje kemično očiščajo, la se odpravijo vse nečiste primesi.
Po destilaciji ostaja v kotlu oni lel olja, ki se ni dal destilirati. Ta gošča vsebuje težka mazilna (lubricating) olja. Ko se ista slila-li, strdi se oni del. ki se zove pa-"afin. Iz ostanka se izžema vse >ljc, ki je še v njem, kar sedaj ireostane. se komeično obdeluje, lokler se ne izvleče jo vsi prokuti. Ravno iz teh tropin izvira večina 'cake dvestotine petrolejvih pro-dutkov.
Ako pomislimo na vsakvrstno >-abo petrolejevih produktov, si lajlažje predstavimo važnost p,*-'roleja. Najprej, skoraj vsi stroji tia svetH se mažejo z njim. BreV. petrolejvih maž stroji ne bi mogli obratovati, kakor je to danes potrebno. Mazilna olja so poVTeVia ravno tako kakor goneča sna. Le pomislite, kaj bi se zgodilo, ako bi se devet desetink vseh strojev ustavilo. Spremnilo bi to ves način našega življenja in spravilo nas uazaj v enostavni način življenja kot pred sto leti. Vloga ki jo igra petrolej kot mrazilno olj?, se oaar-da komu na prvi pogled ne zdi pomembna, ali je velikanske -važnosti aj bi se zgodilo s stroji, ako petrolej izgine?
Predstavite si potem, kaj bi bilo
ZASTONJ!
TA KOZAREC
za 15 labelmv
Star in Magnolia Mleka
Te tenak krasen kozrrec, katerega vidite naslikanega tukaj, je prvovrstne kakovosti ter ima krasen vrezan ekrasek. V vsakem demu se jih rabi več takih. Mi damo te kozarce brezplačno za labeli.e nr.ših vrst kondensiranega mleka, če hočete biti dobra in varčna gospodinja, bests kupovali ssmo te vrste. Vsebujejo najboljše mleko in sladkor ter so velike vred-_ nosti zastran svojih labelnov. Začnite danes hraniti ^labelne.
POSEBNA PONUDBA
C'e hočete izpolniti kupon v tem oglasu ter odnesti v bližnjo premijsko trgovine kot je označena spodaj, ali ga pa pušljite nam. in dobili boste ilustriran Premijski sez nam in Posebno Premi isko Karto, ki je vredna 10 brezplačnih labelnov. Spre.'me se samo ena taka Premijsk? Karta s 1« ali več tabelni. Vsaka naša I'remijska Trgovina bo sprejela to Karto začno z nekaterimi a'l vsemi vašimi tabelni s teh kan. Če ni v vašem mestu nobene trgovine, kjer bi zamenjali te la'ielne in Posebno Premijsko Karto, jih pošljite nam zueno s številko darila označenega v Ilustriranem Prcmijskem Seznamu, in mi vain bomo poslali brezplačno.
zmrzne kot voda; raditega ni treba postavljati cevi globoko v zemljo. Pumpe ob rednih presledkih gonijo olje skozi cevi. To prihra-nja delo nakladanja, razkladanja in prevažanja.
Ko olje zapusti rafinerijo, ni problem prevažanja več tako enostaven. kajti treba ga razvrstiti v manjše naklade za prevoz v razne dc-tinacije. V nekaterih slučajih sc olje napeljuje po ceveh iz rafinerije v skladišča veletržcev. Po železnicah se rabijo posebni vozovi foil tanks). Posebno zgrajene ladje z velikim reservoar jem (tank -tearner) se rabijo za prevoz po morju. Sirom vse dežele se nahajajo središčna skladišča, iz kate--ih se olje prevaža v posebni vozovih in avtomobilih.
Kar nas najbolj skrbi pri pe-lolcju, je dejstvo, da pride dan, ko petroleja ne bo več. Zaloga pe-rolcja je izčrpljiva. Kar je izčr Mano. se ne daje več nedomestiti Trebaio je vekov, predno se je >etrolej ustvaril, ravno kot je bilo ■ reba ogromnih razdobij, predno o se ustvarile premogovne naslade. Ker je petrolej tako polreben :n ker se njegova zaloga hitro izčrpava, je tem bolj potrebno, da zi: pomet no rabimo in preprečimo, la sc po nepotrebnem trati.
\ prvih dneh sedanje petroleje ve dobe, mnogo petroleja se je izgubilo brez potrebe radi nepopol nih načinov produkcije in shrambe.
Drugi veliki vzrok potrate je oretiraua produkcija. Ako se kje odkrije olje pod zemljo, brž vse biti tja izvrtavat vrelcev v velikem številu, ne da bi kdo si vprašal, da li sedaj potrebujemo toliko olja. Ako se produeira več olja kot ga je treba, stavijo ga v shrambe. V teh "tankih" pa se mnogo petroleja izgublja vsled izhlapevanja. puščanja in dostikrat vsled ognja. Mnogo držav je uveljavilo zakone proti tej potrati naravnega bogastva.
Pametna raba petroleja je potrebna za konservaeijo. Ako jc mn-iroče rabiti z istim uspehom družili snovi mesto petroleja, treba to storiti. Zlasti rabo petroleja kot kuriva bi bilo treba omejiti, da se ohrani zaloga petroleja.
lies je. da se zaporedoma odpirajo novi vrelci potroleja. ki prispevajo k svetovni zalogi. Veda nam je pokazala, da se daje pridobivati mnogo petroleja tudi iz oljnatega škriljevca (oil shale) v za padu ih državah. Vse to po utegne le podaljšati dobo zadostne z: loge. ali navsezadnje ta se mora izčrpati. Pride dan, ko petroleja ne bo več. Kaj bo potem? Naloga vede je, da najde nadomestila.
brez gazolina. Na avtomobil, ni aeroplan ne bi bil mogoč. V dnevih naših starih očetov so odmetavali gazolinski del petroleja, ker niso znali, kaj napraviti z njim. Dandanes rabimo 1250 mi-Ijonov galouov gazolina na leto. Pa že poskušamo najti nadomestila za prepotreb-ni gazoliu. Iznaj-ditelji poskušajo omogočiti rabo kerozina pri motorjih. Tudi traktorji na parafin so že v rabi. Ker rabimo danes manj kerozina vsled obče rabe električnega svetla, bi delna nadomestititev kerozina veliko prispevtla k zalogi potrebne gonilne sile.
Petrolej se"tudi rabi kot kurivo v tovarnah, kjer treba silne, hitre in stalne vročine. Njegova raba kot kuriva v paruiki h se čimdalje več razširja. Gazoliu in kerozin se tudi rabita za domačo kurjavo in kuhanje. Petrolej se rabi pri gradnji cest na deželah, za vniče van je škodljivih insektov, za čiščenje oblek in za tisoč drugih prepotrebnih stvari.
Mnogo drugih petrolejevih produktov je v vsakdanji rabi. dasi ljudje malokdaj mislijo na to, da*
Lepotica na srebrnem dolarju.
V dahašnjih dneh najdemo le še redkokedaj v prometu srebrn dolar. V državah iztočno od Mississippija je skoro popolnoma izginil iz prometa. Preje pa je bil srebrni dolar prav lako splošno v prometu kot je sedaj papirnati in srebrni dolar so občudovali prav posebno radi lepega profila boginje Svobode. Številni so že vpraševali, kdo jc bil model za to boginjo svobode in precej nedoločeni odgovor na to vprašanje se je glasil: — Neka učiteljica iz Philadelphije. Profil je predstavljal poteze Miss Ane "Williams, ki je pred kratkim po štiridesetletnem službovanju zapustila mesto učiteljice v šolah Philadelphije.
Srebrni dolar so prvič kovali pred 46 leti. Na tisoče prosilk se je oglasilo, da služijo kot model za glavo boginje svobode. Slikar George Morgan očividno ni bil v zadregi glede izibire. Izjavil jeT da je glava Miss "Williams najbolj popolna kar jih je kedaj videl. Prav nič mu ni bilo treba ideali /.irati glavo. Dolar kaže pravi portret modela. Amerikanci so sc že pogosto pritoževali nad figurami in simboli na svojem denar ju. a glava na srebrnem dolarju je izzvala splošno zadovoljstvo.
O. Ilenrv je napisal povest o skopuhu, ki se je poročil z žensko. koje profil je bil duplikat profila na dolarju, da bi imel vedno pred seboj vizijo bogastva, ka darkoli bi se ozrl na obraz svoje žene. Ali pa si jc mogel kedaj predstaviti množino denarja, ki je nosila profil Miss Williams?
Nad petsto milijonov srebrnih dolarjev so nakovali do leta 1914 ko jc bila izrčpana zalega srebra kupljena v ta namen. Junija meseca 1920 so pričeli zopet kovat srebrne dolarje, da nadomestijo 270,000.000. katere se je prodalo tekom vojne v Evropo. Tukaj je bilo torej bogastvo, ki je preka šalo najbolj drzne in bujne sanje skopuha.
Miss Williams pa sc je odlikovala tudi v nekem drugem ozira. >S svojimi metodami, ki so se tikale otroških vrtcev, je dosegla tak* uspeh, da je postala znana preko meja mesta, v •katerem jc služila celih štirideset let kot učiteljica.
je to petrolejev produkt. Iz onih petrolejevih tropin, ki ostanejo v kotlu po destilaciji, dobivamo, na primer, vazelino, vosek in celo "chewing gum". Mnogo mazil, ki jih kupujemo v lekarnah, izvira iz petroleja. Vosek je nadomestil loj pri .-večali. Petrolejev vosek sc zopet rabi za tisoč raznih potreb. Brez voska koteninasto blago ne f izgledalo tako gladko in ulično. Vosek se rabi za napravljanje dišav, žigic, konserv in mnogih drugih stvari. Sploh mi si niti predstaviti ne moremo, kako so naši predniki mogli živeti še 75 let nazaj brez petrol jevih produktov. Njihove potrebe so bile pač mnogo bolj skromne.
Prevažanje petroleja je začetkoma delalo ogromne težkoče. Naj-1 prej so ga prevažali v lesenih sodih in nakladali na železnice in ladijc. Kmalu pa so prišli na misel, da bi bilo pametno napeljati petrolej po eeveli iz vrelea v ra-fitj^rije. To je tako uspelo, da so postavili na tisoče milj c^vi. Cevi so 6 ali S inč v premerju in so postavljene v zemljo blizu površine ali pa kar na površino. Olje ne
Četvero šib človeštva.
Štiri so š«be. hi zagrenjujejo človeško življenje in mu krajšajo dneve na zumlji: tuberkuloza, alkoholizem. rak in s:tilis. Svetovna vojna jc r izširila sifilistič 110 epidemijo tako strašno, da umi nt jo pc-nekod ljudje za to boleznijo bolj kakor za vsemi drugimi ljudskimi OJlezuimi. Sifilis kosi človeška življenja kakor uničujoča toča žitno pelje. Bolj kakor kakšna druga bolezen je sifilis vzrok velike m s »rta lit'»te (umrljivosti) med deeo. Koliko žrtev zahteva tuberkuloza, alkohol in rak. ve dandanes <pač vsakdo, a zdravniki se kl jub temu liajbt lj bojujejo proti vcne.-ičnim boleznim, ker so te epi de m: je najstrašnejše in ker jih ijr.dje najbolj prikrivajo
Surov učenec.
Franc Gestncr, 131etui sin po-estnika iz Vodic pri Kamniku, se ie crečal z drugimi učenci iz šole domov. .Med potjo so se dečki kepa! i. Kepa jc zadela tudi učenca Franca Prosti, ki je potegnil n<*ž
*m je sun:l Ge<tnerja v levo ramo. Precij n an i o poškodovanega so prepeljali v ljubljansko bolnico.
Zdravstveni izkaz Ljubljane
v času od 13. do 19. januarja izkazuje to-4e statistiko: Umrlo je 17 oseb. 10 inoškfga in 7 žanskega «poLa (tujcev 6^. Smrtni vzi\>ki: življenjska slabost 2, jetika 4, srčna hiba. bolezni žilja 4. drugi naravni smrtni vzroki 7. .Med tem ča» Mii se je rodilo 36 otrok, 16 moškega (1 mrtvorojen) m 20 ženskega spola (1 mrtvorojen). Naznanjene nalezljive bolezni: davi-ea 2, »kriatica 1. dušijivi kašelj 4.
Lopov potegnil detektiva.
Znani bo .grajski kockar Amlri-ja Hist"c. nazvan * Loker", je bil preti kratkim zaprt v okrožnem zapora v Apatinu. Nekega lepega dne pa je Iv: s tir izginil. Pojavil se je v Sarajevu, kjer je izvršil več -deparij. Prijeti so j*a in I Listi t- je navedel celo serijo imen, da se sedaj piše Jovauovie, Savič, Petrovič itd. Na podlagi opisa It.stiičeve osebe, ki je dospel iz Beograda. jc sarajevska policija takoj vedel s kom da ima opraviti, in "Lo-ker" je-b i v spremstvu enega detektiva prepeljan v jlc grad Pri-šedši v mesto, se Ristič sam ponudil agentu, da mu pokaže najkrajšo pot do uprave. Ker jc zelo drčah-, je Ristič nenadoma sprxlrs-nil in začel stokati, da >:i je pohv m»i vsa rebra. Detektiv, dobra duša, nič hudega .sluteč mu je dal roko, da bi mu pomagal na noge. Ristič pa je v tem trenutku detektivu xpro.no odnesel noge in .slednji je padel, kakor je bil dolg. v neko lužo. "I.oker" pa jo je med tem časom popihal.
Bandita Collariga
zaslišujejo se nadalje v tržaških zap'^rih. Collarig je l>il nekaj časa pri zaxlišc\anju precej zgovoren, zadnje čase pa molči in le nerad odgovarja na številna vprašanja Pravi, da nima na s\*oji vesti niti polevieo lega, česar se ga obdol-žuj'\ D<-•*-•!e.i je b:lo v Trstu aretiranih 5, v Puiju na 17 oseb, katere se smatra za niegove «oki\vce. Policija pravi, da bo sledilo še več aretacij. Cellar'.ga bedo po.-la.l-i v Pulj. kjer se bo vrirla nada1 jna preiskava, kateri l>o potem sledila sodna razprava.
Iz prepira pretep.
V celjsko bolnico so pripeljali rudarja Ojtsterska Ln Vebra iz Laškega. katera sta -bila pri toplicah v Iraškem % nekem pren ru tesko poškodovana od hlapcev Bizjaka in Trampuža.	^
Nova teorija glede eleklro-kucije.
Iz Pariza poročajo: — Objava nekega dunajskega profesorja, da elektrokucija ne ubije v vsakem slučaju, je vzbudila precej pozornosti celo tukaj, kjer se še vedno rabi giljotine pri nsmrčenju zločincev. mesto novejše metode usmrčenja z elektriko. Dvomi, katerim so dali izraza odlični francoski zdravniki, niso prav nič zmanjšali senzacije, katero jc vzbudila objava dunajskega učenjaka. dr. Jelineka.
V Združenih državah, kjer^gfe v>ako leto na električni stol na stotine nesreč ne že v, mora biti, sofjlasno z dr. Jelinekom. dosti takih, ki se prehude iz katalep-tičnega sna ter so nato izpostavljeni vsem grozotam, katere si je izslikala domišljija Poc-a. Elektrokucija, — pravi dunajski zdravnik. — povzroči enostavno tenje popolne "brezčutnosti kot v katalepsiji. kjer je utripanje srca skoro neopazljivo. Po dobi. ki traja nedoločen čas. se takim ljudem vrne zave-st ter zopet ožive. Vidijo pa, da so zabiti v krste in zpostavljeni hujši smrti kot pa jc bila elektrokucija.
Francoski zdravniki pa so objavili natančna pojasnila glede objave dr. Jelineka. Dr. Menard, ki ie odličen špeeijalist v zadevah, tikajočih se zdravniške elektrike, izjavlja, da ima dr. Jelinek popolnoma prav, če govori o gotovih slučajih elektrokucije. a če govori v splošnem, nima na noben način prav.
—	Gotovo niso vse elektrokucije smrtonosne, — je rekel dr. Menard. — a one. katere se izvede v namenu, da se povzroči smrt, kot v ameriških kaznilnicah, ubijejo neposredno in enkrat za vselej.
—	Kadar jc bil kak človek slučajno zadet od električnega toka, kot naprimer od >trele. nosi tak človek na svojem hrbtu v->e klasične znake, bule in otekline. Ce se je nato skozi ure upiral ritmičnim gibanjem rok in jezika, je smrt jjefinitivno opravila svoje dela. Profesorju Jelineku bi bilo težko izpremeaiiti moje mnenje glede takih slučajev. Popolnoma resnično je. da v slučajih katu-lepsije srce lc slabotno utripa, vendar pa obstajajo sedaj tako deklikatni aparati, da je mogoče natančno razkriti najmanjše vibracije srca in da vedno zasledimo v kataleptičuih slučajih slabotno vibracijo srca.
Osleparjeni izseljenci.
V zadnjih časih sr» tržaške <*b-I' i u-tav*le v Trstu celo vrsto ljudi, ki so se hoteli izseliti v Ameriko, pa -o imeli ponarejene potne listine. Skoraj vsi ti ljudje si bili iz Jugoslavije. Oblastvena preiskava je pok a/al a, da bili vsi ti reveži osleparjeni. Mislili so, da imajo pravilne potne listine, pa sc je izkazalo, da jim je nekdo za dober njihov denar prcskrbel li-? ;i.ne. ki niso bile nič vredne. Po daljši preiskavi je tržaška k vest lira tudi izsledila kleparja, nekega Rudolfa Deveta, 39 let starega, ro-doan iz Dračeve v Jugoslaviji, ki je dflfbavljal "potne V.ste" in z d vsak potni list sprav.il v žep po 500 lir. Devet jc bil aretiran. Preiskava pa se je nadaljevala in so bili nato š* arKiiraiii Ivan in Josip Kaluža, Anton Tomšič in Ivan Rebrn«. wi iz Ilirske Bistrice. — Pa je res žalostno, da naši ljudje «e vedno sedajo na limaniee raznim tržaškim sleparjem.
Prva nemška zmaga na Štajerskem.
Poroča se: Pri volitvah v eeujil-uo komisijo v Ptuju so Nemci, ako izvzamemo volitve v nancidno skupščino, po prevratu prvič mi Štajerskem nastopili s .sti njeno organizacijo. Ker je pri nas Slovencih, ne>zvzeinši Štajerske, na-nxlna liilačnosl". brtrcbi ž ie t m nedelavnost žalibog adut, so Ne*n-ci zmagali « 40 glasovi večine. Bojimo se, da to ni prva zmaga Nemcev v mariborski eblaiti. Ako se na pred n jak i pravočasno ne streznijo in se ne preporode v duhu zdravega uacijonalizmn. medsebojne Tnopdjh'csti rn napredne mirit. se bojuiio da postanejo Nemci v mariborski oblasti Z'*pc?t odločujoč čin i tel j.	,
Izpred sodišča.
Prijet vlomilec.
Zapori so vobce pobolj <£ e valuica »r kaznilnica obenom, za zakrknjene hudodelce in' nepridiprave pa veekrat naravnost »ola za 11a-daijne lumparijc. Tako 30, je godilo z Vihkotom Zorcean, fotografom, ck>jaa iz Retg. V ljubljan-
vo res ni imel drugega namena, kot nedolžno zabavo s teličkoma.
Ogrožena poroka.
lfikrat kaznovana nev esta ?*e je šet al a z ženinom na predvečer poroke po (promenadi malega trga, ko se jinia približa osomi orož-
Knjigarna "Glas Naroda
skih zaporih, s katerimi se jc mož mk ter vljudno, a odločno .povabi žc zgodaj seznanil, jc lianesel po-1 osupljega ženina 11a sodišče — »i-1 govor na razne tatvine in vlome, Iccr le za pričevanje, pa vendar...
Nk<; kaznilnice si je napravil Zore ka. ki ji je ugrabil preljubega, da tatinski ključ in jer ko je btl ko- bi pričal v zadevi njenega brata.! maj en mesec prost, vlomil v 0111c-
Molitveniki:
Duša popolna....................L—
Marija Varhinja:
v platno vezano....................71
t usnje vezano ............ UO
Rajski glasovi:
v platno vezano ............ .71
v usnje vezano	... 1.31
v fino usnje vezano ........ 1.60
v usnje vezano	...... UM
njenega brata.!Slah'1 J?"*05 H r	,	. I v platno vezano........... JO
.. x. , f . .	. 1= n cjx>ja*iij«nega vzroka se jej , usnje vezano..............1.65
njeno vilo. Nabral si je res precej, iskreno bala. da ji obdrže izvo ! v fino usnje vezano ........ UO
----' ----------- —	-	Sveta Ura:
tpa jc še nj"' fino v platno vezano- * debeli
čeden plen. kot razne ure, veriži-j Ijenea v zaporu ter tako prepir- i ee, uhane, zapestnice ki nekaj de- čijo svatbo. Orožnik tpa je se njo narja, v skupni vicdnu-ti biku lOj odpeljal v zapor od tračetrt na 11* tis*č dinarjev. Toda imel je smo-Mop. do 2. iK»p.. kjer se je njena le. iiavno ko je .skočil skozi okno, J jeza povsem ohladila. Da jo bo mi-! ga je zasačil brat posestniee in'niLo vpelje do zabavljanja čez pričel se je divji lov za tatom. Ce-j vaj nrstue organe, ji je tudi ljub. j 16 streljali so za njim. Vlomilec' dež. sodišče odkazalo sobo v jet j pa se je ob nekem jarku spedtak-i n&riei za dni. Toda adaj ni več Child ml m padci. V ji li so ^a in goto<voJ tako hudo, kajti medtem se je | r no prevcv milo povezali na voz inlv.jceuo poročila... od$>eljali nazaj v Ka[K*re. Pri ob-'
mi črkami ................ 1.00
v usnje vezano ............ 1.60
v najfinejše usnje vezano .. 1.80
Filozofska zgodba .............. .60 itice selivke. tJ&abinOnuiatti Tngore)
Farovška kuharica .............75
Vra Diavole .................. JO
Goidovnk (2 svesks) .......... LM
Grešnik Lenard. (Ivan Cankar) .IS
(Merski katekizem .......... JS
Gruda umira .................. JO
Golem, roman .................. .70
Gentleman vlomilec, trdo vezano 1.20
IMvika ..................................35
Humoreske. Groteske in Satire .60
Pred nevihte ......................................jj
ievolueija oa Potrugaiskom..........JO
Kinaldo	........................j|
Robinson ...............................................70
Slovanska knjižnica. Zbrani »pi-
spisi, vsebuje 10 povesti ....	JO
fcunešfci i a valid................................JMi
ravna vi je predrzen vlomilec vse priznal, nakar je bil vbsojcu na tri k ta težke ječe.
Rib? pri glavi smrdi.
(Deželno sodišče v Ljubljani.)
Pri z »dr j i ribji drsti sc jc pri-nctilo. (I.i je kmetič našel, oziroma ujel kg težkega s-ulca. Pa glej ga spaka. sulee nijmel ne glave, ne repa! Kmetic- pa je bil dober ša-ljivcc rr. je >e krvavo rilx> prinesel domov >oni. da jo speče. Ker pa doma nista imela z ženo dovolj priprav za takšno pojedino, *ta nesla ri!;o k sosedi, da jo oevre. Sicer riba brez glave in repa ni bila npetiJ-m -- ampak ravno v tem tiči kmet iver dovt^p!
"Gospod sodnik, tudi vi ne bi imeli apetita na ribo bi v/ glave, in rc]#:i — ampak če bi našli di-
ANGLESKI MOLITVENIKI: (ZA MLADINO.) Child's Prayerbook:
barvaste platnice vezano JO s Prayerbook:
je J r Ik?1o kost vezano ........1.10
t Key of Heaven:
v usnje vezano ............ .70
Key of Heaven:
v najfinejše usnje vezano .. 1.20 (ZA ODRASLE.) Key of Heaven:
v fino usnje vezano ........1.50
Catholic Pocket Manual:
v fino usnje vezano.....
"Jesti nismo dobili, zato smo hoteli uiti",
je odgovoril strugar Jurij Mol-jnar iz Prekmurja, ko je bil dne 36. jan. pri razpravi pri okrožnem six ču v Mariboru vprašan, za-[Ave Maria kaj je hotel ubežati. Dne 20. .septembra 1923 so bile pri okrajnem sodišču v Lendavi vse celice prazne. Le v celici .št. 4 sta se nahajala kot politična .letni k a Viktor Perič in Jurij Molnar in pa Ivan Litrov, ki je bil v preiskovalnem zaporu. S o^nočjo žlic■ in železja, |
*> vzel, od postelje, so izko-j	flTmS ^ _ JO
pa.j pod oknom luknjo in skušali j »omači živinozdravnik ..........L25
prodreti 75 em debeli zid. I z ko- Dva sestavljena plesa: Četvorka in ppli so bili že 50 cm globoko, kol bescda spisano in narisano.......35
je prišel okoli osmih zvečer imen-	....................
'	z\ eter naen- .ug^j^jj^ Zemljepisni pregled 1.25
Kubična knjiga mil hitri raiunar
.......1.00
v fino usnje vezano ....
Poučne knjige:
Abecednik slovenski:
broširan ................
trdo vezan ..............
Amteflko slovenski slovar
(Dr. Kern) ..............
1.30 1.40
.30 .50
5.00
krat paznik Martin Škafar s ,sve-
č ■ v celico in vprašal, odkod ne-1 za trgovce z lesom.....
navadni šum. Litrov je ležal tu- Knjiga o lepem vedenju,
Trdo vezano ..........
Kako se postane ameriški
državljan ..............
Knjiga o dostojnem vedenja Kako postanemo stari ......
» . -	.. ..	, ,------------jz inuene Kat*kiiem (veliki) .......
^ 1W	n,>0 k	gn rešili žele vo^LVSS '	"
' 1 • .... . ,.	J t norejo .................
Nemško angleški tolmač ...,
šest j Največji spieovnik Ijubavnih
Nemščina bres učitelja
1. del
»vi-
masti m poj-.dina je padla v vo do. Posestnik lova je izvedel za prigod bo in se obrnil na sodišče, ki p;< je kmetica oprostilo.
Ponočni napad.
Dne L">. decembra zvečer se je vračal neki Stravs u Velenja na cest i proti Št. Janžu na Vinski gfo-J i. t%»trt ure *»d Velenja je opazil, da gre nekdo za njim. nazadnje dohitel, je ♦Stravs v sumljivem človeku svojega nekdanjega so učen ca Matijo Plešuika iz Št. Janža. Na prijazne besede ga je P lešnik takoj začel suvati ter mu skušal izmakniti ipa-kete, ki jih je nosil Sfcravs s seboj. Ker je bil položaj opasen, je nazadnje zbežal pred Plošnikom ter pustil ležati par paketov, ki si jih jo oIkIoJzcuc: prisvojil. Kmalu nato je Plečnik napadel na isti r.e-sti nekega Lipnika ter ga udaril
•azprai
I« žila. Spodletelo jim je.
2. del ......
Pravica za oliko Pcrotnlnar,
1.	letnik ..
2.	letnik ..
3.	letna ..
>.«•«... 1
Mi
.15 JO
.10
.40
.75 .60 JO
JO JO
.65
JO JO JO
lasi
Traktitnl ratunar ........
Slovensko-angleška slovnica,
M
Strahovit umor v Istri.
V (irzetičih pri l»ujah se jc dne Pshkne motnje na alkoholiki pod-21. januarja dogodil umor, ki je silno razburil prebivalstvo vsega
okraja. V vasi je imel svoje pose-i 8 slovarjem, trdo vezana......1J0
stv<» .Mate Petrelič, vdovec, čigar Spol. ljubezen in materinstvo ... 1.— Ko ga jej t-dini sin se nahaja v vojaški .služ- Splošno knjigovodstvo. 1 ln 2 del |2J0 spoznal hi. Za delo v hisi, na polju in pri Slovensko-italjanski in ItaU.-slov.
živini je imela najeta Antona Mar- grt^Tza^^SloV^V.*;. "To
'lovensko-nemški in nemško-sloven-
ski slovar................... JO
Slovenska Narodna wi1'"Hm .... L—
Spretna kuharica ................1.25
Spretna kuharica, trdo vezano 1-50 Slovenska kuharica............ 7.00
tmeica in njegovo ženo. Omenjenega dne zvečer je ta družinica skupno povečerjala in jHjtom okoli devetih šla k počitku. Martinčiča sta spala v pritličju, Petrelič pa
v prvem nadstropju Ni pa pre-j Umni čebelar .................. 1.50
iclcla niti ena ura. ko sta Martin-! -"aSIlnm knjižica .............. JO
čiča zaspala hrup in klice na po-1Vettki	^^^
. . . , .	1	raznih pisem, trdo vexano 1J0
moc v gospodarjevi sofl>j. Ko stajVeliki Tsevedež ................ 1.00
po prestanent prvem strahu stopi-j Zbirka domačih 7dravil kakor Jih
la v a cžo, sta pridrvela po stop-1 rabi slov. narod ...........75
z vago od voza. Tudi je na zateg ! njieah iz prvega nadstropja dva: .J*!8""*** lijeiii žvižg priskočil še neki po-| možaka, katerih eden je držal v magač, ki ga pa doslej še ni bilo^""ki velik kuhinjski nož in ga za-, 1. zvezek. mogoče izslediti. P^ed okrož. sodiščem v Celju je bil ubsojeai Pleš-nik na 8 mesecev poostrene ječe.
Prijazno živinče.
Soparen junijski popoldan je bil, ko se je obtoženec napotki s kioščikom mila. brisačo družbe sv. Mukc-rja "Pri
2. zvezek
vihtel nad njima, češ, naj se umak- j
neta, če ne, gorje njima. Martin-j ______•
čl-ča .«ta se s strahom umaknila hi KdZII6 pOVeStl HI ona a neznanca sta Izginila v humani* temi. Martinčičeva žena je začela lUl^2<Ull»
klicati na pomoč in ko so prihitel-i lAmerika in Amerikand. trd. vea. 4.00
sosedje in so vsi skupaj stopili v'Andrej Hofer ................................JO
in knjigo I Prvo nadstropje, se jim je nudili Zneska vedezevaikm ....................J5
i seveimli! strahovit prizor. Petrelič je lezal Be,sr»j8ki BiMr ........................M
Slovanih", da bi .se okopa 1 in nato v hladni senci zabavno prebil nedeljski popoldan.. Ko pa je pre-
Bedakova izpoved............... 1.20

v svoji- sobi v mlaki krvi mrtev -feu	trdo TemBO
na tleh. Bil je ves prehoden z no- <oyf roman, trdo vezano......
že m in roki sla mu bili dobesedno j Božja pot na Šmarno Gere plezal poldrugi meter visoki plot I odrezani. Prišli so pozneje 01-0Ž P*^*"511*Tnrfk* neznanega po.seidnika, sta se mu niki «odiia komisija iz Buj, mj^j pairter V.V." naenkrat približala dva ljubezni-]teflaJ Je zdravnik ugotovil, da je; ;j{WITI iwt** va telička, ki juje nasitil s kru- bil Petrelič nič manj kot petna jat-j ^ ^ alat# ...
krat zaboden z nožem. Doslej še: t^^ Bsrograjska .......... Ji


U0
.1»
JBS
.65 M

ni dognano, ali je bil umor izvr- ^ , orožjem ..............
šon iz maščevanja ali v satJio ro- Deteljica ali življenje treh krauj-
pa. Znano je pač bilo, da je-bil Pe-j s*1111 bratov .................
trolič (precej imovit. Orožniki so j1^® 8Uki ~ Starka — dofelej aretirali par sumljivih oseb.' (MeSko> ..................
hmji in piijaznimi besedami. Sle-kel je siikujič, odveza! kravato in se hotel malo puiarati s posebno prijaznim teličkom, ki je nosil zvonec. To pa mu je zauieiril posestnik, ki je tičal za bližnjfim grmom ter ga sedaj z nerahliui poudarkom naklestil. Pri tem božanju mn je po nesreči »lomil roko in sam sebi palico. V silnem razburjenju je pač domneval, da koče
obtoženec zaklali tele m ga v potrti ja h odnesti v va&. VsJed prevelike nežnega v ročnem izražanju nedopadajonja je bil obsojen na 250 Din globe ■ vzklic «pa je bil od j vabfl 1675 dinarjev in jo pripra-Ijnb. dež. sodišča zavrnjen in oJ) [ mKI, da je prodala pohištvo, reko«, toženec opioščen, ker afeoro goto-Ida jo omoži, je bil aretitBn.
.40
Samomor goriške Slovenke.
V Zagrebu se je ustrelila 271et-na Amalija Kolman, roldoon Slovenka iz Gorice. Svoje dejanje je i^vraria, ker jo je w*a>dmk I<van L'ams^k, s katerim je imela lju-bavno razmerje, zapustil liamšak. ki je od nesrečne devojke budi. iz-
Dolga reka
[Devica Orl i Duhovni Be| Elizabeta ...

Iz dobe punta in bojev ........ JO
Iz zapeške globeli .............. lJO
Igralec, roman, spomini mladeniča .90 los. Jurčič spisi: zv. Cvet in sad. Hči
sodnika. Broširano ........ .75
Trdo vezano .............. 1.00
. zv. Sosedov sin. Sin kmečkega
cesarja itd. Broširano ...... .75
Trdo vezano .............. 1.00
. zv. Dr. Zober, roman. Tugom- » taagedlja v 5. dejanjih.
Trdb vezano .............. 1.00
vraljica Mučenica, trdo vezano JO
varmen, trdo vezano.............40
Ljubice Habsburžanov ..........10
judske povesti, — Od hifie do hl-
Se. — Sin .................. JO
Judska knjižnica:
2.	it. Darovana. Zgodovinska povest ........................JO
3.	zv. Jema* Zmagovat. — Med Plazovi ••................•• JO
t zv. Malo življenje ........ .«5
5. zv. Zadnja kmečka vojska
7. zv. Prihaja* .............. .60
S. zv. Pasjeglavci .............75
0. zv. Kako sem so jas likal, (Breneelj) ................... .30
10.	sv. Kako sem so jaz likal, (Breneelj) ................... .60
11.	zv. Kake sen se jas likal, (Breneelj) ....................60
2. zv. Iz dnevnika malega po-
redneža, trdo vezano.......... .60
14. zv. Ljubljanske slike. —
«Breneelj) ................... .60
5.	EV. Joan Miserte. Povest ls španskega življenja ...........60
6.	sv. Ne v Amerike. Po rsonl-čnih dosrodkih .................60
Mlada ljubezen, iruo vezano____ 1.73
Mali Ijndje. Vsebuje 0 povestL
Broširano .................. .78
Trdo v era no ................ 1.25
Mimo življenja. H van Cankar) .SO
Mrtvo mesto .................. .70
Mrtvi Gosta£ ................. J5
Materina trte* ................ JO
Morski razbojnik, t rilo vezano .. 1.10 fosoBno ...................... .40
MaH Kletel -.................. .70
Mesija ...................... .30
Hirito Poštenjakov ič .......... .S«
Mitva srca. Povesti. (I. Tavčar} 1J0
Marjetica ...................... .70
Notarjev nos. humoreska ........33
Nate Vas. 1. del vsebuje 14 po povestL (Novačan) —
Vezano ...................... l^e
Broširano .................... IN
Nate Vas. 2. del vsebuje 9 povesti Vezano ...................... 1 JO
Broširano .................... 1.00
Na Indijskih otokih .......... .50
Naseljenci .................... j$o
Novele in črtice................. .90
Na Preriji .................. jg
Naša leta ........................
Nihilist .......................40
Na krvavih Poljanah. Trpljenje in strahote z bojnih pohodov bivšega slovonskea polka .......... 1.50
Narodna biblioteka: I£ož.\i kazen. Plaveč na Savini.
Čudovita zmaga.................35
Berač. — Elizbetha, angleška kraljica .........................- .35
Emanuel, lovčev sin. — Berač .. .35
Sv it osla v.......................35
Spit,M ........................ .35
Krvna os vet a...................35
Oneral I^avdon ................70
Napoleon I.....................1.—
Babira ........................ 1.20
Popotiuki v Arabski puščavi.....35
Nesrečnica .....................70
V gorskem zakotju ............ .35
Za kruhom .................... J5
Žalost in veselje .............. 1.—
Z ognjem in mečem -...........4.—
Grška Mytologija. 2 knjigi .... 1.40
Rimska Mytologija ............ .70
Kranjske čebelice, poezije ...... .35
Narodna knjižnica: Bilks ••••••••••••
Bele noči. — mali junak	JO
Izbrani spisi Valentin Vodnika JO
Malenkosti .................. JO
MoJe življenje. (Ivan Cankar) .40 hi aid. (Cankar)	U0
Obiski. (Cankar) Trdo vezano .. L50 M> M letnici Dr. Janeza E. Kreka JI 'ovestico, Behindrenstfc Tagsrs.
Vsebuje 5 povesti ........ JO
Ob tihih večerih. Trdo vezauo 1.10 Pasti in zanke. Kriminalni roman .35 Petelinov Janes (Alešovec; —« BroMrano .................
Pariški zlatar ...................35
Poslednji Mehikanec ............ JO
Povesti Maksima Gorkega....... .75
Vavljice H. Majar .......... JO
Psvesta sloveoskemn Undstvn v psnk In zabavo ............. J8
Pot za razpotjem. Trdo vezano.. 1.20
Poiigalee ...................... J5
rraprečaoove sgodbe............ J5
rredržani
siki t sraneCm ............ J5
Patria, povesti la Irske juna&e dobe
Skozi Airao Indijo ............................M
aanjska knjiga ............................3»
Sanjska knjiga, nova arabska ..	2.00
Strelec •••••>.................	J|
Strahote vojne ................................i«
Sosedov sin, (Jurčič) .....................30
Stezosledec ...........................................33
Strup iz Judeje...................................75
Sisto Šesto, povest iz Abrueev ..	JO
Štrl povesti: Nagla beaeda; Tujčeva osceta; Gospod Grahar; List
Stric tomova koča .............. ^0
Sveta Notburga ................
Spiimanove pripovedke:
1.	zv. Maron, krčanslu deček Is Libanona .................. Ji
2.	zv. Marijina otroka, povest iz .... kavlcaških gora ............ J5
1. zv. PraSki judek ............ J25
S. zv. Tri Indijanske povesti ......30
** — Kraljičin nečak. Zgodovinska povest lz Japonskega .... JO 10. zv. Zveti sin. Povest iz avlade
Akbarja Velikega............ JO
75 j 11- z v. Rdeča in bela vrtniea,*po-
J0
Velikonočne, fceMfce h
ducat ......................
Iz raznih slovenskih krajev, ducat
Posamezne po ..............
Narodna note, ducat..........
posamezne po ............
Planinski pozdravi, ducat......
posamezne po............
Panorama mesta No« York .... Prerokovalo« karte
.JO
30
JO
JO JO
JO
vest
12.	zv. Korejska brata, črtica Iz misjonov v Koreji ...........
13.	zv. Boj in zmaga, povest ....
14.	zv. Prisega Huronskega glavarja. Povest ls sgodovine kanadske ....................
5. EV. Angelj sužnjev. Braziljsha
16.	EV. SatokopL Povest......
17.	zv. Prvič med Indijanci aH vožnja v Nikaraguo ........
38. sv. Preganjanje Indijskih nda. jonarjev ....................
9. zv. Mlada mornarja. Povest JO Svitanje, roman, trdo vezano .... 1.00
Turki pred Dunajem............ .60
Trenutki oddiha .............. .40
išnjeva Repatiea. Satiričen roman. 2 knjigi .............. US
Veliki vsevedei..................1.0|
^'rtnar. Rabiudranat Ta gore, trdo
vezano ........................ .60
Zgodba Napoleonovega huzarja. —
Trd«» vezano ................ 1.80
Zsdnl dnevi nesrečnega kralja .60
Zaklad na kozjem eetrovn.....30
Zadna prpvda ................ je
Zmaj iz Bosne...................80
Zlatarjevo Zlato .............. 1.00
Zloeiit in kazen. 2 knjige«, l. in i
del. Trdo vezano ............3.—
Z3 miljoni. trdo \.*zano...........63
Ženini naše Koprnele............33
Zmote in konec gospodične Pavle Zbirka slovenskih povesti:
1.	zv. Vojnomir ali poganstvo ..
2.	zv. Hudo brez dno ............
3.	zv. Vesele povesti...........
4.	zv. Povesti in slike ..........
n. zv. Student naj bo. Naš vsakdanji kruh ................
Zabavna knjižnica:
zv. Pegan in Lambergar......
23. zv. Črna smrt................
4 zv. Zločinci ................
"i. zv. Mož z razregano dušo
.35
.35 .35
.35 .35
.75 .75 .75 1.25
.00 .40 .00 OA i.e*
Igre:
Dra
•jO
.35
.30 .30
.30
talina Solz. 3 enodejanke:
svetova, dediščina, trpini ____ 1.00
mernik. Veseloigra v 2 dejanjih JO Cyrano de Bergerac. Heorična komedija v 5. dejanjih. Trdo viv.. Ce sta dva. Sala v eueui dejanju H5 Divji lovec. Xunnlni i? roka z s i«et-
jem v 4. dejanjih ..........
Krivoprisežnik. Narodna igra s i»et-
jeui v o. dejaiijih ..........
Pogo«lba. Burka s jterjem v dveh
dejanjih ....................
Ob vojski, lgrokaz v štirih slikah Za križ in svobodo. Igrokaz v 4. dejjinjih ....................
Tonteove sanje na Miklavžev večer. Mladinska Igra s petjem v 3 dejanjih ..................
hirka Uu*klh Igor.
snopič. Mlin pod sesaijo. Sv. Neža, Sanje ................
. snopič. Na Betlehemskem poljanah, Kazen ne izostane, Očetova kletev, ČaHca kave ____
2.	snopič. Izgubljen sin, V ječi, pastirlel in kralji, Ljudmila, — Planžariea ..................
3.	snopič. Vestalka, Smrt Marije Devico. Marijin otrok ......
4.	snopič. Junaška deklica, Sv. Boštjan, Materin blagoslov ..
5.	snopič. Turki pred Dunajem, Fabjola In Neža ........
8. In 19. snopič. Pijavka, Skr|««a raklad. Rešitelj, Kmet avtomat; Dekla Božja; Junaška
BleJke ....................
o snopič. Sv. Just; Ljubezen Ms •iiinega stroka ..............
JO
JO
so
JO
Pesmi in poezije:
Razne povesti in zabavne knjige za mladino:
fob
JO
.40 JS .40 JO
JO
Dedek Je pravil, pravljice .... Mladim srcem
Narodne pripovedke, 8. «vesek. ;arodne pripovedke. 4. svesek. 'ra vi j ice in pripovedke m
1.	zvezek .............
2.	zvezek ..................... .50
Slavček, zbirka solških pesmi J5
vončeki. Zbirka pesmi aa mladino: trdo vaaano ................ 1.00
Volk spokoruik in druge povesti za , mladino .................... 1.00
Zbrani spisi za mladine:
1.	zv., trdo vezano. Vsebuje 15 povesti .............-...... JO
2.	zv., trdo vezano. Pripovedk* ln
PCflnl m • o • • • mM m m • «o • • • o o • • o •
3.	zv., trdo vezano. Vsebuj® 12 po-
■•••••si
4.	zv.* trdo vezano. Vsebuje 8 po-
T0lti •■•••••••••••••••••••s
5.	zv., trdo vezano. Vinski brat 0. zv., trdo vezano. Vsebuje 10 po-
J0

i; pravljica e slikami JO t; pravljica e tfllkaml U0 pravljica e slika-
Bil •••••••••••••••■••«•••«•
Sneguljčica; pravljica e slikami U0 TrnoiJčtaK, pravljica e elitami 1M
Hki eHkflr	.70
SUko Is pravice ......... .H
njlge si
m a hat in
LSI LN
Za kratek «m	1J0
Codec; poleg narodnih pravljic e VrLskem jezo«. (A. Funtek)
Trdo vesano...................
MoJe obzorje. Eng. GangeL Poezije
Trdo vezano ................ 1JS4
Narodna pesmarica. Zbirka najbolj priljubljenih narodnih in drugih pesmi .....................
balade in romance. (A. Aškerc)
Trdo vezano ................ L2fi
Broširano .................. .75
Vsml. (Simon Jenko) ........ .45
Pesmi Ivan Zormana. Originalno slovensko pesmi In pro-vodi znanih slovenskih pesmi v angleščini.................... 1^5
'oezlje. (Simon Gregorčič)
trdo vezano ............................100
Ijollea. Pesmi za mladost.....00
lovenska Narodna lirika. Poesije JO Ste ugank. (Oton Zupančič). —, Poezije .................... j|
Pesmi z notami:
Ameriška slovenska lira — Koncertne pesmi za moške in meša-
De zbore......................1J0
Gorsld odmevi. (Lahamar.) Zbirka moških zborov in čvetero spevov. 1. zvezek ..............45
2.	zvezek ........................
Narodne vojaške. (Ferjanči«) .... JO
Narodne pesmi. (Marolt) ....... JO
Naši himni; Lepa naša domovina;
Bože pravde. (Marolt) ........ J5
Karodne pesmi Žirovnik
1- v*..........................20
- ......................... JO
3.	zv. ........................ JJO
Narodne himne in domorodne
pesmi. Marolt ................ J2%
Pesmarica Glazbene Matice, za .štiri moške glasove. Vsebuje 103 najboljših pesmi z notami .... 3.00 Pomladanski odmevi. Pesmi aa so-ran, alt ln bas 1« zvezek •••«•••••«••••••••••• «48
J ITCZfik t o•• mvooosooaooootfo .45
Planinke. (Laha mar.) spran, alt, tenor ln bas:
1*	•••••••••••••••••■•os
En starček je živel. Za bas solo in
možki zbor .................40
Dve pesmi. i. Za poj mi i>esem dekle.
2. Skrjaučku. (Prelovee).. JO 16 Jugoslovanskih narodnih pesmi za moški in mešani zbor. —
(Adamič) 1. in 2. del ...... .50
Jaz bi rad rdečih rož. (Prelovee > .15 Vojaške narodne in—I (Koal) .. JO Orlovske hišne. (Vodopivee) ... U0 Lirm, srednošolska pesmarica: 1. zvezek	U0
svesek .................... U0
Priložnostne

(13 mešanih in 3 moBd sborl) 1.10 Nočne pesmi. (Adamič)	L2S
KupIetL (Oram) — X. Kranjce iege ln navade .... .S8
2.	ceenl liibec; Slabi «asl ....
3.	Nezadovoljne«: To aaree užit-kami ........... i. *......
Slovenski akordi. (Adamič) m Zbirke 22 mefiaaih ln mo&lh sbo»
.78 .75
Metenl in moški zbori. (AljaO) — 1 avezek: domovini; Nevesti; No svenl ml; Naša svarita; Ujetega ptiča tožba ; SočL ............ .40
2.	zvezek: Pri zibelki; Cerkvica; Ne tožim; Oj planine; OJ a Bogom ti planinski svet; Šolskodomskl mladini; Na bregu............ .40
3.	zvezek: Psalm 118; Ti venelo
poj; Na dan; Divna noč....... M
4 zvezek: Ujetega ptička to*ba; Zakipl duša; Dneva nam pripelji
žar; Pri pogrebu.............. .4«
5. zvezek : Job; V mraku; Dneva nam prpeljl žar; Z vencem tam
ovenčam slavo; Triglav........ .40
8. zvezek: Opomin k veseljn; 9v»>
ta noč; Stražniki; Hvalite Gospoda ; Občutki; Geslc............ .40
7.	zvezek: Slaveček; Zaostali ptič; Domorodna iskrica; Pri svsdbl; Pri mrtvaškem sprevodu; Geslo .40
8.	zvezek: TI osrečiti jo hoti (me-?an zb.) : Ti osrečit ijo hotl (mo> škl zb.) : Prijatelj ln senca (rnoffid zb. > ; Prijatelj in senca (mešan zb.) ; Stoj, solnčloe stoj; Kmetskl tliŠl •'l^
ft. svezek: Spominčice: Večerni zvon Siroti: Oče večni; Slovenska senilis : Zimski dan : Večerni svon; Zdravlce I.; Zdrslvee II.;Oče večni: Tono Solne© .............. .71
Cerkvene pesmi:
Domači glasi. Cerkvene pesmi sa
mešani zbor .................. U0
>2 slovenskih pesmi sa razne prilike tekom cerkvenega leta. —
(Foerstort .................. JO
12 Tantum Ergo. (Foerster) .... JO
12 Tantum Ergo. (Premeri) .....00
Missa In Honorem Cseciliae —
(Foerster1 .................. .00
Uašne pesmi sa mešan zbor. —<
(Sattner) .................. JO
Slovenska sv. maša, za mešan zbor • spremi js v o orgel. (Laharnsr) JO
Note za citre:
Slovenski citrar (Wilfarn ...... .55
Safaran. ltuska iR'sem. —
( WiLfait» .................25
Note za tamburice:
Slovenske narodne pesmi za tambn-
raškl zbor in petje. (Btjlk) .. LJO Bom šel na planince. P od puri
slov. nar. pesmi. (Bajuk) .... 1.00 Na Korenskem je fletno. (BsJuk) L00
Note za gosli:
Narodni zaklad. Zbirka državnih himen in slovenskih ifkrodnih pesmi .70
Note za klavir:
Našim malčkom. — Za klavir iu
l»etji\ (Pavčiei ............ .U0
Ob morski obali. Valček. (Jakli .40 Pripoznanje. Polka mazurka. —
(Jaki > .....................40
Sjrriio veselje. l'o!ka frane. —
(Jaki t .....................40
Veselil plesalka. Polka inazurka.
(Jaki) .....................40
IJuhavno blebetanje. 1'olka mazur.
(Jaki) .....................40
Kot nekdaj v maju. Valček. —
(Jaki) .....................45
Veseli bratec. Koračnica. (Palior i .45 Slovenski biseri. Veliki narodni
pod puri. (Jaki) .............60
Našim rojakom. Koračnica. (Jakit -50 Primorski odmevi. Fantazija. —
I U rezu ik>....................50
Narodni zaklad. Zbirka. draavniU himen in narodnih {-»esmi. — Za gosli s spremljevanjem klavirja. (J. Vedral)...........
Orel. Koračnica. (Jaki)..........25
Buri pridejo. Koračnica. —
(J. SkorpikJ ............... -25
Bratje i Slovensci smo. Koračnica.
(Premrl)....................25
Editha. Intermezzo. (Aletter) .. .20
Mabel. Intermezzo. (Aletter)......20
At a Penguins Picnic. Intermezzo.
(A1 letter).................. .20
Ritter von Herz. Koračnica. (Jaki) .20 Golden Rain. Intermezzo. (Aletter) .20 Waff enroll f. Koračnica. /Jaki). .. .20 Fahnenwaeht. Koračnica. (Jaki) JO
Zemljevidi:
Združenih držav, veliki.......... JO
Združenih držav, srednji ........ JO
Mriil—ii držav. Mali Nova
Zemljevidi:
• • • ••
_ Ji
••••••••i
Tennessee, Oklahoma, Indiana, Montana, Mississippi, Washing-ten, Wyoming, vsaki po ....
Virginia^ Ohio, New Vark
vsaki po ..■.....*•**....•
ITaroffien Jo prlldBti donor, bodisi t gotovini, Kosaj Or. dor alt potone znamke pa i all 2 odrta, do poBjote
"G U A S NARODA"
(Slovcnlc Publiahing Company)
82 Cortlandt SU New York
Wo naročajte knjig, katarik id t cenika. Knjige poiiljamo
m^iš NABADA, 1*. FEBft 1324
Leo Koretz, — tip modernega sleparja.
Lov na skrite zaklade.
Leo Koret/. ni kavalir v navadnem smislu besede, vsaj ne v zadnjem času. ko je neznanokam izginil z velikanskimi svotami črka-žkega denarja, približno od štirih do sedem milijonov dolarjev. Ves širna močvirja, polna
Bon Criiillome je ležal na svoji smrtni postelji. O tem ni moglo .biti niti najmanjšega dvoma. Mrzlica je divjala v njegovih, s krvjo podlitih očeh ter se kazala na In kakšne prilike! Mahagoni in usahlih, razpokanih ustnicah. Po-Ligiium vitae, eocobolo, rastlin- leS postelje je stal. pobožen paska slonova kost in rožni les! Ve- dre ter	tolažiti bolnika ter liki, temni gozdovi, polni velika- j Sa pripravljati na dolgo potova-11 o v, starih kot je svet sam. Ob- nie- To 111 bil° tako lahk*
ta denar je vzel onim, ki ga imajo v izobilici. Jemal ga je od prv-
krasnih	Guillomo je bil kon-
1 kistador.	»Jli$tf}W
Tudi odpornost človeških živ-j Ležal Je v razkošno opremljeni
kt» lniO 4?\rA1/\	T^ni/l \T O
tropičnih ptičev!
jat el je v in sovražnikov, a nikdar i cev ima svoje meje. Na koncu sobi> Polni dragocenih preprog in od tujcev. Oropal je svojo ma-j prevelike mikavnosti preži obup. >latc I*>sode. To je bil plen, kateter. svoje brate in deklico, ki je j Ljudje so planili po Koretzn ter're^ 3C prinesel Don iz noveg*
ga oropali delnic.	sveta. Na mizici poleg po-stelje j'
Suhoparna dejstva pa so pre- ,cžal vcIik mež in razpaljenc oč
opravljala zanj delo tajnika. Ni pa ropal ubogih. V tem oziru je bil k a val irski razbojnik.
Res. Len Kioretz. spada v vrsto velikih roparjev, kojih pustolovstva so se pričela z Robin Ho« dom. Ropal je bogate ter dajal denar ubogim. Imel je vse lastnosti roparjev, ki so postali narodni junaki, od Robin Ilooda pa do Josse Jamesa.
Leo Koretz jc pravi čikaški proizvod. Prvič je nastopil kot ubog židovski pisarniški sluga pri neki bogati odvetniški tvrdki. Pozneje je zopet pričel obiskovati šole ter postal odvetnik. To se jc zgrniilo krog leta 1905.
Več let pozneje je ostal Leo Ko-r<lz povsem neznaten. Skušal si je pridobiti klijente ter napravil več neumnosii kot vsi veliki možje. med temi tudi to. da se je o-ženil Naenkrat pa se je pojavil na obzorju Chicaga kot zvezda prve vrste.
Precej skrivnosti je glede vira ic nenadne slave. Koretz je malo govoril ter skušal zainteresirati le maloštevinlne. Njegovi prijatelji >o bili seveda iznenadeni. Kje neki dobiva Leo te neusahljive v i re ?
Koretz pa je stopal »kozi drhal kot kak rimski prokonzul. Da. res dela denar.
Ima več rižnih polja v Arkan-sa*u. Seveda, tudi srečne špekulacije. f'lovek nikdar ne ve. kako se bodo zasukale stvari. H in. Dajmo še en kvart belega.
Leo Korttz ni hotel povedati nič več.
Koretz seveda ni bil navaden agent, kot sc potikajo po hišah ter skušajo loviti kaline. Bil pa je pravi mojster v nastavljanju pasti in čakanju. Ni nadlegoval žrtev, ni jim vsiljeval svoje robe, pač pa so žrtve same prišle k njemu ter mu ponujale svoj denar. V tem oziru je bil Leo Koretz že-nij prve vrste.
Prijatelji >o prihajali k njemu, ko so ga videli voziti se po mestu ter predsedovati pri sijajnih banketih. Pozneje pa so se vrnili ter ga prosili. — na jih oskuhe.
V svoji velikodušnosti je dovolil Koretz svojim prijateljem, da so kupili .delnice rižnih polja v Arkansasu. Prvi jc dal *100.000. drugi pa petdeset. Koretzu je bilo v>e eno in isti. Wem je rad postregel.
Najbolj čudovita stvar na trm človeku jc bil način, kako je znal spraviti svoje baeke v past. Ostale prednosti njegovega postopanja -o bile seveda povsem običajne in držal se je uzorea "520 odstotnega Milerja" iz Brooklvna. Postopanje je bilo seveda treba nekoliko izpremeniti, da se je prilejralo njegovi klijenteli. obsto-ječi v/, lastnikov dragih limuzin.
Prihajale so žrtve ter zahtevale še več deležev pri doibičkanos-niht rižnih podjetjih v Arkansasu Tudi ljubosumnosti so se pojavile med odjemalci akcij. To ali oni je zahteval zase prve ugodnosti.
Jasno je. da je Koretz kmalu -4>otrefcoval obširnejše polje, da izrazi svojo osebnost. Na ta ali o-n i način je izvedel za Bayano reko v Panami. Ničesar drugega ni potreboval. Velikodušni Koretz je ustvaril Bayano River Concession. Ta koncesija je baje obsegala dragoceno gozdnato ozemlje. dolgo dvesto milj in široko petdeset milj, na obeh straneh reke.
To je bilo seveda nekaj, k čemur je pripustil le par izbranih. Namignil je, da ima: in sam le en delež in da žrtvuje svojo srčno kri, če deli dobiček s prijatelji.
cej drugačna. Koretza so smatrali,])ona s° večkrat počivale na tem v Chieagu za človekoljubnega mi-,me«u kat razpelu, katero j-lijonarja. Dajal je z odprtimi ro- (lržal Pa<Jre pred njegovim licem, kami, vsakemu in kar je hotel, t Vsakdo jc lahko videl, kaj ima v Nikdo se mu ni približal s pro-'mislih, ko je pel menil: V tem šnjo, ne da bi jo izpolnil. Kjer- znamenju boš zmagal, koli je bilo znano njegovo ime v| Nadaljni človek je »tal v sobi. mestu vetrov ter velikega trn- ob vznožju postelje ter nestrpno šča, j,' bilo spojeno Žnjim tudr škripal z zobmi, ko jc padrc brez občudovanje. Vsepovsod so kroži- pre-stanka molil svoje latniske mole povesti o njegovih človeko- Iftvice. Seanpatam je pomignil ljubnih činih. — Robin Hood v' umirajočemu, a Don se navidezno Sherwood gozdu je bil le staro- ni brigal zanj. davna povest. Tukaj pa jc bil mo-! Konečno je menih umolknil in d c rni Robin Hood, živ in rado-1 konkistador jc pričel govoriti s daren.	1 kripavim, tresočim se glasom.
Radodamost in razkošnost Ko-;N>Sovo priznanje je hit pravcati ret za je rasla z leti, kajti pomi- °Pos- povest o krvi in zlatu, o ve-sliti moramo, da je pričel svojo Iranskih pohodih skozi gozdove karijero leta 1910 ter jo nadalje- pernja, o bitkah z Indijanci, o val do decembra preteklega leta. poraženem I«ku z mečem Spanca Koretz je imel svoj urad v Ma- nastavljenem na grlo. Don je pre-jestic Theatre poslopju na Mon-1 killil . pripovedovanje. S pravim roe Street. Pozneje je vzel v na- kastilskim ponosom je zamahnil & j can celo poslopje, imel je več kot	kl'og sebe.
pol ducata sob in v vsaki teh je1 To > tudI lallko ^oril. Kroni-visela velika slika Lincolna z iia-,k^ poročajo namreč, da seje le-pisom: — Pošteni Abe.	, ^	Guilomo vrnil s svo-
Pozneje je otvoril nadaljni urad -ie ^špedicije v Peru z zlatimi ke-na Michigan Avenue. Imel je tu- Pami v vrednosti desetih miiijo-di par sob v hotelu Drake, naj- nov dolarjev.
bolj neokusnem modernem hotelu' Konkistador ig, zopet pričel go-CJhicaga.	\ voriti in tedaj se je njegov mla-
Kadar je prišel Koretz v New (li sorodnik %še bolj pohlepno sklo-York ,se je ustavil v St. Regis. nil naprej. Zastajala mu je sapa. kjer jc najel najfinejše stanova- ko ^ ^11 Guillomo pripove-nje ter izdajal denar kot Coa\ doval ° <iGori Oil Johnnv. Vedno je izdajal vi-' — Tam sem *kril trikra± toliko soke Čeke in njegove banke so jih kot sera Prmesel s seboj, — .ic re-v vsakem slučaju honorirale. Ko-jke^-
retz je ustanovil najbolj zaupne1 — KJ°?	Ali ni nobenega
odnosa je s številnimi najbolj kon- tlorisa? — je vprašal nečak. — servativnimi finančnimi zavodi v vPrašam vas kot vaš dedič.
fhicagu. Jahal je vedno na vrhu; Tresel J*e P° colpm životu-vaja	1 j — Daj mi meč, — je rekel umi-
Pohlepneži pa se ne zadovo- (J°či mož. ljijo vedno s petimi odstotki na! ? zadnJimi mojimi močmi jc mesec, seveda od časa do časa. P^egnil meč iz nožnice. Zopet je Pričele so krožiti čudne govorice' »bleaketala ostrina, ki je vzbu-iu Koretz je takoj objavil, da so -iala tako ^ozo med dh'jaki Pe~ našli petrolej na Bavano River ru-Ja- SedaJ Pa Je bila nekoliko o-koncesiji. Nadaljni denarni možje madeževena in zarjovela, — pra> so prišli ter mu ponudili svoj de- kot duža Don GuUlona, senjor. nar. Celo to pa ni moglo ustaviti! NeC*ak stoPU teda3 korak na-prihode neizogibnega.	PreJ in- v njegovih očeh se je po-
Nekega dne je eden najbolj od- -»aviIa pretnja. — Tloris, tloris, ličnih akcijonarjev predlagal, naj ~ if'	—	s tem
se napoti deputacija delničarjev t Panamo ter si ogleda deželo, vključno veliko koncesijo ter pe-trolejske vrelce. Pet mož je bilo izbranih za ta izlet. Odšli so .si o-jrledali stvari ter izvedeli resni-cio. Nikjer nikake Bavano River kompanije. Nikakih petrolejskih vrelcev, nikake koncesije.
Koretz pa je dobro vedel, kaj se bliža. Ko so se vkrcali njegovi radovedni delničarji na ladjo, da
jc zakričal. — Nehajte s tem čenčanjem ter mi dajte tlorisi
Don Guillomo se je dvignil ^ postelji in izzivalnost se je pojavila v njegovih umirajočih očeh. Z levico jc prijel za meč in z desnico je potegnil ostrino nekoliko ven.
Nato je Don Guillomo omahnil nazaj, s sardonskim smehljajem
krog usten ter umrl.
• * •
Deset let je poteklo in takrat
jih ponese proti jugu, je prodal ^ -H* končalo iskanje. Le ženska
Koretz še toliko akcij kot jih je mogel, vzel denar iz številnih bank, si izposodil nadaljne visoke svote na temelju brezmadežnega kredita, katerega si je bil pridobil v teku trinajstih let ter izročil svoji družini tristo bankovcev po tisoč dolarjev, da odakoduje one svoje sorodnike, ki so hoteli na vsak način riskirati svoj denar v njegovih podjetjih.
Nato pa je odpotoval Koretz v New York. Hotel St. Regis ga je sprejel kot pred petimi leti. Nastanil se je v najlepših sobah ter priredil več banketov. Izmenjal je dva Čeka, enega za pot tisoč, drugega pa za $750. £ zadnjim je plačal račun ter odpotoval. Rekel je, da gre v Boston.
En teden pozneje je udarila strela iz jasnega neba. Kabelska poročila iz Paname so razkrila velikansko sleparijo. Milijonarski človekoljub je start pred svetom razkrinkan kot slepar, ki je pone-veril nekako sedem milijonov do-
zakladom, — tlori-
ozirih in ti drzni lovci na skrite zaklade so domnevali, da bodo ■potom ponovnega potapljanja in plavanja krog otoka konečno našli potopljeni hodnik, po katerem
dragocenimi som.
Sklenila sta poiskati zaklad in z' l>i lahko dospeli v dupline, pol-
denarjem ljubimca sta najela la-jne nagromadenili zakladov mor-
djo ter se vkrcala. •	j skih razbojnikov.
Tedaj pa je izigrala u>soda ene-j Potekli so na ta način trije ted-
ga onih dovtipov. katerim se sme-!ni jn drzni tkalci so preživeli več-
jejo le poganski bogovi. Potnika! jj dcl vsakega dneva z iskanjem
sta varno prišla velikih širin za-1 Tega podvodnega kanala. Nekega
padnega morja. Izkrcala! sta su dne popoIdne. ko je ostala Mr*.
na obali Perurja. Odkorakala sta Hart-Hughes že toliko časa pod
v notranjost dežele, priti kralje-1 Yodo. da so se že pričeli bati za-
stvu Inkov, proti "Gori sanj".' nj0 njeni prjjatelji. je prišla ko-
Obema se je morala zdeti ta o- ne('no vendar na površino, sicer
zuačba skrajno primerna. Pribli- popolnoma izčrpana, a s scnzaci-
žala sta se gori.	jonalno poventjo.
Tedaj in šde teaj pa sta našla.	•	• i - i • -i
, . " ..	. \	Rekla .ic. da jc dejanski našla
da sta pustda tloris doma.	^, ... . ,	. , ,
^ , , .	podmorski kanal, da pa ie tako
Ne vem, kako se ie zgodilo to. ___i • i -
„ '	,	. - ozek, da je komaj prepustil njeno
Mogoče sta pozabila na tloris . cn-,• i	i i
. ,	,	i telo. Skušala je splavati v kanal,
naglici boga aii pa v na vailu toliko ' •	, .
^ e	c 1	a se je zagvozdila med obe steni
časa zadržane strasti. Zadostuje	* i a-
.. , „ ,	. . i kanala ter se le s težavo resda.
reci, da sta španska gospa in njen ljubimec le videla goro, katero sta iskala. Nato sta se obrnila. Brezpomembno je bilo iti naprej brez tlorisa.
Zopet sta sc vkrcala na ladjo ter, TT ,
, ,	. ..	i - r. 1 Hughes sama spustila v morje —
odplula nazaj proti Španski. Se'	1
vedno je bilo upanje. Kakorhitro
bi bil tloris zopet v njih rokah, bi
I Naslednji dan jc bil določen za i nadaljni poskus, a tedaj je zbolela tovarišica Mrs. Ilart-IIughes. j Ker ni hotela preložiti preiskav* 1 na poznejši čas, se je Mrs. Hart
Samomor neznane ženske.
V	Zagrebu se jc na Makainrirski cesti vrgla pod tramvaj neka okoli 301etna ženska. Voz ie nesfreč-nica odtraral glavo in je bila takoj mrtva. Celo truplo je bilo strahovito razmesarjeno. Na lice dogodka je prispela takoj komisija. Po izjavah eč vidcev jc žena izvršila samomor. Identiteta samomorilke še ni doseda j ugoto\ ijena.
Čelist Gjuro Tkalčič okraden.
Dne 11». januarja zvečer je bil pri vstqpu na brzovlak v Zagrebu okraden (»d zagrebških žeparjev SA-etovnoznan: čelist Gjuro Tkalčič. Žepa rja. ki sta bila dva, sla mu udm-da listnico s t;ou Din kn iKJtnim U toni, izdanim » d zagrel>-škega pol-h-ijskega ra\nateljstva.
Trst kot glavno mesto Istre.
V	Porevu je porabil dr. <;i«.seti neko svoje predavanje za to. da ie poagitiral za Ti-st kot glavno
1 rre. Sllii ,» n. vi razdelitvi Mre zbeg anel,- jc Reke. Z:t lit ko pa v L.tn ne ogrevajo, m.u vfč imajo pred le Tr<t, ki uaj bo na čelu 1st t ". Ali vlada izvrši razdelitev Krc po svoje.
PRODA SE
enonadstropna hiša z veliko delavnico z elektriko, popolnima nova. Cena nizka. Pojasnila ^e d««be piti Miss Ivanki .Močnik, 46 F ist Ave., New York, N. Y.
Neškodljivo sredstvo za odpravo masti.
Veliko ljudi s« boji navadnih sredstOT ea odpravo tež« To Jo lzvanredea naftin. Ixvanreden. ker Je čisto neškodljiv — old poštenja, nlfi vežbanja. Marmola Predpia-ne Tablete (Marmola PrescripUon Tableta) so napravljene v polnem »ogaaju a slavnim Marmola Predpisom. HuJSate etalno ln lahko bre* slabih uClnkov. Dobite )!h od svojega, lekarnarja xa. en dolar zavoJCak aH pošljite svoto naravno« nil Marm<Ma Company, 6S4 Garfield Bide-. Detroit. Mich.	—Ad v" t.
KOLEDAR
xa leto 1924 STANE SAMO 40c ^ Naročite ga takoj, da ne beste brez njega
"GLAS NARODA" 82 Cortlandt St., New York
a se ni nikdar več vrnila. Nikdo
ne more povedati, kaj se je zgo-
1 ,,	. , , .	. . dilo žnjo. če je obtičala med ste-,
se lahko smatrala lastnikom bai-'	, , ,..».	.,
, ,	j nama kanala ali ce je utonila. Vsi
nega bogastva.	. , ....
r. ,	. ...... ! napori, da najdejo njeno truplo.
X>obra sreča pa je lzgmda ker! . ,	_ . ,
.	. . ..	.... i c*o ostali brezuspešni. Nadaljno
je bila izpostavljena prevelikim' _	,. . . , „
• , - . . . , , , .. | človeško življenje ie bilo zrtvo-lzkusujam. Ko je dospela ladja v!	, , . ^
. ,	,	. , vano molohu zlatu,
spansko pristanišče, v katero je ,
bila namenjena, je čakal tam moZ! ***	l>od vod-
pobegle gospe. Kronike ne poro- f^om Miss Sybil Conquest je sku-
čajo, kaj se je pripetilo gospej in njenemu ljubimcu, vendar pa pravi sporočilo, da ni nobena živa duša več čula o tej gospej in njenem ljubimcu. Kot smo že rekli, je bil nečak Don Chiilloma okrut človek, eelo v navadnih okoliščinah.
Ni znano, kaj je postalo iz tlo» risa izza one tragedije v šestnajstem stoletju. Mogoče je ležal skrit v kakem prav tako dobrem skrivališču kot je bila nožnica meča. Konečno je prišel v roke nekega francoskega, mornariškega poročnika, ki jo je zapustil svoji unukinji.
Ta unukinja. gospodična Le-nnux, jc obnovila iskanje. Ta dva in dvajset let stara deklica je pred kratkim odpotovala v Peru in s pomočjo tlorisa upa najti velikanski zaklad Don Guiloma. Tako natančen jc baje ta tloris v vseh podrobnostih, da je možnost uspeha velika.
zna dolgo in potrpežljivo iskati. Žena nečaka je konečno našla tloris. Našla pa ga je na dnu nožnice onega velikega meča. Res, skrivališče vseh skrivališč.
Lahko ste prepričani, da ni pokazala tlorisa človeku, s katerim je bila pomočena. Zakon je pome-njal zanjo muke, za <katere bi jo zavidala sveta inkvizicija. V špan* ski krvi je dosti okrutosti in oni nečak Don Guilloma je podedoval po svojih, prednikih precej te okrutosti.
Vsled tega ni prav nič prese-netljivo, da je omela ta ženska ljubimca in še manj presenetljivo da je pribežala k njemu s svojimi
Da, kje pa je bU ta gospod?
Nekateri so trdili, da je pobegnil v Evropo na jahti, katero je v naglici kupil. Nadaljna povesi se je glasite^ da je pobegnil v republiko Honduras z aeropLanoro katerega je vodil neki prejšni madni pilot. Konečno pa jih j< nekaj, ki trdijo, da ro »kriva v New. Yorlcu. nam. -
Deset let je tega. ko se jc neka druga ženska lotila iskanja zaklada. Leta 1913 je odplula Mrs. Hart-Huglies, doma iz "Walesa, a bivajoča v Ameriki, s par prijatelji na Rock of Iron, majhen o-tok v Karibejskem morju ter s tem nadaljevala iskanje, ki se jc vršilo, s številnimi presledki, že več kot sto let.
Rock of Iron jc majhen otok. ki meri manj kot tri četrtine milje okrog obali. Iz morja sc dviga kot velik kos granita ter nima nobenega mesta, kjer bi mogla pristati ladja in kjer bi se mogli izkrcati ljudje. Soglasno z legendo sta na tem otoku skrila neizmerna. bogastva dva španska bandita, morska roparja Gustado in Defonso.
Ropala sta. napadala in plenila brez usmiljenja ter napadala zakladniške in trgovske ladje, katere sta ali potopila ali pa požgala z vsemi na. krovu. Ta dva čedna pirata sta odplula nato s svojim plenom na Rock of Iron, kjer sta ga skrivala. Že več sto let so si raziskovalci prizadevali iznajti, na katerrtn delu 'otoka je bil skrit ta velikanski zaklad in kako je prikrit očem.
Domnevalo se je celo. da sla našla morska roparja dohod k tajnim duplmam po kanalu, ki je vedno pod vodo. Gotovo je, da bi se ne mogla na noben drugi način posluževati tega otoka kot skrivališča svojih zakladov. Površina otoka je gladka kot steklo, brez najmanjše razpokee. Ugotovitev -tega dejstva je stala tri življenja leta -1884, ko se je odtrgala lestvica ter so padli trije raziskovalci 200 Čevljev globoka.
Mrs. Hart-Hughes je biltf dobra plavačica 5n 'tudi potapljačih«. Eden njenih spremljevalcev je- bil peto tiko nsptita-v-dbeb
šalo leta 1899 prodreti do Ognjenega jezera, v Vindliva gorovju v centralni Indiji, v katero jezero je, soglasno z legendo, neki princ Bvrada zmetal zlata in dragocenih kamenov nevrje.tiie vrednosti, da bi sc ne polastil po njegovi smrti tega bogastva njegov brat. katerega jc sovražil.
Dosti je vzroka za domnevanje, tla jc Ognjeno jezero, — malo večje kot kot navaden ribnik, —-skrivališče velikanskih "bogastev, ne le onega princa, temveč tudi drugih bogatih Indijcev, kater«? -o tekom petnajstega in šestnajstega stoletja vrgli v vodo, me->to da bi jih zakopali.
Načrt Miss Sybil Conquest in njenih tovarišic je hil povsem smotren in izvedljiv. Ko bi prišla suha letna doba. tekom katere se jezero skoro posuši, so hotele odvesti vodo ter odstraniti blato. Dospele so na pozorišČc svojih operacij in dva dni pred pričet-kom dejanskega dela jih jc obiskal neki domačin, ki jim je povedal. da zapade, smrti vsakdo, ki skuša dognati skrivnosti jezera.
Deklice se pa niso brigale za to svarilo ter se lotile dela. Takoj drugi dan so zbolele štiri na m»-žlici, ena je izginila. — neznanokam, — in ena se je vrnila proti domu. Bila je edina preživela med še-timi, kajti one štiri, ki so zbolele na mrzlici, so umrle par ur pozneje v velikih bolečinah.
Omeniti hočemo še nadaljno drzno Angležinjo, Miss) Hesta-comb. ki je skušala priti na Succo grič v Chille, da najde skriti za-kuad "srebrne duhovnice", ki je baje skrit v neki duplini, koje uliod jc napolnjen z okostnjaki petdesetih starih mož. Miss He-stacomb so privedli nazaj, a kaj se ji je pripetilo, bo ostalo vedno skrivnost, kajti ona ni mogla navesti svojih doživljajev. — vrnila se je blazna!
DR. LORENZ
«42 Penn Ave., MTTJBBtTBGH, PA.
■DINI ILtVKNCM «eVtR«(l ZGRAVNIH
traeiJALiar	mlizni.
***** *• s«r>vtjM»j» akutnih m krenttnUi MM. Jn ■am ta zdravim na« >8 krt tar Imam »kuinjc v v*ah aolmnlh
_ 1	««te vaa moram popolnoma razumet! (* «aae*<«
Bo4azan, da vaa ozdravim In vrnem moč In zdravja. Sicezl ta ta« prldabll poeebnc .kuinja pri .pravljenju maikJh bolezni.	«
pepelnoma zanesti na mana, moja afcrfe pa ja. da tu MNhimt
Na adtaiajta, ameak pridite fimpraja. ml ezdravlm zastrupljeno kri, masuija In ilea pa talaaa. »»lesni * arid Iv padanj« laa, Malin« v kosten, atararsne: osUbe^o^t. ilw(n« ui boiezni v me«*-(uladlcsn, letrsh, ialodcu, rmenlco ravmatlzam^ katar; zlat« filler naduka l«d
>irifl«lliit
▼ torek, četrtek la scoot* o« L dopoUtaa presaJklk o« 1«. dopoldne da A. pepeddne.
od •. dopoldne de
I. popoldnal v a«4eij*& I«
Potrebna knjiga za pravilno pri-učenje angleškega jezika, z nasveti kako postati ameriški državljan.
Slov,'-Angleška Slovnica
Obsega Bledeč«:
Prvi del: GLASOSLOVJE. Drugi del: OBLIKOSLOVJU Tretji del: VAJE.
Četrti del: POGOVORI IZ VSAKDANJEGA
ŽIVLJENJA-Peti del: SLOVEN.-AN/*LEŠKI BESEDNJAK Sesti del: VPRAŠANJA IN ODGOVORI katere mora znati vsakdo pri nabavi drža vljanskega papirja.
* Vse angleške besede so navedene, kako se pišejo in kako se pravilno angleško izgovore. Iz te knjige je mogoče vsakemif priučiti se angleščine brez učitelja.
Knjiga je trdo vezana, vsebuje 250 strani. Q | ^ Q cena s poštnino	▼ "
Slovenic Publishing Company
82 Cortlandt Street : : New York, N. T
Nuga-Tone
Uspehi v dvajsetih dneh ali se vara pa vrne denar. 4
Nove prijave proti Čaragi.
Dne 21. januarja se je pričelo zasliševanje C-aruge v preiskovalnih zaporih osijesk^ga sodič-ča. T7 Slavonije so bili sedaj javljeni 4 novi ropi, izvršeni od Čaruge. Za le rfipe se dosedaj ni vedelo, ker jih oškodovane! iz s t radiu pred Čaru gin o osveto sploh raso prijavili. OrožnSke oblasti v tika so prijavile dafiedaj sedem *x>povT za ka-tare ribstoja snna. da jib je izvršila Čarugova družba, ker so bili v vseh slučajih roparji oblečeni v vojaške uniforme. Trgovca Mila Cariea no roparji oropali. za 120 tise« dinarjev. V Brloskoj .Dubra-vi v Ldki je bil prijet kmet Jure Jurkovie, ki je razbojnike večkrat prenočeval in jih vodil na roparske pohode. ,Turkovi»'n so takoj prepeljali-v
Proizvaja bogato rdečo kri, močne stanovitne živce, življenja polne možice In ženske.
če ste slabega zdravja m pri slabi moči, če se vam fPpjnin m raci in vaše telo m raci, če ste se že nave-J«a«ti pomirljiva in nmrkotična sredstva, potem posku-■•Jf* »o«*-Tone. m upre videti boste, kako hitro sc boste eutalt druK»caetra človeka! Devet desetin človeških bolezni, kot upenavanje. anamija, revmatične bolezni, glavobol. nevTalpija. iaprm»r slabi tek. neprebava. vetrovi in koleanje, zaprtje, pomanjkanje energije, pomanjkanje živahnosti, nervozno«t, nespečnost, izhaja 12 pomanjkanja, živčne moči, redke ivodenele krvi "> slab« kr-i-ne cirkulacije.
V^K "d. vsako delovanj- telesa ie odvisno od živčne sile z* xvoje dr°Imnj5% cna> moč ie poKlavitna stvar za. žeJodec. ilZrJrrfC*'	utnpanje srca in krvno cirkulacijo. Nota-Ton*
i? najbolj uspešno zdravilo za nervozne in fizično izdelane. Zakaj 7 Ker sestoji u osraero varnih sesUvin, ki vračajo zdravje ter ji
predpisujejo najslavnejši zdravniki. - Nnga-Totie je bocrat na
•tJS™ "Lfoalorja — ter Je hrana kr\-i in tivcem, #/U*a-Tone Droavaja življenje v jeira, ter ojaccje čreva. da »«too deljujejo. Oživlja led ice ter izsanja iz »jih strupene ae-JSCf^^ra1* ,vf?r0-v kolcanja. teike sape in pokritega. Jezika. Ali veft bolečin m bolezni I Nutra-Tone daje čudoviti tek. dooro prebavo, stanovitne živce ter zdravo okrepčujoče spanje Nuca-Tone obogati kri. uredi krvno cirkulacijo ter prižene žare nje M»vja na lice m Jasnost v oči. Gradi močne in postavne može. adra-vej»e ^in krasnejSe žensk«. Nuea-Tone ne vsebuje o mamljivih, eredster.
' k,aL"ih človek navadi. Zavit je v pripraven aavojček. r Y1*1* ■ sladkorjem, ujrodnesra okusa, usoden, a jemati. Poskušajte ca.
■"•»i1??1* 2*1" »v°Jim prijateljeuu
*****^POPOLNA GARANCIJA--Ceaa Nuaa-Tone je en ($1-00) doUr »
d«r«tde*et (90) tablet, polno mesečno zdravljenje. Vi
Priporočili
(4B.OO) dolarjev. Ješiajte Nap-vrnite preostanek zaeno s ikatljo morete izgubiti niti peaija. — Ml aa prodaj pri vaib dobrih le kar jih p* enaki can!
rizika. Naga-Tone je m enaki nrancijl
- . — KO NAROČATE. SA POSLUŽITE TEGA KUPONA. -NATIONAL LABORATORY, S-20 , »IS S. Wabash Ar«., Chicago, 111.
Caapodje:—-Prosim, dobite priloženo, steklenic Nosa-Tooe.
Ime ....................
.za kar mi poiljite..,
Ceeta ia itv. ali E. F. D.......
i
nziaya <•>,(.
► ■ * • ... ... . I
GLAS NARODA, 12. FEBR. 1324
i | — Pojdimo veil — je svetoval Albert. — Najprej sta odšli de-[ klici, Albert pa je še za trenutek ostal na pragu kot da bi sc ne mogel ločiti od tega prostora.
(Dalje prihodnjih.)
Iz starih
Fr. M—i.
—	Moji nevesti, pa ue saino uioji nevesti,.nam vsem, ste izkazali toliko dobrega____
—	Roberta jc moja najboljša prijateljica.	/ S *
Na obtožni klopi sedi lovski tat, mo pravi vas h kosilu!" pa ni prave sorte, ker prinznava, Drugi sodnik: 11 Moja žena je kar jc storil. Pravi, pristni lov- plačala 1 K GO v za kilo." ski tat bi tajil in če bi sto prič Prvi sodnik: "Ergo! Koliko je
Počasi so se začeli izprehajati po zeleni trati. Albertu, jc žarel'priseglo zoper njega.	tehtal ves eorpiis delicti ?"
pogled, ko je gledal cvetje, travnike in drevje ter sam pri sebi go- Razprava se je končala, sodni Predsednik: "Koj bomo imeli voril: — To je moje, vse je moje.	v.	zbor se je umaknil v posvetovalni- (Lista po spisih.) Dvajsetkrat 1 K
Večkrfet je postrani hvaležno pogledal Kataj-inco, povzročite- co, da sklepa o obtoženčevi kriv- 60 v — naj izračuna zapisnikar. Ijico vse njegove sreče.	di in kolikšno je zaslužil, kazen. zakaj ga pa< imamo! Toliko mri
—	Vi gotovo ljubite grad in okolico — mu jc rekla gospica j Notri v posvetovalnici si za pa- gre. Če ni zadovoljen, naj pa to-Mala. lijo gospodje vsak svoj ostanek ži!"
—	Ne morem reči, da ne. gospodična. — Saj seiu bil vendar jsmotke in predsednik, stara do-' Tretji sodnik: "Se strinjam. Ne-tuka j rojen.	brična, otvori posvet:	- davna je tudi kasačijski zbor raz-
—	Da, o tem so mi že pravili. Lepo jc, če čk>vek ljubi svojo | "Torej — najprej da do konca sodil, da je za vrednost v lovišča rojstno hišo. Upam, da ih; boste jezni, ker sem bila jaz nekaj ča-sa {povem tisti dovtip! — Gospe na tatinsko ustreljene divjačine nero-v gradu 1	tramvaju si varani bila všeč in je davna vrednost njenega- mesa."
—	fca božjo voljo, gospodična, zakaj bi bil jezen? Daš liasprot-'rekla: Zakaj bi za sinčka tukajle- Drugi sodnik: "Ali je res, go-no — hvaležen sem vam. To mi lahko verjamete.	plačala celo karto, saj še ni deset spod kolega? Veste, kasacijskih
Katarine a je utihnila za tremi tek. Te Albertove besede so ji bile jlet star! — Odgovori sprevodnik: sodb .ne čitam več. Grem kmalu velika nagrada za vse, kar je storila zanj.	Fant ima dolge hlače, kdor ima v pokoj, jc rekla žena, samo tri
Odpravili so se proti sosednjemu hribu, in Katarinca je dala'dolge hlače, plača celo karto. —lata mi še manjkajo in en mesec." prej napreči ,da so dospeli tja.	Gospa se jezno odreže: Dobro, daj-' Zapisnikar je izračunal vred-
Po par trenutkih so bili na vrhu, kjer se jim jc razkril krascl.(fantu celo, pa meni polovično, jaz nost srne: "Dvaintrideset kron'*, razgled.	imam kratke hlače! — Se oglasi Prvi sodnik:"Torej dobi zaseb-
Alkert i>e je zarl v daljavo.	kuharica: Prosim, meni ves dc- ni udeleženec dvaintridest kron.
—	Gotovo niste že uoljro časa uživali tega razgleda, gospod[nar nazaj, jaz jih sploh nimam!" Z višjim zahtevkom se zavrača na dc Plesan? — ga jc vprašala Katarinca.	Vsesplošno zadovoljstvo.	pot civilne pravde. In se v tem
—	Da. že dolgo ne, — jc odvrnil nekoliko osramočen.	; Drugi sodnik, jako ravnodušen zmislu dokončno poslavljam. Do-
Roberta ga jc pa ujela na laži:	gospod, ki se mu nikdar nikamor
—	Nikar ne laži, Albert. Večkrat si se -skrivaj priplazil sem (ne mudi, si počasi obriše solzo: gori. Ne taji, saj so te videli.	"Hoho! Moram doma povedati že-
—	Da, — je priznal Albert ponižno, — nisem se mogel zaJr-'aj, hoho! se bo smejala: Meni ves
zcvatl-	.	_	denar nazaj, jaz jih sploh ni-
—	Zakaj ste pa tajno hodili sem? — mu jc očitala Katarinca. j mam!!'
— Sedaj se ne boste več bali, kaj ne?	~	" ~ j Prvi sodnik, nervozen: "Dajmo.
—	Hvaležen sem vam. gospodična.	j dajmo, daj pridemo h koncu — Mala družbica se je odpravila proti gradu. opoldne zvoni! Predlagam: kriv
—	Upam, — jc rekla Katarinca mlademu možu, — da boste z hudodelstva tatvine kakor je ob-gradom ravno tako zadovoljni kot ste bili s panoramo. Lc nekoliko tožen!"
srni dala popraviti in izpremniti, v splošnem je pa ostalo vse neiz ( Drugemu sodniku ne gre dov-premenjeno.	tip iz glave: "Meni ves denar na-
—	Nekaj sem opazd — je pritrdil Albert.	za j! Jaz jih sploh nimam! Hoho T Kako lahko m svobodno je govoril žnjo. Kako.strahovito, se je Tl.etji soduik, najmlajši od vseh
motil v tej Parižanki. Zal mu jc bilo, da jo je tako napačno sodil štirih: "Se strinjam'* in je težko čakal prve prilike, da opere krivico, 'ki jo je storil. Spr- Predsednik: "Torej — -ospod va jo je sovražil, misleč, da mu je zavedno odjcdla očetovo hišo, Zapisnikar, zapišite: Izrek o kriv-končno je pa znal ceniti njeno velikodušnost.	dl sog,ascil _ lla. podlaj?i lastne_
Ko jo je natančnejše opazoval, se je pričel dh iti njeni svežo-
ga priznanja obtoženčevega, da jc
srcu.
st. m njeni lepot!. Niti Roberta, ki je bila priznana krasot i ea, sc latinsko nS'trclu sruo Yredeu ve-m mogla v lepoti meriti ž njo. Edino eno napako je imela: Gospo-,,iego petdeset kron. — Oženjem dicna Lerosel je bila nekoliko premajhna.	je, malo odpočitka pri nas mu bo
Temu se je pa kmalu privadil.	' i i i n	i ,
. „ f	, ,	. .	.	dobro delo—koliko mu damo kaz-
Ko je Katarinca razkazala gostoma ves grad. ju je odvedla v rxj«*»
kapelico, kjer jc gilo par delavcev pri delu. Povedala jima je, di» n,.,-: i -i i — 4 i i , ,	i .	i • • - n - , - , V	lrvi sodnik slaei talar, da eim
bo v kratkem dospelo par kiparjev iz Pariza, ki bodo popravil, - , ., <i/v,	. ..
, t ,	'prej U kosilu: Ootczilnega ni mČ.
si core m MjJic. Delo bo «c pred poroko končano.	. ....... . •	,
i v, , | . . . . . ...	. .	„ ,	„.	Olajšujoče je pnznanje — druge-
In šele tedaj si je vzela toliko i>oguma, da je vprašala: — Kje	<rg
se pa nameravata poročiti? Ali bi ne bilo prav, čc bi sc poročila „ , , «,	, .
Predsednik: "— in da je delo-
" ~ , ....	. .. ... , . ma poravnal škodo. Štirideset kron
—	Seveda, z največjim veseljem. — je odvrnil Albei-t, m oc .- •
so sc mu zableščale.	.	!mel pilLraUjelle mezde- Pa
—	Če hočeta, naj bo poroka v kapeli. Delo bo v šestih mesecih ^^ ,?db° PrePustil uad , r-	t	eun škode.
dovršeno.
v- :	•	*t * i , •• •	-	Prvi sodnik: "Tepec! Cemu
ho je Katarinca izprepovorila. te besede, ji je bilo mučno pr. , . ,	. m
. Vedela je, da jo zaliva rdečica.	-	\raJ?' čc *>"\cm Placa! TorcJ ~
T , . . ,	. - , , , .	. olajsimo tudi se delno poravna-
hen ri f ^ "	3cdllaco'	zc caJtal maJ fnje škode. In mu dam z uporn-
im prigrizek. ^ .....	. . .. ~ .	..	. bo §§ 54, 55 šest tednov, en post
Po jeui so sc nekoliko ea-sa obsedeli, nato jc pa rekla gospica , yj^j^jjj štirina*st dni" Mala. da gosped dc Plesan z ostalimi sobami v gradu najbrže ne, T» • i -t .. ...	- ..
,	. . ..	°	Druyi sodntk pritrdi: b, 1, 14
l>o preveč zadovoljen.	I . .	,,,
— dobre so uumare!
—	Vse južno krilo sem dala preurediti, — jc pripovedovala. — . Tregi soduik. strilltam."
Tam boste našli električne zvonce, angleške tapete ter razno drugo j Dru«»i sodnik- "6 1 14 — "ih
moderno navlako. Moj oče noče imeti ničesar .starinskega v so-jm0ranT povedati ženi."'
bali, v katerih stanuje.	i d. • j -i <«t -i
,	,	a	"rvi sodnik: "In z nskoutoia
Albert jc bd s tem popolnoma zadovoljen;	^	'stopi v banko, nemara dobiš že na
—	Draga prijateljica - jc prosila Roberta - ali hočete poka-|solc liaumare kaj rcdujma! _ zati mojemu zaročencu svoje sobane?	snjo gotovi?»»
—	Ne — je odvrnila Katarinca odločno — tam jc prevelik nc-»	• •» lltr .
Di-ugi sodnik: "Moja žena ima
red. \ se je razmetano.	! .	. . . ,	. ..
...	. _	stare saaijske bukve, notri stoji:
Pokazala jima je le pisarno svojega očeta.	,	,	'
, „ .	° .	Morska trava, komur se sanja,
T ScVoda' °Ce praV1' — Jc to nJeSova Pralna «oba, pa ni. Ne da mu rase h ^ u gotovo 7a.
spominjam se, da bi kdaj tukaj pisal. Sem hodi kadit ali	pa igra dcne v loteriji." Poskušala sva z
karte, če pripelje iz Pariza kakega prijatelja seboj.	'žeuo pa se .nobcnemu noče sanjati
—	Torej svoje sobe nočete pokazati mojemu zaročencu? —— je .morska trava iz ušes " ponovno vprašala Roberta.
—	Ne, danes ne. Morda ob kaki Vlrugi priliki.
—	Zakaj pa ne takoj?	17 . . . . 0 .....	t1^ dopolnjene z enim postom vsa-
—	Saj sem rekla, da ni me pospravljeno.	Hirhvtjst dni. _ Sklep sogla.
—	Kdo pravi, da m pospravljeno? Saj ne more hiti v neredu, SCn! Dovolj jc draga pečenka! — kjer ni 4toraj nobenega pohištva notri. •	hvalaf gospodiCi ^ S€ pri.
Slednjič se je dala pregovoriti ter odvedla Alberta v sobo, kjer poročam zadru-o pot!" — se pri-jc preživel svoja mladostna leta.	Ipravlja, da stopi z zapisnikarjem
Mladenič je začuden obstal na pragu. Zdelo sc mu je, kot da'v razpravo dvorano in razglasi lu stopal v svetišče. Nekaj časa je pobožno gledal v tla kot da bi sodbo.
se zahvaljeval božji dobroti za ta nenavaden dar.	i| DTOgi sodnik: "Moja žena je
Šele po* dolgem molku je izpregovoril: — Oprostite mi, gospo- včeraj kupila srne pri tegnu kilo dičua, tako strašno sem ginjen.	za* 1 krono 60 vinarjev.".
Začel je ogledovali sobo. Dospevši do vrat, je presenečen Predsednik izpusti kljuko: — vzkliknil: — Ah, tukaj me je mati merila, ko sem bil že otrok. »"Vraga! Z<3£ebno odškodnino bi Skozi odprto okno so dehtele rože. Zrak v sobi je bil opojen, j bili skoraj pozabili! — Lovski za-če bi razumel Albert govor evctlie, bi izvedel naslednje: — Vidiš.ikupnik zahteva za ustreljeno sr-zastran tebe, samo z a stran tebe je vse tako uredila. Zato, ker te no 120 kron. Toliko pravi, bi ga ljubi. Ker te ljubi bolj kot.te more ljubiti kaka druga ženska nastalo, če kupi drugo in jo postavi
v lovišče."
Prvi sodnik: "Mar ve mu ble det 120.kron! Za ta denar dobi
ROYAL. MAIL
H JagwL «1 Ji »iiHiiim »uliihi pno m4
NEW YORK IN HAMBURG CHERBOURG IN SOUTHAMPTON "Ohio" "Orduna" "Orca" "Orbita" Ti parniki so nori ln moderni v vsakem oziru, najbolj priljubljene potnikom in glasovite radi komodnosti in — KOMKORTA.
Zdrava, tečna in obilna hrana sc ser-vira vsem potnikom na belo pokritih mizah. Družine, žene in otroci imajo POSE RNO PAZLJ IVuST.
Za podrobnoRti se obrnite na naše zastopnike v vaScm inestu ali na ROYAL MAIL STEAM PACKET CO.
26 Broadway._tacw York
Hretanje parnikov - Shipping News
''Šolsko pokroviteljstvo."
V Podgori so ustanovili o.rgani-zaeni komate za "š>Kko pokroviteljstvo". Prišlo je vso u&leijsstvo z Podgore, Pevme, Sabotina "ai •>t. Mavra, p. Lš'i iz Gc-nlce š 1-•ki nadzornik Rubbia, dr. Pinau-iig in razni zastopniki fadznia. ter .se je komite organiziral na fa-'tsiovsko rn:c;iativo. Provizdr ičiic-uu komiteju predseduje župan Doiiriniiko. Na zborovanju so na-brali	L:r kot prvi pri.npcveJv
<a "šolsko pok rovi t cljstvo", ki polaga svoj»j italijansko roko na »kol šili o šolo.
Na šest mesecev težke ječe
je bal pred okrožnim sodiščem v
14. februarja:
lflnnekahda, Chorboura tn Hamburs-; 1C. februarja:
| Beren^arla, Cherbourg; Andanla, Chor-! ourc; Zeeland. Cherbourg", Duilo, Genoa.
I 19. februarja:
j Albert Ballin, Cherbourg tn Hamburg-
, 20. februarja:
Rochambeau, Havre; Ohio. Cherbourg Id Hamburg; Pres. Van Buren. Cherbourg.
23. februarja:
Pres. Roosevelt. Cherbourg In Bremen; Mongolia, Cherbourg; Conte Rosso, Genoa.
27. februarja:
Suffren, Havre; Pittsburgh. Cherbourg In Hamburg*
1. marca:
La Savote, Havre; Olympic. Cher-ourer; Antonla. Cherbourg; Pres. Harding, herbourg, Bremen.
4.	marca:
Stuttgart, Bremen.
5.	marca:
Veendam, Boulogne.
6.	marca:
Thuringia, Hamburg. 8. marca:
George Washington, Cherbourg, Bremen; Berengaria, Cherbourg; Colombo. Genoa.
11.	marca:
Pres. Wilson Trst; Chicago, Havre; Canopic, Cherbourg, Hamburg.
12.	marca:
Paris. Havre; America, Cherbourg. Bremen.
15. marca:
Aquitauia. Cherbourg; Orduna. Cherbourg; Orduna, Cherbourg, Hamburg; New Amsterdam, Boulogne; Conte Verde. Genua.
20. marca:
Cleveland, Cherbourg in Hamburg; Minn»kahda. Cherby*-» in Hamburg.
22. marca:
Leviathan. Cherbourg: Olympic. Cherbourg; Rochambeau. Havre; Saxonia, Cherbourg; Zeeland, Cherbourg.
26.	marca: Bremen, Bremen.
27.	marca: Duilo, -Genoa.
29. marca:
La Savoie, Havre; Pres. Harding, Chre-bourg: Orca. Cherbourg, Hamburg; Anda-nia, Cherbourg.
2. aprila:
Berengaria, Cherbourg.
HITRA POTNIŠKA SLUŽBA
od NEW YORKA do TRSTA (pwko Genove) Naj bolj ia in oajkrajia pot po Sredozem-
Celju obsojen lSlctlli kmetici sill mkem morja *n*iimi »eliča»tnin>ipaniiki,
Alojzij Vahtar iz Grašiča ,pri Ko- *duilo ic teb.; 27 mar.: 1 maja: 17 juni.
colombo lii mar.; .. 16 apr.; .. 24 maja taormina maj.; .. 25 Juni.; .. 4 avg.
•Najvetji In najhitrejši parnik na olje za
Sredozemsko morje. tTdobne kabine tretjega razreda s Z. 4 ln t posteljami za družine ln ienake. Pil okusnih obedih Je vino brezplačno. Za podrobnosti vpraSajte nalega agenta ▼ vatan mestu ali pa naravnost pri
njieah, ki je 27. oktobra lanskega leta udaril s sokiro po glavi po-•.e^tJLika Verčnika v Ž reč a h bi ga ;ežko poškodoval.
Predsednik: "ToTej kazen — šest tednov' težke ječe, poostrene
ber tek"'
Predsednik: "Stojte, stojte, stojte ! Čc vzamemo, da je srna vredna le dvaintridest kron, torej manj nega petdeset kron, potem tatvi na ni hudodelstvo, nego je zgolj prestopek."
Tretji sodnik: "Se strinjam."
Prvi sodnik: "Pred polnočjo danes sploh nc bomo gotovi! Drugič si naročim kosilo semkaj, da mi ga prineso v piskreu kakor "zidarjem. Saj je res! — V božjem imenu torej: Kriv je prestopka! Kazen: 14 dni strogega zakona z enim postom vsak teden iti enim trdim ležiščem. Ker je danes sveta Kordula."
Drugi sodnik: "Moja žena ima staro teto, ji je ime Kordula."
Tretji .sodnik: "Se strinjam."
Predsednik: "Torej soglasno I Ifvala lepa, gospoda!" (Izgine z zapisnikarjem vred v ruzpravno dvorano.) ^
Prvi sodnik: "Takisto hvala lepa — za tako razpravo, da ji ni ne konca nc kraja! Ne vem, zakaj v drugem senatu končajo vedno o pravem ca,su, lc pri nas sc vse vleče kakor smrkelj. Dober tok!" (Odide.)
Predsednik plane noter iz raz-pravne-dvorane: "Salament! — Kmalu bi jo bili polomili! Kje je prvi sodnik.' Zapisnikar, dajte, skočite za njim!"
Zapisnikar je vjel prvega sodnika na stopnicah in ga pritira nazaj.
Pni sodnik: "Škandal! Kaj je zopet? Tod-lc sc uelia kolcgijal-nost!"
Predsednik: " Dvaintrideset kron smo rekli, da je srna vredna, štirideset jih pa jc obtoženec prostovoljno povrnil lastniku še pred ovadbo!"
Prvi sodnik: "TrLstotisoč!!! Potemtakem bo falot zunaj še brez kazni, ker je škodo pravočasno poravnal
Tretji sodnik: "Se strinjam!" . Predsednik: "Tako je, ni drugače! Hvala Bogu — zadnji hip me je bil opozoril gospod zapisnikar! — Oprostitev — soglasno!"
Prvi sodnik: "No, da! — Ali to Vam povem: Zdaj me ne dobite več nazaj! Sicer se za zapisnikarjem še spomnita in bo treba, da damo falotu zunaj zanikarnemu še zlato uro po vrhu z dvojnim pokrovom in težko verižico! Taka pravica!"
Od ptujske policije aretiran
jo bil 24. januarja noki Edvard
Pled ger, star *> .ot, iz A^JlMMi 6E8EUIE ITALIAHA
ker je prekoii ačll mr\)0 Ul rad.1 jav- mtU-Amerlca Shinning Corporation noira nas-lstva V Ptuju. Potem ne-,i »tate Street General. AgenttNew YorV ki Ivan Košar. 4,1 let star, radi tatvine perutnino itd.
Tatvina manuf akt urnega blaga.
Med vožnjo Sisek-Zidani most-Ijjubljaua jc- bilo iz tovornega vlaka ukradeno 12 bal uianufaktur-tiega blaga v teži 156 kg. lilago je bilo laM tvrdke Briider & Fran jo iz Novega Sada. Tatvina jc bšla opažena šcic v Ljubljani.
NaflJ zastopniki v Jugoslaviji: Jadranska Banka, Belgrad ln njene podružnice
POTREBUJE SE
25 gozdarjev za delati tajse.
M. KEI,VEY BROTHERS. Ilollidaysburg, Pa. (11-16—2)
mSWiCHiiMF
Edino otnktno »Pomladno odpluti* Otvoritven« vožnja inincn Presidente Wilson — 11. mar.; 3. maja. Martha Washington—14. maj.; 12, jull.
v Dubrovnik ali Trst. Zetezain* v notrmnji.it zmerna. Nobenih vt-m»«v. Vpr>i«jte pri bliinj«m ttentu ali pti PHELPS BROS. & CO., 2 West St.. N. Y.
Kad bi izvedel za naslov prijatelja JOŽEFA PREŽEL, ki j"
sn-»'jeeasuo nahajal nekje v ilr-/.•jvi l"tiih Pr'iS'in cenjene rr»-jake, če kdo ve zanj. da mi javi. ali naj se pa s:iiu oglasi. — »Ja-e:>l> t'enn. Box 2S a M organ-t('\vii, W. Va	(12-13—2)
PRODA SE
MODNA TRGOVINA
prav po nizki eeiii, prav v slovenski naselbini in sicer radi bolezni v družini. Vzame se ludi hiša v zameno. Podrobnosti se i>oizvc pri uredništvu "Glas Naroda" 8*J Cortland t St., New York.
(2—12:14
VABILO NA IGRO "BABILON".
Vabimo vse rojake in rojakinje v Greater New Yoa-ku in okoliei na (ibilno udeležlni igi*e " liabi-lon k atom priredi društvo sv. Frančiška v New Yorku v nedeljo dne 24. februarja v dvorani na 62 St. Mark's Place točno Ob 5. pop. Iver je igra jako smešna Ln ker so uloge v najboljših igralskih ro-ka!i. naj bi i life do ne izostal ter zamudil tega užitka. Po igri prosta' zabava. Za dober prigrizek in do-| bro pijač«) l>o preskrbljeno. Za: miiogmbrojen obisk se piriporoca [ Društvo sv. Frančiška.
12,10,21—2) "
fcvetu. Tebe ljubi, samo tebe, Albert. Tebi podarja ta grad, Jie ^a tej dopH^j&vi Roberti.	' ■
— Ne vem, ka^ je to — je za mrmrala Katarinca ter se pribh-

Tako du^eč zrak je tukaj.
Končno v rokah pravice.
Iz Trojan poročajo: Tukajšnji orožniki so izsledili in aretirali že 2' leti zasledovanega storilca vela ke tatvine v Smart nem ob Paid. Fir. Godine iz Skalic pri Konjicah.
Tatinska beračica.
Na Resdjevi cesti v Ljubljani je beračila neka" okoli 40 let stara ženaha. Pri tem js odnenla nek" Idtranid preprogo, vredno 150. Din,
celo kravo! Da nikdar ne pride-1 Policija tatioo zasleduje.
Prav vsakdo—
kdor kaj Išč«; kdo« kaj ponuja; kdor kaj kupuje; kdor kaj prodaja; prav ▼sakdo priznava, da imajo čudovit uipeb —
mali o
▼ "Glas Naroda".
Kako se potuje v starikraj in nazaj v Ameriko.
K DOB Je namenjen potovati t atari kraj. Je potrebno, da Je natančno poučen o potnih Ustih« prtljagi ln drugih stvareh.
Pojasnila, ki vam Jih samoremo dati v sled naše dolgoletne izkušnje. Vam bodo gotovo ▼ korist: tudi priporočamo vedno le prvovrstne parnike, ki imajo kabine tudi v LUL razredu.
Tudi oni ki Se niso amerlikl državljani, morejo potovati v stari kraj na obisk, toda potrebno Je, da se povrnejo tekom Šestih mesecev ln so prlpuSCenl brea vsake neprilike * to de&elo.
Kako dobiti SYojce iz starega kraja.
Kdor ieil dobiti sorodnik* ali pa svojea Iz "t are ga kraja, naj nam pifie za pojasnila In navodila. Jugoslovanska letna kvota anaSa 0429 novih priseljencev.
Za potne stroške Izplačuje po na iem naročilu JADRANSKA BANKA tudi t dolarjih.
Frank Sakser State Bank
St Cortland* Street New ToA Qlavno zastopstvo Jadranska banke.
Vsak pme U motal
noro izdajo "PESMARICA GLAZBEN* ILA.TI0B" Za itiri molke glaaovc Uredil Matej Hvbai Knjiga ima 296 strani, ter vaebo le 108 najboljiib in najnovejiil pesmi a notami. Cena • poštnino fS.OO,
"GLAS NABODA" j Oortlandt St.. Hsw York. H. 1
Izšel je
"Slovensko-Amerikanski Koledar"
za leto 1924.
Knjiga je znanstvene, poučne in zabavne vsebine in jo bi moral vsak imeti, ker mu bo mnogo koristila in ga bo v marsičem poučila.
SLOVENSKO -AMEBIKAKSKI KOLEDAR JE : KNJIGA, KI IMA TRAJNO VREDNOST. :
VABOČITS OA tS DAHXB.
Cena s poštnino 40 centov.
Za Jugoslavijo je ista cena.
SLOVENIC PUBLISHING COMPANY 83 Cortlaadt Stmt : New York, N. Y.
IZPLAČILAvAMERIŠKIH DOLARJIH.
V Jngoslarljl —,
•e more izplačati dolarje le potnikom v Ameriko proti predlofltvl od amertSkega konzula potrjenega potnega lista in ue več kot protivrednost od n.ooo. — frankov, to je sedaj približno $1-40.— ua enega potnika.
V slučaju, da naslovljenec sa izplačilo dolarjev nebi mogel predlo-ati potrjenega potnega lista, dobi pošiljatelj lahko dolarje nazaj ali oam pa na novo naroči izplačati nakazani znesek v dinarjih.
Nadalje se nam adi umestno prt pomniti, da nikakor ne moremo priporočati pošiljati čeka v Jugoslav! j*
SploBno mnenje vlada, da aa Čeki, ki ae glase na dolarje, tudi v dolarjih izplzčajo, kar pa ul res, ker, kot le zgoraj omenjeno, je v Jngo-4lavljl od vlade pod kaznijo pra-oovedano Izplačevati dolarja
Tudi poilljajo mnogi navadne ameriške čeke t domovino. TI pa aikakor niso pripravni za ljudi na leteli, ker so banke oddaljene la izplačajo take čeke v dinarjih Sele potem, ko dobe la Amerika potrdilo, da so jim bili odobreni.
Onim, ki stanujejo na deieU la se ootujejo f Ameriko, Je najbolje po-411J a ti denar navadnim potem v dinarjih, kateri se Jim Izplačajo na ■adnjt poit* brea neprilik.
Tudi za nabavo potnega Usta ipoea) Je najpripravneje poslati dinarje. Doklar namreč potni Ust
ol potrjen od amerlftega konzula oe mora potnik dvigniti dolarjev. 3troSke sa raw* listine tn potni Ilir
is pa lahko plafis tudi s dinarji
ts5girigfi.£ gsaafl
V Italiji in
oaamljt —
«o veljavne povsem drofaCBS odredbe ter lahko izplačamo dolarje vsakomur do poljubnega zneska. Oe je pa namenjen denar le sa potovanje, Je na nakaznici označiti vidno: Izplačati le, ako naslovnik potuje.
Vsled naraMoJoOli stroSkov smo te morali odločiti prev rediti pristojbino za dolarska Izplačila kakor dedi: Za lzplaBla do $2fi. računamo po 70 centov; od $28. naprej po to Ji po I eaats od •tolarja.
Ta pristojbina Je valja Vsa sa iolaraka taplaffla t Jugoslaviji ls CtalliL
FRANK SAKSER STATE BANK 82 Cortlaadl St., New York City
>
.
RAVHOZAZ JZ IZŽLA
MAIYEfiJA ARABSKA SANJSKA KNJIGA
Najnovejša ilustrovana izdaja. Vsebuje 308 atranL Cen« a poštnino $2.— SLOVENIC PUBUSHBSTQ 82 Oortlandt St Haw York CSlj, P. V.
00,