Poštnina plačana v gotovini
MartoorsM
Cena 1 Din
Leto lil. (X.), štev. 211
Maribor, torek 17. septembra 1929
1UTR,
«
Izhaja razun nedelje in praznikov vsak dan ob 16. uri
Račun pri poStnam ček. z*v. v Ljubljani št. 11.+09 velja maaačno, prejeman v upravi ali po pošli 10 Din, dostavljen na dom pa 12 Din
Telefon:
Uredn. 440 Uprava 455
Uredništvo in uprava: Maribor, Aleksandrova ceata it. 13
Oglasi po tarifu
Oglate sprejema tudi oglasni oddelek .Jutra" v Ljubljani, Prešernova ulioa Št, 4
Vprašanje umobolnice
za mariborsko oblast je akutno že leta sem. Ne šele od dneva, ko se je izvrši'a razdelitev Slovenije na podlagi Vidovdanske ustave v mariborsko in ljubljansko oblast, ampak že od prevrata naprej, ko je za mariborsko pokrajino prenehala možnost, da bi pošiljala svoje umobolne reveže v umobolnico v Feldhofu pri Gradcu. Umobolnica v Studencu pri Ljubljani se je že v prvih mesecih izkazaia kot premajhna in nezadostna. Vojna je tudi v pogledu umskih bolnikov zapustila težke posledice in je silno pomnožila armado onih nesrečnikov, ki jih ni bilo mogoče obdržati v domači oskrbi, ampak jih je bilo treba oddati v oskrbo zavodov. Naše bolnice, ki niso imele v to svrho skoro nobenih naprav, so morale stalno imeti tudi veliko število ljudi, ki spadajo v umobolnico, in so bile tako obremenjene dvojno: primanjkovalo jim ie na eni strani prostora za druge težke bolnike, morale pa so si tudi nabavljati razne specijalne potrebščine za umobolne, ki so bili v njih na »opazovanju«.
Ko so se 1. 1927 sestale novo izvoljene °blastne skupščine, je naša bivša mariborska oblastna skupščina že takoj pri Prvem proračunu ventilirala tudi vprašanje umobolnice za mariborsko oblast, ^sa statistična poročila, ki so bila tozadevno podana, so kazala nujno potrebo, da se storijo koraki v tej smeri. Vršila s? se tudi že takrat pogajanja med zastop n‘ki obeh oblasti radi zgradbe nove skupke umobolnice. Vendar stvar ni prišla v tek in tako je — če se ne motim — že 1. ^28 mariborska oblastna skupščina skleca, da misli na ustanovitev svoje Iast-116 umobolnice. Bil je določen v proračunu v ta namen že tudi poseben — zdi se — 10-milijonski kredit. Oblastni odbor bil pooblaščen, da zbira razne predlo-in projekte, jih preštudira in da predati po strokovnjakih ter da se cdloči Ž kraj, kjer bi se naj umobolnica zgrnila. Ventilirali so se razni projekti: hvnica pri Mariboru, Blagovna pri Sv. J*riu ob j. ž., Sv Pavel pri Preboldu itd. dt se pa, da nobeden teh načrtov ni pri-
šel
*esno v poštev, zakaj vprašanje je “tičalo na mrtvi točki. Pritožbe glede Zadostnosti umobolnice na Studencu so se množile.
Sedaj pa prihaja Iz Ljubljane vest, ki ** da se vprašanje umobolnice za Slo-nijo vendarle bliža zadovoljivi rešitvi. Stm Je ^ v Ljubljani načelnik mini-Prlc * narodnega zdravja dr. Štampar. Hubi? ,0Val ie skupni seji zastopnikov ittnii in mariborske oblastne s> tazum3^6’ Na te^ SC]i je biI dosežen spo-obhett , se ustanovi za obe slovenski Želeti- na umobolnica v Radečah. zacj- Je samo, da bi od sklepa do reaM-kakor °e p°tekala zopet cela večnost, bi S(. ^ to mnogokrat zgodi, ampak la dela f/*^0vorni činitelji resno poprijeli z,ra'v in+C sk,enjeni načrt čimprejc reali-°blastih naroda v obeh slovenskih
Konference dr. MarinkovK
Burov
VPRAŠANJA OBMEJNIH INCIDENTOV IN BOLGARSKIH REPARACIJ.
ŽENEVA, 17. sept. Jugoslovenski minister za zunanje zadeve dr. Marinkovič je imel v zadnjih dneh ponovni sestanek s svojim bolgarskim tovarišem Burovom, da rešita nekaj spornih obmejnih vprašanj. Pogajanja še niso zaključena. V poučenih krogih se čuje, da je namen teh razgovorov, dobiti od Bolgarije zanesljive garancije, da se v bodoče ne bodo več ponavljali obmejni incidenti in da bi prenehali vpadi bolgarskih komitov na naše ozemlje.
Z druge strani se čuje, da sta oba državnika pri dozdajnih sestankih načela vprašanje bolgarskih reparacij. Burov skuša pregovoriti dr. Marinkoviča, da bi Jugoslavija pri bližnji konferenci za ureditev vzhodnih reparacij (t. j. dajatev Bolgarije, Madžarske in Avstrije) ne stavila na Sofijo novih zahtev. Dr. Marinkovič je baje zagotovil, da Beograd v tem pogledu ne bo delal nobemh nov:h težkoč.
Rnglešfco - amerikanskf pomorski sporazum izgutouljen
LONDON, 17. sept. Dopisnik »Timesa« javlja iz Washingtona podrobnosti o načrtu pomorskega sporazuma med Anglijo in Ameriko. Sporazum se tiče vojnih ladij vseh kategorij. Od 15 križark, kojih gradnjo so imele predvideno Zedinjene države, se jih bo zgradilo 12. Mornarici obeh držav črtata po 200.000 ton rušilcev. Za podmornice je določeno, da se stare črtajo iz popisa, nove se ne grade. Tonaža vojnih ladij je za Anglijo določena na 340.000, za Ameriko na 285.000 do 292.000 ton. Točno število ladij se bo odredilo na konferenci petih velesil v decembru ter ne bota o tem razpravljala na svojem sestanku niti Hoover in Macdonald.
WASHINGTON, 17. septembra. Državni tajnik za zunanje zadeve Stimpson je izjavil, da se bo mednarodna razorožitvena konferenca vršila še le januarja 1930, ker bi med božičnimi prazniki bila s konferenco težava. Z druge strani se celo poroča, da bi bila konferenca še kasneje in sicer šele na spomlad. Vzroke za to odlaganje konference je iskati v okolno-sti, da je treba pred konferenco glede pomorske razorožitve še mnogo vprašanj razčistiti s Francijo.
fnacčonaldouo pot u Rmeriko
LONDON, 17. sept Po dozdajnih dispozicijah bo min. predsednik Macdonald ostal v Washingtonu 6 dni. Po končanih razgovorih s Hooverjem bo Šel za nekaj dni v Filadelfijo, kjer želi radi svoje stare bolezni konzultirati specijaliste. Od tam pojde k slapom Niagare in v Toronto. Ni izključeno, da se bo za časa svojega bivanja v Kanadi sestal tudi s kanadskim min. pred. Mackenzijem. Po obisku Montreala se bo Macdonald 25. okt. vkrcal za povratek v Anglijo.
5koro polmilijonska paneuer-ba u rudniku Rtanj
BROD NA' SAVI, 17. sept. Tu so aretirali rudniškega blagajnika Velimira An-tonijeviča iz rudnika Rtanj v Srbiji, kjer se je v soboto pripetila strašna katastrofa, koje žrtev je postalo tudi več slovenskih rudarjev. Antonijevič je dobil od rav nateljstva 5 čekov, 4 po 100.000 Din in 1 za 70.000 Din, da dvigne denar pri Poštni hranilnici in ga izroči Jugoslov. kred. zavodu v Beogradu. Denar je pač dvignil, a je z njim pobegnil z avtom v Vrnjačko banjo, odtam v Mladenovac, nato v Gde-
ko in Pančevo. Od tu se je z nekim Ste-vanotn Ubavčičem odpeljal v Novi Sad, kjer sta v javni hiši odkupila dve dekleti za 7000 Din, za pijančevanje pa potrošila 30.000 Din. Od tam sta šla z družbo v Erdenik v Sremu in po neprestanem pijančevanju končno prispela v Brod. Radi razsipavanja denarja je postala p % licija nanju pozorna, in ker je med tem že tudi podjetje ovadilo tatvino in je bila izdana tiralica je bila izvršena preiskava. Našli so pri Antonijeviču napačne dokumente, ki mu jih je preskrbel Ubavčič, in še 272.000 Din denarja, blaga pa za 8540 Din. 100.000 Din je poslal AntonijevjČ neki gospe Ljubici Mihajlovič v Beogradu, ostalo je pa že v veseli družbi obeh »odkupljenih« deklet in pa prijateljev zapravil. Cela družba je bila pod močno eskor-to poslana v Beograd v nadaljno postopanje.
Romunska nota Sofiji
BUKAREŠTA, 17. sept. Radi ponovnih vpadov bolgarskih komitov na rumunsko ozemlje v Dobrudži, je zavladalo v romunski javnosti veliko razburjenje in je rumunsko zunanje ministrstvo poslalo bolgarski vladi preko svojega poslanika v Sofiji zelo ostro noto. V noti zahteva, da napravi bolgarska vlada na meji red in prepreči vznemirjanje romunskih vasi s strani svojih državljanov.
Hčerin odstopi?
PRAGA, 17. sept. Iz političnih krogov v Berlinu se izve, da bo za Lu-načarskim moral iti tudi komisar za zunanje zadeve Čičerin, češ da se njegovo zdravje ni tako izboljšalo, da bi mogel vršiti svojo službo. Kot njegov naslednik se imenuje dozdajni sovjetski poslanik v Berlinu Krestin-ski.
Rekordni obisk Zagrebškega zbora
ZAGREB, 17. sept. Sinoči je bil zaključen jubilejni zagrebški velesejem, ki zaznamuje rekordni obisk 200.000 obiskovalcev. Novost je bila razstava živine. Zanimiva je bila tudi higijenska razstava.
NOVA RUSKO-ANGLEšKA POGAJANJA.
MOSKVA, 17. sept. Vlada je obveščena, da prično 24. t. m. nova pogajanja med predstavniki Anglije in sovjetske Rusije za vpostavitev diplomatskih odnošajev.
ZOPET NOVE STRAŠNE EKSPLO-ZIJE V RUDNIKU.
SAARBROCKEN, 17. septembft. Včeraj zjutraj se je zgodila v rudniku Werndl v rovu Klein-Rosen težka eksplozija, kateri je kmalu sledila le druga. Strojne naprave so deloma uničene, deloma težko poškodovane, ta* di rovski ventilatorji so postali nerabni, vsled česar Je sledila še druga eksplozija. Prva eksplozija je zahtevala 23 smrtniR, druga 13 novih smrt-nih žrtev. Težko ranjenih je zavsetn 95. Ves rov je v plamenih, ki se ne dado udušiti. Ako se razširi na premogovne plasti v rudniku, bo to nepregledna katastrofa.
ŽELEZNIŠKA NESREČA V ITALIJI.
RIM, 17. septembra. V bližini postaje Cartagna je brzi vlak Rim—Ro* renca trčil s tovornim vlakom. Obe lokomotivi in 10 vozov je iztirilo. Štirje vozovi so popolnoma zdrobljeni. Deset potnikov je težko poškodovanih. Tudi materijalna škoda je zelo velika. Vzroka še niso ugotovili.
Razne nezgode pri delu In na cestL
Z žago za rezanje kovine se je vrezal
v levo roko 21-letni zlatarski pomočnik Josip Pretnar. Pri delu se mn je ista zlomila in se je del žage zaril v roko. — Mizarski mojster Marijo Kompara pa si je z železnim trikotom občutno ranU desno dlan. — Na Aleksandrovi cesti pred mariborsko mlekarno se je zgrudil neki neznanec srednjih let Ker niso mogli ugotoviti njegove identitete in ker se je zdel policiji sumljiv, so ga z rešilnim vozom prepeljali k »Grafu«. — Na Kralja Petra trgu pa je neki voznik prevrnil 52 letnega Mihaela Sturma. Pri padcu; ga je udaril konj s tako silo po giavi, da je moral poklicani rešilni auto odpremitl nezavestnega ponesrečenca v bolnico. —
V	svojem vinogradu v Počehovi je padla 45-letna Marija Holcerjeva. Pri padca si je zvila levo nogo. Z rešilnim avtom so jo odpeljali na njeno stanovanje. —* Navdušen delavski kolesar, 19-letnl Andrej Neureiter iz Studencev jo je skupil pri treningu. Padel je namreč s kolesa ter se prav občutno poškodoval na levem laktu, levi roki in levem koleno. —* Naša stolna ura, katero je baje popravil neki Švicar tako, da so upali izdati celo samozavestni fer-man, da se naj po njej ravnajo vse Ufe v. mestu, je včeraj zopet odpovedala pokorščino. Kdo bo pač sedaj merodajen za srednjeevropski čas?
Strašna oskrumba*
Včeraj je mariborska policija aretirala invalida Antona M., ki je hotel v hlevu neke gostilne v Lajteršpergu zloiabtt! svojega desetletnega sina. Oskrumbo pa so pohotnežu preprečili gosti, M so prihiteli v hlev na otrokov laik.
Dravska brv zopet v popravilu!
Na celo vrsto Časopisnih opozoril m nedavno začeli popravljati dravsko brv, Ker je zmanjkalo impregniranih hrastovih hlodov, so delo prekinili za dva tedna, davi pa so zopet začeli z deli Stari hlodi, katere z lahkoto trgajo, spričujejo, kako upravičena je bila svojedobna kritika defektnosti tega važnega komunikacijskega sredstva. In prav je, da je prišlo do radikalnega popravila dravske brvi, katero rab! dnevno nekaj tisoč ljudi! — Usoden pik žuželke.
Strupena žuželka je pičila v levo stran vratu 24 letnega Pavla Petelinčeka iz Bistrice pri Limbušu. Pik je povzročil močno oteklino vratni, radi česar so Pe* telinčka prepeljali v mariborsko bolnieoi
Deložacije brez konca in
kraja
STANOVANJSKI PROBLEM VEDNO AKUTNEJŠI. — MARIBOR IN DELO-»RANCI IZ OKOLIŠKIH OBČIN. — NALOGE DRŽAVE V REŠEVANJU ŠE
VEDNO AKUTNE KRIZE.
Maribor, 16. septembra.
Ko sta se nedavno naselila pod tukajšnjim državnim mostom dva deložiranca in je eden izmed njiju, ki ima večjo dru-lino z malimi otroki, bil primoran, da »stanuje« tamkaj dalje časa, so se časopisi zgražali nad socijalnim skrbstvom mariborske mestne občine. Popolnoma pa se ie prezrlo, da je šlo takrat za deložiranca iz okoliških občin, katere nimajo za take slučaje ničesar predvidenega in je ža nje enostavnejše, da pošiljajo v takih slučajih, ki niso prav nič prijetni, de-ložirance v mesto, četudi se na drugi strani z vsemi sredstvi upirajo priključitvi k mestu, kar bi bilo pač edino pravilno in pametno, ker bi bila velika mestna občina kot finančno jačja lažje v stanu priti v okom raznim perečim socijalnim in tudi drugim vprašanjem. V sedanjih razmerah pa je povsem razumljivo, da se mariborska mestna občina pri izvajanju svojega socijalnega programa ne more ozirati na sicer pomilovanja vredne brezstanovanjce iz okolice, ki hočejo priti do stanovanja v mestu na ta način, da se v sili kratkomalo zatečejo pod državni most, kar se je že čestokrat zgodilo, v upanju, da jih bo mestna občina prej ali slej le spravila pod streho — že z ozirom na pritisk javnega mnenja. — Princip, da deložirancem iz okolice mestna občina ne nudi strehe, je edino pravilen, ker je njena dolžnost, da pomaga v prvi vrsti onim osebam, ki so bile delo-žirane na mestnem teritoriju, katerih ni malo in glede katerih bi prišla, kakor kaže naslednji slučaj, mestna občina v še večjo zadrego, ako bi sprejemala v sf^o-ja zasilna stanovanja tudi deložirancž iz drugih občin, kar je menda jasno kakor beli dan.
Te dni se je zopet naselil pod državnim mostom nov deložiranec, ki pa to pot slučajno ni iz okolice, marveč iz mesta. Je to delavec Miha Januš z ženo in dvema otrokoma, katerega je — kakor smo že včeraj kratko poročali — dal deloži-rati iz stanovanja v Vetrinjski ulici št. 8 hišni lastnik g. Karol Scherbaum. Sprva je prišel s svojimi mobilijami pred mestni socijalno-politični urad na Rotovškem trgu, kjer mu je dež zmočil hišno opravo, od tam pa pod dravski most. Temu delo-žirancu trenotno tudi mestna občina ne more pomagati, ker v mestnih stanovanjskih hišah tačas ni na razpolago niti enega prostora in ker so deložiranci ž v zasedli vseh 59 zasilnih stanovanj, ki jih je mestna občina adaptirala v bivši dragonski vojašnici v Jezdarski ulici, pač pa se ga bo moglo upoštevati šele s 1. ckto-brom, ko bodo gotove nove stanovanjska hiše v Jadranski in Delavski ulici. Takih stanovanj s sobo in kuhinjo bo skupno 64, prosilcev pa je 300. Iz vloženih, prošenj je razvidno strašno trpljenje neštetih družin, ki se že leta potikajo po raznih nehigijcnskih stanovanjih oziroma morajo Živeti ločeno, največ pa je takih, ki so jim bila stanovanja odpovedana ali pa jim je bila najemnina horendno zvišana. Vsi zatrjujejo, da kljub neumornemu iska nju po vsem mestu ne morejo najti primernega kotička. Da izmed 300 prosilcev mestnemu magistratu ne bo lahko izbrati 64 najpotrebnejših, ne da bi se ostali čutili prikrajšane, ker so več ali manj vsi v enakem položaju, se razume samo po sebi. Teh 300 obupnih prošenj pa je obenem najzgovornejši dokaz za trditev, da se nahajamo v Mariboru kljub znatni gradbeni podjetnosti zlasti od strani mestne občine še vedno v težki stanovanjski krizi. Tak je položaj danes, se bo pa še poslabšal, če se s 1. novembrom ukine Stanovanjska zaščita, kajti dandanes je v Mariboru kljub omejitvi stanovanjske “ščite zaščitenih še vedno 4200 stanovanj in sicer 2.200 enosobnih, 1.400 dvosobnih in 500 trosobnih stanovanj. Priča-K°va« da bo vlada, ki si je stavila za cilj tudi zaščito revnega prebivalstva, poskrbela, da se stanovanjska zaščita podaljša vsaj do spomladi, ker si ni mogoče misliti, da bi dovolila, da se ljudje sredi najhujše zime mečejo z mobiliiami in otroki vred na ledeno cesto.	i
Razmere so težke radi neprestanega dotoka prebivalstva iz dežele v mesto, ki šteje danes brez vojaštva že 35.669 prebivalcev, dočim se s strani privatnikov do zadnjega časa skoro ni nič zidalo. Tem razmeram se seveda ne dd drugače odpomoči kakor z zidanjem stanovanjskih hiš, ki se bo pospeševalo po u-kinitvi stanovanjske zaščite gotovo tudi od strani privatnikov. Zadostno število stanovanj pa bo tudi najboljši regulator najemnin, ki so dandanes mestoma zelo pretirane tako, da jih delavci, privatni in javni nameščenci nikakor ne zmorejo. V tem oziru je poučno, da je celo Mussolini izjavil v svojem zadnjem ekspozeju, »da se ukrepi v korist stanovanjskih najemnikov v Italiji postopoma likvidirajo, ako pa bi se pokazalo, da hišni lastniki zlorabljajo svoje pravice, potem bo država znala nastopiti proti njim z novimi energičnimi ukrepi«, kar bi nedvomno tudi pri nas ne škodovalo.
Kar se tiče gradnje hiš v našem mestu, je treba brez ovinkov priznati, da je naša mestna občina v tem oziru mnogo storila in da so oči vseh, ki stojijo pred deložacijo, uprte edino v mestno občino. Od leta 1925, ko se je zgradila prva hiša v Frančiškanski ulici, v kateri so deloma tudi uradni prostori, je mariborska mestna občina zgradila skupno 453 stanovanj (210 enosobnih, 205 dvosobnih, 5 trosobnih in 33 štirisobnih) za Din 27,798.000, h kateri svoti je država prispevala samo Din 2,000.000 brezobrestnega posojila in to za delavsko kolonijo, ki stane Din 10,300.000. Tudi najemnine so v mestnih hišah razmeroma zmerne, tako da se po vsej pravici lahko reče, da mestna občina pri gradnji stanovanjskih hiš ni zasledovala kapitalističnih interesov, kar je edino pravilno, marveč socijalne, smatrajoč stanovanjsko akcijo za svojo trenotno najvažnejše socijalno delo, poleg ostalih panog mestnega socijalnega skrbstva, katerega redne potrebščine znašajo letno ’ nad 2,000.000 Din.
Bilo bi želeti, da bi mestna občina mariborska z započeto stanovanjsko ik-cijo nadaljevala in da bi se ji pridružila poleg privatne inicijative zlasti država, katera naj bi v izdatnejši meri podpirala stanovanjsko akcijo občin ozir. samoupravnih oblasti in zadrug in katera naj bi vsaj za svoje urade, ako že ne za svoje uradnike, gradila prostore, da bi se mogle že vendar enkrat izprazniti od nje okupirane privatne in samoupravne stanovanjske hiše. Na ta način bi se odpo-moglo največjemu socijalnemu zlu današnjega časa: stanovanjski bedi, ki kakor kuga razjeda narodni organizem in 1 i mu baš radi tega posvečajo vsi narodi mj-večjo pozornost.
Mariborski in dnevni drohii
Mariborski gledališki abonenti
se pridno priglašajo, ker si obetajo — po ansamblu in repertoarju sodeč — zelo lepo sezono. Tudi so cene abonmanu tako nizke, da si ga lahko priyošči pač vsakdo. Abonma se plačuje v osmih mesečnih obrokih. Cene uradniškim obrokom so od 10 do 63 Din. mesečno (po prostoru), neuradniškim od 14 do 75 Din. Vpisi za abonma se sprejemajo pri dnevni gledališki blagajni do sobote, 21. septembra.
Revije in tedniki v Ljudski knjižnici.
Ljudska knjižnica v Narodnem domu dobiva razven važnejših jugoslovenskih in nemških novosti na krijiževnem trgu redoma tudi sledeče revije in tednike, ki jih lahko Čitatelji med uradnimi urami vpogledajo: Ljubljanski zvon, Dom in Svet, Življenje in Svet, Koprive, Časopis za zgodovino in narodopisje, Sokolič, Jadranska straža, Planinski vestnik, zagrebška »Nova Evropa«, Literarische Welt, Kosmos, Die Weltstimmcn. Uradne ure Ljudske knjižnice so sedaj v torek, četrtek in soboto zvečer ter v nede'jo dopoldne in se vsakokrat sprejemajo tudi novi člani. Vsakdo pa se mora primerno legitimirati. V predsobi so izvešenc ilustrirane platnice najnovejših romanov.
Novi odvetniki In kazenski zagovorniki.
V	imenik odvetnikov je vpisan kot odvetnik s sedežem v Ljutomeru g. Josip Žmavc, v seznam kazenskih zagovornikov pa notarski namestnik g. Makso Menhart v Gornji Radgoni.
Zavodska lekarna v mariborski javni bolnici.
Javna splošna bolnica v Mariboru je zaprosila pri oblasti za dovoljenje, da si ustanovi svojo lastno lekarno za.kritje svojih lekarniških potreb.
Smr.na žrtev avtomobilske nesreče.
Že včeraj smo poročali o težki avtomobilski nesreči pri Brestrnici, katere žrtev je postal trgovec Ludovik Pauser iz Novega Mesta. Težko ranjenega so prepeljali z rešilnim avtom v mariborske bolnico, kjer je bil zaman ves trud, da bi se ga ohranilo pri življenju. Včeraj popoldne je podlegel poškodbi. O šoferju, ki je kljub ranam po nesreči izginil, doslej še ni sledu in se domneva, da si je po kritičnem dogodku, ko je uvidel nesrečo svojega gospodarja, končal življenje v valovih Drave. Razbito vozilo so včeraj prepeljali v Maribor.
Pogrebni zavod bo prepeljal trup'o g. Pauserja v četrtek 19. tm. v njerrevo domovino, v Ribnico na Dolenjskem.
Kaj Je z Bogdanom Deklevo?
Že pred desetimi dnevi smo poročali, da je v Julijskih Alpah izginil uslužbenec Mestnega električnega podjetja Bogdan Dekleva, o katerem do danes še ni nobenega sledu. Vse delo in vsi napori reševalnih ekspedicij, ki so že trikrat pretaknile vse poti, katere je pač mogel pogrešani turist voliti pri povratku s Špika, so ostali brezuspešni. Tudi tretja ekspedicija se je vrnila brez rezultata, tako da obstoja edina možnost, da je prekoračil mejo in so ga italijanski obmejni organi aretirali. Vendar o pogre-šancu ni ničesar znanega niti našemu kon zulatu v Trstu, niti italijanskemu v Ljubljani, ki sta bila naprošena, da sodelujeta pri poizvedovanju. Nesrečni primer je pač tako zagoneten, da ga nihče ne ume vsaj deloma verjetno tolmačiti. Pripomniti je še, da je Bogdan Dekleva stal tik pred napredovanjem v svoji službi.
»Beli stadion«
ie najimpozantnejši športni film, kar jih je doslej zmogla sodobna filmska tehnika. V mogočnem ritmu se odigravajo na platnu najzanimivejši dogodki največje športne prireditve — zimsko športne o-impijade v St. Moritzu v Švici, ki se ie vršila leta 1928. Film nas seznanja s smučarji svetovnega slovesa, s svetovnimi prvaki v smuških skokih, s sankači svetovnih kvalitet, internacijonalnimi drsalci, igralci hockeja itd. Najveličastnejši pa so prirodni posnetki pravljičnih predelov svetovnoznanega Engadina. Sploh je »Beli stadion« delo popolnosti, ki zapušča na 'gledalcu najmogočnejši do-jem. Prizori se vrste drug za drugim tako živahno in tako resnično, da gledalec ponovno doživlja olimpijske igre s popolnim občutkom doživljanja stvarnosti. — Film predvaja ZKD v Grajskem kinu še danes in jutri.
Ob zaključku državnih strelskih tekem
je treba ugotoviti nekaj konkretnih točk: Ako so se v krogih tekmovalcev pojavile kake pritožbe, so bile to le medsebojne trzavice, dočim treba povdariti, da je vodstvo postopalo strogo korektno in objektivno, tudi glede vseh predloženih mu pritožb. Če se je Savez streljačkih družin odločil, da priredi letošnjo vsedržavno strelsko tekmo baš v Mariboru, kjer je streljačka družina razmeroma še zelo mlada, je to le v čast Mariboru in tukajšnji streljački družini, zlasti še ker vemo, da so se potegovali za to mnogi drugi kraji Jugoslavije, zlasti takšni, ki med seboj ostro tekmujejo za prvenstvo. Vodstvu Saveza, zlasti njegovemu podpredsedniku g. Miličeviču in generalnemu tajniku g. Srečkoviču bodi imenom naše javnosti izrečeno priznanje in želja, da izkustva, ki sta si jih glede naših razmer mogla pridobiti v dnevih tekme, uporabita v to, da na merodajnih mestih po svo jih najboljših močeh ščitita interese Maribora in naše severne meje!
Izboljšanje razmer na pošti v Studencih.
Iz Studencev nam poročajo, da so se izza zadnjih dopisov v našem listu, ki so bili kritika tamošnjih poštnih rarmer, iste bistveno na boljše spremenile. Bil je tam tudi odposlanec poštne direkcije, ki se je sam prepričal o nevzdržnorti raz-•^mer. Pod novo upravo gre stvar v redu in kakor Čujemo, ni več pritožb. Vseeno pa obstoja še naprej nujna potreba, da se pošta v Studencih podržavi.
Ivan Repaiec obsojen v smrt na vešallh.
Porotna razprava proti Ivanu Rcpatcu, ki je bil obtožen umora Ivana Verouka, je končala danes malo pred 12. uro. Porotniki so njegovo krivdo potrdili in ga je sodni dvor obsodil v smrt na vešalih.
Smrtna nezgoda voznika.
Včeraj popoldne je peljal voznik veletrgovca Kovačiča iz Jezdarske ulice težko natovorjen voz po kamniškem klan:u. Ko pa je. hotel voz zavreti, je zdrsnil z voza in padel pod kolesa, ki so nesrečneža tako močno poškodovala, da ie m;d prevozom v bolnico ppdlegel.
Posoiiio na 6 mesecev
v blagu angleškega in francoskega izvora, brei viakih formalnosti, nudi vsakemu interesentu
Posetite osebno naiega zastopnika v hotelu »Mariborski dvor* ali mu pa sporočite svoj naslov.
>KARO« najboljši čevlji.
Zastrupila se je.
Včeraj popoldne so iz Studencev prepeljali v mariborsko bolnico 19-letno Marijo Dajčman, ki je v želji, da bi čim preje ozdravela, zavžila preveliko dozo zdra vil. Nastopile so komplikacije radi za-strupljenja, vendar ne obstoja nikaka nevarnost za njeno življenje.
Podganja nadloga v Mariboru.
Zadnji čas se je pojavilo v našem mestu toliko podgan, da so postale prava šiba božja. Te ostudnorepne živali pa se očividno zavedajo svoje številčne moči; kajti dogajajo se slučaji napadov na otroke in odrasle, a ker so izredno velike, se jih celo mačke bojijo. Tako postaja Maribor tudi v pogledu podgan — velemesto... Treba bo misliti na energično odpomoč proti opasni nadlogi.
Cercle francais.
Francoski krožek v Mariboru otvoris
I. oktobrom zopet vse svoje francoske kurze in sicer: 1. Otroški vrtec v dveh oddelkih za otroke od 5. do 10. leta, pod vodstvom gospe prof. G. Lavergne. 2. Tri kurze za odrasle, v katerih se predela učna snov nižjih razredov realke (realne gimnazije); pouk bo ob torkih in petkto od 18. do 19. ure na državni realki, pritličje na levo. 3. Literarni kurz gospe prof-G. Lavergne vsak četrtek od 18. do I9-v društveni čitalnici in 4. Konverzacijske sestanke pod vodstvom g. in ge Fiirrer in g. in ge Lavergne, vsak pondeljek od do 19.30 v društveni čitalnici. Prijave za vse te kurze se sprejemajo in dajejo se vsa tozadevna pojasnila ob sredah od 1J1 do 19. ure v društveni Čitalnici na m os* kem učiteljišču, vhod iz Trubarjeve ulic® črez dvorišče, po prvem oktobru p? v posameznih kurzih samih. Prvi, sesta-nek, starišev, ki želijo poslati svoje otro* ke v otroški vrtec, bo v torek 1. oktobra ob 14. uri, v društveni Čitalnici, prvi po" uk v kurzih za odrasle pa isti dan ob l8, uri na realki. Vsi udeleženci kurzov ozir« njihovi stariši, morajo vstopiti kot član v francoski krožek. Šolnina za kurze F tako nizka, da jo lahko zmore vsakdo, K se želi naučiti francoskega jezika. K? bosta poučevala v posameznih kurZ‘” gospod in gospa profesor Lavergne, t jena Francoza, se odbor nadeja, da d zanimanje za učenje francoščine znatn narastlo.
PRI ŽREBANJU III. KOLA DRŽAVNE RAZREDNE LOTERIJE . sta zadeli v upravi »Jutra« In >>Več?Lv, ka« kupljeni srečki M. 123.822 In 40.531.
Ogenj in njegov pomen v razvoju človeške kulture
KO ČLOVEK ŠE NI POZNAL OGNJA. - PRVO ODKRITJE. VOJ DO UŽIGALIC IN UŽIGALNIKOV.
RAZ-
Nobena človeška pridobitev ni nastala sama po sebi: vse je bilo treba iznajti. Vendar nas v vsakdanjem življenju obdaja toliko samoposebi razumljivih reči, da nanje nikoli ne mislimo in se niti ne zavedamo, da jih nekoč ni bilo. Med te reči pa spada tudi ogenj, kajti človeštvo v svoji primitivni prostosti pred davnimi deset-tisočletji tudi ognja še ni poznalo. Uži valo je sirova jedila, grelo se je pa samo na solncu ali pa odeto s kožami ubitih živali in zveri, prav tako kakor tudi nobena žival na zemlji sama še dandanes ne more napraviti ali uporabiti ognja.
Ogenj in uporabo ognja je bilo treba tedaj šele iznajti, kdaj in kako se je to zgodilo, pa ne vemo in ne bomo nikoli vedeli. Danes vemo samo to, da poznajo ogenj vsa človeška plemena na zemlji, vse doli do najbolj primitivnih in nekulturnih in neciviliziranih. Kljub temu pa vendar ni težko uganiti, kako so prvi ljudje prišli do ognja in kako so spoznali njegov pomen. S tem vprašanjem so se osobito
V	prejšnjem stoletju obilo bavili razni raziskovalci najstarejše razvojne zgo dovine človeštva in različna mnenja, ki so bila objavljena, so sledeča: Po prvem mnenju se je človeštvo seznanilo, z ognjem potom strele. Med nevihto v pragozdu, ki je zajela na lovu ali potovanju skupino divjakov, je udarila strela v suho drevo in ga užgala. Ljudje so spričo tega prizora sicer vztrepetali in pobegnili, toda prirodna radovednost jih je gotovo prisilila, da so- se po prestanem prvem strahu ojunačili ter se približali gorečemu drevesu. Tedaj so občutili prijetno toploto ognja in porodila se jim Je želja, da bi tudi sami imeli tako čudežno stvar, da bi jih v hladnih nočeh in mrzlih dneh ogrevala. Ker so videli in spoznali, da les gori, so Potem sami nalagali na ogenj veje in si tako ohranili ogenj, katerega so pozneje pričeli uporabljati tudi za pečenje in kuhanje jedi.
Po drugem mnenju je človeštvo
spoznalo ogenj vsled drgnjenja dveh suhih vej, ki sta se vneli in povzročili isti prizor, obenem pa pokazali tudi, kako se da ogenj umetno napraviti. Tretje mnenje pripoveduje o ognjeniku, ki je z žarečo lavo zažgal gozdove ali travo, poleg teh je pa še več drugih možnosti, ki so pa bolj komplicirane in zaradi tega manj verjetne. Katero teh mnenj je pravilno, kakor rečeno, ne vemo, lahko pa so pravilna vsa in so ljudje samostojno na različnih mestih in na različne načine spoznali ogenj in njegove lastnosti. Brez vsakega dvoma pa je, da je odkritje ognja in njegove uporabljivosti pomenilo, za kulturni dvig in razvoj človeštva več kakor katerakoli druga iznajdba, kajti brez ognja bi bili na večne čase ostali divjaki najnižje vrste.
Odkritje ognja je človeško življenje popolnoma preobrazilo. Naučilo ga je graditi hiše, prirejati jedila, segrevati vodo in druge tekočine in naposled tudi taliti in preoblikovati kovine v orodje in orožje. Sprva ljudje ognja gotovo niso znali sami delati, zato so ga čuvali in razmnoževali potom žarečega oglja in gorečih polen, iz česar se je razvil poseben kult ognja in stan njegovih čuvarjev, prvih svečenikov. Pozneje in sicer najbrže že zelo zgodaj, so ljudje pripravljali ogenj potom drgnjenja dveh kosov različno trdega lesa, kakor ga prirejajo še dandanes mnogi primitivni narodi v Afriki, Južni Ameriki, Avstraliji in na otočju Južnega morja. Iz tega so se razvile razne priprave za pripravljanje ognja, ki so se izpopolnjevale do kresila in gobe ter končno do užiga-lic. in modernih užigalnikov na bencin in elektriko. S tem razvojem je pa rastla tudi vsa kultura in civilizacija, ki se ima za svoj nastanek in napredek pač v naj večji meri zahvaliti iznajdbi ognja. Zato bi neznani pračlovek, ki je prvi spoznal ogenj in pomen ognja, resnično zaslužil, da bi se mu postavil spomenik.
mešanci z otoka Ceylona
Portugalci so prvi vdrli na^ »Božji otok«. Naključje je privedlo njihove mornarje in trgovce, željne novih zemlja in bogastev, na obale Ceylona, kjer so se zkrcali leta 1506. Kakor pripoveduje zgodovina, so takratni podložniki sporočili svojemu kralju, da so se pri Cotti (v bližini današnjega Colombo) izkrcali lepi, beli ljudje, ki nosijo železne čevlje in že-ezne klobuke, ki pijejo kri in jedo beli camen, dočim razpolagajo s takim orožjem, ki bi razdejalo tudi gradove iz marmorja.
Razumljivo je, da so nenavadni gostje napravili na domači ženski svet mogočen utis. Vojaške spretnosti in junaštva Portugalcev so domačinkam ugajale, česar naravna posledica so bili prvi evrazijski malčki. Stasiti Portugalci so se pomešali med lepe .singalske ženske in dali pod'a-go novemu rodu, ki so ga nazvali Pe-rera.
Sto let kasneje, leta 1602., so prijadrali v Indijski ocean Holandci. Takrat so se Portugalci borili s Španci za neodvisnost n so vse svoje vojaške moči koncentrirali na domačih tleh. Holandci pa so izrabili ugodno priliko in vkorakali na Cey-lon kot zmagovalci, ne da bi rabili orožje. Po njihovem prihodu je Ceylon dobil novo vrsto mešancev, takozvanih »Burgherjev«. Ime se je kasneje uporabljalo sploh za vse mešance.
Leta 1815. so Angleži pregnali zadnjega kralja s Ceylona in število bastardov je naraščalo. »Burgher« je ostal meščan tudi pod angleškim gospodstvom. Povsod je bil deležen privilegijev in polagoma so številni nezakonski mešanci stvorih posebno kasto z mnogimi predpravicami. Postali so duhovniki, sodniki, zdrav niki in veletrgovci, ki so znali varovati svoj položaj tudi napram Evropejcem. Da bi mogočne in vsiljive gospodarje še bolj izolirali, so mešanci ustanovili klub »Shi Lankadiva«, kamor Evropejci nimajo dq-stopa.	•	"i	;n'
Tako so 'postali potomci belih oSvoje-valcev najnevarnejši protivniki svojih gospodarjev, ki se zaman trudijo; ‘da bi jim izpodbili vpliv, zlasti, ker so si '»Bur-gherji« znali zasigurati tudi važna mesta na upravnih mestih, od koder jih je spričo splošnega razpoloženja nemogoče izriniti.
Vsekakor so si znali mešanci na Cey-lonu zasigurati več udobja in ugodja, kakor pa mestici in mulati v Ameriki.
Troje ueličansteu
Miss Amerika je postala francosko kopališče Vichy, kjer ji je dvoril neki francoski oboževalec. Pred odhodom Pa je odpeljal kavalir ponosno miss v Peko trgovino antikvarij, da ji kupi kak spomin. V trgovini je Francoz našel nekega portugalskega znanca, ki je dejal: »Prav lepo, sedaj pa ima-mo v trgovini kar dve veličanstvi — amerikansko kraljico lepote in portugalskega ekskralja Manuela! Seznanimo ju!« V naslednjem trenutku sta se miss in bivši kralj spoznala, nato Pa je v trgovino stopil gospod Bleti ae Besier, najbogatejši meščan Vi-%a, ki ga domačini zovejo »gospodar Vichya«. Pristopil je h kraljici le-P°te, ki jo je poznal že od preje in jo Pozdravil: »Poljubljam roko vaše vi-sočanstvo!« — »Ne laskajte, jaz sem Prav neznatna kraljica v primeri z Vami — kralj Vichya!« — je odvrni-a dražestna miss. — »Sedaj pa moram M *rgovine>* Je sm®ie dodal eks-kralj Manuel, »tu je preveč veličanstev!« Vendar so ga nagovorili, da jc ortal v družbi lepe Amerikanke.
fhaplinoui filmi u Rus ji
.Moskovska filmska revija »Kino« je Plavila zanimivo oceno o Chaplinovi abotnosti, ki je karakteristična za pre lo sovjetske kritike. Značilna je tu-h ^adi tega, ker so še nedavno v k„^l]i obljubovali in nudili Chaplinu rijeva. ak0 bj j10fe] zapustiti Ame-jet°, in se udejstvovati v Rusiji. Sov-dn k ]‘*mski mogotci so se nadejali,
sredVt Chaplinovi f^1™ ze^° dobro
nep. tv°1 za propagando komunistične	K° Pa Je Chaplin ponud-
avrnil, se je situacija spremenila
in v omenjeni reviji je izšel naslednji članek o umetnosti »večnega potepuha«: »Chaplin je med buržuji priprost liberalec. V svojih vlogah kreira in idealizira tip malega buržuja ih mešča na in ga krepi v borbi proti kapitalu. Toda razredna borba in proletarska revolucija v Ameriki sta popolnoma izven Chaplinovega obzorja«. — Kritika itn* namreč povsem prozoren namen. V zimski sezoni bodo v Moskvi na repertoarju tudi Chaplinovi filmi, k[ imajo kljub buržujstvu in malomeščanstva velik uspeh. Njihov vpliv pa je treba paralizirati. »Kino« pravi tudi, da bodo imeli Chaplinovi filmi, ker so nevarni za razredno zavednost, ironično napise. Gotovo je, da bo film ska cezura predlog v celoti osvojila.
Kedaj pride člouek k pameti?
Neki angleški pisatelj je nedavno zatrjeval, da sme človek, ki je že dosegel 36 let, tudi že vživati sadove svojega dela. Slavni izumitelj Thomas Edison, ki je končal te dni 82 let in je bil ravno pred kratkim ne varno bolan, pa je sedaj javno nastopil proti tej trditvi. Edison nasprotno pravi, da prične človek v 36. letu sta> rosti šele — resno misliti in da šele tedaj pride k »pravi pameti«. V tej dobi padejo vse iluzije in sploh vse, kar je dotedaj mešalo mladost. V 36. letu postane človek posloven. On tedaj gle da realnosti v obraz in more biti notri do 70. leta njegovo delovanje vedno uspešnejše. Ako pa si zna razumen človek ohraniti tudi dobro zdravje, ogibajoč se vseh izgredov v življenju, tedaj more koristno delpvatj celo do 80. in 90. leta starosti.
Spori
Kolesarska dirka »Poštele*.
Pri • nedeljski kolesarski dirki, katero je priredil kolesarski klub »Poštela«. so se dosegli sledeči rezultati: Viljem Pesek prvo mesto v času 2:43:1 na progi Radvanje - Konjice (68 km), II. mesto si je priboril Josip Koban v času 2:43:1, a tretje Ivan Domše v času 2:50. — Na progi Radvanje - Slov. Bistrica (42 km) je bil zmagovalec Nipič Leonhard v času 1:27 r25, II. Ivan Lungert v ča~u 1:32:05; III. Josip Pliberšek v Času 1:33:12. — V dirki seniorjev :na progi Radvanje - Slivnica (18 km) je zmagal Josip Tomše v času 33 minut 20 sekund, I. Alojz Nežmah v času 33 min. 50 se-cund, III. Slavko Markovič v 'čas- 35 minut 40 sekund. V dirki Radvanje - Borova (6. km) so dirkale dame s slede-im uspehom: I, Elizabeta Tomše v času 20 minut, 35 sekund. II. Matilda Dovičar v 23 minutah. Ostale prijavljene tekmovalke niso štartale. — V polževi dirki na dolžino 50 m je zmagal Faninger na Steyr colesu. — V dirki z letečim štartiom,(na 500 m) je zmagal Franjo Štrucl (»Perun«) v brzini 43 km na uro; II. je bil zopet »Perunaš« Štefan Rozman. Oba sta ime-a Steyr-koIesi. Kot III. je zmagal tudi »Perunaš« Ivan Vesenjak na kolesu »Le-gnano«. — Dirka, ki se je vršila izve.1 (onkurence, je bila izredno zanimiva, obenem pa je pokazala agilnost mlade »Po-štele«.
Zračni promet Rmerike
Amerikanci so brez dvoma ljudje, ki brez oklevanja slede karak za .korakom duhu časa. Temu je tudi pripisovati o-gromen napredek Amerike, ki. je po svetovni vojni zasenčil naprednost Evrope. Stari svet je postal za Amerikanca v resnici stari svet, kjer se izplača pose-titi le ruševine davne kulture. V Evropi se je doslej samo govorilo o zračni policiji, dočim je v Ameriki nesreča potniških letal, ki sta trčili drgg v drugega, takoj prispevala k ustanovitvi posebnega oddelka pri newyorški policiji, ki bo imel nalogo urejevati zračni promet, da bi se v bodoče izognilo trčenju aeropla-nov. Kar se pri nas pojavi kot zamislek, postane v Ameriki čez noč dejstvo. Tako imajo Amerikanci že prav dobro u-rejen nočni zračni promet. Združene države imajo doslej 16.300 km zračnih poti, ki so v noči razsvetljene in omogočajo nemoteno dviganje, orijentacijo in pristajanje nočnih potniških letal. Nočna zračna pot med Chicagom in Afanto (3300 km) bo v najkrajšem času izročena prometu. Poleg teh že organiziranih nočnih linij razpolaga ameriško letalstvo še z 263 vmesnimi ali zasilnimi pristaja-lišči in 1406 signalnimi napravami, ki urejujejo nočni promet.
* Uagonsfce hladilnice
Direkcija francoskih železnic je nedavno vršila poizkuse z ohlajevanjem vagonov v vlakih, ki vzdržujejo promet v vročih predelih države. Neki inženjer je iznašel namreč metodo ohlajevanja, ki bi se vršilo na enak način kakor segrevanje vozov. Zrak, ki se shladi v posebni hladilnici med velikimi ledenimi ploščami, se nato po ceveh odvaja v posamezne vagone. Poizkusi niso končali z najboljšim uspehom, vendar je temperatura padla od 30 na 17 stop. R.
Dirka I. delavskega kolesarskega društva. ” ■
Studenška podružnica I. DKD je v nedeljo priredila prvo kolesarsko dirko na progi Maribor - Hajdina - Račje - Maribor.
Seniorji, 90 km: 1. Ledinek 3:22:08, Maribor (Brenabor); 2. Neureiter 3:22:10, Studenci (Opel); 3. Šolga 33:28:39, Maribor (Steyr); Šauperl 3:29:50 Studenci.
Juniorjl, 45 km: 1. Kranjc 1:40, Pragersko; Škof 1:40:02, Maribor; Šloser 1:40:04, Studenci; Špindler 1:40:50, Pragersko; Dolenc 1:41, Pragersko; Rater 1:42:30 Maribor.
Pričetek hazenskega prvenstva.
V nedeljo 22. t. m. pričnejo jesenske hazenške prvenstvene tekme. V Mariboru nastopi proti družini državnega prvaka družina SK Ptuja. O tekmi bomo še poročali.
Rumuniia : Bulgarlja 3:2.
V Sofiji sta Rumunija in Bulgarija odigrali meddržavno tekmo, ki je končala s porazom Bulgarije 3:2.
Službeno Iz MO.
V nedeljo se vršijo naslednje tekme: ob 9. igrišče Rapid - Maribor It mladina : Rapid II. mladina. V Ptuju : SK Ptuj - SK Svoboda. V Celovcu medmestna tekma Maribor : Celovec. V medmestni tekmi bodo nastopili: Koren I., Koren II., Barlovič, Frangeš, Kirbiš, Sei-fert, Bertoncelj, Hreščak II. Tergletz, Vodeb, Venko. Navedeni igralci imajo oddati svoje potne liste najkasneje do srede zvečer v trgovini Šport Roglič na Grajskem trgu. — Tajnik.
Razloženo žiul|enje
Čeprav je statistika marsikdaj zelo koristna, vendar je treba biti pri pe-čanju z njo zelo previden. Zlasti pri starejših gospodih se namreč prav lahko razvije v bolezen. Kar ti ljudje zračunajo, je navadno popolnoma napačno. Toda oni pač morajo, bodisi tako ali tako, ubiti svoj čas, sicer postane življenje v popolnem brezdelju vsekakor predolgočasno in celo mučno.
V	Ameriki živi neki mož, ki se smatra za povprečnega Človeka (v nasprotju s povprečnim človekom, ki si vedno domišljuje. bogve kaj je). In ta človek je razdelil svoje osemdesetletno življenje sledeče: Za spanje je porabil skupno 26 let, 312 dni, 18 ur in
22 minut; jedel je 5 let, 340 dni, 5 ur in 14 minut; za britje je rabil 140 dni,
23 ur in 19 minut; za zavezavanje kravat 18 dni in za iskanje svojih izgubljenih gumbov za ovratnike 7 dnL
SOLSKE
za vse šole, in vse Šolske potrebščine kupujte v
TISKOVNI ZADRUGI, MARIBOR, ALEKSANDROVA CESTA 13
Jzdaja Konzorcij »Jutra« V Llubli^ni:	predstavnik	izdajatelja	In	urednik:	Pran	Brozovičv	Mariboru.	Ti*>	Mariborska	tiskarna	d.	d.,	predsta
Stanko De*Aln w Mariboru,
dame in gospode
iOEttlttOBUttfi
za
zimo in leto!
l.ORMIK
KOROŠKA 9
Mihael Zevaco
Beneška ljubimca
Zgodovinski roman iz starih Benetk 160
Imperija se je bila zrušila v naslanjač. V svojem kurtizanskem življenju ni nikdar slutila takega nesrečnega vprašanja; ni slutila, da vstane nekega dne njena hči ter jo vpraša, kako je ime njenemu očetu.
Ah, zakaj ima hčer! Zakaj ljubi tega otroka! Zakaj se je to čuvstvo vrinilo v njeno srce in se je po malem okrepilo v njem! Če že ima ona, kurtiza-na, hčer, zakaj mora biti ta hči tak čist, nedolžen angelj, takšna pravična in trdna duša, dekle jasnega duha, obdarjenega z najžlahtnejšimi vrlinami! ...
Imperija je občutila v tej minuti smrtno tes-
n0b°Pozabila je na vse. Na Sandriga in Bemba, na veselico in možitev!	...
Strašna sramota jo je grabila — njo, ki je poznala doslej zmerom le nesramnost.
»Molči!« je zajecljala. »Molči! O Bianka, ti ne veš, kako me je srom, ko poslušam tvoje bese-
Jedva je izrekla to priznanje, se ji je prikazala vsa ostudnost njenega življenja v tako jasni luči, kakor da še je neviden zastor nenadoma raztrgal pred njenimi očmi.
Bianka je prijela mater za obedve roki in uprla svoj vroči pogled v njene OČI, kakor da hoče čtiati njene najskrivnejše rfiisll.
»Sram vas je,« je zamrmrala z žalostnim glasom, »sram vas je! Ah, mati, s tem ste povedali preveč ali premalo... Zdaj Je treba, da izvem vse.«
»Rotim te, Bianka...«
Deklica se je oklenila matere z rokami.
»Govorite,« je dejala s trdnim glasom.
Imperija je skrila svoje čelo na dekličinih prsih; kakor da sta zamenjali vlogi in je zdaj ona hči, ki priznava materi svoj greh, je izpregovorila: ’ »Torej hočeš na vsak način?«
»Da, hočem!«
»Moje življenje, ubogi otrok... je življenje slučaja in nizkosti... Ali veš, kakšno ime nosi tvoja mati?... Ti govoriš o svojem očetu... Bil je razbojnik, ki te nikdar ni videl in niti ne ve, da
Živiš...«
»O groza!... O groza!...«
»Da, Bianka moja, strah in groza. In ker hočeš, da tl povem vse... evo ti skrivnosti, ki jo zahtevaš od mene... Kadar grem mimo, in me ljudje spoznajo, si pošepetavajo med seboj s po-
niževalnim občudovanjem: To je Imperija, slavna kurtizana!...«
Bianka je strašno prebledela.
Toda premagala je svoje solze, grizoča sl ustnice do krvi, samo da bi krik obupa In sramu, ki se je dvigal iz njenega srca, ne ušel preko njenih ust.
In dočim je Imperija ihtela, jo je zibala v svojem naročju.
Nekaj minut je trajalo strašno molčanja.
Nato je izpregovorila Bianka z neskončno nežnim glasom:
»Nobene besede več o tem, mati, ljubljena mati; pozabiti hočem besede, ki sem vam jih izsilila... Nikdar, oh, nikdar več ne bodo niti moje besede obujale teh spominov. Naj umre preteklost: Saj se odpira še vedno Življenje med nama, polno lepote. Skupaj pojdeva od tod, v kraj, kjer naju nihče ne bo poznal in bova lahko živeli z odkritim obrazom ter bom s ponosom kazala na vas: »To je moja ljubljena mati«.
Ob teh poslednjih besedah pa se je dvignila cela revolucija v Imperijini duši.
Oditi! Ostaviti Benetke! Nič več ne videti Sandriga!
To se ji je ždela gorostasna nezmiselnost.
Nekaj trenotkov je zmagovala v njej mati; zdaj pa se je zopet pojavila kurtizana s svojimi naglimi strastmi, ki jih je mogla razbrzdati ena sama ura, kakor je včasih ena ura zadoščala, da jih pogasi; kurtizana s svojim ognjevitim temperamentom, svojim cinizmom in svojo nesramno-
Nnjena prejšnja izpoved ji je samo olajšala srce.
Otrla si je solzno lice.
»Iti od tod, je dejala, da, to bi bila moja sreča; toda Žal, nemogoče je!«
»Nemogoče!« je vzkliknila Bianka vsa osupla, da vidi svojo mater vztrajati po strašnem spoznanju, od katerega je njej še zdaj trepetalo srce, kakor da se razpoči vsako minuto.
»Ne vprašuj me dalje,« je povzela kurtizana vročično. »Vedi samo, da so se iz mojega preteklega življenja rodile okolnosti, ki me tirajo v obup, in da sem izgubljena, ako me ti ne maraš oteti.«
»Govorite, mati. pripravljena sem.«
»Torej, dete moje, ta možitev... Ravno ta možitev je moja edina rešitev. Ne misli si, vsaj tega ne, da hočem žrtvovati svojo srečo. Mož, ki mi je priznal svojo ljubezen do tebe — obrvi so se ji skrčile, ko je izrekla to besedo — ta mož zavzema v Benetkah mesto, ki mu ga marsikdo zavida. Močan Je, mlad in lep... tako lep, da bi bila mnoga deklica rada na tvojem mestu... Poročni-
ku Sandrigu. Bianka, je namenjena najlepša bodočnost. Ob njegovi strani boš bogata, uvaževatia in spoštovana, in tvoja mati bo umrla srečno, ker bo vedela, da si srečna ti.«
Kurtizana se je iznova razjokala.
Ganjenost jo je prijela, ko je obudila SandrT-govo podobo, in sama pri sebi je resnično občudovala svojo požrtvovalnost, da ga prepušča Bianki. ne misleča na svoj dogovor z Bembom.
»Niti njega, niti koga drugega,« je vzkliknila Bianka trepetaje, »nikdar in nikoli!«
»Moraš ga ljubiti,« je nadaljevala Imperija, kakor da je ni slišala, »vsaj iz hvaležnosti, ker te je rešil in zopet privedel v materino naročje.«
»Nikdar!... Oh, njega že celo ne! Sovražim
ga!«
Imperija je pozorno pogledala svojo hčer.
»Sovražiš ga?«
»Da, mati!«
»Zakaj? Kaj ti je storil?«
Bianka je zardela in prebledela po vrsti.
»Meni... ničesar!«
»Komu torej? Govori vendar!«
Kurtizana je podvojila svojo pazljivost.
»Zdaj sem jaz na vrsti, mati, da vas prosim-ne izprašujte me dalje,« je zajecljala Bianka.
»Ali hočeš, da tl povem jaz, kaj se godi v tebi, Bianka?«
»Deklica je vztrepetala.
»Ti sovražiš Sandriga zato, ker ljubiš.«
»Jaz?...«
»Ti ljubiš njega, ki sovraži Sandriga; ti ljubiš, nesrečnica — ti ljubiš Rolanda Kandiana.«
»Rolanda Kandiana!« je vzkliknila Bianka z odkritosrčnim začudenjem. »Saj niti ne poznam tega človeka.«
»Poznaš ga! To je on, ki te je ugrabil Iz te hiše, on, ki se je predstavil tebi in meni najprej kot zdravnik, on, ki se je skrival v hiši v Mestre, on, ki mi je prisegel nesrečo in smrt. Jaz ga sovražim, ti, nesrečnica, pa ljubiš Rolanda Kandiana.«
Bianka je presunljivo zakričala. To dvojno razodetje njene ljubezni in imena njegovega, ki ga je ljubila, ji je nenadoma razsvetlilo srce in dušo s slepečo lučjo.
To je bilo več razburjenja, nego ga je mogla ona prenesti.
V	nezavesti se je zgrudila znak.
Imperija je pogledala onesveščeno hčer s pogledom, kjer se je dvigal plamen turobnih misli, v tem trenutku Še oddaljenih in tako zmedenih, da se jih morda niti sama ni zavedala. Vsa zamišljena je sedela, opiraje komolce na koleno in podbradek v dlan. Da bi pomogla svojemu otroku, ji niti na um ni prišlo.
MALI OGLASI
Perfektna kuharica
ki opravlja tudi vsa hišna opravila se išče za takoj. Naslov pove uprava lista.	2268
Učenca za brivsko obrt
se takoj sprejme pri Fr. Novak. 2260
Klavir in teorijo
poučuje konservatoristka. Levstikova 29 II, Jemec. Prehod v Magdalenski park, pred tračnicami.	2262
Kupim dva dvokolesna vozička,
1 cirkularko, 1 tračno žago, 1 električni motor 3—4 Ph. Naslov v upravi lista.	 2264
Čedno sobico
z eno ali dvema posteljama oddam. Tržaška cesta 20 II.	2264
Deček, ki Je dovršil meščansko šolo,
želi učnega mesta v elektrotehničnem podjetju, ali v mehanični delavnici. Na-slov v upravi lista.______________ 2267
Šolske torbice,
aktovke, nahrbtnike v največji izbiri in po najnižjih cenah priporoča Ivan Kravos, Aleksandrova cesta 13.	2162
Dijakinjo sprejmem na stanovanje,
dobra hrana po zmerni ceni. Naslov v upravi lista.	2266
Zračno sobo
oddam dvema gospodoma ali gospodičnama. Kopitarjeva ulica 11, vila Cveta.	2270
1 sod 31 1 žganja
se bo v tovornem skladišču postaje Maribor, glavni kolodvor, dne 18. septembra ob 10. uri na javni licitaciji prodal.	2272
Proda se za špecerijsko trgovino:
prodajalna miza, (pudel), štelaže, mala kredenca z ledenico, petrolejnik, steklena omarca za delikatese, decimalna tehtnica in nacionalna kasa za 100 kg. Vprašati v tovarni bučnega olja, Maribor, Taborska ul. 7.	2237
Bučno olje,
zajamčeno pristno, priporoča J. Hoch-mflller, tovarna bučnega olja, Maribor, Taborska ul. 7.	2203
Velika izbira
čipk, batist, popelin, šifon, za damsko perilo. Josip Šerec, Maribor, Aleksandrova cesta 23.	2127
Učenko za šivanje belega perila,
ki dobi vzdrževalnino se takoj sprejme. Naslov pove uprava »Večernika«. _____________________________________ 2269
Domačega hlapca za takoj išče Velika kavarna. 2276
Zanesljivo raznašalko za kruh
išče pekarna Hartinger in drug, Aleksandrova cesta 29	2275
Sprejmemo zanesljivega
samskega šoferja. Predstaviti se v tovarni Wogerer, Krčevina.	2198