Ameriška Domovi ima ML p ^ j" Afcf€IRICA^ IN SPIRIT FOR€IGN IN LANGUAG6 ONLY NO. 72 Serving Chicago, Milwaukee, Waukegan, Duluth, Joliet, San Francisco Pittsburgh, New York, Toronto, Montreal, Lethbridge, Winnipeg SLOV€N!AN MORNING N€WSPAP€R CLEVELAND OmO, WEDNESDAY MORNING. APRIL 11, 1973 LETO. LXXV. — VOL. LXXV Drzen izraelski napad na gverilce v Uta« Izraelski "komandosi so napadli in ubili 3 gverilske a-rabske vodnike v Beirutu in pokončali neko njih o-P c: išče pri Sidonu v Libanonu. JERUZALEM, Izr. — Dve £kupini izraelskih komandosov sta v odgovor na napade palestinskih gverilcev, ki so preje Poskusili ugrabiti izraelsko letalo na Cpru in so nastavili bombo Pred stanovanjem izraelskega Poslanika v Nikoziji, včeraj uda-Ali v Libanon. Ena je na treh Mercedes avtomobilih privozila v samo središče Beiruta in vdrla tara v stanovanja treh vodnikov gverilcev ter jih ubila. Mrtvi so Kamal Nasser, govornik Palestinske osvobodilne organizacije M vodnika Al Fatah skupine Kamal Adwan in Mohamed Najjar, znan pod imenom Abu Yus-sof. Vse tri so komandosi našli v njihovih stanovanjih. V celoti so izraelski komando-si napadli v Beirutu 7 ciljev in heko garažo pri Sidonu, kjer je 'Mio oporišče Al Fatah gverilcev. Nastop je skupno trajal 2 uri in pol. pri njem gg sodelovali izra-oiski padalci, letalstvo in pohorske sile. Dva Izraelca sta bila mrtva, dva pa ranjena. Koliko je bilo mrtvih in ranjenih v Libanonu, izraelsko poročilo ne Pove. Trdi le, da jih je bilo več, ko so- libanonske sile hotele napadalce ustaviti. Libanonsko u-r&dno poročilo navaja 11 mrtvih h 10 ranjenih, očividci govore hedtem o najmanj 30 mrtvih. Izraelci so se pripeljali v Bei-rut v Mercedes avtomobilih, kot ilh rabijo tamkajšnji taksiji. Ko Je skupina Izraelcev varovala avtomobile in s streli iz brzostrelk zadrževala libanonsko podijo, je druga skupina vdrla v ■nadstropno poslopje, poiskala stanovanja arabskih vodnikov, |e Pokončala in se naglo vrnila. Zlaelci so pognali v zrak v Bei-*Utu več poslopij, med njimi 6-^adstropno stanovanjsko zgrad-h, kjer je bil glavni stan Ljud-® e demokratske fronte za osvoboditev Palestine, skupine skraj-levičarjev med gverilci. Novi grobovi Anna Kozel I V nedeljo je umrla v Millers-1 burgu, Ohio, 83 let stara Anna Kozel, roj. Strgar v vasi Brege , v fari Leskovec pri Krškem, od koder je prišla v ZDA 1. 1916, j vdova po pok. Louisu. Pogreb j bo v petek ob 8.30 iz Zakraj-škovega pogrebnega zavoda v ' cerkev sv. Vida ob 9., nato na 'pokopališče Vernih duš. Na mrt-I vaški oder bo položena nocoj 1 ob sedmih. Rudolph Stanisha ! V Cleveland Glinici je umrl v ponedeljek 61 let stari Rudolph Stanisha z 29511 Roberts ! St., Wickliffe, Ohio. V bolnišnici je bil le en dan. Pokojnik je bil rojen v Sharonu, Pa., od koder se je preselil v Cleveland 1. 1929 in je vodil gostilno na St. Clair Avenue blizu E. 40 St. Bil je znan igralec na harmoniko na gumbe. V tekmovanju na te vrste harmonike 25. marca letos v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Avenue je bil zmagovalec in je dobil veliko trofejo. Zapustil je ženo Ann, roj. So-mich, hčerko Mrs. Edward (Doris) Bryan in sina Rudolpha; bil je očim Mrs. Tom Sivo, Mrs. Ken Storck in Mrs. Jim Hum-berson, 11-krat stari oče, brat Anthonyja, Mary Novak in pok. Franka. Pogreb bo iz Grdino-vega pogrebnega zavoda na E. 62 St. v petek ob 10. dopoldne v Knollwood Mausoleum. Na mrtvaški oder bo položen nocoj ob sedmih. Družina priporoča namesto vencev darove za Sloven- W. A, (Tony) Boyle ŠE PRIDE NA VRSTO? — V/. A. (Tony) Boyle, bivši predsednik Unije premogarjev, odgovarja časnikarjem tekom sodne razprave v Erie proti W. Prater-ju, ki je bil obtožen in obsojen umora J. Yablonskega, njegove žene in hčerke. Mati okrnil upornikom ¥ Mu FORT-LAMY, Čad. — Čadska republika ima v srednjem in južnem delu črno, delno' krščansko delno pa še pogansko prebivalstvo, na severu in severovzhodu pa nomadska, delno z A-rabci pomešana plemena islamske vere. Ta so se začela upirati, j k°ri^ ko je posta1 Čad samostojna republika in je vsa javna uprava' famega kfaia nesreče. Zdravni- in oblast-prišla v roke črncev. E- Lelalska nesreča v Sfici; 1®6 Krivih Včeraj se je ponesrečilo britansko letalo s skupino potnikov na ?elu iz Bristo-na na Angleškem na velesejem v Basel«., BASEL, Šv. — Posebno najeto britansko letalo turboprop Vanguard je v snežnem metežu priletelo v Švico s 146 osebami na krovu in se pripravljalo na pristanek na tukajšnjem letališču,ker so bili potniki namenjeni na tukajšnji velesejem. Letalo je treščilo kakih 12 milj južno od tu pri vasi Hochwald na zemljo, ne da bi bil pilot mogel sporočiti, da ima kake posebne težave. Stirimotorno letalo je najela skupina Angležev, ki je hotela na tukajšnji velesejem. Letalo je padlo v gozdnati predel, pokrit s tremi čevlji snega. Letalo bi moralo pristati ob 10.15, pa je izgubilo zvezo z letališčem in izginilo z radarja 5 minut preje. Vidljivost je bila v času nesreče izpod 2,000 čevljev. Okoliški kmetje so prvi prihiteli na kraj nesreče in pomagali 40 preživelim, prodno je prišla no kraj zdravniška pomoč. Reševalci so bili na mestu šele dve uri po nesreči. Pri tem so morali gaziti skozi zamete in se s snežnim metežem. Rešilni avtomobili niso mogli do ke in zdravniške: strežnice in ski starostni dom na Neff Road, den od njih Tombalbaye je tudi pomožno osebje so pri- ' predsednik republike. ! nesli na kraJ nesreče helikopter- Švedi se branijo pred teroristi STOCKHOLM, Šved. — Parlament je odobril zakonski predlog, ki dovoljuje policiji prisluškovanje telefonskim razgovorom, odpiranje pošte in preiskovanje domov tujih državljanpv, ki so osumljeni teroristične dejavnosti. Iz razprave v parlamentu je bilo očitno, da je zakon naperjen proti jugoslovanskim, zlasti hrvaškim, in proti arabskim terorističnim organizacijam in skupinam. Neprijazen sprejem v Zahodnem Berlinu BERLIN, Nem. — Ko je žena Predsednika Zvezne nemške re-Pubijke Hilda Heinemann obi-S v Zahodnem Berlinu neko °Moško vzgojno ustanovo, ji je e en od protestirajočih otrok ^rgel jajce v prša, drugi pa so kričali na njo. Demonstracije in skrajno “ne-0 Usen sprejem” žene predsed-a so organizirali tisti, ki trdi-1°> Ja mesto Berlin ne podpira v Zadostni meri omenjeno ustano- . ^Vezna republika Nemčija da-1® letno težke milijone za ohra--Vsv Zahodnega Berlina, zato l^a ^ naLa(^ na ženo predsedni-rePublike še posebno iznena- Francija: 52 milijonov Francija, dežela z 52 milijoni prebivalcev, ima za Norveško naj višji prirastek prebivalstva v Evropi. ker je letalo treščilo kmetsko domovje. o- ! ji. De Gaulle je poslal vladi vo-j Poleg ponesrečencev letala je jaško pomoč, ki pa ni uspela ranjenih še kakih 20 oseb, uničiti upornikov. Te so podpi- ker ie letalo treščilo v neko rali arabski sosedje, v zadnjem času posebno Libija, četudi so v Parizu upali, da bo Kadafi pomoč ustavil, ko so mu prodali preko 100 modernih letal in drugo orožje. Sedaj se je Kadafi menda le odločil in pomoč ustavil, ko je čadska vlada jeseni pretrgala stike z Izraelom in poslala njegove svetovalce domov. Poznavalci razmer trdijo vendar,, da je Tombalbayeva zmaga le navidezna, da libijski Kadafi ni še u-maknil vse podpore islamskim j gat. upornikom v Čadu in tudi ne o-j Povodenj je pokončala 86 Iju-pustil namere, da Tombalbaya. di, jih pustila 53,000 brez strehe potisne z oblasti in spravi na' in napravila velikansko mate-njo svoje islamske prijatelje. ' rialno škodo. TITO GONI DAHE SVOJO PARTIJSKO PMIBMS V svojih zadnjih govorih pred delavci v tcvamsih Srbije je Tito kritiziral večino reform, ki so bile uvedene po juniju 1948. Odločno zavrača načelo o “vodenju^ partije, ki sc ga oznanjali liberalni komunisti po prelomu s Stalinom, in zahteva strogo disciplino in komunistično pravovernost. ;—~~T'..... strija”, s katero se ukvarja ka- BEOGRAD, SFRJ. — Pretekli teden je Josip Broz Tito vneto obiskoval tovarne po Srbiji in tam zbranim delavcem razlagal ivcje poglede na položaj v deže- i kega pol ducata podjetij .. . j “Čemu uporabljamo olje, ki ga moramo uvažati, namesto premega, ki ga imamo doma?” ^ . ,je hotel vedeti Tito. Jezi ga h m na vlogo komunistov v ju- , . x - ., ;u. j gradnja tovarn v posameznih republikah iz političnih in prestižnih namenov, ko za 'nje ni nobene gospodarske osnove. Poudarjal je potrebo nadzora de- goslovanski socialistični družbi. Izjavil je, da imajo komunisti pravico poseči v vsako stvar, bi-1 ti povsod zraven in povsod uveljaviti svoje stališče. Odločno in jasno je zavrgel načelo, ki so ga zastopali partijski ideologi in vodniki po razkolu s Stalinom in po izključitvi iz Kcminforme, ko so trdili, da naj partija več ne ukazuje, ampak vodi”. Tito je za trd partijski nadzor, proti vsakemu vodenju, pozivanju in vabljenju. Zahteva stre go disciplino in pokorščino. Njegove govore delavstvu po tovarnah v Srbiji je prenašala televizija, da bi jih slišali in si jih zapomnili vsi, kajti vsem so bili namenjeni. Tako je Tito v Svetozarevu v sredo'napadel gospe darsko in politično smer, ki so jo liberalni vodniki komunizma uvedli leta 1952. Zanj je to pomenilo slabitev partijske vloge, kar je temeljna napaka. r Iz Clevelanda in okolice lavstva in vseh uposlencev nad vedenjem podjetja. *. četudi vsi partijski vodniki s Titcm vred zanikajo vračanje v stalinizem, je to vračanje vidno vsepovsod. Partija in komunisti, se pravi, pravoverni komunisti in sami ti, imajo povsod prvo in edino besedo. Tito je poudaril, da ima kot partijski vodnik pravico poseči v vsako zadevo v Jugoslaviji, njegova beseda mora obveljati, biti torej zadnja. Treba jo je poslušati, treba se jo je držati. Komunisti se tega drže in posegajo v vse in povsod, tudi v Cerkev in v vero, ki zopet čutita povečan pritisk. Titov napor za obnovo discipline, pokorščine, komunistične pravovernosti in uveljave ko- Slično oster je bil v govorin v munjstičnih ukazov v vsem živ-Kraljevu in v Železniku. Povsod1 :jenju v Jugoslaviji je nova obli- Šesta flota pomagala Tuniziji pri povodnji TUNIS, Tun. — Ko je zadela Tunizijo pretekli teden opusto-šujoča povodenj, je prihitela a-meriška Šesta flota na pomoč. Pomagala je reševati ljudi s poplavljenega področja in oskrbovati odrezane s potrebščinami. Ameriške skupine so sodelovale z libijskimi, italijanskimi in drugimi, ki so prihitele poma- je poudarjal potrebo po discipli ni, ideološki pravovernosti ir. partijski avtoriteti. Dejal je, da je prišel čas, da se Jugoslavijo znebi deformacij, ki so “prinesle sramoto socialistični družbi”. Sem šteje obogatitev nekaterih Jugoslovanov potom goljufij in izrabljanja delavstva, pomanj kanje stanovanj in napačno gospodarsko planiranje. Tito se je jezil nad industrijo, ki potrebuje tuje surovine, namesto da bi zgradili tovarne ki bi uporabile domača sredstva. Spraševal je, čemu je potrebno uvažati cement, ki bi ga lahko sami izdelovali v potrebni meri. Obregnil se je v “industrijo”, ki obstoji le v uporabi vij ca za sestavljanje delov, ki so uvoženi iz tujine. Sem spada predvsem avtomobilska “indu- remenski prerok .O t tn 2 ^Prernenljivo, delno oblačno naletavanjem snega. Naj višja mPeratura okoli 35. SPORAZUM MED SEVERNO 1 JUŽNO KOREJO ŠE NI NA OBZORJU Pomiritev R. Kitajsko med ZDA in L. je lani privedla do razgovorov med obema Korejama. Bilo je precej težav in zaprek, vendar je iz-gledalo, da razgovori utegnejo privesti do nekaterih uspehov, pa četudi za začetek skromnih. Razgovori so se izmenoma vršili v obeh glavnih mestih in razpoloženje pri njih je bilo sprejemljivo, četudi ne prijateljsko. Ko so nekateri že videli u-spehe, se je pokazalo, da so razgovori le samo razgovori, da sta obe strani v bistvu o-stali pri svojih stališčih in svojih ciljih. Ti so prav tako daleč narazen, kot so bili v času, ko je bila mrzla vojna na višku. Po vesteh iz Seoula in Pycnyanga je položaj približno takle: 1 Severna Koreja hoče doseči sporazum z Južno o mirovni pogodbi, v kateri naj bi bila načelno urejena vprašanja o mejah in medsebojnem priznanju. Ta mir naj bi končal korejsko vojno, ki se je začela v juniju 1952 z vderom severnokorejskih čet na jug, pa se končala pred 20 leti s premirjem, ne pa še z mirom. Še vedno imata obe Koreji zbrani ob demilitarizirani coni, ki se vleče preko vsega polotoka, močne vojaške sile, še vedno prihaja do streljanja in spopadov med vojaškimi patruljami. Severna Koreja zahteva, da naj se po podpisu mirovne pogodbe umaknejo čete ZDA s Koreje in obe Koreji naj bi se nato sporazumeli o omejitvi svojih oboroženih sil. Nato naj bi šele prišlo do gospodarskega in kulturnega sodelovanja med obema deloma Koreje in do pripravljanja politične povezave v nekako konfederacijo, ki bi naj se postopno razvila v federacijo. Seveda bi obe Koreji bili že preje sprejeti tudi v ZN in Severna Koreja bi naj dobila splošno narodno priznanje. Tako bi se dvignila na raven Južne Koreje. Južna Koreja nima niti malo namena, da bi Severni pomagala do okrepitve njenega medna rodnega položaja. Je odločno proti vsakemu priznanju Pyongyanga, njegovemu sprejemu v ZN in vzpostavi njegovih zvez z državami svobodnega sveta, prav posebno ne z Japonsko, s katero je sama v rednih diplomatskih stikih. Če hoče Severna Koreja kako mirovno pogodbo, potem mora to doseči in podpisati ona z L. R. Kitajsko na eni strani, na drugi pa Združeni narodi, ki so na Koreji vodili vojno. Južna Koreja postavlja na prvo mesto vzpostavo gospodarskih, kulturnih in družinskih stikov, šele ko bi bilo na teh področjih doseženo medsebojno zaupanje, bi prišel čas za razgovore o političnih vprašanjih. Razgovori so se tudi s tem ciljem začeli preko Rdečega križa, ki bi rad pomagal k združitvi družin, ki jih je korejska vojna pred tolikimi leti razbila. Korejski razgovori, kjer so razmere že ustaljene in vojne grozote do neke mere pozabljene, ne morejo nikamor. Kako bi mogel kdo pričakovati nagel napredek ali uspeh cd razgovorov med obema stranema v Vietnamu, kjer je vse še sveže, kjer kri še vedno teče v obilju, ko skušata obe strani svoj položaj kar se da izboljšati in utrditi za neposredne bodoče dni! E. J. Turk umeščen— Edmund J. Turk je bil včeraj v navzočnosti nekaj sto clevelandskih prijateljev v Colum-busu zaprisežen in umeščen za novega načelnika Public Utilities Commission of Ohio—PU-CO. Na tem mestu naj bi ostal vsaj 6 let. Komaj je bil dobro zaprisežen, se je oglasil republikanski državni senator Paul R. Matia iz Westlake in pozval senatni odbor, naj odloži zasliševanje za Turkovo potrditev na novo mesto, dokler ne bo razčiščena njegova krivda v obtožbi, da je raztrgal nekaj prošenj s podpisi za zmanjšanje števila mestnih odbornikov Clevelanda od 33 na 15 lani. Predlog za zmanjšanje bo predložen volivcem v odločitev pri majskih primarnih volitvah. Seja— Društva sv. Cecilije št. 37 ADZ ima sejo jutri, v četrtek ob 7:30 zvečer v šoli sv. Vida. Iz bolnišnice— Rojakinja Rose Kovačič se je vrnila iz Memorial Hospital v G ene vi, Ohio, na svoj dom in se prisrčno zahvaljuje za obiske, darila in pozdrave. Je še vedno pod zdravniško oskrbo. Želimo ji naglega okrevanja. Meso kradejo— V zadnjih treh tednih se je kraja mesa po trgovinah Clevelanda in okolice početverila. Meso skušajo stranke odnesti na skrivaj iz trgovin, ko prihajajo tja kupovat drugo hrano in druge vsakdanje potrebščine. -----o------ Indonezija se ¥ ferskem pogledu vrača k staremu DJAKARTA, Indonez. — Po Zadnje vesti ka totalitarizma, ki ne more u-;peti, vsaj ne med narodi Jugoslavije. Tito, o katerem goyore, ia je spreten, sposoben politik, je zgleda pri svojih 80 letih zgubi smisel za stvarnost, rad bi uradnem je velika večina pre-ivoje sanje spremenil v resnico. bivalstva Indonezije musliman-0 ska, dejansko pa je islam tod slabo zasidran in ni, kot trdijo, nikdar prav prekvasil indonezij- WASHINGTGN, D.C. - Pred- skih množic> četucb se je razši-stavniski dom je včeraj od.| ril sem že v 14. in v 15. stoletju, klonil preglasovanje predsed-j Indonezija je bila preje budi-nikevega veta zakona za fi- i stična in hinduistična. Obe ti nanciranje vodnih in kanaii- veri sla hili ponekod ustaljeni zacijskih sistemov na pode- Lot čisti in strogo ločeni, dru-želju ZDA. Za preglasovanje god Pa pomešani. Ko je pod je bilo 225 glasov, proti pa 189, ^ vplivom arabske pomorske mo-torej celih 51 premalo. j či, ki je obvladovala v onih sto- WASHINGTON, D.C. — Pred-J letjih Indijski ocean, islam segel sednik je predložil Kongresu 'na indonezijska otočja, je ostal zakonski načrt o pooblastilih, le na površini. Prebivalstvo se je ki jih želi dobiti za uspešna v dobri meri držalo svojih starih trgovinska pogajanja s tujimi navad, ko je glasno vzklikalo za-državami. V načrt je vklju-'radi svojih gospodarjev Alahu. čena tudi pravica za podelitev “najugodnejših pogojev” v medsebojni trgovini tudi Sovjetski zvezi. BEIRUT, Lib. — Uspeh izraelskih komandosov v samem glavnem mestu Libanona je povzročil toliko nejevoljo, da je predsednik vlade Saeb Salam ponudil odstop cele vlade. Predsednik republike Sulejman Franjieli odstopa še ni sprejel, dejal je, da bo o tem odločil danes. JERUZALEM, Izr. — Načelnik glavnega stana izraelskih oboroženih sil gen. Elazar je dejal, da utegne Izrael izvesti še nove slične nastope, če ne bo Libanon sam omejil delovanja palestinskih gverilcev na svojem ozemlju. PHOENIX, Ariz. — William W. Peters, 60 let stari arhitekt, ki se je pred tremi leti poročil s Stalinovo hčerko Svetlano, ko je ta zapustila svojo domovino in se naselila v ZDA, je sedaj vložil tožbo za Islam je v drugih predelih A-zije in Afrike postal v zadnjih letih izredne bojevit, v Indoneziji pa je še vedno mlačen, skoraj mrtev. Trdijo, da se Indonezijci posebno na Javi v milijonih vračajo k stari veri in se tudi javno odrekajo islamu. * v ločitev zakona. Svetlana ga je zapustila že lani, ker ni mogla, kot je dejala, prenašati komunalnega življenja v v Taliesin West, kjer je Peters kot glavni arhitekt v šoli Frank Lloyd Wright Foundation. BONN, Nem. — Levičarske skupine so včeraj zasedle mestno hišo in napravile v njej za okoli 170,000 dolarjev škode v protest proti obisku južno-vietnamskega predsednika Van Thieuja v Nemčiji. Ta se je ustavil na poti iz Kirna v London v Nemčiji le za tri ure za kratek obisk pri predsedniku republike G. Hainema-mi! & /Isierišk/i Domovih j; i a »J ra-- Mi | g 6117 St. Clair Ave. 431-0628 — Cleveland, Ohio 44103 National and International Circulation Published daily except. Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July Managing Editor: Mary Debevec NAROČNINA: Z* Združene države: |18.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.50 za 3 mesec® Ca Kanado in dežele izven Združenih držav: $20.00 na leto; $10.00 za pol leta; $6.00 za 3 mesec« Petkova izdaja $6.00 na leto SUBSCRIPTION RATES: United States: $18.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.50 for 3 months Canada ^and Foreign Countries: $20.00 per year; $10.00 for 6 months; $6.00 for 3 months Friday edition $6.00 for one year. SECOND CLASS POSTAGE PAID AT CLEVELAND, OHIO No. 72 Wed., April 11, 1973 Sovjeti v Sredozemlju in Slovenci V uradni objavi, ki jo je izdal izvršni odbor (vlada) republike Slovenije ob sklepu razgovorov s predstavniki koroških Slovencev ob njihovem nedavnem obisku v Ljubljani, vzbuja posebno pozornost zaključek te objave. Veliko upanje in pričakovanje se v njem pripisuje predstoječi evropski varnostni konferenci, ki bo pomagala urediti medsebojne narodne in državne odnose s tem, da bo potrdila dosedanje stanje (status quo) in jamčila za mednarodno varnost in mir. Ta poudarek slovenske vlade na važnosti planirane evropske konference, za katero so posebno navdušeni komunistični režimi satelitskih držav s Sovjetijo na čelu in Jugoslavijo ob boku, je posebej pomemben in značilen za to, kar naj se na tej konferenci doseže: svobodni demokratični del sveta z Ameriko na prvem mestu, javno in pogodbeno prizna — za zelo majhno ceno ali pa čisto brezplačno komunističnemu delu nasilno podjarmljenje polovico evropskega prostora in potrdi status quo. Jugoslaviji je mnogo na tem, da se v tako pogodbo vključi tudi Sredozemsko morje in tu zagotovi obstoječe stanje približnega ravnotežja pomorske moči med zavezniškim brodovjem NATO in sovjetsko floto v tem morju. Iz končnega stavka v omenjeni izjavi je očividno tudi slovenskim komunistom zelo pri srcu čimprejšnje sklicanje take konference in njen popolni uspeh. Oni vedo, kakor vemo mi, da bo njen uspeh — zmaga komunizma na evropskem prostoru na eni strani, na drugi pa mednarodno potrjeno zagotovilo, da se Slovencem ni bati nasilnega boljše-viškega posega z Jadranskega morja v slovenske zadeve. Seveda je evropska varnostna konferenca še v zraku, in tudi če bo do nje prišlo, rezultati njenega izida niso nič gotovi. Vendar izgleda, da komunistična diktatura v Sloveniji trdno pričakuje njenega sklicanja in prav tako trdno upa, da njen izid pomeni zanjo velik dobiček. Znaten del tega dobička vidi v večji varnosti pred naraščajočo grožnjo bolj-ševiškega pritiska z jadranske obale. Nekateri politični krogi tostran Železne zavese pripisujejo odmik Jugoslavije od Zapada in njeno ponovno približevanje Sovjetom, neodločnosti in oklevanju zaveznikov v NATO v njihovih akcijah, potem pa nenehnemu naraščanju sovjetske moči v Sredozemlju. Kot nekak paradoks bi se bralo, če bi človek zapisal, da komunisti v Jugoslaviji, predvsem slovenski, niso prav nič vneti za rusko komunistično dominacijo v sredozemskem bazenu. Od nje bi jim vedno pretilo rusko vmešavanje v njihovoJastno interpretacijo komunizma ali morda celo še kaj več. V svoji diktatorski oblasti so si podvrgli narod dovolj zanesljivo, tako da jim od te strani ne preti nikaka nevarnost in zatorej ne potrebujejo sovjetske pomoči ali protekcije. Kar hočejo, je mednarodno priznanje sedanjega stanja in neka mera varnosti pred objemom Sovjetije z Jadranskega morja. Toda take varnosti jim po mnenju realnih političnih analistov nobena pogodba in noben dogovor ne more v celoti zagotoviti. Sami morajo vendar vedeti, da se komunist ne drži pogodbe, če ta nasprotuje novim nalogam partije ali ga ovira pri zasledovanju partijskih ciljev. Vendar je bolje nekaj kot nič. Manjši bo strah pred sovjetskim objemom, ki bi strl “pridobitve” Tito-Kardeljeve poti v socializem, ki je sedanjim oblastnikom tako ljuba in draga; odmaknila bi se neposredna nevarnost izkrcanja ruskih mornarjev na istrski obali, kadar bi se Kremlju zdelo, da gre sistem samoupravljanja predaleč in ogroža stabiliteto komunizma. Toda taka sklepanja in kalkulacije so dvomljive vrednosti. Resnična stvarnost je le, da so sovjetske pomorske sile v Sredozemskem morju že danes močne dovolj, da soodločajo o političnem in vsakem drugem razvoju na tem prostoru, na naj bo zaveznikom v NATO prav ali ne, na naj bo tudi slovenskim komunistom prav ali ne. To je današnja realnost, drugo so pobožne želje in sanje. Gledana s te realistične perspektive je vsaka možnosr vključitve slovenskega naroda, kot suverene državne enote, v kakršno koli obliko federativno urejene in povezane Evrope, odmaknjena daleč, daleč v negotovo prihodnost. Združena Evropa, za katero delajo federalistične načrte taki mednarodni strokovnjaki kot sta npr. bivši avstrijski prestolonaslednik dr. Otto Habsburg ali pa svetovni vodja liberalov Salvador Madariaga, jemljejo v poštev le zapadni, demokratični del Evrope, h kateri Slovenije danes ne moremo prištevati. Najprej jo je treba iztrgati iz komunističnih, sovjetsko kontrokranih klešč, a ravno ta možnost se z rastočo j močjo Sovjetov v Sredozemlju usodno zmanjšuje. Odmik j Jugoslavije od Zapada in naslon na Sovjetijo to za vsako-i gar vidno potrjuje. Pod vtisom take stvarnosti se zdi Habs- i burgova misel, da se bo ZSSR pod pritiskom federativno povezane (zapadne) Evrope in s podporo ZDA armade v NATO, morala odreči nadvladi nad Evropo in pomagati k ravnotežju v tem delu sveta, povsem nerealna, da ne rečemo kaj več! Predvidena evropska varnostna konferenca pod sovjetsko patronanco bo, če pride do nje, verjetno mednarodno potrdila sedanjo delitev Evrope, s katero je Slovenija odrezana od demokratične Evrope in so za dolgo dobo pokopani načrti za njeno samostojno državnost, demokratizacijo in vključitev v federativno Evropo, kadar bi do te prišlo. Komunistična nadvlada Sredozemskega morja in ev. sovjetske križarke ob istrski obali bodo porok za to. S tem moramo računati. Kdaj se bo to stanje prekucnilo, in kako se bo, je zavito v skrivne anale bodočnosti. Zdi se, da je zelo daleč, vendar naj to ne podira načrtov in priprav za samostojno, demokratično Slovenijo v federativni Evropi. Zakaj nihče ne ve, kdaj napoči čas izpolnitve. L. P. Sokolska prireditev v ilevelaiidis uspeta Narodni problem in bodočnost Jugoslavije BESEDA IZ NARODA ¥ Argentini gradimo slovensko serkev BUENOS AIRES, Arg. — Z i vernikov toliko, da v cerkev ne delom smo začeli pred enim le- j bodo mogli in bodo mogli ne-tom z namenom, da postavimo moteno povezano z onimi v cerkvi prisostvovati sv. obredom. Nad vrati so barvana okna, za- spomenik žrtvam revolucije in druge svetovne vojne, ki so padali za našo svobodo. Poleg 12,000 izročenih domobrancev in pobitih moramo šteti sem vse one, ki so padali po cestah sredi Ljubljane, po naših vaseh, v različnih vojnih skupinah, ter tudi tiste, ki so umirali na evropskih frontah, prisilno mobilizirani po nemškem rajhu. Prositi hočemo za pokoj njihovim dušam ter za stanovitnost žrtvam, ki so izgubile starše in druge sorodnike ter za vse, ki smo se morali kot begunci odtrgati od domovine in danes živimo razseljeni po petih kontinentih sveta. Zahvaliti se hočemo predvsem Bogu, da je nam rešil življenje in pomagal ostvariti tako življenje, katerega danes živimo. Prositi hočemo Boga za svojo stanovitnost v veri in narodni zavesti ter za Stanovitnost svojih bratov in sestra, ki živijo trdo življenje naroda v domovini. Ko smo podrli staro stavbo, ki je stala na prostoru, namenjenem za cerkev ter šolske prosto- misel arhitekta J. Vombergarja. Križ na oltarju in križev pot izdeluj e_ akademski kipar g. Ivan Bukovec. Večino del pri stavbi opravijo naši slovenski podjetniki. Zanimalo vas bo, kako zbiramo sredstva. Je to trdo delo, posebej, ker je proračun, katerega smo lansko leto ob začetku nastavili za 40,000 dolarjev, sedaj zaradi inflacije in draginje tako zrastel, da smo prišli z zidavo nekako do polovice, pa, smo že zazidali 45,000 dolarjev, ostane nam še toliko. Zbiramo najprej med rojaki v Argentini, ki radi dajo kljub težkim gospodarskim razmeram, ker imajo v večini številne družine in so' poleg tega zgradili že 8 drugih krajevnih domov, ki so središča kulturnega, verskega in socialnega življenja v posameznih krajih. Pred 7 leti smo, zgradili osrednji dom /v Buenos Airesu, ki ga imenuj emo Slovensko hišo, ki je središče vsega slovenskega živ- re, smo položili močne temelje, Lenja v Argentini. Zbiratelji o- da bodo spredaj gradili lahko stavbo več nadstropij v naslednjih desetletjih. Imamo doslej zgrajeno stavbo, katero tukaj v Argentini imenujemo enostavno Slovensko hišo, z veliko dvorano in odrom, trinadstropno stavbo biskujejo rojake: hišo za hišo in zbirajo sredstva, nekatere na roko, druge obljube, katere darujejo kasneje. Mnogo ste nam1 pomagali pri zbirki za cerkev slovenski rojaki v Združenih drža- vah, saj tako prispevate k skup-za pisarne, društvene prostore, nemu večjemu spomeniku našim katere sedaj rabimo za šolske te- slovenskim žrtvam. ^ Zelo smo čaje naše ljudske in srednje šo- hvaležni za to pomoč, ki nam le, v katerih se naši otroci učijo tako zel° olajšate naše skrbi, ki verouka, slovenščine, slovenske- nam kljub temu v ve.iki meri .se ga zemljepisa in zgodovine ter ostajajo, petja. V tej stavbi je tudi velika Gradnja cerkve gre proti kcn-j_ Slovenke, vse druga lepša od kuhinja in obednica. cu in upamo skončati v par me- J clruge. Ta slovenska dekleta so Načrte za cerkev je naredil se®jh’ nckatfre cfc)ede za Veliko j 0,v> spremljavi orkestra izvedla naš mladi slovenski arhitekt noc uPamo ze 3™ea v cerkvi> cs-j skladne in divne proste vaje, ki Marjan Eiletz, ki je prišel v Ar- prav ne.bo P0Polnoma Vdelana, hih je bilo mi]ina gledatL PoIeg — i i o i..i—-• j—bi Hvaležni vam bomo za vsak dar, I srčnega dolgotrajnega ploskanja, CLEVELAND, O. — V soboto, 10. marca 1973, je bila v Clevelandu osma letna prireditev A-meriško-jugoslovanskega sokolskega društva, na katerega vod- j razmere v stvu je poznani slovenski in ju-j slavi ji in med drugim ugotavlja goslovanski nacionalni in narod- naslednje: Pod podnaslovom Sredobešne sile je se ve r n o ameriška The Rand Corporation, kakor smo poročali, lansko leto za ameriško zunanje ministrstvo proučila komunistični Jugo- ni delavec brat dr. Valentin Benedik, ki je bil v zadnji vojni načelnik štaba vseh četniških odredov v Sloveniji. Zlomljena srbska hegemonija Jugoslavija predstavlja druž-beno-politični paradoks. Iz podatkov nabranih pri ugotavlja-Pred prireditvijo je izšel v:nju javnega mnenja v tej drža-znanem 'clevelandskem sloven- j gledamo s konteksta skem dnevniku Ameriška P*0- režimske zgodovine, je razvidno, mo vina članek dr. V. Benedika da je narodnostni problem eden z naslovom ‘Nova pota . V njem; najvažnejših vsedržavnih prob-je napovedal, da bedo na prire- j ]emov. Srbska hegemonija je bi-ditvi prvič skupno Ameriško- zi0mljena in vsi narodi Jugo- jugoslovanski sokoli in člani Slovenske telovadne zveze na čelu z bratom Janezom Var-škom, kateremu brat Benedik daje polno priznanje za dolgoletno delo med slovensko mladino. Ta skupni nastop — poudarja brat dr. V. Benedik — o-značuje nova pota v življenju tukajšnjega slovenskega in jugoslovanskega naroda. Prireditev — osma po vrsti — je bila v zelo' moderno urejenem Charter House Motelu na Euclid Avenue. Udeležilo se jo je okoli 200 ljudi iz Clevelanda in okolice. Začela se je ob sedmih zvečer z ameriško in sokolsko himno, ki ju je igral orkester Johna Singerja, enega najbolj znanih v Clevelandu. Goste je toplo pozdravil brat Rudolph Perhinek, član uprave clevelandskega Sokola. Vsem se je zahvalil za obisk, posebno pa je pozdravil predstavnika bratskega Češkega Sokola in brata Janeza Varška, starosto Slovenske telovadne zveze v Clevelandu. Bratu Varšku je v imenu Arne riško-jugoslov. inskega Sokola predal častno diplomo in medaljo ustanovitelja Sokola Miroslava Tyrsa, izdano ob priložnosti lanskega Sokolskega zleta na Dunaju. To je bilo pozdravljeno s splošnim priznanjem občinstva. Potem sta dve lepi. in simpatični Slovenki v slovenskih narodnih nošah sestri Florence U-netic in Angelina Žabkar, članici slovenskega pevskega društva Jadran, zapeli nekaj slovenskih narodih pesmi ob spremljavi orkestra Johna Springer j a. Gostje so njun nastop nagradili s prisrčnim priznanjem. Brat Janez Varšek je nato pripeljal svoje mlade telovadkinje gentino 1. 1948 in tukaj dovršil univerzitetne študije, njemu do- t maga arh. Jure Vcmhergar, sin vensko pisam0_Ra ‘janeza Ovse-jje namestnik starešine slavij e so končno med seboj e-naki — de jure in bodo to postopoma tudi de facto. Razvoj dogodkov, kakor ga nakazuje 21 sprememb ustave, nakazuje namreč evolucijo od federacije v konfederacijo in morda še naprej od te v razkroj, ko se bodo jugoslovanski narodi poslužili svoje pravice do popolne neodvisnosti. Že sama realizacija narodne enakopravnosti je za to državo paradoksna. 22-člansko predsedstvo je strog aritmetični produkt šestih republik, dveh avtonom-1 nih provinc in treh narodov Bosne. Predlagana razširitev vo- goslovanske študentovske zveze tako dolgo, dokler bodo ostala obstoječa pravila v veljavi. Reakcija po državi Taktika hrvaškega vodstva je povzročila reakcijo v Srbiji in povsod drugod. Daši ni bila to nikdar uradna politika, pa so visoki srbski funkcionarji v partiji in policiji začeli propagirati nujnost p o s e b n e odgovornosti srbske republike za Srbe izven Srbije in zlasti :za srbsko manjšino v Hrvatski. Ta kontratakti-ka je imela gotov učinek na zadržanje srbskega prebivalstva. Zaradi takega razvoja je prišlo do odkrito šovinističnih manife-cij v zadnjih letih v Jugoslaviji, kakor npr. več nacionalističnih publikacij, nemiri ob nogometnih tekmah in končno umor jugoslovanskega ambasadorja na švedskem, ki so ga izvršili hrvatski izseljenski delavci. Dve Jugoslaviji Simptome etničnega razkrajanja je mogoče razložiti tudi s konfliktom pokrajinskih interesov, na 'katere vplivajo mnogi faktorji, med njimi geografski, gospodarski, demografski, vzgojni in verski. Kakor smo že rekli, obstojata dve Jugoslaviji. Ena leži severno, druga pa južno od dolin rek Donave, Save in Kolpe. Severno jaškega komiteja bo lahko" sicer Jugoslavijo sestavljajo Sloveni-odvzela Ljudski vojski enotnost ^ Hrvaska-Slavonija in Vojvo- poveljstva, bo pa seveda tudi o-|dina ter mesto BecSrad z ok°Th' mogočila vsaki republiki in vsa- co- Narodnostno je severna Ju- ki provinci, da bo položila svojo roko na to organizacijo vrhovne moči v državi. katerega morete poslati v Slo-js katerim so bile nagrajene, jim Obnova hrvaškega nacionalizma Jugoslovanski paradoks je mogoče deloma razložiti tudi s taktično uporabo narodnih čustev. V svojem boju proti jugoslovanski federaciji, v kateri je bil Beograd politično središče in v katerem so Srbi in Črnogorci igrali nesorazmerno vlogo, je hrvaško partijsko vodstvo dopustilo in celo pospeševalo obnovo hrvaškega nacionalizma, ki se je izražal v pesmih, zastavah, narodnih povestih, kulturni zgodovini in podobnem. Eden takih taktičnih manevrov je bila npr. leta 1967 deklaracija 19 hrvaških kulturnih organizacij, ki so nastopile proti novosadskemu dogovoru iz leta 1954. Ta dogovor je bil produkt razdobja u-radnega jugoslovanskega nacionalizma, ki je zatrjeval enotnost srbsko-hrvaškega (ali hrvaško-srbskega) jezika in določil, naj se natisne skupen slovar. Deklaracija leta 1937 je pa ne samo zanikala ta linguistična dejstva temveč dejansko predlagala, naj bi se kulturno sodelovanje s j Srbi končalo. V letu 1971 je hrvaška partija ščuvala k odstavitvi levičarske- ^lx± . .. Ameri- ^ pisatelja Ježa Vombergarja, ka- Rlk**’ | ek©-jugoslovanskega Sokola brat j ga jn unitarističnega vodstva terega pozna slovenski svet po Tj ’ j10 ^ Željko Živanovic izročil krasne: študentovske organizacije njegovi igri “Voda: k ve je zamišljen kot pahljača, ki ✓v ■ držav, ali pa naravnost v Argen- Oons cgt- • x & tino: Msgr. Anton Orehar, Rase zapira proti oltarju, na kate- “0n L' Falc°n Buenos rega se bo videlo z vseh strani: Aires’ Aršentfa' v Sak tedeia se cerkve. Ob desni strani je kape- v P^edeljek bere ena sv. maša lica za sv. Rešnje telo in krstni kamen, spet tako, da je mogoče videti sv. obrede od vseh strani. Za oltarjem je na visokem stebru določen križ, ki predseduje bogoslužnemu prostoru. Na desni strani cd križa bo podoba Marije Pomagaj z Brezij, kateri bo nova cerkev posvečena, da bomo imeli Brezje tudi v Argentini, kakor so pri vas v Lemontu. Na v začasni kapeli v Slovenski hiši ! za vse žive in mrtve dobrotnike slovenske cerkve- Msgr. Anten Orehar, direktor dušnih pastirjev v Argentini Brazilska vlada spodbuja prebivalce k selitvi sia sicva področja RIO DE JANEIRO, Braz. -levi steni bedo po vsej dolžini in Po nizki ceni -— E;arno dolar za za- sopke rdečih nagelj ev. | grebške univerze in nastavitvi Nato je orkester Johna Sin-j vodstva, ki bi bilo nacicnaiistič gerja igral ameriške pesmi in j no in celo katoliško orientirano, sokolske koračnice. Sledil je;Na konferenci Federalne štu- banket z izredno dobro postrežbo. Po banketu se bil ples, ki se je zategnil do dveh v jutro. dentovske zveze, ki je bila kmalu nato v Novem Sadu, je bilo novo hrvaško vodstvo csamlje- Gostje so se razšli zelo zado-' no, ko je odklanjalo sprejem voljni, noseči s seboj lepe vtise programa in m odločsni, da se zopet, ako Bog' statuta, ki so ga predlagale cen-da, zberejo ob letu na enaki pri-' tralne oblasti. Hrvati so namesto goslavija slove nska, hrvaška, srbska in madžarska. Južna Jugoslavija pa je sestavljena iz Dalmacije, Bosne, Hrvaške južno od beograjske prestolnice ter najjužnejših ozemelj Črne gore, Kosova in Macedonije. Južna Jugoslavija je hrvaška, srbska, bosanska, črnogorska, šiftarska in macedonska. Severna Jugoslavija ima lahek dostop do' trgov zahodne Evrope-Ima tudi večino cestne in železniške mreže in skoro ves rečni transport. Tam so tri naj večja mesta — Ljubljana, Zagreb u1 Beograd — kakor tudi večina industrije in žitnica države, se pravi jugoslovanski del črne zemlje madžarske planjave. P° svojem življenjskem standardu, industrijskih sposobnosti in iz°' brazbi je sever bližji svojim tujim sosedom (severni Italiji, Avstriji in Madžarski) kakor pa jugu. Jug' je odrezan cd sveta z golimi gorskimi verigami in Je razen nekaj rudnih skladov (že' lezna ruda v Bosni, baker v Srbiji, cink in svinec na Kosovem) reven v naravnih surovinah. Na jugu je življenjski standard nizek, izobrazba in sposob nosti majhne, veliko pa je mj' štev. Gospodarsko, kulturno M demografsko je bližji Albaniji* Grčiji in Bolgariji kakor pa severni Jugoslaviji. Industrializacija juga na račun severa Kakor smo videli, je bila politika jugoslovanske komunistične partije reševati narodni problem s, pospeševanjem industrializacije juga na račun severa. Slovenija, ki je najbolj razvita od republik, je bila 's to politiko naj- tega predlagali formacijo “Zve- reditvi: Za uspeh celotne prireditve ; zo jugoslovanskih študentovskih .gre zasluga celi upravi Ameri- organizacij”, katere republiški ško-j ugoslovanskega Sokola s in provinci j ski deli bi imeli po-starosto bratom V. Benedikom, polno neodvisnost, v federalnem na čelu, posebno pa vnetim se- središču pa bi sedel samo ko- višini spominski kamni z imeni hektar —, lahko vsakdo kupi stri Vidi Perhinek, sestri Gorda-' crdinacijski odbor. Jugoslavija krajev, kjer so padale naše zemljo v bražilskem Porečju A- ui Ukmar, bratu Rudiju Perhin-, kat taka, so trdili Hrvati, obsto-žrtve. Za ozadje tem kamnom bo mazonke. ku, bratu Željku Živanoviču, ja samo kot zveza, katere repub- nakazsn v vijugah vihar, ki je: Brazilska vlado prodaja zem- bratu Vojinu Gradojeviču in like so suverene države. V No- spremljal naš križev pot sloven- Ijo po simbolični ceni, da bi lju- bratu Stanetu Zakrajšku. Pri- vem Sadu druge delegacije niso ski zgodovini. Vmes pa bo vde- di spodbudila k naseljevanju v znanje in zahvalo vseh gostov podprle hrvaškega stališča. Po lanih 14 peštaj Jezusovega kri- največjem pragozdu, ki ga zara_ zaslužita sestri Florence Unetič tridnevni burni debati se je kon-ževega pota. di neugodnih razmer označujejo in Angelina Žabkar, kot tudi Ja- ferenca prekinila, sprejem nove- Ker velike cerkve za stalno ne za “zeleni pekel”- ^ nez Varšek s svojimi mladimi ga programa in statuta je bil za rabimo, je sprednja stena sestav-; Edini pogoj: nihče ne more slovenskimi telovadkinjami. nedoločen čas odložen, Hrvati pa Ijsna iz štirih velikih vrat, ka- kupiti manj kot 500 in ne več Vsem prav prisrčna hvala! ; s° sklenili, da ne bodo poslali tera se bodo odprla, kadar bo k°t 3,000 hektar°v- Bor. M. Karapandjič j delegata v centralno upravo Ju- bolj prizadeta. S komaj 9% ce' organizacijskega ■ i0^nega prebivalstva proizvaja skoraj 14% celotne družbene produkcije, letno oddaja e;-° tretjino svojih dohodkov Beogradu in je pred letom 1964 do-prinašala dve petini celotnega federalnega dohodka. Politika jemanja severu in dajanja jugu je povzročila močan premik v pokrajinski industrijski zaposlitvi. Med tem ko je bilo leta 1938 23.2% vseh industrijskih delavcev zaposlenih na (Dalje na 3. stranil Koncert pevskega zbora KOROTAN 5. maja om 7:30 zvečer v SND na St. Clair Ave. NEHVALEŽEN SIN POVEST SPISAL MALOGRAJSKI Narodni problem in bodočnost Jugoslavije (•Nadaljevanje s Z. sirarni republik in provinc se ni izb olj-! običajno trošenje denarja. Ker je šal kljub ogromnim investici-1 južnjakov že po številu več ka-jam iz severa na jug. Najbolj kor severnjakov in ker je nara- ) jugu, se je do leta 1964 ta odsto-! skrajna Primera: narodni d°h°: | ščanje Prebivalstva večje na ju- Tako hoteli “Dajte no že, dajte! .. Se odpravljate, kakor bi v Pariz!” Poznalo se mu je, kako težko ■aka, da bi bil že z doma. Med potjo sta oče in sin pre-Cej dolgo molčala. Očetu se ni zdelo potrebno izpregovoriti, ker N bil denar še v njegovih rokah I11 * * si je mislil: če ga boš hotel d^eti, boš že odprl usta! Pa tudi razjarilo ga je bilo, da se je sin s tako lahkim srcem odpravil z doma. “Tebi ni dosti ne na oče-ne na materi, da s takim vetjem odhajaš v svet,” je rekel Sam pri sebi in nevoljen zrl pred se. sta vendar molčala. Kmet, ki je navajen križev in nadlog, ne toži rad. Samo enkrat, ko ji je bilo le prehudo, je vprašala Ko-vačkovka svojega moža: “Ali nisi dobil še nič pisma?” On pa se je nevoljen obregnil: “Kaj vprašuješ to? 'Veš, da bi ti ne bil zamolčal, če bi ga bil dobil.” In odslej je vladal zopet molk. Tekal je že tretji mesec odtlej, ko je bil sin odšel, a nobenega glasu ni bilo še od njega. Kova-ček se je bil sprijaznil že z mislijo, da mu sin sploh ne bo pisal, ko ga sreča neko nedeljo, vračajočega se iz cerkve, pismonoša ter mu izroči pismo, rekoč: “Z | razvitem področju 'Ljubljani, je desetkrat višji ka- Poslopje na postaji se je že v*delo, ko izpregovori sin, čeme-i Dunaja! eii in srdit, da mu oče ni dal Ako bi kdo mislil, da se je Ko-sam od seke’ rek°č: , vaček razveselil tega pisma, mo- je je pa denar? Mislim, da ^ se. Ne, ustrašil se ga je, ^pametneje, da mi ga daste že kakor bi slutil, da mu prinese ^ed potjo, nego da bi na postaji vPričo ljudij bahato odpirali ti-sto svojo mošnjo!” Da bi se bahal, mi ne hodi na misel,” odgovori Kovaček sMu: “tudi se nimam s čim! Ali nai se baham mar z dolgom, ki Sem si ga nakopal na glavo radi tebe? Tudi, ako bi ti izročil de-^ar še le na postaji, storil bi to e tako, da bi se ljudje ne spo-fdedovali. Saj bi stopila lahko ^1° na stran, ali ne? Da ti pa enarja do zdaj še nisem dal, je ^Zrok ta, ker si še pomišljam, 1 ti ti dal vse ob jednem, ali ne. °jim se namreč, da ne bi bilo ° tebi in meni na škodo!” Te besede so sina osupnile. r.ias> s katerim je zdaj odgovo- je bil takoj mehkejši. Oh, pojte, pojte!” reče neko-boječe: “Saj vendar nisem ° rok! Povedal sem vam že, za-|al je najbolje, ako mi daste ves enar skupaj. Prav čisto nič se 111 treba bati.” Pče ga pogleda ostro in reče: -Adi ti smem zaupati? Ali mi j16 boš trosil denarja brez po-rebe? veš) tri s^0 goldinarjev dosti denarja, ali pa tudi ma-°> kakor se vzame. Dosti zame, v1 ^ §a moram dati, a malo zate, če ne k°a obračal dobro, in ; ne boš znal varčevati. Denar i Je °krogel in PMca. Na enkrat ga 116 boš pazil.” “Ne j*ebnih skrbij!” odvrne sin.' aj si lahko mislite, da bom ^-val. Tudi jaz vem, da ti-’ kar mi mislite dati, ni mno-: Več ^ ^ vedel, da vzmorete 1 Pj ’ Pr°sil bi vas gotovo za več. ^rugi dijaki porabijo na Dunaju let]mani tisoč goldinarjev vsako ge °' Toda jaz, ki nisem bogata-z v sin, moram biti zadovoljen ’ ^ oaanjšim. Da bom moral gle-' a 1 na vsak novčič, vem sam' rav dobro, in odveč je, da mi kako neveselo novico. In res, ko prečita pismo, mu zastane kri po žilah. Sin mu je naznanil, da je denar, katerega mu je bil dal s seboj, izgubil že med potjo, če mu ni bil celo ukraden. “Ljubi oče, vi ne veste, kako sem nesrečen, in v kakih stiskah sem,” tako je pisal. “Saj si morete misliti, kako sem živel ves ta čas tukaj na Dunaju brez vsakega beliča. Od začetka mi je pomagal tisti moj prijatelj, ki sem se vozil z njim, in tudi nekateri drugi znanci so me malo podpirali, toda le toliko, da ravno od lakote umrl nisem. Od dne do, dne sem odlašal, sporočiti vam svojo nesrečo, ker sem vedel, kako hudo zadene to tudi vas. Napravil sem tudi nekoliko dolga, katerega moram plačati. Če nočete, dragi oče, da vzamem vsega hudega konec, ali da obupam, pošljite mi nemudoma toliko, kolikor ste mi dali s seboj, kajti draginja je tukaj še mnogo večja, nego sem si mislil. Od- tek dvignil na 43.2. Če naj stopnjo industrializacije merimo s številom zaposlenih, potem se je pod komunističnim režimom industrializacija juga skoraj po-, dvojila, med tem ko se je v raz- i ce 0n^k ■ v .. , , , v -ji Zaradi visokega števila roj- merju ao celotne državne mdu-! v & . VJ , .. . . , , . i štev, ki je tipično za razvijajoča stnje jug premaknil od nekaj: ’ i _v._ , _ ___^ • _ manj kot četrtine na nekaj več kot dve petini. dek na posameznika v najbolj! gu kakor na severu, za sevemj a-v državi, v ke tržno gospodarstvo ne pred-stavlja zadostne garancije nji-kor v najmanj razvitem področ-, hovih pravic. Zato stremijo za ju, v Ohridu, v jugozahodni Ma- konfered eracijo, najprej na se področja, bodočnost juga ni ugodna. Število prebivalstva narašča hitreje na jugu kakor na predsedništvu države, nato pa tudi v parlamentu. Hočejo sistem, v katerem vrhovna izvršna oblast ne bi bila ena sama o-seba, temveč kolektiv, v katerem bi glas oddajala republika, severu. L. 1940 je živelo 30.5% j ne pa delegat, in v katerem bi Celo pod diktaturo proletariata pa se je izkazalo za nemogoče investirati prav toliko na osebo na jugu kakor na severu. Če, _ . . , . Ju^oslavi'o kot celoto cedonijT Do 1961 se je odstotek 1 v tem slučaju bi bili severnjaki ^ dvignil na 33.1, v 1971 pa je že: zadovoljni, da ne bodo morali v jugoslovanskega prebivalstva v j vsaka republika imela veto nad Bosni, Črni gori, Kosovu in Ma-' ustavnimi spremembami. Samo vzamemo za, 100, potem je predstavljala v razdobju 1947-1965 investicija na posameznika v Sloveniji 157, v Bosni 83, na Hrvaškem 110 in na Kosovem 54. Politične tovarne Kljub velikim investicijam pa nova južna industrija ni bila u- dosegel 35.5. Okrog 800,000 Jugoslovanov dela v zahodni Evropi, v glav- bodoče spet podpirati industrializacije juga in pristati na birokratsko centralizacijo ter na iz- nem v državah Skupnega trga.' gubo osebne svobode, ki bi te-S Kosova in Macedonije ni sko- mu sledila. ro nobenih preseljevanj v Slovenijo in zelo malo v Hrvatsko. Izseljenci so večinoma Črnogor- činkovita. Bosna je nadomestila I grbi jz Bosne in južne Srbi- Slovenijo kot naj večje železarsko središče, ko je bilo 55%, celotne državne železne in jeklene zmogljivosti zgrajene v Zenici. Teda bilo je sedaj železo ceneje uvažati kakor pa ga proizvajati v Jugoslaviji ter so npr. železarne v Nikšiču, v oddaljeni Črni gori delale z letno izgubo do 3 milijonov dolarjev ali z 20 dolarjev na tono produkcije. Tržna reforma 1965 je pokazala, da je bilo 600,000 industrijskih delavcev, skoraj polovica delovne sile, zaposlenih v podjetjih, ki so delala z izgubo. Večina teh političnih tovarn, kakor so jih reformatorji imenovali, je zgnetenih na jugu in njihova celotna izguba znaša letno okrog 60 milijonov dolarjev. Toda materialni položaj teh je ter Hrvati iz Bosne in hrvaškega Krasa. Njihov cilj je skoraj v celoti Beograd in Vojvodina, razen za Hrvate, ki se premikajo v ali znotraj Hrvaške. Tako je preseljevanje omejeno na srbskohrvaško govoreče Jugoslovane, ki se naseljujejo v od Srbov dominiranih področjih na severu. Tako stojimo pred novim paradoksom: lažje je za Hrvata najti zaposlitev v Zahodni Nemčiji kakor za Šiftarja dobiti zaposlitev na Hrvaškem, dasi je treba v prvem slučaju prestopiti mednarodne meje, v drugem pa ne. Cilj: konfederacija Iz tega je lažje razumeti, zakaj so severnjaki odločeni ustaviti podpiranje industrializacije (modernizacije) juga. To ne samo predstavlja neprijetno bre- slej bom že vedel, gledati na denar. Sicer pa naj vas to ne boli preveč. Vi ne izgubite ni- me zanje (predstavljajte si, kaj česar. Vse vam povrnem do zad- . bi npr. slovenska lesna industri-njega beliča. Ne odlašajte pa'j a mogla storiti s kapitalom vlo-nikar. Če ne dobim v kratkem ženim v železarne v Nikšiču v ugodnega odgovora od vas, sto- Črni gori!), ampak po njihovem I rim konec svojemu življenju.” | mnenju tudi pomeni v glavnem Trije faktorji ustavne krize Južne republike pa se bojijo, da bi jih pustili na cedilu. Sedaj imajo železarne, elektronsko industrijo in svoja lastna pristanišča, toda vprašanje je, koliko od teh lahko obratuje brez državne podpore. Izgledi za juž-njake so vsekakor še povečanje gospodarskega propada med njimi in severom. Ustavna kriza, skozi katero je šla Jugoslavija, je produkt najmanj treh faktorjev. Ti so: 1. končna vzpostavitev načela etnične enakosti v vsej federalni strukturi, s čimer bi se centralna vlada spremenila v orodje republik; 2. izkoriščanje narodnih čustev, zlasti hrvaškega, s strani republiških partijskih vodstev za medsebojna pogajanja; in 3. kar je najvažnejše: globok konflikt interesov med severnimi in južnimi republikami, temelječ na različnih stopnjah razvoja, konflikt, ki bi bil že sam po sebi hud, tudi če ne bi bilo etničnih razlik, ki ga še večajo. — Letno umrje v ZDA okoli 3,500 otrok, starih izpod 15 let, od raka. hitro izpod ne bo, če delajte si vendar nepo-: to-gg Priporočate.” v a sinov odgovor je bil Ko-, vac u 2°pet po godu. “Saj ima | Se jedno razum,” je mislil sam' TU sebi. j piPrišla sts bila do postaje. Sto - j Picq1 2 VOZa’ ociPre Kovaček list-1 ° ter izroči s tresočo roko ZadU denar‘