Francozi raziskujejo Timavo S pametnim telefonom tudi v Na goriškem jezikovnem uradu »ne manjka dela« osmico Primorski Št. 1 ll (20.S05) leto LXIX. dnevnik PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 24. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 7786339 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 356320, fax 0481 356329 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190 Primorski mobile Spletne novice Primorskega dnevnika vedno s seboj Snemi aplikacijo s spletne trgovine □ Available on the App Store Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu TOREK, 30. JULIJA 2013 POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Poste Italiane s.p.a. - Spedizione in Abbonamento Postale - D.L. 353/2003 (convertito in Legge 27/02/2004 n° 46) art. 1, comma 1, NE/TS 1,20 € 9 , , I I t-, uuuuu , Pred napetim koncem julija Dušan Udovič Dan pred razsodbo Kasacij-skega sodišča, ki bo jutri odločalo o usodi Silvia Berlusconija v zvezi z zadevo Mediaset, je napetost v politčnih krogih vse bliže kritični točki. Kaj se bo zgodilo? Na to vprašanje nihče ne tvega kategoričnih odgovorov, vrstijo pa se hipoteze. Vtis je, da si marsikdo želi odloga odločitve Kasacijskega sodišča, pa čeprav le za nekaj tednov, kajti strah pred politično destabilizacijo v državi je v tem trenutku velik. Morda bodo odlog sprožili in danes zjutraj dosegli z vsemi žavbami namazani Berlus-conijevi odvetniki, čeprav je slišati, da sodišče temu ni naklonjeno. Obstaja možnost, da Kasa-cijsko sodišče enostavno razve-Ijavi drugostopenjsko razsodbo, kar bi pomenilo nov drugostopenjski proces. S tem pa bi se tudi približal datum zastaranja in z njim možnost, da se najslavnejši obtoženec izogne kazni po zaslugi zakonov, ki jih je dal spisati sebi na kožo. Lahko pa ga sodišče tudi dokončno obsodi, kar ne pomeni, da bo šel v zapor. Od štirih let bi mu zaradi amnistije odšet-li tri, četrto pa bi odsedel doma, ker je star preko sedemdeset let. Petih let prepovedi opravljanja javnih funkcij pa bi mu vsekakor ostalo, z vsem kar spada zraven. Čeprav se vsi, tudi večinski del njegovih privržencev, trudijo razlagati, da morebitna obsodba ne bo vplivala na stabilnost »čudne« vladne večine, temu v resnici ne verjame nihče. Sicer pa nas dileme ne bodo razžirale dolgo, samo še nekaj ur. RIM - Na nevarnem avtocestnem odseku v Kampaniji Avtobus brez kontrole zapeljal v smrt 38 ljudi Preiskovalci skušajo ugotoviti vzroke tragične nesreče KONTOVEL - V nedeljo bogato dogajanje Slavili 600 let Nocoj srečanji z B. Pahorjem, zgodovinarji in velika torta RIM - Italijansko tožilstvo je uvedlo preiskavo tragične nesreče avtobusa na jugu Italije, v kateri je umrlo 38 ljudi. Preiskava bo zajela morebitno odgovornost voznika avtobusa, ki je v nesreči umrl, tehnično stanje vozila in kakovost zaščitne ograje na cesti. Vzrok za nesrečo še ni znan, preiskovalci pa ne izključujejo tehnične okvare.Policija je sporočila, da je avtobus, ki je zletel z nadvoza na avtocesti, vozil z veliko hitrostjo in z odprtimi sprednjimi vrati. Na 2. strani Srednjeveški vojščaki in dostojanstveniki, v kamen vklesana ledinska imena, polne košare fancljev z dušu, godba, pevski zbori, nastopi glasbenih ansamblov, poulične umetniške delavnice, animacija. Vse to in še marsikaj se je dogajalo v nedeljo na Konto-velu, kjer slavijo 600 let prve pisne omembe vasi. Tridnevno slavje se bo sklenilo nocoj. Na 8. strani OBČINA TRST Dokument za gospodarski razvoj Trsta TRST - Tržaška občinska uprava je pripravila seznam ukrepov, ki naj bi prispevali h gospodarskemu razvoju oziroma preporodu mesta. Dokument so predstavili včeraj popoldne v dvorani tržaškega občinskega sveta, kjer sta tržaški župan Roberto Cosolini in občinski odbornik za razvoj in gospodarske dejavnosti Edi Kraus sprejela predstavnike raznih stanovskih organizacij in sindikatov. Na 4. strani Občina Trst: proračun vreden 536 milijonov evrov Na 4. strani Jusarski odbor Prosek zamrznil delovanje Na 5. strani Okoljevarstveniki nočejo jeza na Soči Na 12. strani Veter podiral drevesa, plovila v težavah, škoda v pristanih Na 3., 5. in 13. strani BARDO - Praznik emigrantov Poezije v spomin na beneške rudarje BARDO - Na nedeljskem prazniku emigranta v Bardu so predstavili pesniško zbirko beneškega izseljenca Claudia Trusgnacha z naslovom »Ja, zaries, puobič, takuo je bluo an dan«. Na nedeljskem praznovanju so pozdravili ravnatelj zveze Slovenci po svetu Renzo Matte-lig, predsednik organizacije Dante Del Medico in župan Barda Guido Marchiol. O pesniški zbirki, ki je izšla v italijanščini, slovenskem narečju in francoščini pa je poleg avtorje spregovoril pesnik in časnikar tednika Novi Matajur Michele Obit. Na 3. strani BUKOVA ALI HRASTOVA DRVA šmaren PM Prosešha postaja, 29/c- zgonih - Obrtna cona Tel.: 040 2520113 - Fax: 040 2520124-info@daneu.it Matija Praprotnik Lokev 154 info: 00386 (O) 31 276171 9771124666007 2 Nedelja, 28. julija 2013 DNEVNE NOVICE / RIM - 28 mrtvih v avtobusu, ki je zgrmel z viadukta avtoceste Tožilstvo uvedlo preiskavo, da se ugotovijo okoliščine, v katerih je prišlo do tregedije RIM - Italijansko tožilstvo je uvedlo preiskavo tragične nesreče avtobusa na jugu Italije, v kateri je umrlo 38 ljudi. Preiskava bo zajela morebitno odgovornost voznika avtobusa, ki je v nesreči umrl, tehnično stanje vozila in kakovost zaščitne ograje na cesti. Vzrok za nesrečo še ni znan, preiskovalci pa ne izključujejo tehnične okvare.Policija je sporočila, da je avtobus, ki je zletel z nadvoza na avtocesti, vozil z veliko hitrostjo in z odprtimi sprednjimi vrati. Dele avtobusa, na katerem je bilo 48 ljudi, so našli kilometer stran od kraja nesreče, zato policija sumi, da bi bil vzrok za nesrečo lahko tehnična okvara. Preiskovalci pregledujejo posnetke nadzornih kamer in zaslišujejo očividce. Eden od preživelih je povedal, da je na avtobusu razneslo gumo, medtem ko preiskovalci preverjajo, ali so na vozilu odpovedale zavore, ker na kraju nesreče ni bilo nobenih sledi zaviranja. Po poročanju italijanskih medijev viadukt, na katerem se je zgodila nesreča, velja za nevarnega. Na njem naj bi se zgodilo že več nesreč s smrtnim izidom. Tožilstvo, ki je uvedlo preiskavo, bo preiskalo morebitno odgovornost voznika, tehnično stanje avtobusa in kakovost ograje na avtocesti. Opravljena bo tudi obdukcija voznika z analizo na prisotnost alkohola in drog. Avtobus s potniki, ki so se vračali z romanja v Pietrealcii v deželi Kampanja, je v nedeljo zvečer trčil v več avtomobilov, preden je prebil ograjo na nadvozu in zgrmel 40 metrov globoko. V nesreči je po podatkih policije umrlo 38 ljudi, deset potnikov Levo neutolažljivi svojci žrtev, desno dva posnetka s prizorišča nesreče ansa je bilo poškodovanih. Devet ljudi je bilo poškodovanih tudi v avtomobilih, v katere se je zaletel avtobus. Sorodniki in prijatelji žrtev so se včeraj zbirali v osnovni šoli v bližnjem kraju Mon-teforte Irpino, kamor so prepeljali trupla ponesrečencev. Številni so za nesrečo izvedeli šele na televizijskih poročilih. Od svojih najdražjih se bodo poslovili danes Najhujša prometna nesreča v zahodni Evropi v zadnjem desetletju se je zgodila na zelo prometni avtocesti med Neapljem in Barijem pri kraju Avellino, približno 50 kilometrov od Neaplja. Italijanski predsednik Giorgio Napoti-tano je nesrečo opisal kot »nesprejemljivo tragedijo« in se zavzel za izboljšanje prometne varnosti. (STA) RIM - Berlusconi pred dokončno razsodbo o zadevi Madiaset V pričakovanju na jutrišnjo razsodbo Kasacijskega sodišča narašča napetost Premier Enrico Letta s svojim grškim kolegom Antonisem Samarasom ansa RIM - Jutri ali najkasneje pojutrišnjem naj bi Kasacijsko sodišče dokončno odločalo o Berlusconijevi drugostopenjski obsodbi v zadevi Madiaset.S tem v zvezi je bilo včeraj slišati več pomirjujočih in manj pomirjujočih izjav. Premier Enrico Letta je denimo dejal, da se razsodbe ne boji, saj po njegovem ne bo nobenih potresov, neglede na to, kakšna bo razszod-ba. Vlada je po njegovi oceni bolj trdna, kot se misli. Drugačne glasove je seveda slišati iz krogov Ljudstva svobode, kjer je Maurizio Lupi dejal, da bi bilo izredno hudo dejanje, ča bi bil Berlusconi obsojen. Sam Cavaliere je dan prej pomenlivo dejal, da bo v primeru obsodbe »šel v zapor« in ne bo zbe- žal v tujino, tako kot nekdaj Craxi. Bolj kot zapor Barlusconi dejansko tvega pet let prepvedi opravljanja javnih funkcij, kar pomeni, da bi bil dokončno izločen iz politične arene in to po sodni poti. Iz krogov Ljudstva svobode je že veliko parlamentarcev napovedalo kolektivni odstop, v primeru, da bi bil Berlusconi obsojen. Na drugi strani je šef senatorjev Lui-gi Zanda dejal, da vladno zavezništvo ne bo moglo zdržati, če Ljudstvo svobode zavzelo »prevratniška« stališča, tako kot napoveduje. Po drugi strani bi lahko bila obsodba Berlusconija še ena priložnost za notranjo konfrontacijo oziroma obračun v Demokratski stranki. RIM - Sto let nacističnega zločinca, klavca v Ardeatinskih jamah Neonacisti voščili Priebkeju Protest sorodnikov njegovih žrtev RIM - Obsojeni nacistični zločinec Erich Priebke je včeraj v Rimu obeležil svoj stoti rojstni dan in s tem povzročil nemalo razburjenja in celo proteste. Pred njegovim blokom, v katerem ima stanovanje, se je zbralo več deset neonacističnih podpornikov, pa tudi protestnikov, med njimi tudi člani judovske skupnosti v Rimu. Nekdanji stotnik SS Priebke je bil leta 1998 obsojen na dosmrtni zapor zaradi pokola v Ardeatinskih jamah blizu Rima, kjer je bilo leta 1944 ubitih 335 civilistov. Priebke pa zaradi visoke starosti kazen prestaja v hišnem zaporu v stanovanju v Rimu. Za nacistične zločine se nikoli ni pokesal in jih obžaloval, zaradi česar je postal prava ikona med neonacisti. In ob njegovem včerajšnjem stotem rojstnem dnevu se je pred njegovim stanovanjem zbralo več deset desničarskih skrajnežev in ga podprlo. »Vse najboljše stotnik. Bog bo sodil tistim, ki so te obtožili,« je pisalo na enem od transparentov, poroča nemška tiskovna agencija dpa. Pred blokom pa so se zbrali tudi nasprotniki Priebkeja in neonacistov. Po poročanju tujih tiskovnih agencij je prišlo celo do prerivanja med obema skupinama. Priebkove nasprotnike je spodbodel njegov vnuk, ki je k dedu prišel s steklenico penine, da bi proslavili njegov rojstni dan. Večje izgrede je preprečila policija, ki je zavarovala območje pred Priebke-jevim domom. Neonacisti so sicer popackali tudi sedež združenja ANPI, ki združuje italijanske partizane iz druge svetovne vojne. Na pročelje njihovega sedeža v Rimu so vandali narisali svastike in napisali sporočila v podporo Priebkeju. Podobna sporočila so bila sicer napisana tudi drugod v mestu, poročajo italijanski mediji. Pokol civilistov v Ardeatinskih jamah pri Rimu velja za enega najhujših vojnih zločinov med drugo svetovno vojno v Italiji po padcu fašističnega režima, ko so na Apeninski polotok vkorakali Nemci. 335 ustreljenih talcev je bilo maščevanje za 33 nemških vojakov, ki so jih ubili italijanski partizani. Priebke pa je poveljeval enoti, ki je izvedla eksekucijo. Ukaz naj bi sicer dal sam Adolf Hitler. (STA) Letta v Atenah Premier Enrico Letta je včeraj v Atenah ocenil, da je Grčija na poti iz krize, hkrati pa državo pozval, naj se drži napovedanih reform. Zatrdil je še, da je Italija Grčiji pripravljena stati ob strani. Njegov grški kolega Antonis Samaras je medtem ponovil, da je za državo ključno doseganje primarnega proračunskega presežka. »Tu sta bili rojeni evropska mitologija in zgodovina, tu se je Evropa prvič soočila s krizo in tu bo Evropa prerojena,« je novinarjem po srečanju z grškim kolegom Anto-nisom Samarasem v Atenah dejal Letta. Po njegovih besedah, ki jih povzemajo tuje tiskovne agencije, bi neuspeh EU pri reševanju krize v Grčiji spodnesel verodostojnost skupnosti in okrepil položaj evroskeptičnih strank. Volitve v Evropski parlament bodo sicer maja prihodnje leto, torej v času grškega predsedovanja EU. Po Grčiji bo predsedovanje osemindvajsete-rici prevzela Italija, v tej luči pa sta se Let-ta in Samaras kot voditelja ranljivih evrskih držav danes dogovorila za skupen poudarek na spodbujanju gospodarske rasti. PAPEŽ Kdo sem jaz, da lahko sodim geje? r Papež Frančišek ob povratku IZ Brazilije ansa VATIKAN - Papež Frančišek se je ob vrnitvi iz Brazilije v Rim zavzel proti diskriminaciji homoseksualcev, a krati opozoril pred »ge-jevskim lobijem« v Vatikanu, ki da je »resen problem«. Zavzel se je tudi za večjo vlogo žensk v Cerkvi, vendar ne v vlogi duhovnic. Kot je dejal, so »ta vrata zaprta«, poročajo tuje tiskovne agencije. »Če je nekdo gej in išče Gospoda, kdo sem jaz, da bi ga obsojal? Te osebe ne bi smeli diskriminirati ali omejevati. Cerkve ne zanima usmerjenost posameznika. Vsi smo bratje. Če je kdo izgubljen, mu moram pomagati,« je dejal papež, kot poroča avstrijska tiskovna agencija APA. »Problem pa ni, da imamo te usmeritve, ampak lobiranje. To je po mojem mnenju najpomembnejši problem,« je dejal papež, kot poroča francoska tiskovna agencija AFP. »Lobiji niso dobri. To se nanaša na politične lobije, prostozidarske lobi-je in tudi na gejevske lobije,« je dejal sveti oče po poročanju italijanske tiskovne agencije AGI. Papež je moral odgovarjati na vprašanje o Battistu Ricci, ki ga je imenoval na visok položaj v Vatikanski banki in ki naj bi imel homoseksualne odnose z moškimi prostituti. Kot je pojasnil, je odredil preiskavo teh navedb, »vendar nismo našli ničesar o njem«. »Nisem videl še nobenega v Vatikanu, ki bi imel na osebni izkaznici zapisano, da je gej. Priznavamo pa, da obstajajo,« je dejal. Te izjave bi po navedbah opazovalcev lahko dale nov zagon v pojasnjevanju afere »Vatileaks«, ki naj bi pripeljala tudi do odstopa papeža Benedikta XVI. V ozadju afere naj bi bil namreč po navedbah italijanskih medijev ravno »gejevski lobi«, še navaja APA. (STA) / ALPE-JADRAN, DEŽELA Nedelja, 28. julija 2013 3 BARDO - Na prazniku emigrantov predstavili pesniško zbirko Claudia Trusgnacha V poeziji izseljenca »črno« trpljenje beneških rudarjev BARDO - »San pru veseu bit tle donas«. S temi besedami v slovenskem narečju je Claudio Trusgnach začel svoj kratek, a občuten govor na predstavitvi svoje pesniške zbirke »Ja, za-ries, puobič, takuo je bluo an dan«, ki jo je izdala Zveza slovenskih izseljencev - Slovenci po svetu, v nedeljo v Bardu med tradicionalnim Praznikom emigranta. Trusgnach se je rodil v Belgiji v bližini Liegija, kjer še zdaj živi, v družini beneških izseljencev. Njegov oče je bil doma iz Trušnjega, mama pa iz Špetra. V Belgiji so njegovi starši upravljali majhno »kantino«, kjer so spali beneški rudarji. Na nedeljski predstavitvi so uvodoma pozdravili ravnatelj Zveze Ren-zo Mattelig, njen predsednik Dante Del Medico in župan iz Barda Guido Marchiol. Zbirko, ki je trojezična (v slovenskem narečju, v italijanščini in francoščini), pa je predstavil pesnik Michele Obit, ki je med drugim poudaril dva elementa Trusgnachovih poezij, ki so seveda posvečene delu in trudu Benečanov, ki so bili prisiljeni zapustiti svojo zemljo in iti delat v belgijske rudnike. Ta elementa sta črna barva (pesnik piše o »čarni zverini«, »čarni vasi«, »čarnem miestu«, pa tu- Posnetek z nedeljske prireditve v Bardu nm di na fotografijah, ki so objavljene v knjigi, najbolj pritegnejo pozornost bralca črni obrazi rudarjev) in kontrast, v besedah in fotografijah, med beneško zemljo in kraji, kjer so živeli izseljenci. Trusgnach pa je še dodal, da pri pisanju svojih pesmi ni sam izbral besed, pač pa da so one njega izbrale in mu omogočile, da je lahko podoživljal čustva vseh tistih, ki so bili prisiljeni zapustiti domače kraje. Na koncu je Bruna Zuccolin, ki je na Deželi odgovorna za rojake v tujini, poudarila pomembno vlogo Zveze slovenskih izseljencev in potrebo po ohranitvi stikov med izseljenci in njihovim rojstnim krajem. (NM) V ROVINJU Kazni za spolne odnose v javnosti ZAGREB - Mestna uprava v Rovinju se je odločila, da bo kaznovala spolne odnose, nudizem in voajerizem na javnih plažah, tudi na plaži Punta križa. Kot so pojasnili, so v zadnjem času dobili veliko pritožb zaradi orgij na Punta križi, ki je v zadnjih letih nadomestila nekdanji swingerski raj v zdaj zaprtem naturističnem kampu Mon-sena. Ob Punta križi so že postavili obvestila v več jezikih, v katerih opozarjajo, da je za spolni odnos na javnem kraju v skladu z zakonom predvidena kazen v višini 5000 kun (667 evrov) ali 30 dni zapora. Za razkazovanje golote v javnosti in voajerizem pa je predvidena kazen od 500 do 2000 kun (od 67 do 268 evrov) ali 20 dni zapora. Potem ko so pred nekaj leti zaprli kamp Monsena, so se privrženci svobodne ljubezni preselili na Punta križo, ki pa je javna plaža. Tja prihajajo tudi družine z otroci in drugi, ki jih motijo naturisti. Še bolj moteče pa je bilo, ker so nagci na plaži druge pogosto tudi odkrito nagovarjali k spolnim odnosom, pojasnjujejo v rovinjski mestni upravi. VREME - Prehodno poslabšanje Po neznosni vročini so divjala neurja V Piranu je neurje povzročilo precejšnjo škodo, med drugim se je udrla promenada; veliko luknjo si je ogledal tudi župan Peter Bossman (na desni) facebook LJUBLJANA - Vremenska fronta, ki je popoldne zajela zahodno Slovenijo in se pomika proti vzhodu, je povzročila precej nevšečnosti. Bolj kot padavine je skrbi povzročal močan veter, ki je več krajih podiral drevesa. V Ljubljani naj bi nekaj ljudi celo ostalo ujetih pod drevesi. Reševalci so prejeli tudi več klicev o odkrivanju streh z objektov.Po podatkih Uprave RS za zaščito in reševanje je močan veter na Markovcu pri Kopru podrl drevo na osebno vozilo, posredovali pa so gasilci. Zaradi močnega vetra je v Piranu odtrgalo tendo v gostilni na Cankarjevem nabrežju. V tem obmorskem mestu so sicer nekaj po 16. uri zaradi močnega vetra in povišanega valovanja morja sprožili sireno javnega alarmiranja z znakom Opozorilo na nevarnost. Na portoroškem letališču pa so ob 16. uri zabeležili sunek zahodnega vetra s hitrostjo okoli 100 kilometrov na uro. Veje so ovirale tudi promet na cesti Šalara-Vanganel, a so jih že odstranili prostovoljni gasilci iz Babičev. V Bertokih pa je razmetalo dele plastičnega krožišča, zaradi česar je bil tudi oviran promet, vendar so dežurni delavci Cestnega podjetja Koper (CPK) krožišče že pospravili. Delavci CPK so posredovali tudi na Ankaranski cesti v Kopru, kjer je veter prav tako raz-metal dele krožišča. V Bernardinu so reševali plavalca in jadralca na deski. Močan veter je povzročal preglavice tudi na Goriškem. V Novi Gorici so gasilci intervenirali na Prvomajski ulici, kjer so pritrdili strešnike na objektu, ki jih je odkril veter. V kraju Cesta v občini Ajdovščina so tamkajšnji gasilci odstranili drevo, ki je padlo na cesto. Zaradi drevesa na cesti so posredovali tudi gasilci v Malem Ubeljskem pri Postojni. Gasilci so posredovali tudi v več primerih, ko je močan veter odkril streho objekta, med drugim v Straži pri Cerknem, v Idriji ter v vasi Pečnik, prav tako v idrijski občini. V Dolenji Trebuši pri Tolminu pa je veter odkril streho tovarne Emok. (STA) , t GRADEŽ - Drevi osrednji enogastronomski dogodek poletja Furlanija, pot okusov, ponuja vse, kar je pri nas najboljšega Pogled na staro mestno jedro Gradeža, ki še ima sledove ribiškega naselja GRADEZ - Osrednji enogastronomski dogodek poletja se bo tudi letos odvijal v Gradežu. Na nabrežju pred županstvom bo danes (30. julija) od 20. ure dalje skoraj 60 kuharskih, vinarskih in drugih enogastromskih mojstrov, članov konzorcija Furlanija pot okusov (Friuli, via dei sapori) ponujalo skoraj tisoč možnim gostom posebej za to priložnost pripravljene hode. Naj si bodo to prave novosti ali priredbe že obstoječe ponudbe, je ta večer priložnost, da se na enem mestu in v enem samem večeru »obišče"« velik del najboljše deželne ponudbe na tem področju. Večer bo potekal po sistemu švedskega stola, tako da se bodo gostje lahko mirno sprehajali od restavracije do restavracije in tako na že utečen način spoznali tolikšno ponudbo in različne načine kuhanja. Gostinci bodo večino hodov namreč pripravili kar pred odčmi prisotnih, vinarji pa bodo lahko razkrili marsikatero posebnost. Konzorcij Furlanija pot okusov je najbolj reprezentativna druščina solidne gastronomske ponudbe naše dežele in večkrat solidno predstavlja prvine našega teritorija tudi v obmejnih deželah in državah. Med prisotnimi bodo tudi Subida Joška Sirka, Lokanda Devetak z Vrha, Sale e Pepe iz Srednjega. Hrana brez pijače je kot plaža brez sonca: mojstri kuhinje zato izbrerejo tudi vina, ki najbolj ustrezajo predstavljenim jedem. Tako bomo poleg dvajsetih kuharskih mojstrov srečali tudi dvajset mojstrov kleti, med katerimi bodo tudi Edi Keber, So-šolovo posestvo Il Carpino, Primosic, Jer-mann, Schiopetto in Felluga. Uvodno pe-nino bodo spremljali prigrizki raznih deželnih obrtnikov okusa, ki bodo seveda poskrbeli tudi za zaključek večera-večerje s sladoledom, kavo in žganimi pijačami. Med letošnjimi novostmi bodo v pokušnji tudi polpete barkovljanskih sardonov (Al Bagatto iz Trsta), tunini čevapčiči (Androna iz Gradeža), hrustljavi mlinci s prvinami poletnega vrta (Subida iz Krmina), polpete »in savor« (Sale e pepe iz Srednjega), lahka ruska solata s sojino majonezo in gorčico v zrnih (Lokanda Devetak z Vrha) in še drugih petnajst ravno tako vabljivih hodov. Za današnji večer je potrebna predhodna rezervacija v včlanjeni gostilni iz Gradeža (Androna) ali na spletni strani www.friuliviadeisapori.it. Je zelo zanimiv in edinstven z način spoznanja tolikšne ponudbe in različnih načinov kuhanja. Gostinci bodo večino hodov namreč pripravili kar pred odč-mi prisotnih, vinarji pa bodo lahko razkrili marsikatero skrivnost. AW 4 Torek, 30. julija 2013 APrimorski r dnevnik Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 faks 040 7786339 trst@primorski.eu TRŽAŠKI OBČINSKI SVET - Odbornik Matteo Montesano predstavil finančni dokument za leto 2013 Proračun vreden 536 milijonov evrov, več davkov, manj prenosov z dežele ACEGAS-APS - Župan Cosolini pojasnjuje »Bodite mirni« Acegas bo vse pojasnil s prihodnjim računom - Globe niso predvidene Ob izteku julija je tržaška občinska uprava - ne po lastni krivdi - dala sinoči v razpravo proračun za leto 2013. Resorni odbornik Matteo Montesano je izpostavil nekaj težav, s katerimi so se morali občinski uradi soočiti pri pripravi temeljnega finančnega dokumenta. Splošna kriza je prizadela tudi občino. Uprava ni mogla v proračun vključiti preostanka iz lanskega leta (kar je bilo do letos možno). Nadalje so se znižali prenosi z dežele (v dveh letih od 150 milijonov na 116 milijonov evrov. Pakt stabilnosti je prispeval svoje, predvsem kar se tiče »zamrznitve« številnih javnih del. Proračun je vreden skoraj 537 milijonov evrov. Prihodki iz davščin znašajo 151 milijonov, kar predstavlja za občino (in predvsem za občane-davkoplačeval-ce) negativni rekord. V dveh letih se je davčni vijak privil za 37 milijonov evrov, kar pa je bilo po Montesanovem mnenju potrebno, da je lahko občina zapolnila manjši priliv deželnih prenosov. Med tekočimi stroški je občinska uprava posvetila največjo pozornost so- Matteo Montesano kroma cialnemu sektorju, mladini in upravljanju okolja. Znižali so se stroški za osebje (leta 2008 so znašali 106 milijonov evrov, letos nekaj manj kot 100 milijonov). Za javna dela je predvidenih 39 milijonov evrov; pakt stabilnosti je še najbolj prizadel ta sektor. Predsednik občinske proračunske komisije Igor Švab (Slovenska skupnost) je v svojem posegu razčlenil razne proračunske postavke. Tako bo občinska uprava večji del posegov za javna dela krila s prenosi in deželnimi prispevki, sama je za ta dela nakazala nekaj manj kot 11 milijonov evrov. Posegi na področju kulturnih dobrin bodo vredni nekaj več kot 10 milijonov evrov, za šolske gradnje bo investirala nekaj več kot 6 milijonov evrov (a za prihodnje leto jih je predvidenih dvakrat toliko ...) V razpravi so svetniki opozicije iz-nesli celo vrsto kritik, predvsem glede 10-odstotnega poviška davka na odpadke Tares. Predloženih je bilo 55 popravkov, po vsej verjetnosti bo proračun 2013 odobren danes. M.K. Glede domnevnih obveznosti do družbe Acegas-Aps, češ da ji je treba posredovati katastrske podatke stanovanja oz. hiše, in še posebej glede plačila morebitnih glob lahko ostanejo občani mirne duše doma. Družba Acegas-Aps bo namreč v prihodnjem računu lepo razložila strankam, kaj morajo storiti ali ne. Skratka, občani naj počakajo na neposredno sporočilo Acegasa na domu. .Še predvsem pa naj ne navalijo na okenca družbe Ace-gas, ker to sploh ni potrebno. To nam je povedal tržaški župan Roberto Cosolini, ko smo ga vprašali za pojasnila glede vesti, češ da je obvezno posredovati družbi Acegas-Aps katastrske po- datke. Tržaški dnevnik il Piccolo je namreč poročal, da morajo to storiti vsi in da so v nasprotnem primeru predvidene globe. Zaradi tega so bili mnogi priletni bralci tudi zbegani. Podjetja, ki ponujajo storitve, kot je Acegas, morajo na osnovifinančnega zakona iz leta 2005posredovati katastrske podatke agenciji za dohodke, nam je še povedal Cosolini. Toda poudariti velja, da niso vsaj zaenkrat predvidene globe za nikogar. Vprašanje je tudi, kako bi lahko Acegas izterjal denar, pa tudi, zakaj Acegas ne vpraša za katastrske podatke neposredno katastrski urad. Na to bodo nedvomno odgovorili v prihodnjem računu. A.G. OBČINSKI SVET - Srečanje med županom Cosolinijem, odbornikom Krausom, stanovskimi organizacijami in sindikati Dokument za gospodarski preporod Tržaški župan Roberto Cosolini (levo) in občinski odbornik Edi Kraus kroma KRIZA - Danes srečanje z deželno odbornico Panaritijevo Stečaj Gurian: protest pred tržaško prefekturo Tržaška prefektinja Francesca Adelaide Garufi je včeraj dopoldne sprejela sindikalno predstavništvo uslužbencev družbe Gurian, ki je pred kratkim šla v stečaj in je približno 40 ljudi ostalo na cesti. Sindikati kovinarjev Fiom-Cgil, Fim-Cisl in Uilm-Uil, ki so pred prefekturo tudi priredili demonstracijo, so seznanili prefektinjo z dogajanjem. Prefektinja je zagotovila pomoč glede zahteve za posredovanje z družbo Fincantieri, ki bi lahko zaposlila nekatere delavce. Sindikate oz. delavce bo danes popoldne sprejela tudi deželna odbornica za delo Loredana Panariti, s katero bodo skušali med drugim ugotoviti morebitne poti za uporabo izredne dopolnilne blagajne. Uslužbenci podjetja Gurian pred tržaško prefekturo kroma Potrebno je spodbujati in podpirati vse načrte, ki bodo prispevali k preporodu tržaškega gospodarstva in povečanju števila delovnih mest. Ukrepi so potrebni v domala vseh sektorjih, od industrije do trgovine, kmetijstva, turizma in obrti. Tržaška občinska uprava zagotavlja pomoč glede na lastne pristojnosti, vendar je pri iskanju poti za izhod iz krize nujno sodelovanje vseh. Pomemben mejnik bo v tem okviru škedenjska železarna, glede katere nameravajo v bistvu vse javne uprave in institucije podpreti načrt skupine Arvedi, seveda ob upoštevanju zakonodaje za zaščito okolja. Spomniti velja, da bo ta teden najbrž odločilen. Že danes bo deželna predsednica Debora Serracchiani sprejela zvezne sindikate, jutri bo na sedežu deželne uprave sprejela predstavnike družbe Arvedi. Na sedežu tržaške Confindustrie pa bo Arvedi predstavil poslovni načrt v četrtek. Pomembno zasedanje bo tudi v petek v Rimu, kjer bo na pristojnem ministrstvu govor tudi o bonifikacijah in zaščiti okolja in se bo dejansko že začelo poglabljanje projekta skupine Arvedi. Skratka, železarna ima danes tudi pomembno simbolično vrednost, saj se je dokazalo, da je mogoče s sodelovanjem in skupnim nastopanjem rešiti tudi najbolj zapletena vprašanja. Če pomislimo, da se je končno začelo tudi tesno sodelovanje med tržaško, pokrajinsko in deželno upravo, so torej dobri obeti. Tržaška občinska uprava je v boju proti krizi pripravila seznam ukrepov, ki naj bi prispevali h gospodarskemu razvoju oziroma preporodu mesta. Načrti in smernice za preporod tržaškega gospodarstva so bili v ospredju včeraj popoldne na srečanju v dvorani občinskega sveta, kjer sta tržaški župan Roberto Cosolini in občinski odbornik za razvoj in gospodarske dejavnosti Edi Kraus sprejela predstavnike raznih stanovskih organizacij (Slovensko deželno gospodarsko združenje je zastopal podpredsednik Alan Oberdan) in sindikatov. Odbornik Kraus je predstavil dokument z ukrepi in predlogi, ki bodo po mnenju občinske uprave potrebni v kratkoročnem in srednjeročnem obdobju za ponovno rast tržaške ekonomije. Zastopniki stanovskih in sindikalnih organizacij so pozorno prisluhnili Krauso-vemu poročilu in nato podali nekaj pripomb in sugestij, ki jih bo občinska uprava proučila pri pripravi dokončnega besedila. Dokument so prejeli vsi udeleženci, ki bodo svoje pripombe uradno posredovali občinski upravi v roku približno 25 dni. Krausovo poročilo je bilo razdeljeno po panogah, in sicer industriji, trgovini, kmetijstvu in turizmu, poseben poudarek pa je bil glede infrastrukture. Za vsak sektor je bila oddana ocena glede morebitnih ukrepov. O industriji je Kraus med drugim poudaril problematiko železarne in pripravljenost na soočanje s skupino Arvedi z namenom nadaljevanja produktivne dejavnosti ob upoštevanju okolja. Kraus je tudi opozoril na pozitivne znake z drugih industrijskih področij in ki jih ponujajo npr. družbe Revas, Illy, Wartsila in Fincantieri. Pomembni so tudi inovacija in znanstveno raziskovanje. Trgovino je zajela najhujša kriza doslej, je dejal Kraus. Zato so tej panogi posvetili še posebno pozornost pri izdelavi novega prometnega načrta. Podpore bodo deležna tudi središča v periferiji z več kot 1.500 kvadratnimi metri prodajne površine. Dalje je Kraus poudaril, da bo novi občinski splošni prostorski načrt še posebej upošteval kmetijstvo in spodbujal njegov razvoj, od paštnov do kraških kakovostnih pridelkov oz. proizvodov, ki so že doživeli pomembno promocijo na prireditvi Morje in Vitovska. Glede turizma je Kraus menil, da ga je treba spodbujati v vseh oblikah, od kongresnega do šolskega in ladij za križarjenje. Kraus je govoril tudi o t.i. velikih projektih. Med temi so podzemno parkirišče Audace na tržaškem nabrežju, projekti družbe Greensisam (če bo Pristaniška oblast opravila svoje dolžnosti, bo lahko Občina Trst izdala gradbena dovoljenja v kratkem), bivše skladišče za vina (ki ga je komaj prevzela v najem družba Eataly). Glede infrastrukture je Kraus poudaril nujo po izboljšanju železniških povezav, še predvsem med Trstom in Benetkami. Na tej relaciji je sicer na avtocesti potreben tudi tretji pas, dobrodošla pa bi bila železniška povezava med Trstom in Koprom. Staro pristanišče je nenazadnje še najbolj pomemben projekt za rast mesta. Stališče občinske uprave je jasno: razvoj starega pristanišča je treba spodbujati v okviru širšega projekta, ki bo predvideval tudi razvoj mesta. Na prihodnost starega pristanišča je treba gledati skratka v okviru širšega, globalnega projekta in ne po kosih, kot to zagovarjajo nekateri. Krausovim besedam so sledile pripombe udeležencev, ki so v glavnem soglašali z vsebino dokumenta. Prihodnje srečanje bo konec avgusta, ko bodo tudi vzeli v pretres razne pripombe. Najpomembnejši znak, da kriza popušča, je bilo še slišati, pa bo prineslo zmanjšanje števila brezposelnih. Aljoša Gašperlin / TRST Petek, 26. julija 2013 5 ZAHODNI KRAS - Ker tržaška občinska uprava ne odgovarja na odprta vprašanja Prosek: jusarski odbor je zamrznil delovanje Odbor za ločeno upravljanje jusar-skega premoženja s Proseka je zamrznil svoje delovanje. Svojo odločitev je pretekli teden sporočil tržaškemu prefektu, deželnemu odborniku za javne ustanove in tržaškemu županu Robertu Cosoliniju. Vzrok: »vztrajno zavlačevanje in neizpolnjene obljube tržaške občinske uprave, ki ovira naše redno delovanje,« kot je zapisano v tiskovnem sporočilu prose-škega jusarskega odbora. V njem je napovedan tudi nadaljnji korak: »Če oblasti, do katerih smo se obrnili, ne bodo smatrale za potrebno, da razčistijo nastalo situacijo, bo odbor prisiljen zaostriti ukrepe v bran celotnega vaškega jusar-skega premoženja.« Predsednik 4-članskega jusarskega odbora Bruno Rupel je pojasnil, da je bila zamrznitev delovanja »neizbežna«, ker so se zadnje mesece odnosi med odborom in tržaško občinsko upravo tako zaostrili, da je postalo nadaljnje redno upravljanje proseškega jusarskega premoženja dejansko nemogoče. Odnosi med jusarskimi odbori in Bruno Rupel kroma tržaško občino niso bili nikoli »idilični«. Z Illyjevo in Dipiazzovo upravo je vendarle prihajalo do dogovorov, takratni upravitelji so odgovarjali na prošnje proseškega jusarskega odbora, se je včeraj spominjal Rupel. S Cosolinijevo upravo je prišlo do preobrata. Jusarski odbor je bil postavljen ob stran ob dogovoru o upravljanju športnih objektov centra Ervatti. »Sploh nas niso povabili, da bi podpisali ustrezni do- govor,« je omenil Rupel. Prav tako ni bil soudeležen pri obnovi nogometnega igrišča na Rouni (čeprav sodi med jusar-sko premoženje), na bezbolskem igrišču pa so prav tako mimo jusarskega odbora pokosili travo in opravili nekatera druga dela. Ko je odbor zahteval pojasnilo, se je takratni občinski odbornik za premoženje Emiliano Edera se je izmikal. Potem ko ga je zamenjal sedanji odbornik Andrea Dapretto, mu je jusarski odbor - preko občinskih tehničnih služb - posredoval cel niz odprtih vprašanj. Ker ni bilo odgovora je Rupel zahteval srečanje z županom Cosolinijem. Slednji mu je pritrdil, da bi morali občinski uradi odgovoriti na prošnje in zahteve odbora. Na županovo priporočilo se je Rupel nekaj dni pozneje - ob prisotnosti predsednika tržaškega občinskega sveta Iztoka Furla-niča - srečal tudi z odbornikom Dapret-tom in mu posredoval celo vrsto odprtih vprašanj. Domenjeno je bilo, da se bo občinska uprava lotila z reševanjem zadeve. Bilo je aprila, odtlej pa jusarski odbor ni prejel z občine nobenega odgovora. Pač pa mu je vodstvo nogometnega kluba Pri-morje sporočilo, da ne bo več plačevalo odboru najemnine za športno igrišče, ker naj bi ga upravljala občina ... Jusarski odbor je o zadevi obvestil tudi komisarja za ločeno upravljanje ju-sarskega premoženja Artura Piciotta. Slednji se je znašel v podobnem položaju kot jusarski odbor: že januarja je pisal tržaški občinski upravi, da bi razrešil nekatere jusarske zadeve, a ni še prejel odgovora. Njegovo pismo je Rupel priložil k dokumentaciji, ki jo je proseški jusarski odbor naslovil tržaškemu prefektu, deželnemu odborniku za javne ustanove in županu Cosoliniju. »Mi hočemo le jasne odgovore. Hočemo, da se oblasti izrečejo, ali so naše po zakonu predvidene pristojnosti, še veljavne, ali ne!« je zahteval Brno Rupel. Ali z drugimi besedami: ali odbor, ki je zadolžen za ločeno upravljanje jusar-skega premoženja, lahko to premoženje še upravlja, ali ne. M.K. TREBČE, ŠTIVAN - Od 9. do 18. avgusta v sodelovanju z evropskim projektom Hydro-Karst Francozi raziskujejo Timavo Ekipa potapljačev pod vodstvom izkušenega Claudea Touloumdjiana se bo potapljala v jami Labodnica in pri izviru Timave Vode Timave (oziroma Reke) so še vedno precej skrivnostne, podzemni vodotok pritegne tudi pozornost tujih raziskovalcev. Potapljači francoskega odbora National Cave Diving Committee (v okviru francoskega združenja za podmorske dejavnosti Fédération française d'études et de Sports Sous-Marins) bodo od 9. do 18. avgusta raziskovali Ti-mavo pod vodstvom izkušenega Claudea Touloumdjiana. Potapljali se bodo v jami Labodnici pri Trebčah ter pri izviru Timave v Štivanu. Potapljačem bosta znanstveno in logistično podporo nudila oddelek za matematiko in geoznanosti Univerze v Trstu ter tržaško jamarsko združenje Adriatica, rezultate raziskav pa bodo obdelali v okviru slovensko-italijanskega čezmejnega projekta o kraških vodnih virih Hydro-Karst. Eskpedicijo »Timavo System Exploration 2013« so na sedežu podjetja AcegasAps predstavili inženir tega podjetja Enrico Altran, profesor na Univerzi v Trstu Franco Cucchi in predsednik združenja Adriatica Sergio Dam-brosi. Naj povemo, da je vodja ekspedi-cije Claude Touloumdjian slaven potapljač in raziskovalec, ki se potaplja že od leta 1965, njegovo ime pa je povezano z nekaterimi izmed najglobjlih jamarskih potopov nasploh, predvsem v Franciji (a ne samo): leta 1985 se je v kraju Cents Fonts recimo spustil sto metrov globoko, leta 1988 je plaval v globini 115 metrov pri izviru Font d'Estramar, leta 1989 pa je v jami Fontaine des Chartreaux dosegel celo globino 137 metrov. V tiskovno sporočilo, ki so ga za to priložnost pripravili italijanski in slovenski partnerji v projektu Hydro-Karst, se je žal vrinila napaka, saj so jamo La-bodnico (včasih tudi Labadnico) preprosto navedli kot »brezno Trebče« - tj. prost prevod iz italijanskega Abisso di Trebiciano. Glavni cilj triletnega čez-mejnega projekta, pri katerem sodelujejo zavodi in podjetja iz Slovenije in Fur-lanije-Julijske krajine, je vsekakor usklajeno čezmejno upravljanje in zaščita Re-ke-Timave s količinskim in kakovostnim spremljanjem podzemnih voda ter območja matičnega Krasa. Timava v jami Labodnici hydro karst Novo pokrajinsko vodstvo združenja geometrov Novoizvoljeno pokrajinsko vodstvo združenja geometrov je na novo porazdelilo funkcije, ki so predvidene po pravilniku. Izvoljeni so bili: predsednik Lu-ca Passador, tajnik Alessandro Gerdina, blagajnik Claudio Debianchi. Ostali člani vodstva so še Eleonora Debetto, Alfredo Oberdan, Paolo Schiavon in Fabio Sommavilla. Novi odbor se je zahvalil za vloženi trud kolegom Giorgiu Bailu, Eli-sabetti Soriani in Sergiu Prodamu, ki zapuščajo odbor. Posebna zahvala je bila namenjena prijatelju in kolegu Antoni-ju Papiju, ki je vodil zbornico v prejšnjem mandatu, za vloženi trud in za pomembne dosežene rezultate. Tržaški poletni večeri Poletni spored TriesteEstate ponuja drevi ob 21. uri na Verdijevem trgu nov koncert iz niza TriesteLovesJazz. Nastopila bosta dva tržaška ansambla: Jimmy Joe band, ki uspešno nastopa na državni ravni in ga vodi »naravni talent« Jimmy Joe Destradi, ter 9-članski SIP band. Ob 21. uri bo pri jadralnem klubu So-cieta' Triestina della Vela (pomol Istria) ponovitev gledališke predstave »L'onda dell'incrociatore«. Obvezna rezervacija na tel. 370-3252356. Ob 20. uri ponujajo gledalcem aperitiv. Zvečer v muzej V nizu Musei di Sera bo nocoj peti večer. Tokrat bo med 20. in 23. uro odprt za večerni obisk Občinski muzej zgodovine in umetnosti z lapidarijem na griču Sv. Justa. Tudi tokrat bodo ponudili »nemogoči obisk«, saj bodo za vodnika imeli nekdanjega ravnatelja muzeja Carla de Marchesettija (1850-1926), ki ga bo poosebljal igralec. Srečanje o kmetijstvu nekoč V nizu poletnih večerov združenja ARIS in Bioest v turistični kmetiji Mi-lič v Zagradcu bo drevi govor o nekdanjih kmetijskih opravilih. Ob 20.30 bo na to temo predaval izvedenec Sergio Sergas General Luciano Zubani na poslovilnem obisku Brigadni general Luciano Zubani, poveljnik karabinjerjev v Furlaniji-Julijski krajini, odhaja v Milan. Včeraj je bil s tržaškim pokrajinskim poveljnikom An-dreo Guglielmijem na poslovilnem obisku pri tržaškem županu Robertu Co-soliniju. Zubani je po rodu iz Brescie, živi pa v naši deželi. Župan je izrazil upanje, da bo general še prihajal v Trst, oba pa sta se strinjala, da je to mesto v glavnem varno. VREME - Popoldanska nevihta Padala drevesa, posadke v težavah Včerajšnje popoldansko neurje je sredi vročega poletja prineslo nekaj svežine, povzročilo pa je tudi precej težav tako na morju kot na kopnem. Gasilci so imeli na širšem pokrajinskem območju opravka s padanjem dreves in vej, veter je poškodoval tudi več okenskih šip. Klici so se vrstili kot na tekočem traku in gasilske ekipe so bile vseskozi na terenu. Ponekod so veje poškodovale tudi parkirana vozila, na primer pred sesljanskim kopališčem Castelreggio in na Obalni cesti. Drevo je padlo tudi blizu štivanske papirnice. Na območju Škednja je veter dvignil večje oblake prahu iz železarne. Pristaniška kapitanija se je medtem ukvarjala z reševanjem posadk, ki jih je na morju presenetila nevihta. Ni jih bilo malo, veter in močno valovanje sta resno ogrozila marsikatero plovilo in obal- na straža jim je priskočila na pomoč. Valovi so spravili v težave tudi gliser iz Pu-lja. Tudi v pristanih je nastala gmotna škoda na nekaterih privezanih barkah, ki so butale ena v drugo ali pa se zadevale ob pomole. Danes naj bi spet prevladalo lepo vreme. MIRAMAR - Blizu kopališča Sticco Občina uredila pomol in kamnite stopnice Občina Trst je uredila mali pomol med kopališčem Sticco in miramarskim morskim rezervatom, nazadnje so delavci dokončali kamnite stopnice, ki povezujejo cesto in javno plažo. Rezultat si je včeraj ogledal odbornik za javna dela Andrea Dapretto. občna trst 6 Petek, 26. julija 2013 TRST / UNIVERZA V TRSTU - Natečaj za bodoče elektronske inženirje ter informatike z Insielom S pametnim telefonom na avtobus, v muzej, bolnišnico in ... osmico Študentje snujejo razne aplikacije, dokončali jih bodo do konca leta - Prva nagrada tudi Matjažu Guštinu Študentje elektronskega inženir-stva ter računalništva iz Furlanije-Julij-ske krajine in tujine so med poletnim tečajem v Trstu snovali nove mobilne aplikacije, ki bodo v prihodnje na voljo uporabnikom. S pametnim telefonom bomo lahko v vsakem trenutku preverili, kdaj bo mimo pripeljal avtobus, kje je najbližja lekarna, kdaj so odprti muzeji in tudi kje so trenutno odprte osmice. Enotedenski tečaj in vzporedni natečaj Smart mobile city, v okviru katerega so nagradili pet aplikacij, so v so-delo vanju z družbami Insiel, Promo-Science in Prodigys organizirali tržaški člani evropskega združenja študentov elektronskega inženirstva Eestec. Udeležencev je bilo 53, poleg 29 študentov iz Italije (20 iz Furlanije-Julijske krajine) tudi 24 iz raznih držav - od Belgije do Madžarske, Turčije itd (program je potekal v angleškem jeziku). Študentje so se razdelili v devet delovnih skupin in v okviru le-teh snovali aplikacije za telefonski operacijski sistem Android. Na nagrajevanju, ki se ga je udeležil tudi rektor Maurizio Ferme-glia, si je prvo nagrado prislužila skupina No se pol, v kateri je bil tudi Matjaž Guštin iz Zgonika, študent prvega letnika tržaške fakultete za elektronsko in-ženirstvo. Skupina je pripravila načrt za aplikacijo, ki nam bo na podlagi satelitskega sistema GPS na avtobusih povedala, koliko časa morali točno čakati na avtobusni postaji. »Z aplikacijo bomo imeli na razpolago zemljevid s pozicijo avtobusa v živo in čakalno dobo. Ko stopiš na avtobus, lahko določiš, na kateri postaji boš izstopil. Potem lahko tudi za-spiš, aplikacija pa te bo z budilko pravočasno opozorila, da se bliža tvoja postaja,« je razložil Guštin. Nagrada za kreativnost je šla skupini Greetalian lab s turistično aplikacijo, ki nam glede na čas, ki ga imamo na razpolago in kraj, v katerem se nahajamo, svetuje najprimernejše turistične poti. Nagrado za najboljši vpliv na prebivalce so podelili skupini 7am, ki s svojo aplikacijo ponuja podatke o naj- bližjih bolnišnicah, klinikah in zdravnikih. Najboljšo predstavitev so izvedli člani skupine Fun finder s turistično aplikacijo, nagrada za dizajn in uporabniško izkušnjo pa so pripisali študentom skupine Maygic, ki si je izmislila aplikacijo za obiskovalce osmic: na telefonu bomo izvedeli, katere osmice so trenutno odprte in kako do njih, lahko pa jih bomo tudi ocenili - vino, hrano in okolje. Do zime bo sledila druga faza, med katero bodo študentje ob pomoči Insiela dokončali sedmerico aplikacij, konec decembra bo novo nagrajevanje. Aplikacije, ki uporabljajo javne podatke (»open data«), bodo v prihodnje predvidoma na razpolago uporabnikom v sklopu nastajajoče deželne spletne trgovine FVG Store. (af) Matjaž Guštin (levo) na podelitvi diplom kroma NABREŽINA - Karabinjerji odkrili domevne storilce Računalniški goljufi Tri kazenske ovadbe zaradi spletnih nakupov z zlorabljeno kreditno kartico V nedeljo so nabrežinski karabinjerji kazensko ovadili tri osebe, osumljene računalniške goljufije. Preiskava se je začela pred časom, ko se je na karabinjerje obrnila žrtev goljufije, 48-letna prebivalka Ribiškega naselja. Karabinjerji so ugotovili, da so se storilci po elektronski pošti nezakonito dokopali do podatkov in šifre njene kreditne kartice, nakar so kartico zlorabili s spletnimi nakupi v višini 839 evrov. Preiskovalci so ugotovili istovetnost trojice in podali ovadbe. Na mizi pristojnega državnega tožilca so se tako znašla imena 50-letnega italijanskega državljana C. M. iz Rima, 28-letnega nigerijskega državljana E. E. iz okolice Padove ter 32-letnega italijanskega državljana S. D. iz okolice Brescie. Elektronsko sporočilo: zadeli ste milijon funtov! Z elektronsko pošto moramo biti skrajno previdni, svojih osebnih in še manj bančnih podatkov ne smemo zaupati neznancem. Goljufi pošiljajo najrazličnejše vabe in nekatere uporabnike naposled »ujamejo«. Ena takih vab je izmišljena loterija: med prebiranjem elektronske pošte naletite na čudno uradno sporočilo. Na loteriji ste zadeli milijonski dobitek - pa še srečke niste kupili! Pred leti smo po telefonu vzpostavili stik z goljufi, ki so že dolgo pokojni Tržačanki v pismu sporočili, da je zadela visok dobitek na španski loteriji. Nikoli ni bila v Španiji. Tokrat smo denimo prejeli elektronsko sporočilo o britanski loteriji. »Sporočamo vam, da ste dobitnik denarne nagrade v višini milijona funtov, posebne nagrade 2013 v organizaciji družb Yahoo, AOL, MSN itd,« piše v sporočilu, ki naj bi ga poslali iz Manchestra. Srečneža naj bi izžrebali med uporabniki ponudnikov Yahoo in Hotmail, za potrditev pa potrebujejo osebne podatke. Na koncu je fotografija neke gospe Mercy Hartemink s podpisom. To je seveda goljufija. Storilci ne zahtevajo takoj denarja oz. bančnih podatkov, saj bi se žrtve takoj ustrašile. Kdor nasede sporočilu, pa pošlje svoje osebne podatke, s katerimi ga bodo lahko izsiljevali. Sledila bo tudi zahteva po plačilu, ki naj bi bilo potrebno za prejetje denarne nagrade. Tovrstna sporočila so zlonamerna. Nobena tuja loterija ne poklanja denarja komurkoli, ki ni kupil srečke. Najbolje bo, da sporočilo takoj izbrišemo. (af) ŠTIVAN - V organizaciji Mpz Fantje izpod Grmade Antična glasba v ušesu mladih Na koncertu v štivanski cerkvi sv. Janeza Krstnika se je predstavil vokalni ansambel »La rosa dei venti« Mladi glasbeni intelektualci se združujejo pod taktirko antike, od Rima, Milana, Trevisa, pa vse do našega Trsta. Topel nedeljski večer 21. julija je z antično glasbo napolnil srca številnega poslušalstva v štivanski cerkvi sv. Janeza Krstnika, kjer je na pobudo devin-skega moškega pevskega zbora Fantje izpod Grmade potekal celovečerni koncert italijansko-slovenskega terce-ta in kvarteta »La rosa dei venti«. Pod naslovom »Paradisi porta amor« so se prvič odrsko predstavili mladi diplomirani glasbeniki, ki skupno že sodelujejo pri projektu italijanskega nacionalnega mladinskega zbora. Zamisel večera se je rodila v mislih terceta, ki združuje altistko Petro Grassi, tenorja Marca Barbona in basa Luco Scaccabarozzija. Posebnost tega sestava je izbira in raziskovanje izključno renesančne in baročne literature, petje accappella in filološka interpretacija antičnih traktatov in partitur. Vokalno skupino združuje gla-bena polivalentnost in dolga izobraževalna pot. Vsi trije so pianisti, diri- genti in pevci, koncertirajo v številnih zasedbah, poučujejo na glasbenih šolah in vodijo uspešne vokalne sestave. Tercetu se je tokrat pridružila še sopranistka Martina Tardi, s katero so repertoar razširili še na antične in sodobne madrigale. Koncertni program je bil raznolik, saj je vseboval skladbe tako sakral- ne kot posvetne narave iz obdobja renesanse in sodobnosti. Prvi del s sakralno vsebino je povezovala pot Jezusovega življenja, od rojstva preko žrtvovanja do vpliva, ki ga je krščanski vzornik imel na družbo. Božji sin je na svet prinesel seme univerzalne ljubezni, ki nas še danes povezuje. Posvetna narava drugega dela se ni oddaljila od sim- bolike večera, saj so tudi madrigali oda narave in ljubezni. Vokalna skupina »La rosa dei venti« je izmenično, v tercetu in kvartetu, izvajala dela renesančnih mojstrov, kot so T.L. da Victoria, H. Schutz, C. de Morales, T. Morley, G.M. Nanini. Tercet se je posebno izkazal v izvajanju baročne razigranosti v dveh sakralnih delih britanca H. Pur-cella, med sodobnimi deli omenjamo mladega sardinskega skladatelja E.Cor-reggio, ki je Ave verum posvetil prav ansamblu. Lahkotnost skladb v drugem delu so podpisovali italijanski madri-galisti O. Vecchi, F. Azzaiolo in Anglež J. Dowland. Za posladek smo še slišali »Tre espressioni madrigalistiche«, ki jih je sodobnik B. Bettinelli posvetil svojim skladateljskim vzornikom z renesančnega obdobja. Ansambel bo svojo pot nadaljeval septembra na mednarodnem festivalu vokalne glasbe v Fanu, kjer si bo oder delil s slovitim profesionalnim renesančnim ansamblom pod vodstvom Georga Grüna. Jernej Šček CIVILNE PRAVICE Valeria Golino podprla pobudo za evtanazijo Igralka in režiserka Valeria Golino, ki se je pravkar v Gorici ovenčala z letošnjo nagrado za najboljši filmski scenarij Sergio Amidei, je v nedeljo v Trstu podpisala predlog zakonskega osnutka na ljudsko pobudo za legalizacijo evta-nazije. Skupaj z njo sta osnutek podprli tudi Francesca Marciano in Valia San-tella, ki sta z Golinovo podpisali scenarij »Miele«, za katerega so bile nagrajene v Gorici. Film je povzet po literarni predlogi Maura Covacicha in obravnava prav kočljivo tematiko asistence pri zavestni izbiri za smrt. Valeria Golino se te dni mudi v Trstu, ker sodeluje pri snemanju filma Gabrieleja Salvatoresa »The invisible boy«. Združenje Luca Coscioni, ki je pobudnik zakonskega osnutka, opozarja, da občani lahko podpišejo pobudo za legalizacijo evtanazije v občinskih uradih in rajonskih izpostavah do 2. avgusta. Še nekaj tednov pa se bo kampanja zbiranja podpisov nadaljevala pri mizicah, ki jih bodo organizirali aktivisti. Več informacij o osnutku in o krajih ter urnikih zbiranja podpisov nudijo na spletni strani www.eutanasialegale.it. Valeria Golino podpisuje osnutek Včeraj danes Danes, TOREK, 30. julija 2013 JULITA Sonce vzide ob 5.46 in zatone ob 20.36 - Dolžina dneva 14.50 - Luna vzide ob 0.33 in zatone ob 14.38 Jutri, SREDA, 31. julija 2013 IGNAC VREME VČERAJ: temperatura zraka 29,9 stopinje C, zračni tlak 1013,8 mb ustaljen, vlaga 46-odstotna, jugovz-hodnik 7 km/h, nebo rahlo pooblače-no, morje rahlo razgibano, temperatura morja 26,5 stopinje C. H Šolske vesti NA DTZ ŽIGE ZOISA bodo v poletnih mesecih uradi zaprti ob sobotah in v petek, 16. avgusta. Urnik tajništva: 8.30-12.30. RAVNATELJSTVO LICEJA FRANCETA PREŠERNA sporoča, da bo šola med poletjem zaprta vse sobote ter v petek, 16. avgusta; začetek pouka v ponedeljek, 9. septembra. DRŽAVNI IZOBRAŽEVALNI ZAVOD JOŽEFA STEFANA obvešča, da bo šola do vključno 24. avgusta, ob sobotah zaprta. RAVNATELJSTVO LICEJA A.M. SLOMŠKA obvešča, da bo šola zaprta vse sobote do 31. avgusta. SLOV.I.K. razpis in prijavnica za programe 2013-14, namenjene dijakom in študentom, sta objavljena na www.slovik.org. Izpolnjene prijavnice zbiramo na info@slovik.org do 15. septembra. Informacije: info@slo-vik.org ali tel. 0481-530412 (tor-čet, 10.00-12.00). / TRST Petek, 26. julija 2013 7 Kontovelske vaške organizacije v sodelovanju z Občino Trst vabijo na niz praznovanj ob ^QQ-letnici vasi Kontovel DANES 16.30 - 20.30 Grad: priložnostni žig italijanske pošte in razglednica 18.00 telovadnica ob društveni gostilni: srečanje s častnim gostom Borisom Pahorjem 20.00 Grad: zgodovinski posvet o Kontovelu 21.30 Grad: nastop SDD Jaka Štoka 22.00 Hrib: slavnostna torta CI3 Lekarne [TD Osmice Na univerzi v Urbinu je uspešno zaključila študij industrijske grafike Rebeha Bernetič Iskreno ji čestita in želi še veliko uspehov nona Ivanka U Kino Do sobote, 3. avgusta 2013 Običajni urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Ul. Baiamonti 50 - 040 812325, Trg Gioberti 8 - 040 54393, Milje - Ul. Mazzini 1/A - 040 271124, Sesljan -040 208731 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Ul. Baiamonti 50, Trg Gioberti 8, Trg Oberdan 2, Milje - Ul. Mazzini 1/A, Se-sljan - 040 208731 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Trg Oberdan 2 - 040 364928. www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Ga-rofolo. DRUŽINA SLAVEC je odprla osmico v Mačkoljah št. 133. Vljudno vabljeni. Tel. : 040-231975. DRUŽINA TERČON, Mavhinje 42, je odprla osmico. Toplo vabljeni. Tel. 040-299450. ERIKA IN ELVIANA sta odprli osmico na Kontovelu. Tel. št.: 040-225859. LISJAK je odprl osmico na Kontovelu. NA KONTOVELU »Kamence« je odprta osmica. Vabljeni. OSMICA je odprta v Šempolaju, v Oljčnem gaju. Vabljeni. OSMICA STAREC je odprta v Boljun-cu št. 623. OSMICO sta odprla Marčelo in Ervin Doljak v Samatorci. Tel. št.: 040229180. REBULA MARKO je v Slivnem št. 6 odprl osmico na kraškem borjaču. Pričakuje vaš obisk! Tel. 3475686191. V PRAPROTU ŠT. 15 je odprl osmico Ivan Gabrovec. Toplo vabljeni. Te. št.: 349-3857943. V REPNU sta odprla osmico Edo in Grozdana. Repen št. 18. Vljudno vabljeni. Tel. št.: 040-327472. V SALEŽU N'PULJH sta odprla osmi-co Just in Bojana. Vabljeni! AMBASCIATORI - Kinodvorana bo zaprta za dopust. ARISTON DEI FABBRI - 16.00, 18.45, 21.30 »Violeta Parra - Went To Heaven«; 17.45, 20.30 »Paura e desiderio«. CINECITY - 16.30, 19.00, 21.30 »I mag-hi del crimine«; 16.30, 19.10 »Pacific Rim«; 21.30 »The Lone Ranger«; 19.10 »World War Z«; 16.30, 18.20, 20.10, 22.00 »Se sposti un posto a ta-vola«; 16.30 »Dream Team«; 20.05 »The Lost Dinosaurs«; 22.00 »The Last Exorcism«; 16.30, 18.15 »Eco Planet - Un pianeta da salvare«; 16.30, 19.05, 21.40 »Wolverine l'immortale« 22.00 »Wolverine l'immortale 3D«; 16.30, 18.15, 20.00, 21.45 »Fear and Desire - Paura e desiderio«. FELLINI - Kinodvorana bo zaprta za dopust. GIOTTO MULTISALA 1 - 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »I maghi del crimine«. GIOTTO MULTISALA 2 - 16.30, 18.15, 20.00, 21.45 »Se sposti un posto a ta-vola«. GIOTTO MULTISALA 3 - 16.30, 17.45, 19.00, 20.30, 22.00 »Paura e desiderio«. KOPER - PLANET TUŠ - 20.10 »Drzni par«; 18.20, 21.00 »Napad na belo hišo«; 19.00, 20.55 »Očiščenje«; 16.20, 18.35, 20.45 »Odrasli 2«; 18.05 »Ognjeni obroč«; 15.50 »Ognjeni obroč 3D«; 20.40 »Osamljeni jezdec«; 15.50 »Pošasti z univerze«; 17.50 »Pr' konc sveta«; 16.00 »Svetovna vojna Z«; 15.30, 17.00 »Tad Jones in iskanje izgubljenega mesta«; 18.25, 21.05 »Wolverine«. LJUDSKI VRT - 21.15 »Zero Dark Thirty«. NAZIONALE - Dvorana 1: 16.15, 18.15, 20.15, 22.15 »Wolverine l'immortale«; 19.00, 21.15 »Wolverine l'immortale 3D«; Dvorana 2: 18.00, 22.15 »Pacific Rim«; 16.15, 17.40 »Eco Planet«; Dvorana 3: 16.30 »Titeuf - Il film«; 20.10 »Pain & Gain - Muscoli e de-naro«; 17.00 »Dino e la macchina del tempo«. SUPER - Film prepovedan mladim izpod 18. leta starosti. TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 19.50, 22.10 »Wolverine l'immortale«; Dvorana 2: 20.15, 22.15 »Se sposti un posto a tavola«; Dvorana 3: 20.00, 22.10 »I maghi del crimine«; Dvorana 4: 22.10 »Pacific Rim«; 19.50 »Muscoli e denaro«; Dvorana 5: 20.00 »Eco Planet - Un pianeta da salvare«; 21.30 »La grande bellezza«. S Mali oglasi 500 KV.M. ZAZIDLJIVEGA ZEMLJIŠČA pri Domju prodam. Tel. št.: 3495477622. IŠČEM delo kot negovalka starejših oseb, 24 ur dnevno. Tel. št.: 3200265573. KUPIM knjige za prve razrede znanstvenega in klasičnega liceja F. Prešeren. Tel. št.: 335-7492616 (ob uri obedov). NAJBOLJŠEMU PONUDNIKU prodamo gumenjak zodiac - 3 m in motor tomos (45), malo rabljena. Tel. št.: 040-200201(ob uri kosila). NOŠA: za Kraško Ohcet primerne nove usnjene črne ženske čevlje prodam, 2 para - št. 35 in št. 36. Cena na par 35,00 evrov. Klicati v večernih urah na 347-4435854. ODDAM avto fiat 600, letnik 2000, 105.000 km, 100,00 evrov. Tel. št.: 3337448623. PODARIMO simpatične mucke. Tel. št.: 040-568071. PRODAM inox cisterno na zrak za vino, 500 l. Poklicati tel. št.: 335-7725320 PRODAM po ugodni ceni klimatizirani avtodom (kamper) znamke fiat du-cato 2800 td-mclouis 261, z vsemi dodatki, letnik 2001, 78.000 km. Tel. št.: 339-1539753. PRODAM pomivalni stroj za kozarce znamke zanussi. Tel. št.: 335-6322701. PRODAM v Prebenegu zazidljivo zemljišče. Tel. št.: 335-6322701. ŠTUDENTKA z lastnim avtom išče delo kot otroška varuška v poletnih mesecih. Tel. št.: 040-946764 (v jutranjih urah). S Poslovni oglasi GOSPA Z IZKUŠNJAMI išče delo: likanje, pospravljanje, varstvo. 00386-31-879781 M Izleti DRUŠTVO PRIJATELJEV NANOS organizira izlet v Bolgarijo, odhod v torek, 13. in povratek v soboto, 20. avgusta. Ogledali si bomo veliko znamenitosti. Informacije in prijave: Dušan +386-70407 923 ali elektronska pošta: dusan.pavlica@siol.net. OMPZ F. BARAGA vabi na romarski izlet v Belo Krajino v soboto, 24. avgusta. Potovali bomo do Delnic po Hrvaški, potem ob reki Kolpi, ki nas zapeljivo vabi na raftinge. Vpis in ostale informacije na tel. št. 347-9322123. Ü3 Obvestila KRU.T obvešča člane, da je v teku vpisovanje za skupinsko bivanje z možnostjo prilagojenega paketa za zdravje ali dobro počutje v Šmarjeških Toplicah, od 25. avgusta do 4. septembra. Informacije in prijave na sedežu krožka, Ul. Cicerone 8/b - tel. 040360072, krut.ts@tiscali.it, od ponedeljka do petka, od 9. do 13.ure. KRU.T obvešča člane, da jih z veseljem pričakujemo na novem društvenem sedežu, v Ul. Cicerone 8, v 2. nadstropju, s poletnim urnikom, od ponedeljka do petka, od 9. do 13.ure, krut.ts@tiscali.it, tel. 040-360072. KRU.T obvešča člane, da se lahko že prijavijo za skupinsko bivanje v Tala-so Strunjan od 13. do 23. oktobra z individualno prilagojenim paketom za zdravje oziroma dobro počutje. Podrobnejše informacije in prijave na sedežu krožka, Ul. Cicerone 8/b - tel. 040-360072, krut.ts@tiscali.it. ANED - Združenje bivših deportiran-cev v nacističnih taboriščih obvešča, da bo urad v Ul. Rio Primario 1 v Trstu zaprt od 1. do 31. avgusta. JADRALNI KLUB ČUPA IN ZSŠDI organizirata tečaje jadranja na jadralnih deskah za odrasle in otroke, ki so že dopolnili 13. leto starosti, od 5. do 9. avgusta, 11.00-17.00. Po dogovoru organiziramo tečaje tudi v drugih terminih. Vpisovanja in info.: tajništvo pon-sre-pet, 10.00-13.00, sobote 16.00-18.00, v našem sedežu v Se-sljanskem zalivu, tel./fax 040-299858, info@yccupa.org. SVET SLOVENSKIH ORGANIZACIJ obvešča, da bosta urada v Trstu in Gorici do 30. avgusta odprta od torka do četrtka. Za dopust bosta urada v Trstu in Gorici zaprta od 5. do 25. avgusta, urad v Čedadu pa od 5. do 19. avgusta. NARODNA IN STUDIJSKA KNJIŽNICA obvešča, da bo zaradi dopusta zaprta do 9. avgusta, nato bo do 31. avgusta odprta od 8. do 16. ure. POLETNI CENTER V GRLJANU: Center otrok in odraslih Harmonija organizira v sodelovanju z Združenjem tržaških potapljačev 5-tedenski poletni center pri morju v Grljanu za otroke od 8 do 14 let, od ponedeljka do petka do 6. septembra (razen tedna od 12. do 16. avgusta). Informacije in vpis na info@bambinieadulti.org. ZSKD obvešča, da bodo uradi v Gorici, Trstu in Solbici odprti publiki do 6. septembra po poletnem urniku (9.00-13.00). Zaprti bodo med 12. in 16. avgustom. TAJNIŠTVO GLASBENE MATICE obvešča cenjene stranke, da bo do nedelje, 18. avgusta, zaprto zaradi dopusta. PISANJE POLETNIH DOMAČIH NALOG: Center otrok in odraslih Harmonija, v sodelovanju z Združenjem staršev in otrok osnovne šole Virgil Šček, organizira vodeno pisanje domačih nalog v Nabrežini. Osnovnošolci lahko obiskujejo delavnice z urnikom 9.00-12.00 v sledečih skupinah: 1. skupina od 19. do 23. avgusta; 2. skupina od 26. do 30. avgusta in/ali 3. skupina od 2. do 6. septembra. Za dodatne informacije in vpis: info@bam-binieadulti.org. KK BOR IN ZSŠDI organizirata celodnevni Košarkarski Kamp na Stadionu 1. Maja, namenjen deklicam in dečkom od 6. do 12. leta. Prva izmena od 26. do 30. avgusta; druga od 2. do 6. septembra. Informacije in vpis na tel. 3406445370, karinmalalan@gmail.com. KNJIŽNICA P. TOMAŽIČ IN TOVARIŠI (Prosvetni dom - Opčine) obvešča, da bo zaprta do petka, 30. avgusta. POKRAJINSKI URAD ANPI-VZPI na Trgu Stare Mitnice 15 (Largo Barriera Vecchia) bo avgusta zaprt. Telefonska tajnica in fax bosta redno delovala na št. 040-661088. SPI - CGIL obvešča vse upokojence, da je INPS prestavil rok za predstavitev dohodkov preko modela RED na 31. oktober 2013. 0 Prireditve V SREDO, 31. JULIJA, OB 21.00 URI, v sklopu izobraževalnega in izpopol-njevanega projekta, ste vljudno vabljeni na gledališko predstavo »Silenzio« v zapuščenem kamnolomu v Repniču -Zgonik. Organizira jo Socialna Služba Občin Okraja 1.1 (Devin Nabrežina, Zgonik in Repentabor) v sodelovanju z Občino Trst, Občino Milje, z Zdravstveno Enoto, z Mal.Ab, Goap, Burlo, z Ministrstvom za šolstvo, z Ministrstvom za pravico (socialna služba za mladoletne), z Združenjem Dafne, Drugomuziko. Predstava ni primerna za otroke, nastala je po dogodku, ki se je pripetil v okolici Belluna, kjer so dobrega učitelja obtožili spolnega nasilja nad 50 deklicami. OBČINA ZGONIK v sodelovanju z društvom Drugamuzika prireja v četrtek, 1. avgusta, ob 21. uri v opuščenem kamnolomu v Repniču koncert dalmatinskih pesmi v izvedbi MoPZ Vesna iz Križa (zborovodja Rado Milič) in ob spremljavi tamburaškega ansambla. V primeru slabega vremena bo koncert v ŠKC v Zgoniku. Vabljeni! DRUŠTVO VAŠKA SKUPNOST PRAPROT s pokroviteljstvom občine De-vin-Nabrežina organizira 39. šagro v Praprotu: v petek, 2. avgusta, ples z ansamblom »Ne Bojsega«; v soboto, 3. avgusta, turnir v briškoli in ex-tem-pore, Mali pianisti združenja Il Punto Musicale, festival Tango za razmišljanje »Temni ritem« s kvartetom »Neotango«; v nedeljo, 4. avgusta, turnir v skrlah za »16. memorial Doljak Radovan«, tekma v košnji, film Martina Turka »Nahrani me z besedami«. FC PRIMORJE vabi na Prosek na šagro s ponudbo specialitet na žaru, plesi ter z glasbo v živo: v petek, 2. avgusta, nastop plesne šole Diamante; v soboto, 3. avgusta, ansambel Souvenir; v nedeljo, 4. avgusta, ansambel Blue Night Band. SKD JOŽE RAPOTEC IZ PREBENEGA vabi na tradicionalno šagro v prebe-neškem parku od petka, 2. avgusta, do ponedeljka, 5. avgusta. KONCERT MO INTECAMPUS IN TABORA MUSICA CREATIVA bo v Slovenskem stalnem gledališču v Trstu v petek, 23. avgusta, ob 20. uri. Koncert prireja ZSKD v sodelovanju z Zvezo slovenskih godb in JSKD. Koncert bodo godbeniki ponovili v Slovenski filharmoniji v Ljubljani (24. avgusta, ob 20. uri) in na Titovem trgu v Kopru (25. avgusta, ob 19. uri). Več informacij na www.zskd.eu. Prispevki V spomin na Zdravkota Rebulo darujejo prijatelji iz leta 1944 100,00 evrov za N.K. Kras Repen. V spomin na Silvano Malalan in Ice Luin darujeta Silvana in Vojko Slavec 50,00 evrov za Krut. V spomin na Steva Zaharja darujeta Willy in Nevia Vorus 30,00 evrov za KD Slovenec. V spomin na Olgino mamo darujeta Alekseja in Primož 30,00 evrov za ASZ Sloga. Navodila za prostovoljne prispevke Vsem bralcem in naročnikom sporočamo, da prostovoljne prispevke sprejemamo v tajništvu Primorskega dnevnika v Trstu, ul. Montecchi, 6 (2 nadstr.) in v Gorici, ul. Garibaldi 9 ter v uradih Kruta v ul. Cicerone 8, kjer je darovalcu na razpolago ustrezen obrazec. Darovalec lahko tudi nakaže prispevek na bančni tekoči račun družbe DZP Prae, ki bo poskrbela za naknadno nakazilo prispevka prejemniku: če darovalec želi, da se v tem slučaju prispevek objavi v časopisu, mora naši redakciji posredovati (tudi po faksu) ustrezno dokumentacijo (kopija bančnega naloga), iz katere so jasno razvidni točni podatki darovalca in prejemnika. Prispevek lahko darovalec izroči neposredno prejemniku v gotovini ali z bančnim nakazilom na njegov bančni tekoči račun: v tem slučaju, če želi da se prispevek objavi, mora nam posredovati (tudi po faksu) kopijo bančnega naloga, iz katerega so jasno razvidni njegovi podatki in podatki prejemnika, ali potrdilo s strani prejemnika o prejemu prispevka s podatki darovalca. t Prezgodaj nas je zapustila Mariagrazia (Marica) Marzi por. Hmeljak Žalostno vest sporočajo mož Marko, sin Federico, hčerka Tania, brat Tom in ostalo sorodstvo Pogreb bo v četrtek, 1. avgusta, ob 10. uri v mrtvašnici v Ul. Costalunga. Trst, 30. julija 2013 30.7.2011 30.7.2013 Dragica Maver Si vedno v naših srcih. Družina 8 Petek, 26. julija 2013 TRST / KONTOVEL - Nedeljsko praznovanje okrogle obletnice prve uradne omembe vasi 600-krat vse najboljše Domačini pripravili bogat program s srednjeveško animacijo, kulturnimi nastopi in likovnimi delavnicami Pozdrav župana Cosolinija in odbornika Krausa - 600 fanclou z dušu - V kamen vklesana ledinska imena Na slikah: srednjeveški glasnik in odkritje plošče z ledinskim imenom; spodaj: Vesna Guštin in Slavko Danev sta predstavila fancle z dušu, ki jih je z užitkom okusil tudi župan Cosolini; v spodnem delu strani: delavnice in Rahel veter piha med morjem in kraško planoto, nekje od daleč je slišati težke, slovesne korake: na prizorišču se v spremstvu pehote in glasnika v tipičnih srednjeveških oblačilih pojavi mestni sodnik Občine Trst. Vzdušje je napeto, a tudi prijetno nemirno, saj želijo ti pomembni možje naznaniti enkratno novico: 30. julija 1413 je tržaški mestni svet sklenil, da bo naselil Slovane na območju, ki sega od gradu Mokolan do cerkve sv. Hieronima. Kontovel se je takrat prvič pojavil v uradnih dokumentih. V nedeljo, 28. julija, smo v sklopu praznovanja 600-letnice Kontove-la, v organizaciji Gospodarskega društva Kontovel, Jusa Kontovel in ŠD Kontovel s sodelovanjem Občine Trst, na Križcu pred cerkvijo vse to podoživeli tudi v prvi osebi s pravcatim skokom nazaj v daljno preteklost. Člani društva Compagnia de Tergeste so namreč v srednjeveških oblačilih javnosti predstavili prizor iz tistega časa in prebrali ustanovni odlok vasi. Med dogovarjanjem zastopnikov mestne oblasti in predstavnikov straže gradu, občasnih nesporazumih, vihtenjem mečev v slogu pravega srednjeveškega turnirja tudi smeha nikakor ni manjkalo. Ironično smo se lahko npr. zamislili, ko so oblasti obljubile prvemu vaščanu, da ne bo občina nikoli postavila davka na nobeno hišo. Pester nedeljski program se je začel že ob 9. uri s sveto mašo, ki jo je daroval škofov vikar za Slovence Anton Bedenčič. Vedno v vaškem jedru so v dopoldanskih urah simbolično odkrili tablo z ledinskim imenom Ulca. Ta pa predstavlja le eno izmed osemnajstih kamnitih obeležij, ki jih je izklesal domači umetnik Robin Soave in so razp-šrena kratkomalo po celi vasi. »Z vrsto srečanj in pogovorov s starejšimi vaš-čani smo prišli do kopice imen zapisanih v pristnem domačem narečju, vezanih večinoma na naravno in umetno krajevno okolje«, je obrazložil Pavel Križman. Torej pomemben preplet dela in prizadevanj različnih generacij, ki se odraža tudi v dejstvu, da je tablo odkrila starejša vaščanka Marica Starc -Rošteva, medtem ko je načrt za postavitev izoblikoval inženir Peter Sterni. Predanost domači vasi so izkazale tudi spretne roke deklet in žena, ki so spekle zavidljivih »600 fanclou z dušu«. Lokalno kulinarično specialiteto sta ob glasbeni spremljavi Godbenega društva Prosek predstavila izvedenka za kraško kuhinjo Vesna Guštin in zastopnik krajevnih gostincev Slavko Danev - Čemparjou. To preprosto jed, sestavljeno iz kosa krušnega testa, v kateri se skriva slana riba, poznajo sicer tudi v ostalih naših obmorskih vaseh in celo na jugu Italije. Kot je zadone-lo iz publike, pa so »ta pravi fanclji samo kontovelski.« Kakorkoli že pa pričajo o iznajdljivosti naših prednikov, ki so si kljub revščini in težkemu življenju, z navidezno skromnimi sestavinami domislili zelo okusno in še danes zanimivo jed. Bogato dogajanje, ki ga je vseskozi povezoval Evgen Ban, bi težko koga razočaralo, saj so ga sestavljale mnogotere različne sestavine. Na »Buabkevi ul'ci« je potekal ex-tempo-re za otroke na temo morja. Kot nekakšni dediči ribiške komponente Kontovela so se tako malčki preizkusili v izdelovanju papirnatih barčic. Po številnih ulicah stare vasi, ki je bila cel dan zaprta za promet, pa je približno dvajset umetnikov slikalo, pletlo koše, izdelovalo lesene oz. kiparske in druge izdelke. V večernih urah pa je prišla z nastopom moškega pevskega zbora Vasilij Mirk in mešanega pevskega zbora Jakobus Gallus do izraza glasbena ustvarjalnost. Ta se je nadaljevala z igranjem glasbenih skupin Kraški ovčarji, Gašperji in pa DJ Ka- vala. Obiskovalci so lahko tako ob spremljanju melodij treh različnih glasbenih zvrsti uživali v klepetu in druženju, ki so ga popestrili tudi s ponudbo hrane in pijače v dobro založenih kioskih. Kot je poudaril častni gost nedeljskega slavja tržaški župan Roberto Cosolini, se je lepota Kontovela v svojih raznolikih sestavinah ohranila do danes: »Povsem pomembno je, da ponovno vzpostavimo vez med kraškimi vasmi in morjem. Poudariti moramo predvsem pomen turizma in se tako prebiti skozi težke krizne čase.« Podobne misli je izrazil tudi občinski odbornik za gospodarski razvoj Edi Kraus. V sklopu praznovanja so postavili tudi dve novi prometni tabli, na katerih kraljuje dvojezični napis Kon-tovel starodavno naselje. Domačinom je tako bilo res nemogoče skrivati vse zadovoljstvo in navdušenost nad potekom praznovanja. »Program smo želeli oblikovati na tak način, da bi vsi obiskovalci lahko občutili Kon-tovel v njegovi pristnosti, zgodovini in dediščini. S pripravami smo tako začeli že v začetku decembra«, nam je zaupal Matjaž Rustja, ki je z Boštjanom Starcem in Pavlom Križma-nom, eden izmed glavnih koordinatorjev dogodka. »Na tak način smo nekako povezali preteklost s sedanjostjo: počastili smo naše prednike in obenem medgeneracijsko združili celotno vas oz. vaščane.« Če bi lahko kontovelski kamni in zidovi govorili, bi torej tudi sami le težko skrili veselje trenutka. Ne preostane nam drugega, kot se pridružiti vo-ščilu: 600-krat vse najboljše Kontovel. Še na mnoga uspešna in radoživa leta! Vesna Pahor DANES Boris Pahor, zgodovinarji in orjaška torta Danes bo tridnevno praznovanje ob 600-letnici Kontovela doživelo svoj vrhunec. Na vaški rojstni dan, bo ob 18. uri v telovadnici ob Društveni gostilni na vrsti srečanje »Boris Pahor in Kontovel«. S slovitim pisateljem se bosta pogovarjali profesorica Slava Starc in zgodovinarka Marta Verginella. Na dan bodo tako prišli bodisi literarni kot zgodovinski aspekti njegovega večplastnega ustvarjanja. Ob 20. uri pa bo na mestu, kjer je vas nastala, na Gradu zgodovinski posvet o Kontovelu. Lidija Rupel, Samo Pahor in Fulvio Colombo se bodo osredotočili na različna obdobja obstoja in razvoja vasi. Takoj zatem bodo člani dramskega društva Jaka Štoka uprizorili Cijakov skeč »Su« (Sol) v domačem narečju. Prava poslastica večera pa bo torta s šeststotimi svečkami, ki jo poklanjata pekarni Bu-kavec s Proseka in Čok z Opčin. Od 16.30 do 20.30 pa bodo obiskovalci kontovelskega praznovanja imeli možnost, da dobijo priložnostni žig italijanskih pošt in razglednico, nastanek katerih je omogočilo tudi Filatelistično društvo L. Košir. Še naprej pa bodo vabile številne domače gostilne in osmice. / MNENJA, RUBRIKE Petek, 26. julija 2013 9 VOZNI RED VLAKOV VELJAVEN OD 9. JUNIJA 2013 DO 14. DECEMBRA 2013 Železniška postaja v TRSTU ODHODI Proga TRST-BENETKE PRIHODI URA VRSTA SMER URA VRSTA 4.24 (RV) Tržič (4.46), Portogruaro (5.30), Mestre (6.16), Benetke (6.28). 6.15 (BUS) 5.32 (RV) Tržič (5.54), Portogruaro (6.39), Mestre (7.28), Benetke (7.40). 6.43 (R) 6.06 (R) Tržič (6.28), Cervinjan (6.42), nadaljuje za Palmanovo (6.57), 7.28 (IC) Videm (7.27), Carnia (8.10).™ 7.34 (RV) 6.14 (RV) Tržič (6.36), Portogruaro (7.25), vozi od10.6. do 6.9. ™ (3) 7.48 (RV) 6.31 (FB) Tržič (6.53), Portogruaro (7.35), Mestre (8.15) nadaljuje v Turin (Obvezna rezervacija). 8.17 (R) 6.41 (R) Tržič (7.03), Portogruaro (7.52) Mestre (8.49), Benetke (9.02). 8.36 (RV) 7.04 (IC) Tržič (7.27), Portogruaro (8.11), Mestre (8.55), nadaljuje v Rim (Ob- (R) vezna rezervacija). 9.04 7.56 (RV) Tržič (8.18), Cervinjan (8.30), nadaljuje za Palmanovo (8.41), 9.42 (RV) Videm (8.57).(1) (3) 11.16 (RV) 8.18 (RV) Tržič (8.40), Portogruaro (9.25), Mestre (10.11), Benetke (10.24). 11.53 (RV) 9.18 (RV) Tržič (9.40), Portogruaro (10.25), Mestre (11.11), Benetke (11.26). 12.08 (FB) 9.38 (FB) Tržič (9.59), Portogruaro (10.38), Mestre (11.16). Nadaljuje do Tu- rina. (Obvezna rezervacija). 13.59 (R) 11.44 (RV) Tržič (12.06), Portogruaro (12.51), Mestre (13.37), Benetke (13.49). 14.16 (RV) 12.20 (R) Tržič (12.42), Cervinjan(12.56), nadaljuje za Palmanovo (13.07), Videm (13.25), Trbiž (15.00). (vozi od 9.9.) ™ (3) 14.55 (R) 12.46 (RV) Tržič (13.08), Portogruaro (13.53), Mestre (14.37), Benetke (14.49). 14.55 (R) 13.01 (IC) Tržič (13.24), Portogruaro (14.05), Mestre (14.57). Nadaljuje za Neapelj. (Obvezna rezervacija). 15.14 15.20 15.54 (RV) (RV) (R) 13.46 (RV) Tržič (14.08), Portogruaro (14.53), Mestre (15.37), Benetke (15.49) 14.11 (RV) Tržič (14.33), Cervinjan(14.48), nadaljuje za Palmanovo (15.00), Videm (15.17). (ne vozi ob sobotah do 9.9.) ™ 14.46 (RV) Tržič (15.08), Portogruaro (15.53), Mestre (16.37), Benetke (16.49). 16.16 17.19 (RV) (RV) (RV) (IC) 15.46 (RV) Tržič (16.08), Portogruaro (16.53), Mestre (17.37), Benetke (17.49). 16.25 (RV) Tržič (16.48), Cervinjan(17.03), nadaljuje za Palmanovo (17.15), 18.16 18.42 Videm (17.32), Trbiž (18.50).™ (3) 16.46 (RV) Tržič (17.08), Portogruaro (17.53), Mestre (18.37), Benetke (18.49). 17.02 (FB) Tržič (17.25), Portogruaro (18.09), Mestre (18.48), nadaljuje za 18.54 (R) Milan. (Obvezna rezervacija). 17.34 (RV) Tržič (17.56), Cervinjan (18.09), nadaljuje za Palmanovo (18.21), 19.16 (RV) Videm (18.37) in Trbiž (20.06).™ (3) 20.16 (RV) 17.46 (RV) Tržič (18.08), Portogruaro (18.51), Mestre (19.39), Benetke (19.51). 21.20 (FB) 18.46 (RV) Tržič (19.08), Portogruaro (19.53), Mestre (20.37), Benetke (20.49). (Ne vozi ob delavnikih pred prazniki). 21.49 (RV) 19.18 (R) Tržič (19.40), Portogruaro (20.31), Mestre (21.37), Benetke (21.50). 22.29 (FB) 20.22 (R) Tržič (20.48), Portogruaro (21.42).™ (3) 20.34 (ICN) Tržič (20.58), nadaljuje za Gorico (21.19), Videm (21.48), iz Benetk v Rim. (Obvezna rezervacija). 23.58 (IC) 22.06 (IC) Tržič (22.34), Portogruaro (23.26), Mestre (00.05). (Obvezna rezervacija). 1.20 (R) 22.44 (BUS) Tržič (23.15), Portogruaro (0.35). (ne vozi 11.10. in 12.10.) ™ 2.25 (RV) SMER Cervinjan (5.20), Tržič (5.41).'» Portogruaro (5.30), Tržič (6.16).(1> Mestre (5.32), Portogruaro (6.16), Tržič (7.04). (Obvezna rezervacija). Portogruaro (6.26), Tržič (7.11)."' Cervinjan (7.13) Tržič (7.26) iz Carnie (5.37), Videm (6.46) preko Palmanove (7.01).™ (3) Portogruaro (6.59), Tržič (7.50).™ (3) Cervinjan (7.58), Tržič (8.13). Iz Trbiža (6.06) preko Vidma (7.30) in Palmanove (7.47).™ Portogruaro (7.50), Tržič (8.41).™ (3) Benetke (7.34), Mestre (7.46), Portogruaro (8.32), Tržič (9.19).™ Benetke (9.11), Mestre (9.23), Portogruaro (10.08), Tržič (10.53). Benetke (9.48), Mestre (10.00), Portogruaro (10.45), Tržič (11.30). Iz Turina v Mestre (10.24), Portogruaro (11.01), Tržič (11.45) (Obvezna rezervacija). Cervinjan (13.21) Tržič (13.35) iz Vidma (12.41) preko Palmanove (13.05). (vozi do 6.9.) ™ (3) Benetke (12.09), Mestre (12.21), Portogruaro (13.06), Tržič (13.51). Cervinjan (14.14), Tržič (14.28). Iz Carnie (12.52) preko Vidma (13.35), Palmanova (13.59). (4) Cervinjan (14.14), Tržič (14.28). Iz Carnie (12.52) preko Vidma (13.35), Palmanova (13.59). (vozi od 10.6. do 6.9.) (» (3) Benetke (13.09), Mestre (13.21), Portogruaro (14.06), Tržič (14.49).(2) Benetke (13.09), Mestre (13.21), Portogruaro (14.06), Tržič (14.57).™ Cervinjan (15.17), Tržič (15.31), iz Gemone (13.35), Videm (14.33), preko Palmanove (15.02). (vozi od 9.9.) (" (3) Benetke (14.11), Mestre (14.23), Portogruaro (15.10), Tržič (15.53). Benetke (15.11), Mestre (15.23), Portogruaro (16.08), Tržič (16.53). Benetke (16.11), Mestre (16.23), Portogruaro (17.08), Tržič (17.53). Iz Neaplja v Mestre (16.50), Portogruaro (17.28), Tržič (18.12) (Obvezna rezervacija). Cervinjan (18.16), Tržič (18.31), iz Carnie (16.53), Videm (17.36), preko Palmanove (18.00).™ (3) Benetke (17.11), Mestre (17.23), Portogruaro (18.08), Tržič (18.54). Benetke (18.11), Mestre (18.23), Portogruaro (19.08), Tržič (19.53). Iz Turina v Mestre (19.45), Portogruaro (20.21), Tržič (20.58). (Obvezna rezervacija). Benetke (19.45), Mestre (19.57), Portogruaro (20.41), Tržič (21.25). Iz Milana v Mestre (20.45), Portogruaro (21.21), Tržič (22.05).(Ob-vezna rezervacija) Iz Rima v Mestre (21.59), Portogruaro (22.48), Tržič (23.32) (Obvezna rezervacija). Benetke (22.57), Mestre (23.12), Portogruaro (00.10), Tržič (0.57). Benetke (00.21), Mestre (00.32), Portogruaro (1.17), Tržič (2.02). ODHODI Proga TRST-VIDEM PRIHODI URA VRSTA SMER URA VRSTA 5.00 (RV) Tržič (5.24), Gorica (5.48), Videm (6.20). Nadaljuje za Benetke."' 6.33 (BUS) 5.58 (R) Tržič (6.22), Gorica (6.47), Videm (7.26). Nadaljuje za Benetke™ 7.21 (R) 6.06 (R) Tržič (6.30), Gorica (6.54), Videm (7.26). Nadaljuje za Benetke.(2) 7.40 (RV) 6.06 (R) Tržič (6.28), Videm (7.27), preko Červinjana (6.42) in Palmanove (6.57), nadaljuje za Carnio (8.10).™ 7.48 (RV) 6.20 (R) Tržič (6.47), Gorica (7.09), Videm (7.49).™ Nadaljuje za Sacile. 8.29 (R) 6.56 (RV) Tržič (7.18), Gorica (7.39), Videm (8.04). Nadaljuje za Benetke 8.36 (RV) 7.35 (R) Tržič (8.02), Gorica (8.25), Videm (8.57).™ 8.46 (RV) 7.35 (RV) Tržič (7.57), Gorica (8.17), Videm (8.43), nadaljuje za Trbiž (10.19).™ 8.56 (R) 7.56 (RV) Tržič (8.18), Videm (8.57). Preko Červinjana (8.30) in Palmanovo 9.19 (R) (8.41).™ (3) 8.56 (RV) Tržič (9.18), Gorica (9.39), Videm (10.04). Nad. za Benetke. 9.30 (ICN) 9.56 (R) Tržič (10.23), Gorica (10.47), Videm (11.23).™ 10.04 10.50 11.30 13.04 13.26 13.59 (RV) (R) (R) (RV) (RV) (R) 10.56 (RV) Tržič (11.18), Gorica (11.39), Videm (12.04). Nadaljuje za Benetke 11.26 (R) Tržič (11.53),Gorica (12.18),Videm (12.53). Nad. za Benetke.™ 12.08 (R) Tržič (12.36), Gorica (13.00),Videm (13.38).(2) 12.20 (R) Tržič (12.42),Videm (13.25).Preko Červinjana (12.56), Palmanovo (13.07); Nadaljuje za Trbiž (15.00). (vozi od 9.9.) ™ (3) 12.26 (R) Tržič (12.53), Gorica (13.18), Videm (13.55).™ 12.56 (RV) Tržič (13.18), Gorica (13.39), Videm (14.04). Nadaljuje za Benetke 14.10 (R) 13.30 (R) Tržič (13.59), Gorica (14.24), Videm (15.04).™ 14.11 (RV) Tržič (14.33), Videm (15.17). Preko Červinjana (14.48) in Palma- 14.55 (R) nove (15.00). (ne vozi ob sobotah do 9.9.)(" 14.11 (BUS) Tržič (14.56), Gorica (15.35). (vozi do1.9.) (2) 14.55 (R) 14.21 (R) Tržič (14.48), Gorica (15.11), Videm (15.47). (vozi do 26.7. in od 2.9.) ™ (3) 15.04 (RV) 14.21 (R) Tržič (14.48), Gorica (15.11), Videm (15.47). (vozi tudi ob delav- 15.14 (R) nikih od 29.7. do 31.8.)(od 8.9. vozi tudi ob praznikih) (4) 15.43 (R) 14.56 (RV) Tržič (15.18), Gorica (15.39), Videm (16.04). Nadaljuje za Benetke 15.54 (R) 15.51 (R) Tržič (16.17), Gorica (16.39), Videm (17.10). Nadaljuje za Trbiž (18.37).(2) 17.04 (RV) 15.56 (R) Tržič (16.23), Gorica (16.46), Videm (17.17). Nadaljuje za Trbiž. 17.51 (R) (18.50).™ 17.59 (R) 16.01 (R) Tržič (16.25), Gorica (16.48), Videm (17.23).™ (3) Nadaljuje za Be- 18.07 (RV) netke. 16.25 (RV) Tržič (16.48), Videm (17.32); preko Červinjana (17.03) in Palma- 18.29 (RV) novo (17.15). Nadaljuje za Trbiž (18.50).™ (3) 18.48 (R) 16.31 (R) Tržič (16.58), Gorica (17.21), Videm (17.55).™ (3) 18.54 (R) 16.56 (RV) Tržič (17.18), Gorica (17.39), Videm (18.04).Nadaljuje za Benetke 17.23 (R) Tržič (17.50), Gorica (18.14), Videm (18.49).™ (3) 19.04 (RV) 17.23 (RV) Tržič (17.50), Gorica (18.14), Videm (18.49). Nad. za Benetke.™ (4) 19.23 (RV) 17.34 (RV) Tržič (17.56), Videm (18.37) - preko Červinjana (18.09) do Pal- 19.51 (R) manove (18.21), nadaljuje do Trbiža (20.06).™ (3) 20.08 (RV) 17.56 (RV) Tržič (18.18), Gorica (18.39), Videm (19.04). Nadaljuje za Be- netke ™ (3) 20.48 (RV) 18.20 (R) Tržič (18.48), Gorica (19.11), Videm (19.45). (Nadaljuje za Sacile). 20.48 (R) 18.56 (RV) Tržič (19.18), Gorica (19.39), Videm (20.04). Nadaljuje za Benetke 20.48 (R) 19.35 (R) Tržič (20.02), Gorica (20.26), Videm (20.57).™ 21.04 (RV) 20.34 (ICN) Tržič (20.58), Gorica (21.19), Videm (21.48). Nadaljuje za Benetke 21.42 (R) v Rim. (Obvezna rezervacija). 21.57 (R) 20.42 (RV) Tržič (21.07), Gorica (21.30), Videm (22.04). Nadaljuje za Benetke. 23.05 (RV) 22.21 (RV) Tržič (22.43), Gorica (23.04), Videm (23.29). 1.31 (RV) SMER Videm (4.37), Gorica (5.29), Tržič (6.05).(,) Videm (5.52), Gorica (6.28), Tržič (6.55).ra Videm (6.30), Gorica (6.54), Tržič (7.17). (1) (Prihaja iz Sacile). Videm (6.46), Tržič (7.26) Preko Palmanove (7.01) in Cervinjana (7.13) prihaja iz Carnie (5.37).(1) (3) Videm (6.55), Gorica (7.33), Tržič (7.59). Videm (7.30), Tržič (8.13) preko Palmanove (7.47) in Cervinjana (7.58).Iz Trbiža (6.06).ra Videm (7.34), Gorica (8.01), Tržič (8.23). Iz Benetk. (vozi od 9.9.) (1) (3) Videm (7.34), Gorica (8.05), Tržič (8.28). Iz Benetk. (od 10.6. do 7.9. vozi tudi ob delavnikih) (4) Videm (7.45), Gorica (8.24), Tržič (8.50). (vozi od 9.9.) (1) (3) Videm (7.55), Gorica (8.38), Tržič (9.06). Prihaja iz Rima. (Obvezna rezervacija). Videm (8.56), Gorica (9.20), Tržič (9.41). Iz Benetk Videm (9.34), Gorica (10.03), Tržič (10.25). Iz Benetk (1) Videm (10.00), Gorica (10.36), Tržič (11.02).(2) Videm (11.56), Gorica (12.20), Tržič (12.41). Iz Benetk "> Videm (12.18), Gorica (12.42), Tržič (13.03). Iz Benetk (5) Videm (12.41), Tržič (13.35) preko Palmanove (13.05) in Cervinjan (13.21). (vozi do 6.9.) (1) (3) Videm (12.45), Gorica (13.18), Tržič (13.44). (od 8.9. vozi tudi ob praznikih) (1) Videm (13.35), Tržič (14.28) preko Palmanove (13.59) in Cervinjan (14.14); Prihaja iz Carnie (12.52).(4) Videm (13.35), Tržič (14.28) preko Palmanove (13.59) in Cervinjan (14.14); prihaja iz Carnie (12.52). (vozi od 10.6. do 6.9.) (1) (3) Videm (13.56), Gorica (14.20), Tržič (14.41). Iz Benetk Videm (13.30), Gorica (14.08), Tržič (14.46). (vozi od 9.9.) (1) Videm (14.20), Gorica (14.52), Tržič (15.16). Videm (14.33), Tržič (15.31) preko Palmanove (15.02) in Cervinjana (15.17). Prihaja iz Gemone (13.35). (vozi od 9.9.) (1) (3) Videm (15.56), Gorica (16.20), Tržič (16.41). Iz Benetk Videm (16.27), Gorica (17.00), Tržič (17.23).(1) (3) Videm (16.29), Gorica (17.05), Tržič (17.31).(2) Videm (16.59), Gorica (17.23), Tržič (17.44). Iz Benetk. (do 9.9. ne vozi ob sobotah) (1) Videm (17.04), Gorica (17.36), Tržič (18.00). Iz Benetk. (vozi do 7.9.) (1) Videm (17.19), Gorica (17.54), Tržič (18.17). (do 9.9. ne vozi ob sobotah) (1) Videm (17.36), Tržič (18.31). Preko Palmanove (18.00) in Cervinjan (18.16), prihaja iz Carnie (16.53).™ (3) Videm (17.56), Gorica (18.20), Tržič (18.41). Iz Benetk. Videm (18.14), Gorica (18.39), Tržič (19.00). Prihaja iz Trbiža (16.32).(2) Videm (18.20), Gorica (18.58), Tržič (19.23). (1) Videm (18.59), Gorica (19.23), Tržič (19.44). Iz Benetk. (od 14.9. ne vozi ob sobotah)™ Videm (19.17), Gorica (19.54), Tržič (20.20). Iz Benetk. (vozi od 14.9.) (4) Videm (19.17), Gorica (19.54), Tržič (20.20). (od 14.9. ne vozi ob sobotah)" Videm (19.17), Gorica (19.54), Tržič (20.20). Prihaja iz Gemone (18.34).(2) Videm (19.56), Gorica (20.20), Tržič (20.41). Iz Benetk. Videm (20.21), Gorica (20.52), Tržič (21.16). Iz Trbiža (18.49).(2) Videm (20.36), Gorica (21.07), Tržič (21.31). Iz Trbiža (19.11).(1) Videm (21.57), Gorica (22.21), Tržič (22.41). Iz Benetk. Videm (00.03), Gorica (0.38), Tržič (1.03). Iz Benetk. 111 Vozi ob delavnikih (2) Vozi ob praznikih 131 Ne vozi ob sobotah (4) Vozi ob sobotah (5) Vozi od torka do petka ob delavnikih; ne vozi 16. 8. (6) Vozi ob sobotah, ob praznikih in delavnikih po praznikih FB - Freccia Bianca IC- Intercity ICN- Intercity Notte RV - Regionale veloce R- Deželni vlak BUS- nadomestni avtobus ŠTJAK - Praznovanje sv. Jakoba Za praznik nastop obnovljene domače dramske skupine Prizor iz enodejanke ŠTJAK- Letošnje že 11. tradicionalno praznovanje sv. Jakoba, ki so ga v Krajevni skupnosti Štjak poimenovali Jakobovi dnevi, je bilo v znamenju veseloigre v enem dejanju »Podlaga zakonske sreče«, ki so jo uprizorili domači amaterski igralci. V Štjaku, ki spada v istoimensko krajevno skupnost, kjer živi nekaj več kot 220 prebivalcev v enajstih vaseh, se je letos, po pol stoletja - zadnjo gledališko igro Visoka pesem so Štjačani uprizorjena 1965. leta -oblikovala lokalna kulturna skupina igralcev, ki je pred številnim občinstvom požela obilen aplavz. V igri Jakoba Alešovca, ki jo je napisal konec 19. stoletja, je dogajanje postavljeno v meščansko okolje, kjer s humorjem prikazujejo odnos med zakoncema Dragotino in Slavoljubom. Gre za težave, ki jih povzroča ljubosumje, saj sta zakonca prepričana, da sta žrtvi skoka čez plot. Za njune ljubosumne izpade posebej skrbijo kuharica Jerica in doktor Pelikan ter tašča, ki najbolj ve, kaj je dobro za njeno hčer. »Iskala sem primerno besedilo za našo novoustanovljeno gledališko skupino, ki šteje pet članov in šepetalko. Jerco je odlično zaigrala najstarejša igralka 75-letna Marija Blokar. Pri iskanju v knjižnici sem naletela na omenjeno veseloigro, pomagali pa smo si tudi z dramo, ki smo jo našli na internetu. Z delom smo resni pričeli marca in v tem času smo imeli kar 32 vaj. Poudariti velja, da smo se dela lotili v okviru študijskih krožkov in sicer brez režiserja,« je poudarila vodja skupine Elena Fu-na, magistrica ekonomije, sicer zaposlena kot računovodkinja v sežanski glasbeni šoli, ki sta ji bili bila zaupani režija in priredba besedila. Poleg tega je v enodejanki zaigrala ljubosumno Dragotino. Glavni igralec Dušan Sanabor v vlogi Slavoljuba pa dodaja, da so vaje potekale v gasilskem domu in da so orginalno besedilo posodobili in ga prestavili v štja-ško narečje. »Jerica si je svoj kostum seši-la kar sama, največ težav pa sem imel pri iskanju klobuka, a sem ga le našel,« pravi Sanabor. Glavna organizatorka Brigita Grmek dodaja, da vaški praznik prinaša tradicionalno sv. mašo, ples in balinarski turnir. Zbrane je na prazniku pozdravil tudi predsednik KS Štjak Matej Večko. Dogajanje so popestrili člani domačega konjeniškega društva, ki je bilo ustanovljeno 2008 leta in ga vodi priznani jahač Pavel Štemberger. Žal pa napovedane predstavitve kmetijske mehanizacije ni bilo. Po nedeljski sv. maši je na Dolenjah potekal še turnir v keglanju, ki se ga je udeležilo 22 ekip. Olga Knez IZOLA - V kombiju poginil pes V vročem vremenu poskrbeti za živali IZOLA - Policija je v soboto v Izoli obravnavala pogin psa, ki sta ga lastnika iz Celja pustila zaprtega v kombiju. Policija zbira podatke v zvezi s sumom storitve kaznivega dejanja mučenja živali, za katerega je zagrožena zaporna kazen do enega leta. Kdor opazi primer mučenja živali, naj sicer pokliče veterinarsko inšpekcijo ali policijo. Vročinski val v zadnjih dneh je za domače živali, ki ne morejo poskrbeti zase, še toliko nevarnejši, kar dokazuje tudi izolski primer. V soboto nekaj pred poldnevom je občinski inšpektor opazil parkiran kombi, v katerem je bil zaprt pes, ki je poginil. Kmalu po prihodu policistov sta do vozila pristopila tudi lastnika psa, zakonca iz Celja, stara 52 in 44 let. Kot so zapisali na koprski policijski upravi, zdaj sledi zbiranje obvestil glede suma storitve kaznivega dejanja mučenja živali. V vročem vremenu ne pozabite na skrb za živali, opozarjajo v društvih za zaščito živali. Visoke temperature lahko prinesejo marsikatero nevšečnost, zato poskrbite, da bodo razmere za živali prijetne in ne naporne ali celo usodne. Živali vedno nudite hladno vodo, dovolj gibanja, najbolje zjutraj in zvečer, možnost za počitek v senci in za osvežitev, kot je kopanje. Če opazite mučenje živali, na portalu Pes moj prijatelj svetujejo, naj se najprej osebno opozori lastnike. Ob tem navajajo različne primere, in sicer če živali živijo v neprimernih bivalnih razmerah, nimajo dovolj hrane ali vode, poleti so na soncu in nimajo zagotovljene sence, lastniki ne poskrbijo zanje ter če so bolne, so zaprte ali priklenjene na osamljenih območjih ali zapuščenih njivah, v nemogočih pogojih. KOREKCIJSKA SONČNA OČALA S POPUSTI OD 20% DO 70% PRI POPUSTI SKOZI CELO LETO ŠE NAPREJ VAS FOBDARIMOF^ OB NAKUPU KOREKCIJSKIH OČAL S PROTIREFLEKSNIM PREMAZOM PODARIMO OKVIR ZA DODATNI PAR OČAL ! POPOLN PRAVILNIK JE NA RAZPOLAGO V NAŠIH PRODAJNIH MESTIH / © Sledite nam: www.spacciocchialivision.it SPACCIO OCCHIALI VISION JE PRVA VERIGA TOVRSTNIH TOVARNIŠKIH TRGOVIN V ITALIJI CODOGNE (TV) - VISNADELLO (TV) - MESTRE (VE) PORTOGRUARO (VE) - JESOLO (VE) - VIDEM TAVAGNACCO (UD) - CODROIPO (UD) - GORICA FONTANAFREDDA (PN) - SESLJAN (TS) MONTECCHIO MAGGIORE (VI) - TREVIOLO (BG) CAPRIOLO (BS) - REZZATO (BS) - CARAVAGGIO (BG) - PESSANO CON BORNAGO (MI) - ERBA (CO) h facebook Postanite fan naše strani! facebook.com/spacciocchialivision I S TEM ODREZKOM BOSTE V NAŠIH PRODAJNIH MESTIH DOBILI DODATNI POPUST V VIŠINI Na ceni korekcijskega ali sončnega okvirja. Ponudba ni združljiva z drugimi tekočimi akcijami. T i Za nakup v vrednosti nad 100 evrov | POHITITE, PONUDBA VELJA DO 31.08.2013 I I SESLJAN (TS) Sesljan 27/I - Tel. +39 040 299516 Drž. Cesta 14 proti Trstu. ODPRTO OD PONEDELJKA POPOLDNE DO SOBOTE GORICA Ulica Trieste 225/1 - Tel. +39 0481 520311 ODPRTO OD PONEDELJKA POPOLDNE DO SOBOTE TAVAGNACCO (UD) Ulica Nazionale 135 - Tel. +39 0432 660524 V TRGOVSKEM CENTRU ARTENI TAVAGNACCO Najdete nas v prvem nadstropju (vhod iz športnega oddelka) 400 KVM POVRŠINE Z VEČ KOT 7000 PAROV OČAL NA OGLED! / KULTURA Torek, 30. julija 2013 1 1 MUZEJ REVOLTELLA V TRSTU - Množično obiskana svečanost Reorganizacija dela zbirke v poklon Sergiu Molesiju Po cenjenem umetnostnem zgodovinarju so tudi poimenovali strokovno knjižnico V četrtek so v muzeju Revoltella poimenovali strokovno knjižnico po profesorju in cenjenemu umetnostnemu zgodovinarju Sergiu Molesiju. Nabito polna dvorana avditorija in pričevanja strokovnjakov ter obenem prijateljev so ob skorajšnji drugi obletnici Molesijeve smrti postavila v ospredje pomembno osebnost za naš kulturni prostor, katere življenjski zgled, raziskovalno delo in vrednote ostajajo kot pomemben del kulturne dediščine. Direktorica muzeja Revoltella Maria Ma-sau Dan je uvedla večer in se posebej spomnila večletnega sodelovanja profesorja Molesija z muzejem, najprej kot soavtorja obsežnega kataloga zbirke v sedemdesetih letih, nato kot člana Ku-ratorija. Njegova radovednost in prodornost sta bistveno prispevali k zbiranju podatkov o še manj poznanih avtorjih in to v časih, ko ni bilo še svetovnega spleta in je bil dostop do podatkov bistveno bolj težaven. Zahvalila se je ženi Renati in hčerki Rosalbi Molesi za donacijo strokovnih knjig, s katerimi jih šteje knjižnica že skoraj 20.000. Reorganizacija postavitve predzadnjega nadstropja zbirke želi prav tako biti poklon spominu Molesija, ki je v sedemdesetih letih pripravil razstavo tržaških slikarjev iz obdobja Sveva ter tako vzpostavil vez med besedno in likovno krajevno umetnostjo. V zadnjem nadstropju pa so posebej zbrana dela najbolj reprezentativnih predstavnikov moderne na področju kiparstva, s posebnim ozirom na pravkar preminulega Bruna Chersiclo in Marcella Mascherinija, ob tridesetletnici smrti (jeseni bo izšel katalog kiparske zbirke muzeja). Slovensko prisotnost beleži v tem kontekstu Spacalov leseni kip iz petdesetih let, ki predstavlja Prostor in S srečanja v spomin na umetnostnega zgodovinarja Sergia Molesija kroma čas. Prav v četrtek je začel niz večernega odprtja muzejev, ki jih bo možno obiskati enkrat tedensko do konca avgusta med 19. in 23. uro. Avgusta pa bodo spet na vrsti filmski večeri Art&Ci-nema v sodelovanju s Cappello Underground. Dolgoletni sodelavec prav tako umetnostni zgodovinar in Molesijev prijatelj Franco Firmiani je obujal spomine na študijska leta ter preko prisrčnih anekdot vzpostavil izjemno vztrajnost in vedoželjnost, ki je že v mladostnih letih obrodila bogato publicistično dejavnost. Izviren nastop je že takrat vzbujal pozornost in simpatijo. Molesijev nekdanji učenec in cenjeni časnikar Umberto Basazzi je obujal spomine na šolske klopi, ko je doživljal Molesija kot revolucionarja v pristopu, ki je znal preko svojega izvirnega in učinkovitega pristopa pridobiti mlade in v njih vzbujati motivacijo do učenja. Umetnica in zgodovinarka iz Reke Erna Toncinich je z Molesijem sodelovala predvsem v sklopu italijanske narodnostne skupnosti v Istri in Dalmaciji, kjer je profesor Sergio Molesi večkrat predaval ter se zavzel za promocijo likovnih umetnikov tudi preko natečaja Istria Nobilissima. V sedemdesetih letih se je Molesi zavzel za to, da so lahko istrski slikarji razstavljali najprej v Gradežu, nato tudi v Trstu. Posebno ponosen je bil na izid zajetne monografije Romola Venuccija, najpomembnejšega reškega slikarja dvajsetega stoletja. Skupaj z Erno Toncinich sta na zbranem gradivu intenzivno de- lala, posebno je cenila pri njem sposobnost, da je znal tudi zahtevnejše pojme podati na jasen in dostopen način. Enzo Mari je skozi doživljanje umetnika oživel Molesijevo poetično in ustvarjalno osebnost, preko spominov je prišla do izraza Molesijeva velikodušnost in etična pokončnost. Spomnil se je Molesiju najljubšega športa: zasledovanja rakov v Rovinju: s potrpljenjem in primerno strategijo jih je po dolgi preži vendar ujel, da bi jih spet prepustil prostosti. Podobno se je znal približevati umetnikom, jim pomagal, da so prišli na dan, jim vlival samozavest in znal iz njih izvleči najboljše. Njegove predstavitve razstav, eseji in prispevki za kataloge so se pogostoma zaključili s skrivnostnimi kraticami simbolične vrednosti. Pričevanja je dopolnil glasbeni nastop z občuteno praizvedbo skladbe Alexa Lombardija za klavir, violino in kitaro. V imenu družine se je nazadnje vsem, ki so počastili spomin očeta zahvalila še hčerka Rosalba Molesi. Na spominski svečanosti se je marsikdo spomnil Molesijevih besed, ki so se globoko zapisale v srca vseh, ki so intelektualca cenili in imeli radi: »Umetnost pomeni udejanjiti avtorske misli in čustva. Umetnost sproži miselni proces; kdor več misli, bolje zbere; kdor bolje izbira, je svobodnejši; kdor je svobodnejši je srečen in zato boljši. Intelektualec je tako sočasno človek, ki ustvarja in človek, ki srka svetlobo misli drugega. Intelektualec je oni, ki omogoča soočanje, ozavešča novost, ustvarjalnost, konceptualno pretakanje misli, ki jih lahko delimo in inovacijo, ki bo zaznamovala prihodnjo zgodovino človeštva« Jasna Merku GLASBA - V Lignanu V soboto dj Guetta V petek pa Malika Ayane Lignano bo 3. avgusta preplavilo na tisoče mladih v iskanju zabave in dobre glasbe z željo preživeti nekaj sproščenih ur ob poslušanju enega izmed najbolj popularnih in priznanih dj-jev na svetu. V deželo prihaja namreč francoska zvezda house glasbe David Guetta, ki bo nastopil na stadionu »G. Teghil«. Guettov koncert sodi v sklop tridnevnega glasbenega dogodka Golden nights, ki bo trajal od 2. do 4. avgusta. Led bo prebila ena izmed najbolj razpoznanvnih mladih italijanskih pevk Malika Ayane, ki bo nastopila v petek, 2. avgusta, medtem ko bo zaključni koncert v nedeljo, 4. avgusta, ko bo na oder stopila skupina Motel Connection. Malika Ayane je med najbolj perspektivnimi italijanskimi (oče je sicer Maro-čan) jazz in rock pevkami in je nase opozorila tudi z uspešnimi nastopi na sanremskem festivalu. Motel connection pa je skupina iz Tu-rina, ki največjo pozornost posveča elektronski glasbi. Vstop za začetni in zaključni večer bo brezplačen, medtem ko bo Guettov koncert proti plačilu. Vstopnice so že v prodaji na običajnih prodajnih mestih in tudi po spletu (na primer na spletni strani www.aza-lea.it). Predprodajna cena: 38,00 €. 45-letni David Guetta, rodil se je v Parizu leta 1967, je krstni album izdal leta 2001 in v samih 12 letih že prodal 5 milionov albumov in 20 milionov singlov ter sodeloval s številnimi vrhunskimi pevci in glasbeniki. Od pesmi The world is mine dalje so si uspehi samo sledili in kmalu se je Guetta povzpel na vrh popularnosti med svetovnimi dj-ji. Zadnji uspeh je zabeležil z albumom Nothing but the beat iz leta 2011 in singlom Night of your life. Obeta se torej vrhunski glasbeni dogodek. (I.F.) PULJ - 60. filmski festival Glavne nagrade filmu o razdeljenem Mostarju Film »Obrana i zaštita« režiserja Boba Jelčica PULJ - Celovečerec režiserja Boba Jelčica, Obrana i zaštita (Obramba in zaščita), ki govori o življenju v razdeljenem Mostarju, je pobral vse glavne nagrade na 60. filmskem festivalu v Pulju. V tekmovalnem programu manjšinskih koprodukcij je bilo pet slovenskih filmov, za najboljši film pa je bil izbran celovečerec Kru-govi (Krogi) Srdana Golubovica. Jeličic je dobil veliko zlato areno za najboljši film, zlati areni pa tudi za režijo in za scenarij. Celovečerec Obrana i zaštita je tudi nagrajen z zlato areno za scenografijo in kamero. Tudi oba glavna igralca v filmu, Bogdan Diklic in Nada Durevska sta bila nagrajena kot najboljši igralec oziroma igralka. Sedma zlata arena za Obrano i zaštito je končala v rokah producentke Zdenke Gold. Jeličicev prvi celovečerec sicer pa ni navdušil občinstvo v puljskem amfiteatru, ki je "Obrano i zašti-to" ocenilo s skromnih 2,8 točke, medtem ko je z ova-cijami pozdravilo celovečerec Kauboji (Kavboji) režiserja Tomislava Mršica, ki je dobil 4,8 točke, s tem pa tudi nagrado zlata vrata Pulja. Mršic je v Pulju debi-tiral s filmom, ki je narejen po scenariju zagrebške gledališke uspešnice. Zirija je šest zlatih aren podelila tudi celovečer-cu Šuti (Molči) režiserja Lukasa Nole, ki je s časovno reverzibilno dramaturgijo spregovoril o dolgoletnem družinskim nasilju na podlagi resničnega dogodka. Na programu manjšinskih koprodukcij, ki so tekmovale za nagrade, je bilo tudi pet slovenskih režiserjev, ki so posneli koprodukcije. Gre za celovečerec Miroslava Mandrica Adria Blues ter drame Nejca Gazvoda Dvojina, Nahrani me z besedami Martina Turka, Srečen za umret Matevža Luzarja in Šanghaj Marka Na-beršnika. Zirija je odločila, da je najboljši film v tej kategoriji Golubovicevi Krugovi (Krogi). (STA) BENETKE - Razstava v muzeju Guggenheim do 8. septembra Motherwellove lepljenke Muzej Guggenheim v Benetkah gosti do 8. septembra razstavo posvečeno Robertu Mot-herwellu (1915-1991), enemu izmed glavnih predstavnikov ameriškega abstraktnega ekspresionizma. Pobuda je prvi poskus preučevanja in kronološkega beleženja začetkov avtorjeve umetniške izkušnje od njegovega donosnega srečanja s tehniko lepljenke. Organizatorji so se v glavnem osredotočili na umetnikova dela v tehniki lepljenke, ob katerih sicer srečamo tudi nekatere risbe na papirju. Osemin-štirideset eksponatov iz pomembnih muzejev in evropskih ter ameriških zasebnih zbirk zaobja-me prvo desetletje avtorjeve umetniške kariere, in sicer obdobje, ki gre od leta 1941 do leta 1951. Razstava želi obenem poudariti vlogo ga-leristke in zbirateljice Peggy Guggenheim, ki je podprla umetnika od samega začetka. Prav ob njeni spodbudi se je namreč Motherwell, pod mentorstvom čilskega nadrealista Roberta Sebastiana Matte, leta 1943 lotil prvih preizkusov v tehniki kolaža. Slednji so sovpadali s posebno nemirnim obdobjem ZDA, ki so leta 1941, po napadu Japonske na Pearl Harbor, stopile v vojno. Takrat se je umetnik začel posvečati temam simbolične nasilnosti in boja za humanitarne vrednote. To zanimanje se je posebno pokazalo leta 1943 pri pionirskem ustvarjanju lepljenk, bodisi v sklopu uporabe evokativnih naslovov bodisi v sklopu samega postopka trganja papirnatih delov. S slednjim, ki ga je avtor zaradi svoje agresivnosti primerjal z ubijanjem, je ob striženju ter polaganju prilepljenih papirnatih plasti ustvaril kompozicije abstraktnih figur ali čiste abstrakcije. Preko tega pristopa mu je uspe- lo uprizoriti nemir modernega sveta in se istočasno uveljaviti kot nov in izviren glasnik povojne ameriške umetnosti. Motherwellovi kolaži so bili prvič predstavljeni na razstavi Exibition of Collage, ki jo je leta 1943 Peggy Guggenheim priredila v svoji newyorški galeriji Art of This Century. To je bila prva pobuda mednarodnega obsega posvečena tehniki lepljenke v ZDA. Ob tisti priložnosti je avtor razstavljal z evropskimi umetniki, med katerimi velja omeniti Hen-rija Matissa, Pabla Picassa in Kurta Schwitter-sa. Leto pozneje je Peggy Guggenheim gostila v svoji galeriji avtorjevo prvo osebno razstavo. Ob priložnosti je izšla tudi brošura z uvodnim spisom takratnega direktorja Muzeja Solomon Robert Guggenheim Museum. V nadaljnjem desetletju se je avtor posvetil pretežno ustvarjanju lepljenk velikega formata in zaradi tega izstopal med drugimi umetniki svoje generacije. Ob tem je treba podčrtati, da je leta 1952 prevladujoč vpliv nadrealizma prvih del dokončno zamenjal zrelejši pristop trdno ukoreninjen v prvine ameriškega abstraktnega ekspresionizma. Razstava, ki si jo je mogoče ogledati od srede do ponedeljka od 10. do 18. ure, se bo nato premaknila v newyorški Solomon Robert Guggenheim Museum. Štefan Turk 1 2 Petek, 26. julija 2013 APrimorski r dnevnik ow n ° ki Ulica Garibaldi 9 tel. 0481356320 faks 0481356329 gorica@primorski.eu GORICA-TRŽIČ - Denar zagotavlja zaščitna zakonodaja Na jezikovnih uradih »dela res ne manjka« »Dela ne manjka,« pravi Daniele Fur-lan, prevajalec in tolmač na uradu za slovensko narodno skupnost pri goriški občini, ki deluje v prvem nadstropju stavbe županstva, tik ob uradih za kulturne dejavnosti. »Redno, čeprav ne ravno v velikem številu, se na urad obračajo občani ter predstavniki slovenskih društev in ustanov, ob stikih z javnostjo pa imava s kolegico, ki skrbi za furlanski jezik in s katero delim pisarno, še vrsto drugih nalog,« navaja Fur-lan, ki je za slovensko službo odgovoren od decembra 2012, pred tem pa si je izkušen že nabral tako na pokrajini kot tudi na goriški občini. Zaposlen je z enoletno pogodbo, saj črpa občina denar za jezikovni urad iz zakona 38/2001, kar pomeni, da mora pogodbo obnavljati iz leta v leto. Slovenski urad je odprt javnosti vsak ponedeljek od 9. do 12. ure ter ob sredah med 15.30 in 17.30, Furlan pa je zaposlen s polnim delovnim časom (36 ur tedensko). Ob samih odnosih z občani (tako z Gori-čani kot s Slovenci, ki živijo v okoliških vaseh in na drugi strani meje) spadajo namreč med njegove naloge prevajanje dokumentov in uradnih aktov, prevajanje pisem, tajniško delo za potrebe slovenske konzulte, tolmačenje na raznih srečanjih, novinarskih konferencah, uradnih obiskih in drugih priložnostih, dalje jezikovno svetovanje ter sodelovanje pri upravnem delu z drugimi uradi, na primer pri pripravi prošenj za črpanje sredstev iz zaščitnega in drugih zakonov. »Denar iz zaščitnega zakona, s katerim financiramo slovensko službo, nam nakažejo z dveletnim zamikom. Dodeljena sredstva smo vsekakor vedno prejeli, zato projekte nemoteno izvajamo,« je poudaril odbornik Stefano Ceretta, po katerem ima jezikovni urad kar nekaj dela. »V zadnjih letih smo zato deželi FJK ob običajnih projektih predstavili tudi nekaj dodatnih, s katerimi bi našega prevajalca nekoliko razbremenili, na primer pri prevajanju dokumentov,« je pojasnil Ceretta. Letos je goriška občina na deželno upravo naslovila prošnjo za financiranje osmih projektov, ki so skupno vredni 143.500 evrov. Lani je občina Gorica na podlagi 8. člena zaščitnega zakona zaprosila za »rekordnih« 378.499 evrov (predstavila je trinajst projektov), leta 2011 je zaprosila za 223.000 evrov, leta 2010 pa za 116.000 evrov. »Letos so se pravila spremenila. Zaprositi je bilo mogoče za največ 150.000 evrov,« je pojasnil pri- TRZIC Priprave na stoletnico Bliža se stoletnica začetka prve svetovne vojne, nanjo pa se pripravljajo tudi v Tržiču. Občina že napoveduje, da bo v ta namen izkoristila evropska sredstva iz čezmejnih projektov s ciljem, da ovrednoti teritorij. »Naša želja je, da bo stoletnica priložnost za resno analizo zgodovinskega dogajanja, obenem pa tudi za promocijo teritorija v znamenju sožitja in miru,« pravi odbornica za kulturo Paola Benes. V oktobru bodo zato sklicali forum o prvi svetovni vojni in prisluhnili vsem dejavnikom. Okrepili bodo sodelovanje s pokrajino Treviso, ki vodi projekt za povezavo med Sočo in reko Piave. Označili bodo najbolj pomenljive kraške kraje, tematski park o prvi vojni bodo ovrednotili skozi projekt Julius in uresničili digitalni vodnik po Krasu. Daniele Furlan v pisarni bumbaca stojni odbornik. Ob projektu za zaposlitev prevajalca, ki bo zadolžen za vodenje slovenskega urada (45.000 evrov), je občina v letošnjo prošnjo vključila tudi zaposlitev prevajalca, ki bo zadolžen za prevajanje dokumentov (28.500 evrov), občasno zaposlitev tolmača, ki se bo udeleževal občinskih svetov in drugih dogodkov (15.000 evrov), občasno zaposlitev tolmača na sejah EZTS GO (15.000 evrov), prevajanje vsebin spletne strani goriške občine (5.000 evrov), posodabljanje in prevajanje vsebin na spletni strani EZTS GO (5.000 evrov), objavo uradnih sporočil in promocijskega gradiva v slovenskem tisku (20.000 evrov) ter nameščanje dvojezičnih tabel v Podgori, Štandrežu, Pevmi, Štmavru in na Oslavju (10.000 evrov). V TRŽIČU LETOS IZDALI 11 DVOJEZIČNIH IZKAZNIC Prošnjo za črpanje denarja iz zaščitnega zakona in iz zakona št. 482 je vložila tudi tržiška občina. Dežela ji je letos dodelila okrog 60 tisoč evrov za rabo slovenskega jezika v javni upravi in 7680 evrov za zaščito furlanske manjšine. Levji delež finančnih sredstev za slovensko narodno skupnost bo občina porabila za delovanje slovenske službe. Urad ima sedež v pritličju t.i. beneške palače (Palazzetto Veneto) v Ulici SantAmbrogio, kjer je ljudem na razpolago ob ponedeljkih in sredah med 15.30 in 17.30 ter ob petkih med 9. in 12. uro. Zanj bo občina porabila42.000 evrov, pre- GORICA - Trijezični dnevnik Osemčlanska ekipa za Posoško kroniko f s> CRONACHE ISONTINE CRONiCHIS L15UNTINÍS - FOSOŠKA KRONIKA ^rahoCs» o,nil;fnJ dii'U ftijvineva di tíofizta _ it IL'UÍ. J i'LT- jri Im«: d¡t PrcunVioÍL- ČRNOMELJ O V nižinah in ob morju bo sončno z jutranjo zmerno burjo na obali, ki se bo popoldan obrnila v zahodnik. Dopoldan bo v gorah sončno, popoldan pretežno jasno. Še bo dotekal suh zrak. Jutri bo pretežno jasno. TOLMEC 017/29 VIDEMO 18/33 TRBIŽ O 12/25 CEDADo^ 19/32 & goriCT'0n-gorica 20/33 O " 20/30 TOROŽ C 21/30 O UMA CELOVEC 014/27 KRANJSKA G. O 13/23 O TRŽIČ ¿^ 15/28 KRANJ S. GRADEC 014/25 CELJE 16/28 O LJUBLJANA 017/30 POSTOJNA O 15/27 N. MESTO 18/29 O PORTOROŽ O KOČEVJE V ° ' > ČRNOMELJ O s^ Danes: ob 1.16 najnižje -32 cm, ob 8.59 naj- _ S višje 6 cm, ob 10.39 najnižje 5 cm, ob Morje je rahl° g 17.57 najvišje 28 cm. § razgibano, tem- S Jutri: ob 2.06 najnižje -40 cm, ob 9.14 naj- peratura morja čd višje 15 cm, ob 13.45 najnižje 5 cm, ob I 26>5 stopinje C-19.18 najvišje 28 cm. 500 m ..........30 1000 m ..........24 1500 m ..........16 2000 m ..........13 2500 m ...........9 2864 m............7 UV indeks bo sredi dneva ob jasnem vremenu po nižinah 8,5 in v visokogorju 9,5. V Cannesu rop draguljev za kar sto milijonov CANNES- V nedeljskem oboroženem ropu v luksuznem hotelu v francoskem letovišču Cannes so roparji odnesli kar za sto milijonov evrov draguljev, je danes sporočilo državno tožilstvo. Prve ocene policija so se vrtele okoli 40 milijonov evrov. Policija sicer še vedno tava v temi, kdo naj bi izvedel spektakularen rop z rekordnim plenom.Gre za enega največjih ropov v zgodovini. Na okoli 100 milijonov evrov so ocenili tudi vrednost ropa v Diamond Centru v Antwerpnu leta 2003, vendar pa so roparji tedaj odnesli tudi veliko vrednostnih papirjev, tokrat pa le dragulje, navaja nemška tiskovna agencija dpa. Roparji so napadli razstavo nakita izraelskega draguljarja in milijarderja Leva Levieva v hotelu Carlton. Po navedbah tožilstva bi lahko v ropu sodelovali tudi hotelski varnostniki. Dunajski dečki bi se lahko znašli v resnih finančnih težavah DUNAJ - Institucija, ki bdi nad znamenitimi Dunajskimi dečki, se lahko zaradi predloga, da bi v prihodnje plačevala najemnino za prostore, v katerih deluje, znajde v resnih finančnih težavah. Institucija Dunajski dečki namreč po besedah direktorja Walterja Nettiga deluje kot neprofitna organizacija z omejenimi dohodki. Zgodovina Dunajskih dečkov sega v 13. stoletje, institucija pa dandanes deluje neprofitno. Svoje delovanje financira na podlagi številnih koncertov, turnej, od prodaje zgoščenk in zasebnih donacij. Učiteljice, ki poučujejo mlade pevce, plačuje država, prav tako pa imajo Dunajski dečki od leta 1948 brezplačen domicil v dunajski palači iz 18. stoletja. Sveta brata Ciril in Metod V petek, 5. julija je bila v Vele-hradu na Češkem velika slovesnost ob 1150. obletnici prihoda svetih bratov Cirila (827-869) in Metoda (815-885) v naše kraje. Moravska kneževina, ki je obsegala današnjo Slovaško, Moravsko in del Madžarske, se je sredi IX. stoletja uspešno borila proti prodoru fran-kovsko-nemške države. Knez Rastislav pa se ni zavzemal samo za vojaške uspehe, ampak tudi za kulturno neodvisnost od salzburških nemških škofov. Zato je leta 862 prosil bizantinskega cesarja, s katerim je bil v zavezništvu, da mu pošlje učitelje, ki bi ljudi učili krščansko vero in ohranjali slovansko kulturno tradicijo v svojem jeziku. Cesar Mihael III. se je odločil za izobraženega in zanesljivega Kon- stantina (Cirila), ki je živel v Solunu, kjer so menda vsi obvladali slovansko govorico. Naslednjega leta je Ciril z bratom in skupino učencev prišel v Velehrad na Moravsko in že prinesel s seboj prevode evangelijev v starocerkveno slovanski jezik. Ker ni bilo še slovanskega črkopisa, je izumil glagolico, iz katere se je kasneje razvila cirilica, ki nosi ime prav po njem. Zaradi pomembnega dela, ki sta ga Ciril in Metod opravila v srednjeevropskem prostoru za uveljavitev slovanske kulture, slovanske cerkvene avtonomije in slovanskega bogoslužja, ju je papež Janez Pavel II leta 1980 proglasil za sozavetnika Evrope. Izjemnega zgodovinskega dogodka, ki ga predstavlja prihod svetih bratov v naše kraje in začetek utrjevanja slovanske kulturne zavesti, so se spomnile nekatere vzhodne države s fi-latelističnimi izdajami. Znamke in bloke so ob letošnji obletnici izdale poštne uprave Rusije, Ukrajine, Belorusije in Bolgarije. Češka, Slovaška in Vatikan pa so se odločili za skupno izdajo. Soteska Vintgar Konec junija je Pošta Slovenije izdala razglednično dopisnico ob 120. obletnici odprtja poti skozi sotesko Vintgar. Ta čudovita naravna lepota Slovenije je poldrugi kilometer dolga dolina, ki se razteza med Bledom in Jesenicami. Sotesko je v tisočletjih izoblikoval potok Radovna, ki je sicer v zadnji medledeni dobi tekel proti Bohinju. Potem so ledeniki potoku zaprli pot, nastalo je jezero in voda si je na drugi strani našla pot proti Savi Dolinki. Tam je potok izdolbel sotesko, ki jo danes lahko občudujejo številni turisti, saj je ena najbolj obiskanih naravnih znamenitosti v Triglavskem narodnem parku. Zaradi ozke struge in strmih bregov je bila ta edinstvena lepota Gorenjske skozi stoletja povsem nedostopna in neraziskana. Šele leta 1891 sta sotesko odkrila takratni gorjanski župan ter neki blejski fotograf in katrograf. Oba sta takoj razumela, da je treba to naravno lepoto ovrednotiti tako, da postane dostopna za mnoge obiskovalce. Pod županovim vodstvom so začeli težka, zamudna, zahtevna in draga dela, da bi z mostički, prehodi in galerijami uredili pešpot skozi Vintgar. Slovesno odprtje zavarovane poti je bilo 26. avgusta 1893. Na dopisnici je prikazan prav eden od številnih drznih prehodov po tej čudoviti soteski. (Slika 1) Kontovel in Boris Pahor Te dni se na Kontovelu z vrsto prireditev spominjajo 600. obletnice prve omembe njihovega kraja. Tržaški mestni svet je namreč 30. julija 1413 določil, da se vrh hriba okrog cerkvice sv. Hieronima in ob vojaški utrdbi Monkolan zgradi vas. V dekretu tudi piše, naj bi v vasi živeli predvsem ljudje slovanskega rodu. Ob tej obletnici so vaščani pripravili vrsto prireditev, ki so se zvrsti- le v soboto, 27., v nedeljo, 28. in se bodo še danes, 30. julija. V sodelovanju s slovenskim filatelističnim klubom »Košir« so poskrbeli tudi za nekaj poštnih pobud. V soboto so ob v vaški telovadnici predstavili razglednice in slovensko osebno znamko, na kateri bo prikazana slika Kontovela iz petdesetih let. Danes pa bo v šotoru pri hiši pred pokopališčem poseben poštni urad odprt od 16.30 do 20.30, kjer bo na razpolago spominska razglednica s staro sliko Kontovela in poseben poštni žig, na katerem bo poleg letnic 1413 in 2013 tudi dvojezični napis KONTOVEL - 600 LET VASI. (Slika 2) Konec avgusta pa je na vrsti druga važna obletnica. Tržaški pisatelj Boris Pahor bo 26. avgusta slavil svojih plodovitih in intenzivno preživetih sto let. Na zasebno pobudo in v sodelovanju s filatelističnim klubom »Košir« bosta za to priložnost izšli dve osebni znamki s pisateljevo sliko in spominsko kuverto. Znamki bodo organizatorji predstavili v petek, 2. avgusta ob 11. uri v prostorih Tržaške knjigarne. Zaključek sezone Tudi člani slovenskega fila-telističnega kluba po bogati in intenzivni sezoni odhajajo na zaslužen počitek. Poleg rednega delovanja so letos praznovali 60. obletnico ustanovitve kluba in priredili na Opčinah veliko filatelisti-čno razstavo ter izdali knjigo o zadnjem desetletju njihovega dela. Knjiga je po nizki ceni na razpolago v Tržaški knjigarni. Ob sklepu sezone so se člani srečali v znani restavraciji na Kontovelu. Z zadovoljstvom so nazdravili opravljenemu delu in izrabili proložnost za pogovor o novih načrtih za prihodnjo sezono. Med drugim je bilo sklenjeno, da bodo člani kluba poskrbeli tudi v prihodnji sezoni za prispevke v rubriki Postiljon v Primorskem dnevniku. Ker je to zadnja rubrika v letošnji sezoni, se sodelavci iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam redno sledili in nas pogosto pohvalili ali tudi opozorili na kakšne pomanjkljivosti. Vsem želimo prijetne in mirne počitnice. Septembra pa vas spet vabimo na mesečno srečanje v svetu filatelije. Srečno! I.T. Popravek V zadnji rubriki Postiljona je tiskarski škrat nakuhal neljubo napako. Ob zapisu o sodelovanju učencev osnovnih šol Ivan Grbec in Marica Gre-gorič Stepančič iz Škednja s tržaško poštno upravo, ko so mladi narisali in razstavili vrsto razglednic in znamk o temeljnih otrokovih pravicah, se je pomotoma vrinila slika plakata o kresni noči na Padričah. Učencem in njihovim učiteljicam se opravičujemo in objavljamo sliko, ki je bila predvidena za tisti članek. (Slika 3) •m