SEKCIJA O VARSTVU OKOLJA
Skrajni čas za saniranje razmer
Prvo uro ietošnje koktiarske pomiadi so se v OŠ Adoiia jakhla zbraii krajani krajevnih skupnosti >'aiog. Zadobrova-Snebeije. Novo Polje in Polje ter drugih KS, ki so želeli sodelovati v sekciji o varstvu okolja in ekoiogiji, sklicali sta jo OK S7<DL in krajevna konferenca SZDL
Zafoa.
lelovna organizacija KOTO na
Sekcija je bila ena od nntik razprave o o^nutku dolgoroč-nega planaobčin in mesta l.iub-I.jane za obdobje 1986—2000. vodil jo- je predsednik- občin-skega komiteja ZK Pavle Vindi-šar. Naj že kar na začetkiuigoto-vimo. da je sekcija polno izpol-nila svoj namen in korigirala na-daljnji razvoj vzhodnega ob-močja I iubljane glede čistejše-ga. bolj zdravega okolja in mož-nosti za življenje. Hkrati so kra-jani opozorili tudi na druge žgoee probleme, ki jih bo treba obde-lati in jih vnesti v srednjeročni načrt razvoja občine, nekatere pa tudi v razvojne načrte kra-jevne skupnosti Zaiog. Postaviii pa so tudi vrsto zahtevnih vsebin-skih vprašanj, na katera bo mo-goče odgovoriti !e po dodatni strokovni ahalizi. Eno takih je npr.: Ali je Zaloe ob današnjih razmerah sploh sposoben prene-sti še večjo poselitev? Skoz vso razpravo pa je vela ugotovitev. da ta kot ves vzhodni del Ljub-Ijane ne prenese niti najmanj-šcga povečanju onesnažcvanja.
Založani so. razumljivo. opo-zorili na izjemno konccntracijo onesnaževaicev okoFja prav v njihovi krajevni skupnosti. Ljub-Ijanska kanalizaci ja se končuje v Žaloau in jc še vedno brez čj-stilne naprave. Predelava žival-skih ostankov \z slovenskih klav-nic je tudi v Zaloau. vendar ie
sekciji edina dobiia priznanje za trud in prizadevanje pri sanira-n ju razmer. Novi bio filter bo Za-logu in okolici odvzei dtil nezno-snega smradu. Ostajajo pa še drugi onesnaževalci: Emona. Pe-rutnina. Plinska postaja. Petrol, Saturnus. Arbo. železnica z naj-večjo slovensko ranžimo postajo in močnim nočnim hrupom ter tovorna postaja s čistilnico živin-skih vagonov. Nekateri od njih so se odzvali vabilu krajevne . skupnosti pri skupnem iskanju poti za zboij.šanje razmer. drugi se na zahteve krajanov požvižga-jo. Slednji imajo podporo tudi v odnosu Liubliane z nenehnim odlaganje  začctka gradnje   či-
stilne naprave ob koncu Ijubljan-ske kanalizacije. Predstavnik so-sednje KS Vevče-Zg. Kašelj je kot podoben primer navedel Pe-troi. ki ima skladišče na njiho-vem obmoeju in ki. ne meneč se za zahteve krajevne skupnosti. žcli še razširiti in povečati skla-dišče aoriv.
Zato so Založani in udeleženci sekcije iz druaih krajevnih skup-nosti menili. da je onesnaževal-cev zraka in vode kot tudi ustvar-jalcev hrupa v vzhodnem delu Ljubljane dovolj in da je nastopii ¦ čas za načrtno itrnkovno in javno saniranjc razmcr. Prav tako so menili o moSčanski toptarni ini o predfogu v o^nutku LjubljaTia 2000. da bi lc dva km vzbndneje
ou uanašnjč 2graUJii se novo. Nikjer v Ljubljani, še najmanj pa ob že obstoječi. ne bi smeli gra-diti nove toplarne. dokler ne bo sanirana -sedanja. Še!e ob zado-voijivi sanaciji — vendar ne z vi-sokim dimnikom in pošiljanjem pepela in žvepla sosedom — se v Ljubljani lahko pogovarjamo o lokaciji za novo toplarno.
Predstavniki KS Zadobrova-Sneberje so podprli zahtevo po sanaciji razmer v naši občini, pri-dali pa so še zahtcvo po večji skrhi za pokrajinski park Zajčja dobrava, da se čimprej pridobi čimveč površin v družbeno last-nino in da se v n jem lahko vzpo-stavi varovalni režim. kot je to v drugih parkovnih gozdovih Ljubljane.
Predstavniki Novega Potja pa so še posebej usmerili pozornost na prohlem divjih poti in cest. ki nastajajo na poljih in na Uasi Poti ^pominov in tovarištva na vzhodnem delu industrijske cone. ki tostran železnice nima urejenc najkrajše naravne pove-zave z Novim Poljem in drugimi kraji ob njem. Ne le z mopedi in osebnimi avtomobili. celo z naj-večjimi Jo\r njaki si šoferji čez PST in poij;i v.urajo bližnjice. To je star probk-m. nerešen, ker čaka na rešitev z \/.hodno obvoznico. Ker pa ta d(' '¦¦:-'.n 2000 najbrž ne ho narcjenr'. o le treba stvaji vzeli prej v rt.k^ in jih saniniti z občinskim' srčdnjeročnim načr-tom. ob tem ;~-o vuieti tudi Sne-bersko in Šmarlinsko cesto ter srnrtno nevarJ-. križišča na Za-dobrovški cesfT.
S.GERLICA