85. številka. _V Trstu, v soboto 22. oktobra 1887._/ EDINOST Opaske. Vsi dopisi se pošiljajo uredništvu v ulici Torrente, 12.Vnuk list mora biti frankiran. Rokopisi se ne vračajo. Inserati (razne vrste naznanila in poslanice) se zaračunijo po pogodbi ; pri kratkih oglasih z drobnimi črkami se plačuje za vsako besedo * nov Naročnino, reklamacije in insorate prejema oprarniitTO, ulica Torrente 12. Tečaj XII. • Edinost« izhaja dvakrat na teden, vsako sredo in soboto ob 1 uri popoludne. Cena t a vse leto M prilogo 9 for , za pol 3 for f»ft nov., zu četrt lota I for. 7» nov — Edinost hrez priloge stane za oelo loto 0 for., za pol luta 9 for., /.a četrt leta I for. (»O nov. — Posa-^nezne številke so dobivajo pri oprav-^listva, v prodajalnirnh tobaka v Trstu v po & nov., v Gorici iH v Ajdovščini po ^ • nov Glasilo slovenskega političnega društva za Primorsko. »V adinoiti j« mol!« Wa in cerkveni jezik. (Konec.) Da je bil pa grški narod uže »priden, tega ni zakrivil grški cerkveni jezik, in tudi razkola ni zakrivil jezik. Rim ni bil še Grkom v nobenej reči nadležen, ko so uže zgodaj začeli odpadati od cerkve. Kri-voverec Arij je začel učiti, da Kristus ni bil Bog, ampak samo prorok. Ta arijan-ska vera se je hitro širila po grških krajih na vsem vztoku, večina Grkov jo odpadla od prave vere. Kar je pa še zvestih ostalo, tiste je Focijev razkol odtrgal od cerkve, in ta razkol je še vzhodne Slovane potegnol za seboj. Prazna jo trditev: „Ako bi imeli Grki latinsko liturgijo, ne bi bili odpadli." Na to se lahko vpraša r Zakaj so pa Angleži in severni Nemci in Škandi-navci navzlic temu odpadli, da so imeli latinsko liturgijo? Angleže sicer je oblast prisilila, Nemci in Škandinavci pa so večidel prostovoljno odpadli. Severni Nemci niso nikoli marali za katoliško vero in za krščanstvo sploh ne; saj je znano, da je Karol Veliki nemške Saksonec še le po hudih bojih h krščanstvu prisiliti mogel; in ko je nastopil Luter, bili so ti prvi, ki so odpadli. Ako bi Lutra ne bilo, bil bi uže kdo drug to opravil, saj je bilo še več takih ykrivovercev, kakor Zwingli, Calvin, itd. Če je bolezen v životu, mora kje izbruhnoti; in če je kaka misel v narodu, uže se rodijo ljudje, ki jo izvršijo. Tako bi bili Grki tudi brez Focija odpadli. Od kar so se cesarji preselili iz Rima v Carigrad, in so Grki spet prvo besedo zadobili, tako so so preošabili, da so le še težko prenašali vrhovno oblast papeževo. Ko bi se bil papež preselil v Carigrad, potem bi bilo dobro; ker pa toga ni storil, zato so odpadli. Prišla je pa tudi kazen: grški Ari-janci so hoteli Krista ponižati na stopinjo navadnega proroka, in dobili so res pro-roka^ pa proroka Mahomeda, katerega divji verniki so vse grštvo v Aziji in Afriki z nogami poteptali in pokončali. Carigrajski Grki pa, ki so hoteli imeti lastnega papeža, dobili so ga v podobi kalifa ali mohamedanskega padiša, katero čast so 8i osvojili turški sultani, ki šo zdaj atolujejo v Carigradu. Tako je bil do ma- PODLISTEK. Karanfil. Spisal Ivo Trošt. 1 trgu mi plavu ljublfiicu, 1 karunfll plemeniti cvijet. L. B t i d. V naši vasi jo navada, da obhajajo ženitve, seveda oziraje se na peto cerkveno zapoved, le o noprepovedanih časih. Čudno pa je, in moglo bi se pisati na rovaš človeški lenobi, da so prazuujo zakrament ev. zakona prav zadnje dni pred adventom, včasih celo v dan sv. Katarine, ki je uže vštet, ali pa zadnje dni pred pustom, čo-stokrat celo pustni ponedeljek. Vtorek tako ni za ženitve, ker bi bil prepir v zakonu. Letošnja jesen jo nekam posebno revna v ženitvah. Gospod je oklical dvakrat z lece in jedenkrat izpred altarja — ker jo bil na leci zabil — samo joden par. Toraj za našo faro prav malo. Ali ta ženitev ni kar tako marsikaj, kakor da se kodo žonil „na hlaČett. Mli-narjeva Zalica je lepo dokle. Pod svetega Lenarta zvonom nema lepše. A i to nekaj velja in po nekojih inenenji šo največ, da 1'e bogata. Blagovnica je, blagovnica. Od ;ar je staremu Tomažu, nje očetu, žaga nekaj nogo pohabila, vedno je drencal na ženitev. — Matere svoje Zalica ni poznala. «— Hčerka se jo sicer otresala in branila, a ne zato, ker so ui marala možiti, kakor je res trdila, ampak le za to, ker jej fant, lega uničen grški živelj, pa ne zavoljo grške liturgije, ampak zavolj notranje spri-denosti. Slovani pa, ki so bili po nedolžnem v razkol zapeljani, še so tukaj močnejši ko kedaj. Bog jih je ohranil, da stopijo na mesto Grkov in da spoznavši grško zmoto, nazaj pristopijo v katoliško cerkev. In kakor sta bila prej dva poglavitna cerkvena jezika, grški in latinski, tako bodeta pa zdaj spet dva, in sicer latinski in slovanski. Naši latinisti pretiravajo, če identifi-kujejo katoliško vero z latinkim jezikom, in če mislijo, da latinsko bogoslužje mora tako daleč seči, kakor katoliška vera. V 8v. pismu nahajamo pač, da bo en sam pastir, pa ni je eno vrste, da mora biti en sam jezik, nasprotno so pogosto govori o raznih narodih in raznih jezikih. V prvih časih kristjanstva nikdo ni gojil te misli o kakem skupnem cerkvenem jeziku. V istini so bili za časov sv. Cirila in Metoda štirje jeziki v katoliškej cerkvi, namreč hebrejski, grški, latinski in slovanski. Od teli štirih sta prva dva odpadla. Krščeni Judi so se namreč pomešali z drugimi narodi, in tako je zginol tudi hebrej-sko-katoliški jezik. Grki so bili po Turkih uničeni, in ta pest, kar jih je še, od Rima so ločeni po razkolu; ti toraj ne pridejo v poštev. Ko je na tak način hebrejski cerkveni jezik zginol, in ko so šo Grki odpadli in po Turkih pomandrani zibnoli večinoma s pogorišča, takrat še le so jo rodila in utrdila misel o pravicah latinskega jezika. Zapadni narodi so bili- namreč več ali manj uže vsi polatinščeni, nekateri popolnoma, drugi vsaj po duhu; latinski cerkveni jezik jo toraj dobil močno predsilo; kajti prva dva cerkvena jezika sta zginola, slovanskega so pa pri zapadnih Slovanih iztrebili nemški škofi, vzhodne Slovane je pa razkol za seboj potegnol. V razkolu pa se jo slovanski cerkveni jezik ohranil, ne zavolj razkola, ampak ker tistih vzhodnih Slovanov Nemci niso dosegli, toraj jim tudi slovanske liturgije niso mogli vzeti, sicer bi bili to šo pred razkolom storili. Razkol je tiste Slovane za soboj potegnol, ki so bili ali po cerkvenih uradih, ali pa moralno zavisni od Carigrajskega patriarhata. Slovanski obredni jezik tega ni za- Blažkov Drejče, ni po volji. Kar tako v pričo ne moro reči, da ne; ali hudo jej je, budo . . . Tako dekle, kakor je Zalica, pa da ne bi bila uže satna zbirala in poskušala, kako lepo je, če človek ljubi. Itea da jej je stoprv devetnajst let, ali dandanes je svet vzbujen. Saj nam cvete mladost samo enkrat v življenji. Malo skušena mladost malo pomišlja o razlogih in nasledkih. Dostikrat jo prenagla v razsodbi in sklepanji. Sploh so govorili, da je Zalica prvo dekle v vasi. Bila pa je tudi tako ljubezniva in galantna, da je morala vsakomu dopasti. Ali srce, srce njeno . . . bilo jo užo davno oddano. Ljubila je in kako iskreno je ljubila. Saj veste, da je prva ljubezen tudi jedino prava ljubezen z vsemi svojimi nasladami in vzdihi. Vsa pozneja ljubljenja so le kopije prvega originala. Bilo je še več ko pred petimi letnimi kvatrami, ko je bila Zalica na vaškem plesu. Korletov Ivan je bil baš nekaj dni prej prišel iz nemškega mesta, kjor se jo bil izučil v mizarstvu. Ni bil sicer nuovito obitelji, imel je majhno posestvo. Kar pa največ velja, bil jo precej snažen, ali kakor bi Vipavec rekel, precej „spraven" fant. Po mostno ostriženih las, lino zavihanih malih brčic, pravilnega lica, sedaj šo nekako meščanski oblečen in tudi mestno bled, postavljal so je na plesu, kar se jo dalo. Omeniti moram, da jo bil Ivan dobrega jezika, a ne hudobnega srca. Užo od mladih nog dobra znanca, sprijaz- krivil. Kajti v Istri, Dalmaciji in hrvatskem Primorji je bilo dosti far z slovansko liturgijo, pa so vender katoliške ostale. Tudi na Češkem in Moravskom gotovo še ni bila slovanska liturgija čisto zatrta, ko se jo iztočna cerkev od Rima odtrgala, pa vender ne beremo niti najmanjšo poskuš-nje, da bi bila kaka fara iz Velehradsko provincije silila zavolj jezika v razkol. Prazna je toraj trditev, da slovanska liturgija olajša prestop v pravoslavje. V „Soči* je nekdo pisal, da Rusine je bilo možno pridobiti za pravoslavje. ker so imeli slovansko liturgijo, Poljakov, ki imajo latinsko, pa Rusi niso mogli do tega pripraviti. Tu je pa treba premisliti, da Rusini so Rusi, Poljaki pa no. Poljake je ločilo tudi politično sovraštvo od Rusov, rusinske unijato pa samo vera. Sicer pa. če je res, kar poljski listi pišejo, da ho unijate z surovo silo gonili v pravoslavje, potem je prav to dokaz, da so se branili, kajti kdor so no brani, proti temu ni treba sile. Ako so se pa celo katoliški Rusi branili pravoslavja in jih jo bilo treba z silo goniti v razkol (in tako poljski in za njimi drugi zapadni katoliški listi vedno pripovedujejo), potem je pač dokazano, da ni ros, kar isti ljudjo trdijo, namreč, da je slovanska liturgija most do pravoslavja. Mogoče je, da so v Rusiji ali pa še pri nas ljudje, ki kaj tacega pričakujejo. Mi pa nismo za pravoslavje in večina slovenskega ljudstva gotovo tudi ne. Zato pa smemo tudi očitno povedati, da smo, za sedaj seveda le v principu, za slovansko liturgijo, kakor sta jo uvedla sv. Ciril in Metod. Vera in cerkveni jezik se ne smeta v en koš metati. Kdor zametuje latinščino, še ni nasprotnik katoliške vere ali razkolnik. Pa mi latinščino ne zametujemo, ampak jo še spoštujemo; le to pravimo, naj jo imajo latinski narodi in vsi tisti mali narodi in narodni odlomki, ki se jej prostovoljno podvržejo, toraj: Italijani, Francozi. Spanci, Portugizi, Braziljanci, Meksikanci, Irci, Belgijanci, Bavarci, Tirolci, poronski Nemci itd. Nam Slovanom jo pa bolj draga staroslovenščina, po ss. Cirilu in Metodu kot cerkveni jezik uvedena in od papeža potrjena. Slovani so velik narod in potrebujejo lasten cerkven jezik. Velika Azija so bolj in bolj pokori Slovanom ; latinskemu jeziku se no bo klanjala, pač pa slovanskemu. Zato sta potrebna dva cerkvena jezika; latinski na zapadu in slocanski na vztoku. Skušajmo Rusijo, Bolgarijo in Srbijo, pred vsem pa Rusijo pridobiti za katoliško cerkev, potem pride to samo ob Hebi. nila sta so z Zalico popolnoma. Ona ga je poprašavala, kako je bilo tam mej Nemci; Ivan se jej je pa čudil, kako se jo med tem potegnila ter postala tako prijazna in zala. In ne vem, kako to: sre-čajoči se mej njima pogledi začeli so se sestajati drug z drugim kakor bi se hoteli poljubljati . . . Ni šo steklo dosti vode, niti se pojolo prav mnogo kruha in drug drugemu sta razodela, kako prisrčno so ljubita. Nikdo ni vedel za njuno ljubezen, nikdo jima ni kalil sladke sreče. Mnogokrat se je obrnolo veliko mlinsko kolo, še večkrat kamen na kamenu, ko je mlinar zjutraj spuščal vodo na žleb ter začenjal jednolično svoje delo in prepuščal hčerki gospodinstvo v hišnih zadevah. Saj je pa tudi uže pametna, da ve kaj dela. Ko jo v pozni noči mlinar pri brleči svečavi klopni uglajeni kamen, sedela sta naša znanca na vrtu za hišo pod košato murvo ter brez vso skrbi prav udobno uživala slatit mladostnih poljubov ter prisegala drug drugemu večno ljubezen, kakor je to uže navada. Hitro so jima minevali dnevi srečo in blagosti. Približa se čas, ko jo Ivan potrjen v vojake. Kako hudo mu je bilo; a Zalici še bolj. Pač neprilika, da ni treba veče! Ni stalne srečo nu sveti. Jokala je, in kako britko je jokala, ko j« odhajal Korletov k vojakom. Ali kaj pomaga vse to; jo pa je in mora biti. Zadnji večer, prej ku jo Ivan odšel, se- Politični pregled. Notranje dežele. V sej i poslanske zbornice dne 18. t. m. je poslanec Waibol interpeliral trgovinskega ministra zarad nesreče na bodamskem jezeru 8. t. m. ko sta trčila dva parnika. Poslanca Burg9taller in Luz-zato sta interpelirala pravosodnega ministra, kako more on opravičevati ukaz glede dovolitve vknjiževanja v zemljiške knjige pri tržaškem višjem deželnem sodišči v štirih jezikih. Poslanec Poklukar jo interpeliral, ali ima naučni minister voljo, v ljudskih šolah v slovenskih deželah zau-kazati takoj tako jezikovo vredbo, da bo slovenski, oziroma hrvatski jezik, edini učni jezik in da so nemški poduk ne smo začeti pred izvršenim tretjim šolskim letom. Poslanec Vojnovič je interpeliral, ali ima naučni minister voljo, preklicati ukaz glede odpravljonja višje gimnazije v Kotoru. Poslanec Menger jo interpeliral o prasanji užitnega davka. Potem so bile volitve v odseke in po teh se je nadaljevala podrobna razprava o poštnih hranilnicah ter so se brez promembe sprejeli vsi paragrafi poštnohranilnične novele; zakon jo tedaj v drugem čitanji sprejet. Več predlogov glede predrugačeb je bilo zavrženih; sprejela pa so jo resolucija poslanca lle-vere, da ae smejo eskomtirati menjice gospodarskih okrajnih pojosilnic na Češkem in resolucija poslanca Schaup, po katerej se vladi priporočajo olajšave pri odmerjanji pristojbin v klearingskem prometu. Poslanec Steimvender je interpeliral zarad neke uredske zlorabe in poslanec Bohaty zarad decentralizacije obrtnega poduka. Potem so jo sklenola seja. V seji 20 t. m. bo je razpravljal začasni proračun. Poslanec Tiirk je proti dela sta na običnom mesti ter poslednjič drug drugemu na prsih slone zatrjevala večno zvestobo, brezkončno ljubezen do smrti, seveda. Ko je bil uže čas grenke ločitve, ko je v pričo blede lune gluha noč sprejela v svoje materinsko krilo zad-njega poljuba odmev, utrže ona rdeč karanfil, pripne ga Ivanu na prsa in de: „To ti bodi v spomin, dragi moj, da eo spet. zdrava vidiva in srečno zjediniva za vso veko!" In poljub je nalik pečatu potrdil, da so mora vse tako istinito izvršiti, kakor resnično se in odkritosrčno sedaj ljubiti obe srci. „I)a v spomin, v spomin,* dejal je Ivan, še jedenkrat stisnil Zalici roko in odšel. Iz Ilrcegovine od Klobuka pisal jej je samo jedenkrat in potem — — Nobeden no ve, kje je. Je-li mrtev ali živ. Oh to je tako težko težko . . . Nikomu ni smela potožiti svojega gor-jesa, nikomu odkriti svojih srčnih ran. Sorodniki bi so čudili, znanke nategovale obrvi in skrivajo se posutehovale, oče bi bil klel in ee jej grozil . . . Oh, skrito gorje, hujše si od očitnega, ker ne moreš imeti nikakega sočutja. Kakor ogenj v apncnici, tliš brez otduška. V solzah dobi včasih človek željeno tolažbe; in tam je jo i naša Zalica. V samotni spalnici pri svojih ljubljenkah, pisanih cveticah, plakala je sama, samcata. Slednjič se je i njena tuga nekoliko udo-brihala. Lice se jej je zvedrilo; pa ne za to, ker so jej je morda jad zlajšal, le privadila se mu je. »prejetju. Poslanec Gregorec naglasa, da je sedanja većina mnogo bolj požrtvovalna, nego je bila katera koli poprejšna. Če je zdaj vstala nevolja, kriv je tega le srednješolski ukaz. Govornik pojasnuje pritožbe Slovencev o šolskem prašanji; vendar bodo on i njegovi somišljeniki iz razlogov državne potrebe glasovali za predlogo. Poslanec Vašaty izjavi, da bode glasoval zoper prestop v podrobno razpravo, ker vlada zanemarja duševne interese narodov, kar dokazuje srednje-šolski ukaz. Poslanec Bertolin izjavi v imenu tridentin-skega kluba, da državne potrebe začasnega proračuna ne pripoznava, da pa se mora upirati v proračun postavljenim troškom za nemške šole na južnem Tirolskem kakor tudi odpravljenju srednje šole v Ro-veretu. Poslanec Rieger izjavi v imenu političnih svojih prijateljev, da z glasovanjem za začasni proračun ne izreko nezaupnice, pa tudi ne zaupnice. Začasni proračun dovole, da državno gospodarstvo ne pride v nered. S tem pa se ne zavezujejo uže naprej za nič, ker so izpuščeni kakor tudi navedeni postavki odvisni od zbornične dovolitve. — Zbornica je potem z veliko večino sprejela prestop v podrobno razpravo. §. 1 se je sprejel brez ugovora, k 2 je omenil finančni minister, da se v opazke glede šolstva ne bode spuščal, ker na te ob svojem času odgovori naučni minister. Sprejela sta se potem tudi §§. 2 in 3 in začasni proračun tudi v tretjem čitanji dovolil, — Na to je poslanec Burgstaller poročal o prošnjah glede neposrednje zveze Trsta z Rudol-fovo železnico in o podaljšanju te do Gi-seline železnice ter predlagal, naj se prošnje izroče vladi, da jih temeljito pretrese i se nanje ozira. Poslanca Reicher in Stalit/, sta govorila za železnico čez Ture planine, ki ne bi koristna bila le nekaterim mestom, temuč vsej Avstriji. Poslanec Russ ni za to železnico, ker bi se ž njo postavil le most mej južno-nemškimi in italijanskimi železnicami. Ako bi se pa vendar ta železnica zgradila, potem bi on priporočal progo skoz Celovec, ne pa skoz Solnograd. Govornik praša, ali ne bi so Trstu ustreglo tudi brez te žoleznice s tem, da se podržavi južna železnica. Poslanec Kiibeck govori za železnico čez Ture planine, ker bi nemško trgovino od Genove odvračala. Poslanec Steinwender meni, da bi država s podržavljenjem južne železnice slabo kupčijo storila, on se tedaj izjavi za zgrajenje neodvisne železnice. Govoril jo še poslanec Keil ter naglašal koristi železnice čez Ture planine in potem se sprejel dotični predlog. Nazadnje se jo še brez razprave sprejela zakonska osnova glede postavljanja državnih organov za določanje in vodstvo pri zagrajah hudournikov. — Včeraj je bila zopet seja. Gosposka zbornica bo imela prvo sejo prihodnji ponedelek. Na dnevnem redu bo volitev 20 udov in 10 namestnikov v delegacijo. Delegaciji boste imeli prvo sejo 27. t. m. Skupni proračun, ki se predloži delegacijama, ni bistveno različen od lanskega proračuna. Vsota, ki se ima zahtevati za repetirke, določi se še le v zadnjoj uri. Mladi Čehi so v državnem zboru osnovali poseben klub pod imenom „slo- Oče je bolj ko nekdaj silil v ženitev. Pripovedoval je, da je na pol hrom in onemogel. Bog varuj vsakega „nagle in neprevideno smrti", če umrje, bila bi Mlinarjeva hči brez gospodarja in divna Zalioa — sirota. Pa tudi ni nič, če nema gospodarstvo krepkega voditelja. Izgovorim si samo kot, mislim, da jesti mi boste uže dajali, pa v mlinu se bom bolj držal, po polju ku j pourejal in kar si bodi, pravil je starček. V obrazu mu je lahko čital vsakdo, da želi odložiti gospodarstva breme res na krepkejše rame. Sorodniki so snubili Blažkovega za zeta. Od močne hišo je, da si ne lep, a vender ne morda grd, pameten fant in dober delavec, kar je za trdno kmetijo, kakor je baš mlinarjeva, prva reč. Zalici ni bil povšeči. — Sklenila je bila sama z seboj še nekoliko časa tako viseti. Morda se vender slednjič kuj izvo ob Ivanu, barem če je živ ali mrtev. Potem pa res sama no ve, kaj da počne. Pri mlinarjevih pripravljajo uže vse za ženitev. Hišo so pobelili zunaj in znotraj. Stari mlinar jo uže prenesel svoje ležišče iz sobe, kjer navadno spe roditelji, v zgornje sobe ter tam napravil „lož". Mizar, čevljar in krojač uže nekoj tednov posedajo po hiši. Hlapec in dekla se pogovarjata, kako bo o svatovščini. Koliko ta poje in popije, kako bo oni prepeval in plesal. (Konec prih.) vanski klub1*. Ta klub, h kateremu je pristopil tudi slovenski poslanec dr. Gregorec, ima namen braniti veljavo slovanskih jezikov nasproti nemškemu in delati za izvrševanje člena 10 temeljnih zakonov. Ker jo pa ta zadruga sama preslaba, da bi v zbornici mogla staviti predloge, zato se je zvezala z Italijani. Mi primorski Slovenci, ki poznamo Italijane, od te zveze ne pričakujemo nič dobrega in le pomilujemo dr. Gregorca v italijanskej družbi. — Razen tega kluba se je ustanovil te dni še klub dunajskih demokratov. Poslanska zbornica ima tedaj uže trinajst klubov, ki so: 1. Poljski, 2. češki, 3. Hohenwartov, 4. Liech-tensteinov, 5, nemško-avstrijski, 6. nemški, 8. Coroninijev, 9. Tridentinski, 10. slovanski klub, 11. nemška svobodna, 12. nemsko-narodna, 13. samska zadruga. Ogerski ministerski načelnik Tisza bil je zadnjič na Dunaji zaradi tega, da bi dobil posojilo od Rotschilda v znesku 5 milijonov. Dosegel je, kar jo nameraval, toda ob enem se mu je reklo, da ne dobi nič več, dokler ne izvrši potrebnih državnih finančnih operacij. Vnanje dežele. Srbska^ vlada je naprosila črnogorsko, naj Črnogorcem ne daje potnih listov za Srbsko, ker srbska vlada ne more sprejemati naseljencev. — Iz Belgrada se 19. t* m. poroča: Na srbskej meji pri Mavriču je od včeraj zbranih 500 Arnavtov, Včeraj so nenadoma Arnavti napadli tri srbske mejne straže pri Materovi,ali po daljšem boji so bili odpodeni. Srbi imajo dva stražnika teško ranjena, /guba Arnavtov pa ni znana. Danes se je bati novega napada. Bolgarski knez je izdal ukaz, 8 katerim sklicuje sobranje na 27. dan meseca oktobra. O shodu ruskega i nemškega cesarja se je zopet začelo govoriti. Po 1 nekem poročilu iz Kodanja odpotuje car v osmih — štjrnajstih dneh iz Kodanja, da obišče nemškega cesarja. Od drugo strani pa se to zanika in trdi celo, da Rusija odpove berolinsko pogodbo, j Italijanska ekspedicija odpluje v Afriko začetkom meseca novembra. Vlada je sklenola z „navigazione generale" pogodbo, vsled katere ee je ta zavezala, da bo imela polu leta nepretrgano pripravljenih dvajset ladij. Poveljnik ekspedicije grof San Marzano pa se vkrca uže 26. t. i m. v Napolju. Franoska umazana pravda zarad prodajanja redov se menda bliža koncu; general Caffarel je bil uredoma vpokojen in iz vojsko izbrisan. Svčt častno legije jo razsodil, da se ima Caffarel v imeniku udov častne legije zbrisati ter je zgubil pravico do kakoršnega koli reda. V Londonu delajo zadnje dni delavci veliko nerede. Zbere se jih skoraj vsak dan po več tisoč, ter se pomikajo v sprevodu z rudečimi in črnimi prapori v mesto proti lord-majorjevej palači, policija jih ustavlja in začno se hud boj, v katerem je navadno ranjenih mnogo jia obeh straneh; nazadnje se pomnoženemu redarstvu ven-1 dar posreči, da množico razkropi. Iz Tanger-ja se 19. t. ra. poroča, da je popolnoma dokazano, da je marokanski sultan nevarno bolan. Rod Beni-llasen se je uprl; v Tangerju vlada strah. Afganistanski emir jo ukazal svojemu generalu Gelamu IIyderu, naj zasede čez zimo pokrajino Ghilzais-rodu. --Ejubov poveljnik Bakharazi jo pripeljal 300 svojih vojščakov v Ilerat. Preoblečeni so bili kot ruski trgovci. Spoznali so jih kot Eju-bovce ter jim rekli, da morajo zapustiti mesto. Ker pa so so v istini izkazali kot trgovci in ruski podložniki, morali so jih pustiti. Razburjenost mej prebivalstvom je velika, ker pričakujejo vsak trenotek, da se prikaže Ejub kan na čelu svoje vojne pred mestom. — Ejub kan ni šel v Ghuzni, kakor se jo mislilo, ampak k Ghilzaisom, da si zagotovi njihovo podporo. Temu nasproti pa se poroča, da je Ejub v Maz-har-i-Serifu, kder je umrl njegov oče 1. 1H79. in neki zakopal tam vso svoje novce in dragocenosti, katere' hoče sedaj izkopati njegov sin. DOPISI. Iz Pečine dne 18. oktobra. [Izv. dop.] — Že večkrat se je pripetilo, da jo tudi tukaj sem prifrčal kak italijanski list na ogled, priporočujoč se: nuj bi ga naročili in podpirali; a vsakikrat jim je spodletelo; dobili niso tukaj nič druzega kot odločni dostavek : „nazaj"! pa hajdi v svojo deželo! Tudi sedaj se je predrznol nek list, izhajajoč v Pulju pod naslovom: „II gio-vine Pensiero" nadlegovat tukajšnega župana h prošnjo: naj se ga usmili in podpira, da ložje doseže svoj cilj. — Ze prvej številki pak se je zgodilo neljubo, ker potovati je morala „nolens volens" nazaj. Vendar pa ste prišli še 2. štv. tega lista lesem. Kaj misli ubogi revež, da smo i tukaj že Taljani? Morda misli, da tukaj ne more biti župan, če ni Talijan? — Močno se vara; kajti tukaj, odkritosrčno povem, lehko je župan, če je rodom Slovan in zvest Avstrijec, tujca pa gotovo ne bi volili. Tukaj ni potreba, da zna župan blaženo „laškotati"; kajti, tukaj se sme in se uraduje le v milej našej slovenščini, ter je župan, ki ne zna niti besedice ta-Ijanski; tedaj je trd Slovenec. — Ko je tedaj došel oni list „II Gio-vine Pensiero", on ga še pogledal ni ter ni niti vedel, kaj tukaj hoče. Kader je vže došla 4. štv., ne bodi mi v greh šteto, pogledam jaz radoveden, če ima morebiti res kaj tudi za našo slovenske kraje v sebi. Kmalo sem zapazil kako naznanja, povzemajoč iz „Freccia" novoizmišljena imena za naša starodavna krajevna imena in sicer: Moncorona, namesto: Kronberg; Monteapino, namesto: Dornberg; Negraia, namesto: Černiče; Vallelunga, namesto: Dugonjiva; Valchiese, namesto: Cerkno itd. Ko sem videl Cerkno, pograbi me sveta jeza in si mislim: Da bi te strela! Kaj, vže do som steza „irredenta" svoje poželjive kremplje ? — Kaj, ko bi se tako v kratkem našo Cerkno potaljanilo — ? Pa hvala Bogu, ni in ne bode. Prepričan sem, da so i tam trdi Slovenci, pa zvesti Avstrijci, cesarju udani in bi si tam Taljan z svojo blaženo „taljanščino" le težko kruha dobil. Za nas Slovence postajajo boljši časi, čeprav smo bili dolgo pod tujčevo peto; popolno nas vendar niso mogli ugonobiti. Zdaj pa se nadejamo boljše bodočnosti in rečemo neboječi: Da rojeni smo Slovani, To nas srčno veseli; Ni nam sile bit' Taljani, Sega stara to veli! Neboječi tedaj, ker minoli so oni žalostni časi, ko je bil Slovan raja, zaničevan od vseh, ko si ni upal se svojim materinim jezikom v javnost. Zdaj pa ni več tako, čeprav nas od vseh strani in na vso moč sovražnik pritiska; tudi nam so dovoljene in zagotovljene enake pravice, za te se borimo, te hočemo imeti. Ponosni smo na našo narodnost; neudamo se več pod tujčevo peto in vsakteri naj ponosno reče: Jaz nisem Taljan, Pa tudi ne bom; Sem zvesti Slovan In ljubim svoj dom! Vse za dom in Avstrijo, za cesarja, blago, kri! Ne pustimo tedaj niti ped naprej „irredenti"; naj napenja vse žile in moči, ne prežene nas in preplaši nas! Mi smo in bomo zvesti cesarju, udaui Avstrijci, do zadnje kaplje krvi. Stali bomo za obrambo očetvine in naših pravic, trdno kot skala. — Bojimo so pa nobene sile ne, kajti: Nad bregovi bistro Soče, Smo nad tisoč let doma; Koder dere i ropoče, So slovenska, naša tla! Čujte tedaj!? Nuša, slovenska tla! Ne pustimo tedaj, prekrščevati svojih krajevnih imen po našej slovenskej zemlji. Naj vedo naši nasprotniki, da smo i tukaj zvesti sinovi majke Slave! Naj znajo tudi onkraj meje, da živi tukaj ob Soči zvesta, neustrašena straža, ki bode vsakemu, kateri pride z sovražnimi nakanami, odločno i krepko klicala: „Stoj"! Ako bi pa nas klicala domovina i cesar v „boj" proti vragu, pripravljeni smo in bomo hrabro se branili do zadnjega diha. , . . lov. Iz tolminskega okraja dne 17. oktobra. — (Zopet o ce c i 1 i j a n cih). — Na dopis iz Prvačine 4. oktobra ne bi bilo vredno odgovoriti, ko bi dop. Podkraško-gorski cecilijnncem ne očital, da je njih namen strup slovenskemu življu. Dokazila za ta svoj predrzni izrek je pa dolžan ostal. Ker širji krogi slov. občinstva še ne-majo pravih pojmov o namenu cec. društva goriškega, naj bode to le v pojasnilo. §. 2. cec. društva za gor, nadškofijo so glasi: „Društva je namen povzdiga in prospeh katoliške cerkveno glasbo v smislu in duhu svete cerkve na podlagi cerkvenih določeb in ukazov". Tu gre v prvo vrsto za zboljšanje popačenega in zanemarjenega petja in or-glanja v cerkvi, t. j. da so odpravijo vse nespodobne, poskočne, teatralno viže, da se glasba glasi dostojno in službi Najvik-šega primerno. Gleda ao dalje tudi, da se cerkvene določbe, kolikor možno, spolnu- jejo. In če cerkev pri petih mašah ukazuje latinsko petje, ne smejo se cecilijanci temu ustavljati. Vsaj je goriški nadvladika pri občnem zboru dne 25. avg. 1884. opomnil, ako bi cec. društvo nameravalo pri slovesnej petej maši peti slovenske maše, moral bi društvo razpustiti, že zaradi načela. Ako je papež Benedikt XIV. Ilirom res dovolil slovansko liturgijo — o čemur še vedno dvomim — zakaj se je niso poslužili? Za pravico zgubljeno je treba v novo prositi; in kedar dojde dovoljena slovanska liturgija, poprimejo se je cecilijanci prvi; tako se je izustil uže pred leti „Cerkveni Glasbenik". Sicer pa cecilijanci nikomur ne vsiljujejo latinščine, kakor je ne smejo odrivati. Kolikor mi je po naših krajih znano, sedaj se s cec. zbori nič več latinskega ne poje nego pred 30 leti. — Do 25 krati se poje pri nas na leto latinsko in blizo 30 krati pri črnih mašah — memo 214 kratov, kjer se slovensko petje glasi. Ali se pravi to izpodrivati slovenščino? —■ In komur še ta trohica latinščine preseda, mu je na prosto peti vse leto le slovensko, — naj so le ogiba petih maš, ki tako niso strogo zaukazane. — Sicer pa naj dela vsak po svojej vesti in svojem prepričanju. Dokler slov. vladike ne izdade strogih ukazov, dotle je še cec. ideja le akademičnega pomena. A ceciljansko petje, pravijo, je nemško, je germansko. Res, da se je pred 20. leti pri Nemcih spočela ideja ceciljanska; ali bi pa od Nemcev ne smeli sprejeti, kar je lepega in koristnega? Poljaki so uže pred 15. leti Nemce posnemovali; Čehi imajo sedaj blizo v 200 farah svojo cec. zbore. V Pražkej stolnici imajo sedaj vzoren ce«'-. zbor pod vodstvom slavnozna-nega Jos. Foester-a. In kdo služi nemškim cec. skladateljem v zgled? Ali se morda dop. Podkraškogorskemu kaj sanja o Pa-lestrinu in njegovem polifonnem slogu, o Lasso, Vittori«, Anerio, Allegri-u i dr., ki so bili ustanovitelji klasične dobe cerkvene glasbe? Ali so ti bili Nemci? In našo slov. pesmi, katere pojemo, ali imajo res toliko germanskega duha? V „Ceciliji", katero nam je podarila prekoristna družba sv. Mohora, nahajam 162 izvirno slovanskih pesmi. In vse to bi bilo strup slov. življu? Vsaj kar jaz poznam slovenskih cec. zborov, vsi so narodno probujeni; tam so usta-novljajo bralna društva, tam se napravljajo krasne besede. Zakaj se pa glasi poulično petje po dolenjej Vipavi slično goriških fakinov ? Ali so morda temu tudi cecilijanci krivi? Kaj tacega se ne čuje pri nas. — Gotovo še ni slišal dopisnik P. nikdar kake klasične cec. skladbe pravilno peti (o nas ne govorim, ker smo le začetniki), sicer bi o cecilijanstvu drujače sodil. Naj nam razloži značaj in podlago cec. skladbe; naj našteje lastnosti narodno-cerkvene pesmi (vse kar narod poje, ni še narodno), da se bodemo vedeli ogibati nemškega duha in znali pravo narodno petje gojiti. In naj ne govori več o strupu. Ne — umetnija, prava umetnija ni in ne more biti strup narodnemu življu. — Ali ve dop. P. kaj jo pravi strup narodu našemu? Lehkoživstvo, neznačajnost, surovost in dr, to je strup narodnemu življu, dalje v tvarnom pomeni oni fuzel—snops in čast dop. P. u k* ga ni nikdar nudil narodu. Dopisnik s Cerkljanskega ovaja, kakor da bi vse Dornberžane prišteval surove-žein. Ali jo to lepo od Vas dop. P.? — Vi sami dobro veste, da z besedo T)dorn-berška surovost" je hotol dopisnik označiti le čin ali dejanje, katero je provzro-čilo oni žalostni škandal dne 15. sept. na vrtu gosp. S. v Dornbergu, pri katerem je bilo, razun mirnih pevcev, malo pravih Dornberžanov pričujočih, ki so pa večinoma obžalovali oni dogodek. Ne, to ni lepo od Vas, še manj pa od Vašega proroka g. L. Domače vesti. Imenovanja. C. kr. finančno ravnateljstvo za Primorje je imenovalo: gg. Dominika Do Pita. Lorenca Ronnert in Josipa Proprotnik oficijalom višjega urada pri glavnem carinskem uradu v Trstu; oskrbnikom gl. car. urada v Pulju kontrolorja Ivana VVinter; nadalje oficijalom Antona Mariani, Henrika Willitschitsch, Petra Zei in Alberta Cosulich za Trst, g, asistenta Edvarda Susnik pa za Koper; kontrolorjem v Pulju Arturju Ristnondo, vodjem urada v Lošinju Viktorja Jurinčič; asistentom pri tržaškem glavnem uradu: Viktorja \Yratschko, Henrika Mazal in Antona Kraje; asistentom v Rovinju: Josipa Jamšek; v Greti Ivana Srak, v Zavijali Artura Schivitz pl. Schivitzhofen in carinarjem v Fasani Petra Viezzoli. Osobne vesti. Višji poštni nadzornik ▼ trgovinskem rainisterstvu, dvorni sovetnik g. Koch pl. Langentreu je prišel v Trst, da odredi potrebno za zedinjenje tukajšnih poštnih in brzojavnih uradov v posebnem poslopju. A čakati bo še treba; srečen uradnik, kdor dočaka. Umrl je dne 16. t. m. g. Adolf Lind-ner, profesor na vseučilišči v Pragi, dobro Eoznat filozof in pedagog, katerega učne njige se rabijo na vseh avstrijskih gimnazijah in so preložene na razne evropske jezike. Slovencem je Lindner v jako dobrem spominu izza svojega bivanja na gimnaziji Celjski. Blag mu spomin! Odbor za Dolenčev spomenik je imel včeraj prvo svojo sejo, u katerej je prijavil predsednik, da je si. namestništvo v Trstu prepovedalo javno nabirati denar v to svrho. Zatoraj prosi odbor dotične go-Bpode, koji so zadnjih dni kaj darovali, da se malo vetrpe do izkazanja dotičnih doneskov, dokler odbor ne Btori potrebnih korakov ter najde sredstvo kako temu v okom priti. — Ob enem je bilo pri seji posvetovanje radi spomenika. Odbor je naprosil domačega umetnika, kiparja gosp. Rendič-a, da mu isti blagovoljno napravi načrt, kar je gosp. Rendič obljubil. Mestni zbor bo imel nocoj ob 6. uri XX. svojo javno sejo. Na dnevnem redu je poročilo posebnega odbora o zadevi gle-dališčne podpore in razprava o načrtu pravil in splošnega reda javnih skladišč. Obnovitev nove pogodbe z Lloydom se je za sedaj razbila. Uzrok temu je bilo zabtevanje Lloyda o svoti podpore, koja bi imela dajati vlada. Dosedajna podpora iznaša namreč 1*8 milijonov gold. brez svoto, kojo dobiva Lloyd še posebe za indiške vožnje. Vlada je sedaj mislila znižati to svoto na 980.000 gl., mej tem ko zahteva Lloyd 1,480,000 gl. — Lloy-dovi poslanci so se zatoraj povrnoli. -„N. Fr. Pr." opazuje k temu: Ako bi LIoy-dova uprava sprevidela, da se zahtevana svota more znižati, gotovo ne bi opustila dalnje razprave na lastno odgovornost. Ne preostaje jej tedaj druzega, kakor sklicati občni zbor, ter prepusti njemu, ako hoče sprejeti vladino ponudbo ali ne. Tržaike novosti. Nezgoda. V sredo proti večeru so se pridrvili v ulici Torrente trije kolesarji nekemu vozu nasproti, pred katerim je bil vprežen konj. Žival se je splašila, skoči na atran, poškoduje močno voz in si zlomi nogo, Posestnik g. A. Kerševani ima nad 250 gld. škode. Najden u t on en ec. Vpondeljek so našli ribiči blizo obali Teresa moško truplo v morju. Mornarji so spoznali v utonencu nekega Nikola Gjuranoviča, mornarja na Lloydovein parniku „Joniaw, Nesrečnež je našel smrt dnč 15, t. m. pri grozDem viharju. v Nesreča. Službanica Ivana Ercigoj iz Škofijo, služeča pri gospej Fr. Schulz v ulici Torrente je včeraj dopoldne malo da ne živa izgorela. Vnela so jej je polna steklenica terpentina, kojo je vrglo pre strašeno deklo na tla. Goreče olje so je hipom razlilo na vse strani a v istem hipu je stala tudi uže Ivana v ognju. Na grozno njeno kričanje jo prihitelo ljudstvo na pomoč, koje je strgalo gorečo obleko raz ubozoga dekleta. Nesrečnica jo na vsej prednej strani trupla grozno opečena ter s o jo takoj odnesli v bolnico. Sodnijsko. 361etni kmet Vincenc Knez je dobil radi tavuine 18 mesečno ječo. Živinska razstava na Opčinah dno 18. t. m. je bila še dovolj dobro obiskana. Razstavljalci so prignali 120 komadov lepo govedi. V razsodbenem odboru so bili gg. dr. grof Benedikt Giovanelli, Leopold Mauroner, Gustav \Vranitzki, živino-idravnika Ai nerrytsch in Perko ter tajnik kmetijske družbe prof. H. Stosič. Odlikovani so bili radi posebnih zaslug za živinorejo s častnim diplomom gg. pl. Burgstaller, Leopold Mauroner in Ivan Daneu; 49 razstavljulcov pa je dobilo denarno nagrado, skupaj 480 gl. — Razstavo je obiskal tudi deželni namestnik g. baron Pretiš. Živinska kuga se je pojavila v obližju mesta Erzerum. Pomorske oblasti so uže odredile potrebne korake, da so bolezen ne razširi. 0 zadevi Kranjske gimnazije je bila deputacija slov. državnih poslancev dne 18. t. m. tudi pred naučnim ministrom; dr. Gauč jo odgovoril, da ni protiven dušnemu razvoju slovenskega naroda, ampak vodili so. ga pri njegovih naredbah posebni uzroki. Sploh stori to, kar mu veleva njegova služba, kakor hitro pride dotična peticija njemu v roke. Truštvo čeiko-slovensko, Osnova-telji češkega vlaka v Ljubljano razpošiljajo ta le velevažni poziv: Izvestno vsacemu, kdor je letošnjega avgusta z narodnim vlakom potoval na Slovensko, so še v živem spominu nebrojni pojavi prave bratske ljubezni, 8 katero je narod slovenski potnike češke obsipal korak za korakom. Od najprvih zastopnikov slovenskega razumništva do priprostega planinskega pastirja, so tekmovali s takim nau-dušenjem, da cesta iz Trbiža do Ljtibljane, in iz Ljubljane do Trsta ni bila le podobna triumfu, ampak bila v resnici triumfalen sprevod. Slavila je slovanska misel veliko zmago na najsijajnejši način in to pri uprav takej slovanskej vetvi, pri kateri bi ne bili nikdar pričakovali tako mogočne zavednosti slovanske, dobro ve-doČ, v kako stisnenih razmerah živi slovenska narodnost. Tem večje je bilo naše presenečenje, tem globokejšije vtisek, katerega smo z svojega bivanja na Slovenskem domov princ li. Bil je le jeden glas: „Povrnimo Slovencem njih ljubezen do nasu. In iz srca slovanskega se je takoj odzivalo : „Pomagajmo jim v njih težavah! Jedni smo, svoji smo! Svoji in jedni po krvi in po osodi; zategadelj kdor je sla-beji, temu pomagaj silneji!* Tako hoče bratovsko srce. Podpisani odbor, ki je imel čast, da je bil priredil vlak na Slovensko, hoče dejanski uresničiti glas goboko ganjenih src, osnovati hoče dru&tvo Čeiko-slo-vensko, kateremu namen bode gojitev kulturnih in narodno-gospodarskih češko-slo-venskih interesov, in podpiranje uboge slovenske mladeži v Pragi, katera se uči znanosti, obrtnije ali pa umeteljnosti, da se bodo mogla izobraziti v svoji stroki. Kar 8e tiče kulturnih interesov, bode društvo vzdrževalo čitalnico s primernimi liati in knjigami; bode prirejalo predavanja in posvetovanja o znanstvenih, umeteljnih in trgovskih zadevah, ustanavljalo knjižnice po Slovenskem, konečno napravljalo zabave in izlete za svoje člane. S tem pa, da Be bodo tudi gojili narodno-gospodarski interesi mej obema narodoma, stopi se na tla praktičnega življenja, vsled česar bode slovansko prašanje v velikej meri dobilo konkretnega odgovora. Člani bodo: 1. Častni (za posebne zasluge za društvo); 2. ustanovniki, (kateri plačajo sto goldinarjev najedenkrat ali pa v letnih obrokih po 10 gld). 3. letniki, (ki plačajo vsako leto 5 gld.) in nazadnje podpbrniki (ki plačajo na leto 1 gld., ali darujejo knjige ali časopise v društvene namene.) — Člani morejo biti tudi korporacije. Naše češko-slovensko društvo bode torej gojilo najplemenitejša načela čiste človekoljubnosti in kulture, jednako se pa tudi bavilo s praktičnimi potrebami na nared-no-gospodarskem polji in se v vseh načelih loči od drugih naših društev, torej ne bode nobenemu škodovalo, temveč more celo jim z dobrim svetom pomagati. Tako samostojno društvo bode pa pravilo o delitvi dela svoje silo moglo porabiti v pro-speh slovenske narodnosti in ž njimi sil-nejše in uspešnejše delovati za veliki društveni namen — vzajemnost slovansko — nego bi to sicer brez tega sredstva bilo mogoče. Obračamo so torej do Vaše bla-govoljnoBti, vabeč Vas uljudno, da pristopite k češko-slovenskemu društvu. Obljube, katere je vsakdo v duhu ali pa javno in slovesno dal južnim bratom in sestram v prospeh vzajemnosti slovanske, imajo sedaj priliko, da so dejanski uresničijo. Prosimo torej uljudno, da nam račite naznaniti, mej katere člane češko-slovenskega društva mislite pristopiti in da bi, če ste morda posebno naklonjeni, obračali svojo pozornost v proapeh in razvoj društva. Dovoljujemo si Vas uljudno prositi, ako bi Vam ne bilo težavno, da b« v krogu svojih prijateljev nabirali društvu člane. Pravila in pristopnico Vam pošljemo takoj, ko bodo natisnjena. Naposled dostavimo še to, da koncem vsacega leta dobi vsak član poročilo o delovanji društva, ako bodo pa sredstva dovoljevala, bodemo delali na to, da vsak član dobi še kako premijo, tika-jočo se slovensko narodnosti. Prvo leto bi bila slovenska slovnica, pozneje potopis po Slovenskem, potem bi prišli v barvah tiskani obrazci romantičnih slovenskih pokrajin na vrsto, katere bodo seveda mogoče le dobiti, če bode dosti članov. — Ustanovni odbor češko-slovenskega društva: P. Frant. Eckert, Josip Grossman, m. dr. Jan Ježek, Vojteh Kfthnl, Jan Lego, Josip Liska, Karol Neureuther, Josip Papež, Viljem Pitrdle, dr. Viljem Ryba, jur. dr. Iludolf Schmaus, Adolf Srb, Jan Trnka, Velebin Urbanek, Fran Zemun. Andrej baron Čehovin, slavni junak slovenski. L. 1885 je prinesla „Edinost" Članek, v katerem je obžalovala, da S]o: venci šo tako malo rpoz"nam6 in se nič ne brigamo za slavnega junaka Čehovina, ki se je porodil v Branici na goriškem Krasu ter v8topivši kot prostak v vojako, proslavil se je v vojski leta 1848. in 1849. tako, da je dobil Marije Terezije red, vsled česar je bil povzdignen v baronski stan. Bil je naposled stotnik pri topničar-stvu in je umrl 1855. I., 45 let star. Šestero svetinj je dičilo hrabre njegove prsi, mej njimi tudi velika srebrna in zlata svetinja hrabrosti, in — kakor uže rečeno — Marije Terezije red. Do take česti ni se vspel do sedaj še noben vojak v Avstriji; t. j.: do zdaj ni ga še bilo v Avstriji vojaka, da se je mogel ponašati s tem trifoli-jem: z veliko srebrno in zlato svetinjo hrabrosti in z Marije Terezije redom. Po pravici je torej želel marsikoji rodoljub, ki je slučajno izvedel o alavnera našem, junaku, da bi se kdo lotil dela ter nam podal natančen životopis blažega pokojnika, ki je bil vsekdar pravi zgled milo Slovenski šaljivi koledar izide prihoriui teden. OlisezaT bode blizo 130 strani z velikim ftfevilom podob. Stane 40 soldov s poŠto 45. JOSIP SIRK Androna Gusion št. 2 v Trstu priporoča veliko zalogo sadja vsake vrsti najboijiih plemen na drobno in debelo. — Prevzame vsako pošiljatev na deželo, katera se izvrši točno in solidno. 100-78 Zajamčeno popolnoma neškodljivo sredstvo, koje odpravi v iJ% ure gotovo Trakovico 4"10 z glavo vred, pošilja se franko proti f. 6.75, ali treba je, da se naznani starost bolnika. Edino pristno pri „St. Georgs-Apotheke11, Wien V, WimmergasBe 33. Naravno olj o iz jeter od polenovke (Baccala). - najizbornejše kakovosti, kojega z dobrim srčnega človeka, narodnjaka, rojaka ^ itd. vspehom zakazujejo najboljši mestni zdra- se 1 — 10 7L1N1KA Imeli smo do zdaj sicer nekaj nemških, Uniki. - Iz iste kakoVosti napravlja n0 slovenskih in laških črtic o njem; a še te | tudi zeleno ali jodoželezno (ferrato) olje. so bile jako male in pomanjkljive. Tej Zaloga v lekarni G. B. Rovisa Corso pomankljivosti se zdaj kmalu izognemo; štev. 47. kajti g. Janko Leban, učitelj in pisatelj v Avberji na Krasu, lotil se je težavnega dela, da Slovence natančno seznani se slavnim junakom Ćehovinom. Z velikim trudom je nabiral črtic v to svrho; bi! je tudi osobno pri sorodnikih in prijateljih slavnega junaka v Branici in Gabrijah, pa tudi od drugod si je znal pridobiti mnogo podatkov o slavnem moži. Na ta način je bilo mogoče, da nam je spisal obširen životopis z gorenjim naslovom, ki ga je baš zdaj v podlistku priobčil „Slovenski Narod", Opozorjaje naše čitatelje na to delo, želeli bi, da jo „narodna tiskarna44 izda tudi v posebni knjigi. Fiat! Električna razsvetljava v Pulju. Iz Pnlja nam poročajo, da je mestni zastop v avojej seji dne 19. t. m. enoglasno skle za spolne in želod--čhvh bolesti, nastope oku Senja i oslabeli ja / moike slabosti, poluclje, žgečo vodo, 1 močenje postelje, puftSatije krvi, zablt.je m vode, in za vse bolezni mehurja, droba 1 In živr.ev. Tndi pismeno po najnovejšem 1 znanstvenem postopanju z neškodljivimi 1 sredstvi. 33-G7-104 \ C. Stroetiel, - JL iptoljalni zdravnik L In dan tm Badeatee. PRI JULIJ GRIMNI-U dežnikar, Barriera Vecchia 18 je zelo bogata zaloga (le/.iiikov ZA pospe in gospode za jako nizke cene. — _ „ Denžiki iz bonbaža od UO novč. na« nol vpeljati električno razsvetljavo v mostu.' prej. Dežniki iz volil« in satina od f. Potrebna dela izvrši angležka tvrdka Howo 1.40. naprej. Dežniki židani od f. 2.50. & Comp. za 40.000 gl. Gledališče dobi naprej, uže v teku prihodnjega meseca elek-trično luč. Austrljsto-italijanska trgovinska pogodba se uže razpravlja. Naša država je poslala v to svrho v Rim te-legoapode: minist. sovetnikabarona Kalchberg, otdel. sovetnika Mihalovics in ministr. koncipista dr.ja Bos-sler. Čez nekaj dni odpotuje tja tudi zastopnik našega ministerstva zunanjih zadev, minist. sovetnik baron Glanz. Posvetovanja so so danes pričela ter predseduje zboru italijanski minist. predsednik g. Crispi osebno. — Posvetovanje bode trajalo nekaj tednov. Tržno poročilo. Kava Mirno, malo prometa, «enc dobre. Rio po f 108-121. Santo« po f. 109-118 vs. kvintal. Na skladišč h <53 000 kv. raznih vrst Slaker Cene se aicer drže, toda prodaja sn malo. Otdalo >e je 8000 kv. zmljet-Ra avstr. po f. 187„-20.-;5. Skladišče: 123 000 kr. zmlje-tegu, 1500 v hljebih, 300 v kockah in 250 surovega. Žito- Prodaja še vedno slabn, trene se drže. Skladišče: 1508 kr. pSen ce, oOOU koruze, 195J ovsa in 800 vfA, Juino vočje še precej dobro. Pomeranč Juliu po f. 5—0 vsiki zaboj, datljev alek*. po f. LO-45 vs. kv.: lig« po f 11-13 (kalamata), smyrna po f. 15—50; Rozine c,ism6 po f 17-20; Shiiios po t' 16; korinte no f. 24; uleme po f. 23-33; sutianiiie po f. 21—15; mandljl mol-feita po f. 78-82; buri p> f. 61»-70 (z vrečo). Olje šo vedno slaba kupčij*. Prodalo se je 120 kv. levutite po f 37 vs kv.; 90 kv Cerig > po f 37, 200 kv. S. Maura (v sodih) po f. 37, 150 kv Valona po f 37, UO Durazzo po f 36 Rii. Vs2 mrtvo. Prodano: 500 kv. ital. navadu. po f. 18 25-22 75 vs. kv , 100 kv. kitajskega, (novi) po f. 18.50, 200 kv. Rangoon po f. i2, 200 k v. japonsk-pa p., f 15 50—17 50 Seno. konjsko po f. 1.50 —1.70, volovsku po f. 1 90-3 20 naprej. Mali dežniki za otroke od 25 novč. naprej. Sprejemajo se vsakovrstni popravki za jako nizko cene. 15 — 104 | Ljubljanski Zvon. # Gld. 4.60. £> % Gld. 2.30. - Gld. 1.15. | svvvvv^^vvvvta Marijaceljske želodečne kapljice, izvrstno delujoče zdravilo pri vseh boleznih na Jj0. lodcu Neprecenljive dobrote jo posebno vpliv njihov pri notcinOHti, Hlabo-Bti želodca, ako z grla smrdi, napenjanju, kislem pehanju, keliki, ielodoč- neni kataru, gorečifo (rznvoi) pri preobilnoj produkciji slin, rumenici blu-vanju in gnjusu, glavobolu, (ako boli iz žolodca) krč v želodcu, zabasanji, preobilnosti jedi in pijač v želodcu, proti glistam, holozni na vranici in jetrih in tudi proti zlati žili nli himorojdam Cona steklenici je z nakazom vred samo 85 nov (ilavni zalog ima lekar-ničar „k angelju varhu". 53-42 l>«-. lSt*ara, Enotni drž. dolg v bankovcih — — gld 81 30 „ v art;bru — — — , 8'?.l5 Zlata renta-------- - „ 111.90 5% avstrijska renta — — — — — „ 9ft",'0 Delnice narodne banko —■ — — — „ HH4.— Kreditno delnico —-----„ 2-41 l'> London 10 lir sterlin--— — — „ 125"30 Francoski napoleondori — — — — * S>.92 C. kr cekini------ — n 5.9j NemSko marko — — — — — — — * Bi,45 Poslano. Kolnike na kostobolu, rlieuma-t iz m u in na živcih opozorujemo posebno na oglas „Kwizda-ja Fluid proti kostobolu" na 4. strani denašnjega lista. (20) rJV Gotova pomoč! Z c. kr priv Uopeljo iz karbona, za genitalije ozdravi viak io- po-nolnonia brez n 1 a b i b " a s t o p k o v g o-tovo in za stalno, veSUr^i uie v 2 dneh Celč navidezno neozdravljiva nezmožnost pr mozkih vsake sta-ost,# Zdravljenje sn vrši pr'jetno* ter ne da bi St) sploh od zunaj kaj opaž In. Spričevala znamen prof. In m^d. listov, jako toplo priporofibrt zdravnikov in na 1.1 -š o f, c zahval popol. ozdravljenih priporočajo trpečim vporubo kurbolne kopelji, katera jamči hIdIhii uspeh P polna z opisom porabe i < zdravniškim sjinčcvalom f. 8 — samo po poŠtn.-m novzetju; ni potreba denar naprej pošiljati PoSiljatev in omota tajna, da se ne m re spoznati niti vsebina, niti od kod prihaja Dobiva se pri Dr. C., Wien, Neuban, poste reslanta. —5 ^Hi^tojaPiccolija I ^ v Ljubljani. Jakob Klemene, trgovec Via Sant' Antonio 0—3 ima v svojej zalogi volnenega blaga za žensko in moško obleko. Vedno se nahaja v velikej množini izborne kotonine, bar-žuna, trikotov, platna in Hanele v raznih barvah. Dobivajo se bela zagrinjala vsake vrste in velikosti. Postreči more z na jlepšimi namiznimi prti, volnenimi robci, pledi in drugimi ženskimi ogrinjali. — V obilnej meri dobe se za gospć vsaktere preprogo in lišpa za plese in ženitve. Moja proda-jalnica je vedno preskrbena z najmodernejšim blagom in priprogrami za gospe itd. — Blago je vedno novo in ne staro za-ležano. Vsako naročilo na deželi (po obrazcih ali muštrih) se izvrši hitro in točno, ter lahko nektere vrsti blaga brez daca na deželo pošlje. Svilnato blago ima vedno najnovejšega izdelka; svilnate trakove vsake velikosti za plese, ali za nagrobne vence, kakor zlato in srebrne franže dobivajo se na izbor. Za domača društva je pre-skrbel trobojne svilnate trakovo razne velikosti. Za obilno naročbo priporoča se vsem p. n. domačinom, da ga pogostoma z naročili počeste.) Nič več kašlja! Prsni čaj napravljen p>» lekarnlčarju G. B. ROVIS v Trstu, Corso 47 ozdravi vsak kašelj, še tako trdovraten, kakor to sprifiujejo mnoga naročila, spričevala in zahvale, ki dohajajo od vseh strani in pa uspehi prvih tuk. zdravnikov. Ta čaj je sestavljen iz samih rastlin In člati kri; ima dober okus in velja en zavoj za ® dni flO n« Omenjena lekarna Izdeluje tudi pile za prestenje života in proti inadrona iz soka neke posebne rastline, katerih uspeh je vrlik, posebno pri zaprtem truplu, želodčnih boleznih itd. iu se lahko uživajo o vsakem času brez obtira na dijeto. Enn jškntlja velja 30 Mold. PlaŠter in tud', tinktura proti kurjim očesom in debelej koži — cena 3 plaŠtrov za kurja očesa ISO Moldov — Ena steklenica tinkture 40 soldov. Edina zaloga v Trstu v lekarni BOVIA, v Gorici v lekarni C rlstofolle tt i in P o n ton i, v Ajdovščini v lekarni Gulielmo. 1 — 10 j » m i jrovnri sp tudi s KRNSKO sukno in volneni izdelki Kdor se hoče oblačiti po šegi i oeno, naj piše po uzorce na Tuch-Fabriks-Lager Friedrich Brunner 3". Briinn. OP- Jako bogati uzorci za gg. krojače nefrankirani; kar so komu ne-dopade, se zamenja. 11 —18 Dobiva se v vsih knjižarnah 13. nakladi, ravno izašla medic, svetovalca Dr. MCILLER-JA najnovejše doh o ilabostl, oslabelih iivcih o a ar stopk/h mladostnih pregraikov iti Pošilja so tajno za 60 nv. v pošt. markah KAROL KREIKENBAUM 18 Braunschweig. 52-36 TRŽAŠKA HRANILNICA Sprejemlje denarne vloge v bankovcih od od 50 sold do vsacega zneska vsak dan v tednu razun praznikov, in to od 9—12 ure opohidne. Ob nedeljah pa od 10 — 11. ure zjutraj. Obresti na knjižice..........3°i0 Plačuje vsak dan od 9—12. ureopolndne. Zneske od 50 gld. precej, od 50—100 je treba 1 dan odpovedati, 100— ll>00 '3 dni in Čez 1000 pa 5 dni poprej. Eskcmptuje meiijice doinicilirane na tržaškem trgu po..... ... 4'/4 PcBojuje na državne papirje avstro-ogrske d - 1000 gM. po........5°/0 višje zneske v tekočem računu po . 4l/a°/o Daje denar proti vknjiženju na posestva v Trstu Obresti po dogovoru. TKST. 1. .^kroh-a IH^fi. 20-24 Natezalci za >1 hlače. CB ■Komad p<> f.-.SI) Komad kr. 65, , Komad kr. 35, f. 1.-J0, 1,10. kr. HO,05. ! kr. flO, 00. „Obleka dela človeka" veli star pregovor. Obleke, koje so bile zniočene ali pa poškodovane vsled za-motanja ali tlačenja, ali ako so se strle itd., pridobč zopet svojo prejSnjo obliko no patentiranem konzervatorju za moike in ženske obleke. K lor hoče na hpo obleko paziti ter jo dobro shraniti, nuj si kupi najnovejši konzervator za moike in ženske obleke, koji je patentiran v vsih drŽavah Iti služi ob enem kot priprava za obešanje In natezanje obleke in kot priprava za stiskanje brlaaik in pisem ter je tudi naj praktičneje in najcenejše darilo, katero more krasiti vsako inožk • ali žensko girderobo. — Dobiva se v vsih skladiščih oblek in v g'avnem tovarniškem skladišču IME. D. CzvetkovleH, Wien I.. Kohlmarkt 18. in Pranz Roedert Wi«n, I Onerngasse 2. — V p r a p i : Goldttehmidt & MAline, «Zur Sta.1t Pariš«. - V Budapešti : Olin MimOn. - V Zagrebu • Viljelna Llpko-vlc«. l«J—9 Konzervator oblek za gospe Edini svoje vrste. Proti skrčenju, neenakem raztezanju in stačenju oblek in proti odtrganju vezf. Riunione Adriatica di Sicurta v Trsiu Zavaruje proti požarom, provozu po suhem, rekah in morju, proti toii, na živenje v vsih kombinacijah Glavnica in reaerva društva dne 31. decembra 1883 Glavnica društva gld. 3,300000' - Reservni fond oii dobičkov • 536.622 02 Posebna reserva dobitkov od zavarovanja na življenje 150.000' — Rezervni fond za podjetje na premikanja vrednostnih efektov 161.500' — Premijna reserva vseh oddelkov » 7,342.780*36 Reserva za škode • 267 601 - V portfelju: Premije, ki =e imajo potirjati v prihodnjih letih ...» 16,934.118 57 Skupni znesek v: h škod plačanih od I. 1838 do 1883 gld. 114.949.847 01 Urad ravnateljstva 20—25 "Via Valdirivo, št. 2 (v lastnej hiš'). eemomeetete J Proti hemoroidam 1 ® Kdor hočo čuvati svojo zdravje, naj rabi ^P H v prave A • MENIŠKE KROGUICE • • (Pillole dei Frati.) • w kri čistoče ni proti hemoroidam, w O SJI7" koje izdeluje P. Fonda -^gffl 9 ^fe farniacista v Piranu. ^fc Prepotrebne za vsakega, kateri trpi na hemoroldah, zabadanju, brozteč- 9 nosti, glavoboiji, ter sploh veliko sedi, ene Čistijo kri in dober vspeh potr- Y jnjejo zasebna in zdravniška spriče- V vala, koja so priložena z podukom za porabo vsakej škatljiei v slovanskem, nemŠKem in italijanskem jeziku. ^ Prodajajo se p) 20 nvč. >katljica v a vsih lekarnah Trsta, Reke, kakor W tudi Istre, Dalmacije, Goriškeza in m : Ta esenca. ki ae na reja i o neVein 'receptu gospoda dr. K. viteza Stockla, c. kr. vladinega svetovalca in deželno-sanitet-nega poročevalca za Kranjsko, je t iko-zvana „Tinctura Rhei composita", katera ozdravlje vse želodcev« in trebušne bolezni, odpravlja telesno zaprtje, zlato žilo t. t. d. (gliej navod, ki je vsakej sit-klenicl pridejari) — Izdelovatelj pošilja' jo v bojčkih po 12 steklenic po gl. 1*3« (>o poštnem povzetji. Poštnino trpe p t. naročniki. — Te steklenice prodaja pol»kr j eno, večina lekarn na Kranjskem, Stirskem, Koroškem, v Trstu, na Primorskem, v Istri, Dalmaciji in v Tirolih. 43—uOi V Trstn: Biasoletto, ponte Rossn; Ed. El. Leutembucg, Giardin Pubiloo; G. pl. .eutemburg, Piazza S. Giovannl; Foraboschi, lekarna »al Cammello«, Corso; Picciola, Piazza Barriera Vecch a; Poazetto, Palazz > del Lloyd; Praxmarer, Paltuzo Municlpale; Prendini, Pa a/./o Modello; Ra vasi ni, Piazza della Stazione; Rovi« Piazai della Legna; Saravall, za magistratom; Serravallo, Piazza Cavana; Suttlna, lekarna»Liprandl«. Piazza della D mana; Udovicich, Via Fameto; Xi-covlch, Via S. Niccolč; Zanetti, VU Nuova. m l Trenta. 30-54 KWIZDA-JA fluid proti kostobolu izkušeno izvrstno sredstvo proti |lsti e tudi jako dober za okrepčan e po velikem trudu, dolgej h hoji itd. in tuii v visokej sta-|rosti proti oslabenju. KWIZDA-JA «5)7-3 fluid proti kostobolu dobiva se pravi v TrHtu v lekarnah gg : C« Zanetil, I*, l'rondin , G. II. ForaboM-chi, I]d. pi. l.eltenburK, Jon. pl. Leltenbiirff« A. I*ra xma-p©r, M. Ravanlnl, I. Herra> vallo. — Na veliko in eksport pri Inkar-ničarjiuia C. /.anettl,P Prendini, zntini v lekarnah v Postojni, Sežani, na Reki, v Pulju, Dubrovniku, Rovinju, Spijetu in Zadru. Glavno skladišče: Kreisapotheke des Franz Joh. Ewizda, k. k.osterr u. ko dgl rninaniseher Hoflieferant in Knrneuburg. Cena 1 steklenico 1 gld. a. v. Opomnil) s Ako se kupuje ta preparat, prosimo n. n. občinstvo, da zahteva vedno K\VI7.I»A-J.l fluid proti kostobolu ter pazi, da je na vsakej steklenici in na vsakemu kartonu gori odtisu ena znamka. Samo f. 1. 80 ne škodi Nepredorljive, gorke, trpelne In )ako poceni so moje vez-ne volnen-« jopice in jnkn pristojna suknene in surovo volnen 4 —12 meščanske jopice s. s 5 * e u M <« = M 5 2 t4S _ >i '-i Z v T. ► — 2 ,r rt I* £ > T4 «2 fe * PQ ""» «C rt fe oi ! ® ae « S i '.a^, I \! , ^ . >o «. . _ i e k p , »t, — . u ssk s: Cono, solidno !! Jako ni/ko ccne !!! tu {9-10) Ceneje kakor povsod je na prodaj |OOO^0, odrezkov sukna v skladišče /a sukno in volneno blago ter je podvorba popolnoma solidna 111 redna in dobra vrst zajamčena. EKSPORTNEJ TVRDKIf Kar se komu ne dopade , se more filiciau IfrailC ! brez Pri0°vora povratiti. uuoiav l\l auo, H U/orci -/»Stonj in franko! Jiigerdorf, i Prosim* da samo Osterreicliiseh. -Schlesien | OnkVilt pOSkUSite !!! Na mnogostransko zahtevanjo p, n. naročnikov pošiljamo tudi kakor volnene posebnosti tukaj&ne pletene proizvode kakor: nogovice, če-rape, jopico, itd., vse jako fino in dobro izdelano in po ceni. (.'eniki franko in zastonj. — Pošilja se proti povzetju ali pa za gotov denar. Lastnik društvo „Edinost". Izdatolj in odgovorni urodnik Julij Mikota. Tiskarna Dolenc v Trstu