UTFO 3EV11L, STEV. 53
LJUBLJANA, TOREK, 5. MUCA 1957
Cena 19 din
SLOVENSKI
Izcia.ia m tiska Casopisno-založniško podjetje Slov. poročevalec. — Direktor: Rudi Janbuba. - Glav. in odgov. urednik: Sergej Vošnjak. — Za tisk odgovarja Fr. Plevel. — Uredništvo: Ljubljana, Tomšičeva ul. št. 1 in 3. telef. št. 23-522 do 23-526. — Uprava: Ljubljana, Tomšičeva ulica št. 1 II, letefon št, 23-522 do 23-526. — Oglasni oddelek: Ljubljana, Titova c. 7, telefon št. 21-896, za ljubljanske naročnike 20-463, za zunanje 21-823. — Poštni predal št. 29. — Žiro račun pri Kom. banki, Ljublj., št. 60-KB-5-Z-367. — Meseč, naročnina 230 diru
VPRAŠANJE UMIKA IZRAELSKIH CET
Sestanek Burns - Dajan v Udi
Poveljnik oboroženih sil Združenih narodov in komandant izraelske vojske sta se sporazumela o načisu in času umika izraelskih čet s področja Gaze in zaliva Akabe —— V Jeruzalemu izbruhnile demonstracije — Generalna skupščina razpravlja o umiku izraelskih čet — Predstavnik Izraela Aha Eban bo pojasnil stališče svoje vlade
NEW YORK, 4. marca (AFP). Generalna skupščina OZN se Je danes popoldne sestala, da bi ponovno razpravljala o novi situaciji glede umika izraelskih čet s področja Gaze in zaliva Akabe. Stalni predstavnik Izraela v OZN Aba Eban je izjavil, da Ivo na današnji seji Generalne skupščine pojasnil stališče svoje vlade. Diplomatski krogi na sedežu OZN upajo, da veleposlanik Eban ne bo spravil v zagato vprašanje o umiku izraelskih vci 7. egiptovskega ozemlja, kakor so ga v načelu že sprejeli v Jeruzalemu.
Iz Jeruzalem® sporoča agencija AFP. da je vo-dstvo izrael-fske stranke IvTapai m Ahdut ©kleni/to. da bo pr: današnji pa.r-3,a m en! arn i debat-i glede umika iz re.e iskrih čet z egiptovskega
Koča Popovič na poti v Belgijo
BEOGRAD, 4. marca. Državni sekretar za zunanje zadeve Koča Popovič je sinoči s Tauern Expresom odpotoval na uradni obisk v Belgijo. Na beograjsko železniško postajo so Kočo Popoviča spremili član zveznega izvršnega, sveta Slavko Komar, generalni sekretar predsednika, republike Jože Vilfan, državni podsekretar v državnem sekretariatu za zunanje zadeve dr. Mladen Jve-kovič in Dobri voj e Virlič, šef protokola. Dalibor Soidatič, ka.kcr tudi heiffijski veleposla-nik v Jugoslaviji.
Z državnim sekretarjem so odpotovali v Belgijo še načelnik oddelka državnega sekretariata za zunanje zadeve Jože Zemijak in šef kabineta državnega sekretarja Mcmčilo ?e-leš.
ozemlja odreklo podporo ministrskemu predsedniku Ben Gu-rionu. S tem so se nesoglasja v izraelski vladi še povečala, ker sta omenjeni dve stranki zastopani v sedanjem Ben Guriono-vem kabinetu. Predstavniki teh strank so izjavila, da se ne strinjajo s politiko umika.
Kakor javlja Reuter, sklepajo diplomatski opazovalci v Jeru-
ladij. ki ležita v prekopu, brž ko se bodo izraelske čete začele umikati s podiročja Gaze in Akabskega zaliva.
Kakor poroča agencija AFP, se je izraelski premier Ben Gu-rlon sinoči- sešel z ameriškim veleposlanikom v Jeruzalemu Edvardom Lawsonom in ob tej priložnosti izrazij nezadovoljstvo svoje vl&de zaradi stališča ZDA do garancij, ki naj bi jih nudile Izraelu. V Jeruzalemu so namreč mnenja, da zadnje pismo predsednika Eisenhowerja premi e ru Ben Gurionu ne potrjuje mnenja. da so ZDA pripravljene dati Izraelu potrebne garancije.
Do sestanka med Ben Gurio-nom in La\vs,mo-m je prišlo P°
SPORAZUM 0 UMIKU IZRAELSKIH ČET
LETALIŠČE LIDA, 4. marca (Renter — AP). — Poveljnik oboroženih sil Združenih narodov general Burns In komandant izraelske vojske general Dajan sta se danes sestala na letališču v Lidi. Po tem sestanku, ki jc trajal čez uro, je general Burns izjavil, da se je z Dajanom sporazumel o načinu in času umika izraelskih čet s področja Gaze in zaliva Akabe. — Ob istem času pa so v Jeruzalemu izbruhnile demonstracije, v katerih je nekaj sto Izraelcev zahtevalo, naj Ben Gurionova vjada poda ostavko in naj se ne izvede sklep o popolnem umiku izraelskih čet. — Popoln sporazum med Burnsom in D».hnnm .is takoj v začetku nocojšnje seje Generalne skupščine OZN potrdila tudi izraelski zunanji minister Golda Meir.
v parlamentu, ko bodo razpravljali o vladni politiki glede umika izraelskih čet z egiptovskega ozemlja.
Agencij a AP poroča iz Damaska. da je predsednik sirijske vlade Sabri Asalj izjavil novinarjem, da je »izraelsko neizpolnjevanje obveznosti glede umika čet iz Gaze in zaliva Akabe izčrpalo potrpežl j ivost arabskih držav«. Arabske države, je izjavil Asali. ne morejo več prenašati dejstva, da Izrael noče izvajata resolucije OZN o umiku. Asali je zatem še izjavil, da bodo arabske države, kolikor Združeni narodi ne bodo zagotovili izpolnitev resolucije »primoranj izvesti sklep, ki so ga lanskega novembra sprejel; na konferenci na j višjih arabskih predstavnikov v Beirutu«, in to za primer, da bi se tuje čete ne umaknile z egiptovskega ozemlja.
S sinočnje premiere Brechtovega »Kavkaškega kroga s kredo« v ljubljanski Drami. Na sliki: nosilka ene izmed glavnih vlog Ančka Levarjeva kot Gruša.
ZDRUŽENE D325VE AMERIKE
Državni sekretar za zunanje ta de ve Koča Popovič bo ostal na uradnem obisku v Belgiji 6. in 7. marca. V Belgijo je odšel na povabilo • belgijskega
ministra za zunanje zadeve g. Paula S pa a k a in s tem tudi vrača obisk g. Spaaku, ki je bi! lanskega aprila v Jugoslaviji'.
Ko bo uradni cbi.sk končan, se bo Koča Popovič pridružil delegaciji Socialistične zveze delovnega ljudstva Jugoslavije, ki bo v tem času v Belgiji-
zalemu, da negativno stališče teh dveh strank lahko pripelje do neuspeha Ben Gunona pri glasovanju o zaupnici vladi. Obe strank-' ''mate namreč ,p ’"(l poslanskih mest' v izraelskem parlamentu.
Po vesteh posameznih tujih agencij v Jeruzalemu ne izključujejo možnosti, da bo danes prišlo do krize izraelske vlade, in to zaradi njenega načelnega sklepa, da bo privolila v umik izraelskih čet s področja Gaze in zaliva. Akabe. Reuter poudarja. da bi znali ta sklep 0 umiku že danes objaviti v parlamentu, in to po vladni seji.
Kakor poroča agencija AP. je neki uradni izraelski predstavnik izjavil, da je predsednik via-Ben Gurion že dal navodila ti-3"
• -.v*-*	do - o: 'pinfia 5* O -	; v -n_
elske voiske generalu I3aja«Tiu, da nai takoj spo-ročj poveljniku oboroženih sil OZN generalu Burnsu željo, da bi se sestala in da bj skupni pregledala ukrepe, k« so potrebni pri umiku izraelskih enot z egiptovskega ozemlja. Predstavnik izraelske vlade je tud; rekel, da je general Dajan z brzojavko že obvestili generala Burnsa o tem sklepu izraelske vlade in ga povabi! na sestsnek. Zaradi pirleakuiejo. da se bo umik izraelskih čel začel že ta teden.
Kakor piše londonski »Da',.ly TelegvRoh«. je egiptovska vlada generala Ravmonda Wheelerja. ki v imenu OZN vodi dela pri čiščenju Sueškega prekopa . da bo lahko začel z odstranjevanjem dveh po^ednjih
seji izraelski vlade. Predstavnik stranke Mapa] je po tej seji izjavili. da j« bila vlada na osnovi parlamentarne resolucije z dne 23. januarja obvezana obdržati izraelsko upravo v Gazi. Predstavnik stranke Mizrani pa je izjaviti, da se njegova stranka ne bo udeležila jutrišnje debate
Razgovori Dulles—Von Brentano
VVashingion, 4. marca (AP). V Washingtonu so se danes začeli razgovori med ministroma za zunanje 7,adeve ZDA in Zahodne Nemčije Dullesom in Von Brentainom. Pred., začetkom razgovorov je Von Brentano izjavil. da bo kancler Adenauer v drugi polovici maja tudi obiskal ZDA.
Korupcijska afera
»Christian Science Monitor« in	Ycrk	Times« menita, da se ho
napad na malo število kompcicmisiov med krajevnimi funkcionarji spremenil v splošen pogrom na sindikalno gibanje
JVASHINGTON, 4. marca (Tanjug). Fosebno senatno sedišče je začelo doslej najobsežnejšo preiskavo o korupciji. Prejšnji teden so razpravljali o delovanju zveze transportnih delavcev v državah Oregon in Washington. Baje so s pričami ugotovili, da so krajevni funkcionarji izdali več sto tisoč dolarjev za darila in posejila za začetek barov, igralnic in javnih hiš. Namen tega je bil, da bi s pomočjo podzemlja vplivali na izvolitev krajevnih funkcionarjev oblasti, ki naj bi ščitili koristi te zveze.
Iz Wash.iTi.gtona bo senatni odbor v kratkem odšel v New Tork, nato pa v Los Angelo«. Računajo, da bo trajala preiskava, za katero je odobrenih okrog pol milijona dolarjev, najmanj leto dnL Dogodek po svojem obsegu, trajanju in publiciteti, po mnenju čassopu. sov presega znani spor med MacCarthvjem in vojsko v letu 1954.
»Christian Science Monitor« in »New Tork Times« menita, d-a ,se bo napad na malo število korupcioni-stov med krajevnimi funkcionarji spremenil v splošen pogrom na sindikalno gibanje. Tio sk.epa »Christian Science Monitor« n z tega. da je večina članov preiskovalnega odbora sovražno razpoložena bo sindikatov. Med njimi sta tudi najuglednejši demokrait z Ju-
ZAHODNA NEMČIJA — VELIKA BRITANIJA
Ugodno sprelet sporazum
V Londonu so zelo ugodno ocenili načelni sporazum o finančnem prispevku bonnske vlade za vzdrževanje britanskih čet v Zah. Nemčiji
LONDON, 4. marca (Tanjug). Načelni sporazum o finančnem prispevku bonnske vlade za vzdrževanje britanskih čet v Zahodnf Nemčiji so v Londonu ocenili zelo ugodno. Predstavnik Foreign Officea je danes dejal, da so sporazum sklenili neodvisno od načrta britanske vlade, ki namerava iz Nemčije umakniti del svojih čet.
Sporazum so dosegli v B-onnu, i-n bo po pogajanjih, ki so trajala šest tednov. Poleg privolit-
raščaiije deficita
Visoki izdatki za uvoz tekočih goriv so glavni vzrok pomanjkanja deviznih sredstev — Zaradi naglega naraščanja deficita je vlada sklenila uvesii drastične varčevalne ukrepe
PARIZ 4 marca (Tanjug). Zunanjetrgovinski deficit Francije v blagovni izmenjavi s 16 članicami Evropske organizacije za gospodarsko sodelovanje (OEEC) je doseglo v preteklem mesecu rekordno številko 88 milijonov dolarjev. Ta podatek so danes uradno objavili na sedežu Evropske plačilne unije. V poročilih te organizacije poudarjajo, da se je pasiva francoske zunanjetrgovinske bilance v Evropi povečala na 18 milijonov dolarjev v mesecu februarju. Sedanji deficit je desetkrat večji, kot je bil istega meseca preteklega leta,
.segla prvo zmago s tem, da so sprejeli podrobnosti nekega načrta, ki naj .bi povečal cene
Pomanjkanje deviz je .samo Bpiošni del krize v državnih financah, ki je sprožila ostre in žolčne debate, rtako v .par.a-mentu k-cit v javnosti. Desničarska stranka neodvisnih in kmetov vedi ,ostro .ofenzivo zoper vladno gospodarsko politiko. Ta stranka ie preteki; led
do-
VEEME
Stanje vremena 4. marca:	—
Ati3ntske frontalne motnje so zajele Pirinejski polotok. Dotok toplega zraka se nad alpske kraje te kreni.
Xajioved za torek:	Delno	do
zmerno oftlačno in toplejše vreme.
Jutranje temperature med — z in
— 7. v Primorju 2. najvišje dnevno med 11 in is stopinjami C.
nekaterih kmetijskih prudel-Viiv. kar Pa je v nasprotju z vladnimi nameni. Gospodarski in parlamentarni kri o g i so sinoči izrazili zaskrbljenost zaradi teh težav, katerih ni moglo zmanjšati niti ameriško p-o--.nijln -v znesku 100 milijonov do.arjev.
Visoki izdsitk; za uvoz tekočih goriv so glavni v zn o k skrajnega pomanjkanja deviznih sredstev. Toda celotni proračunski deficit Francije je januarja in februarja dvakratno presegel planirana deficit za vse letošnje leto. ,in to v znesku nekaj več od 600 milijard
frankov. Vlada je že sklenila, da bo izvedla drastične varčevalne ukrepe. Poleg vsega pa bo moral Guy Mo.leit brž po povratku iz ZDA in Kanace, se pravi že v četrtek, vložiti izredne napo-re. da bi preprečil dvig cen mleku, zakaj zairsfeii tega bi takoj .prišlo na dnevni red tu/di vprašanje splošnega povečanja plač in mezd. in to približno za 400 milijard fran-kic*v na leto.
Zaradi naglega naraščanja deficita v blagovni h; men j a v i s itujino so vladni izvedenci začeli pripravljati pred.og za izvedbo mnogih ukrepov, ki naj
omejijo uvoz. Kakor se je zve-d?'o, bodo pomembno zmanjšali uvoz surovin in goriv. pravi, trenutno najbolj iska-rvh .predmetov v francoskem gospodarstvu. Poudarjajo .pa. da bo vlada izpostavljena ostrim napadom desnice, centra in tudi levice, ko .se t>o 14.
marca v Bourbonski palač' začela splošna parlamentarna debata o vladni politiki.
ve Zahodne Nemčije, da bo plačala Veliki Britaniji 50 milijonov funtov v »določenem razdobju«- je bonnska vlada privolila tudi v druge finančne aran-žm.ane, ki naj olajšajo britansko plačilno biilanco. Zahodna Nemčija bo naložila v anglešk; banki 75 milijonov funtov »za odplačilo prihodnjih dolgov, hkrati pa bo za 10 milijonov funtov povečala bančni račun za kritje naročil vojaškega materiala. Predvideno je namreč, da bo Velika Britanija v prihodnjih letih dobavljala Zahodni Nemčiji vojaškega materiala za 100 milijonov funtov.
Omenjeni »ra.nžmami so bili v londonskih krogih sprejeti z zadovoljstvom. in to zlasti, ker so nastale • težave glede revizije britanskega obrambnega programa in zaradi načrta o zmanjšanju štirih britanskih divizij in komande letalstva v Zahodni Nemčiji. Sodijo, da se »nedoločeno razdobje*« v katerem naj bi Zahodna Nemčija izplačala 50 milijonov funtov, ujema s prihodnjim finančnim letom, k; se začne 1 aprila. Zvedelo se je. da so predstavniki bonnske vlade jasno povedali, da je njihov prispevek namenjen za vzdrževanje britanskih čet. Zaradi tega oo v Londonu mnenja, da bo zaradi te pogodbe, ki predvideva 17 milijonov funtov za vzdrževanje bnifenskih čet. medtem ko je ostalih 5.5 milijonov namenjenih »za pomoč Britaniji na osnovi pogodbe o Atlantskem paktu«, vsekakor prišlo do in-
terpelacije v britanskem Spodnjem domu.
O sklenitvi tega sporazuma je danes kratko poročal v parlamentu minister za finance Thor-ney Croft, k: je dejal, da ima vlada te a.ranžmane za pravične in da jih J'e pripravljena sprejeti. Z last j opozicija ni pokazala posebnega navdušenja nasproti temu sporazumu. Glede na pripombe nekaterih poslancev, češ da spravljajo ti aranžmani Veliko Britanijo v tak položaj, da sprejema darila od Zahodne Nemčije, namesto da bi bilo to povračilo za vzdrževanje britanskih čet v Zahodni Nemčiji, pa izjavljajo pristojni britanski krogi. da te formulacije pravzaprav nimajo praktičnega pomena. Formulacijo o »pomoči« so sprejeli zaradi notranjepolitičnih potreb Adenauerjeve vlade, ki ji je tako laže pridobivati javnost, kakor če bi bilo v sporazumu navedeno, da gre za plačilo »okupacijskih stroškov«.* Na drugi stran; pravijo, da je privolitev Zahodne Nemčije, da bo povečala svoj prispevek od 34 na 50 milijonov funtov, dokaz, da Zahodna Nemčija s tem javno
ga Maclellan in republikanec MacCarthy. Domneve »New \ ork Timesa« pa se opirajo na anonimne izjave nekaterih članov odbora, da je sedaj prišla .priložnost za obračun s sindikati. »Christian Soience Monitor« meni, da bo »p-danja preiskava opogumila konservativce v zakonodajnih organih zveznih držav, da bodo sprejeli zakone o preprečevanju sindikalnega organiziranja, ki jih imajo že v 17 državah. To hi zaustavilo krepitev sindikatov, ki imajo včlanjenih zdaj manj kot četrtino skupnega števila zaposlenih, hkrati pa bi re>smo škodovalo njihovemu političnemu delovanju, usmerjenemu v glavnem k demokratom, ter oslabilo njihov vpliv na organe oblastii v smeri izdajanja liberalnejše delavske zakonodaje.
Na to nevarnost -pozarjajo funkcionarji .osrednjega odbora enotnega sindikata. »New \ ork Times« meni, da bi bilo manj škode za sindikalno gibanje, če bi njegovo -vodstvo samo začelo najod.očnejše ukrepe proti korupciji, čemur so do zdaj nasprotovali zastopniki bivše ameriško federacije dela.
Egipt zavra&a iraške obtožbe
Bagdad, 4. marca (AP) Egiptovski odpravnik poslov Hilmi Ibrahim je obiskal iraškega ministra za zunanje zadeve in mu izročil noto egiptovske vlade. Egiptovska vlada zavrača v noti nedavne obtožbe iraške vlade, češ da je egiptovsko veleposlaništvo v Bagdadu »izvajalo aktivnost. ki je sovražna Iraški vladi«.
Predsednik Tito boter egiptovskemu otroku
Kairo, 4. marca. (Tanjug) Svetnik veleposlaništva FLRJ v Kairu Cedomir Cvrlje je včeraj v' Aleksandriji izročil zlato uro i posvetilom predsednika Tita dnu Egipčana Ahmeda Saida, ki mu je bil predsednik Tito boter. Ahmed Said je pred kratkim dobil trojčke, ki jim je dal imena Tito. Nehru in Naser. Predsednik Tito je podaril zlato uro tudi drugemu egiptovskemu otroku, rojenem na delti Nila, ki nosi njegovo he, :n mu ponudil, da se šola v Jugoslaviji.
Parlamentarna delegacija FLRJ na obisku v Veliki Britaniji
Beograd, 4. marca (Tanjug). Sinoči je odpotovala v Veliko Britanijo jugoslovanska parlamentarna delegacija, ki jo votli predsednik zvezne ljudske skupščine Moša Pijade. V delegaciji so poslanci zveznega izvršnega sveta Osman Kara-begovič, Anka Berus, Kdo Jar-aaš in poslanca zbora proizva-jaloev Borko Temelkovski ter inž. Pinterič.
Kot gost britanskega parlamenta se bo jugoslovanska parlamentarna delegacija mudila v Veliki Britaniji od 5. do 15. marca. Večino časa bodo zastopniki zvezne ljudske skupščine prebili v britanski prestolnici, kjer so v načrtu številna srečanja s člani britanskega parlamenta, zastopniki vlade in opozicije ter londonske občine. Obiskali bodo tudi Cambridge in Coventry. V program bivanja so uvrščeni tudi obiski političnih, družbenih in kulturnih ustanov britanske prestolnice.
Izven programa bo obisk predsednika britanske vlade Macmillana in vodje opozicije Gaitskella ter razgovori z ministrom za zunanjo trgovino ter drugimi vodilnimi političnimi osebnostmi.
Naserjevo zagotovilo grški manjšini
Kairo, 4. marca. (Tanjug) Zvedelo se je, da je egiptovski predsednik Naser obljubil grške mu veleposlaniku v Kairu, da njegova vlada nima namena storit; karkoli, kar bi pripadnike grške manjšine prisililo k odhodu iz Egipta. Naser je dejal, da nedavno izdan; zakon; o prehodu bank in zavarovalnic v egiptovske roke ne bodo vplivali na položaj grških podanikov, k; delajo v raznih industrijskih, finančnih in komercialnih službah.
Pri tej priložnost; je predsednik Naser sprejel povabilo grškega kralja za obisk v Grčiji, Dan obiska še n; določen.
Študentske demonstracije
Cambridge, 4. marca (Reuter). V Cambridgu v državi Massachussets se je uprlo pet sto študentov tehnološkega zavoda nameri šolskih oblasti, ki so hotele zvišati cene v internatu. Študenti so priredili velike demonstracije. V spopadu s policijo je bilo ranjenih več policistov. Zaradi teh demonstracij' se bo moralo zagovarjati pred sodiščem trideset študentov.
Čestitke Ču En Laja U Nuja
Peking, 4. marca. Kakor poroča Nova Kitajska, je kitajski predsednik Cu En Laj poslal predsedniku burmanske vlade U Nuju čestitke ob ponovni izvolitvi za predsednika.
KONGRES SOVJETSKIH UMETNIKOV
Premalo širine
MOSKVA, 4. marca (Tanjug). Na kongresu sovjetskih umetnikov, ki se je začel pred tremi dnevi v Moskvi, se je po referatu o položaju v likoimi umetnosti in drugih področjih umetniškega ustvarjanja začela debata. Glavno vprašanje, ki ga je obravnaval kongres, je bila določitev jasnih ideoloških načel In poti, po kateri morajo stopati sovjetski umetniki.
Posamezni referati na kongresu so poudarjali, da je sovjetska
potrjuje pomen britanskega vo- - umetnost dosegla določen na-
jaškega prispevka v Atlantskem paktu
Šahovski sampionat flkj
Gligorič zmaguje
Sombor, 4. febr. Rezultati X.
kola: Trifunovič : Rabar, Vukčevič : TsTedeljkovič. Tot : Klrakia-jič, Milič :	Matulovič,	Rakič	:
Pirc in Udovčič : Ivkov remi, Gligorič : Smailbegovič 1:0. Bogdanovič : Cuderman, Bradvarevič : Marič, Djuraševič : Kozomara in Vukovič : Janoševič prekin.ieno z upi belih na zmago. Puc je bil
prost.
Stanje: Gligorič 7 (—), Trifunovič in Karaklajič po 6.5. Pirc. Ivkov in Matulovič po 6 točk itd.
predek. da pa od umetnikov, posebno likovnih, še vedno mnogo pričakujejo. Grajal; so zlasti po-samena stališča, ki deloma ospo-ravajo vodstvo partije v umetnostjo. pojave grupaštva. neobjektivne kritike, napačne ra.z-l.age pojma socialističnega realizma. nepravilno ravnanje do nekaterih umetnikov ki jih dol-že formalizma itd. Istočasno so poudarili, da se mora »umetnik približati življenju«. če naj ustvari dela. ki bi ustrezala sedanj; s+ooniii družbenega razvoja v ZSSR.
Sekretar CK KP ZSSR SepRov Je navedel smernice za bodoče
delo sovjetske umetnosti in sa zlasti pomudil pri pojmu socialističnega realizma. Dejal je, da bi bilo napačno misliti, da je socialistični realizem pogled na svet. kot nekateri mislijo pač pa, da gre izključno za metodo, ki nikakor ne omejuje bogastva ustvarjanja, če bi vztrajal; pri
razlaganju socialističnega realizma kot pogleda na svet bi utegnilo po mnenju Šepilova priti »do škodljivih posledic in subjektivizma«.
Šepilov je obs-odil razna ozka. monopolistična tolmačenja te metode, rekoč, da je akademija umetnosti ZSSR v zadnjih letih pokazala premalo širine prj obravnavanju poglavitnih problemov umetniškega ustvarjanja.
Komunalni sistem približati ljudem izkušnje pri gradnji stanovanj
Pomembno posvetovanje Socialistične zveze delovnega ljudstva v Zagrebu
Zagreb, 4. marca. Danes se Je v Zagrebu začelo posvetovanje o gospodarskih problemih, ki ga je sklical glavni odbor Socialistične zveze Hrvatske. Posvetovanju (prisostvujejo predsednice glavnega o-dbora SZDL Kiviatske dr. vrte«*i43asr Baka-Kč, predsednik; in podpredsedniki okrajnih ljudskih odborov, sekretar j“ cCcraJmih komiSJejev ter večje število gospodarskih voditeljev iz podjetij in uprave. Referait o nekaterih aktualnih nalogah v gospodarstvu je podal član glavnega odbora SZDL Hrvatske Jakov Blaževi č.
Jakov Blaževič je .poudaril, da se materialni pogoji življenja ustvarjajo danes v širših razmerah, na višji ravni, na kateri ee oblikujejo tudi kvalitetno novi družbeni odnosi in problemi. Razvijanje komunalnega sistema, decentralizacija v gospodarstvu in državni upravi preraščata prejšnji nujni sistem tako imenovanega birokratičnega socializma. Da bi pa mogel ta novi mehanizem uspešno funkcionirati. so potrebne aktivne sile. sodelovanje, volja in zavest velikega ščevfr. državljanov,, ki morajo, da bi ga sprejel- kot svojega, občutiti, da po njem
odločajo o svojih življenjskih zadevah. Množično ‘n dejansko sodelovanje državljanov pri tem bo vplivalo s konstruktivno iniciativo na konkretno ‘m aktualno delo tudi vrhovnega ljudskega. predstavništva. P.ri tem se ne bodo izgubljali stiki z življenjem in življenjskimi potrebami ljudb pač pa se nujno razbijata pisarjenje in birokratizem.
Pojavlja se določeno ideološko zaostajanje, ki zmanjšujte prakso širšega in množičnega razvijanja družbenega upravljanja. Čep.rav je to upravljanje uzakonjeno, ga puščata politična neaktivnost in ideološko zaostajanje (pogosto brez vsebine in se s tem oblast dejansko prepušča p osamezin :lkom, nekakšnemu aparatu, strokovnjakom. V takšnem položaju aparat, strokovnjak, 'prikrivajo ne samo po svoji 'krivdi številke in tehniko posla zase, mnogokrat pri tem tudi sam- odločajo. Vse to pa js treba na dostopen in enostaven način povedati državljanom, pokazati in odkriti številke ter razložiti, kaj pomenijo.
Politične organizacije se morajo boriti za zakonitost, to pa pomeni podati vsebino dela, ne pa samo spl osnega golega raz-
pravljanja množičnih organov državljanov v g-'*spodarstivu; oblasti in drugih sektorjih življenja.
Politične organizacije, odgovorni voditeilj.i v podjetjih, komunah, okrajih iin republiških organih bi se morali s tem posebno baviti. Vedeti bi morali, kako se razvija sistem, ka,j ga ovira ter bi m-mai; te probleme proučevati sproti vsak dan. Prav tako 'n* morali .zagotoviti, da £(e v «sbh demo ik-L tič n Ih oblikah, pr katerih sodelujete državljani, čujeta njihovo mnenje in kritika, na kar bi moral; pravočasno reagirati, ker je to glavni pogoj sodelovanja z njimi. Čim širša konzultiran j a dn odločanja najširšega delovnega kolektiva o operativnih zadevah boda okrepila delavske svete in preprečila, da bi se degenerirali v privesek upravnega odbora al( direktorja, kakor se iponelkod dogaja.
Organizacija in kakovost dela komun bi morala biti v središču pozornosti okrajev in republike. Krepiti komune pri delu. razvijati v polni meri njihove pristojnosti, .prizadevati si, da bi se v njihovo delo pritegnile čdm širše množice državljanov,
Skrli za socialno varstvo
Posvetovanje o problemih socialnega varstva in izdelavi perspektivnega našita za zboljšanje ie službe
BEOGRAD, 4. marca. Pod predsedstvom Mome Markoviča, predsednika odbora za socialno poiiiiko pri zveznem izvršnem svetu, se je začešo posvetovanje o problemih socialnega varstva in izdelavi perspektivnega plana za razvoj te službe. O tem bo aprila razpravljala tudi zvezna ljudska skupščina. Posvetovanju prisostvujejo poleg članov odbora tutli Velja Stojnic, član zveznega izvršnega sveta, Lidija Šentjurc, podpredsednik zvezne ljudske skupščine, Vida Tomšičeva, organizacijski sekretar CK ZKS, Bosa Cvetic, predsednica Zveze ženskih društev, Branka Savič, predsednica Zveze društev za varstvo otrok in mladine kakor tudi sekretarji republiških sekretariatov za socialno varstvo.
V razpravi je bilo rečeno, da
naloga socialnega varstva ni scimo reševanje podedovanih socialnih problemov ali posledic vojne, ampak tudi tistih, ki izvirajo iz nagle industrializa-
cijo r.
nš.a rir-/
države ter pospeše-
nega razvoja mest m gospodarstva, Poudarjali so potrebo po nadaljmem razvoju aparata za sedamo varstvo v okviru državnih. organov, po ustanavljanju strokovnih služb in vzgoji uslužbencev, katerim doslej nismo posvetili dovolj pozornosti- Za ureditev položaja socialnih delavcev se pripravlja tudi uredba, ki bo uredila vprašanje nazivov socialnih delavcev in zagotovila njihovo nagrajevanje. Poudarjali so tudi potrebo po nadaljnjem razvoju svetov za socialno zaščito In drugih družbenih ustanov, ki se ukvarjajo s tem problemom, po širšem sodelovanju v svetih za socialno varstvo in družbenih organih kakor tudi po ustreznih oblikah te službe. Za čim boljše uspehe je treba, zagotoviti potrebna materialna sredstva z raznimi skladi in gradnjo objektov, kakor tudi z na j popolnejšo evidenco, statistiko in dokumentacijo o osebah, ki uživajo socialno varstvo. Stroga evidenca bi bila potrebna tudi glede finančnih sredstev.
V dopoldanski razpravi so posebno mnogo govorili o problemih organizacije socialnega varstva, v komunah in okrajih ter o uslužbencih v tej službi.
Sekretar sekretariata za socialno varstvo pri zveznem izvršnem svetu Radovan Papič je dejal, da je treba zagotoviti strokovni kader, ki se bo. ba-vil s temi problemi tako v administraciji sami kiaikor tudi v
raznih ustanovah za socialno varstvo. Nujno je potrebno ločiti administracijo od strokov-
nih ustanov. Razen tega Je govoril o problemu kadra in njegovi ustaljenosti, kajti ta služba je bila doslej zapostavljena na račun zdravstva, prosvete itd. Dejal je tudi da je nujno potrebno ločiti svet za socialno varstvo od sveta za ljudsko zdravstvo.
Predsednica Zveze ženskih društev Bosa Cvetic je govorila o nepravilnem odnosu posameznih strokovnjakov in državnih organov do kadrov v socialni službi. Zato je nujno potrebno urediti položaj socialnega delavca in njegovo nagrajevanje. , Da bi se socialni problemi pravilno reševali, ni potrebna revizija naše zakonodaje na tem področju, pač pa uveljavljanje predpisov, ki bi urejali delo org. social, varstva v ljudskih odborih. Poudarila je tudi potrebo po ustanavljanju ne samo svetov za socialno varstvo, ampak tudi posebnih komisij, ki bi namesto uslužbencev sprejemale potrebna določila za področje socialnega varstva.
Lidija Sent Jurčeva je govorila o potrebi vsaj delnega reševanja teh problemov, kolikor ne morejo bili rešeni kompleksno. Govorila je tudi o najbolj široki pobudi za ustanavljanje raznih služb in organov. kakor je to n. pr. v Sloveniji, kjer imajo poleg sveta za socialno varstvo tudi poseben svet za varstvo družine, vendar pa bo treba dokončno odločitev prepustiti praksi. Posebno je poudarila vlogo stanovanjskih skupnosti pri reševanju raznih socialnih problemov. 2e sedaj mnoge stanovanjske skupnosti ustanavljajo razne servise za pomoč zaposlenim materam, ustanavljajo posebne posvetovalnice za otroke in pcmoč mladim staršem, kakor tudi pravne posve-
tovalnice. V bodoče bodo stanovanjske skupnosti te probleme reševale še z večjimi uspehi in z znatno manjšimi finančnimi sredstvi- S stanovanjskimi skupnostmi se ne bo le razvijala pobuda državljanov in staršev za reševanje socialnih problemov, ampak bodo urejeni tudi hitreje in učinkoviteje. Pri tem je poudarila potrebo po tesni povezanosti službe za socialno varstvo in službe za socialno zavarovanj e, po večjem izkoriščanju skladov za preventivo, ki so bili doslej nezadostno ali nepravdno izkoriščani.
Vida Tomšičeva je govorila o potrebi nadaljnjega razvoja službe za socialno varstvo, kajti vrsta problemov, ki nastajajo z našim gospodarskim razvejem, se ne more urediti s samim družbenim razvojem, ampak je potreben tudi ustrezen aparat, ki bi se ukvarjal s tem. Ker je mogoče opaziti razvoj določenih socialnih problemov, se morajo ustvariti tudi pogoji za načrtno socialno delo in za preventivne ukrepe namesto dosedanje kurative. Bolje je namreč odstranjevati vzroke, kakor pa reševati že nastale probleme. Naloga socialnega varstva ni samo v materialni pomoči socialno nepreskrbljenim in reševanje določenih socialnih problemov, ampak tudi skrb za razvoj bolj človeških, ljudskih odnosov in individualno srečo človeka. Sveti za socialno varstvo morajo obvladati probleme, teh svetov pa je treba ustanoviti tudi več tako v komunah kakor v okrajih za reševanje posebnih problemov. V tej smeri je predlagala ustanovitev posebnega inštituta za socialno varstvo.
V razpravi so sodelovali tudi zastopniki republiških sekretariatov za socialno varstvo, in prav tako mnogi javni delavci, ki so se udeležili današnjega posvetovanja. Vsi so poudarjali potrebo po ustanovitvi čim večjega števila ustanov za socialno varstvo, po sodelovanju in izmenjavi izkušenj med republikami in izkoriščanju izkušenj posebno tistih republik. n. pr. Slovenije, kjer so v tem pogledu najbolj napredovali.	I. St.
je glavna naloga. V tej smeri je treiha organizacijsko razvijati komune in okraje. Ako bi to pozabili, bi moglo organizacijsko razvijanje preiti v kopičenje uslužbencev, kar oddvaja komune in okraje od glavnih vprašanj življenja.
Družbeno-poli tično	kontrolo
nad uporabljanjem sredstev je treba organizirati na nov način, kajti to, kako se uporabljajo sredstva, ni samo ekonomsko in ožje vprašanje posameznega gospodarskega podjetja, temveč je tudi družbeno-politično vprašanje. Proučeno uporabljanje sredstev in organiziranje proizvodnje morata biti v prvi vrst: predmet, pozornosti in odločanja. To pomeni konkretno, da je treba gospodarski potencial maksimalno izkoristiti ,;n usmerjat; ga na zahteve trga in proizvodnje blaga.
Jslkov Blaževič je zatem govoril o nalogah političnih organizacij na tem področju.
Skupen srbsfco-hrvaiski pravopis
Zagreb. 4. marca. Skupna komisija Matice srbske in Matice hrvatske bo dokončala do maja predlog novega srbsko-hrvat-skega pravopisa, ki ga izdelujejo poleg zastopnikov oteh matic tudi ugledni strokovnjaki Jugoslovanske in Srbske akademije znanosti, beograjske, zagrebške in sarajevske univerze. Novi pravopis bo postal, čim se bodo seznanile znanstvene ustanove in organizacije z njegovimi glavnimi načeli in predložile svoje pripombe, obvezen pred potekom leta za vse področje, na katerem govore srbsko -h r v a teki jeszik.
Pbs veto vem js o pridelavi pšemes in koruze
Beograd, 4. marca. V Beogradu se je danes začelo posvetovanje o ukrepih za večji pridelek pšenice in koruze. Posvetovanje je organizirala Zveza kmetijsko-gozdarskih zbornic
Na posvetovanju članov Stalne konference mest v Rog. Slatini bodo proučili pogoje za racionalnejšo gradnjo stan ovanj
BEOGRAD, 4. marca. V Rogaški Slatini bo 25. in 26. marca posvetovanje članov Stalne konference mest Jugoslavije, na katerem bodo proučili lansko stanovanjsko izgradnjo ter enoletno prakso novega finansiranja te gradnje iz skladov, ustanovljenih pri občinah.
Pred posvetovanjem v Rogaški Slatini bo sestanek voditeljev specializiranih organizacij (zavodov, direkcij ,in podobnih) za gradnjo stanovanj v mestih, kjer iso bile take organizacije ustanovljene. Ta sestanek, na katerem bodo proučili zlasti tehnične in gospodarske ukrepe za raciona-nej-šo gradnjo .stanovanj, bo 7. in 8. imairca v Beogradu.
Po podatkih Stalne konference mest s,o se s prispevkom za stanovanjsko gradnjo (10 odstc<tkov plačnih skladov) povečala sredstva za kreditiranje gradnje stanovanj za 276 odstotkov v .primerjavi z letom 1055. Lani je bilo vplačanih v sklade za kreditiranje gradnje stanovanj nekaj na d 40 milijard .dinarjev, medtem ko eo <!z skladov izdali nekaj nad 21 mli-liia-ri dteariev. Ta sredTva ,n.:_
;so bila izkoriščena ;povsem enako v vseh mestih. Tako so jih v velikih .mestih izkoristili od 64 do ©0 odstotkov, v srednjih in manjših mestih se je giba-*a poraba odobrenih posojil do 70 odstoko<v, anedtem ko v manjših občinah, predvsem kmečkega značaja, ta sredstva v »pr-ve,m letu niso mogla biti Izkoriščena, ker so bila premajhna. Samo v Hrvatski je n. pr. imelo nad 35 .odstotkov vseh občin na razpolago izpod 2 milijona ■ dinarjev v svojih skladih.
Struktura »odobrenih po-s-ojiifl za gradnjo stanovanj v lanskem letu kaže, .da so /podjetja izkoristila 38 odstotkov vseh is re d ste v,	.poli t i č n o-ter jtt.or »led-
ne enote 37 odstotkov, delavci in uslužbenci 10 odstotkov, ihti— Sni sveti 7 .odstotkov, medtem Ir n	r^ry	4	•r,-i~tr»4Vp
Posvetovanje o uporabi ultrazvokov
Okoli 200 domačih strokovnjakov, kj se zanimajo za uporabo ultrazvokov v tehniki m medicini. se bo sestalo 25. aprila v Beogradu na tridnevno posvetovanje. Na tem posvetovanju, kj bo sklicano na pobudo elektronikov iz Srbije, bodo izmenjali izkušnje na področju, ki doživlja. čeprav je novo na svetu, v zadnjih letih v Jugoslaviji dinamičen razvoj.
Za sede-j je prijavljenih 30 referatov. izmed katerih obdeluje polovica uporabo ultrazvokov v industriji, drugi pa uporabo v biologiji in medicini. Glede na dosedanje zanimanje računajo, da se bodo s svojimi poročili prijavili tudi drugi udeleženci.
Na posvetovanju bodo bržkone ustanovili koordinacijsko zastopstvo. ki naj bi sistematično propagiralo in pospeševalo uporab-
ljanje ultrazvokov v Jugoslaviji; Med posvetovanjem bodo priredi1,.; razstavo ultrazvočnih naprav, ki jih bodo razstavile tudi inozemske tvrdke. Ob tej priliki bodo strokovnjaki demonstrirali s temi napravami.
Po referatih in po tem. kar razpravljajo se lahko sklepa, da se v Jugoslaviji uporabljajo ultrazvoki ne samo v biologiji ter humani in veterinarski medicini. temveč tudi v velik.h industrijskih podjetjih.
Praktičen pomen posvetovanja bo tem večji, ker izdelujejo ultrazvočne generatorje sedaj tud; v Jugoslaviji po načrlu jugoslovanskih konstruktorjev, predvsem sodelavcev beograjskega inštituta za raziskovanja električnih pojavov »Nikola Tesla* inž. Franka Serovca in inž. Djordja Kovačeviča. (Jugopres)
Mnogo blaga za potrošnjo
na I. mednarodnem spomladanskem velesejmu v Zagrebu
Dosedanji zagrebški spomladanski velesejmi nackmalnega značaja bodo prerasli svoj okvir in c-d 13. do 23. »apiilk bomo imeli v Zagrebu I. spomladanski mednarodni velesejem.
Kakor jeseni bo tudi to pot na sejmu zastopano vse jugoslovansko gospodarstvo, vendar pa b:do dali sejmu še poseben poudarek razstavljalci, ki bodo razstavljali blago za široko potrošnjo. V okviru spomladanskega velesejma pa bo prirejena tudi razstava naše obrti, gostinstva, turizma, Ljudske (tehnike, plan&nstva, lovstva in ribištva.
Od tujih držav so svojo udeležbo na spomladanskem sejmu prijavile Italija, Avstrija, Zvezna republika Nemčija, Nemška demokratična republika, Češkoslovaška, Švedska, Anglija. Holandija in Lichten-steiin. Udeležba teh držav bo pripomogla, da bo mogoče na sejmu videti zares najširšo izbiro petrošnih predmetov, saj bodo tuji razstavljalci razstavljali predvsem to blago in pa grafične stroje ter opremo.
Italija je na sejmu kolektivno zastopana z več kot 80 znanimi podjetji. Ta država bo cd izdelkov, za široko potrošnjo med drugim razstavljala pralne stroje, električne štedilnike, aparate za loščenje parketa, električne brivske aparate, predmete iz plastičnih mas, računske stroje, harmonike,
fotografske aparate, kolesa, jedilne servise, ribolovsiki in lovski pribor, filme, fotopapir in ostalo. Vsi ti izdelki bodo našli mesta v italijanskem paviljonu, ki so ga lani zgradili na prostoru novega zagrebškega velesejma.
Avstrijski razstavljalci, ki jih bo več kot 35. bodo za potrebe gospodinjstev razstavljali različne električne peči, petrolejske grelce, pralne stroje. radioaparate, jedilne pribore, grelce za vodo, šivalne stroje, magnetofonske, televizijske aparate, klavirje, termometre in ostalo. Avstrijski razstavljalci pa bodo prišli v Zagreb tudi s filmskimi projektorji. raznim instalacijskim materialom, računskimi stroji, tekstilom, pisarniškim priborom. razstavljali pa bodo tudi različne električne merilne instrumente, kozmetične aparate. vse vrste gumijastih izdelkov, folije iz aluminija itd.
Zvezno republiko Nemčijo bodo na sejmu zastopala znana pcd.ietja AEG. Bosch, Linde, Sigma, Linoleum Deutsche \verke in še desetine drugih večjih podjetij, ki bodo razstavila ves električni pribor in aparate za gospodinjstva, jedilne pribore, harmonike in ostale stvari, ki jih je mogoče prodati v naši državi.
Češke razstavi) alee bo na spomladanskem sejmu zasto-oala izvozna skupnost »Mc-te-kov«, ki bo med drugim raz-
ta vij sila rolerje, avtomobile, gopainjske ap-arate in najrazličnejše galanterijsko blago.
Razstavljalci iz Lichten-steima se bo»do na velesejmu pojavili v glavnem s kovinsko galanterijo, z raznimi vrstami jedilnega pribora, porcelanskih posod, igrač, ur, nalivnih peres itd.
Holandijo bo zastopala znana firma'»Philips« ter bo razstavila vse od radijskih cevi do najsodobnejših magnetofonov, radijskih aparatov in televizijskih sprejemnikov.
Med izdelki, ki jih bo razstavila »Dia Ma&chinen Ex-port« iz Demokratične republike Nemčije, velja zlasti omeniti šivalne stroje,
Velesejemska prireditev bo to pot v celoti na novem prostoru na desni obali Save.
Milan Joka
ustanove in stanovanjske zadruge. Ugotovili r?o, da so posamezna gospodarska podjetja, zlasti trgovinska, ki; »so Izkoristila namenske kredite, gradila luksuzna in zelo draga stanovanja. Delavci in uslužbenci v mestih si v večini primerov niso mogli zagotoviti 25 odstotkov lastnih sredstev <za ob”=z-r,»o udeležbo pri gradnji, zaira-di »česar .menijo, da ise bo njihova udeležba letos morala zmanjšati na 10 odstotkov predračunske vrednosti stanovanjskega poslopja oz.iroma stanovanja. .Individualna .gradnja stanovanj v večini mest nt zadovoljila osnovnih tehničnih standardov. Zidali so slaba stanovanja is »slabim gradivom, brez sanita.rno-tehničr.lh naprav itd. Da hi preprečili tako gradnjo, so upravni odbori skladov sklenili uvesti .letos stalno strokovno »nadzoTstvcK.
Lani pa so se medim pokazali prvi uspehi v prizadevanju, da bi pocenili in zboljšali .kakovost proste »—nadnje. Povprečna cena za 1 kvadratni .meter stanovanj =ke površine, grajene z družbenimi sredstvi, se ,ie zmanjšala lani za 30.000‘ din v primerjavi' z letom 1955.	7.
zboljšanjem de.a gradben* operative. zlasti obrti in »industrije gradbenega materiala bi mogla bi ti cen a stanovanj še nižja. Po mnenju Stalne konferenco mest zahteva jpraulira s-adr.ja .stanovanj, da bi ljudski odbori »pravočasno izdelali lokalne investicijske in urbanistične programe za stanovanjsko gradom.
Lanske izkušnje delovanja stanovanjskih »skladov so pokazale. da daiejo organizirani gradite,’.: (zavodi, direkcije, biro);) boljše rezuhate kakor no-saroezni graditelji, gospodarska podjetja 'n ustanove. Razlogi so bržkone v tem. ke»r po»sa-meznl graditelji niso vajent p»w sl o v pri gradnji »stanovanj. Programe in načrte za gradnjo .»»ta rova ni izdelujejo r (gospodarskih podjetjih In ustanovah »pogoste nori vplivom posameznih 'Uslužbencev. mimo delavskih svetov, zaradi čersar se dogaja, da grade pre-več luk-p"7r3 io draga stanovrmte.
Najg!?!'”--' wT*tV.f v fjržav! 4444 Hselrc-v
V črnogorskem Primorja že vet let iščejo nafto. Indikacije kažejo, da je tu nafta v rveC-j:h globinah, saj je te»re»n .podoben nahajališčem nalite na italijanskih in arabskih obalah.
Pri Pehrovcu
na morju je
sveder s-pecia.ne vrtalne garnituro .nedavno dosegel globino 4.444 metrov, kar je jugloslo-vansk; in »obenem evropski globinski rekord.
Virtalna dela trajajo že ave leti in jih opravljajo s specialno garnituro »Tornado/, ki je Izdelek »General Moto.rsa« in jo poganja šesti močnih Dte-seil motorjev. Taka vrtina stane več desetin /milijonov, vendar če bodo našli nafto, bo to malenkost v (primerjav; s koristmi. ki jih b-o prinašala eksploatacija vdtine.
?rob!emi živilske indusirile
Opatija. 4. marca. Pomanjkanje kvalificiranih in visokokvalificiranih kadrov je skupen problem industrij, ki se bavijo z izdelavo in predelavo moke, mlinske, pekovske »n industrije testenin, so poudarili danes na letnih skupščinah teh združenj v Opatiji.
Naj večje je pomanjkanje kvalificiranih kadrov v industriji testenin. V njej je zaposleteh 1700 delavcev, največ žena. Med njimi je samo eden inže-
Zbori proizvajalcev v občinah
Na sejah delavskih svatov, na
ra 2in :ir občinskih, in okrajnih posvetih predstavnikov delavskih samoupravnih organov ali političnih organizacij je v zad_
njem času vse pogosteje slišati kritike in pripombe o vsebini
ir. načinu dela zbora proizvajalcev v okraju. Pri tem ne gre morda za kakšno omalovaževanje- ali podcenjevanje teh pomembnih državnotvornih oblik,
združevanja industrijskih in kmetijskih, proizvajalcev, temveč bolj za kritično oceno njihovega dela in pa dejstva, da se v družbenem smislu premalo uveljavljajo. Vsekakor kažejo takšne ali drugačne ugotovitve in živahna razpravljanja o zborih proizvajalcev v okrajih r.a določen problem, hkrati pa tudi opozarjajo, da je na-dalnje razvijanje teh sestavnih delov organo-v ljudske oblasti družbena »n politična nujnost.
Ce nekoliko pobliže premo-trimn delo zb.orov proizvajalcev v nekaterih okrajih, lahko tetro ugotovimo, da se je njihovo delovanje skoraj v celoti omejilo le na izvajanje tistih nalog, ki jih po zakonitih predpisih •lorajo Izvrševati (so zanje pri-
stojni). To pomeni z drugimi
besedami, da rešujejo večinoma samo upravno gospodarske zadeve (kakor na pr. potrjevanje zaključnih računov gospodarskih organizacij ali drugih upravnih aktov), k; jih predlagajo in pripravijo upravni organi.
Redka so bila doslej na zborih proizvajalcev v okrajih razpravljanja o gospodarski in ta-
rifn; politiki, še redkejša pa o delu in problemih organov delavskega samoupravljanja in
kmetijskih zadrug. V tem pogledu so tudi premalo storile odporniške komisije za upraša-
n;a delavskega samoupravljanja.
Mnogo bolj bi lahko zbori proizvajalcev poznali gospodarske in družbene probleme na območju okraja |n o njih razpravljali, če bi tesneje sodelovali z delavskimi sveti in Uipra».-nimi odbori v »podjetjih in z vodstvi kmetijskih zadrug, preko svojih odbornikov pa imeli pogostejši stik z volivci-proizvajalci. Nedvomno je v zvez) s tem zanimiv primer nekega večjega industrijskega podjetja na Gorenjskem. kjer so proizvajalci, ko so hoteli seznaniti odborni-
ka zbora proizvajalcev o neka-teriii resnejših, proizvodnih te-žavah, ugotovili, da so brez njega dejansko že dve leti.
Silovit razvoj delavskih samoupravnih organov v zadnjem času je ne samo prehitel zbore proizvajalcev, komune in njihove družbeno upravne organe (razne gospodarske svete) ter strokovna združenja, ampak leti pogosto zategadelj tudi niso imeli pravega posluha in dosti razumevanja za njihove probleme in prizadevanja. Razumljivi sta zato pobuda in želja delavskih svetov v nekaterih občinah kranjskega okraja po nekih
stalnih oblikah medsebojnega
sodelovanja in izmenjave izkušenj organov delavskega samoupravljanja. Prav gotovo izvirajo od tod stalne konference delavskih svetov v občinah in priprave za njihove statute, posveti predstavnikov delavskih organov samoupravljanja in podobno. Dosedanja praksa kaže. da so občinski posveti delavskih svetov zelo koristni in plodni, čeprav tudi ni bilo malo razprav o vprašanjih, k; bi jih mogel |n moral marsikateri delavski svet najprej urediti doma, v
lastnem podjetju. Vsekakor pa taki občinski posveti ali kake druge oblike medsebojnega sodelovanja delavskih svetov ne bi dosegle svojega smotra, če bi »preraščale v nekakšne samostojne družbene organe z določenimi pristojnostmi in pooblastili.
Posebno je tudi vprašanje, ki ga večkrat zastavljajo nekatera
občinska in okrajna vodstva, ali ne bi kazalo sklicevati organov aelavske»ga samoupravljanja po zvrsteh (posebej velika in posebej mala podjetja, ločeno po in-
dustrijskihPveijah itd.) in ne vse skupaj. Mnenja so, da bi tako laže in temeljiteje obravnavali
razne gospodarske in proizvodne probleme. Morda pri tem pozabljajo na naloge in vlogo
upravnih in strokovnih organov
(zbornic, združenj itd.), ki žal v praksi nemalokrat vodijo popolnoma svojo politiko, ne ozirajoč se na organe samoupravljanja. Takšna gledanja so marsikje tudi posledica premajhnega razumevanja dela in razvoja delavskih svetov, ponekod pa se tudi porajajo zato, ker menijo, da gre v raznih oblikah medsebojnega sodelovanja in izmenjave izkušenj delavskih samoupravnih organov za gospodarske. »ne pa toliko za družbene odnos«.
Kaj nam torej povedo dosedanje izkušnje? Organi delavskega samoupravljanja pogrešajo vertikalno povezanost po družbeni liniji — z zborom
proizvajalcev v okraju in z
občinskim ljudskim odborom. Seveda se pri tem vsiljuje vprašanje. ali lahko sedanji zbori proizvajalcev v okrajih, s sedanjo vsebino in načinom heia, v sedanjem sestavu in ne na zadnjem mestu s tako majhno materialno bazo organov delavskega samoupravljanja, kaj bistveno spremenijo svoj odnos do
delavskih svetov in kmetijskih zadrug. Nič manj ni tudi v zadnjem času vedno pogosteje izraženo vprašanje, zakaj ne bi imeli vmesnega člena med gospodarsko organizacijo oziroma
kmetij»sko zadrugo in okrajem
oziroma zborom proizvajalca” zbor proizvajal cev v občini. Različne razloge imajo za to. Pravijo, da so podjetja močno navezana na komuno, v gospodarsko razvitejših občinah pa je industrija a.lii celo ena sama večja tovarna življenjsko vprašanj e za delo in razvoj občinske samouprave. Skoraj vse investicije v podjetju zadevajo posredno ali neposredno občino, predvsem pa tiste, ki so namenjene- za življenjski standard proizvajalcev, kakor gradnja
stanovanj, ureditev komunalnih naprav itd. V zborih proizvajalcev v občinah vidijo zelo posrečeno in pomembno obliko za večje sožitje delovnih kolek,ti-! vov s komunalno skupnostjo, pa tudi možnost, da se bo v večji meri kakor dosleij kazal zunaj tovarn vpliv delavskega ele-meinta. Od njih si tudi obetajo, da bodo nudili konkretnejšo in večjo pomoč delavskim svetom kakor sedanji zbori proizvajal-j cev v okraju, saj je po njiho- i vem mnenju sodelovanje komu- » ne z delavskim svetom življenjskega pomena.
Se »posebej pa se bo povečala, vloga in interes občine po čim tesnejšem sodelovanju z delavskimi sveti z razširitvijo ma»te-rialne osnove delavskega samo- ! upravljanja. Predvidena nova ’ delitev dohodka in še drugi ukrepi (zlasti tisti, ki bodo vpli- i vali stimulativneje na poveča-! nje proizvodnje in storilnosti) bodo prav gotovo ne samo po- I spešili nadaljnjo rast organov samoupravljanja, temveč bodo narekovali tudi novo vsebino v delu delavskih svetov in nove odnose skupnosti do delovnega kolektiva.
B. Zavašnik
nir-tehnolog, en visokokvalifi-ran in dvajset kvalificiranih delavcev. Pomanjkanje kvalificiranih kadrov, obrabljenost strojev. kakor tudi nekatere drug« pereče zadeve so glavni razlog, da so izdelki te industrije slabe kakovosti in da se relativno slabo trosijo. Na enega prebivalca porabimo pri n3s 2 kg testenin na leto, medtem ko je povprečje v drugih državah 10 d0 lo-kra»t večje.
Za ,izšolanje visokokvalificiranih strokovnjakov za živilsko industrijo so odprli odsek za živilsko tehnologijo pri zagre»b-šk» tehniški fakulteti, medtem k0 bo tehnike ja visokokvallfi-i cirane delavce dajala centralna industrijska šola, ki jo bodo jeseni odprli v No-vem Sadu.
Na letnih skupščinah so govoril; tud' o nekaterih drugih Perečih zadevah. Zastopnik;, mlinske Industrije in ipdu-rtriie testenin =o izrazili mnenje, da pogosto nenačrtno odpirajo nove obrate zaradi povsem krajevnih interesov.
Na letni skupščini industrije
testenin so sprožil; vprašanje, zakaj se Novi Sad upošteva kot središče za izračunavanje prevoza uvožene pšenice. P0 sedanjih predpisih namreč plača Reka za prevoz uvožene pšenica 4 dlns.rje. Novj Sad pa nič, čeprav to* moralo biti po mnenju udeležencev na skupščini narobe. Predlagal; so, naj se kot središče v tem »primeru upošteva Slavonski Brod ali pa plačajo, dejanski prevozni stroški.
Poudarili so tud; potrebo po usmerjanju pekarn na renta-bllnejše gorivo. V pekarnah porabijo na leto približno 3 milijone kobičnih metrov drv, kar velja nekaj inpod 12 milijard dinarjev. Če bi obrale preuredili na elektriko, bi strošk« zmanjšali za približno 3 milijarde dinarjev. Najcenejši pa b-tll obrati na premog oziroma t«» koče gorivo.
ST. 5» — s. majica 1957 j SLOVEMSH FOBOCEVKLEC 7	®
hH®
Neuspela ofenziva v Alžirn
Politični krogi v Pcrizu dvomijo, da bi se mo gel alžirski problem rešiti z vojaško silo — Francija ne zahteva brezpogojno vdajo alžirskih nacionalistov, je izjavil Molett
Malo je časa
Videti je, da se potrjujejo ^omenrarji, ki so se pojavili ob glasovanju za »zmernejšo« resolucijo o Al žiru v OZN. Glasovanje za to resolucijo — je bilo rečeno v komentar jih ne pomeni odobravanje francoske politike v Severni Afriki, posebno v Al žiru. pač pa razumevanje francoskih težav, ki pa na bo trajalo dolgo.
Zdaj je Mollet izjavil, da ne r rt ra ja n4. brezpogojni vdaji alžirskih upornikov in da je celo voljan začeti z njimi pora janja. Ta pravzaprav izvira iz besed zunanjega mini-ftra Pineauia, ki je po glasovanju o alžirski resoluciji v OZN dejal: »Francija je dala j nekakšno mednarodno obl ju- j ho... Poaimro. ki smo jo do- ■ M-' v OZN. posebno pa od ZDA. je bila. v veliki meri ; posledica, vašega konstmiktit'-vega programa za. rešitev al-i:-ske krize*. Ta. pa. je še ve- j dno predvsem, na povirju. Po programu noj bi prišlo do pre-->tv-s ogn ja, volitev na. potrjenih področjih in poga-mi z uporniki.
Pok je res krožek. za.kaj j Američani silijo v Severu o ■ ifriko bolj kot kdaj koli prej. j '•■avcosk’ t!sk piše ob J7i.ro- j rvern obislru v Maroku, o ši- ■ -•••'•eni manevru ZDA. ki vaj |
imel ra cilj ustanovitev j • sredozemskega pakta* z na- > on.it~'ijn na Frankovo Span1-. Tisto o Frankovi Španiji j
■ r najbrž bolj rečeno iz leze, ji rr~, pa je. da sn Američani po- ji r'nf. izredno delavni v Sever- \
Afriki. Milijarde frankov, j ki so j'h potegnili Francozi iz j Zaroka, in več kot sto tisoč j •■■■mkov. ki jih še nočejo po- ; ■*an’t’ iz Maroka., ustvarjajo i r'riua tio za. tesnejše sodelo-
■ ar> D med Marokom ’ n ZD A. . Tn od Maroka ni daleč do Al- j -:m.. vos e ono še, ker je N iv on ;
■ -><j"Maroški sultan in jaz j sva se strinjala, v tem, da. bi ! mora H za Al žir izdelati nov j nažrt mirol.ju.bne rešitve, ki bi bil sprejemljiv za vse strani.*
Toda vreden bi vc.črt pre- '■ šel s papirje na področje rc- ; a'nih možnosti, bo najbrž trebi izpustiti zaprte alžirske voditelje in storiti še marsikaj drugega. Toda. časa je še . ;e’o malo. ker so .Američani poslali hudo nestrpni.
Bip j
Politični računi j
Ko je italijanska poslanska . zbornica pretekli teden gla- \ mrnJa o zaupnici Segnijevi < vladi, je voditelj italijanske j s odaV stične stranke Nenni i opozoril, da »je vladna veči-- a politično telo in ne samo v soja glasov.« To opozorilo je hi’g verjetno v precejšnji meri namenjeno socialnim de-mpkratom, ki so s svojim glasovanjem za vlado »nastavili bombo pod kolesje sociali stične združitve«, kakor je napisal uvodničar n socialističnem glasilu »Avanti«.
Z beneškim socialističnim kongresom je bila pot do združitve odprta, socialisti so storili to. kor so od njih zahtevali socialni demokrat'. Sa-ragat pa sc je medtem očivid- I no premislil, kajti sprevidel je. da. Nennija ne bo mogel potegniti rui. svoje pozicije. Zato je spremenil taktiko. O izstopu iz vlade sploh noče več ničesar slišati, saj je podprl vlado celo tedaj, ko je šlo za. izrazito socialno »vprašanje, kakor je vprašanje upravičenih razlogov pri agrarnih pogodbah*. na katerega je pretekli teden vlada vezala zaupnico. Socialistična združitev naj bi počakala do leta 1959. ko bodo opravljene politične v-olitve. pri katerih, računa, da bo okrepil si>ojo stranko in se tako lahko pogovarjal z Nen-vijem z močnejšega položaja. Toda socialistična združitev ve more biti rezultat sporazumov in kompromisov sklenjenih med vodstvi strank, temveč odraz političnega razpoloženja in zrelosti članstva obeh strank — kakor pravijo socialisti. Trije socialnodemokratski poslanci niso prišli na glasovanje o zaupnici vladi, ker jih je bilo sram; voditelj leve struje Zagari je napadel par-lomentarno skupino, ker je podorla i dado in. je ponovno zahteval čimprejšnje skl'con je kongresa., za kar se zavzema tudi sekretar stranke Matteo-ti. Faragatovi računi torej nimajo preveč trdne osnove in nrav lahko bi se zgodilo, r.a b: ostal osamljen, če bi hotel snesti besedo, ki jo ie v Pra-logna nu dal Nenni ju.
A. S.
PARIZ, 4. marca (Tanjug) S-tab francoskih čet v Alžirn J« danes objavil sporočilo, da je bilo ubitih 24 francoskih vojakov, ranjenih pa 43, ko so uporniki v zadnjih 48 urah izvedli ostre napade na francoske enote. V zadnjih štirih dneh je bilo ubitih in ecjnjanli'11 v AIži:ru 1116 L'■ ancoskih častnikov in vojakov.
Francoski armadni zbor v Al-
žvru je zečel cienzivo or.-: 'jpc.mikom takoj po končani alžirski debati v O ZN pred 20 dnevi. Od tedaj je bilo po uradnih vesteh ubitih okrog dva tisoč Alžircev, nad tri tisoč ljudi pa so odvedli v zapore in koncentracijska taborišča. Uradno trdijo, da je do zdaj ujetih od 35 skupaj 17 glavnih vod!‘-elj c.** vojašl:'-' r-oiu«:čne«ga štaba alžirskega odpora
V zadnjih dveh dnevih se je vojaški položaj v Alžiru naglo poslabšal, piše danes francosko
poročilo, iz katerega je razvidno, da ofenziva francoskih sil n; uničila odporniških iz. macij. Borbe so zdaj enako hude v osrednjem, zahodnem, vzhodnem in južnem delu Alžira. V zadnjih spopadih so uporniki sestrelili tudi več francoskih letal in helikopterjev. Promet na progah je spet pretrgan blizu Konstantina in v Velikih Kabil ih.
Politični krogi v metropoli dvomijo spričo tega, da bi se mogei alžirski problem rešiti z vojaško .silo. Ti krogi z velikim
zanimanjem pričakujejo debato o Alžiru, ki bo v j.rancoski skupščini prihodnji teHen.
Predsednik Guy Mollet je izjavil sinoči, da Francija ne za-
Prestolonoslednik Iraka obiskal Maroko
Rabat, 3. marca. (Reuter.) Prestolonaslednik Iraka emir Abdul Uah je danes z letalom odpotoval iz Rabata v Bagdad. Kot gost sultanovega sina Mulaja Hasana je bil na petdnevnem obisku v Maroku.
V diplomatskih krogih menijo, da bi obisk, čeprav uradno trdijo, da je bil zaseben, utegnil biti uvod v sklenitev prijateljske pogodbe med Irakom in Marokom.
položaj Grčije
Britanske oposicifa za osvoboditev Makariosa — Averoff je izjavil, da je biia Grčija v OZM v težavnem položaju, ker se je morala glede na mednarodni položaj upreti koristim nekaterih velesil
London, A. ma.rca (AFF). Vodja opozicij ske laburistične stranke Velike Britanije Hugh Gaitskeill je zahteval, da britanska vada osvobodi ciprskega nadškofa iMakariosa. Gai-
Cdpor proži oporiščem za atomsko orožja
London, 4. marca (Tanjug). Prebivalci treh otokov zahodnih Hebrid-ov, k,: pripadajo grofiji Jnve.rniss v severni Škotski, se upirajo graditvi oporišč za dirigirane izstrelke na njihovem zemlj.išču- Ministru za Skoitsko in članu britanske vlade M.aclavu so poi-fali pirotesmo pismo, v .katerem zahtevajo, da usode .njihovi pritožbi.
Britanska vlada je že pred 18 meseci sporočila. da namerava zgraditi trd oporišča na teh otokih im da bo zato preseljenih -okrog 150 kmečk:h družin. Razen tega so ljudem obljubili ceste, vedo-,-od in zaposlitev v oporiščih. Od tedaj ipa .so dete napredovala in oporišča zavzemajo petkrat več prostora kot je bilo določeno. iKedaj *e kmetje pritožujejo, da so jih ogoljufali! Sn zahtevajo javno preiskavo. Pravijo, -da niso do-pri graditvi vedo, kam ,na*i se zdaj preselijo s svojimi družinami.
Kakor pišejo londonski časopisi. prehajajo jz v n e d.rž-ave obljube, da bodo ljudje podprli kmete. 'Gibanje vodijo ka-
t o .iški duh ovni ki.
Prav bili zapoifitve oporišč in da ne
Rapaczki v Moskvi
Moskva. «*. mar ra. Kakor poroča rsd’..i?ik-a pcssf.s.l^ KT.o-kv??, je da ne,s prispel v Moskvo .na obisk poljski minister za zunanje zadeve Adam Ra,paczXi, k! ga .spremljajo visoki funkcionarji poljskega ministrstva za zunanje zadeve. Na železniški postaji jih iie s,pire jel sovjetski .minešter za zunanje zadeve Grom; ko s funkcionarji ministrstva za zunanje zadeve.
V gov.oru. ki .ga je imel po prihodu, je minister (Rapaczki izjaviil. d'a bosta njegov obisk v IZ.SSR in 'skupno de-h za .določitev .meja med ZSSR Pn Poljsko na Baltiku »prispevala k -razvoju bratovskih zvez med državama*.
tekel! je predlagal, naj bi poriše! Maka.ri.os tv London, kjer bi irJogla britanska vlada zahteva-at od .njega, da pošlje poziv za ustavitev so v raž nositi .na otoku Cipru. Londonska vlada bi morata takoj začeti razgovore z nadškofom Mak-ari-ostaim o nedavno objavljenem ustavnem projektu j.n io (pravici Ciprčanov
do samoodločbe.
Izjavo je dal vodja britanskih laburistov v govoru, ki ga je imel v Tfonkshiru. Pri tem se je .Gajtske.l dotaknili tudi sueškega problema. .Dejal je, da mora O® potem, k.o se bodo izraelske čete umaknile iz Gaze in Akaibsk-ega zaliva, najti sredstvo za ozdravljenje položaja v 'tem delu sveta ter jamči, da d.o spopadov ne bo več prišlo. Kakor meni .prvak britanske -opolzicije. bfi morala Organizacija združenih narodov zagotoviti tudi svobodno plovbo po Sueškem prekopu m Akab-skem zalive!.
Grški miniistetr 3» mirtami« zadeve Averoff je izjavil po vrnitvi iz New Torka, kjeir j« vodil grško delegacijo med razgovori o ciprskem probl e-
Stavka v »flcegat«
Trst, 4. marca (po telefonu)
Okoli 13 se je začela v Trstu za nedoločen čas stavka nameščencev podjetja »Acegat«. Vsi trolejbusi in tramvaji so ostal5 v garažah, hkrati pa je bila tudi d obara vode. elekt rične energije in plina znižana na minimalno potrebo. Do stavke je prišlo zaradi stališča upravnega odbora toga občinskega podjetja. ki se upira določitvi odpravnin za odpuščene delavce in plačilnih tablic.
M. Kocjan
Mejni problemi med Burmo in Kitajsko
Ra,ngim, 4. marca (Reuter). Predsednik burmanske v.a.de U Nu ‘je izjavil v skupščini, da je določitev meje med Burmo ■ n LR Kitajsko za Burmo žliv-Ijenjsikega pomena. Povedal je, da je Burma .pripravljena odstopiti Kitajski tri obmejne kraje -s pogojem, da kitajska vlada prizna tradicionalno meto med državama.
mu, da je Grčija zmagala in da se je zdaj začela odločilna doba za Ciper. Indijska resolucija, je dejal Averoff, ki jo Je sprejela Generalna skupščina, je postavila ciprski problem v novo obdobje, ki bo omogočilo Grčiji voditi borbo za Ciper do zmage.
V nadaljnjih izvajanjih je Averoff dejal, da je bila Grčija v OZN v težavnem položaju zato, ker se je morala glede na mednarodni položaj upreti koristim nekaterih velesil, s katerimi je prirodno povezana. Ministra Averoffa so ob prihodu pozdravili zastopnika ciprskih študentov, ki so se mu zahvalili za trud, kj gia je žrtvoval za rešitev ciprskega problema.
DRŽRVMGHANA
UVOD ¥ SFKISK0 DEVOLUCIJO
Ne samo »botri«, ki so prišli iz Londona, z druge strani Atlantika in iz mnogih afriških krejev, temveč ve* svet pozorno spremlja porod nove afriške, države — črnske republike Ghane; njen rojstni dan je letošnji 6. marec.
Ta porod je terjal nemalo vznemirjenja, lahko pa smo potolaženi, zakaj otroška bolezen se je tako rekoč pojavila Se pred porodom in je zdaj bržkone ze mimo. Tedaj namreč, ko so Britanci sklenili, da bo njihova zahodnoafriška kolonija Zlata obala postala neodvisna država v sestavu Britanske skupnosti narodov, je prišlo do hudih težav. \est, da jim je obljubljena neodvisnost, je sprožila pri nekaterih krogih domačinov vrsto pomislekov, o katerih prej. ko so še bili pod angleškim gospostvom, sploh niso razmišljali; ti krogi so zahtevali ustavno varnost zoper zlorabo oblasti. Oblast naj bi namreč zlorabila domača vlada, se pravi vlada stranke — »Con-vention reopie’s Party« — ki je leta 1951 začela boj za samostojnost. S politiko in uspehi te stranke, ki jo vodi ministrski predsednik K-.vame Nkrumah. doktor prava, ki je študiral v Ameriki in ki o samemu sebi pravi, da je marksist, pa — kot kaže — niso bili zadovoljni nekateri konservativni politiki na Zlati obali.
Opozicija je zbrala svoje sUe iz odpadnikov konventne stranke; ti ljudje so se zci.ružiii predvsem v osvobodilnem gibanju »Northern People s Par-ty« ki je pridobilo precej privržencev v Severnih pokrajinah; mimo tega so se preči Kvva.me Nhrumahu postavili tudi poglsivarj.i nekaterih plemen v Ašantiju. Ta .opozicija je zahtevala federativno ureditev nove države.
Britanci so imeli spričo tega hude preglavice. Opozicija se je vznemirjala vara d; »totaili-tarizma«, .ki naj bi ga hotela izvajati stranka Kwarne Nkiru-mah.a. i.n je zahtevala ustavne garancije, nacionalistično Spanje pa je bilo čedalje bolj nestrpno in ni trpelo odlaganja.
hteva brezpogojne vdaje a.ži.r-skih nacionalistov. Pripravljeni smo srečati se z voditelji alžirskih nacionalistov in z njimi pregledati pogoje za ustavitev sovražnosti, je dejal. Molleit je navedel tri stopnje rešitve alžirskega spora: UskavTev sovražnosti. svobodne volitve za novo alžirsko skupščino in določitev bodočih francosko-aižir-*kih odnošajev.
Elektrika iz atomskih central
London, 4 . maitca (Reuter). Britanska vlada bo v kratkem objavila sklep o razširitvi svojih načrtev za preskrbo države e električno energijo kz atomr-stoih central. Po teh načrtih naj h; se električna proizvodnja iz nove mreže atomskih centrali, katerih zmogljivost naj bi znašala po sedanjih načrtih do leta .1865 diva tisoč megavatov, najmanj .potrojila.
Iz kaloričnih central, ki de-Cajo na premog, ima Velika Biritanija zdaj proizvodnjo okrog 18.000 megavatov.
VEW YORK. Ta mesec bo opravljal dolžnost predsednika Varnostnega sveta sovjetski stalni nredstavnik v OZN Soboljev.
KINGSTON. V hudem potresu na Jamajki so bile tri smrtne žrtve in 12 hudo ranjenih. Gmotna škoda je precejšnja.
KAIRO. Egiptovski predsednik Naser in kralj Saudske Arabiie Saud sta sprejela povabilo kralja Huseina, naj bi uradno obiskala Jordan. Dan obiska še ni določen.
Dr. Kwam« Nkrumah v krogu svojih privržencev. Kivame Nkrumah je voditelj osvobodilnega gibanja na Zlati obali. Njemu in'njegovi stranki je po večletnem boju uspelo doseči razglasitev nove neodvisne republike Ghane, ki jo sestavljajo bivša britanska kolonija Zlata obala in ozemlja pod britanskim protektoratom: Ašanti, Transvolta, Severne pokrajine ter Togo, ki »e je s plebiscitom izrekel' za združitev z Zlato obalo. Slovesna razglasitev nove afriške republike Ghane, ki bo sestavni, a neodvisni del Britanske skupnosti narodov, bo v sredo, dne 6. marca. — O ustanovitvi nove države in o njenem pomenu v Afriki berite članek na dnu te strani: »Ghana — uvod v afriško revolucijo«.
Upori na Celebesn
Predsednik indonezijske republike dr. Sukamo je izjavil, da je indonezijski narod sedaj razdeljen in je zato treba, da »je vlada prežeta z revolucionarnim duhom kot leta 1945«
Delegacije in obiski
Beograd. Delegacija Zveze sindikatov JuSos-avije, jej jo je voditi podpredsednik centralnega sveta zveze sindikatov ,tu-goslavije Dragi Stamenkovič. se je včeraj vrnila iz Vairšave. Na Poljskem se je mudila 13 <?n-i ko t go«t Z veze poljskih sindikatov. Pri tesr bo razpravljali o sodelovanju poljski ki jugoslovanskih sindikatov. Naša delegacija je povabila poljske em-idikate. nad pctš.iejo svoje sindikate na prvi kongres delavskih svetov Jugorfavije.
DŽAKARTA, 4. marca. Kakor poročafo svetovne ča-sop-isne agenefje, so na otoku Celebeisu v vzhodni Inrlonezfji izbruh-rsiii novi vojaški upori. TrdT5> namreč, da so tamkajšnji vojaški poveljniki zahtevali ori ©sredm-je vlade, da razširi avtonomne pravice kraiJemfSi organov ©blavSi in jim nudi večja finančna sredstva *a reševanje problemov tega otoka-
Pomočnik indonezijskega mi-lstrstva za (gospodarstvo Frane Um-bas j“ izjavil, ,da 'bo vraoa na današnji seji prouči a položaj v vzhodni (Indoneziji. Radio M a k asa r (pa je sporočili, da »o lupami ki pripravljeni z osrednjo vlado razpravljati e> svojih zahtevah. Uporniki »o objavili »borbeno povelje«, v katerem zanikajo govorice o tem. da namerava Celebes pretrgati zveze z Indonezijsko .republiko.
Predsednik -republike Sukar-Jio ije sinoči .izrazil namen, da »ponovno združi Indonezijo«. Domnevajo, da bo indonezijski
predsednik morda že danes seznanil narod g ,tem, da bodo imenovani člani nacionalnega Sveta, ki bi upravlja- državo ter s tem zmanjšal vtlcgo sedanje vlade. Pripomnil pa je, da je indonezijski narod sedaj razdeljen -in .ie zato potrebno, da »je vlada prežeta z revolucionarnim duhom kot leča 1945*.
TELEGRAMI
»HINDUSTAN STANDARD« 0 OBSEDNEM STANJU V SIAMU
New Delhi, 4. marca (Tanjug) Ko piše o nedavnih splošnih volitvah v Siamu in obsednem stanju, ki je bilo uvedno v tej državi, meni indijski časopis »Himdustan Standard«, da je bilo obsedno stenje uvedeno samo zato, d« bi utrdilo sedanjo dilkstaituro predsednika Pi-bula S on grama. Časopis izraža mnenje, da je Soogram v zadnjih letih utrdil svoj položaj in postal soliden zaveznik ZDA v SEATO paktu, čigar sedež je v glavnem mestu Siama Bangkoku.
Kar se tiče trditve, da je bilo obsedno stanje uvedeno za-
radi domnevne zarote opozicije proti vladi, meni časopis, je le-ta neutemeljena, ker je opozicija zelo slaba in ne more biti nevarna za Songramo-vo vlado, in sicer tembolj, ker vlada sama imenuje polovico članov parlamenta. V nadaljevanju Piše »Hindustan Standard«, da so bile nedavne volitve, prve v zgodovini Siama, izvedene samo zato, da bi se prikrila diktatorska oblika vlade. Ce pa bi popustile železne cikove in bi bilo omogočeno svobodno glasovanje, je vprašanje, kaj' bi se zgodilo s Songromovim režimom.
TUNIS. Predsednik tunizijske vlade Habib Burgiba se bo udeležil slovesne razglasitve neodvisnosti nove držav« Ghane.
LEIPZIG. Danes se Je začel veliki se.iem v Leipzigu, na katerem razstav 1.1 a 4fl držav oz. 2.500 tujih in fi.500 vzhodnonemških razstavil aleev.
NEW DELHI. V Delhi Je prispela egiptovska trgovinska delegacija. ki se bo z indijskimi predstavniki pogajala za povečanje izvoza egiptovskega bombaža. Indija bi dala Egiptu za bombaž devize za nakup kemičnih in drugih Izdelkov.
Egiptovska delegacija bo obiskala tudi Cejlon. Burmo, Indonezijo in Japonsko.
HONGKONG. Skupina 14 zastopnikov japonske industrije je odpotovala iz Hongkonga na Kitajsko. kjer se ho pogajala za sklenitev nekaterih kupčij. Delegacijo
vodi predsednik industrijske zjior-nice v Osaki.
PEKING. V Pekingu se bo Jutri začelo redno letno zasedanje narodne prosvetne konference, na katerem sodelujejo zastopniki političnih organizacij tz vse države. Predsednik vlade Cu En Laj
bo na zasedanji; poročal o obisku v 11 drža'vah Evrope in Azije.
BUDIMPEŠTA. Po članku v časopisu »Nepszabadsag« je dve sto tisoč ljudi stopilo v vrste madžarske socialistične delavske partije. Največ med njimi je rudarjev. Prej je impla partija madžarskih delovnih ljudi okrog osem sto tisoč članov. Bivši člani partije
smejo do 1. maja zahtevati vpis
v partijo ter priznanje prejšnjega partijskega staža.
AMAN. Neka izraelska patrulja 14 vojakov je včeraj vdrla na Jordansko ozemlje blizu vasi Itinek. Ko so jordanske straže začele streljati, se je umaknila. Sporočilo jordanskega generalnega štaba pravi, da so se jordanske oblasti pritožile proti napadu mešani komisiji za premirje.
PEKING. V Peking je prispela delegacija jugoslovanskega Rdečega križa, ki jo vodi Pavle Gregorič. Na Kitajsko jo je povabil kitajski Rdeči križ.
ISMAILTJA. Zastopnik Združenih narodov ie izjavil, da so danes začeli dvigati ' iz Sueškega prekopa ladjo »Louis Perier«. Ko bo ta dvignjena, bo treba dvigniti samo še vlačilec »Edgar Bone«.
Lanske volitve so prinesle delno razjasnitev: Nkrumah je dobil 72 sedežev (od 104) .v novem parlamentu, toda .opozicija je bojkotirala ta parlament in je hote,a prirediti celo nerede ob razglasitvi neodvisnosti. Naposled je Lenn.oxu-Boydu, britanskemu ministru za kolonije, le uspelo detseči kompromis: .pokrajine bodo dobile svoje parlamente .in uprava bo deloma decentralizirana. S tem je bila dosežena tudi »enotnost*, potrebna za idilično .razglasitev »»nHi-iv" repuhil''1*'' Ghane
Britanci si — kot kaže — veliko
obcfelo od tega poskusa v črni Afriki. Ghana naj bi postala za Afriko tisto, kar Je že danes In-dlla za Azijo: spodbudni primer, kako lahko neki povsem tuj ustroj, ki so ga vzgojili oh obalah severnega Atlantika, napeva
tudi pod povsem drugačnim sociološkim podnebjem ...
Republika Ghana bo vsekakor država, h kateri se bodo ozirali črnci iz vse Afrike. Z gospodarskega gledišča bo imela ta država lepe možnosti za svoj razvoj. Zlata obala je bila že dolgo znana kot »dežela kakaa«, mimo tega so se marsikje lotili načrtnega kmetovanja, izkoriščajoč pridobitve moderne agrotehnike. Gozdovi so bogati in lep vir dohodkov. Poleg tega ima Ghana zlato (letno 20 ton), diamante <200 kg), veliko manganove rude (800.000 ton), zlasti odličen pa je boksit; elektrarne, ki so jih zgradili na reki Volti (elektrarne Ajin —• 545.000 kW), so namenjene industriji aluminija, ki naj postane čez čas glavna industrijska panoga te države.
Sirokosrčnost, ki so jo Angleži pokazali pri razumevanju osvobodilnih teženj ljudstva Ghane. sovpada nekako z britansko politiko do svojih posesti v zahodni Afriki. Nekaj podobnega kot na Zlati obali pripravljajo Britanci tudi v svoji koloniji in protektoratu Sierra Leone, ki ima 2 milijona prebivalcev in zelo velika ležišča železne rude. Isto bi lahko rekli tudi glede Nigerije, kjer Sivi 25 milijonov Afričanov: Nigerija Ima ležišča pisanih kovin, zlasti kositra, poleg tega pa tudi uran. Prav tako kot na Zlati obali so tudi v Nigeriji in v koloniji Sierra Leone začeli z uvajanjem razmeroma naprednih ustav in parlamentarnega življenja. Od »poskusa« v Ghani je tako rekoč odvisna tudi usoda teh dveh britanskih zahodnoafriških posesti.
Toda hkrati ko spremHamo to »razumno« britansko politiko v zahodni Afriki, ki sloni na tem, da se prepusti domačinom čim širša samouprava ali celo neodvisnost — seveda v okviru Common-wealtha — pa vidimo, da gre britanska politika v vzhodni Afriki povsem drugačno pot.
Ko so Angleži zgubili Indijo, ki Je bila »biser britanskega Impp-rija«, j* bila Velika Britanija prisiljena začeti z »novo politiko«. Velika Britanija se je namreč znašla v podobnem položaju kot 1. 17*3, ko je zgubila Severno Ameriko, se pravi tedaj, ko Ji je od vsega ostalo samo še Kanada. V Londonu so takrat Iskali nadome-
stilo in so se zato zelo radi odzvali pozivom lorda Wellesbeya, češ naj Indija postane nova »Amerika«.
Poldrugo stoletje Je potem Anglija gradila svojo moč v Indiji. Vsa njena politika na Srednjem vzhodu in v Afriki je slonela na tem, da se okrepi ta moč: v ta namen so gradili oporišča ob pomorski poti v Indiji, najprej mimo Rta Dobre nade, potem pa na poti skozi Sueški prekop.
Dandanes išče Anglija svojo novo »Indijo« v Afriki. C-to-C (od Kaira do Capetosvna) je bilo že geslo, ki Je prevzemalo Angleže ob koncu prejšnjega stoletja. Toda takrat je šlo bolj za to. da se okrepi« desno krilo«, ki naj bi zavarovalo Indijo in spremenilo In-dik v »britansko morje«.
Egipt in Sudan sta zdaj Izpadla iv. tega obnovljenega načrta. Velika britanska vzhodnoafrlška federacija. ki obsega Ugando. Kenijo. ozemlje pod skrbništvom Tanganjiko iri Njaso se drži Severne in Južne Rodezije, ki sta spet povezani z Bečuano. le-ta pa naj hi bila spojna dežela z dominio-nom Južnoafriške unije in Jugozahodno Afriko. Ta široki pas od jezera Viktorja do Rta Dobre nade naj bi postala nova »Indija«; bogastva je tu čez mero. zlasti še bakra in kositra, železa in premoga, diamantov In zlata, da niti ne omenimo bogatih gozdov in možnosti za razvoj kmetijstva.
Toda politika, ki Jo v teh krajih vodi Velika Britanija nasproti domačinom, se bistveno ne razlikuje od »segregacije« v Indiji in na Cejlonu; kakor Je bilo prav to usodno za angleško gospostvo v Aziji, tako zna biti »barvna bari-era«. še bolj pa »aparheid«. usodna za britanske načrte v vzhodni Afriki ...
Toda .z ustanovitvijo neodvisne Ghane se odpirajo pred vso Afriiko velika vprašanja. Azija se je skoraj doefela otre-sia tujega gospostva, zdaj pa je vrsta na Alfriki. Vsa Afrika ima osem samostojnih d.ržav fF.gipt, Sudan. Libija. Etiopija, Tunizija, Maroko. Liberija in Ghana), a vse te države skupaj
 _ cn	:------
prebivalcev. Visa Afrika pa fma 180 milijonov prebivalcev, od katerih je velika večina doma-činov-črncev, medtem .ko je priseljene v-belcev, Indijcev in Arabcev —le majhen .odstotek. Vprašanje je, kdaj bodo ti ljudje prebrodili ištadij primi-tivno-plemenske civilizacije in bodo stopili na pot nacionalne emancipacije?
Toda dandanes se bolj kot kdaj koij poprej po-udarja so-visn.ost Afrike i-n Evrope. Sredozemska Afriika -je že oddav-na imela svoje mesto v evropski civilizaciji in -obratno; vendar -se sdaj odpira širše pod-dočje — »črne Afrike«.. Bolj ali manj Je vsa Afrika pod .gospostvom evropskih držav. Angleži, Francozi. Belgijci to Portugalci vsak po svofe .rešujejo .rasni problem. ,se pravi odnošajev med domačini in priseljenci. Toda mimo teffa ima Afrika še d.ruge probleme, ki so povsod enalko pereči: -najprej vprašanje prehrane, brž nato problemi zdravstva in higiene, potem (problem zavarovanja zemlje, kj hudo trni zaradi erozije in naposled vprašanje promel nih- zvez, zakaj afriške -reke večinoma ni-so nlovne in zato le dostop v notranjost hu.do težak. Afrika pa ima prav "vise, kar potrebuje Evropa, saj ji na j raznovrstne j-ših surovin ne manika. Afrika ni isamo pod evropsko -politično oblastjo, temveč je tudi gospodarsko kar najtesneje povezana * Evropo: 8-5 odstotkov vsega afriškega .izvoza igre v Evropo, 90 ocTstokov uvoza v Afriko pa prihaja iz Evrope.
Od evropskih držav Je torej odvisno, kakšna bo nadaljnja
pot milijonov Afričanov, ki bodo prej .ali slej zahteva.i svoje mesto v človeškem občestvu. Toda prav surovine, .po katerih hrepeni Evropa, znajo zavreti pohod afriških narodov	k
samostojnosti. Ze sedaj smo priče, kako se pod videzom najrazličnejših »samouprav« uveljavljajo n.ove oblike kolonializma. ko peščica belcev drži v rokah vse položaje — politične, gospodarske in strateške — i-n z vsemi .sredstvi utrjuje svojo »samoupravo«	in
zartira -osvobodilne težnje domačinov. Doklej lahko .trajajo takšne razmere? Primer Ghane bo .naletel na odmev po vsem črnem kontinentu. Mar bodo Angleži -tudi drugod v Afriki šli po tej poti? Ali jih booo hoteli posnemati Belgijci	in
Por-.ugalci pa tudi Francozi, ki sicer prav zdaj toliko poudarjajo potrebo pridružiti Afriko Evropi, hkrati pa sami na .vso moč -zatirajo osvobodilne težnje dcima6in*ov — recimo v Alže-ri-ji ali Kamerunu . ..
Rev-olucija se je torej 4e začela v Afriki. Na .njeni poti se bodo pojavile bržčas neštete hude to-vi.re. ki jih bo (treba pač premagati. Vprašanje je te, ali bo za dosego teh smotrov treba "Uporabiti orožje ali pa bodo Evropejci dovolj trezni in isi bodo .prizadevali pridobiti Afričane za zaveznike. Težnja po enotnem gospodarskem prostoru, ki bo vezali evropsko tehniko, evropske .strokovnjake in denarna ■s.recfs.tva z afriškimi, skorajda neizčrpnimi viri surovin bo mo-rala sloneti n* zavezništvu in sodelovanju. Brez tega bo Evropa nejnar* potegnila kirajši ikonec D. ^
Prvi uspehi znanstvenega proučevanja dela
Bolljši delovni pogoji imajo nedvomno za posledico boljši odnos do dela in večjo proizvodnjo. Tega se v tovarni pohištva v Nov, Grmiči .prav dobro zavedajo. Delavski svet tovarne in opravili odbor sta sklenila, da bi bilo koristno in prav, ako bi na znanstveni podlagi proučili pogoje priprave dela in organizacije dela oziroma proizvodnje, in to brez večjih stroškov in investicij. V tem kolektivu so sprejeli letos kot osnovno nalogo dvigniti proizvodnjo za približno 30’•. Ob isti delovni sili kot lami naj bi namreč izdelali 12.000 garnitur spalnic.
Da bi te načrte uresničili, »o v -tovarni namestili diplomiranega psihologa. Zaupali so mu organizacijo de.la m proučevanje delavcev in delavk. Ugotavljal naj bi, za katero delo so delavci najbolj pripravni; če morda niso nekateri zaposleni na neprimernih mestih i-n če bi lahki) biči bolj koristni za proizvodnjo na kakem drugem delovnem mestu. V ta namen imajo v tovarni tudi posebne tehnične pripomočke. • katerimi lahko ugotavljajo delavčevo spretnost za posamezna dela. V začetku so delavci in delavke gledali na te -novosti z nekakšnim tihim nezaupanjem. Sedaj pa so se s tem .povsem sprijaznili. ker vedp, da bodo tako lahko uvedli namesto skupinskih individualne norme. Tako bodo prejemali delavci zaslužke po vloženem deiu. Nič mamij važna ni tudi priprava same-ga dela, ki je tesno povezana z organizacijo dela. S tem se ukvarja po?ebf-n človek. Sodelujejo tudi trije normiroi. da bi po možnosti že do konca leta postavili v vseh oddelkih individualna norme, razen na kontrolnih me-
v tovorni pohištva »Nova Gorica«
stih, ker kontrole ni moč normirati.
Z novim načinom dela so pričeli v začetku letošnjega leta, in sicer v oddelku plemenitega furnirja, k:jsr so napravili že več izboljšav in ustvarili boljše delovne .pogoje. Samo s prebitjem enih vrat od skladišča furnirja v delavnico in namestitvijo kontrolne mize. ki je novo delovno mesto, in pravilno namestitvijo strojnih naprav so odpravili številna nepotrebna pota. Vsakemu posamezniku so določili ustrezno delo. s čimer do sedaj veljavno skupinsko delovno normo v omenjenem oddelku presegajo že za pribLižno eno tretjino, ne da bi delavci fizično bolj trpeli. Prej so namreč potrebovali v tem oddelku 11 On n,-	7—1 d o V r.r-r, n
pripravo plemenitega furnirja za opremo 100 kosov pohištvenih garnitur. Danes opravijo to delo že v približno 800 urah. kar je za 300 ur manj kot prej.
Na podoben način so uredili že tudi oddelek tako imenovanega slepega furnirja. Tu je morala prej vsaka delavka pri pripravi furnirja le-tega najprej pre-gledati, nato pa s posebno napravo oziroma s strojem prebiti sled in črn madež, ki je nastal iz rastoče veje ali grče in nastalo vrzel zakrpati
z ustreznim zdravim vložkom. Pri tem so opravile mnogo gibov in utrujajočih stopinj. Sedaj so pri teh strojih zaposlena dekleta, ki kar spretno opravljajo samo ta posel. S tem so ustvarili že osnovne pogoje za ureditev individualnih norm in storilnost dela se dviga brez fizičnega naprezanja. Razen tega so tudi v tem oddelku odstranili
nepotrebno vijuganje in odpravili 3 do pet nepotrebnih potov. Furnir namreč sedaj teče kot po- nekakem tekočem traku samo v eni smeri.
Tako bodo urediLi postopoma delo v vseh oddelkih, kot so brizgalnice, politirnice in drugi. Talko sii to podjetje, k; se je prvo v goriškem okraju poslu-žilo znanstvenega proučevanja dela, ustvarja pogoje za nadaljnji razvoj in rentabilno gospodarjenje.	—Jp
S S M 0 DO 5. APRILA
BODO POVERJENIKI PREŠERNOVE DRUŽBE, VSE KNJIGARNE IN KIOSKI TER UPRAVA VPISOVALI ČLANE ZA LETO 1957/58. ENA IZMED KNJIG. KI JIH BODO V JESENI prejeli Člani Prešernove družbe v njeni knjižni
ZBIRKI BO :
KOLESAR ZA LETO 1958
ki bo sestavljen po izkušnjah, ki so se pokazale ustrezne Ml to družinsko knjigo, katera naj prinese za vsakogar nekaj in mnogo za vse; tako ho Koledar tudi tokrat poljudni zbornik potrebnega, poučnega, zanimivega in zabavnega čtiva o sedanjosti in preteklosti, o domovini in o tujih deželah, o naravi in o človeški družbi. Uredništvo upa. da mu bo uspelo s prispevki izpod peresa naših najbolj izkušenih poljudnoznanstvenih piscev in najvidnejših književnikov še utrditi in povečati sloves, ki ga uživa Koledar — to naše najobsežnejše in najbolj pisano ljudsko prosvetno berilo.
V JESENI RO PREJEL VSAK CLAN PREŠERNOVE DRUŽBE ZA BORIH 920 DIN PET, ZA. 500 PA CELO SEDEM DRAGOCENIH KNJIG. KI JIII LAHKO PLAČA TUDI V OBROKIH. ZATO POHITITE Z VPISOM. DA NE OSTA2NETE V JESENI BREZ KNJIŽNIH ZBIRK PREŠERNOVE DRUŽBE.
^KCUBBim BAZiiLilPI j
Skopsko kulturno pismo
BEOGRAJSKA ZA DOBRO
Sredi zime sveža paprika in paradižniki
STREMLJENJA
PRESKRBO
Obfini zbor sadjarjev
V Grižah pri Celju je bil te dni redni letni občni tb^r sanjarjev. ki se ga je udeležilo okrog 70 sadjarjev i-?, bližnjih vasi ter zastopnik poslovne zveze iz Žalca. Sadjarji so se Sani ukvarjali predvsem 7. zatiranjem ameriškega kaparja.
Poškropil! so okrog 83 kov sadnega drevja.
odsto:-
De
e o
je
Eroafmo oviraCoipomanrikanje motornih škropilnic. Detos pa bo fentiranje vsekakor uspešnejše, kaj sj je nabavila kmetijska zadruga 0 novih motornih škropi. nic. V' kratkem bodo priredili še tečaj 7.a cepljenje, obrezovanje in sajenje sadnesa drevja. Prav pa bt bilo. da bi redno .prirejali tudi raznovrstna, predavanja o sadjarstvu.
Kakor v ostalih mestih, se poleg težav stanovanjske stiska bore tudrl v Beogradu s pomanjkanjem poslovnih prostorov.
Prizadevanja v zadnjem času kažejo, da so se dokaj odločno lotili reševanja tega problema.
Ob Donavi, v bližini sedanje donavske postaje, grade veliko hladilnico z zmogljivostjo 230 vagonov. Do sredine tega leta bodo vsa gradbena dela končana. V drugi polovici leta bodo, kot računajo, opravili vsa montažna dela. tako da bo prihodnje leto lahko pričela hladilnica z delom. V sklopu hladilnic bo tudi obrat za izdelavo ledu t dnevno kapaciteto 30 ton. Nova hladilnica bo ne le olajšala vskladiiščevanje blaga, ampak tudi rečni transport blaga. Skozi to hladilnico bo šlo lahko vse blago, kj zahteva hlajenja ln bo prihajalo ali odhajalo po rekah.
Zagrebška kronika
Sft-LETNICA IjJUDSKE ItNI-
VERZE. Letos bo Centralna IjučJ-fka univerza v Zagrebu proslavila pol stoletja svojega dela. Ustanovljena je bila leta 1907 in .te imela v svojem neprekinjenem delu mnogo uspehov. Danes Ima vsak dan po eno predavanje * v Zagrebu ali v pokrajini, vsak dan ima tudi po eno ali več kinematografskih predstav, svoje delo pa razvija tudi v razum seminarjih in tečajih tujih jezikov. Za proslavo ho priredila posebno razstavo in izdala cnomin^ku knjigo.
POL STOLETJA ZAGREBSKF ELEKTRIKE. Pripravljajo tudi proslavo pol stoletja elektrike v
Zagrebu, ker je elektrarna začela
delati leta 1907. Pred tem je bilo
v /.agrelm več manjših zasebnih
elektrarn, ki so razsvetljevale posamezne blokp in hiše. Prva elektrika pa je zasijala v Zapretili ravno preti 8n. leti, ko je neki gimnazijski profesor razsvetlil ponoči pot na neko sokolsko zabavo.
7.AC.REB5KA HLADILNICA. Velika zagrebška hladilnica z zmogljivostjo 500 vagonov ho prihodnji mesec dograjena. 7.e spomladi jo bodo uporabljali za shranjevanje svežega sadja in povrtnine, namenjene za oskrbovanje Zagreba.
-BlC
V bližini novega objekta pa grade pristanišče, ki bo razen rečnim ladjam omogočalo pristajanj© tudi višem rečno-mor-
skim ladjam. Pristanišče bo povezano tudi 7. dvotirno železnico z donavsko železniško postajo.
Poleg hladilnice bedo kmalu pričeli graditi tudi tovarno za predelavo sadja in povrtnin, poleg tega pa še veliko tržnico, ki bo služila prometu na debelo, skladišče s prostornino 500 ton ter velik mlin s silosom.
Medtem ko beograjski trgovinski krogi z odobravanjem spremljajo gradnjo teh novih objektov, pa so dokaj kritično razpoloženi nasproti novozgrajenemu skladišču na naj večjem beograjskem trgu — na Kaieni-čevem trgu. To skladišče, ki ima prostornino 50 vagonov, je praktično neuporabno, saj je njegova lokacija taka, da onemogoča promet z vozili in morejo istočasno nakladati ali razkladati ie en sam kamion blaga.
Znano je tudi, da je sedanja zmogljivost, in število beograjskih prodajaln kruha odločno Premajhna. Prav 7e,r?.di tega
zdaj proučujejo možnost, kako
odpreti še nekaj prodajaln kruha. Dokler tega vprašanja ne bodo rešili, bo nekaj novih večjih pekam, ki so jih zgradili, prisiljenih obratovati z zmanjšanimi kapacitetami.
Po skoraj dveh desetletjih so letošnjo zimo Beograjčani doživeli. da so imeli pozimi na mizi pole.g južnega sadja lahko tudi
svežo papriko im paradižnike. Ne iz uvoza, ampak domač pridelek iz kopališča Vranska Banja, ki je znana po toplih žveplenih vrelcih. Razumljivo, da so bile cene dokaj visoke, toda vseeno so vse količine, ko so prispele v mesto, takoj razprodali. Paradižnik so prodajali po 500 dinarjev kg, kos paprike ba-bpre pa po 25 dinarjev. Visoko temperaturo, ki jo ima voda v Vranski Banji, ,eo izkoristili za ogrevanje rastlinjakov in jz teh steklenih vrtov že letos oskrbovali beograjske potrošnike.
Zaradi izboljšanja preskrbe pa so se v Beogradu lotili tudi izboljšanja rečnega prometa. V ladjedelnici »Tito« na Cukarici so že dogradili prvih šest šle-pov brez motorjev, od katerih ima vsak nosilnost 40 ton blaga. V ladjedelnici zdaj pripravljajo gradnjo treh 30-tonskih šiepov, ki bodo opremljeni z motorji jakosti 150 konjskih si! in pričakujejo, da jih bodo že letos izročili v promet. S temi šlepi bo mogoče v Beograd dovažati sadje in povrtnine iz oddaljenosti do 150 km. Vsak večer bodo odpluli po Savi, Tisi ;n D -'nav: r avreor. nazaj vred n
pa od kmetijskih zadrug zbrali
kmetijske pridelke ter jih zjutraj pripeljali v Beograd. IS
• OGLAS 9 v »Slovenskem 0 poročevalcu« —
• gotov • uspeh!
Čeprav nima Skopje ni kaki h večjih kulturnih tradicij — razen morda v folklori — je v zadnjih letih kulturno življenje tega mesta dokaj razgibano in bogato. To še posebej velja za letošnjo sezono, ki se z raznimi kulturnimi novostmi v mnogočem razlikuje od preteklih.
Skopska Filharmonija, ki je dolga leta le životarila, je letos začela izvajati bogat in pester program. Te dni ie izvedla že deveti simfonični koncert v tej sezoni, do konca sezone 'pa jih bo pripravila najmanj še enkrat toliko. Do sedaj je v svoj letošnji 'program vključila med drugimi
avtorji Beethovna, Mozarta,
Sos*takoviča, Glinko, Mokranj-ca. Danona, Smetano in Kreka, priredila pa je tudi koncert simfoničnih skladb domačih avtorjev v proslav-o 10-letnice Združenja makedo-n-skih skladateljev. Z rednim delom si je Filharmonija pridobila tudi številno stalno publiko in tako ovrgla, nekatere predloge za ukinitev te centralne makedonske glasbene ustanove.
Dom gradbenih delavcev je v tej sezoni prijetno presenetil s kulturno novostjo: uvedel je »Književno sredo«, na kateri berejo makedonski književniki svoja najnovejša
POPULARNOST
makedonske
Kmalu po osvoboditvi so v Skopju ustanovili folklorno šitupno »Taneč«, ki je začela zastopati makedonsko folkloro na različnih festivalih. Njegova gostovanja so se iz Makedonije razširila po vsej Jugoslaviji, pozneje pa tudi po inozemstvu. V teh letih se je »Taneč« uveljavil kot ena naših najboljših folklornih skupin. Ko pa je »Taneč« leta 1951 na folklornem festivalu v Langolenu v Angliji dosegel prvo mesto izmed 57 predstavnikov raznih držav, so se začela iz vseh držav oglašati vabila za gostovanja in turneja. »Taneč« je nastopil v Trstu, Grčiji, Turčiji. Angliji, Egiptu, Bolgariji, ZDA, Kanadi in Za-psd.ni Nemčirji. Na teh turnejah
je priredil okrog 240 nastopov, ki sj jih je ogledalo več kot po’ milijona gledalcev. Se več nastopov pa je približno istemu številu gledalcev »Taneč« pripravil doma.
Vabila iz inozemstva pa še vedno prihaiisjo. Sedaj se člani »Taneča« pripravljajo za gostovanje po Skandinaviji. V letošnji pomladi bodo torej makedonske folklorne ple-se spoznali tudi na Danskem, Švedskem in Norveškem. Vabijo pa jih tudi v Švico, na Bližnji Vzhod in v Južno Ameriko.
Za ta gostovanja pripravlja ansambel izpopolnjen program, k; naj bi nakazal novo fazo razvoja te folklorne skupine. V dosedanjih nastopih je »Taneč« posredoval makedonske plese v originalni o-bllki, kakršna je še živa med ljudstvom. Sedaj pa nameravajo v to prečiščeno obliko vnesti nove, umetne elemente in z njimi folkloro približati baletu. Zato je povsem upravičena bojazen, da bi z izumetničenjem narodnih plesov postal »Taneč« nezanimiv
in neoriginalen ter da bi vple-
tavacje takih elementov pomenilo km-ak nazaj v njegovem razvoju. Saj je vsa dosedanja učinkovitost teh plesov in kol ter nj-hov uspeh v inozemstvu in doma temeljil na originalnosti.
Prav tako so upravičeni ugovori proti »modernizaciji« na-
rodnih noš. Uprava »Taneča«
želi namreč popraviti nekatere detajle, da bi obleke postale bolj praktične in lažje. Vendar je nevarnost, da bi s takimi »popravki« pokvarili originalnost in vzbudili videz izumetničenosti. Mnogi trde, da j« bolje, če »Taneč« ostane v mejah svoje tradicije, zvest folklorni izvirnosti, ki mu je prinesla svetovni sloves. Tega pa bi »Taneč« s svojimi »novitetami« kaj lahko izgubil.
Jurko Rot
dela in odgovarjajo poslušalcem na zastavljena vprašanja, ki največkrat zadevajo način umetniškega ustvarjanja, pa tudi druge literarne probleme. Na take večere vabijo tudi književnike iz drugih republik. Povabilu se je že odzval Vaško Popa, udeležbo pa je obljubil tudi Eli Finci. Uprava Doma pa ima v načrtu teme takih večerov razširiti na vse veje umetnosti, ker bo s tem ustregla željam publike.
Koncertna direkcija v Skopju je omogočila gostovanje številnih tujih umetnikov in ansamblov Največje zanimanje je veljalo gostovanju moskovskih Hudožestvenikov iti nastopu Ivana Popova.
Tudi skopsko	gleda lišče,
Opera, in balet sta v letošnji sezoni privabila stalno publiko. Največ zanimanja va še r-eduo velia filmu. V Skopju je S kino dvoran, kar je za to mesto vse premalo posebno še. ker so vse dvorane v centru, na pareferiji pa ni nobenega kinematografa. Zato skrb: jo za adaptacijo nekaterih norih dvoran. Uredili so že dvorano za. ci nema skopske filme, ki j’h bodo začeli predvajati ta mesec. V mali kino dvorani pa so redne mladinske predstave.
Zelo razgibana je tudi letošnja založniška dejavnost. Do maja bodo skopske zalo~b<t predvidoma izdale 20 domačih novitet.	Janko	Rot
Senatni večer
Karla Rupla in Marijana Lipovska
Izmed treh Bachovih violinskih sonat je najpopularnejša Sonata v E—duru, ki je bila cdlično podana. Tej j« sledila pri nas prvič izve-dena Tema t variacijami sodobnega franco--iegh skladatelja Olivera Mes-siaena. V petih, kompozicijsko svojevrstno obdelanih variacijah na precej preprost spevni tema, diha povsem nov duh, ki se močno oddaljuje od ustaljene francoske impresionistična smeri in se nagiba bolj k evropskemu	glasbenemu	kozmo-
politizmu. V tem kompozicijsko pomembnpm delu je očiten avtorjev osebni racionalizem, s katerim skuša utreti francoski glasbi nova pota. Tudi izvedbi Ravelove Sonate v treh stavkih, ki je bila pri nas prvič javno Izvajana in dosega svoj višek v prekrasno	izvedenem	tretjem
stavku (Perpetum mobilej, smo sledili z največjim zanimanjem. Svoj višek pa sta naša odlična umetnika	dosegla z	izvedbo
prekrasne Schumannove Sonate v' A-molu, enemu najzrelejših del velikega nemškega tonskega poeta.
Večer samih sonat!	To je
najbolj tvegana odločitev, ker zahteva od izvajalcev pri podajanju najvišjo umetniško zrelost. Violinist Karlo Rupel in pianist Marijan Lipovšek nista v svojem u-ioešnem ln orece; dolgem obdobju koncertnega
Pavel je sedel za. mizo v kotu dimrane. prat' pod stebrom. na katerem je mežikala, prikrito razsvetljena, spačena maska z dolgimi razpuščenimi lasmi. Maska s spačenim obrazom in namrgodeni Pavlov obraz, sta bila videti v čudnem sorodstvu. Okrog njega je vrel šum maškeradnega plesa. Razposajeni smeh mask, tiho šepetanje plešočih dni a drugemu na ušesa in divji zaroki plesnega orkestra —- vse to se je mešalo med seboj, da se je Pavel še nemirno je presedal na. stolu in dolgočasil. Da. dolgočasil. Tako je mislil sam pri sebi.
»Kaj, za vraga, me je neslo sem. in še sameca. povrhu«.
Nevoljno je zmignil z rameni. nato pa zdolgočaseno zamahnil Tonetu, ki je priplesal mimo njega z vitko japonsko gejšo. Z očmi mu je sledil, ko jo je pozibaixije držal V
rokah ter ji še.petal v uho kdove kakšne neumnosti. O Tone je mojster. Prav nič pa vi ganilo, ko mu je Vera. njegova žena„ povedala, da pojde namesto na ples. s svojo staro smučarsko družbo v hribe.
»Kar pojdi, dušica«, ji je dejal. »Pa dobro zabavo. Jaz poidem plesat.«
Tudi Pax:la je pregovoril, ko je le-ta ostal sam. Vidina teta na deželi je zbolela in popoldne se je Vida od.veljala na obisk. Pa prav i: soboto se je morala odpeljati, presneto! Saj bi bila lahko šla naslednji dan. Pa ne. Nalašč ne. Vedno je tako. če si Vida nekaj ubije v glavo. Zato je tudi šel s Tonetom, čeprav je Vidi dejal. da bo ostal doma. Vendar se kar ni mogel razživeti, preveč je navajen Vidine družbe. Z Vido se da čudovito zabavati. Zdaj pa — tak dolgčas.
Pustna pravljica
Dve maski sta previdno smuknili čez prag dvorane in se pomešali med plesalce tiho se hihitajoč med seboj. Zaplesali sta po dvorani — črno-beli domino in skriviostna Indijka v sariju. Dva, tri plese sta preplesali med seboj, tiho šepetajoč in z očmi skrbno motreč svojo okolico. Kmalu sta vzbudili pozornost. Dvema, trem sta že odklonili ples in se krčevito držali druga druge. Na Lepem se je domino sklonil do ušes male Indijke in ji zašepetal.:
»Tja tz kot poglej. Pavel sedi sam. Sa-m-o poglej ga. kak-
1
šen obraz prodaja tod okrog. To vsakdanjo masko bi bil pa lahko zamenjal. Tone, ta nesreča, pa seveda kakor ponavadi. Ne more mimo ženskega krila. No, naj počaka golobček. Doma bova rse poračunala.«
»Dobro, zdaj se bova ločili. Stava pa velja, kaj? Pa nobenemu besedice o tem. Vse ostane med nama,*
V odmoru se je Indijka napotila po dvorani. Mimogrede se ze iztrgala iz rok okajenemu harlekinu. Tako se je sprehajala sama, tiha in vsa skrivnostna. Nekajkrat je šla mimo mize v kotu. Tone jo je prvi opazil,
»Mejdun, Pavel, poglej tale. Kaj praviš, no, ti dolgčas? Bi bila zate. a? Ta mi pa nocoj ne uide«, in že se je zapodil za njo.
Pavel je gledal za njima. Najprej je ocenil masko. Kakorkoli je bil nerazpoložen, moral si je priznati, da mu je mala Indijka všeč. Ni je več spustil iz oči. Ko jo je kmalu nato Tone pripeljal k mizi. je na lepem vstal in jo poprosil za ples. Dolgo sta molče plesala. Tuintam jo je ogovoril,
a Indijka ga je samo nagajivo pogledala s temnimi očmi.
Pavel se je počasi ogrel. Indijke ni i:eč spustil iz rok. Plesal je samo z njo, ji napival pri mizi in jo vodil v bar. Nekajkrat ji je hotel nagajivo sneti masko, a Indijka se je krčei^ito upirala. Pavel ie po-ibil rut dolgčas prve ure. pozabil na bolno Vidino teto, In
n-a samo Vido. To se mu še ni prioetilo. a zdaj ni mislil na to. Čudna toplota mu je plala po žilah in mu pritiskala v glavo, medtem ko je držal drobno orokavičeno roko skrivnostne plesalke in se igral z njenimi prsti. Rad bi jo bil spoznal in ne vem kaj bi dal. če bi mogel uganiti, kakšen ljubek obrazek se skriva pod gosto tančico. Vendar ni pazil na uro. zato, pa se je Indijka venomer kradoma ozirala nanjo. Malo pred polnočjo se je z rahlim pomembnim stiskom osiTObodila njegove roke in mu zašepetala na uho:
•Oprosti trenutek, takoj se vrnem«. Že je ni bilo več. Ko se je Pavel zavedel, je bilo že prepozno. Indijka je izginila. Opolnoči, ko so se maske razkrile, je zaman begal po dvorani in vseh ostalih prostorih, da bi kje odkril malo plesalko v zelenem sariju.
V hotelski sobi. ki sta si jo najeli za tisto noč. pa sta se smejali Vida in Vera. Vera s širokim sproščenim smehom, Vida nekoliko zategnjeno. Ni ji bilo prav prijetno pri duši. Takega Pavla ni poznala, še takrat ne, ko še nista bila ■poročena. Ni mogla varati sala sebe. To vi bil samo okajenv’ Pavel. Tako je bila vsa polna svojih lastnih misli, da e Vero komaj slišala.
»Si ju indela. najina Adama?« (Pri Veri je bil Adam vedno priljubljeno ime za moža). To mu bom posvetila doma. za vse geiše. Turkinje in pikapolonice. Da. pikapolonice. Prav dobro sem videla, kako ie izgini1- r n in ven. Go-toj'o jo je poljubljal za kakim t>oglom. In tvoj Pavelčck je bil tudi ves mehak s svojo IruSiJkio.«
Se isti teden je Vida opazila v dnevnem listu tale ogl as:
»Indijko v zelenem sariju, bo čakal njen plesalec v kavarni v petek ob S. Pridi gotovo, prosim«.
Ni je presenetilo, saj se je Pavel vse dni po tisti pustni zabavi kaj čudno obnašal. Nemiren je bil in raztresen, nasajen in zadirčen. Torej ga je le resno prijelo vse tisto na pustno soboto.
Vida je Pavla dobro poznala.. Čeprav jo je bolelo vse tiste dni. je vedela, da ga mora ozdraviti, ozdraviti tako, da bo zaleglo.
•
V petek je Pavel zaman sedel dobro uro v tisti kavarni in ocenjeval vsako, ki se je pojavila na vratih. Prihajale so dekleta in mlade žene vseh vrst. samo prave ni hotelo biti. Prave, da bi se bila zmenila zanj, ki se je tako sam in nervozen presedal pri miz i in nemirno svaljkal cigareto med prsti. Ko je spoznal, da je ne bo. se je slabe volje odpravil domov. Dobre mu je delo oditi domet> in biti sam dve prijetni uri. Vida mu je deiala. da pojde z Vero t: firle-da-V. šče.
Doma je odprl vrata v dnevrto sobo in obstal, kakor od strele zadet. Na fotelju ob nizki mizici je sedela s Tcnii-go t' roki mala Indijka v zelenem sariju. Vstala je. se mu počasi približa ter snela masko na obrazu.
»Pozdravljen Pavel. Dobrodošel doma«, mu je dejal«, potem pa mu je mirno naslovila plaz'o na rame. Počasi se je Pave i zavedel. Dregnil ji je ob ra-, nekaj trenutkov gledal vanj, v.ato pa počasi iztisnil iz sebe:
»Vda. mi boš kdaj oprostila? O. jaz. največji osel na svetu!*	—Ti.
udejstvovanja še nikoli muzicirala talko prepričevalno in s tolikšno umetniško intenzitc-o-Vsa muzikalno zelo zahtevna dela sporeda so bila podana, kot si jih le more želel; umet-n:ško razvajen okus. Z dodanim četrtim stavkom C. Fra.tc-kove violinske son3t.e sta umetnika svoj uspeh še stopnjevala. Le redko doživimo pri domačih umetnikih, da b:	odhajalo
občinstvo tako navdušeno s koncerta, ki zahteva od poslušalca precejšnjo zrelost za glasbeno dojemanje. Karol Fahor
L M
Giuseppe Verdi
Glasbeni film zavzema v razvoju zvočnega filma pomembno mesto. Poleg jazz revij in filmskih operet pa je zeio priljubljena zvrst glasbenega filma življe-njepisni fiim slavnih glasbenikov. Izpopolnjen z izborom skladate),je-ve najboljše in najbolj priljubljene glasbe. Pravzaprav so ti glasbeni odlomki težišče filma ir« jih redno izvajajo najkvalitetnejši glasbeni poustvarjalci, kar jih producenti lahko dobe. Ker so taki filmi zato zelo dragi, se Je ta zvrst najbolj razvila tam, kjer so denarni pogoji zanjo najugodnejši, t- j. v Ameriki. In kot je v ameriški filmski produkciji navada, se Je za to zvrst kmalu izoblikoval zanesljiv recept, po katerem je filmu zagotovljen uspeh. Ta recept je narejen po okusu publike pred dvajsetimi leti.
V opernem ustvarjanju in poustvarjanju imajo največjo tradicijo med evropskimi narodi Italijan). Zato ni čudno, da se je tudi pri njih izoblikovala zvrst biografskega filma opernih skladateljev, le da so italijanski tovrstni filmj kljub odličnim izvajalcem zaradi slabših tehničnih sredstev imeli manj uspeha.
Zdi se mi. da predstavlja italijanski barvni film »Giuseppe Verdi« naslonitev italijanskega filma na ameriške Izkušnje, s katerimi so obogatili domačo tradicijo. Predvsem se je scenaristom in režiserju Raffaelli Matarazzu posrečilo zliti v tem filmu glasbo in življenjsko zgodbo v tesno povezano celoto, bolj kor jc bilo to kdajkolf v kakem sorodnem filmu. Prepričljiva igra Pierra Cres-soya kot Verdija. Anne Marie Ferrero kot njegove prve zen e Margerite in Gablv Andre v vlogi slavne pevke in Verdijeve druge žene Giusepnlne Strepnoni je povsem zadovoljila. Kor perm verdi-Jevjh arij so nastopili trije izvrstni italijanski pevci: baritonist Tito Gobi, tenorist Mario dd Mn* naco in sopranistka rrena c.pnna.
J. K.
Kadar pride zima
Hudo Je. kadar hoče narediti ne posebno iznajdljiv režiser iz čisto navadne in preproste snovi psihološko zmotan in družbeno problr« matičen film. Takrat se ponavadi zgodi, da dobimo gledalci predse kaj čudno in neverjetno zgodbo, ki Ji le težko najdemo smisel in namen. T2ko nekako se je zgodila ameriškemu režiseriu Vicmr-.1u Savillu. ko je Iz nepomembnega romana skušal narediti doh»r in kot temu rečejo:	p<ihnio*ko
poglobljen film. Film kakšnega gledamo te dni pri nas. pa ni ne prvo ne drugo. Je pa nedvomno tretje m četrto: zelo slab in psihološko hudo naiven. N> morelo ga rešiti niti dovolj solidni Igralci, med katerimi so kar tri -man* imena, namreč:	WaHer Pidgeon,
Deborah Ker r in Janer Leight-Osrednji motiv filma, ki «k**ša nrikaratl. konflikt med poštenim in hudo dobrosrčnim fže skoraj smešno dobrosrčnimi glavnim junakom In na omejeno (»kora* preveč omejeno) družbo, le docela neverjeten 1n zato docela neprepričljiv. Glavnemu Igralcu nn pomaga še tak napor. *e tako dob^a igra. zakaj iz snovi, ki mu Jo nudi scenarij. In iz navodil, ki mu Jih deje režiser, n: mogel narediti skoraj nič. Film Kadar pride zimi Je razen nekaterih dovolj zanimivih in prisrčnih detajlov slab In dolgočasen, mestoma celo nerazumljiv, sentimentalen tam, kjer bi moral hiti tragičen, in smešen tam. kjer bi moral biti sentimentalen. Ameriški fllmskt produkciji vsekakor ne more b!f|
▼ iut	M. ft.
st. 53 — s. marca 1957	/	SLOVENSKI	POROČEVALEC	/	*tr.	5
Plan in proračun okraja Koper
Velika skrb ljudske oblasti za italijansko manjšinsko šolstvo
Ro dvodnevni .razpravi si.a eha zbora okrajnega ljudskega odbora Kopra .sprejela družbeni plan -n proračun -za 'letošnje leto.
Dohodki okrajnega proračuna bo-do znašali 930.5 milijonov dinarjev ,in prav toliko izdatki. Od tega zneska je 200.8 milijonov dinarjev .namenjenih za negospodarske investicije. .od katerih naj omenimo nekatere ipomembnejše in s*-cer: -nadaljevanje del na (gimnaziji v Sežani 120 mi.iJon-ov din), osnovna šola Koper <50 milijo-ncv din), osnom šola
Izola (ko (milijonov d:n; dela mo 'bila opravljena i-s lani e -ob pogoju, da vnese okraj plačilo v letošnji proračun), naoa-■va reš-i ine-j-a avltomobila za rešilno postajo v Kopru .<5 m!li-jrvn-ov). -dokončanje 'adaptacijskih del .v ■izo.lsnsk! bolnišnici (10 trilijonov), brkinska cesta (10 -milijonov) in višinski vodovod v Portorožu (9 milijonov dlln).
V razprav! sta posebno prišli do lzra:za dve stvari, in '-cr solidn.3 krepitev gospodarstva v okraju in -velika ;;krb ljudske oblrfst*	šo"4«3	:fa •’rrrr —
Še tri elektrificirane vasi
Kljub raznim težavam elektrifikacija v Prekmurju leno napreduje. Š te-pikni m vasem, v katerih je doslej že zasvetila eleJkfcrika, so se nedavno pridružile še vasi Iv ar, ovci. Andreje; !a Krn-oi. Tod s-o sicer mislii-li,
da bodo to pomembno delo prej dokončali, tod.a zaradi pomanjkanja materiala se jim .1? zi nekaj mesecev zavleklo. Ljudje
eo z električno lu-čjo zelo zadovoljim; in jim ni žal precejšnjih stroškov.	P.	S.
rodne manjšine. Naj navedemo le nekaj primerov.
Uta-lijanski otroški vmtec v Kopru je prenehal delovati šele lani .decembra, ker je ob tem času ostal v zavodu samo en gojenec. Ra-zmeroma nizko število učencev italijanske narodnosti v osnovnih šoiah :n gimnazijah v Ko-pru, Strunjanu. Sečovljah. P.i-ranu in Se drugje, je sploh pojav, ki povzro-ča nema. o .materialnih in Hudi drugih skrbi. V vseh treh italijanskih gimnazijah na Koprskem je komaj .101 učenec, l-ani jeseni pa so se v posamezne višje ir-a-zred-e vpisali .po trije, šti-rj-e učenci- Posledica te ca je seveda, da s.o sric.ški šolanja na .italijanskih šolan mnogo večji kot na (Slovenskih.. Na enega -učenca italijanske srednje šole pride na pr. na ileto 109.000 proračunskih dz.da.tkov, medtem ko znašajo ti stroški; v .slovenskih srednjih šolah na tem področju Je 20.000 dr.n. Tako velikTi nesorazmernih 'finančnih žrtev je lahko sposobna le naša ljud.sKa oblast, kt je -k takemu stališču
ne s-ilijo določbe .nekih med-
na-rednih sporazumov, temveč predvsem .njeno socialistično obeležje i-n temu primemo humano gledanje n-a -nar-odno-rina vprašanja 'in manjšinska vprašanja 'še posebej.
Isto stafliišče prihaja d0 Izraza tuidi. v dajanju pc-m-oči Italijanskim kultu-rnim krožkom .za ajih.ovo udejstvovanje. Vsi trije (v Kopru, Izoli .in Piranu) so okrajnemu odboru .SZDL za .letos predložili delovni program, katerega uresničenje bj .zalvce-
valo 2.9 milijonov dinarjev pod pare. Ta znesek jim je bil tudi .odobren i-n je del okraj-
nega proračuna. Ob tem ni mogoče .reči drugega, kot da so pač malckje (če sploh) manjšine, .ki bi bile deležne takšnega .razumevanja.
Glede na sprejeti letošnji okrajni pro-račun je treba poudariti tudi dejstvo, .da se je okrajni ljudski odbor, kjer je sploh bi.o imoSoče, omejil v svojih .poitrebah an d-a :'e mnoge posle, -oziroma ustanove s finančnimi sredsčvi vred prenesel na občinske ljudske .odbore. Samo en primer:	lani je
■okrajni družbeni plan predvideval .6 odstotne občinske doklade. letos -pa 'le 3 odstotne. K tem imajo občinski ljud.ski
odbori -večje možnbsti. Ta ,m
-podobni pojavi jasno kažejo skrb ljudskega -odbora tudi za mslterisiln-o -krepitev -občinskih odborov, kcnt predstavnikov .našega .komunalnega sistema. Nič
čudnega, da so to dejstvo poudaril: na <zased.anju .mn.o.g-; govorniki; po-.eg tega. da je že vestnost in skrbnost, s katero je bil predlog -plana -seslta-v-lj-en, eno izmed jamstev, da pri njegovem Izpolnjevanju ne
bo posebnih, -oziroma vsaj ne nepremostljivih težav.
F. M.
mzmm
- ~> v
i?!
. M j r«
Zdravstvene razmere v kamniških podjetjih
,	Motiv	iz	Pirana
Po posameznih podjetjih v Kamniku se je zdravstveno stanje zaposlenih v zadnjem času zna-‘..n0 popravilo pri marsikaterem podjetju, ponekod pa tudi poslabšalo. O razmerah v podjetju »Kamnik« smo že poročali. Pri »Titanu« je lani ob povečanem številu zaposlenih ostal odstotek obratnih nesreč isti. Kljub higiensko-tehničnim ukrepom se jim ni posrečilo znižati števila obratnih nes-rdč To je razumljivo s.ai je podjetje še vedno v izgradnji, zato so nekateri oddelki prenatrpani, precejšnje pa je tudi število mladih delavcev. Največ nezgod je pri transportu in brušenju. Ko bodo dobili dobre zaščitne rokavice in boljša, zaščitna očala, se bo število nezgod vsekako-r zmanjšalo.
Razveseljivo je poročilo o znatnem izboljšanju razmer v
tovarni kovanega orodia. kj je bila po številu obratnih nezgod vedno na prvem mestu. Zda.i so to število zmanjšali za 13 %. Nabavil!« s,o zaščitna sreds-tva, ko pa bo zerajena nova peč in urejena brusi-l-nica. bodo razmere še boljše. Pri »Stolu« se je število obratnih nezgod zmanjšalo za šest odstotkov, v tovarni gumbov pa za 15 %. Vendar
so v obeh obrat.ih odpravili manjše nezgode, niso pa mogli preprečiti hujših.
Zelo so se izboljšale rs.zme:» v »Kerarhiki« in pr: »Graditelju«. kar je ugodna posled ca uvajanja h ige-nsko-tehnične zaščite. Ostala podjetja Pa bodo morala v tem pogieldu še povečati napore za izboljšanje razmer. Pri »Silvi« se je to v zadnjem času že posrečilo. Odprli so namreč nov oddelek za galanterijo. stroji pa niso bil; zaščiteni. Ko so to pomanjkljivost odpravili, tudi nezgod ni bilo več.	-*
c
Maribor
Za večjo delavnostSvobode44
Ob občnem zboru Socialisti čne zveze v Zg. Šiški
Občnega zbora socialistične zveze terena Zgornja Šiška v
Ljtsbljani se je udeležilo precejšnje števil-o članov, saj je bila dvorana »Sv-obcde« povsem easedevra.
Zaradi intenzivne gradnje eta-novaniskiiih blokov in dotoka novih stanovalcev ima ta terenski odfoor v organizacij škem pogledu težko stališče, kajti večina n-a novo priseljenih ljudi ne čuti .potrebe, da bi se tesneje povezala s s-v-ojo politično organžizacijo. Kljub temu pa so tudi v tem pogledu d-o-pegi; lepe uspehe. Da je Soc-i-ald-e-tičnat z>v-ees tere-na Zg. Šiška marljiva, pa nam dokazujejo tudi lep dom »Partizana«, dvorana »Svobode«, im končno še velika in lepa terenska stanovanjska zgradba. Kljub uspehom pa je de;,a in težav, k-i jih bo treba odpraviti še -precej.
Belo RK na Visokem
Na Visokem pri Kranju je bil te dni občni zbor krajevne or-gan,..zaoLj-e RK. Ta je bi! doslej eden najboljših v kranjski občini. zasluga gre predv-sem delavnemu odboru. Ta je lam- nabavil pet omaric za -prvo pomoč in j:h namestil v Hotemo— zah. Miljah, Visokem, Oijše-vku in Lužah. Poleg tega je vzgojil tud; kader, k: potrebnim lahko nud; prvo -pom-oč. Lan; so nudili prvo pomoč 76 vaščan cm. Trenutno ,pa je v Oijševku v teku zdravstveni tečaj, ki ga obiskuje 20 mladih deklet iz vseh petih vari. Predavajo zdravniki Iz Kranja in Golnika. Pred kratkim pa je bilo zdravstveno predavanje na Visokem. Udeležilo se ga je nad 1<'Q članov RK. Podobno predavanje, ozd-ronia enodnevni tečaj o raku Pa bodo priredil; v kratkem.
Razprava je bila na zboru eelo živahna. Precej sr> govorili o krvodajalstvu, gospodinje Pa *o zelo živahno razpravljale o zdravstvu -na vasi.	R.	*
Koliko časa še?
Prebivalcem naselja Raveni tka vas na o-bmočju občinskega ljudskega odbora Zagorje ob Savi že nekaj let p-ovzročajo eaje in prah iz cementarne in elektrarne v Trbovljah precejšnjo škodo. Spor za odškodninske zahteve traja že dalj časa. Volile; tega področja so na zadnjem občnem zboru vaškega odbora Socialistične zveze o tem precej razpravljali in bil; mnenja, naj v sporu posreduje občinski ljudski odbor. Predlagal! so, .naj se te zahteve kar se da hitro uveljavijo, saj teče spor že štiri leta. Pripomnili pa s-o tudi. da so vse javne dajatve predpisane v polnih zneskih, ne glede na to. da je škoda na posameznih kulturah zelo občutna.
Pripomnit! velja, da -povzročajo zadnje čase saje in prah precej nezadovoljstva tud; v eam&m Zagorju. Ko piha močan veter, imajo zagorske gospodinje vse do Toplic in Poioške vaisi pre-ce; preglavic s sušenjem perila. Prebivalci v središču Zagorja pa občutijo saje fin prah kar vsak dan. Res. skrajni čas je že, da v omenjenih podjetjih namestiio naprave k' nr’ h.- rure-prečevale ■lrjenje te nadloge.
M. Lipovšek
Po izčrpnem poročilu predsednika tov. Poljanca se je razvila živahna razprava. Govorniki so se ogrevali zlasti za ra-z-mah kulturno prosvetnega dela v »Svc-bodii«, ki naj t>i v bodoče posvetila izobrazbi dora-š-čaj-oče mladine te - odraslih več pozornosti, enako pa tudd drugi dejavnosti, ki se še omejuje samo na dramatiko In pevski! zbor.
Poudarjali so tudi potrebo večje -povezanosti z občinskim odborom SZDL in raznimi; or-gantzaeijiam-i, zlasti športnimi !>n telesnovzgojolmi. Zborovalci so bil; zadovoljni z delom šolskih odborov, ki se zelo trudijo za izboljšanje šolskih razmer, pa tudi s pomočjo, ki jo nudijo sosednji tereni ter sindikata EC'2 in Litostroja šol ste; mlečni kuhinji.
Predvsem so razpravljali tudi o raznih komun-alnih vprašanjih:	nbpeljavi vodovoda na
poti pod hribom, ureditvi protipožarnih bazenov, odstranjevanju smetišč, kj kvarijo zunanjost okoliša itd. Vsekakor lahko napišemo, da je bil občni z-bor organizacijsko dobro pripravljen in tud; uspešen. Številni predlog; za izboljšanje razmer so novoizvoljenemu odboru vsekakor nakazal; program bodočega dela, zato smo prepričani, da ga bo z vztrajnostjo in s pomočjo občine ter samih članov tudi izvedel.
F. P.
Priprav* na turistično sezeno v Mariboru so že v polnem teku. Turistično društvo, kakor tudi svet za turizem sta na prvih posvetovanjih sprejela že vrsto koristnih predlogov, da bi letošnja turistična sezona bila kar najbolj plodna. Predvsem nameravajo posvetiti več skrbi domačin turistom iz ostalih republik, hkrati
pa povečati možnost olajšav za
turiste iz Avstrije. Cene v gostiščih na Pohorju in v drugih tu-
rističnih krajih severne Sloveni-
je so dokaj ugodne in s te strani
ne t>o ovir. Problematično pa je
še vedno stanje hotelov in število prenočišč v Mariboru, kot vstopnem in izhodiščnem mestu za tuje turiste. Poleti je v mestu zelo težko najti sobo. Deina rešitev bo morda dobra zveza s planinskimi hetelj na Pohorju, ko bo t.ia dograjena žičnica, kar pa bo v najboljšem primeru šele v poznem polletju. Kljub temu bo nn.ino čimprej povečati prostore edinega komfortnega hcteia »Orla«. V ta namen bodo porabljena v veliki meri sredstva v okrajnem planu za turizem in gostinstvo, ki znašajo 10 milijonov dinarjev. Za kritje vseh potreb za investicijami pa bo nujno iskati še druge vire. *
Stanovanjska izgradnja v občin! Tabor bo menda letos znatno napredovala. Po predvidevanjih večjih industrijskih podjetij bodo poleg že začetih stanovanj, ki bodo letos dograjena, pričeli zidati še več stanovanjskih blokov s skupno 238 stanovanji. Gradili bodo kolektivi »Elektrokovine«, Delavnice železniških vozil. Tovarna avtomobilov Predilnica in tkalnica. Tovarna brusov ter Tovarna volnenih izdelkov. Tudi stanovanjska skupnost Tabor je med investitorji in bo finansirala gradnjo 82 stanovanjskega bloka.
*
Za lepši Izgled mesta je v predlogu letošnjih komunalnih investicij v občini Center preceišen program. Nadaljevati nameravajo dela v Tomšičevem drevoredu. Ulici heroja Staneta, v Aškerčevi. Cankarjevi in Prešernov; ulici, na cest! pri Treh ribnikih, na Trgu Svobode ln drugod. Ce bo na razpolago dovoli sredstev, bodo uredili tudi ulice v središču me=ta. »-»eljali vodovod in kanalizacijo. Za ta dela bi potrebovali 37 milijonov dinariev. v prioritetnem redu je tudi gradnja javnega stranišča na Glavnem trgu.
Za normalizacijo Šolstva v mariborskem okraju bi po naj novejši
analiz: potrebovali 4W novih učilnic. Glede na to je svet za šolstvo sklenil opozoriti občinske ljudske odbore, naj čimprej prično pripravljati potrebne načrte za gradnje in za goteva sredstva, medtem ko naj za adaptacijo namenjena sredstva uporabljajo le tam, kjer
eo potrebna manjša popravila.
Iv
Novo planinsko društvo
Radlje o-b Dravi. prijazen kraj ob vznožju Ker; a k.a. ima vse
pogoje za razvoj planinstva, zato so že p-re-d časom imenovali poseben -pripravi j-atn.; odbor, kii naj bj pripravil vse potrebno za ustanovitev planinskega društva. Ta je v kratkem času zbral že okrog 100 članov, ki s-o na ustanovnem o-bčnem zboru izvolili svoje prvo vodstvo. Mlado društvo čaka precej de.la. saj • bo treba n-a Pohorju in Kozjaku urediti, zavarovati in markirati mairsiikate.ro Planinsko stezo. Vodstvo društva se je že lotilo'dela im upajmo, da g-a bo uspešno opravljalo.
P—o.
Premalo članov v Zvezi borcev
Čeprav je dala hrastniška občina med NOB nad 1200 borcev in aktivistov, šteje danes organizacija ZB le okrog 550 članov. Vsekakor bo treba v bodoče to število povečati. Zveza borcev pa bo morala poskrbeti tudi za bolj učinkovito zbiranje zgodovinskega gradiva. Ce hočejo. da bo dobil Hrastnik muzej NOB, bo treba to kar precej pospešiti. Zadovoljivo je opravila svoje delo komisija, ki skrbi za o-tro-ke padlih borcev.
Po občnih zborih SZDL
Precej zanimanja za komunalno dejavnost in gospodarstvo
V ,postojnski občin: so te dn’ zaključil; občne zbore osnovnih organizacij Socialistične zveze. Skoraj vsi so pokazali, da so se člani, predvsem pa odbori, zelo zanimali za komunalno dejavnost in kmetijstvo. Marsikje -pa so uspešno reševali tudi druga pereča vprašanja na va-sii. Razveseljivo je dejstvo, da so pri tem pridno sodelovali s krajevnimi odbori.
Občina v Postojni je lani namenila komunalnim delo-m precejšnja sredstva, ki s-o j'h zelo koristno uporabili. Član; Socia-li-ptične zveze so pri tem precej pomagali tudi s prostovoljnim delom. Za to dejavnost moramo organizacije SZDL pohvaliti. Premalo Pa so te storile za povezavo z drugimi organizacijami -in društvi. Na letošnjih
zborih so zaradi te-ga sklenili, da bodo to v bodoče popravili.
Kljub lepim uspehom pa bo treba še marsikaj urediti. V vasi Be.lsiko si želijo, da bi čimprej popravili most, ki je v zelo slabem stenju. V Prestranku b-i radi čimprej uredil; prosvetino dvorano. Na občnem zboru v Hren-ovicah pa so se odločno zavzeli za ureditev stanovanja družini, ki j.j je pogorela hiša še med NOB. V Hruševju so se zavzemal; za manjše melioracije, saj bi to lahko precej prispevalo k-izboljšanju živinoreje. Na Velikem Ubelsikem si želijo pomoč občine pri gradnji vodovoda, radi pa bi uredili tudi šolski vrt. V Razdrtem bi radi, da bi jih kdaj pa kdaj obiskal tud; ljudski poslanec. Tu pa so razr>—avteli še
o številnih stavbah, ki propadajo, čeprav so o tem že večkrat opozorili odgovorne organe. Menil; so še, da bi morali 'kmetijski strokovnjaki predvsem praktično prikazovati posamezne agrotehnične ukrepe, ker bi bilo to bolj učinkovito, kakor pa sama predavanja. V Rakul-ku s; želijo dober semenski krompir, vendar ne bi bil smel bit-i tako drag, kakor je bil
lani.
Zelo živahna je bila razprava na obenem zbora v Bukovju. Tu so ljudje zaskrbljeni zaradi vode. Imajo samo en izvirek, k-i ga uporablja vsa vas. V neposredni bližini tega izvirka Pa je kamnolom. Ko razstreljujejo kamenje, se voda skali -in je skoraj neuporabna za uživanje. Bojijo se tudi. da ne b; izvirek zarad; razstreljevanja v kamnolomu spremeni! svojo smer, zakadi česar bi vas lahko ostala ire.z vode. Bili so mnenja, naj b; strokovna komisija to ugotovila, nakar naj b; podvzeli potrebne ukrepe.
Na ofc-čnifa zborih so precej razpravljali tildi o družbenem
Zagorje
V Zagorju s-o začeli s pripravami za proslavo 8. marca — Dneva žena.	Na	predvečer
praznika bo v dvorani »Partizana« osrednja m-.oslava, na kateri bodo sode.ovali ženski
pevski zbor »Svobode II.« Zagorje — Toplice, mešani pevski zbo-r pionirskega odreda
»Ivan Cankar«	in	recitatorji.
Dan žena bodo proslavili tudi v vseh okoliških krajih: v Izlakah, Miiinšah, Kolovratu, Cem-šenlku. Sent.got-a.rdu, Senožetih in P-oIšniku. Proslave pripravljajo tamkajšnja	prosvetna
društva in šole. Ljudska univerza iz Zagorja in tamkajšnji Center za napredek gospodinjstva pa pripravljata za 8. marec predavanje	za	gospodinje.
Predavala bo ing. Vilma Pirkovič.
M. L.
Trbovlje
Na seji občinskega komiteja LM Slovenije v Trbovljah, ki je bila te dni. so v navzočnosti upravnika Rudarske šole razpravljali o odnosih med učenci te šole in upravo. Ugotovili so, da odnosi v preteklosti niso bili najboljši, so pa vsi pogoji, da se bodo v prihodnje izboljšali.
•
Na trboveljskem rudniku posvečajo zelo veliko pozornost izobraževanju upravljalcev in ostalih članov delovnega kolektiva. 2e dalj časa prirejajo redna politična in politično-ekonomsrta predavanja, ki Jih obiskuje zadovoljivo število delavcev.
-nc
*
Samo eno društvo žena v okraju
Društvo žena imajo v goriškem okraju samo v Idriji. Zaradi tega si bo okrajna zveza ženskih društev prizadevala ustanoviti taka društva še v Novi Gorici, Ajdovščini, Tolminu, Anhovem in vseh drugih krajih, kjer so za to pogoji. V ta namen bodo izboljšali delo komisij za delo med ženami, ki obstojajo pri občinskih gdborih SZDL. To velja predvsem za Komen, Kanal, Šempeter in Vipavo, kjer te komisije doslej še niso pokazale skoraj nobene dejavnosti. Poleg tega ho okrajna zveza ženskih društev oziroma njene komisije, ob sodelovanju okrajnega sindikalnega sveta in predstavnikov občinskih sindikalnih svetov, priredila posvetovanja z ženami-delavkami v tekstilni tovarni in tovarni »Pruktal« v Ajdovščini, tovarni pohištva v Novi Gorici, cementarni v Anhovem itd. Na teh posvetovanjih se bodo pogovorili o pogojih dela zaposlenih žena, zaščiti dela in vseh drugih težavah ter skrbeh, ki tarejo zaposlene žene. Na podlagi izdelanih analiz bodo nato skušali izboljšati delovne pogoje žena.
V sodelovanju z Zavodom za pospeševanje gospodinjstva, bodo prirejali tudi gospodinjske tečaje. Nekaj takih tečajev so že priredili, nekaj pa jih je v teku.
J. P.
Iz mariborskih šol
Izvenšolsko delo na mariborskih šolah je tudi letos zelo živahno. Razgibano je delo v raznih krožkih, od modelarskih, filatelističnih, prirodoslovnih, do igralskih in literarnih. Letos so pričela izhajati tudi nova glasila posameznih šol. Šolski komite Ljudske mladine Industrijske kovinarske šole je izdelal prvo številko »Mladega kovinarja« ki bo izhajal kot ilustrirani mesečnik. Prvo številko, obsegajočo 30 strani, je uredil Darko Marin. Pionirji občine »Center« so ta mesec izdali že tretjo Številko svojega glasila »Iskra«, ki objavlja poročila o šolskem in izvenšolskem delu ter literarne prispevke. Glasilo je tehnično zelo lepo urejeno in obsega 20 v ciklostilu tiskanih listov.
*
Ozvočenje nekaterih šol v Mari-
lati v Izmenah. Pri krožku za dekleta je obisk prav tako številen, uče pa se mnoge spretnosti, ki jim bodo služile v življenju. Lepe uspehe ima tudi dramski krožek, ki je pripravil dve Igri za novo leto. pevski in tamburaški krožek pa pripravljata sproti programe za proslave.
p-
Kočevje potrebuje novo pekarno
.Na zadnji seji občinskega ljudskega o-dborg v Kočevju so sprejel; vrsto odlokov ter razpravljali o gradnji nove pekarne, ki jo v Kočevju res potrebujejo. V mestu .imajo namreč samo e« zastarel pekarjki obrat, ki ima dokaj slabe naprave.
Ker v Kočevju često zmanjka kruha, zahtevajo gradnjo nove pe-ka-rn-e tud; -potrošniki. Odbornik: so sklenili, da bodo po možnosti že letos začel; gradit; nov-o pekarno v okviru podjetja »Klas«, ki že pri-pra-vlja potreben elab-o-rat.	(or)
Rudarski dom bodo - gradili
Delavsko prosvetno društvo »Svoboda« Kočevje — rudnik pa tud.; sami rudarji kočevskega rudnika pogrešajo prostor, kjer bi se 1-ah'ko kulturno !n prosvetno najboljše izživljali. Za-radi tega so nedavno s/kleni-lii, da bodo zgradili v bližini rudnika rudarski dom. Ker so načrti že -pripravljeni, je upati, da se bo gradnja kmalu začela.	(o-r)
Kočevja
Prebivalci prijaznih vasi Slemen so se te dni poslovili od svojega dolgoletnega šolskega u-pravitelja Jos-ipa Pirnata, ki je umrl v 54. letu starosti. Pogreba so se udeležili številni prebivalci okoliških vasi. s-aj je bil tovariš Pirnat med njimi zelo priljubljen. Ljudem je bil najboljši svetovalec dn prosvetni voditelj, poleg tega pa je sodeloval pr-i vseh političnih organizacijah.	(or)
INVALIDSKI PEVSKI ZBOR
V četrtek 7. marca. t. j. na pred-večer dneva žena, se bo Kranjčanom prvič predstavil Invalidski pevski zbor iz Ljubljane, ki ga vodi znani skladatelj in dirigent prof. Radovan Gobec. Ta zbor je bil ustanovljen že v NOB v Kočevskem Rogu. Danes šteje čez 50 pevcev in ima za seboj blizu 4i>o nastopov. Poznajo ga tudi v tujim.
J-k
USPEŠNO DELO »SVOBODE-CENTER«
Prav gotovo je v letošnji sezoni poleg dramske sekc:.;e. ki je med najboljšimi na Gorenjskem, zelo delavna Izobraževalna sekcija, k.-; prireja redna tedenska predavanja z najrazličnejših področij gospodarstva, znanosti, kulture in športa. Vsa predavanja so zelo dobro obiskana, kar dokazuje, da si prebivalstvo želi čim več koristnih predavanj. Priznati moramo, da
je »Svc-boda-Center« letos z organiziranjem rednih tedenskih predavanj v pol-n; merj uspela.
Prav b; bilo. da bi jo posnemal; tudi »Svobod.;« v Stražišču in na Primskovem.	J—k
GOSTOVANJE CELJSKEGA GLEDALIŠČA
V soboto in nedeljo le prvič
prestopilo prag Prešernovega sle-
ciaiišča Celjsko mestno gledališče,
ki se je predstavilo kranjskemu občinstvu z dvema najbolj uspeli, ma uprizoritvama Ricnarda Nasha
»Vremenar«, v nedeljo pa se .ie
zanimivi romanc, pridružila zelo zanimiva in aktualna drama Lu-torvskega »Dežurna služba« — delo. v katerem se odraža velik zgodovinski premik v življenju sodobna revulicionarne Poljske.
Kranjsko gledališko občinstvo je z zanimanjem sprejelo celjske goste. Vse predstave so bile dobro obiskane saj so to Celjam tudi zaslužili s svojim odličnim szvaia-njem obeh gledaliških del. Kranjsko občinstvo si želi v bodoče še več takih gostovanj.
MLADINSKA UNIVERZA
Po dolgem mrtvilu je v petek začela delati tudi Mladinska univerza, ki je v preteklih le-tzh redno prirejala tedenska predavanja. Za to delo skrbit.a kranjsko akademsko društvo in občinski komite LMS. Prvo predavanje je b‘lo v petek v fizikalni dv-oirani I. gimnazije. Predaval je Peter Arnšek o »Pogledu v vsemirje skozi stolet-a«. Zanimivo predavanje so spremljale številne sk'o.ptične slike.
NA KRVAVCU TELEVIZIJSKI ODDAJNIK
Pred kratkim je bila na Krvavcu otvoritev televizijskega oddajnika. To je šele P-rvj poizkus televizije v Sloveniji. Vendar bodo. če bo oddajnik dobro deloval, po izjavah strokovnjakov začeli z gradnjo posebne zgradbe za televizijo.
Prav te dni pa na Krvavcu tov. Badjura snema najn-oveišo tehniko smučanja za svoj zgodovinski film »Od Blok do Planice«. Pri filmu sodelujejo znan; slovenski smučarji Budi-nek. Janc, Kerštajnova iu Furlanova.	J—k
Pekarna na boljši poti
,	.-	»cnaicim	»vi	v	iviai	i—
upravljanju, predvsem o solile:n boru sta letos omogočila Radio-
odborih. Ti se namreč že marsikje vse premalo poglabljajo v vzgojne probleme. O delavs-kem samoupravljanju pa je bilo na občnih zborih Izrečenih bolj malo besed. V občini namreč ni preebn.e industrije niti pomembnih podjetij, zato je to razumljivo. Nedvomno pa *o vsi občni zbori pokazali, da se član; Socialistične zveze zelo trudijo in zanimajo za napredek.	—
klub in Ljudska tehnika. Na Prvi. Četrti. Peti in Osmi gimnaziji so namestili zvočnike, ki zelo claišujelo šolsko delo. Ponekod bodo pričeli uporabljati šolske plošče za angleščino, kar bo mnogo pripomoglo k hitrejšemu učenju lezika.
*
Krožek za ročna dela na VIIT.
Gimnaziji ima za fante urejeno delavnico, ki jo je opremila Ljudska tehnika z najrazličnejšimi stroji in orodjem, s katerimi vežejo knjige in izdelulejo mizarske in kovinske izdelke. Za krožek je tolikšno* zanimanje, da mora de-
Ko je v oktobru lanskega leta pekarna v Štorah dobila novo vodstvo, so še bolj prišle na dan nepravilnosti, ki jih je v prvi vrsti zagrešil bivši poslovadja Ignac Pentek. Pod njegovim vodstvom podjetje sploh ni imelo upravnega odbora, delavski svet pa se ni redno sestajal. Ko je kolektiv videl, da v vodenju pekarne nekaj ni v redu, je zastopnik delavskega sveta predlagal revizijo poslovanja. Vodstvo podjetja je ta predlog dolgo zavračalo, dokler ni spomladi lanskega leta tržna inšpekcija ugotovila primanjkljaja in poneverbe za okoli 280.000 dinarjev, finančna inšpekcija pa razna druga škodljiva dejanja, zaradi katerih se bodo odgovorne osebe še zagovarjale pred sodiščem.
Novemu vodstvu pekarne v Štorah je že v kratkem času uspelo napraviti red v podjetju. Do veljave sta prišla organa delavskega samoupravljanja, vidni uspehi pa so se pokazali tudi v poslovanju. Pekarna je namreč dvignila proizvodnjo kruha in peciva za okoli 40°/o, nadalje je odprla novo prodajalno kruha v Šentjurju, razširila omrežje za proizvodnjo kruha od Štor do Kozjega in Teharij, povečalo odstotek izpeke kruha od 5 na 6°/« itd. Na podlagi vseh teh uspehov, bo pekama v Štorah od 1. marca dalje znižala ceno za kilogram črnega kruha od
51 na 50 dinarjev, ceno velikim žemljam od 10 na 8 dinarjev ter malim žemljam od 5 na 4 dinarje.
Pospeševanje kmetijstva
Letos bo prišlo v sklad za pospeševanje kmetijstva uri okrajnem ljudskem odboru v Murski Soboti okrog 44 milijonov dinarjev. Svet za kmetijstvo je na svoji zadnji seji razpravljal o tem, kako se bodo v glavnem ta sredstva uporabila. V poljedelstvu so namenili največ sredstev za kal-c.ifikacijo kisle prekmurske zemlje. Nekaj sredstev bodo uporabili tudi za nove poizkuse pri pridelovanju krompirja in koruze. Kmetijske zadruge in kmetje bodo iz tega sklada prejeli okrog 50 tisoč sadik ohrovta in podzemne kolerabe — dveh krmnih rastlin, ki jih v Pomurju še ne pridelujejo. Letos bodo nabavili tudi 30 novih prevoznih škropilnic. Največ sredstev je predvidenih za razvoj živinoreje in sicer predvsem za nabavo plemenjakov. Tudi za noi-e sadne nasade so predvidena precejšnja sredstva. Računajo da bo Pomurje letos dobilo 30 ha novih sadovnjakov.	H.
KUPUJTE KNJIGE ZALOZBB
• »SLOVENSKI
• POROČEVALEC«
SODOBNA ANKETA
O MAŠIM UČUMCIM
Te dni so začeli izpolnjevati Učitelji v nižjih razredih vseh osn-ovnah šol pri nas ankete za ovoj« učence. Iz odgovorov na vrsto vprašanj bo mogoče dobiti precej jasno in zanesljivo sliko, kako žive naši otroci, kakšne so družbene razmere 'izven šole, kjer ti prebijejo ve-
NEKAJ
JEDILNIKOV
KOSILO: Možgan j a juha — Pe-Pen krompir — Rdeči radie s trdo kuhanimi jajci — 2no.
VEČERJA: Jabolčni pečenjak — kompot — 150.
Možganja juha: Iz 6 dkg masti in ti dkg moke napravimo svetlo-rumeno prežganje, ki ga zalijemo z zelenjavno juho. Posebej prepražimo na masti sesekljano čebulo. peteršilj, možgane, pridene-mo juho in prevremo.
KOSILO:	Juha iz pečenkinih
ostankov — Špinačni puding z omako — Krompirjev pire — 260.
VEČERJA: Nadevana Jajca s slanino — čaj — ISO.
Juha iz pečenkinih ostankov: Iz kosti pečenko ali kuhane, ki nam ostanejo, napravimo lahko prav dobro juho. Kosti dobro sioičemo in kuhamo kaki dve uri v l 1 vode. Nato precedimo skozi gosto sito, pridenemo 5 dkg zdroba in prevremo še 10 minut. Istočasno kuhamo zraven ludi. jušno zelenjavo, da izboljšamo okus.
špinačni puding:	1°	dkg	masti
ln 4 rumenjake umešamo penasto, pridenemo 25 dkg kuhane in pretlačene špinače. malo kisle smetane, 20 dke drobtinic, sol in sneg 4 beljakov. Zmes damo v dobro namazano in z drobtinami potreseno posodo ter kuhamo v pari 1 uro. Nato zvrnemo puding v plitvo skledo, oblijemo z b-io omako in garniramo s krompirjevim pirejem.
Nadevana jajca s slanino: Trdo kuhana jajca nrerežemo po dolgom na polovico in odstranimo rumenjake, namesto teh jih napolnimo z nadevom, iti ga napravimo iz stlačenih rumenjakov, drobno sesekljanih kaper, gorčice. drobno sesekljanih sardel ln nekoiiko olja. Medtem spečemo rezine slanine, na vsako rezino položimo 1 nadevano jajce, vse skupaj pečemo na. vročem ognju 5 minut in serviramo takoj in vroče.
KOSILO: Krompirjeva juha — Narastek iz rezancev s sirom — Kompot — 250.
VEČERJA:	Pražena jetra —
Krompir z ocvirki — 150.
Narastek iz rezancev s sirom: Napravimo rezančno testo iz 15 dekagramov moke. 1 ja.ica, napravimo rezance, jih skuhamo in odcedimo. Posebej zmečkamo 10 dekagramov surovega masla, 10 dekagramov sladkorja, 3 rumenjake. 15 dkg pretlačenega sira. limonine lupinice, pol limone In primešamo sneg 3 beljakov. To zmes primešamo rezancem in damo v namazano in z drobtinami potreseno pekačo ter pečemo tri-četrt ure.
KOSILO: Fižolova juha — Telečja klobasa — Riž — 270.
VEČERJA: Ruske palačinke — Solata — 180.
Telečja klobasa: K kg telečjega mesa potolčemo. Posebej sesekljamo malo mesa. prekajeno slanino. čebulo in zrezan peteršilj. S tem namažemo potolčeno telečje meso, ga trdo zavijemo in ovijemo s prekajeno slanino, povežemo z vrvico ter pečemo. Ko je ponečeno. pridenemo še čebulo, košček korenja, peteršilja in nekaj žlic vode. Ivo je pečeno, odlijemo nekoliko mnsti, prilijemo nekaj žlic vode in žlico kisa. Ko zavre, odstranimo vrvico in slanine, zrežemo klobase na koščke, jih zložimo na krožnik in precedimo nanje sok.
Ruske palačinke: Palačinke namažemo s sledečim nadevom: 1‘4 kilograma riža prepražimo na masti s čebulo ln pridenemo 1 trdo kuhano jajce, posolimo in opopra-mo.
6iino dneva, kakšno je njihovo zdravstveno stanje, šolski uspehi in podobno.
Vprašanja niso nekaj novega, vendar pa so tako izčrpna, da bodo nedvomno izpolnila pričakovanja. Predvsem pa so v vprašalni polj za učence pestra in vsebinsko bogata. V prvem delu zbirajo učitelja odgovore o učencu s stališča šole —-kakšen je šolski uspeh, ocena v vedenju itd. V drugem delu so nekatera vprašanja o tem, ■kako se učenec uči in al; ima na razpolago razne šolske po-
trebščine. Ker pa otrokov uspeh v šoli ni odvisen samo od njega samega, temveč tudi od šolskih razmer, so dodana v-praša-nja, kt naj z druge strani tolmačijo razmere, v katerih se uč; učenec — ali v več izmenah, ali je učilnica zasedena, prenatrpana itd. Zastavljeno je tudi vprašanje o zvezi med šolo in domom ter več vprašanj, kako se otrok hrani, alt je koristnik šolske dopolnilne prehrane in podobno. Vs; opisa-nl podatki bodo nedvomno velike vrednosti za ugotavljanje aploš-
MAŠKA11E
nega zdravstvenega in prosvetnega stanja učencev v posameznih predelih. Tudi del vprašalne pole, ki je posvečen proučevanju učenčevega domačega okolja, bo lahko pokazal razmere, v 'katerih živijo otroci. V tretjem delu ankete so vprašanja o izvenšo.laki obremenitvi otroka, ki se po vaseh izraža v tež/kem fiiziičnem delu, v mestih pa v obremenitvi z izvenšolslkii-mi predmeti.
Novost v anketiranju učencev je vprašanje, kako porabijo normalni delovnik. A čeprav odgovori iz ankete ne bodo povsem zanesljivi, bodo vendar povedala, ali so otroci, ki sploh nimajo prostega časa ter morajo vedno delati in koliko jih je, a tudi, koliko je otrok, ki sploh nič ne delajo.
Pri sestavljanju anketne liste je sodelovala z nasveti in pripombami vrsta vidnih strokovnjakov z raznih področij, katerih delo je močno vezano na konkretne podatke take vrste, kakršni bodo dobljeni s to anketo.
Anketo bodo izpolnjevali učitelji. Nedvomno bo to razmeroma veliko dela, vendar bo pokazalo zanimivo sliko življenja An dela našega šolarja. V. B.
Premalo otroških vrtcev v Mariboru
V mariborskem okraju je 28 vtroev, ki sprejmejo lahko 1421 otrok, od teh jih je v Mariboru 11, ostali pa v večjih krajih To število pa se kaže iz leta v leto bolj kot nezadostno, saj 00 vsakem vpisovanju zavrnejo zaradi pomanjkanja prostorov nad 1000 prosilcev. Med njimi je žal tudi mnogo zaposlenih mater, ki se morajo odreči tej ugodnosti. Vrtci v industrijsko razvitih krajih niso le potrebna vzgojne ustanove, marveč ekonomska nujnost zaposlenih mater.
Po zadnji analizi v stanju vzgojnih ustanov, ki jo je izdelal svet za šolstvo pri OLO Maribor, bi nu.ino potrebovali 17 novih vrtcev v mariborskem okraju, saj imajo nad 22.000 predšolskih otrok. Zlasti bo po-trebovaLl vrtce v Slivnici, Hočah, Lenartu. Podvelki in Vuzenici. V Mežici je sedanji vrtec tudi povsem pretesen in bo treba misliti na njegovo adaptacijo, ali na nev vrtec. To so potrebe, medtem ko so želje staršev', ki bi radi delno prepustili skrb za vzgojo otrok vrtcem, mnogo večje. Niso redki primeri, ko v industrijskem središču žele v vrtec tudi otroci kmečkih stršev in bi jim ti zelo radi ustregli — toda vrtec jih ne more sprejeti.
Se bolj pereče je pomanjkanje vrtcev v Mariboru samem. Lani so morali vrtci v mestu od ikloniti 1370 prosilcev. Zlast1 tesno je v vrtcih na področju
občine Center. Otroke, ki jih ne more'sprejeti vrtec v Razlagovi utici odpeljejo vsako jutro z avtobusom v vrtec na Pobrežje, kjer je zdaj v zimskem času, nekoliko več prostora. To so samo otroci zaposlenih mater, medtem ko je na področju občine Center okoli 32C0 otrok, ki jih predvsem zaradi pomanjkanja prostorov ni mogoče zajeti v predšolsko kolektivno vzgojo
Vprašanje prostorov za vrtce je vse doslej ostalo nerešeno predvsem zato, ker — lahko bi rekli — ni tistega, ki jih-je dolžan graditi. Občine nimajo de--?."ja nii: 7.3 potrebe obveznega šolstva. Podjetja in gospodarske organizacije, ki so zgradile vrsto stanovanjskih blokov, niso zgradile niti emega samega vrtca, odnosno potrebnih prostorov za predšolsko deco. Saj prav-takšen nered v stanovanjski izgradnji opažamo v pogledu gradnje šol. Podjetja dajejo denar za stanovanja, toda za vzgojo otrok pri tem ne predvidijo no-benih sredstev- Čeprav je bil še na zasedanju bivšega MLO Maribor sprejet svoj čas sklep, da morajo investitorji predvideti določene zneske tudi za gradnjo vrtcev, je ostalo vse pri starem.
Morda bi bilo umestno obnoviti ta predlog ponovno na seji okrajnega ljudskega odbora in na setjath občinskih odborov. Sveti za varstvo matere in otroka naj bi bili pobudniki za to, k?iti zdaj. ko bodo investitorji odločali o novogradnjah jih
spomnimo na otroke tistih staršev, ki bodo zaprti, pa četudi v lepih stanovanjih.
m
j
Ce manjka
vitamin C
Regrat
D prva
• pomladanska • solata
Bliža se pomlad, ki nam prinaša s svežo zelenjavo pestrejše jedilnike. Zlasti bi morali uvrstiti vanje špinačo, regrat in vse vrste zelene solate. Nežne mlade koprive so dobro nadomestilo za špinačo. Tud' mesečno redkvico, luk, por in mlade kolerabiee lahko pripravljamo kot solato, še bolje pa je, da jih uživamo surove ali kvečjemu dušene.
Zdrava spomladanska zelenjava, ki jo lahko nudi vsaka gospodinja svoji družini, pa je regrat. Vsebuje mnogo rudninskih snovi in vitaminov, vzbuja tek in sili k delovanju prebavne žleze. Tudi za jetra je koristen. Posebno dober je regrat, ki je rasel na peščeni zemlji ali kar v pesku, ker je bolj bel in krhek kot travniški. Regrat, pobran po krtinah, ima lepo bela in mehka stebelca in je zato še boljši. Jemo ga v solati samega, lahko pa mu primešamo še krompir ali fižol. Prav nič napačen ni, če ga skuhamo v slani vodi, ga odcedimo, popopramo ter potresemo s sesekljanim peteršiljem in česnom in zabelimo z oljem ali z raztopljenim maslom. Iz kuhanega regrata pripravimo tudi okusno špinačo, vendar je bolj priporočljivo, da ga uživamo surovega, ker izgubi s kuhanjem mnogo koristnih snovi.
Nabiranje regrata lahko združimo s prijetnim nedeljskim izletom, pa bomo tako prišli hkrati do dobrega zraka in okusne zrave solate.
MK
V zimskih in pomladnih mesecih je naša hrana zaradi tega, ker nimamo na razpolago svežega sadja in zelenjave, zelo revna s snovjo, ki je neobhod-no potrebna za življenje in normalno presnavljanje, t. j. vita-n.i.i c. Njegov nedostatek v prehrani so v preteklih stoletjih dobro poznali mornarji na dolgih plovbah. Nekateri slavni pomorščaki so v dobj odkritij Amerike in Avstralije izgubljali veliko večino svojega moštva, •ki se je zaradi takratnega nepoznavanja pravilne prehrane hranilo le s prepečencem in nasoljenim mesom. Mornarji so slabeti, dlesni so jim krvavele in če niso prišli kmalu v pristanišče, kjer so se založiii s svežo hrano, so mnogi pomrli. Sred; XVIII .stoletja je neki angleški mornariški zdravnik dokazal, da neznana bolezen pomorščakov hitro izgine, če nudimo bolnikom sveže pomaranče in limone. Z vitaminom C bogato hrano, ki so ga kemiki izolirali šele pred 30 leti, je že v krimski vojni priporočal za prehrano vojakov siavni ruski kirurg Pirogov.
Pomanjkanje vitamina C je vzrok, da pade odpornost našega organizma in postanejo odrasli in zlasti otroci zelo sprejemljivi za mnogo bolezni, posebno za gripo.
Skoraj vsakdo je sedaj v dobi pomanjkanja vitamina C, katere hujšo obliko nazivamo skorbut. Bolnik je brez volje do dela. nima nobene moči in ima večkrat bolečine v nogah.
Dlesni mu krvave ob najmanjšem dotiku, n. pr. pri umivanju zob. Tega pa ne vidimo pri dojenčkih in starčkih. Bolnik ima neprijeten zadah iz ust, ker se v ranjeni siuznici naselijo gnilobne bakterije. Hrano odklanja zaradi bolečin pri žvečenju. Vsakdo ve, da so zaradi pomanjkanja vitamina C v hrani izgubili svoje zobe mnogi naši interniranci, ki so bili v koncentracijskih taboriščih.
Otroci so zelo nemirni, razdražljivi, biedi, slabotni in zeio zaostajajo v razvoju.
Kako zdravimo našega bolnika?
Nuditi mu moramo pomaranče in limone. Zelo bogat izvor vitamina C so v jesenskem času zelene paprike, špinača in sploh sveža zelenjava. Ce se doječa mati pravilno hrani, je v njenem mleku mnogo C vitamina, ki je neobhodno potreben za razvoj in rast dojenčka. Dolgo kuhanje ga razkraja, zato ga v prevretem kravjem mleku ni. Za otroke nam zdravnik v zimskem in pomladnem času predpiše poseben vitaminski sirup, ki ga imajo otroci zaradi okusa po pomarančah zelo radi.
Večkrat se pokaže, da se za čezmerno spomladansko utrud-ljivostjo na videz sicer zdravega človeka skriva pomanjkanje vitamina C v prehrani. Zato velja v sedanjem času za vse: čimveč limon j,n pomaranč, četudi se moramo odreči drugim lepim stvarem. Prva j« skrb za zdravje!
Dr. A. ml.
PRVI ZVONČKI
	
::::::::
jumur.m: ..........
M. A., LJ.:	3 leta je, odkar
vas je začelo boleti na levi strani v hrbtu med lopatico in hrbtenico. Bolečine so vedno hujše in se raztezajo od predela nad petim in sedmim prsnim vretenom pa do desne lopatice in na obeh straneh od obeh lopatic navzgor. Najhu.iše bolečine čutite ponoči, vendar se pa proti jutru ublaže. Cez dan se bolečine ponovno pojavijo, in sicer iz centra med hrbtenico in lopatico prek celega hrbta do tilnika.
Zadnji čas vas pri vsakem gibu z levo roko, pri pripogibanju močno zbode med lopatico in hrbtenico. Bili ste že pri različnih zdravnikih, ki so poskušali razna
Ze tako dolgo si je želel biti maškara, pravzaprav tako dolgo, odkar je začel čebljati prve besede. Toda želja se mu ni hotela izpolniti. Skoraj jo-aje je odhajal od izložb, ki so bile polne najrazličnejših prečudnih mask. Nekatere so imele usta d.o ušes, druge so T bile opice, tretje velikani in t pritlikavci. Seve, to so bile samo glave. Vse drugo si je Rokec vse prav lahko sam predstavljal.
»Glej mama, kupi mi tisto masko. Velikan bom. Ne. ne, tista tam je opica. Bom rale opica in medvedek, pa Pavliha. Tisti pajac tam mi je tudi všeč . . .«
Mati se jp največkrat nasmehnila. Rokčevim željam, potem pa jo je zgra.bila nestrpnost in skušala ga je odtrgati proč od vabljivih izložbenih oken.
»Pojdi, pojdi, vse bi hotel imeti. Saj boš drugo leto maškara..« In Rokec je sprva milo jokal, potem se je žalostno pritoževal in ko mu je bilo šest let. je vekal pred izložbo in se tesno oklevaj matere: »Kupi mi, mama. Tako rad bi bil enkrat maškara. Sai bodo f maškare vsi otroci v ulici.«
iHad	Gi	Qiimaltkcaa
»Misliš, da imam denar za tako potrato,« je jezno dejala mati. »Očetu red!«
In Rokec je neki večer, ko je prišel oče z dela domov, brž izrabil priložnost.
»Očka, kajne, da bom maškara. Ali mi boš kupil masko?«
Oče se je dobrovoljno nasmehnil in si posadil Rokca na koleno. Tako prijeten je bil oče. kadar ni iz njegovih ust zaudarjalo po žganju. Tokrat je bil tako dober z Rakcem in tudi z rnaterjo se ni kregal. Ob takem raazpolože-nju je prav potrpežljivo prenašal Rokčeve šale. Smel mu je jezditi na kolenu, smejal se je, če ga je Rokec vlekel za iišesa in celo. če ga je boleče pocukal, za kratke lase. ki so že rahlo siveli nad ušesom. Rokec je videl očetov nasmejan’ obraz, zato se. je tudi ojunačil.
»Saj res, Rokec, mislil sem že na to, da bi imeli tudi pri
nas maškaro,« se je nasmehnil. »Po večerji pojdemo v mesto, pa si boš izbral masko, kakršno ti bo poželelo srce,« je dejal oče in šegavo pomežiknil ženi. Rokca zdaj ni bilo več treba priganjati k jedi, prvi je bil, ki je odložil žlico.
Potem so se sprehajali mimo izložb, ki so bile prečudno razsvetljene in polne lam-piončkov, pisanih okraskov in veselih pustnih mask. Tokrat je smel ostajati Rokec pred njimi, kolikor se mu. je zahotelo in nista ga preganjala ne oče niti mati. Ta se je sicer vznejevoljila, nad Rokčevo nenasitnostjo. pa je oče zamahnil z roko:
»Tak. pu.sti no. saj si bila tudi ti rada maškara v otroških letih.« Tako je morala odnehati, čeprav nerada, saj je predobro poznala svojega moža.
Ulice, po katerih so hodili, so bile polne vrveža, kot so
navadno prve dni v mesecu,
potem pa se polagoma umirijo. Zato so se le stežka prebijali skozi. Rokcu pa je bilo tako prijetno. Le redkokdaj se mu je nudila priložnost, da bi se takole sprehajal z očetom in materjo po mestu. Ko so se tako že dobršen del večera prerivali po ulicah, je hoja vse tri užejala. Zato je oče zavil v najbližjo krčmo. Najhujšo žejo je pogasil že prvi kozarec, toda ne materi ne očetu ni milo mnogo na tem, da bi se dvignila in odšla iz krčme.
»Oče. pojdimo že, saj si ml obljubil, da boš še nocoj kupil masko,« je zaprosil Rokec, videč, da sta prazna kozarca vedno znova spet polna.
»Bomo že šli.« je dejal oče, ki so mu bile maškare naenkrat deveta skrb.
»Gaj no, ne sitnari, privošči staršem malo počitka,« se je vanj obregnila mati.
In tako. so ostali. Prihajali vr odhajali so drugi pivci. Tu
pa tam je bil vmes kak otrok, • podoben Rokcu. Rokčevi star- ■ ši pa so še ostali. Ze davno so • pozaprli trgovine. Rokec ie to : prav dobro vedel in zato se • mu je obrazek razvlekel v jok. Potem ni več silil, le ves skru- ? šen je obsedel na stolu. Pozno : je že bilo. ko so se končno ; dvignili. Materi je vino gle- * dalo iz oči, oče pa je komaj * lovil ravnotežje in spet je bil * tak kot vedno, ko mu je iz ■ ust zaudarjalo po vinu.	*
Ze po nekaj korakih sta se i oče in mati začela prepirati. ? vedno glasneje. Mijnoidoči so ? se začeli ustavljati. Preneka- f teri pomilovalen pogled je • zadel Rokca, toda oče in mati • tega nista opazila. Ze sta kri- • čala drug na drugega, ne me- i neč se za ljudi. Rokec pa se i je spustil v glasen jok.	•
»Pojmo domov, oče, pojmo i mama.« je prosil. Toda nista ; ga slišala. Šele po dolgem ča- i su so ju ljudje pomirili in • pripravili do tega, da so Rok- j čevi odšli domov.	i
Vračali so se mimo izložb. '• Rokec je skozi solze videl ma- j ske za lesketajočim steklom. • toda bilo mu je. kot da se tu- I di te samo še žalostno smeh- i Ijajo.	V.	K.
zdravljenja, ln vse brez uspeha.
Razpoznava pravega vzroka vaših težav, predvsem bolečin, je od daleč in brez možnosti daljšega opazovanja in pa brez potrebnih preiskav skoraj nemogoča.
V poštev bt prišlo mnenje zdravnika ortopeda, ki je mnenja, kot se zdi, da gre pri vas za razoblikovalno obolenje hrbteničnih sklepov, za spondilartrozo. Zanima nas izvid rentgenskega slikanja hrbtenice.
Bolj verjetno se ml zdi mnenje zdravnika nevrologa, ki je mnenja. da so bolečine posledica prekomernega deta, ker preveč rišete v nadurah.
Zaradi preutrujenosti hrbtnega mišičevja se izvaja pritisk na medvretenčne diskuse, kar povzroča nastanek in izžarevanje opisanih bolečin.
Priporočamo, da poskušate z naslednjim zdravljenjem. Opustite za določen čas vsako nadurno delo, še bolje bi pa bilo. če sl vzamete čimprej letni dopust, ki bi vam omogočil, da za dobo dopusta prenehate z risanjem. Hrbtne mišice poskušajte zmehčati z masažo, in sicer z lahkim gnetenjem. Priporočamo vam ležanje na. trebuhu in mnogo plavania. Poskusite s telovadbo hrbtenice, z upogibanjem rok, glave, hrbta naprej in nazaj. Vsekakor bi vam koristilo, da preživite dopust ob morju.
Ce izvajanje teh navodil le ne bo izboljšalo vašega stanja v doglednem času, bo treba Iskati vzrok drugje in seveda tudi ustrezen način zdravljenja.
K. s.: Bele pikice oziroma razjede na jeziku, ki jih s tujim imenom imenujemo afte, povzročajo neprijeten občutek kakor da bi bila na telesu rana, ki povzroča pekoče bolečine. Vzročnost pojavov aft ni poznana, domneva sc. da so afte posledice infekcije raznih motenj v pvebavilib itd. Vemo, da se afte zelo rad* ponavljajo.
Afte minejo hitro, te; jih mažemo z tooj-no raztopino srebrovega nitrata, nato pa izpiramo usta z žajbljevim čajem, v primerih, kjer se afte rade ponavljajo. moramo skrbeti za splošno telesno odpornost. Zato naj bo hrana bogata na vitaminih in rudninskih soli, priporoča se jemanje kalcija v tabletah, jetrnih preparatov in pa trikrat dnevu« po 1 tableto amidnikotinske ki* sline.
st. 53 — s. marca 1957 j SLOVENSKI POROČEVALEC / str. 7
r
^	^	^	f	j
1
I
f :: >
’' ; *“*•
I
or
ij^V ® i.^	•	115. Od tod je videl na vse strani. Bregove jezerca je
» •'•■• •	obdajalo	visoko drevje, le na eni strani je beli prod pre-
,	. • * ■	hajal v	travnik. Sočno zelenje mu je vzbudilo tek in
Miki nUST£R	zaplaval	je proti bregu. Ko pa je hotel zlezti iz vode, je
začutil, da ga izza bližnjega grmovja nekdo oPazuje-
116. Obstal je v plitvi vodi in dolgo opazoval gosto zaraščeni rob gozda. Dolgo se ni nič zgodilo in že je podvomil v svoj občutek, ko so se nenadoma razmaknile veje. Iz listja je pokukala kosmata glavica medvedka rjavčka. Njegove okrogle oči so radovedno opazovale belega neznanoka.
117. Snežek se ni premaknil. Nagonsko je čutil, da je v vodi bolj varen kot na suhem. Rjavček pa je pogumno prilezel na plan in stekel proti vodi. Na produ se je ustavil in zdaj sta se medvedka lahko od blizu ogledala. Mogla bi biti enake starosti, vendar je bil Snežek nekoliko močnejši.
UAL
KOLEDAR Torek, 5. marca: Pust.
■*
Dne 5. marca 1941 so enote Slan-viove brigade uničile rudnik t>ok-ta v Kokarjih v Savinjski dolini.
Danes je obletnica rojstva slo-cnskega jezikoslovca in narodo-iisca Ivana Navratila. Rodil se je narca 1825 v Metliki. V narodo--c. je ohranil mnogo narodnih,
■ , vdvsem belokranjskih običajev. *
Na današnji dan leta 1827 je -■ari v Parizu Pierre Simon de aplace, znameniti franc, astro-•;iii in matematik. V svoji »Ne-csni mehaniki« je obravnaval edvsem. nauk o plimovanju, o lune in planetov sploh. Po--ivil je znano nebularno hipo-
Marljivo društvo
TVD »Partizan« v Murski Dboti ima ie vedno največ k:ukov, čeprav si društvo prideva, da bi vključilo v svo-vrste predvsem delavsko in ••.jeniško mladino. V zimskih / seeih lani je društvo izved-' več smučarskih tečajev in 'kmovanj. Prav tako je pri-avilo tudi drsalne tekme na : obremenilnem kanalu v /.irski Soboti. Tudi košarka -i odbojka s-ta priljubljeni .vi soboških telovadcev. Tekmovali so celo v Ljutomeru, Ptuju in Mariboru. Društvo je v preteklem letu priredilo tudi društveno prvenstvo v namiznem tenisu. Skoraj vsak mesec je priredilo akademijo s pa vsaj sodelovalo na te-i sadnih nastopih v ostalih •njh Pomurja. Na republi-;em prvenstvu v partizan-■:em mnogoboju je soboška s ‘ -1 mladincev dosegla prvo :.:crto. Za pionirje pa je dru-"o pripravilo nogometno šo--. — Soboško društvo »Partl-n bi lahko pokazalo še veje uspehe, če bi imelo na . da go več sposobnih vo-i el jev.	K.
•-5 »Slovenski poročevalec« največji in najbolj razširjen slovenski dnevnik! @
tezo o nastanku sončnega sesta-va. V matematiki je proučeval krogline funkcije, potencial in verjetnostni račun.
Na TVS je diplomirala za ing. arhitekture Milena Kumar-Matul. Prisrčno čestitamo! — Prijatelji. ZDRAVNIŠKA DEŽURNA SLUŽBA ZA NUJNE PRIMERE od 2. do 9. marca 1957. nočna od 20. do 7. ure, ob nedeljah in praznikih ves dan Zdravstveni dom Center:
Dr. Kotnik Sonja, tel. 31-962, Resljeva cesta 4 b. — Dr. Luzar Josip, tel. 32-427, Cigaletova 1. Zdravstveni dom Bežigrad:
Dr. Tičar Lojze, tel. 21-966, Veselova 19.
Zdravstveni dom Šiška:
Dr. Jenkole Rozalija: tel. 21-131, Černetova 3.
Zdravstveni dom Vič:
Dr. Jež Janez, tel. 32-740, Prešernova 36/IV., v slučaju odsotnosti zdravnika 22-437 ali 21-519, ob nedeljah 21-797.
Zdravstveni dom Rudnik:
Dr. Sirca Anton, tel. 20-167, Ižanska c. 3, v slučaju odsotnosti zdravnika tel. LM 20-500. Zdravstveni dom Ljubi,iana-Moste: Dr. Radšel Alenka. Krekova ul. 5. tel. 31-359. V odsotnosti zdravnika kličite tel. LM 30-300. Zdravstveni dom Šentvid: telefon 731 ali 741.
Društvo za varstvo ptic ima dne 17. marca t. 1. svoj redni letni občni zbor v gostilni »Cinkole« na Poljanski cesti. Člani in prijatelji društva vljudno vabljeni! -Odbor.
Namesto cvetja na prerani grob Mitje Pehanija je poklonila Kosem Ida za slepo mladino 1.000.— din. — Iskrena hvala! .
Najboljše kuhinjske specialitete in izbrana naravna vina po na.i nižjih cenah Vam nudi za pustni torek in sredo Restavracija »Gospodarsko razstavišče«. -Pridite in prepričali se boste!
ZAPRTJE JE ZELO ZOPRNA BOLEZEN, ki Vam povzroča bolečine, istočasno pa odpira vrata celi vrsti nevarnih bolezni. Najučinkovitejše prirodno sredstvo proti temu je redno uživanje rogaškega »DONAT« vrelca. Zahtevajte' ga v trgovinah, ki ga dobe v Ljubljani pri »Ekonomu«, »Mercatorju« in »Prehrani«.
POSKUSITE ŠE VI
NAJBOLJŠO KREMO!
»RIMMEL« ZA POVEČANJE IN BOLJŠO RAST TREPALNIC dobite v drogerijah!
»FLEX« slovi za čiščenje mastnih madežev in ga lahko kupiš v vseh trgovinah, ki prodajajo milo. Pazi na znamko »FLEX«!
»TEINT BELL« kozmetična maska napravi Tvoj obraz mladosten in svež. Žrtvuj nekaj minut za masko predno greš v družbo in ne bo ti žal.
Za direktno povezavo GOLNIKA in PREDDVORA z LJUBLJANO
uvaja
»AVTO PROMET« — KRANJ novo nedeljsko progo KRANJ—LJUBLJANA—KRANJ
Velja od 3. marca 1957	Vozi	samo	ob	nedeljah
10.40	18.00	odh.	Golnik	prih.	13.30	20.40
10.30	18.00	odh.	Preddvor	prih.	—	20.40
11.10	18.30	prih. odh.	Kranj	odh. prih.	13.00	20.10
11.25	18.45		Medvode		12.45	19.55
11.35	18.55		Medno		12.35	19.45
11.50	19.10	prih.	Ljubljana	odh.	12.20	19.30
HIDBOMOMTMiS MARIBOR
sprejme v službo:
2 monterja za vodovodne in toplovodne naprave
2 elektroinštalaterja 2 elekiTomonterja in
več kvalificiranih in polkvaliiiciranih ključavničarjev in avtoličarjev
1136-R
. ^jcvxxxr«ooocoooocxxxx
IVMEČKI U0LJEN0K0PI IVMEC
razpisuj e
I. pismeno jevno licitacijo
za izgradnjo armirano-betonskega odvozdš&a izvoznega stolpa, pogona Brodarovec, ki je začetek in del investicijske izgradnje v 1S57. letu.
Predračunska vrednost je 9,938.600 din. Licitacija bo v stavbi uprave rudnika Ivanec, dne 30. III. 1957 ob 10. uri.
Vsi potrebni tehnični dokumenti in pogoji licitacije so na vpogled v pisarni glavnega inženirja rudnika. vsak delavnik od 8.—14. ure. Licitacija bo po Pravilniku za izvajanje gradbenih in gradbeno-obrtniških del. N. N, št. 3-53 od 23. I. 1B53. leta.
Ponudniki sc dolžni položiti 5 % kavcije od predračunske vrednosti.	1104-R
GLEDALIŠČA
DRAMA — LJUBLJANA
Torek, 5. marca ob 20:	Brecht:
Kavkaški krog s kredo. Abonma red E.
Sreda, 6. marca ob 20:	Moličre:
Sola za može. Izsiljena ženitev. Abonma red S.
Četrtek. 7. marca: zaprto.
Petek. 3. marca ob 19.30 v Operi: Ranko Marinkovič: Glorija. Gostovanje Hrvatskega narodnega kazališta iz Zagreba. Izven in za podeželje.
Sobota, 9. marca ob 20:	Brecht:
Kavkaški krog s kredo. Abonma red F.
Nedelja, 10. marca ob 15: Golia: Jurček. Predstava za mladino in otroke. Izven in za podeželje. — Ob 20: Brecht: Kavkaški krog s kredo. Izven in za podeželje.
5
Samo še nekaj dni nas loči od gostovanja Drame Hrvatskega narodnega kazališta iz Zagreba, ki bo v Ljubljani uprizorila Marin-kovičevo »Glorijo«. To dramo, ki so jo doslej uspešno uprizorila številna jugoslovanska gledališča, je kritika uvrstila med najboljše povojne dramske ustvaritve v Jugoslaviji. Zagrebško uprizoritev je zrežiral arh. inž. Bojan Stupica, ki je obenem tudi scenograf, naslovno vlogo pa igra Mira Stupica. Občinstvo opozarjamo, da bodo imeli gostje v Ljubljani eno samo predstavo, in sicer v petek. 8. marca, v Open. Začetek predstave je ob 19.30. Rezervacije v Glavnem tajništvu SNG, telefon št. 22-52G.
OPERA — LJUBLJANA
Torek, 5. marca ob 19.30:	Doni-
zetti: Ljubezenski napoj. Abonma red H.
Sreaa, ti. marca ob 15:	Rossini:
Seviljski brivec. Zaključena dijaška predstava za gimn. Stična. Četrtek, 7. marca ob 19.30: Čajkovski: Labodje Jezero. Zaključena predstava v počastitev Dneva žena.
Petek, 8. marca ob 19.30: Marinkovič: Glorija. Gostovanje HNK. Zagreb.
Sobota, 9, marca ob 19.30: Doni-zetti: Ljubezenski napoj. Abonma red K.
Nedelja, 10. marca ob 19.30 Verdi: Traviata. - Gostuje sopranistka Ondina Otta. Izven in za podeželje. •
MESTNO GLEDALIŠČE LJUBLJANA Gledališka pasaža Torek, 5. marca ob 20: Crainque-bille. - Abonma red Torek. -Vstopnice so tudi v prodaji. Sreda.. 6. marca, ob 20: A. Remec: Magda. Abonma LMS IV. Vstopnice so tudi v prodaji.
Četrtek. 7. marca, ob 20: Sidney Hov.-ard:	Pokojni Christopher
Bean. Abonma	TSS	I.
Petek, 8.	marca,	ob	20:	Anatole
France:	Crainquebille. Abonma
red Petek. Vstopnice so tudi v prodaji.
Šentjakobsko gledališče LJUBLJANA — Mestni dom
Sreda, 6.	marca	ob	16:	Ogrinc:
»Kje je	meja?«,	veseloigra. A. T.
Linhart: »Zupanova Micka«, komedija. Popoldanska predstava. Izven.
Sobota. 9. marca ob 20: L. Bobič: »Družina Blo«, kom. Prem. Red A. Vstopnice so tudi v prodaji. Nedelja, 10. marca ob 16: Ogrinc: »Kje je meja?«, veseloigra. A. T. Linhart: »Zupanova Micka«, komedija. - Red nedelja —• popoldanski. Vstopnice .so tudi v proda-■ — Ob 20: L. Bobič: »Družina Blo«, komedija. - Večerna predstava. Izven.
Sreda. 13. marca ob 20: L. Bobič: »Družina Blo«, komedija. Red B. VstoDnlce so tudi v prodaji. Predprodaja vstopnic v Mestnem domu. rezerviranje telefon 32-850
Ahonente naprošamo, da poravnajo zapadle obroke.
OBRTNIŠKO GLEDALIŠČE LJUBLJANA Sreda, 8. marca ob 20:	Patric:
»Vroča kri«.
Predprodaja vstopnic dve url pred pričetkom predstave.
MESTNO LUTKOVNO GLEDALIŠČE MARIO NETE
Levstikov (Šentjakobski) trg št. 2 Četrtek, 7. marca ob 17: Pengov-Simončič: »Zlata ribica«.
Sobota, 9. marca ob 17: F. Milčinski: »Zvezdica Zaspanska«. -Ob 20.30:	Fr. Pocci:	»Čarobne
gosli«. Samo za odrasle. Nedelja, in. marca ob 11: F. Bevk: »Lenuh Poležuh«. - Ob 15: Tau-fer-Novy: »Mojca in živali«.
ROČNE lutke Resljeva cesta 28 Nedelja, 10. marca ob 17: Simončič - Pengov: »Medveda lovimo«. Prodaja vstopnic za vse predstave od srede dalje (razen ne-delie) od 10 do 12 na upravi — Resljeva cesta 2S, telefon 32-020 in pol ure pred vsako predstavo (tudi ob nedeljah) pri gledališki blagajni.
PREŠERNOVO GLEDALIŠČE
KRANJ
Torek, 5. marca ob 20:	Armand
Salacrou:	»Noči jeze«. Red A
in izven.
Sreda, 6. marca ob 16:	Aristo-
phanes: »Lisistrata«. Zadnjič — izven in za upokojence iz reda D. - Mladini prepovedano. Opozarjamo na zadnjo predstavo. Četrtek, 7. marca ob 16: Al. Remec: »Magda«. Red C in izven. Petek 8. marca ou 19. Armand Salacrou: »Noči jeze«. Red Sred. tehnična tekstilna šola.
Nedelja, 10. marca ob 16: Armand Salacrou: »Noči jeze«. Izven in
za podeželje.
MESTNO GLEDALIŠČE JESENICE Četrtek, 7. marca ob 19.30:	Karl
Capek: »Mati«. - Slavnostna premiera v počastitev »Praznika žena«. Režija in scena Bojan Čebulj.
Petek, 8. marca ob 19.30:	Karl
Capek: »Mati«.
Sobota, 9. marca ob 20:	Andre
Roussin:	»Otroci prihajajo«. -
Gostovanje v Novi Gorici.
Nedelja, 10. marca ob 15:	Andre
Roussin: »Otroci prihajajo«. Gostovanje v Novi Gorici.
MESTNO GLEDALIŠČE CELJE
Torek. 5. marca ob 15.30:	Miloš
Mikeln: »Petra Seme pozna poroka« — III. srednješolski abonma.
Ob 20: Miloš Mikeln: »Petra Seme pozna poroka« — torkov abonma in izven.
Sreda, 6. marca	ob 16:	Miloš	Mikeln:	»Petra	Seme	pozna	po-
— II. srednješolski abonma. Petek, 8. marca ob 16:	Shake-
speare: »Macbeth — i. srednješolski abonma.
Sobota,	9. marca ob 20:	Miloš	Mikeln:	»PetraS	Seme	pozna	po-
roka« — sobotni abonma in izven.
Nedelja. 10. marca ob 16:	Jerzl
Lutowski: »Dežurna služba« — Gostovanje v Trbovljah.
KOUGERTI
Jutri koncert za Reprizni (oranžni abonma). Dirigent Lovro Matačič. - Spored — Beethoven VIII. simfonija; Strauss, Smrt in zveličanje; Strauss, Don Juan; Ravel, Bolero. Preostale vstopnice na razpolago pri blagajni SF od 300 din navzdol.	K
RADIO
SPORED ZA TOREK
Poročila:	5.05,	6.00, 7.oo, 8.00,
10.00, 13.oo, 15.oo, 17.00, 19.oo,
22.00 in 22.55.
5.00—7.00 Dobro jutro, dragi poslušalci (pester glasb, spored) — vmes ob 6.30—6.40 Reklame in obvestila. 7.30 Zabavni zvoki, vmes ob 7.20—7.25 Naš jedilnik. G.05 Za prijetno dopold. razvedrilo vam bodo peli in igrali domače pesmi in napeve # priljubljeni ansambli in solisti. *8.40 Igrajo mali zab. ansambli. 9.00 Radijski roman — Anatolij Vinogradov:	Paganini -
IX. 9.20 Mali dopoldan, koncert. — Felix Mendelssohn - Bartholdy: Sen kresne noči, Fr. Schubert: Simfonija št. 5 v B-duru. - 10.10 Od melodije do melodije. 11.15 Za dom in žene. 11.30 Pol ure samospevov jugoslov. skladateljev:	-
12.30 Pol ure za ljubitelje slov. narodnih pesmi. 12.30 Kmečka univerza — ing. Vlasta Stergar: Izkušnje pri zatiranju plevelov s kemičnimi sredstvi. 12.40 Georges Bizet: Arležanka, suita št. 1. 13.fo Sambe, rumbe in boleri. - 13.30 Pester operni spored. 14.20 Zanimivosti iz znanosti in tehnike. -14.35 Naše poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 15.15 Zabavna glasba — vmes reklame. 15.40 Tečaj franc, jezika — 15. lekcija. 15.55 Tečaj angl. jezika — 42. lekcija.
16.10 Popoldanski simf. koncert.
17.10 Zabavna in plesna glasba na tekočem traku. 18.00 Športni tednik. 1:8.30 Iz solistične glasbe. -
19.00 Radijski dnevnik. 19.30 Zabavna glasba — vmes reklame. -
20.00 Pust, pust, širokih ust.. . (zabavna karnevalska oddaja) 22.15 Povabilo na ples. 22.15—23.00 UKV program:	Iz	slovenske	komorne
glasbe. 23.00—24.00 Oddaja za tujino — na valu 327.1 m (Prenos iz Zagreba).
II. program za torek
12.30 Pisana vrsta zabav, skladb v izvedbi orkestrov Mantovani, Sidney Torch. Werner Muller, Les Paul, Paul Weston in Dunajskega simfonič. orkestra; poje Rene Franke. 13.00 Napoved časa, poročila in vremenska napoved. 13.10 Simfonični koncert — Arthur Honegger:	Poletni pastorale; E.
Bloch: Seloma, rapsodija za čelo in orkester; R. Strauss Don Kihot, variacije na viteško temo. 14.20 Ljubljanska kronika in obvestila. 14.35 Pojo otroški in mladinski zbori. 15.00—15.15 Napoved časa, poročila in vremenska napoved. 22.15—23.00 Iz slovenske komorne glasbe (Risto Savin, V. Ukmar).
PUTMIK SLOVENIJA
obvešča
SMUSKI POLETI V PLANICI
PUTNIK SLOVENIJA prireja v nedeljo, 10. marca enodnevne izlete v PLANICO na zaključno tekmovanje v smuških poletih na 130 metrski skakalnici. - Posebni vlaki bodo odpeljali iz Ljubljane ob 7.02, ob 6.12 in ob 5.17. Izkoristite izredno priliko, obiščite FLANICO v času največje zim-sko-športne prireditve. PLANICA Vas pričakuje v soncu!
DELOVNI KOLEKTIVI!
Za ogled SMUŠKIH POLETOV v PLANICI kupite Vašim članom vstopnice ZE V PREDPRODAJI s 35 9o popustom! Vstopnice dobite v poslovalnicah PUTNIK -SLOVENIJA!
*
Za Vaše potovanje v inozemstvo Vam najhitreje oskrbi potrebne VIZUME PUTNIK SLOVENIJA. Poslužite se tudi Vi ta ugodnosti!
PREDAVANJA
Prirodoslovno društvo v Ljubljani vabi na poljudnoznanstveno predavanje ing. Viktorja Bradača: O vakuumu. Predavanje, spremljano s poskusi in diapozitivi, bo danes ob 20. uri v prirodoslovni predavalnici na Univerzi, vhod z Gosposke ulice.	-P
Slovensko geološko društvo vabi na predavanje prof. dr. ing. B. Vovka: Mejno področje med geologijo in pedologijo. Predavanje bo v sredo, 6. marca, ob 17. uri v Matematični predavalnici na Univerzi.	-P
Pododbor Združenja rezervnih oficirjev Jugoslavije terena »24 talcev« vabi vse rezervne oficirje in podoficirje svojega področja na predavanje:	»Napad i
odbrana u uslovima atomskog 'oružja«, k'i bo v sredo, 6. marca 1257/ ob 19.30 v dvorani SZDL — Zarnikova 3. Poleg predavanja bodo predvajani tudi filmi. — Odbor.	P
Slovensko kemijsko društvo, organska sekcija, obvešča vse člane in ostale zainteresirane, da bo v četrtek, dne 7. t. m. predaval tov. ing. Anton Žugelj, uslužbenec tovarne »Teol« o temi:	Sintetična
pralna sredstva. Predavanje bo v kemični predavalnici, Ljubljana, Vegova ul. 4, ob 16. uri. Vjudno vabljeni.	P
GOSPODINJE!
Ljudska univerza v Ljubljani in Zavod za napredek gospodinjstva prirejata ciklus preda-
IWE:TAPRIL
vanj »Dom in gospodinjstvo«. V četrtek, dne 7. marca 1957 bo predaval ing. Pavel Gestel »Zakaj majhna stanovanja« (s skioptič-nimi slikami). - Predavanje bo ob 20. uri v dvorani Prirodoslov-no-matematične fakultete, vhod iz Gosposke ulice.	P
RAZPISI
RAZPIS
Upravni odbor kmetijskega posestva Stična na Dolenjskem razpisuje na podlagi 9. točke 12. člena pravil posestva, naslednja delovna mesta:
1. mesto knjigovodje(-kinje) —
2. mesto kmetijskega delovodje.
Pogoji:
Pod tč. 1. — Ustrezna strokovna izobrazba in vsaj 3 leta prakse v samostojnem knjigovodstvu.
Prednost imajo interesenti-ke s knjigovodsko prakso na kmetijskih gospodarstvih.
Plača po tarifnem pravilniku in-po dogovoru.
Samsko stanovanje in hrana zagotovljeno.
Nastop službe takoj ali po dogovoru.
Pod tč. 2. Dovršena srednja ali nižja kmetijska šola in vsaj 3 leta prakse v poljedelsko-živinorejski proizvodnji.
Plača po Tarifnem pravilniku posestva.
Samsko stanovanje in hrana zagotovljena.
Nastop službe najpozneje s 1. 4. 1957.
Pismene ponudbe za razpisani delovni mesti z navedbo strokovnosti in dosedanjega službovanja pošljite najpozneje do 15. 3. 1957 na naslov:	Kmetijsko posestvo
Stična, p. Ivančna gorica. -R
RAZPIS
Bolnica Valdoltra pri Kopru
potrebuje za takojšnji nastop naslednje uslužbence:
inventarista — knjigovodjo osn.
sredstev;
vodjo ekonomata;
strojepisko z znanjem stenografije;
več kvalificiranih bolničark;
več kvalificiranih otroških negovalk.
Pogoji: za prva tri mesta dovršena Ekonomska srednja šola, za bolničarke in negovalke dovršena strokovna šola.
Prednost imajo samske osebe. Stanovanje in hrana v bolnici. Prošnje z življenjepisom sprejema uprava bolnice do 10. marca. -R
UMRLI
Vsem sorodnikom in znancem sporočamo žalostno vest, da je po kratkotrajni in težki bolezni umrl
FRANC NOSAN posestnik Sajevec pri Ribnici
Zaiu.ioči:	žena Ivana, sinovi
France. Janez, Emil, hčerki: Iva in Vera, brat Janez, sestre Angela Jennij, Ohio, Neža, Francka z družinami in ostalo sorodstvo.
ZAHVALE
ZAHVALA Ob težki izgubi našega dragega moža, očeta
ALFREDA TVRDY-a
se zahvaljujemo vsem, ki so ga spremili, sočustvovali z nami in poklonili številne vence.
Posebno zahvalo izrekamo šefu zdravniku dr. Gregorčiču za njegov trud in požrtvovalnost. Ravno tako tudi železniški godbi in družini Jernejčič, ki nam je stala ob strani.
Ostali žalujoči.
ZAHVALA
Ob nenadni izgubi našega dragega. dobrega ata in moža
FRANCA SITARJA
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so ga v tako obilnem številu spremili na njegovi zadnji poti.
Posebno se zahvaljujemo ZB, SZDL, gasilskemu drušvu terena Stožice - Ježica in godbi LM Za poslovilne besede na čast pokojnika velja zahvala tov. Coku in tov. Bohincu, kakor tudi pevcem Stožice - Ježica in vsem darovalcem vencev in cvetja. Prosimo tihega sožalja.
Sitarjevi
ZAHVALA Vsem, ki ste nam v času bolezni in bridke smrti našega nepozabnega, preljubega moža in očeta
KARLA BRATINA
pomagali in z nami sočustvovali, iskreno priznanje! Posebno hvaležni smo požrtvovalnim zdravnikom:	dr. Dietzu, primar. dr.
Brandstetterju, prim. dr. Rožmanu, dr. Sčuku, ki je napravil vse, kar je bilo v njegovi moči, da bi dragemu pokojniku rešil življenje in pomagal v najtežjih
urah. Topla zahvala naj gre za
prisrčne in zbrane poslovilne besede vsem govornikom in pevcem za žalostinke. Veliko zahvalo smo dolžni duhovščini, vsem šolskim in prosvetnim organizacijam, sovaščanom, čebelarskemu dru-
SPORED ZA TOREK »UNION«: ital. barvasti film »GIUSEPPE VERDI«, lediiik:	F. N.
št. 9. Predstave ob 16,	18.30 in
21.	- V glavni vlogi:	Pierre
Cressoy. Anna Maria Ferrero, poje Tito Gobi.
»KOMUNA«: prem. sov. barv. filma »KAR HOČETE«. Tednik. Predstave ob 15, 17, 19 in 21. »SLOGA«:	amer.	barvasti	film
»Človek s puško«. Tednik.
Predstave ob 15	17.	19	in	21.	Cb
lu je matineja istega filma. »VIČ«; ital. barvni film »GIUSEPPE VERDI«. Predstavi ob 17 in 19.30.
Prodaja vstopnic v vsen »tirih kinematografih od 9.30 do U in oci 14 dalje, za matinejo v kino
Sloea pa od 9 dalje.
•SOČA«:	ameriški barvasti film
»karneval v texasu«. Predstave ob 16, 18 in 20. Prodaja vstopnic samo od 14 dalje. Danes zadnjikrat.
Mladinski kino »LM«. Kotnikova t predvaja češk} barvasti film »JAN HUS«. Predstave so vsak dan ob 10 in 15.
»SISKA«:	franc,	film »NE UMI-
RA SE TAKO«. V gl. vlogi: Erich Von Stroheim in Denise Ver-nac. Predstave ob 16. 18 In 20. Prodaja vstopnic od 14 dalje. »TRIGLAV«: meh. film »POSLEDNJA ZELJA«. Tednik. V glavni vlogi Luis Oguilar in Antonio Badu. Predstave ob 16.	18 in
26. Prodaia vstopnic od 15 dalje. Dem »JLA«:	amer. barvni film
»LETNO GOSTOVANJE", ob 20. Predprodaja vstopnic uro pred pričetkom predstave. »LITOSTROJ«: amer. film »ANGFL ALI DEMON«. FN št. 7. ob 20. Prodaja vstopnic uro pred pričetkom predstave.
Kamnik »DOM«: ital. film »KRUH, LJUBEZEN in LJUBOSUMNOST* BLED: jugoslov. film »OBLEGANJE«. ob 20.
Novo mesto »KRKA«: madž. barv.
film »MOJ DED IN JAZ«.
Kranj »STORŽIČ«: ameriški film »SELINA«, ob 16.	18 in 20.
Kranj »TRIGLAV«:	amer. barvni
film »SIN ALI BABE«, ob 19. Jesenice »RADIO«: and. barvasti film »S VEN G ALI*, ob 18 in 20. Zadnjič.
Jesenice »PLAVŽ«: ameriški film »KLIC DIVJINE«, ob 18 ln 20. Zadnjič.
štvu ter vsem. ki so grob zasuli s cvetjem in venci ter so dragega pokojnika spremili na zadnji poti in vsem, ki so nam v p^rau ali osebno izrazili svoje sožalje.
Zalujoči Bratino vi
MULI 0SLISI
GOSPODINJSKO POMOČNICO —
starejšo, vestno, z znanjem kuhe. sprejmem. Krekov trg 4, Milosavljevič.	4012-1
STRUŽNICO, malo, za fino mehaniko, prodani. Naslov v ogl. oddelku.	4617-4
OTROŠKI VOZIČEK, moderen, bel, globok, ugodno prodam. — Albanska 14.	4015-4
ZIDAN ŠTEDILNIK, dobro ohranjen, poceni prodam. Pirš, Zarnikova 6.	4010-4
VE C PAROV DAMSKIH RABLJENIH ČEVLJEV št. 34 prodam za 3.000 din. Prešernova 28-1. 4006-4 ISCEIVIO MANJŠI PROSTOR za pisarno v centru mesta. Ponudbe pod »Dobri plačniki« v ogl. oddelek.	4026-8
SOBICO oddam za pomoč v gospodinjstvu. — Marenka Sitar, Pred Škofijo 13.	4023-9
IZGUBIL S E IVI NALIVNO PERO PELIKAN 4. 3. 1*057 okoli 12. ure pred postajališčem ECZ nasproti gostilne Keršič v Šiški. Pošten najditelj naj sporoči svoj naslov v ogl. odd. pod »Pelikan .
4025-10
.KUHARJA-ICO za mesto šefa kuhinje išče za stalno zaposlitev večje gostinsko podjetje v Ljubljani. Nastop službe takoj ali po dogovoru. Ponudbe v ogl. odd. pod »Dober zaslužek«.	4034-1
ISCEMO DEKLE za pomoč v gospodinjstvu od 6.—43. ure. Ogled od 15 naprej. Vujaševič, Ilirska l-III., levo.	4027-1
ISCEMO ŠOFERJA B ali C kategorije, finančnega knjigovodjo-kinjo in razvažalca za kruh. — Plača po tarifnem pravilniku. Nastop službe takoj ali po dogovoru. — Pekarna Galjevica, Ljubljana, Dvorni trg 3-II.
R 573-1
MOTORNO KOLO DKW 203 ccm
v dobrem stanju proda po ugodni ceni Kmetijska zadruga Prekopa pri Kostanjevici na Krki.
R 571-1
HONORARNEGA ZASTOPNIKA
za prodajo mlečnih proizvodov v Ljubljani in okolici takoj sprejmemo. Plačilo po doseženem prometu. Interesenti nai se zglasijo osebno v tajništvu Ljubljanskih mlekarn, Ljubljana. Vodovodna 94.	R	574-1
OGRODJE ZA KAVC in fotelje poceni prodam. Naslov v ogl. oddelku.	4035-4
HISO NA DEŽELI, primerno za upokojence, prodam. Cena 2h0 tisoč dinarjev. Naslov v ogl. oddelku.	R	575-7
UGODNO ODDAM v najem parcelo za obdelavo v Stožicah. Naslov v ogl. odd.	4032-8
ZENSKI DEŽNIK, najden na Celovški eesti, dobite pri Mihevc, Djakovičeva 14.	4029-10
MARIBOR
Torek, 5. marca.
Dežurna lekarna; »Studenci« a Gorkega ul. 18.
NARODNO GLEDALIŠČE
Ob 18 in 20: Novi spored To-tega teatra.
RADIO
5.00—8.00 Prenos sporeda Radia
Ljubljana, a.90—8.05 Domače vesti. 8.05—8.15 Objave. 8.15—8.45 Domači zvoki. 8.45—14.35 Prenos sporeda Radia Ljubljana. 14.35 do 15.00 Želeli ste — poslušajte! 15.00 do 17.00 Prenos sporeda Radia Ljubljana. 17.00—17.10 Domača poročila. 17.10—17.20 Objave. 17.20 do 17.30 Zabavni napevi. 17.30—17.40 Iz naših mest in vasi. 17.40—18.00 Zborovske skladbe F. Ferjančiča in P. Jereba. 18.00—23.00 Preno* sporeda Radia Ljubljana.
KINO
Ptuj:	amer. film »Maščevalci«.
Murska Sobota: ob 2o sovj. barv. film »Cvrček«.
ocsP'
steJkJk)-/
Tovarna pletenin in konfekcije
»PIK« Maribor
Vržarmim in zadružnim, krojaškim podjetjem!
Po ugodni ceni prodajamo večjo količino uvoženih šivalnih strojev »Zetina«.
1077-1?
^-I.1 lVw^. _-A«iS\	 >v\>	-
IZREDNI OBČNI ZBOR AD KLADIV ARJA V CELJU
V tekmovanju naprej, v odnosih nazaj...
Tudi tretje sklicanje izrednega občnega zbora celjskih atletov ne more biti v ponos društva, ki tvori vrh slovenske in jugoslovanske atletike. Ker ob napovedani uri udeležba članov Se ni bila zadostna, se je skupščina začela ob zelo pičli navzočnosti 48 od 235 članov! To in potek zasedanja, zlasti pa še zaključek. sta znova pokazali, da odnosi v društvu niso najboljši (med nekaterimi člani so trenja čisto osebnega značaja) in da to silno negativno vpliva na razpoloženje kolektiva.
V odstotnosti Edija Golca je predsednikovo poročilo prebral prof. Karel Jug. ^Predsednikovo poročilo je kritično osvetlilo društveno -delo:	21-članski	atletski
svet je sicer imel 11 sej. toda udeležba je bila preveč ssromna. V stletskem svetu je bilo torej nekaj nedelavnih funkcionarjev, ki so z neodgovornostjo hromili celotno deio; ob tern pa je treba priznati, da pa je bilo tuai nekaj zelo delavnih članov. Tudi poslovanje sekretariata je biio otežko-čeno. Razumljivo je, da vsega dela ni zmogel sam. Ker m smel pomoči in ker je moral opravljati trudi nekatere funkcije tehničnega odbora, so se vrstile napake. Posledica tega so bili opomini in celo denarne kazni o« azS, kar so nekateri tolmačili preveč po svoje in iskali v teh UKrepm AZS »težnje osebnega pomena« (smešno! — c-p. pisca), namesto, da bi jih sprejeli kot opomin na neresno in neodgovorno deio sekretariata in tehničnega odbora pri društvu, oziroma kot kritiko uveljavljanja posameznikov na račun kolektivnega organa.
Zanimiva je ugotovitev, da je gospodarski odbor sicer potrošil precejšnja sredstva za vzdrževanje atletskih naprav ter za nabavo opreme in orodja, da pa je šlo tudi okrog pol milijona dinarjev za adaptacijo restavracije, ki pa na koncu koncev ni poslovala najbolje.
Tudi tehnični odbor, ki je trikrat menjal svo.ie vo-ostvo. ni opravil vseh nalog. Pomanjkljiva je bila koordinacija deta, med trenerji ni bilo prave povezave, ob zaključku sezone pa odbor ni obdržal stika s čiani, kar se je poznalo na slabo obiskanih zimskih treningih..
Vi minuli sezoni je redno vadilo 87 društvenih članov Oneh spolov In vseh starosti. Le-tj so se udeležili vsega skupaj 72 tekmovanj, od tega 18 mednarodnih. Id z.vez-nih. 3 medrepubliška. II republiških. 16 mitingov izven Celja in 8 nastopov doma. l.Ted osmimi državnimi reprezentanti je največji uspeh dosegel olimpijec Stanko Lorger. X afirmaciji jugoslovanske "atletike pa so veliko pripomogli še Andrej Vipotnik. Roman
Lešek, Simon Vazlč, Igor Zupančič, Fredi Bzirsky ter Ančka Slamnik in Olga Sikovec.
Po vrhu vseh teh kritičnih pripomb pa je nadzoreni odbor ugotovil še nekatere pomanjkljivosti v trošenju društvenm sredstev. Zato ni naključje, ca skupščina ni dala razrešnice članom dosedanjega gospodarskega odbora, temveč jim je naročila, da naj znova analizirajo društveno finančno poslovanje in podajo poročilo na enem izmed prihodnjih množičnih sestankov.
Ko se je zdelo, da so se duhovi v deloma preveč osebni razpravi polegli in ko so udeleženci te burne skupščine vsaj v glavnem dobili vtis. da se bodo trenja vendarle izgladila, pa je ostavka izmed najstarejših društvenih funk-
ATLETSKO PRVENSTVO JUGOSLAVIJE V DVORANAH
Velik uspeh Slovenc-v
V skoraj vseh disciplinah državnega atletskega prvenstva v dvoranah so zmagali slovenski tekmovalci. Na njihov račun gredo tudi vsi novi jugoslovanski rekordi. Usenikova (O) je vrgla kroglo 13,92 m, Vipotnik je pretekel 10G) metrov v času 2:35.0 in mladinec Odreda Ingolič enako progo v času 2:42,6. Skupno je nastopilo 12-7 atletov in atletinj, kar je dokaz, da atletika v dvorani pridobiva na veljavi.
Pri moških je bilo tekmovanje tudi ekipno (po en tekmovalec na disciplino); tod je zmagal Partizan z 22 točkami pred Kladivar-jem (19) in Mladostjo (14). Zmagovalno moštvo je že drugič osvojilo pokal »Vjesnika«.
Rezultati: moški — 60 m: Lorger (KI) 6,9: 60 m ovire: Lorger (KI) 8.2: 600 m: Sarič (Pa) 1:30.8: 1000 m: Vipotnik (KI) 2:35,0: 3000 m: Pavlovič (Pa) 9:16.4; palica:	Lešek
(Ki) 400:	krogla:	Skiljevič (Pa)
15.05: višina: Marjanovič (Pa) ISO; ženske — 60 m: Stamejčič (O) 7.8, 60 m ovire: Stamejčič (O) 9,1; krogla: Usenik (O) 13.92: višina: Jug (KI) 145. mladinci:	60 m:	Cvitaš
(Ml) 7.2: 60 m ovire: Putar.ec (Ml) 8,5: 600 m: Groznik (O) 1:36,0; 1000 metrov: Ingolič (O) 2:42,6.
cionarjev, ki se je čutil osebno prizadetega, ker je pri tajnem glasovanju dobil najmanj glasov med novoizvoljenimi člani atletskega sveta, »nasprotja« znova obudila in jih še povečala. Kakšen odmev bo imela ta odločitev v nadaljnjem delu, je zaenkrat težko reči. Ce se bodo s tem odstopom končala medsebojna trenja — v redu, če pa bo ta korak negativno vplival še na ostale. oziroma na nekatere in s tem na * celotno društveno dejavnost, tedaj ne kaže nič drugega kakor
da obudimo misli zastopnika občinskega komiteja Zveze komunistov tov. Ančika, ki je v razpravi dejal nekako takole: »Zdravilo za odpravo vaših notranjih trenj morate najti sami! Pri tem vam ne more nihče pomagati, kvečjemu le svetovati. Sicer pa, svoje sile morate strniti...!«
2elimo, da bi. tako tudi bilo, da bi AD »Kladivar« uspešno rešil svoje notranje probleme in z krepko organizacijsko roko povedel celjsko atletiko na pot še večjih uspehov.	M.	B.
Finžgar: »Bazpoloženje pa tako
I.«
Rudi Finžgar je šel med novinarje. Ne kar tako sam, marveč po naključju. Kot vodjo treninga naših planiških izbrancev ga namreč kar naprej kličejo k telefonu. — Uredništva časopisov, pa ljubljanski Futnik, pa še drugi. Vsi bi radi zvedeli, kako je bilo v Planici, kjer so se včeraj po treh letih prvič spet spustili čez »veliko«. In novinarji — to tako veste: ponedeljek je in še pustni povrh!
»Vsi mladi so šli čez... in še daleč dalje«
Rudi Finžgar je takole pripovedoval o današnjih skokih: »Sem rekel fantom: funkcionarja ni nobenega v bližini, pa kar čez. In res so se spustili. Franko Matija je sicer na vrhu dolgo premišljeval, pa se je nato le odločil. In za njim vse ostali. Moram reci, da je bilo razpoloženje na višku. Fante je pač treba spodbujati. Vsakega sem oštel, ki ni skočil daleč. Rekel sem jim: v Planici ni skakalnice, ki bi bila lažja kot je 120-metr.ska.
Sedaj do četrtka ne bomo skakali več. Upam, da bodo vsi dobro prestali četrtkovo preizkušnjo na 80-metrski in si pridobili pravico nastopa na veliki.
Danes so bili trije lažji padci. Še najbolj jo je iz-kupil Zidar, vendar upam, da bo do četrtka spet kar dober.«
Včeraj so fantje dosegli naslednje daljave: Franko 76, 85, 96, Rojina 90, 112, 110, Matulj 90, 100 p, Jemc 91, Langus 110, 113, Gorišek 105, 105, Saksida 81. 97, Gorjanc 93, 93 p, Krznarič 95, 104, Rogelj 95, 98, 105, Korenčan 89, 98, Oman Miro 90, 105, Sporer 72, 75, Zidar 100 p, Finžgar 95.
Finžgar nam je ob koncu še dejal, da so bile vremenske razmere zelo ugodne in je računal, da bodo skoki še daljši.
Daljave, pa tudi samo to, da so vsi naši mladi skakalci uspešno prestali svoj ognjeni krst, je zares prijetno presenečenje. Fred tekmami nas to navdaja s ponosom in . .. optimizmom.	eb.
V BOHINJU JE SPET KAKOR VSAK DAN
Po smučarskem raju
"V. gorenjski smučarski zlet ,ie bila po dolgih lepiti prva zimskošportna prireditev »na najviš.ii ravni«, ki so jo izvedli Bohinjci. Tako rekoč še začetniki — so delo opravili zadovoljivo — in s tem položili temelj za nadar ljevanje tradicije iz predvojnih dni. Organizacijskega spodrsljaja pri slalomu ne pre jemati preveč tragično, čeprav ga pa seveds tudi ni moč spraviti s sveta. Skupna ocena je torej dobra!
Kar zadeva množičnost, prireditev ni bila prava podoba velikega zanimanja za zimski šport na Gorenjskem. Predsednik G SP tov. Puhar pa nam je manjšo udeležbo pojasnil povsem razumljivo. Problem je predvsem — termin. Sprva so tekme planirali januarja — v času šolskih počitnic, zaradi pomanjkanja snega pa so jih morali preložiti. Novi termin pa seveda ni tako ustrezal.
mmmm
Letošnje tekme v bohinjskem kotu so — rekli bi — na novo odkrile ta smučarski raj. Medtem ko je prej prevladovalo mišljenje, da .je ta kraj primeren predvsem za klasično smučanje, 50 Bohinjci dokazali, da so pobočja pod K-oblo tudi idealna za alpske zvrsti. In če k vsemu temu prištejemo še sankaško progo — lahko rečemo — Bohinj zimskošportni center par excelience.
»POZABLJENA« ZUPANČIČEVA
Okoli 500 tekmovalcev je Bistriško dolino za dva dni spremenilo v bučen smučarski Babilon. Novinar je v takem okolju na vsakem koraku naletel na zanimivo »žrtev«. Izmed vseh pa mi je najbolj ostalo v spominu srečanje z našo večkratno državno prvakinjo v eloskem smuče-nju Slavico Zupančič
Zakaj, boste vprašali. Ne samo zato. ker je odlična smučarka, marveč predvsei*h za tega dej. ker 6e je čisto po pravici spraševala •— zakaj so letos znova povsem pozabili nanjo.
Da. tako je! Prvi dnevi marca te tečejo in državna prvakinja ni
dočakala v letošnji sezoni niti enega starta v močnejši konkuren ci. Zupančičeva pravi o tem takole: »Tožimo, da nimamo kvalitetnih smučark. Čudno se mi pa zdi, ds nič ne ukrenemo, da bi jih imeli. Letos skoraj nisem nič smučala. Bila sem na treningu na Sljemenu in na državnem prvenstvu na Jahorini. In to je vse! Obljubili so mi trening v Badga-steinu. nastop na tekmovanju »Kandahar« — pa nič. Neizkoriščene vize imam še sedaj doma. Tako seveda ne morem napredovati. Na domačih tekmah pa nimam konkurence in mi gre zgolj zato. s kakšnim naskokom bom zmagala.
Prav vsi so na boljšem. Celo naši fantje, pa tudi tekači in skakalci. Pa če nič drugega — imajo vsaj konkurenco doma. Vsega tesra res ne razumem več.«
To je tudi zares težko razumeti Kaže. da se pri nas pač zadovoljujemo z ugotovitvijo, da ženskega smučanja ni ... in konec.
Mnenja pa srno le. da talentov in perspektivnih tekmovalk, kakršna je Zupančičeva, ne bi smeli tako puščati v nemar.
Evgen Bergant
Branik : Odsrd
•Tutri bo na stadionu Odreda ob Titovi cesti zanimiva prijateljska nogometna tekma med prvim moštvom Branika in ligaško enaj-storico' Odreda. Ekipi bosta nastopili v najmočnejših postavah. Začeli bosta ob 15.30 uri. Vstopnina je po 50 oziroma 89 din.
*
S TUJEGA SO VESTI,
da je na mednarodnem smučarskem tekmovanju v Aspenu v ZDA v smuku zmagal avstrijski olimpijski prvak Sailer pred obema Ameračanom.u Wernerjem
SMUČARJI! TS C KAMRA FII Vam naredi od višinskega sonca vneto kožo rjavo in prožno. NAMA — nasproti glavne pošte.
Dvoboj Bctvinik—Smislov
Danes se bo v Moskvi začel dvoboj za svetovno prvenstvo med dosedanjim šampionom Botvinni-kom in njegovim izzivalcem, velemojstrom Smisiovom. 24 partij bo vnovič odločalo o tem, ali bo Botvinnik. najboljši med najboljšimi, ostal še nadalje na šahovskem prestolu ali pa moral svoj naslov prepustiti mlajšemu Vasiliju. Inženir aii pevec?
Določila dvoboja — sodila ga bo švedsko-angleška garnitura Stahl-berg—Golombck — pravijo, da v primeru neodločenega rezultata Botvinnik še nadalje obdrži naslov svetovnega prvaka. Z drugimi besedami: Smislov mora dobiti pol točke več kot njegov veliki nasprotnik, če se hoče povzpeti prav na vrh velemojstrske lestvice. Pol točke pa je v tem primeru zelo, zelo veliko. In če bo vseeno zmagal, bo moral, spet po predpisih, dati v prihodnjih letih enkrat mimo rednega turnusa tekmovanj za svetovno prvenstvo Botvinniku možnost za povratno srečanje. Institucija svetovnega prvaka je torej močno zaščitena. Ze 12 : 12 zadošča! Dvakrat se je doslej že zgodilo tako.
Steinitz, Lasker.. Capablanca, Aljehin, Euvve, Aljehin in Botvinnik — to so nosilci naj višjega šahovskega naslova, o-dkar ga svet pozna. Botvinnik se je do njega dokopal leta 1948 na peterokrož-n em peteromatchu s Smislovim, Keresom, Reshevvskim in Euwe-jem, dve leti po Aljehinov! smrti. Prvi ga je poskušal zrušiti Brou-stein, pa je obstal natanko tam, kj.er posredujejo pravila. Tudi Smislovu se ni. godilo bolje — spet je bilo samo 12 točk, ne pa 12 in pol. Zdaj pojde v tretje! In kako kaže? Morda bo kaj več povedala medsebojna bilanca cbeh nastopajočih: po 46 partijah vodi Botvinnik s 14:10 ob 22 remijih. Zadnji »sestanek« za šahovsko desko sta imela lansko jesen na Aljehinovem spominskem turnirju. vendar brez odločitve tako v direktnem srečanju in končni razvrstitvi. Razlika v letih govori v prid izzivalca (tudi sicer sprememba v vrhu šaha najbrž ne bi Škodovala, r-mpak bi prinesla prijetno osvežitev.
ŠE NEKAJ
HUD P02AR V LJUBNEM OB SAVINJI
V Ljubnem ob Savinji je dne 4. marca okoli 11 dopoldne nastal pri kmetu Semu hud požar. Vnelo se je gospodarsko poslopje, bila pa je nevarnosti, da se bo požar razšifil tudi • na druga poslopja. Na pomoč so prihiteli gasilci iz Gornjega grada, Radmirja in Oko-njine, vendar so požrtvovalni domačini požar že omejili. Skoda je precejšnja in še neocenjena. -Tudi vzrok požara še ni ugotovljen, domnevajo pa, da se je poslopje vnelo zaradi tlečega pepela, ki ga je gospodinja odložila ob drvarnici, kjer je tlel že od sobote.	F.	S.
KLJUB OPOZORILOM NOVE
NESREČE Z RAZSTRELIVOM
Navzlic raznim opozorilom, naj bi vsakdo, ki najde staro razstrelivo iz prve ali druge svetovne vojne, opozoril o svoji najdbi postajo Ljudske milice, da bi nevarni predmet tehnično pravilno odstranili, se na Goriškem še vedno dogajajo hude nesreče s starimi granatami. Samo letos so bile že tri take nesreče.
Zadnja nesreča je zadela 20-
letnega kmečkega mladeniča in lovca Boža Žvanuta iz Lozic na Vipanskem. Da bi tulec šrapnela, ki ga je našel nekje ob cesti, uporabil za domače potrebe, je nevarni predmet v družbi dveh tovarišev vrgel v ogenj, ki so ga zanetili na prostem pod naseljem Žvanuti. Zatem so se oddaljili v varno, razdaljo. Kmalu nato je šrapnel nekoliko počil, ni pa eksplodiral. Navzlic opozorilom obeh tovarišev, da nevarnost še ni odstranjena, je Žvanut vzel lesen drog, se približal ognju in pričel drezati v šrapnel, da bi iz njega izbezal zrna. Pri tem je šrapnel nenadoma eksplodiral in na mestu ubil mladeniča. Velik železen drobec mu je odtrgal ves gornji del lobanje. Ne bo odveč, če ob tej priložnosti ponovno opozorimo vse prebivalce, ki najdejo ali vidijo, da je kdo našel nevarno razstrelivo, naj to javijo pristojnim organom, da se preprečijo take nezgode.	-JP
TRDOVRATNA PRIJATELJICA
TUJEGA PREMOŽENJA
Navadno kradejo kolesa le moški prijatelji tuje lastnine. Skoraj ni primera, da Ifi kolo ukradla ženska, vendar pa se je tudi to zgodilo. Kradla pa ni ženskih koles, ampak moška!
Lani 1. decembra je zvečer izginilo kolo L. Oskarju iz Cankarjeve ulice v Celju. Obenem je svoje kolo pogrešil tudi V. Franc iz Mariborske ceste v Celju. Tatu so kmalu prijeli. Obe kolesi je ukradla Marija M. iz Celja, ki je razmere v tem delu mesta dobro poznala. Obe kolesi, enega takoj po tatvini, drugega pa naslednjega dne, je pripeljala k znanki Mariji , R., kjer sta ju shranili v skednju. Marija R. stanuje v isti hiši kakor oškodovani Franc V. Zjutraj naslednjega dne je slišala, da išče kolo, vendar je ostala tiho.
Nedavno sta se obe ženski zagovarjali pred okrožnim sodiščem v Celju. Prva zaradi ponovne tatvine. druga pa zaradi pomoči pri kaznivem dejanju.
Med razpravo so tudi dognali, da Marija M. ni bila tokrat prvič pred sodiščem. Od leta 1951 dalje je bila že štirikrat obsojena zaradi tatvin. Sodišče jo je obsodilo na 1 leto in 3 mesece strogega zapora, pomočnica Marija R. pa je bila kaznovana z denarno kaznijo
10.000 dinarjev.
ZOPET VINJEN ŠOFER
Šofer M. M. je lani 12. decembra zvečer vozil skozi Crno pri Kamniku osebni avtomobil S-1346 v vinjenem stanju s pretirano hitrostjo in neoprezno ter hitrosti ni uravnaval v skladu s pogoji ceste, vozila ln prometa. Vse to je imelo za posledico, da se je zaletel v ograjo mostu na cesti Crna—Kamnik, jo podrl, nato pa se prevrnil v Guščev graben. Na avtomobilu je nastalo škode za
10.000 din, po naključju pa sta šofer jn njegov potnik ostala nepoškodovana.
Okrajno sodišče v Kamniku ga je obsodilo na 20 dni *zapora.
VLOM V TRGOVINO JE FINGIRAL
Stanko Anželj je bil poslovodja poslovalnice Kmetijske zadruge v Remšniku. Nekega jutra v mesecu februarju 1956 se je ves preplašen zglasil na postaji Ljudske milice v Radljah ob Dravi in začel pripovedovati, da so neznanci v pretekli noči vlomili v njegovo poslovalnico. Ali je bilo ob vlomu odnešenega kaj blaga, tega pa Anželj tedaj na postaji Ljudske milice ni znal povedati. Miličniki so vso zadevo prijavili tajništvu za notranje zadeve v Mariboru. Posebna komisija je rekonstruirala dogodek. - Ob tej priliki so nedvomno ugotovili, da vlom ni mogel biti izvršen na način, kakor je to Anželj opisoval. Podrobnejše ugotovitve so
pokazale, da vlom sploh ni bil
izvršen, temveč ga je Anželj le fingiral, da bi na ta način prikril primanjkljaj v dnevni blagajni 26.100 din, ki so ga ob reviziji blagajne ugotovili. Pri zasliševanju se je začel Anželj zapletati, spreminjal je svoje izjave, a nikakor ni hotel priznati, da bi vzel denar in vlom fingiral.
Ko se je Anželj te dni zagovarjal pred sodiščem, je fingira-nje vloma in tatvino zanikal, toda njegova krivda je postala očita, ko so posamezne priče pripovedovale, kako so v kritični noči videle prihajati Anželj a iz trgovine, kjer ni imel prav nobenega opravka več.
Tudi ostalo poslovanje Stanka Anželja ni bilo, solidno. Med preiskavo so ugotovili, da je ponarejal razne inventurne zapisnike, da bi v svoji poslovalnici prikrival razne primanjkljaje. Tako je delal na svojem zadnjem službenem mestu v Remšniku, podobno pa je posloval tudi kot poslovodja v Kmetijski zadrugi Jakobski dol.
Okrožno sodišče ga je obsodilo na sedem mesecev zapora, povrniti pa mora Kz v Remšniku vso škodo, ki jo je povzročil s svojim nepoštenim delom.
KDO JE KRADEL V HOČAH IN OKOLICI
V zadnji polovici leta 1956 in v začetku leta 1957 so se v Hočah pri Mariboru in okoliških vaseh pojavljale razne tatvine. Tako je bilo vlomljeno v stanovanje Danila Setarja v Spod. Hočah, od koder so bili odneseni razni predmeti večje vrednosti. Takoj zatem sta bila okradena Ivanka Iležič v Bohovi, čez nekaj dni pa posestnik Fran Holer v Bohovi. V zadnjih dneh decembra je tat ponovno vlomil v stanovanje Danila Setarja v Spodnjih Hočah in zopet odnesel več različnih predmetov precejšnje vrednosti. Zadnje dejanje, ki se mu je posrečilo, je bil roparski napad na posestnico Jožefo Ročnik meseca januarja v vasi Bohovi.
Konč?^> so ugotovili, da je vsa ta dejanja izvršil Jožef 2., delavec iz Bohove, ki je bil že več let v zaporu zaradi kaznivih dejanj in je kljub temu svoje nepošteno delo nadaljeval. Razen omenjenih je izvršil še več manjših kaznivih dejanj, med njimi največ goljufij.
Prebivalstvo se nad početjem J. Z. zelo zgraža, posebno še, ker je izvršil roparski napad v nočnih urah na staro vdovo, ki živi že dolga leta sama na svojem posestvu.	J-
V DVEH MINUTAH IN POL NA MESTU
Kdo ve o čem je razmišljal dežurni telefonist na štev. 03. ko je ob 18. uri nenadoma pozvonil telefon in je moški glas onkraj žice javil, da gori v Langusovi ulici avtomobil. V istem trenutku je dežurni vod poklicnih gasilcev že sedel v avtomobil. Kolona avtomobilov je odhitela. S Tržaške ceste so zavili v Langusovo ulico in ljudje, ki so se zbrali na kraju požara skoro niso mogli verjeti, da so gasilci v dveh minutah in pol prišli na kraj nezgode*. Ogenj, ki ie nastal v avtomobilskem motorju so kmalu zadušili in preprečili večjo škodo.
Ko je voznik. ki je hotel Izpred hiše odpeljati avtomobil, vžgal motor, je nastala v njem manjša eksplozija. takoj zatem pa je izbruhnil plamen. Ni mu kazalo drugega, kakor poklicati na pomoč gasilce.
NEZGODE KOLESARJEV
Pred dnevi je šlo po občinski cesti z železniške postaje proti Ribnici v kočevskem okraju več pešcev*, poleg njih pa se je peijai na kolesu Jože Češarek. Tedaj je prispel po cesti iz nasprotna smeri z motornim kolesom Andrej Abrahamzberg, ki za vožnjo z motornim vozilom niti nuna izpita in ne dovoljenja, pa tudi ne dovolj sposobnosti. - Pešci so se hitro umaknili na piočmk, le kolesar se ni mogel pravočas o umakniti in je tako prišlo do trčenja na povsem ravni cesti. Kolesar in brat motorista, ki sa je vozil z voznikom na motornem
'kolesu, sta dobila ob tej priliki hujše poškodbe in obležala n* mestu brez zavesti.
*
Dne 23. februarja se je peljal s kolesom po okrajni cesti od železniške postaje v Mirni peči proti vasi Franc Kalan. Ko je vozil s kolesom po precejšnji strmini navzdol, je prispel na nepregleden ovinek. Ta čas pa je stal skoraj sredi ceste tik za ovinkom z vprežnim vozom voznik Frana Zupančič. Kolesar ga je opazil šele v zadnjem trenutku. Ker ni mogel ustaviti kolesa niti se pravočasno izogniti, se je z vso sdo zaletel ob vprego in se prevrnil. Pri nezgodi je dobil hude poškodbe. Nezavestnega so takoj odp el j ali v novom e š k c 1 b o 1 n iš ni-co, kjer ie kmalu nato podlegel poškodbam.
PRI DELU SE TE SMRTNO PONESREČIL
Janez Dolinar iz Sela pri Pov-hovem Gradcu je pred dnevi snu-paj z dvema drugima odšel sekat velik hrast. Najprej ga pod. a-gali, ker pa se še ni zrušil, so ga 3 nasprotne strani začeli še pod k avali Tedaj se je nenadoma nagnil v nasprotno smer. kakor m pričakovali. Dva pomagača -ta se pravočasno umaknila, Dolinarja oa je hrast potisnil ob tla n ga hudo poškodoval. Zakadi hud m notranjih poškodb je kmalu nato umrl.
PRI STRELJANJU SE JE PONESREČIL
Reševalci so pred dnevi pripeljali na nezgodno postalo K F. Iz Gor j uš, ki se je pri streljanju z možnarjem ponesrečil. Da bi naznanil praznovanje nekega otroka je ~am pripravil smodnik in ga polnil v možnar z vrha. nato pa ga je nabijal r železno pal c po kateri je udarjal s kladivom. Smodnik se ie vnel in no^zr-o . i močno eksplozijo, ki je K. F. hudo poškodovala.
Umrla je naša ljuba sestra, teta
EIJZ&BF.TJI
PETKOVŠEK
vdova p-o prevozniku
Pogreb bo v sredo, dne 6. marca 1957, ob 16. uri, (z Petrove mrliške vežice na Zalah.
Žalujoči:	brat,	svak
Karol, nečak Marjan z družino ter ostalo sorodstvo.
BgBBggjg5EEBBBS53BgBBaKBgff3|
Vsem sorodnikom in znancem sporočamo žalostno vest, da je nenadoma umrla moja ljuba mama, sestra, teta
PHVUI PETEKCH
Pokojnica leži na Zalah v Jožefovi mrliški vežici. Dan in ura pogreba bo naknadno objavljena.
Ljubljana, Senožeti, Lorain, dne 4. marca 1957.
Žalujoči sin Franc, bratje Lovrenc jn Franc Gradišek in sestra Kati ter ostalo sorodstvo.
Sorodnikom in znancem sporočamo, da je po težki bolezni umrl naš nadvse ljubljeni mož, očka, brat, stric, svak in tast
JOSIP Š0LM
bivši trgovec
Pokt^jnik leži do pogreba na Zalah. Pogreb bo v sredo, dne 6. marca, ob 15.30, iz Nikolajeve mrliške veže.
Globoko žalujoči: žena Anica, hčerka Marija por. Golmajer, sinova Jože jn Tonček, zet Dušan, sestra Vida Wagner z družino ter družina Mlač, Golmajer, Štrus, Juvan, družina Boneberger in Tomšič.
Ljubljana, Zagreb, Dunaj, Recklinghausen.
Mož je bil neveden in je odgovoril: »Moje življenje je v tej kepi. Ali naj odsekam svoje življenje?«
Dr. Sakai je vzdihnil, ko je zaprl okno. Zdravnikov posel je težak. Najprej mora človeku povedati, da lahko ozdravi, a zatem ga mora prisiliti, da v to veruje. Samo zdravljenje je poslednja in najlažja stvar od vsega.
Nekaj časa je razpravljal z Josui o človeški trmoglavosti, predvsem o trmoglavosti neukih ljudi, h katerim je prišteval večino ljudi, a zlasti še, to je Josui čutila, mladino in ženske.
Vendar ni moglo nič zatemniti njene sreče. Sedaj, ko-je bil dan določen, točna ura znana, je čas mineval preprosto. Jutro je prišlo hitro, a dnevne ure so-letele na krilih radosti. Bila je tako srečna, da je bila neusmiljena, a ni vedela tega. Ni videla rdečih jagod v vrtu, ki so delale njenemu očetu vsako leto tolikanj resnično zadovoljstvo. Dvakrat je pozabila urediti tokonomo, vendar je starši niso pokarali. Zanju je bila že izgubljena.
Zavedala se je te žalosti, vendar je vedela, da ji sama ne more prispevati svojega deleža, zakaj prekipevala je od ljubezai in razburjenja, a srce ji je že prekoračilo morje in nestrpno čakalo naslednjo obalo.
Zategadelj je bila, ko je prišel trenutek odhoda in se je poslovila od hiše in vrta, od Yumi, nazadnje pa še od matere, in odpotovala z očetom na letališče, ko je vedela, da jo le še nekaj ur loči od Allena, še zmeraj odrevenela od radosti. Bilo ji je nemogoče misliti samo na starše in na tisto, kar je zapuščala.
Nekaj dni pred odhodom je bila prejela po pošti kratko pismo od Koborija Matsuija. Bilo je prijateljsko in prijazno pismo; želel ji je srečo in je pisal, da ji bo poslal v Ameriko majhno poročno darilo. Morda bo celo prišel v Ameriko prihodnje leto, ako bodo posli cveteli, kot upata z očetom; če bo hotela, jo bo rad obiskal in se seznanil z njenimi novimi sorodniki. Vselej bo cenil njeno prijateljstvo, a ona bo imela
njegovo, pa če ga bo potrebovala ali ne. Citala je pismo, vedoč, da je kakor njegova dobrota, ki ga pošilja, a še zmeraj nezmožna, da bi sama občutila takšno dobroto. Zažgala je pismo v kadilnici, ker ga ni želela hraniti niti zapustiti za seboj.
Za trenutek, ko se je letalo dvigalo, se je mahoma zavedela, kaj je storila. Pogledala je skozi majhno okno in zagledala očeta, ki je stal na vzletišču, vzravnan in visok, v ohlapnem plašču, ki je plapolal v vetru. Roke je imel sklenjene na palici, noge čvrsto razkoračene, glavo dvignjeno in je zrl za njo. Ni bila prepričana, če jo lahko vidi, toda v tem trenutku ga je zares jasno videla. Dan je bil lep, sončna svetloba se je ostro lesketala po treh deževnih in viharnih dneh in ta svetloba je padala na njegov razorani in lepi obraz. Videla je plemenito žalost, dostojanstveno bol, uporen kes pod odločno mirnostjo. Razumevajoča bolečina ji je prebodla srce.
To ni moglo trajati dolgo. Velika svetla krila so jo ponesla v nebo in zemlja je postala majhna. Čez čas je bila že visoko nad morjem in njene misli, njene sanje so že letele daleč naprej.
TRETJI DEL
Na sanfraneiškem letališču jo je Ali en videl, kako se spušča po stopnicah, in za trenutek okleval, ko je gledala na vse strani in ga iskala. Prerinil se je naprej skozi majhno množico, osramočen, ker je nekoliko zakasnil in ker je ravno to jutro nekoliko predolgo spal.
»Josui!« je zaklical.
Opazila ga je in obraz se ji je spremenil v nasmeh. V prvem trenutku, ko je videl- to resno zaskrbljenost v njenem obrazu, o katerem je mislil, da si ga je tako dobro zapomnil, je občutil lahno, a boleče razočaranje. Ni bila ravno tako lepa, kot jo je imel v spominu, ali pa je bilo to nemara le zaradi sivega kostima, ki ga je nosila? Toda njen nasmeh, tako ljubek zaradi zadržanosti, jo je naredil zopet takšno, kakršno je pomnil. Ta nasmeh jo je odlikoval, kakor tudi na pol plaha milina, s katero
se mu je sedaj približevala. Objel jo je z rokami, kot da bi jo hotel obvarovati med tolikimi tujci. Vendar se je kmalu zavedel radovednih pogledov, zavedel tega, da ljudje gledajo visokega mladega Amerikanca, ki objema mlado japonsko dekle. Nihče ni rekel niti besede, vsi so šli po svojih poslih; preveč se jim je mudilo, da bi žrtvovali več kot sekundo, dve za svojo radovednost. Povedel jo je, držeč jo pod roko, ne meneč se za poglede neznancev. Toda tudi ona je opazila ostre, začudene poglede in se nežno odmaknila, četudi je pustila svojo roko v njegovi.
»Sla bova naravnost v hotel,« je rekel Allen. »Najel sem tam apartma. Ostala bova nekaj dni tukaj, ljuba. Nič se nama ne mudi. 2elim preživeti dolgo — dolgo — dolgo časa s teboj. In dolgo časa ne bova šla domov.«
Medtem bosta spoznala, kaj jima je storiti. Povedal ji bo vse, kako je bilo doma. Se pravi, povedal ji bo toliko, kolikor je vedel, vendar ni tudi on vedel skoraj nič, dasiravno je mnogo predvideval. Njegova mama se je kratko malo odločila, kolikor je lahko videl, da se ne bo menila za nič. Toda kako bi mogla prezreti Josui, ko bo stala med vrati? In on bo tam ob njej.
Preganjal je takšne misli. Teh nekaj tednov bosta sama. Želel si je, da se Cynthia ne bi odločila preživeti sezono v New Yorku. Cvnthia bi jima lahko bila v veliko pomoč. Sicer pa on ne potrebuje pomoči!
»Zelo si molčeča, ljuba.«
»Toliko novega vidim.«
Tukaj je imel svoj avto in vstopila sta.
»Ali je tvoj, Allenn?«
»Najin je, ljuba. Vse, kar je moje, je tvoje.«
Nasmehnila se je in prijel jo je za roko.
»Bolje, da previdno voziš,« je rekla po nekem vznemirljivem trenutku.