fci#i' I ICT i,ev,lka
Naročnina za Ljubljansko Bn	wH«L	Ijsti	Esm	«19	Kil	Bh
pokrajino: letno 70 lir (za	g	R	L.IJ	■
«	VI%B	Blv	I	srr«;
lir, mesečno 6 - lir Te-	„	Rokopisov ne vračamo. -
piaea m udi«v Ljubljani	Časopis za trgovino. Industrllo.	obrt	in denmrnlštvo	S3’?IJlJStS;
CONCESSIONARIO ESCLUS1V0 per la pubblicite di provenienza italiana ed estera: II IZKLJUČNO ZASTOPSTVO ZA OGLASE 1» Kr. Italije (razen za Ljubljansko pokrajino) ISTITUTO EC0N0M1C0 1TAL1AN0-MILAN0, Via G. Lazzaroni 10.	|	J	in inozemstvo ima ISTITUTO ECONOM1CO 1TAL1ANO-MILANO, Via G. Lazzaroni 10.
Uredništvo: Ljubljana.
Liubliana, petek 30. januaria t942-XX
Določbe glede prekrškov oskrbovalnih predpisov
vsak torek f	in	_______________
Javna dela v Ljubljanski pokrajini
Pri nakazovanju izrednih podpor za javna dela v novih pokrajinah je vlada določila tudi za Ljubljansko pokrajino program javnih del, pri čemer so bile predvsem upoštevane ceste ter javna poslopja, ki so bila že v gradnji. Tako je bilo mogoče dovršiti v Ljubljani vseučiliško knjižnico, kirurgični paviljon in dvorano za k lin iška predavanja ter preurediti bolnišnico.
Med cestami je najvažnejša zveza Ljubljane s Postumijo. Ta cesta bo razširjena in asfaltirana gotovo še letos, ker delo tudi zdaj v hudi zimi ne počiva. V teku so tudi ureditev razsiežne pokrajinske cestne mreže ter regulacija Ljubljanice in izsušitev zamočvirjenih 'zemljišč, kar bo močno dvignilo poljedelstvo na obširnem ozemlju okrog Ljubljane.
V načrtu so tudi dela za ureditev rečnih tokov v raznih okrajih, kajti Visoki Komisar se trudi, da bi oiim bolj dvignil kmetijstvo, ki je najvažnejša panoga v gospodarstvu pokrajine.
Državna tiskarna v Rimu
Iz računskega zaključka državne tiskarne v Rimu je raz/vidno, da se je v zaidlnjem letu promet povečal od 288,6 na 401,2 milijona lir. V tovarni papirja v Foggiji je znašala proizvodnja papirja 20.000, celuloze pa 15.500 ton. Proizvodnja bo povečana na 27.000 ton.
Izdatki podjetja so narasli od
42.4 na 48,6 milijona lir, čisti dobiček pa se je povečal od 9,9 na
12.5 milijona lir. Država dobi od tega 6,1 'milijona litr. Državna knjigarna je imela 26 milijonov lir dohodkov, čistega dobička pa
34.000	lir.
Trgovina med Italijo in švedsko
se bo po novi italijansko-švedski trgovinski pogodbi znatno povečala. Predvsem je z novo pogodbo zagotovljena italijanski papirni industriji zadostna količina lesa. Tudi celuloze za proizvajanje umetne svile bo dobila Italija v zadostni meri. Nadalje bo dobavljala Švedska Italiji železo in jeklo ter določene specialne proizvode. Italija pa bo dobavljala Švedski povrtnino, sadje, mandeljne, vino in tekstilno blago.
Ljubljanska mestna trošarina
Na željo nekaterih naših cenj. naročnikov, da bi objavili novo ljubljansko mestno trošarino in uvoznino, moramo žal sporočiti, da je tarifa mnogo preobširna, da bi jo mogli v celoti objaviti. Ce bi pa objavili le nekatere postavke, zopet ne bi bilo nikomur pomagano. Interesentom zato svetujemo, da si kupijo »Službeni list za Ljubljansko pokrajino«, kos 1 A, ki velja samo 3.60 lire. Izšla pa bo te dni tudi posebna knjižica o novi trošarini, ki pa bo veljala 20 lir.
Svečnica ni praznik
Združenje trgovcev in gostilničarjev Ljubljanske pokrajine obvešča vse trgovce, da se po nared bi Visokega komisariata št. 105 praznik »svečnica« v ponedeljek dtne 2. februarja t. 1. ne praznuje in so ta dan trgovske obratovalnice kakor običajno odprte.
Visoki Komisar za Ljubljansko pokrajino je izdal naslednjo na-redbo:
Clen 1. — Organi, ki so poklicani ugotavljati kršitve predpisov za pobijanje kaznivih dejanj glede, oskrbe, potrošnje, cen in živil vob-če, so uradniki in organi policijskih oblastev in nameščenci urada za kontrolo cen pri Visokem komisariatu; ti predložijo svoje zapisniške ovadbe o prekrških, izsledenih v ljubljanski občini kr. kvesturi, o prekrških, izsledenih v ostalem delu pokrajine pa krajevno pristojnemu občnemu upravnemu oblastvu prve stopnje.
Kr. kvestura in oblastva iz prvega odstavka so pristojna izrekati kazen zapora do največ dveh mesecev, samo ali združeno z denarno kaznijo do največ L. 5000.—.
Ce tako oblastvo misli, da je treba izreči višjo kazen nego je zanjo samo pristojno, predloži zapisniško ovadbo sodnemu oblastvu s svojimi pripombami in pojasnili, ki se mu vidijo umestna, razen v primerih, ko je po členih 7., 8. in 9. Ducejevega razglasa z dne 24. oktobra 1941-XIX, objavljenega v Službenem listu za Ljubljansko pokrajino z dne 8. novem-
bra 1941-XX št. 90, pristojno vojaško vojno sodišče.
Clen 2. — Kr. kvestura in občna upravna oblastva prve stopnje sodijo brez posebnih procesualnih obličnosti po zaslišanju zagovora ovadenca, ki ga pozovejo predse, in po zaslišanju sestavitelja zapisniške ovadbe, ki je izsledil prekršek, in po zaslišanju, po njih preudarku, drugih prič.
Odločba ni treba da bi bila obrazložena.
Zgoraj omenjena oblastva smejo, poleg kazni po njih pristojnosti, če je bilo dejanje storjeno v izvrševanju trgovine ali obrta, začasno odvzeti obrtno pravico in predlagati Visokemu komisariatu nje trajni odvzem. Ce treba, odredijo tudi zaplembo blaga, ki ostane pod zaporo do nadaljnje odredbe Visokega komisarja. In to tudi v primerih, ko se pošljejo spisi zaradi višje pristojnosti sodišču.
Ce se odredi začasni odvzem obrtne pravice, je nje imetnik dolžen ves čas trajanja te odredbe izplačevati podrejenemu osebju plače, mezde in prispevke za njegovo socialno zavarovanje. Pri trajnem odvzemu obrtne pravice gre pod-
rejenemu osebju odškodnina za odpust.
Clen 3. — Denarna kazen se spremeni, če se ne plača, v zaporno kazen po 24 ur zapora za vsakih 50 lir.
Zneski denarnih kazni se stekajo v sklad Visokega komisariata »Denarne kazni in globe, izrečene po upravnih oblastvih«.
Clen 4. — Zoper obsodbo, ki jo izreče kr. kvestura ali upravno oblastvo prve stopnje, je dopustna pritožba v 8 dneh kar je bila izrečena, na Visokega komisarja, kii odnči na podstavi spisov.
Pritožba odloži samo zaporno kazen.
Clen 5. — Postopki, ki so v teku zaradi kaznivih dejanj iz te nared-be, se dokončajo po določilih doslej za to veljavnih predpisov.
Clen 6. — Ta naredba, ki razveljavlja vse njej nasprotne ali z njo ne združljive določbe, stopi v veljavo na dan objave v Službenem listu za Ljubljansko pokrajino.
Ljubljana 26. januarja 1942-XX
Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino: I	Mmilio (jrazidi
Cena	O'60
Italijansko-slovaška trgovina
Italija je 1. 1939. sklenila s Slovaško začasni trgovinski dogovor, ki mu je 1. 1940. sledila okvirna trgovinska pogodba, pozneje izpolnjena z ustanovitvijo stalnega italijansko - slovaiškega gospodarskega odbora.
Predvsem izvaža Slovaška v Italijo živino, ječmen, alkohol, železno pločevino, žico, magneizit, mehki rezani les in oglje ter celulozo. Italija pa daje Slovaški južno sadje, sardine, razne tkanine, tekstilne sitroje in kemikalije. Konec lanskega leta so bili določeni blagovni kontingenti, ki predvidevajo na obeh straneh promet v vrednosti 200 milijonov lir.
Pridelek in potrošnja tobaka v Evropi
Kontinentalna Evropa brez Rusije porabi na leto okrog 430.000 ton surovega tobaka. S svojim in turškim pridelkom je krila od tega kakih 310.000 ton, 120.000 ton pa je uvažala iiz čezmorskih dežel. Toliko in še več čezmorskega tobaka se je potrošilo in uvozilo pred prvo svetovno vojno, ko pa se je pridelek tobaka v Evropi zvišal, se je uvoz zmanjšal. Od nemškega tobačnega uvoza je prišlo n. pr. 1. 1913. nad 70% na čezmorski,in samo kakih 12% na tako zvani orientalski tobak iz južno-v/hodnih evrai>skih dežel. Pred sedanjo vojno pa se je obrnilo: uvoz orientalskega tobaka je znašal nad 70%.
V zadnjih letih se je pridelek tobaka v Evropi močno dvignil itn če ne 'bi bilo vojnih ovir pri nabavi semena in tudi pri samean pridelovanju, bi že pridelek največjih pridelovalcev orientalskega tobaka1 — Bolgarije, Hrvatske, Grčije in Turčije — mogel nadomestiti ves uivoz tobaka iz čezmorskih dežel.
Svetovni pridelek olivnega olja
Lanski pridelek olivnega olja v sredo/jamskih deželah je bil precej dober, čeprav je Španija kot največji producent imela razmeroma najslabši pridelek. Pridelek Italije pa je močno presegel letino 1940., ki je bila zelo slaba. Grčija je imela zaradi vojne tudi slabo letino oliv, Portugalska, ki je med pridelovalci oliv na četrtem mestu, pa izvrstno.
Iz Severne Afrike ni točnih poročil, je pa gotovo, da je pridelek Tunisa prav dober ter da sta maroški in alžirski gotovo dosegla svojo normalo. Zelo dobro letino je imela tudi Turčija, čeprav se vse nade niso uresničile.
Ves svetovni pridelek olivnega olja se ceni na 8,44 milijona q, kar je nad povprečjem zadnjih let ter doseženo s prav dobrkn pridelkom Italije, Portugalske in Turčije. Koliko bo od tega na razpolago za izvoz, še mi mogoče presoditi, ker se je domača potrošnja jK>vsod povečala. Računa se na izvoz ilz Portugalske in Turčije, ni pa še ugotovljeno, če bodo tudi tam na razpolago znatnejše količine. Zaradi oviir in zapore izvoza in uvoza bo najbolj prizadeta Severna Amerika, ki se bo morala pri konserviranju sardin posluževati tudi olja iz bombaževega semena.
Švicarski kapital na tuiem
Berlinski tednik »Das Reich« je v daljšem članku opisal udejstvovanje švicarskega kapitala v čezmorskih deželah. Članek naglasa, da ima malokatera dežela svoje gospodarske interese tako tesno zvezane s čezmorskim svetom kakor Švica. Clankar meni, da je udejstvovanje v tujini Švicarjem že v krvi. V starih časih so hodili Švicarji kot najeti vojaki daleč po svetu, v 19. stoletju pa je vojnega najemnika zamenjal — trgovec. Tako je postala mala Švica kljub skromnosti surovin in neugodni geografični legi že pred dolgimi leti važen faktor svetovnega gospodarstva. Močno se je udejstvovala kot trgovinski posredovalec in industrijski producent. Še leta 1939. je šlo 40% vsega švicarskega izvoza v čezmorske dežele. Gospodarsko udejstvovanje Švice na tujem je vsestransko: številne podružnice švicarskih podjetij, udeležba pri tujih podjetjih, kupovanje tujih vrednostnih papirjev, depoziti zlata in deviz itd. Točnih I>odatkov o vsem tem sicer ni, kot značilne primere pa navaja »Das Reich«:
Ze pred prvo svetovno vojno so cenili vrednost tujih efektov v švicarski posesti na 6 milijard švicarskih frankov, v prvih letih po vojni pa celo na 7 do 8 milijard. Inflacija je to vrednost znižala na 2 in pol milijarde, po inflaciji pa so se investicije švicarskega kapitala na tujem spet tako močno dvignile, da so dale že 1. 1929. okrog 400 milijonov šv. frankov obresti.
Švicarskih podjetij v inozemstvu je na tisoče. Vse velike banke in zavarovalnice imajo na tujem številne podružnice, prav tako tudi industrija živilske, električne in strojne stroke. Tvrdka Volkhart v Winterthuru ima samo v Indiji 80 podružnic, znani svetovni trust
»Nestle and Anglo-Swiss Holding Co. Ltd.« pa ima 14 kontinentalnih ih 9 čezmorskih velikih podjetij. Toliko čezmorskih podjetij ima tudi velika tovarna čevljev »Bally AG.« med svojimi 18 ano-z em siki m i pod ružnica mi.
V začetku sedanje vojne so švicarske denarne vloge v USA močno narasle. »Foreign Commerce Weekly« jiih je v jeseni 1940. cenil na 1138 milijonov dolarjev. Švicarska Narodna banka ima za 1,2 milijarde šv. frankov dolarskih deviz.
Prastara kulturna rastlina lan je bila v zadnjem stoletju precej izpodrinjena od bombaža. Nasadi lanu so se najbolj skrčili v evropskih industrijskih deželah, dočim je lan obdržal vso svojo veljavo v vzhodnih delih Evrope. »Das Reich« naglaša, da se v Nemčiji pridelek lanu že od 1. 1933. znatno dviga, a da je bil še 1. 1938. potreben uvoz 15.200 ton lanu v raznih stopnjah predelave, lanenega semena pa je 1. 1938. uvozila Nemčija skupaj z Avstrijo in Ce-ško-Slovaško 173.000 ton. Evropska proizvodnja lanu je dajala v prvi vrsti predivo, v drugi pa seme, čezmorska pa predvsem seme. Argentina sama je krila polovico svetovne potrošnje lanenega semena. »Das Reich« je objavil naslednji pregled pridelka lanu v 1. 1937.:
Nasadi Pridelek (1000 ha) (1000 ton) predivo seme Nemčija in Avstrija 60	34,7	41,9
bivša CSR	19	11,0	9,0
bivša Poljska	146	38,1	75,3
baltiške dežele	188	64,7	68,0
413 148,5 194,2
Belgija, Nizozemska in Francija	73	56,5	38,0
evropske južno-vzhodne dežele	46	22,8	13,9
V drugem letu vojne pa je prišlo veliko razočaranje. Izjalovilo se je upanje na tečajne dobičke, izostala pa so tudi izplačila dividend, ker je ameriška blokada terjatev zadela tudi nevtralne države in ni bilo pri tem za Švico nobene izjeme. Švicarske vloge znašajo okrog 20% vseh blokiranih terjatev v USA.
»Das Reich« ceni »zamrznjeni« švicarski kapital v Severni in Južni Ameriki na 10 do 12 milijard šv. frankov, kar je okrog 20% vsega švicarskega narodnega premoženja, ter meni, da Švica zaradi tega ne more ostati nebrižna pri razvoju svetovnih dogodkov.
Rusija	2369	530,0	760,0
2901 757,8 1006,1 čezmorske dežele 4448	61,2	2293,9
ves svet	7349	819,0	3300,0
K temu pregledu svetovnega pridelka je »Das Reich« pripomnil, da je Rusija izvozila 1. 1913. nad
300.000	ton lanu, 1. 1937. še okrog 34.500 ton, 1. 1938. pa je bilo konec ruskega izvoza menda zaradi vojnih priprav. L. 1938. je evropska celina brez Nemčije in Avstrije uvozila še 215.000 ton lanu, od česar pa je bil znaten del v raznih predelavah spet izvožen v Anglijo in USA. Ko so sedaj zveze s čezmorskimi deželami prekinjene, ostanejo kontinentalni Evropi samo še lastni pridelki lanu, ki zadostujejo, če se bo pridelek smotrno povečal ter racioniral. »Das Reich« naglaša, da ima Nemčija z zasedenimi in zavezniškimi ozemlji pri proizvodnji lanu prvo mesto in da bo ona izvedla potrebno in primerno racionalizacijo.
Nabavljalna zadruga železničarjev v Ljubljani je imela 1. 1940. 9500 članov, sedaj pa jih ima le 3328. Vrednost prodanega blaga je dosegla leta 1940. 375 milijonov dinarjev. Torej veleobrat, kakor ga ne doseže niti en veletrgovec.
Preskrba Evrope z lanom
Stran 2.
»TRGOVSKI LISTc, 30. januarja 1942-XX.
Štev. 9.
Predpisi za ogrevanje
Iz italijanskega gospodarstva
Odbor asa, koordinacijo, preskrbo, razdelitev in cene kmetijskih in industrijskih proizvodov je bil
ustanovljen. Predsednik odbora je Duce, člani pa so tajnik in podtajnik stranke, ministri za finance, kmetijstvo, korporacije, promet, 'zamenjavo in valute, podtajniki za notranje zadeve, vojno proizvodnjo, kmetijstvo in korporacije, vodja inšpektorata za kredite ter predsedniki konfederacij. V pokrajinah so prefekti izvršni organi tegai odbora.
Potrošnja električnega toka v industriji bo zmanjšana v enem mesecu za 20 odstotkov. Pri tem so izvzete nekatere industrijske panoge, pri katerih se to zmanjšanje ne da izvesti.
Nove trgovine z oblačilnimi predmeti sc ne smejo ustanavljati do preklica. Dovoljenja za ustanovitev novih trgovin z oblačilnimi predmeti na debelo in drobno bo izdajalo ministrstvo za korporacije.
Proizvodnja stekla in keramike
je omejena, da bi se dosegel večji prihranek pri porabi pogonskih sredstev. Izdelovanje luksuznih predmetov je prepovedano, dekret ministrstva za korporacije pa našteva vse predmete, ki jih sme proizvajati industrija keramike in stekla.
Potrošnja vina in piva v Italiji
je v primerjavi z drugimi državami naslednja: vina letno na 1 prebivalca v Italiji 75,3, v Franciji 176,4, v Španiji 76, v Švici 42, na Madžarskem 28,7, pod en liter pa v Angliji, Danski in Nizozemski; piva v Italiji 1,5, v Belgiji 120, na Damskem 54, v Nemčiji 42, v Franciji pa 83 litrov.
Italijansko-hrvatska trgovinska pogajanja se bodo v kratkem začela in je v Zagrebu že pripravljenega precej materiala. Sklenjen bo tudi plačilni dogovor. Hrvat-ski izvozniki morajo do 10. februarja prijaviti svoje zaključke z Italijo.
Po gospodarskem sporazumu s Švedsko bo dobila Italija iz Švedske za 4 milijone lir papirja, od tega bo za 1,5 milijona lir boljšega papirja. Posebej pa bo Švedska izvozila v Italijo 27.000 ton rotacijskega papirja in 15.000 ton papirja za revije.
Albanija se je povečala z aneksijo Kosovega, Debra in Struge za 14.924 km2, število prebivalstva pa za 754.000 oseb.
Družbo za izkoriščanje oljnatega škriljevca in bitumenoznega kamenja v Abrucih bo ustanovila poldržavna družba za mineralna olja «Agip» z glavnico 250 milijonov lir. Državne premije za pridobivanje domačega mineralnega olja bodo zvišane, rafinerije pa bedo morale v določenem obsegu predelati pridobljeno domače mineralno olje. Sodijo, da bo uspelo iz oljnatih rudnin na leto dobiti okrog 100.000 ton mineralnega olja.
Redni tovorni promet je bil
uveden med italijanskimi železniškimi postajami Fiume, Trieste, Pola in Rovigno čez Hrvatsko s postajami na Madžarskem. Iz Fiume se tovori prevažajo čez Zagreb do obmejnih postaj Deke-nješ, Barč in Osijek, iz Triesta, Pole in Rovigna pa čez Ljubljano, Metliko, Bubnjaroe in Karlovec do navedenih treh obmejnih postaj. V Rimu so pogajanja med italijansko in hrvatsko železniško upravo zaradi ureditve rednega železniškega prometa med Italijo in Albanijo čez Hrvatsko.
Vojni vrtovi se urejujejo po vsej Italiji, da bi se v mestih in predmestjih izkoristila vsa neobdelana zemlja za prehrano prebivalstva. Konec lanskega leta je bilo v Italiji že 162.400 takih vojnih vrtov, v katerih je bilo obdelane nad 11.800 tisoč kvadratnih metrov zemlje. Letos bodo uredili še okrog 150.000 vojnih vrtov.
Visoki Komisar za Ljubljansko pokrajino je izdal naslednjo na-redbo:
Clen 1. — V preostali sedanji zimski dobi se smejo uradi in zasebna stanovanja ogrevati, če ni drugačnih odredb, zaključno do 15. aprila.
Clen 2. — Kotli se ne smejo zakuriti pred 7. uro za urade in ne pred 9. uro za zasebne hiše.
Kotli se izadnjiič ne smejo naložiti po 14. oziroma 16. uri.
Najnižja temperatura v ogrevanih prostorih mora znašati 16 stopinj Celzija, najvišja pa 18 stopinj.
Clen 3. — Prispevki, ki jih plačujejo stanovalci za ogrevanje, četudi se zaračunavajo ločeno od najemnine, ne smejo presegati prispevkov iz zimske dobe 1940/41. Prav tako mora ostati nespremenjen znesek, ki se je plačeval v minuli zimski dobi 1940/41 v hotelih in zasebni oddaji sob.
Clen 4. — Oddajanje tople vode iz samostojnih centralnih naprav se mora omejiti na največ tri dni v tednu, in sicer na soboto, nedeljo in sredo.
Visoki komisariat za Ljubljansko pokrajino je izdal pod št, VIII. No. 30 5—42 naslednja pojasnila.
I. Kakor znano, ima tabela B proizvodov, ki niso racionirani, pri-3žena naredbi Vis. komisariata ; dne 8. novembra 1941, Sl. list >12 90—41 med drugim postavko: Mašne srajce, perilo in plašči za cerkvene obrede.«
Da se odstranijo dvomi in negotovosti pri tolmačenju omenjene postavke, se ugotavlja, da je pod tem razumeti sledeča sveta oblačila za opravljanje svete maše in blagoslova z Najsvetejšim: dolga brisača (4 m) za umivanje rok pred mašo in po maši, amikt iz čistega lanu 92 X 85 cm, srajca iz čistega lanu 7 m po visokosti, pas iz konoplje ali svile, štola lz barvanega damasta, manipul iz barvanega damasta, mašna srajca iz barvanega damasta,
dve tuniki iz barvanega damasta za slovesno sveto mašo, dve srajci iz čistega lanu za slovesno sveto mašo, dva manipula iz damasta za slovesno sveto mašo, ena štola iz damasta za slovesno sveto mašo, dva amikta iz čistega lanu za slovesno sveto mašo, mere kakor gori; pluvial in štola iz damasta (za slovesno sveto mašo), naramno ogrinjalo svilene barve (za slovesno sveto mašo), pogrinjalo za kelih, barve kakor mašna srajca, kapsula za sveto hostijo, barve kakor mašna srajca,
Clen 5. — Morebitne spremembe določb glede trajanja dnevnega ogrevanja, temperature v prostorih in oddaje tople vode v bolnišnicah in zdraviliščih se odobrujejo po Visokem komisariatu na obrazloženo zahtevo prizadetih.
Clen 6. — Ce bi nastali pri uporabljanju predpisov te naredbe spori med lastniki poslopij in stanovalci, jih rešujejo krajevno pristojna prvostopna upravna ob-lastva.
Proti odločbam teh oblastev je dopustna pritožba na Visoki komisariat, ki odloči dokončno.
Clen 7. — Kršitelji določb te naredbe se kaznujejo v denarju do 5000 lir, v hujših primerih pa z zaporom do 2 mesecev.
Clen 8. — Ta naredba stopi v veljavo na dan objave v Službenem listu za Ljubljansko pokra-jino.
Ljubljana 26. januarja 1942-XX.
prt za čiščenje iz čistega lanu 50 X 40 cm, korporale za hostijo, iz čistega lanu 60 X 60 cm, prtič za kelih, iz čistega lanu 15 X 15 cm, robec za vrčke z vinom in vodo, kuta mešana, po velikosti, pluvial in štola iz damasta ali bele svile (za blagoslov z Najsvetejšim),
naramno ogrinjalo iz damasta ali bele svile (za blagoslov z Najsvetejšim), dva spodnja prta iz lanu 3X1 meter, kakor je dolg oltar, en prt lanen 4X1 meter, kakor je dolg oltar, en spodnji prt mešan 3 X 1 m. II. Ker interesenti e često nabavljajo ne gori omenjena oblačila, temveč tekstilno blago (tkanine ali prejo) in nato sami poskrbijo za izdelavo (ali popravo) samih oblačil, se odreja v sporazumu s pristojnimi cerkvenimi oblastmi:
a) glede blaga morajo župniki in cerkveni upravitelji predložiti Trgovinsko-industrijski zbornici posebno prošnjo, vidirano od dotič-nega škofijskega ordinarij ata in ta jim potem izda potrebne nakupne bone.
Tudi v primeru, da izdelavo ali popravo predmetnih cerkvenih oblačil oskrbe pobožne ustanove ali osebe, ki jih potem poklonijo cerkvam, morajo za nakupni bon vselej zaprositi župniki ah upravitelji cerkva, ki so jim ti predmeti namenjeni in prošnje morajo biti vidirane kakor gori.
b) Kar se pa tiče šivalne preje, je postopek za nje nabavo določen v okrožnici Vis. komisariata z dne 9. januarja 1941-VIII No. 30,3—42.
okoli 200 milijonov pezosov. Po vsej verjetnosti pa so bile mnogo večje, ker je bilo na Filipinih dopustno, da sme biti samo 40% glavnice delniške družbe v inozemskih rokah. Gotovo pa je, da so številni domačini bili slamnati možje za japonske interese.
Na Filipinih in v Britanski Malaji, ki je večinoma od Japoncev že zasedena, je znašala letna proizvodnja železne rude okoli 3 milijone ton. Ker ima Japonska le malo železa, bo sedaj železno proizvodnjo v novo zasedenih deželah gotovo zelo povečala. Isto velja za kositer, ki ga ima Malaja. Prav tako pa bo Japonska tudi skušala čim bolj izkoriščati petrolejska ležišča, ki jih je zasedla na Borneu in v Nizozemski Indiji.
Proizvodnja kavčuka
Kavčuk, ki služi industriji kot važna surovina od začetka 19. stoletja, so uporabljala že stara indijanska' plemena v Ameriki ter prebivalci Vzhodne Indije za posodo, čevlje in bakle. Vulkanizaci-jo kavčulka (prepojitev z žveplom) je iznašel 1. 1839. učenjak Good-year iiz, Connecticuta, ebonit (trdi gumi) pa izdelujejo od 1. 1852.
Svetovna proizvodnja surovega kavčuka je znašala 1. 1925. okrog
507.000 ton. Od tega je prišlo na Nizozemsko Indijo 198.120 ton, na Malajsko 193.040 ton, na Ceylon 46.740 ton, na Britansko Indijo 9350 ton, na Indokino 9140 ton, na Brazilijo in ostale ameriške dežele pa 34.550 ton. Po petnajstih letih je proizvodnja dosegla letnih
950.000 ton. Malajski polotok da v dobrih letih nad 550.000 ton, Nizozemska Indija nad 430.000 ton, potem pa sledijo Ceylon, Tajsko, In-dokina in Saravak, ki dajo skupaj nad 100.000 ton na leto.
»Das Reich« ceni, da so Združene države Severne Amerike prevzemale od svetovne proizvodnje kavčuka okrog 500.000 ton na leto. Zaloge naravnega kavčuka v USA zadostujejo baje za 9—16 mesecev.
Prehrana švedske
Zaradi vesti, da je na Švedskem pomanjkanje živil zaradi prevelikega izvoza in ilegalne trgovine, je po poročilu >Pester Lloyda« predsednik švedske komisije za živila razglasil, da sta vzroka vsega pomanjkanja samo posledice dveh zadnjih slabih letin ter prekinitev zvez s čezmorskimi deželami, ki traja že skoraj dve leti. Položaj Švedske je primerjal s sedmimi drugimi evropskimi državami ter pri tem ugotovil, da so obroki najvažnejših živil skoraj enaki, čeprav je preskrba prebivalstva organizirana na razne načine. Najbolj različni so še obroki mleka in mlečnih izdelkov, ker preživlja v tem pogledu vsaka dežela nagle spremembe. Pred drugimi državami je Švedska na boljšem samo pri preskrbi s sladkorjem, ima pa tudi še znatnejše zaloge kave in čaja. V priboljšek so bile doslej tudi številne zasebne pošiljatve iz Amerike. V takem položaju pač ne more biti govora o izvažanju živil na škodo prebivalstva. Mesečni obrok jedilne masti na Švedskem je 536 gramov masla in prav toliko margarine.
Službeni list za Ljubljansko pokrajino
kos 5. z dne 17. januarja je objavil: Naredbe Visokega Komisarja: Ustanovitev blagajne za izplačevanje rodbinskih doklad — Določbe o obveznem razsodništvu v kolektivnih delovnih sporih — Ureditev preskrbe, razdeljevanja in porabe lešnikov, mandeljnov in njih moke — Odločbe Vis. Komisarja: o imenovanju vodje Nadzorstvenega urada za zaščito'šted-nje — Prenovitev komisije za reševanje vprašanj zamenjave dinarjev v lire — Postavitev novega komisarja pri Začasni upravi razlaščenih gozdov.
Gospodarske vesti
jga—imil hi um mmimimb&bb
Tvrdka Kovina d. d. v Teznu pri Mariboru je prešla v likvidacijo.
Centrali za kože v Zagrebu se
morajo odslej prijaviti tudi vse pasje kože.
Centrala za perutnino se je ustanovila na Hrvatskem. Na prvi seji ravnateljstva centrale se je predlagalo, da se izvoz perutnine sploh prepove.
Velika ležišča lignita so odkrili Madžari v okolici Petrinje. Zaloge lignita se cenijo na 700.000 m3.
Cene lesa bo v bodoče na Hrvatskem določal gozdarski minister v sporazumu z ministrom za trgovino, industrijo in obrt.
Nakaznice za sladkor so uvedli v Zagrebu. Vsak prebivalec, ki je brez vsake zaloge, dobi mesečno po pol kilograma sladkorja.
Tovarno za izdelovanje svile nameravajo ustanoviti v Paračinu.
Balkanska kovinska d. d. za izkoriščanje rud In njih predelavo se je ustanovila v Beogradu. Večino delnic nove družbe ima nemška družba Preussische Bergwerks-und Huttenaktiengesellschaft.
Površino s sojo posejane zemlje bodo letos na Bolgarskem povečali od 50 na 70 tisoč ha.
V zameno za pšenico so začeli dajati v Kragujevcu kmetom sol.
Sobranje je odobrilo zakonski načrt o razpisu 3odstotnih zakladnih bonov, ki se bodo izdali zaradi stabilizacije leva, da se prepreči prevelik obtok bankovcev.
Številne nove delniške družbe se ustanovile v Romuniji. Glavnice novih rudarskih in metalurgičnih družb znašajo 163, družb za živilsko industrijo 130, družb za izdelovanje orodja in strojev 89, tekstilnih družb pa 62 milijonov lejev.
36 šol za izvežbanje šoferjev za traktorje je bilo ustanovljenih v Romuniji, ker dobi Romunija od Nemcev veliko število traktorjev, nima pa šoferjev za traktorje.
Nakaznice za tobak uvedejo v Nemčiji. Nakaznice pa bodo dobili samo moški, stari nad 18 let in ženske nad 25 let.
Prvo švicarsko tovarno za proizvajanje umetnega kavčuka so začeli graditi v bližini Curiha.
Od vseh 160.000 avtomobilov, ki , ih ima švedska, ne more zaradi pomanjkanja pogonskih sredstev obratovati 140.000 avtomobilov.
švedska je uvozila blaga lani za 1671,6 (leta 1940. za 1999,3) milijona šv. ki-on, izvozila pa za 1350 oz. za 1337 milijonov kron.
Obrok hrane bodo na Finskem zvišali s 1. februarjem, ker so prišle iz Nemčije velike količine živil.
V Španiji je 1000 delniških družb, ki imajo skupno skoraj 100 milijard pezet glavnice.
Na Portugalskem se ne smejo izdajati nove koncesije za avtobusni promet. Zaradi pomanjkanja kuriva se je omejil tudi železniški promet.
Sueška prekopna družba, ki je že 1. 1940. ustavila izplačevanje dividend, je bila sedaj prisiljena zaprositi za moratorij.
Cene so začele v zadnjem času v U. S. A. močno naraščati. Zlasti se je podražil bombaž, ki je sedaj za 85.7% dražji ko pred enim letom.
Denarttvo
Obče jugoslovensko bančno društvo se je po zasedbi Srbije razdelilo v Bančno društvo v Beogradu z glavnico 100 milijonov din in v Bančno društvo v Zagrebu z glavnico 100 milijonov kun. Beograjsko bančno društvo je s 1. januarjem prevzelo posle podružnice Praške kreditne banke v Beogradu.
Ilrvatska udružena banka je opustila svojo podružnico v Mariboru. Podružnico je prevzela banka Kreditanstalt-Bankverein.
Vloge pri francoskih hranilnicah so se zvišale za več ko 6,5 milijarde frankov, čeprav se je obrestna mera za takoj odpovedljive vloge znižala od 2,5 na 2%.
Vrednost danske krone so zvišala danska oblastva za 8% ter temu zvišanju tudi prilagodila tečaje inozemskih valut in deviz.
Čisti dobiček angleških velebank se je lani v primeri s predlani zmanjšal za 4.3%, t. j. od 7.14 na 6.84 milijona funtov.
barva, plesira in
7p I/ 0\ lirah komično snaži LG 1 L4 Ul OH obleke, klobuke
itd. Škrobi in svetlolika srajce, ovratnike in manšete. Pere, auši, monga iu lika domače perilo
tovarna JOS. REICH
Poljanski nasip 4-6. Šelenburgova ul. H Telefon št. 22-72.
Japonska gospodarska
ekspanzivnost
Japonska vlada je odobrila drugo petletko za gospodarski razvoj Mandžurije. Po tem načrtu bo naseljenih v Mandžuriji nadaljnjih 200.000 japonskih rodbin. Po prvi petletki pa je bilo naseljenih 300 tisoč japonskih rodbin. Poleg tega bo poslanih v Mandžurijo 130.000 članov japonske organizacije mladih mož, ki naj izvedejo velika
stavbena dela. Tudi rudarska pio-izvodnja se bo v Mandžuriji zelo povečala.
Po izkrcanju japonskih čet na Filipinih se je močno povečalo japonsko zanimanje za to otočje. Že prej pa je bila japonska gospodarska pozicija na Filipinskem zelo močna. Japonske investicije na Filipinih so že pred vojno znašale
Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino: Emilio Grazioli
REGISTRIRNE
BLAGAJNE
NADZIRAJO VAŠE POSLOVANJE, ČUVAJO ZA VAS! NA OGLED PRI TVRDKI:
A. G0REC
Zahtevajte poleg nebotičnika	Obisk	in	ponudbo
Poiasniia glede mašnih
oblačil
Izdajatelj »Konzorcij Trgov.kega li.ta«, njen pred.tavnik dr. Ivan Ples*, urednik Aleksander Železnikar, ti.ka tiskarna >Merkur<. d d., njen predstavnik Otmar Mibalek v.i v Liubljan