Primorski Poštama plačana v gotovini Abb. postale I gruppo - LiBIia 50 »P nevnik TRST, nedelja, 23. oktobra 1966 Leto XXII. - Št. 244 (6531) PO OBISKU IT ot poroča zlasti krajevni K tisk je predsednik repu-blike v Čedadu, kjer je sprejel vse župane čedadskega okraja, poslušal tudi čedadske-ga župana, znanega demokrist-janskega senatorja, ki smo ga na tem mestu prejšnji teden že omenili. Ta senator je bil med obiskom poglavarja države v Čedadu menda edini uradni govornik. V našem dnevniku smo ga omenili zato, ker je znan, da je vodil k prejšnjemu predsedniku republike slovenske bene-čanske župane s pismom, v katerem je bilo rečeno, da beneški Slovenci ne potrebujejo šol v njih materinem jeziku. Zato smo pred četrtkovim obiskom domnevali, da bo nekaj takega Ponovil tudi pred sedanjim Predsednikom republike tem bolj, ker je šlo za proslavljanje stoletnice priključitve tudi Beneške Slovenije k Italiji. Že iz našega poročila v petkovi številki sledi, da se naše domneve niso uresničile. Zaradi tega torej lahko ugotovimo, da se je tokratni nastop demokrist-janskega senatorja in čedad-skega župana vendarle razlikoval od prejšnjih. Seveda ne moremo z goto-vostjo ugotoviti vzrokov take spremembe. Lahko pa o njih ugibamo. Morda se je senatorju zdelo, da tisto narodnostno samomorilsko sporočilo prejšnjemu predsedniku zadostuje enkrat za — vselej. Morda je Pa tudi letos poskušal zbrati Podpise vseh županov pod podobno izjavo pa se mu je kakšen izmed njih uprl, ker po zadnjih upravnih volitvah niso več vsi župani pripadniki senatorjeve stranke. Hkrati pa tudi sedanji poglavar države ne izhaja iz tiste stranke kot senator, temveč je prvi predsednik republike iz nedemokristjanskih Vrst ter je znan tudi po izja-vah, v katerih je obsodil nacionalizem in šovinizem, ki sta Podlaga slehernega raznarodovanja. Nadaljnje vzroke pa iščemo lahko tudi v dejstvu, da je senator prav gotovo seznanjem s sPomenico, ki jo je na istega Predsednika republike naslovil Odbor slovenske narodnostne fkupine Slovencev videmske pokrajine, ki jo je v četrtek ves ®l°yenski tisk (italijanski pa zamolčal) v Italiji ne glede na Politično usmerjenost. V tej spomenici, ki smo jo tudi na-šlm _ čitateljem posredovali Prejšnji četrtek, se zahtevajo 'Ole v slovenskem jeziku tudi 2a Slovence v videmski pokra-Pnl. In ko je predsednik repu-oiike v četrtek poslušal sena-°rjev govor, je bil prav goto-0 z omenjeno spomenico že se-znanjen. Polemizirati ob taki Priložnosti z njeno vsebino pa e Je senatorju verjetno zdelo "" vsaj neprimerno. "Poda, naj so bili vzroki njenega ravnanja takšni ali dru-sucni, dejstvo je, da je senator govoril predvsem o obupni rev-Uni nadiških dolin, kar je ime-°val «gospodarski in socialni Položaj» in poudaril «potreb- ""liiumtii,...................„ nost in nujnost«, da se za njene prebivalce najde zaposlitev doma ter dodal, da mu je »neugodno govoriti o teh stvareh ob tej slovesni okoliščini«. Ta zadrega je vsekakor razumljiva — tudi zato, ker se je senator vsaj v tem pogledu strinjal z vsebino omenjene slovenske spomenice, predvsem pa zato, ker gre za gospodarski položaj, ki ga je treba poudarjati ob stoletni pripadnosti teh krajev italijanski državi. Predsednik republike je odgovoril, da je namen njegovega potovanja tudi »informativen in dokumentaren glede pogojev, potreb in želja prebivalstva«. Zato smo prepričani, da mu je omenjena spomenica prav dobrodošla. škoda je le, da podpisnikom ni bilo mogoče, da bi mu jo osebno izročili, tako kot mu je lahko izročil izvod svoje jubilejne številke za letošnjo stoletnico glavni urednik videmskega dnevnika na čelu številnih predstavnikov uredništva, uprave in tiskarne tega lista. Pri tem pa ne moremo mimo ugotovitve, da se je ta dnevnik dan po svojem sprejemu hvalil, da je naslednik tistega videmskega dnevnika, ki je pred sto leti tako odločno zahteval raznarodovanje beneških Slovencev. Ta naslednik je poleg tega predvčerajšnjim tudi napisal : «Legendo o slovanskih čustvih tistega ljudstva je že zbrisal čas in sedaj ostaja samo še onstran meje, v glavah šovinistov, da niso jo zbrisale besede, temveč dejanja, katerih protagonist je bilo prebivalstvo samo.« Vendar pa bo predsednik republike na strani 35 omenjene jubilejne številke sedanjega videmskega dnevnika lahko prebral v članku o buditelju beneških Slovencev Ivanu Trinku vrsto stavkov, v katerih se povzdiguje «ta žlahtni in idealni kristjan«, ki je hotel «duhovno in socialno dvigniti svojo domovino Furlansko Slovenijo« in ki je «pogumno zahteval za svoje ljudstvo svobodo jezika in navad, povzdigoval zgodovino in etnične značilnosti Slovencev v Furlaniji...« Predsedniku republike poslar no spomenico so podpisali s Trinkovimi idejami in zahtevami prežeti Slovenci videmske pokrajine. Te ideje pa jim hkrati niso mogle narekovati takšnega ravnanja — čeprav v delu tiska označenega kot simpatičnega — kakršnega si je izbral v četrtek župan Maiana, ki je osebno ustavil na meji svoje občine avtomobil poglavarja države in zahteval: ((Gospod predsednik! Občina Maiano ni zaslužila, da se razgovarjava skozi avtomobilsko okence. Prosim vas, izstopite.« — ((Morda pa je res«, je odgovoril predsednik in izstopil. «Morda pa je res«, bi si lahko mislil predsednik, ko bo natančno prebral poslano mu slovensko spomenico. In bo, morda, nekaj ukrenil. S. R. ??PRVEM NEUSPELEM GLASOVANJU V POSLANSKI ZBORNICI potrebne poslance za zaupnico Včerajšnji primer verjetno odraža notranja trenja v vladni večini glede gospodarskega načrta je — Poslanska zbornica nte°b deseh uri ponovila včerajš-var i’*asovanje ° zaupnici. Glasovi J so na osnovi zahteve leve opo-Kos ’ CeS da Je zakon o petletnem ke Podarskem načrtu protiustaven, jj, nima vseh značilnosti zakona hat^re samo za okvirna določila. Q 0 je vlada zahtevala glasovanje zaupnici, med katerim pa so sti.rai vsi svetovalci opozicije zapu-dal seJno dvorano. Izkazalo se je, g, v dvorani ni ostalo zadostno nipViI° Poslancev, da bi bila zbor-sklepčna, ker so bili odsotni tine Številni P°slanci vladne ve- on anes so glasovanje ponovili in gla *Cija Je Ponovno zapustila med v6 ®?vanjem poslansko zbornico, dost pa Je vladi uspelo zbrati za-o večino, tako da so zahtevo 1 zicije zavrnili s 323 glasovi. Bl°ten primer na videz ni po- Sebno Z:‘vlači Pomemben, saj gre samo za Ivanje, ki je vzelo dan dela „11 arnenta. v resnici pa skriva, Coi , neJe odkriva dve nevarnosti. 'aj je namreč čudno, da je vla- da glede tega vprašanja postavila zahtevo po zaupnici, ko morajo poslanci glasovati javno in ni privolila že v izrečeni predlog ministra za proračun, da bi glasovali običaj, no in torej tajno. Očitno so v vladni večini notranja trenja glede gospodarskega programiranja in vlada se je bala, da bi prišla med glasovanjem do izraza s pojavom «prostih strelcev«, ali da bi celo povsem nenadno nastala vladna kriza. Po drugi plati pa je zlasti leva opozicija imela do sedaj do gospodarskega načrta sicer kritično stališče, ni pa grozila z obstrukcijo, ki jo je dejansko začela že v začetku razprave o načrtu. Predsednik južnotirolske Volks-partei dr. Magnago se je vrnil iz Rima v Bočen in je ob prihodu samo ponovil svojo izjavo, da je ((umerjeno optimističen« glede rešitve južnotirolskega vprašanja. V Milanu je bil prvi sestanek med Confindustrio in sindikati kovinarjev zasebnih podjetij, na kate-rem so pričeli pogajanja za obnovitev delovne pogodbe. !! ~ ■■'j Z včerajšnjega Saragatovega obiska v Gorici, (Glej poročilo na 2- strani) v sc v rvi- mu v palači zunanjega ministrstva 13. zasedanje italijansko-jugoslovanskega mešanega odbora za izvajanje londonskega sporazuma. Jugoslovanski delegaciji bo predsedoval Zvonko Perišič, sestavljajo pa jo: dr. Ivo Murko, Božo Vukobra-tovič, Albert Zornada in Črtomir Kolenc, tajnica komisije pa je Ružiča Antič. Italijanski delegaciji predseduje GiulioTe-ruzzi, člani pa so: dr. Molina-ri, prof. Gerin, prof. Angiolet-ti in dr. Tavella, tajnik pa je dr. Rinaldi. Kot vidimo iz seznama članov, je v obeh komisijah nastala bistvena sprememba, saj sta bila imenovana nova predsednika in je Perišič zamenjal prejšnjega predsednika jugoslovanskega dela mešanega odbora Vošnlaka, Teruzzi paprejš njega predsednika italijanskega dela mešanega odbora Pa-scucci-Righija. Na dnevnem redu zasedanja bo prvenstveno vprašanje izvajanja londonske spomenice o soglasju, odnosno posebnega statuta, ki vsebuje važna in obsežna določila o ravnanju z manjšinami in o položaju ter o pravicah manjšin na področju veljavnosti spomenice. Zadnje zasedanje mešanega odbora je bilo lani od 9. do 16. decembra v Beogradu neposredno po zaključku obiska predsednika italijanske vlade Alda Mora v Jugoslaviji. V zvezi z ugodnimi zaključki tega obiska in važnimi izjavami predsednikov jugoslovanske in italijanske vlade glede reševa nja manjšinskih vprašanj, kot tudi v zvezi s poudarkom pomena in sposobnosti mešanega odbora za rešitev še nerešenih manjšinskih zadev, smo lani iiiMitiiiiimmiiiiiiiiimiiiiiiiiiiifliiiimiiiiniiiiimiiiiiimiimitiiiiiiiniiiiiiiiiiiimiiiiimi...mm..„„„„„„„„„„„.„„„„„„„ PO STRAHOVITI NESREČI V ABERFANU V ~ -------------------- Število žrtev bi utegnilo narasti na 220 Ogromen usad je porušil tudi šestnajst hiš Do večera so odkopali 116 trupel - Po dosedanjih nepopolnih podatkih pogrešajo se 50 do 60 oseh - Iskanje se nadaljuje brez prestanka - Oblasti so bile opozorjene na nevarnost? LONDON, 22. — Gora premoga in odpadkov v Aberfanuse je začela znova premikati zaradi novega deževja. Spočetka so se razširile govorice, da so odredili popolno izpraznitev vasi, to pa so pozneje zanikali. Reševalno delo se nadaljuje brez prestanka, čeprav m več upanja, da bodo našli še koga pri življenju. Nocoj so sporočili, da so do sedaj odkopali 116 trupel, od katerih so jih 85 identificirali. Po poročilih policije pogrešajo še 50 do 60 oseb. V jutranjih urah je predstavnik policije izjavil, da bi utegnilo število žrtev biti 220. Sicer pa si še sedaj niso na jasnem, koliko otrok in odraslih je bilo v šoli. Poleg tega je gora premoga porušila 16 hiš in ne osem. kakor so javili včeraj. Reševalne skupine skoraj 2.000 prostovoljcev, med katerimi povečini rudarji, so bile na lu vso noč in danes ves dan. noči niso našli nikogar pri _. ljenju pod ruševinami. Skoraj ni več upanja, da bi še koga našli živega. Med trupli, ki so jih do sedaj odkopali, so 104 otroci. Davi sta prišla v Aberfan Edimbur-ški vojvoda in mož princese Margaret, ki sta si ogledala kraj nesreče. Iskanje se nadaljuje brez prestanka. število prostovoljcev stalno narašča. V glavnem iščejo v šoli; iskanje trupel pod ruševinami 16 hiš je malo napredovalo, ker je tu delo težavnejše. Sinoči je predsednik vlade Wilson obiskal Aberfan in je obljubil strogo preiskavo. Po nesreči je vas skoraj brez otrok. Skoraj vsaka družina je koga zgubila. Kakih 50 otrok tega področja se je rešilo, je njihov avtobus prišel v z zamudo zaradi megle. Reševalnim skupinam, ki neprestano kopljejo okoli gore premoga in odpadkov, se je danes pridružilo 300 vojakov. Vojska je dala na razpolago 5.000 vreč pe- so de- Po- živ- s ker šolo ska, da se usmeri premikanje odpadkov. Predstavnik policije je izjavil, da je požrtvovalnost reševalcev občudovanja vredna, ter da so se neznanci pridružili iz vseh krajev države, celo iz Škotske, da pomagajo. Ne samo neposredno prizadeti rudarji, temveč na stotine mladih prebivalcev tega področja je brez prestanka delalo in nekateri so se zgrudili na delovnem mestu zaradi trudnosti in izčrpanosti. Angleški tisk objavlja grenke izjave še enega prebivalca vasi, ki je izjavil, da je bil urad za premog obveščen pred 15 dnevi o nevarnosti, da se ogromna gora odpadkov lahko zavali na šolo. »Kljub temu opozorilu, je dodal, so še dalje kupičili odpadke.« Pred dvema letoma je neki občinski svetovalec, ki je sedaj mrtev, tudi opozoril na nevarnost, da se kup odpadkov zruši na šolo. Podobne gore odpadkov premoga ogrožajo tudi druge vasi v Va-lesu. Na kraj nesreče so prišle številne osebnosti vlade. Kraljica E-lizabeta je odložila za nekaj dni obisk. Tisk je začel zbiranje prispevkov po vsej državi, britanski Rdeči križ pa je začel pošiljati odeje, živila in zdravila. Tudi televizija sodeluje pri zbiranju prispevkov in pomoči za prebivalce Aberfana. župan prizadete vasi je napovedal ustanovitev posebnega sklada za pomoč družinam žrtev. Minister za Vales je danes popoldne izjavil, da je vedel za zaskrbljenost, ki ga je gora odpadkov povzročala med prebival- stvom. Dodal pa je, da ni nikoli dobil nobenega uradnega protesta in je pripomnil, da bodo nujno pregledali vse zaloge odpadkov v južnem Valesu. Napovedal je tudi, da bo v ponedeljek podal v spodnji zbornici izjavo o nesreči. Iz vse države in z vsega sveta dobivajo krajevne oblasti sožalne brzojavke. Vlada je odredila javno preiskavo o nesreči. Preiskovalno komisijo bodo sestavljali visoki predstavniki angleškega sodstva. Medtem pa predsednik vlade Wil-son proučuje ukrepe za olajšanje gorja prizadetemu prebivalstvu. Na kraju nesreče vlada še vedno velika zmeda. Sledijo si raz- lični ukazi. Zaradi neprestanega deževja so se popoldne bali nadaljnjega večjega premika u. sada. Zato so odredili izpraznitev bližnjih hiš. Po nekaj urah pa so ukaz preklicali in so sporočili, da bodo odredili evakuacijo, če bi se stanje poslabšalo. Stanovalci bližnjih hiš so stalno pripravljeni. ............................ulMlIimillliillillllimiiiiimimimillllllimiiiiiiiiii.. RAZGOVORI TITO -1. GANDI - NASER Ugotovitve o gospodarskih težavah držav v razvoju Titova obrazložitev položaja v Evropi - Obravnavali so tudi vprašanja Vietnama in razoroževanja NOVI DELHI, 22. — Predsednik Tito, Indira Gandi in Naser so danes soglasno ugotovili, da so gospodarska vprašanja glede napredovanja gospodarsko nezadostno razvitih držav ostala zelo pereča. Proučili so tudi štiri načine, da se položaj olajša. Po obširnih razgovorih o vprašanjih gospodarskega razvoja, pri čemer so sodelovali tudi zunanji ministri treh držav, so ugotovili sledeče: 1. Da je potrebno okrepiti nacionalne napore z namenom, da se doseže gospodarski napredek. 2. Zaželeno je razviti gospodarsko in tehnično sodelovanje med Jugoslavijo, ZAR in Indijo in vsemi državami v razvoju. 3. Države v razvoju so prirodno usmerjene na koordinacijo svojih stališč in aktivnosti v dialogu v svetovnem okviru zlasti zato, ker bo prihodnje leto druga konferenca OZN za trgovino in razvoj. 4. Sklenili to, da se bodo gospo- darski ministri vseh treh držav v določenem času sestali in proučili možnosti okrepitve gospodarskih odnosov med vsemi tremi državami. Na današnjem sestanku predstavnikov treh držav so tudi ugotovili, da so države v razvoju preobremenjene z dolgovi in da imajo težave pri nabavljanju finančnih sredstev za gospodarski razvoj, da se pomoč daje pod gospodarskimi in drugimi pogoji ter da se izvoz v industrijske države omejuje z raznimi carinskimi pristojbinami in da obstaja še vedno precejšnja gospodarska odvisnost novoosvobojenih držav od bivših metropol. Poudarili so tudi, da politična svoboda držav v razvoju ne more biti popolna, če si ne izbojujejo svoje popolne gospodarske neodvisnosti. Indijski predstavnik za tisk Je sporočil, da so poročila o gospodarskih vprašanjih prebrali danes predsednik N«*«r, Indira Gandi in pred- sednik Tito. Vsi trije so govorili o razvoju svojih držav in o mednarodnih gospodarskih odnosih Naser je med drugim predložil, naj bi si vse tri države med seboj raz-d,iLdel°- ker ni nujno, da bi vse tri države na primer izdelovale televizorje in avtomobile Istih vrst. Ta njegov predlog je bil sprejet z zanimanjem in pričakuje se, da se bodo o tem pogovarjali trije ministri gospodarskih resorjev. Indira Gandi je govorila o precejšnjih gospodarskih rezultatih v Indiji in o težavah držav v razvoju, ko prosijo za kredite industrijske države in mednarodne ustanove. Predsednik Tito pa je med drugim govoril o namenih in dosedanjih rezultatih gospodarske reforme v Jugoslaviji. Dejal je, da vse težave še niso odstranjene in poudaril, da se je z reformo okrepila materialna podlaga samoupravljanja in za (Nadaljevanje na 2, strani) pricaKuvau oa 12. zasedanja pomembne rezultate. Zato smo tudi povsem razumljivo v našem listu ugotovili, da pričakujemo ((konkretne pobude za uresničenje vsebine skupnega poročila o razgovorih Moro-Stambolič in za izpolnitev Mo-rove obljube o posebnih zakonih za izvajanje določil posebnega statuta londonskega memoranduma«. Žal pa iz uradnega sporočila o rezultatih lanskega zasedanja in tudi iz konkretne prakse skoro enoletnega razdobja od 12. do 13. zasedanja, ne moremo ugotoviti, da so bila ta pričakovanja izpolnjena. Že takrat smo morali ugotoviti, da na zasedanju nista prišla do izraza «ne črka ne duh« določb posebnega statuta londonskega memoranduma. V enoletnem razdobju razen dokončne uzakonitve odprave fašistične prepovedi dajanja slovenskih imen otrokom pripadnikov slovenske narodnosti pa ne moremo zabeležiti nobenega drugega pomembnejšega napredka pri uveljavljanju manjšinskih pravic. Iz neuradnih novinarskih vesti izhaja, da bo na zasedanju govora o vseh vprašanjih, ki jih določa posebni statut. Zato menimo, da je prav, da ponovno, kot smo to v komentarju o zaključkih 12. zasedanja, sedaj pred novim 13. zasedanjem na kratko ugotovimo, katere so najvažnejše določbe posebnega statuta. člen 1, ki določa izvajanje načel splošne deklaracije o pravicah človeka; člen 2, ki določa uživanje e-nakopravnosti sploh; člen 2a, ki določa enakost glede vseh političnih in državljanskih- pravic; člen 2b, ki določa enake pravice v pridobivanju ali opravljanju javnih služb, funkcij, poklicev in časti; člen 2c, ki določa enakost glede stopanja v javne in u-pravne službe in pravično udeležbo na upravnih položajih; člen 2d, ki predvideva enakost ravnanja v upravni dejavnosti in poklicev na vseh področjih; člen 2e, ki se nanaša na enakopravnost pri uporabi jezika v smislu člena 5; člen 3, ki določa kaznovanje netenja nacionalne in rasne mržnje; člen 4, ki jamči etnični zna-čaj in neoviran kulturni razvoj manjšine; člen 4b, ki določa, da bodo prosvetne, kulturne, družbene in športne organizacije manjšine deležne enakega ravnanja kakor ustrezne organizacije večine, zlasti glede uporabe javnih poslopij in pomoči iz javnih finančnih sredstev; člen 5, ki določa svobodno u-porabo jezika manjšine v osebnih in uradnih stikih z upravnimi in sodnimi oblastmi, pravico prejemanja od oblasti odgovorov v istem jeziku, pravico do tolmača in do prevoda odgovorov, do prevoda sodnij-skih razsodb, uradnih obvestil in publikacij, pravico do napisov na javnih ustanovah m pravico do imen mest in ulic v jeziku manjšine; člen 6, ki določa pravično razdelitev razpoložljivih denarnih sredstev in člen 7, ki prepoveduje ogrožanje etnične sestave upravnih enot. Kritika antologije «La nuova poesia jugos)ava> BEOGRAD, 22. — Koordinacijski odbor Zveze književnikov Jugoslavije je objavil izjavo, v kateri izraža nezadovoljstvo s knjigo, ki je izšla v Italiji v založbi Ugo Guando v Parmi pod naslovom *Nova jugoslovanska poezija*. V izjavi se poudarja, da ta antologija ne vsebuje pesmi črnogorskih, šiptarskih, madžarskih, italijanskih pesnikov in pesnikov drugih narodnosti v Jugoslaviji* Isti odbor je zaupal ureditev zbirke Cirilu Zlobcu, Slavku Mihaliču in Aleksandru Spasovu, ki odgovarjajo za ureditev zbirke. Hkrati pa izraža odbor priznanje založniku, ki je hotel s to zbirko predstaviti italijanski publiki sodobno jugoslovansko poezijo v naj. boljši tehnični opremi z izvirnimi besedili in s prevodi v italijanščino. ZA IZVAJANJE LONDONSKE SPOMENKE V ponedeljek v Rimu XIII. zasedanje mešanega odbora Nova predsednika italijanskega in jugoslovanskega dela mešanega odbora ■ Na dnevnem redu razprava o izvajanju vseh določil posebnega statuta Zadnji dan obiska predsednika republike v Furlani ji-Julijski krajini Predsednik Saragat med delavci v Tržiču od koder se je odpeljal na obisk v Gorico Predsednik je poudaril veliko važnost sodelovanja delavcev v sindikalnih organizacijah, kar vključuje delavce v proces družbene preobrazbe - Sprejem v vladni palači v Gorici - Zvečer se je predsednik vrnil z letalom v Rim GORICA, 22. — Predsednik republike Giuseppe Saragat je zadnji dan svojega bivanja v deželi Furlani ji-Julijski krajini posvetil obisku goriške pokrajine. Svoj delovni dan je začel ob 9.15, ko se je v spremstvu pred plemenite, vendar osamljene krajevne koristi, potrebno jih je videti v vsedržavni perspektivi skupno z ostalimi vprašanji. Predsednik se je poslovil od delavcev ter se na obsežnem prostoru, kjer je ob obali pritrjena velika cisterna »Santa Valeria», usedel v svoj odkrit avtomobil in se odpeljal proti Gorici. V Tržiču se je medtem zbrala na obeh krajih ceste, kjer se ie vozil predsedniški sprevod, velika množica prebivalstva, ki je navdušeno pozdravljala svojega predsednika. V Redipulji se ie kolona za trenutek ustavila, toliko da se je Sara-gat z enominutnim molkom spom. nil padlih, potem pa je nadaljevala pot skozi Zagrai, Gradiško, Majnico v Gorico. Vzdolž obeh korzov tja do Travnika so Goričani ustvarili gost špalir; spredaj so otroci z zastavicami pozdravljali prihod visokega gosta, za nji. (Nadaljevanje na 7. strani) Umrl je dekan Johnson C A NTERBUR Y, 22. — Bivši can-terbur.vjski dekan dr. Hewlett Johnson je danes umrl v starosti 92 let. Umrl je v bolnišnici, kamor so ga bili sprejeli .pred dnevi, ker st; je udaril pri padcu. Dr. Johnson je bil znan po vsem svetu zaradi simpatije do naprednega gibanja. Na zahodu so ga imenovali (trdečega dekana«. Za dekana katedrale v Canterburyju je bil Imenovan jeta 1931; umaknil se je leta 1963. Leta 1964, po svojem umiku, je v starosti 90 let obiskal Kitajsko In Kubo. Napisal je vec knjig, od katerih je ena prevedena na številne jezike. Naslov knjige je «Ihe Socialist Sixht of the World» (šestina sveta ]e socialistična). Russellovo sodišče LONDON, 22. — Mednarodno sodišče za vojne zločine bo privatno zasedalo od 13. do 16. novembra v Londonu ob udeležbi filizofa Ber-tranda Russella. Tedaj se bo sodišče formalno ustanovilo in organiziralo svoj- delovni načrt. To je danes uradno sporočila ((Ustanova za mir B. Russell«. Za sedež sestanka so izbrali London, da se sestanka lahko udeleži tudi Russell. Sporočilo dodaja, da bodo razprave sodišča, ki bo zaslišalo priče in zbiralo dokaze, marca v Parizu. «Lima 12» sednika dež. sveta de R naldinija predsednika deželnega odbora Ber-zantija ter drugih visokih predstavnikov civilnih in vojaških oblasti odpeljal iz Vidma ter se po avtomobilski cesti nekaj po 10. urj pripeljal v Tržič, Pri vhodu v ladjedelnico so predsednika pozdravili predsednik IRI Petrilli, predsednik Italcan-tieri Tupini, župan Tržiča Romani, senator Vallauri in poslanec Franco, predsednik pokrajine Chientaroli, prefekt Piincivalle, kvestor Guida, občinski odborniki iz Tržiča in drugi. Predsednik IRI Petrilli je visokemu gostu najprej razkazal delovišče, v katerem bo mogoče graditi do 250 tisoč ton velike ladje. Ob odru, s katerega je bil lep razgled na mogočno jamo, v ka-iari kopljejo temelje, so postavili maketo velikega objekta, ki ga je predsednik Petrilli na izrecno predsednikovo željo razkazal in opisal tudi skupini prisotnih časnikarjev. Od tam se je predsednik odpeljal na drugo stran ladje, tielnice, v veliko lopo, kjer so ga pričakali delavci tega pomembnega kolektiva. Med potjo mu je neki delavec izbočil pismo s svojimi željami, zu' an Romani pa mu je predstavil nekdanjega o-limpijskega tekmova’ca v štirise-dežnem čolnu s krmarjem Lucii-la Bobiga. Tisoči delavcev v delovnih oblekah so burno pozdravili predsednika ob njegovem vstopu v lopo, predsednik Petrilli pa je v pozdravnem nagovoru omenil, da so ravno danes ustanovili v Trstu novo družbo z imenom Italcantie-ri. Uglednega gosta sta pozdravila tudi predsednik CRDA in tajnik notranje komisije Lorenzon. Vsem je predsednik odgovoril s toplimi besedami, ki niso bile samo odraz formalnih okolhosti, ampak tudi dokaz njegove zavzetosti za vprašanja delovnih ljudi. V u-vodu je omenil uspešno premagovanje gospodarske krize, ki odpira, boljše perspektive za življenje. Ta vzpon prinaša s seboj težave in zaplete, ki jih je mogoče odstranjevati s sodelovanjem delavcev, kakor je tipično in značilno za moderno demokracijo. S tem v zvezi je omenil široke socialne perspektive, ki jih prinaša delov ni svet, zlasti v držayi. kakršna je naša, «ki se obrača k svojim sosedom z neizčrpno voljo po živ. l.ienju v miru z vsemi, po delu in prispevku za skupni blagor*. Predsednik je poudaril veliko važnost sodelovanja delavcev v sindikalnih organizacijah, kar vključuje delavce kot izredno važen element v proces družbene preobrazbe vsedržavnega kolektiva, Saragat je nato obravnaval stanje ladjedelstva, te tako važne gospodarske panoge v Italiji, ki ustvarja mostove na Balkan, proti Bližnjemu in Daljnemu vzhodu. Ta sektor je potrebno razvijati, da si pridobi nova tržišča ter dvigne življenjsko raven delavcev. Zato bi bilo pogrešeno misliti, da je takšne cilje mogoče doseči z omejevanjem svojih pogledov na Luebke o meji na Odri in Nisi BONN, 22. — ((Frankfurter« ob- mi nemškimi strankami glede odjavlja danes izjavo predsednika re- nosov med vzhodom in zahodom publike Luebkeja na nekem spreje-! skozi prizmo razvoja evropskega mu ob njegovi 72-letnici. List pra- ] položaja, vi, da je predsednik izrekel mnenje, da bo zvezna vlada morala prej ali slej priznati mejo na Odri in Nisi kot dokončno. Izjavil je, da bi taka pobuda bila potrebna za uresničenje glavnega smotra zahod, nonemške politike, ki je združitev Nemčije, in bi imela kot glavni rezultat ustvaritev bolj »evropskih« čustev pri poljskem prebivalstvu, ki se ne bi več balo Nemcev. Pozneje pa je tiskovni urad predsedstva republike objavil naslednjo izjavo: «Ob sprejemu, ki ga je predsednik republike priredil 13. oktobra 1966 zaslužnim državljanom zvezne republike, je med zdravico govoril o političnem položaju, ki bi nastal v zdru'eni Evropi Izrekel je osebno mnenje, da bi v takem položaju državne meje zgubile sedanji pomen V primeru meje na Odri in Nisi bi to pomenilo, da bi se Nemci lRhko naselili na področju, ki ga upravljajo Poljaki, in bi mogli imeti tam lastnino, in obratno« Med zborovanjem v zahodnem Berlinu sta župan Brandt kot predsednik socialdemokratske stranke in podpredsednik Wehner ponovno predlagala Javna zborovanja med .voditelji socialdemokratske stranke in vzhodnonemške komunistične stranke, da bi razpravljali o odstranitvi slabih posledic razdeljenosti Berlina in Nemčije. Brandt je izjavil, da Je njegova stranka vedno pripravljena udeležiti se skupnega zborovanja s komunističnimi voditelji. Brandt je tudi izjavil, da so sklepi komunistične konference v Bukarešti zanimivi z vidika dejanskega pomir-jenja v Evropi in da niso naleteli v Zahodni Nemčiji na potrebno pozornost. Zatem je ponovil, da bi morala bonska vlada znova poudariti, da ne namerava na noben način imeti atomskega orožja ter da želi samo večjo udeležbo pri strateškem načrtovanju za evropsko varnost. Pozval je Erhafda, naj izvede temeljito proučitev skupno z vse- na 12». Namen izstrelitve je preizkušati aparate na satelitu in še nadalje raziskovati Luno jn prostor okoli nje »Luna 12» je bila ob 14. uri po srednjeevropskem času oddaljena 45.000 kilometrov od Zemlje. Danes so javili tudi, da je satelit »Molnija* za telekomunikacije tudi meteorološki satelit, ki je že oddajal številne fotografije Zemlje in oblakov, ki jo obdajajo. Na satelitu je tudi televizijski aparat, ki ga uravnavajo z Zemlje. Njegovi objektivi bodo omogočili opazovanje oblakov. Važno odkritje o barvi kože PORTLAND (Oregon), 22. — Dva znanstvenika medicinske šole v Oregonu sta sporočila da sta odkrila, zakaj imajo črnci črno kožo, drugi pa belo. Zdravnika dr. Kenneth Halprin in dr. Akira Ohkawara sta to odkrila povsem slučajno. Zatrjujeta, da sta našla razliko malo znanega encima (Glutathioen Re-auctase), katerega navzočnost povzroča kemijski element, ki onemogoča ustvarjanje črnega pigmenta. Belci imajo veliko količino tega encima, črnci ga imajo zelo malo, Indijanci pa imajo srednjo količino med belci in črnci. Raziskovalca sta izjavila, da teoretično nekega dne mogoče volji spreminjati barvo kože. Po uporu v Laosu VIENTIAN, 22. - Laoške vladne čete so danes zasedle letališče v Savanaketu, kjer se je bil včeraj uprl del letalskih sil. To se ie zgodilo, potem ko so general Tao Ma in drugi uporniški piloti zbegali z letali na tajsko ozemlje, kjer so se javili tamkajšnjim vojaškim oblastem. Na vsem ozemlju je popolnoma mirno. Ni še znano, ali bodo uporniški častniki dobili na Tajskem politično zatočišče. PARIZ, 22. — Na občnem zboru francoskih škofov so sklenili, da od 1. januarja prihodnjega leta ne bo za francoske katoličane več obvezno vzdrževanje mesa ob petkih. Obvezno pa bo na pepelnico, veliki petek in vse petke v postnem času. Novi pozivi za mir v Vietnamu Demonstracije proti Johnsonu MANILA, 22. Filipinski fcardi- lje na obisku v Avstraliji. Danes nal Rufino J. Santos je izdal poziv na mir v Vietnamu. Izrazil je upa-■nje, da bo sestančk v Manili pripravil . nove mirovne predlige, da se ozdravijo rane, ki jih je povzročila vojna v Vietnamu. V ZDA pa je šest ameriških katoliških, protestantskih in židovskih verskih osebnosti pozvalo ZDA, naj ustavijo bombardiranje Severnega Vietnama. V pismu a-meriškemu delegatu v OZN Gold-bergu zahtevajo, naj ZDA izrecno izjavijo, da so pripravljene pogaja, ti se z vsemi, ki so vpleteni v vojno. Dalje izražajo upanje, da bodo vsi prizadeti privolili v omejitev svojih vojaških operacij, da se ust-vari ugodno ozračje za pogajanja. Ameriški državni tajnik Dean Rusk se je danes pogovarjal s filipinskim zunanjim ministrom Ra-mosom o konferenci, ki se bo začela v ponedeljek. Dean Rusk je sprejel tudi delegacijo filipinskih študentov, ki so mu izročili resolucijo, s katero zahtevajo konec vojno v Vietnamu. Rusk je izjavil, da je pripravljen iti v Ženevo vsak trenutek na sestanek s hanojskimi voditelji, «če so ti pripravljeni govoriti«. Takoj zatem pa je trdil, da se Hanoj noče pogajati, in «mi mo-ramo nadaljevati naše napore v Vietnamu«. Sevemovietnamski predsednik Ho-šiminh je na kongresu varnostnih sil izjavil, da spada manilska konferenca v ameriški program za nadaljevanje stopnjevanje vojne v Vietnamu. Dodal je, da je vietnamsko ljudstvo odločno poraziti ameriške napadalce. Predsednik Johnson pa je še da- je, obiskal Sydnčy, kjer so mu priredili topel sprejem. Vendar pa je naletel tudi na ponovne demonstracije. Na stotine demonstrantov je demonstriralo proti vojni v Vietnamu, Pretrgali so policijske kordone in so se skušali približati predsednikovemu avtomobilu, vendar je policajem uspelo to preprečiti. Pozneje je sledil spopad med demonstranti proti vojni in manifestanti za Johnsona. Demonstranti so metali proti predsednikovemu avtomobilu gnila jajca, črno pobarvane balončke, ki so bili podobni bombam, in zavoje higienskega papirja. Iz Sydneyja se je vrnil v Canberro. Ob 20.. uri je odpotoval na obisk v Brisbane, od koder bo odpotoval jutri zjutraj v Manilo. Resolucija o Rodeziji NEW YORK, 22. — Glavna skupščina Združenih narodov je na izredni seji odobrila resolucijo o Rodeziji, ki jo je bil včeraj odobril odbor za neavtonomna ozemlja. Resolucija obsoja vsak spo razum, ki bi bil sklenjen z Veliko Britanijo im Smithovim režimom, če ne bi priznal pravic domačega prebivalstva do samoodločbe in neodvisnosti. Resolucija poudarja obveznost Velike Britanije, da preda oblast domačemu prebivalstvu na podlagi splošnih volitev. Za resolucijo je glasovalo 86 delegatov, dva proti (Južna Afrika in Portugalska), 18 pa se jih je vzdržalo (ZDA in večina zahodnoevropskih držav). MOSKVA, 22. — V Sovjetski zvezi so davi izstrelili proti Luni vesoljsko avtomatsko postajo «Lu. Tito-Gandi-Naser (Nadaljevanje * 1. strani) dosego stabilizacije dinarja, ker se teži, da bi postal konvertibilen. Dodal je, da bo Jugoslavija imela letos že drugič uravnovešeno zunanjepolitično bilanco. Razgovori so trajali aanes okrog štiri ure. Danes zjutraj Je na sestanku govoril predsednik Tito o položaju v Evropi. Dejal je, da se položaj v Evropi oddaljuje od stanja, kakršen Je bil med hladno vojno, zato so mednarodni odnosi postali bolj mirni. Pri lem je govori: o dobrih odnosih Jugoslavije s skoro vsemi evropskimi državami. Omenil je nerešeno nemško vprašanje. politiko Zahodne Nemčije, ,»i se ne vključuje v splošno usmeritev političnega gibanja v Evropi in s primeri ilustriral voljo evropskih držav za sodelovanje V okviru o cene mednarodnega položaja je poudaril aktivnost evropskih držav ter koristnost aktiviranja na lini)! njihove neodvisne politike in inte res nevezanih držav, da z njimi sodelujejo. Razvoj v tej smeri krepi pripravljenost na enakopravno sodelovanje in objektivno slabi tiste težnje, ki pri razvijanju takih mednarodnih odnosov ne gledajo svojih interesov. Govorilo se je tudi o vojni v Vietnamu. Tisto kar se bo o tem važnem vprašanju med razgovori treh državnikov izkristaliziralo, bo vključeno v skupno sporočilo o trojnem sestanku že sedaj pa se lahko reče, da vse tri države zastopajo osnovno stališče, da je treba vietnamskemu ljudstvu omogočiti, da brez vmešavanja ln intervencije od zunaj samo odloča o svoji usodi. Vsi trije državniki so doslej obravnavali globalno vso svetovno politiko s posebnim ozirom na stanje v Afriki, Aziji in Evropi in razpravljali o gospodarskih vprašanjih. Prihodnji sestanek treh predsednikov bo jutri dopoldne brez njihovih sodelavcev. Istočasno se bodo sestali tudi zunanji ministri zaradi dopolnilnega obravnavanja vprašanja razorožitve in se dokončno dogovorili glede vsebine skupnega poročila. S folkloro, mimohodom in priložnostnim govorom sinoči otvorjene 9. SŠI Sinoči je bila v dvorani stadiona «Prvi maj» pri Sv. Ivanu slovesna otvoritev 9. slovenskih Športnih i-ger. Izredno veliko število gledalcev. ki so do. zadnjega, kotička napolnili še premajhen oder, je z burrum plQ$kqnjem pozdravil nastop folklorne skupine Slovenskega kulturnega kluba (Adrijan Zava-dlal, Boris Fabjan, Igor Simonič, Filip Fišer, Nadja Kosmina, Vera Kosovel, Nataša Sosič, Nadja Ivančič), ki je ob spretni harmonikarski spremljavi Nadje Kriščakove predvajal venček slovenskih stiliziranih plesov po narodnih motivih. Baletna skupina iz Barkovelj, ki jo vodi plesni mojster Adrijan Viles pa se je predstavila s «Tarantelo» ki so jo Neda Cok, Neva Umek. Erika Scheimer, Nada Berce. Majna Macorosi, Sonja Sudič, Cinzia Koren in Elizabeta Sartori zaplesale s pravim neapeljskim žargonom. Komaj so ljubka dekleta zaključila svoj nastop pa so prikorakali v dvorano predstavniki nastopajočih društev. Mimohod so ot-vorili Barkovljani, njim pa so sledili predstavniki Brega, Cankarja, Doberdoba, rojanskega Doma. Krasa, Opčin. Repna, nabreiinskega So. kola, SPDT, Skamperla. Uniona in Zarje. Pred postrolenimi atleti in atletinjami, večina s klubskimi zastavami in dresi, je predsednik Bora in organizacijskega odbora SSI Dušan košuta pozdravil goste ter je imel priložnostni govor, ki ga v celoti objavljamo na današnji zadnji strani našega dnevnika. Z odhodom ekip. ki lih je občinstvo nagradilo s ploskanjem, se je zaključila, kratka slovesnost, kateri je sledilo predzadnje dejanje košar-'je polfinale. Včeraj popoldne na stadionu «Prvi maj» W. Marc [Škamperle] pri starejših in Pavel Ceh (Cankar) pri mlajših mladincih zmagovalca atletskega trnbnja Včeraj popoldne je bil v okviru 9. SSI tudi atletski troboj za mlajše in starejše mladince. V obeli kategorijah so se tekmovali v skoku v višino, v skoku v daljinoln v metu žoge na cilj. Pri mlajših mladincih je zmagal Pavel Ceh (Cankar), pri starejših pa Walter Marc (Škamperle). V prvi skupini je nastopilo 26 tekmovalcev in tekmovalk, v drugi pa 42. Izidi včerajšnjega tekmovanja v atletskem troboju so naslednji: MLAJŠI MLADINCI (rojeni med 1957. in 1960. letom) 1. Ceh Pavel (Cankar) 9 točk (viš)na 100 cm, daljina 152 cm, meti žoge 11 točk) 2 Lovriha Pavel (Breg) 10 (95 cm, 141 cm, 13 točk) 3. Pavletič Tjaša (Škamperle) 12 (90 cm, 159 cm, 11 točk) 4. Ko uta Edi (Cankar) 15 (100 cm, 162 cm, 9 točk) Žerjal Peter (Škamperle) 15 (90 cm, 151 cm, 11 točk) 6. Brecelj Marija (Breg) 19 (90 cm, 138 cm, 11 točk) Žerjal Miran (Breg) 19 i (95 cm, 152 cm, 9 točk) Peterki Doberdoba in Skamperla v finalu turnirja SŠI Presenečenje sinoči na stadionu »Prvi maj«, kjer sta bili na sporedu polfinalni tekmi košarkarskega turnirja SSI. Peterka Skamperla je nepričakovano premagala Bar kovljane, ki so bili favoriti št. 1 z a naslov, Doberdobcl pa so si privoščili ekipo Cankarja. Finale za prvo mesto bo tako potekalo med Doberdobom in škamperlon.. 7 a tretje mesto pa med Cansarjcm 20 točk, Lavriha Maurizio (Breg) 32, Legiša Vida (Sokol) 25, Mervič Danijela (Sokol) 31, Kobal Sonja (Cankar) 35, Gabrovec Franko (Sokol) 37, Petaros Emil (Breg) 41c Ota Vili (Breg) 44, Gec Rosana (Škamperle) 47, Mahne Bruna (Cankar) 48, Kuret Igor (Breg) 52, Rupel Emanuela (Škamperle), Ra- karskega turnirja, to ZMAGOVALCI VČERAJŠNJEGA MLADINSKEGA TELO-VAJHiOA MNOGOBOJA PaVlCtiČ, Nataša Rauber, Erika Škerl Peter Žerjal in Pavel Grgič Včeraj popoldne je bil na sporedu telovadni mnogoboj mlajših in starejših naraščajnikov ter naraščajnic. Dekleta so se pomerila v obveznih vajah na švedski klopi, v parterju in v prevalu, dečki pa so imeli poleg proste vaje in prevala tudi preskok koze. V skupini mlajših naraščajnic je prvo mesto zasedla Tjaša Pavletič, pri sta- ce Rado (Cankar) 54, Pavlič Marija (Breg) 58, Košuta Tea (Cankar), Schillani Eleonora (Breg) 62, Parovel Sergij (Breg) 65, Košuta Erika (Cankar) 76 točk. STAREJŠI MLADINCI (rojeni med 1954. in 1956, letom) 1. Marc VValter (Škamperle) 15 t. (višina 105 cm, daljina 173 cm, met žoge 11 točk) 2. Zidarič Neva (Sokol) 16 (105 cm, 167 cm, 11 točk) 3. Kodrič Iztok (Breg) 17 (110 cm, 174 cm, 10 točk) 4. Gec Loredana (Škamperle) 19 (105 cm, 156 cm, 11 točk) 5. Pertot Nadja (Sokol) 28 !n Barkovljani. (115 cm, 167 cm, 8 točk) | DOBERDOB 6. Barazzutti Pavel (Škamperle) 29 * 1 2 * 4 Postavi: GOO cm, 160 cm, 10 točk) I Doberdob: Gergolet Maks Ger Sledijo še. Dilič Klavdij (Breg) I Bolet Mario, Prinčič, Lakovič, De-31 točk, Strnad Ivo (Breg) in Sla- vetak, Lavrenčič, Pelizzo vse Viljem (Breg) 32, Strajn Bran-' Cankar: Vitez. Švara. Košuta B i... i Kocjančič, Babič, Košuta D., Čer- melj, Saražin, Laurenti. ŠKAMPERLE - BARKOVLJl A 63-50 Postavi: __ ________ Škamperle:, Rudež, Orel, Schilla 50, Parovel” Ana ni' Drasič, Jurktč, Mljot, Plesničar, Rauber Nataša j CeJ- ' . _ Barkovlje A: Spacal S.. Spacal B Kokošar, Vodopivec, Brus, Milič. Racman. CANKAR 83 69 Sledijo še- Kuret’Stojan [Breg) ku (Breg) Manin Dano (Breg) 38, rejšlh pa si vrh lestvice delita Nataša Rauber in Erika Škerl. Pri 5. Parovel Ana (8; Sledijo5 še: Barazzutti Nadja 21,5 It. točK-e I Jurman Vesna 21; Zupančič Sonja in Žerjal Mara 20; Gec Loredana in Sosič Luciana 19,5; Kranjec Vera 19 Meršlč Anamarija 18. Saražin Antek (Škamperle) 40, Zobec Mauro (Breg) 42, Pertot VValter (Sokol) 45, Slavec Fulvij (Breg) 47, Škrk Marica (Sokol) 48, Skrij Erika <Škamperle) in Zupančič So-nia (Skamnerle) “ (Škamperle) 53, (Cankar) 55, Grgič Pavel (Škamperle) 57, Petrtot Tulio (Sokol) in Gerželj Nada (Škamperle) 59, Lovriha Adrijan (Breg) 61, Slavec Ju. re (Cankar) 67, Sosič Luciana (Cankar) 68, Rebula Renato (Sokol) 71, Žerjal VValter (Breg) in Barazzutti Nadja (Škamperle) 73, Žafran Mario (Breg) 74, Francia Mauro (Škamperle) in Žerjal Mara (Škamperle) 76, Radovič Vedrana (Sokol) 80, Prelc Tiziana (Škamperle) 82, Kozina Valerij (Breg) 89, Pe-taros Silvana (Breg) 90, Kranjec Vera (Škamperle) 91, Meršič Anamarija (Škamperle) 101, Sancin Tatjana (Cankar), Zahar Magda (Breg) in Jurman Vesna (Cankar) 104, Hrvat Evgen (Breg) 113. zmagal Peter Žerjal, v skupini starejših pa Grgič Pavel. Izidi včerajšnjega telovadnega mnogoboja so naslednji: MLAJŠE MLADINKE 1. Pavletič Tjaša 27,5 točke (klop 9,5 točke, prosta vaja 8,5 točke, preval 9,5 točke) 2. Ko uta Tea 24 (7; 8,5; 8,5) 3. Rupel Emanuela 21,5 (6,5; 6; 9) 4. Mesesnel Erika 21 (8; 7; 6) 5. Mahne Bruna 19 (6; 6; 7) Gee Rosana 19 (7; 5,5; 6.5) STAREJŠE MLADINKE 23,5 točke 1. Rauber Nataša (7,5; 7,5: 8,5) Škerl Erika (8,5; 7; 8) 3. Prelc Tiziana (8; 6,5 8,5) 4. Geržel j N uda (7,5; 6; 9) 23,5 22,5 MLAJŠI MLADINCI 1. Žerjal Peter 23,50 točke (prosta vaja 8 točk; preskok koze 8 točk; preval 7,50 točke) 2. Košuta Edi 22 (8; 8; 6) i 3. Ceh Pavel 18,55 (7; 4,50; 7) 4, Parovel Sergij 16 (6; 4; 6) STAREJŠI MLADINCI 1. Grgič Pavel 23,50 (8; 8; 7,50) 2. Barazzutti Pavel 22 (8: 7; 7) Pertot VValter 22 (8 • g • 8) 4. Saražin Antek 19,50 (6; 6; 7,50) Marc VValter 19.50 (7; 6,50; 6) 6. Francia Mauro 18 (6,50; 4; 7,50) _ m m (6. kolo) ATALANTA — SPAL BOLOGNA — LECCO CAGLIAR1 — FIORENTINA INTER — BRESCIA JUVENTUS — FOGGIA LANEROSSI VIC. — MILAN LAZIO — ROMA MANTOVA — TORINO VENEZIA — NAPOLI (7. kolo) ALESSANDRIA — REGGIANA GENOA — REGGINA LIVORNO — CATANTA MESSINA - SAVONA MODENA — PALERMO NOVARA — CATANZARO PADOVA - AREZZO POTENZA — PIŠA SALERNITANA - SAMPODRIA VERONA — VARESE A SKUPINA C =3 (5. kolo) PRO PATRI A — TRIESTINA Giovanni Levrero COMO — PIACENZA CREMONESE — MONZA ENTELLA — BIELLESE SOLBIATESE — CRDA TREVIGLIESE — MESTRINA TREVISO — MARZOTTO UDINESE — LEGNANO VERBANM — RAPALLO NEDELJA 23. OKTOBRA P0NE0EL/EK, 24. OKTOBRA Radio Trst A 8.15, 13.15, 14.15, 20.15 — Poročila; 8.00 Koledar; 8.30 Kmetijska oddaja; 9.00 Maša; 9.50 Godalni orkestri; 10.15 Poslušali boste...; 10,45 V prazničnem tonu; 11.15 Oddaja za najmlajše; 12.00 Nabožna glasba; 12.30 in 13,30 Glasba po željah; 13.00 Kdo, kdaj, zakaj; 14.45 Nicoli igra na trobento; 15.00 S pesmijo naokrog: 15.30 I. Pregelj: «Tolmlnci»: «Mesec maj«; 16.05 Portret Josipa Gosti-ča; 16.35 Revija orkestrov; 17.15 V diskoteki; 18.00 Koncert; 18.30 Glasba za dobro voljo; 19.15 Nedeljski vestnik; 19.30 Napevi; 20.00 šport; 20.30 Griegove in Kreisler-jeve skladbe; 21.00 Kromatična fantazija; 22.00 Nedelja v športu; 22.10 Montico: Tombe precoci: 22.35 Španske pesmi; 22.45 Jazz. 9.30 Kmetijska oddaja; 11.30 Za prijatelje cvetja; 12.15 Sedem dni športa; 14.00 El Campanon. Koper 7.30, 12.30, 14.30, 19.15 — Poročila; 7.15 Jutranja glasba; 8.00 Prenos RL; 9.05 Zabavni zvoki; 9.30 Nedeljsko srečanje; 9.45 Ansambel M. Sepeta; 10.00 Prenos RL; 10.30 Popevke; 10.45 Glasbeni zmenek; 11.00 Dogodki in odmevi; 11.15 Orkester; 11.30 Današnji pevci; 11.50 in 13.05 Glasba po željah; 13.30 Sosedni kraji in ljudje; 14.00 in 14.45 Glasba po željah; 15.30 Domače pesmi; 16.00 Prenos RL; 18.30 Nedelja na športnih igriščih; 19.00 Športna poročila; 1930 Prenos RL; 22.15 Ples. Nacionalni program 8.00, 13.00, 15.00, 20.00 — Poročila; 8.30 Kmetijska oddaja; 9.00 Skladbe za godala; 9.15 Nabožna oddaja; 10.45 Nove plošče; 11.40 Roditeljski krožek; 13.30 Odrska in filmska glasba; 14.00 Orkestri in pevci; 14.30 Koncert na trgu; 15.10 Popularne pesmi; 15.30 Nogomet od minute do minute; 16.30 Ital. plošče; 17.15 Simf. koncert, sodeluje pianist Backhaus; 18.35 Plesna glasba; 19.15 Športna nedelja; 20.25 Orkestralna glasba; 21.00 Mezzosopranistka Lensky-Si-moncini in pianist Guarino; 21.50 Popevke; 22.20 Plesna glasba. COMO, 22. — Felice Gimondi je danes zmagal v dirki po Lombardiji, ki je bila na 266 km dolgi progi. Za zmagovalcem, ki je progo prevozil v 6 urah 57’ s povprečno hitrostjo 38,272 km na uro, so se z istim časom uvrstili Belgijec Merckx, Francoza Poulidor in An-quetil ter Italijana Dancelli in A-domi. iiiiiiHitiiiii«iiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii,l|IIIM|||||||||Mmi,„|,ll|ll,l,lllll,lim,|l|,l|||||JIII||||m|||||| NOGOMET DAiNKS BELFAST, 22 — V tekmi prvega kola 8. skupine turnirja za pokal evropskih narodov je Anglija premagala reprezentanco Severne Irske 2:0 (1:0). * * * CARDIFF, 22. - V tekmi prvega kola 8, skupine turnirja za pokal evropskih narodov sta Wales in Škotska igrali neodločeno 1:1 (0:0). * * * BRUGES, 22. - Belgija je danes v prijateljski tekmi premagala Švico z 1:0 (1:0). • • * MANILA, 22. — Filipinec je danes z zmago po točkah nad argentinskim tekmecem Vincentom De. radom ohranil naslov svetovnega prvaka lahke junior kategorije. * * * PARIZ, 22. V mednarodni prijateljski tekmi je Francija premagala danes Poljsko 2:1 (10) II. program 8.30, 13.30, 14.30, 19.30 — Poročila; 8.45 Oddaja za ženske; 9.35 in 10.35 Veliki variete; 11.00 Zbori z vsega sveta; 11.35 Pevci; 12.00 Športna prognoza; 12.15 Plošče tedna; 13.45 Revijski spored; 14.30 Teden aktualnosti; 15.00 Oddajali smo; 16.30 Glasba in šport; 18.00 Clacson; 18,50 Vaši izbranci; 20.00 Glasba po željah; 21,00 Jazz; 21.40 Športna nedelja; 21.50 Glasbeno-govorni spored; 22.3(j Glasba, y večeru III. program 18.30 Haydnove skladbe; 18.45 Angleška kultura; 19.00 Klebejeve skladbe; 19.15 Koncert; 19.30 Revija revij; 20.40 Na sporedu Rimski - Korsakov; 21.25 Rossinijeva opera «Turek v Italiji«. Slovenija 6.00, 7.00, 13.00, 15.00, 19.30 — Poročila; 7.30 Kmetijska oddaja; 8.05 Radijska igra: M. Košuta: Fižolček; 8.45 Glasba; 9.05 Naši poslušalci čestitajo; 10.00 Se pomnite, tovariši... — M. Ivkovič-Cvetka: Ob treh popoldne v Letuš; 10.25 Pesmi borbe; 10,45 Koncert; 11.00 Turistični napotki; 12.00 Poročila; 12.05 Nnši poslušalci čestitajo; 13.30 Reportaža; 14 00 Športno popoldne: 16.30 Humoreska: E Cald-well: Večer v Nuevo Leonu: 17.05 Veliki zabavni orkestri; 17.30 Ra-dijska igra: Niko Kuret: Erazem Iz Jame; 18.27 Komorna glasba; 19.00 Lahko noč, otroci!; 19.15 Glasbene razglednice; 20,00 «Naša potujoča glasbena skrinjica«; 21.00 Interpreti Borisa Godunova: 22 10 Mozaik Jazza in zabavnih melodij; 22.50 Literarni nokturno; 23.05 Spi-rituali, bluesi in sonvi. Ital. televizija 10.15 Kmetijska oddaja; 11.00 Nabožna oddaja; 14.30 Neposreden prenos športnih dogodkov; 17 00 Spored ,za nalmlaiše; 18.00 Glasbene iere «Settevoci»; 19 (K) Dnevnik; 1910 Prenos registriranega športnega dogodka; 19.55 Športne vesti In kronike nol strank; 20.30 Dnevnik; 21.00 Boris Godunov — II. nad.: 23.15 Športna nedelja, ob koncu rb^vnik. II. kanal 18.00 Veliki skladatelji: Anton Webern; 21.00 Dnevnik;' 21.15 TV zgodba: «Mr in Mrs. Gresham«; 22.05 Glasbeni spored. Radio Trst A 7.15, 8.15, 13.15, 14.15, 20.15 -Poročila; 7,00 Koledar; 7.30 Jutranja glasba; 11.30 šopek slovenskih; 11.45 Trije ansambli, tri dežele; 12.15 Liki iz naše preteklosti: »Ivan Grbec«; 12.30 Za vsakogar nekaj; 13.30 Priljubljene melodije; 17.00 Orkester Safred; 17.20 Zabavali vas bodo; 18.00 Ne vse, toda o vsem; 18.15 Umetnost in prireditve; 18.30 Bartok: Koncert št. 1; 19.00 Ansambel «The To-kens«; 19.15 »Ivan Cankar, življenje m osebnost«; 19.30 Canfora, Yuro in Coleman; 20.00 šport; 20.35 Italijanski pentagram; 21.00 Kulturni odmevi; 21.25 V plesnem ritmu: 22 30 Marij Kogoj: Sodem skladb; 22.50 Južnoameriški odmevi. 12.05 Plošče; 12.25 Tretja stran; 13.15 Duo Russo-Safred; 13.40 Iz istrskega življenja; 13.50 Koncert; 14.20 Jazz; 14.40 Knjižne napovedi. Koper 6.30, 7.30, 12.30, 13.30, 14.30, 15.30, 17.30, 19.15 — Poročila; 7.15 Jutranja glasba, 8.00 Prenos RL; 10.15 Skladbe za orkester; 10.35 Od opere do opere; 11.00 Otroški kotiček; 11.30 Današnji pevci; 11.45 Glasbeni zmenek; 12.00 in 13.00 Glasba po željah; 13.40 Plošče; 14.00 Dalmatinske; 15.00 Od popevke do popevke; 15.45 Veseli hribovci; 16.00 Športno življenje na Primorskem; 16.20 Športni ponedeljek; 16.30 Pevci lahke glasbe; 17.00 Jugoslavija v svetu; 17.40 Orkester radia Novi Sad; 18 00 in 19.30 Prenos RL; 19.00 Južnoameriški ritmi; 22.15 Trobentač Ha-ckett. Nacionalni program 7.00, 8.00, 13.00, 15.00, 20.00 — Poročila; 8.30 Jutranji pozdrav; 8.45 Neapeljska pesem; 9.00 Operetni motivi; 9.20 Chopin ’ in Brahms; 9.55 Zdravnikovo mnenje; 10.05 Operna antologija; 10.30 Zvočni trak; 11.00 Popevke; 11.30 Jazz; 11.45 Pesmi, ki so v modi; 15.10 Solisti; 15.45 Nove pesmi; 16.00 Spored za najmlajše; 16.30 Beethovnova sonata opus 47; 17.10 Velrki variete; 18.30 Filmska glasba; 19.05 Delovna Italija; 20.20 Orkester Stapleton; 20.45 Mednarodni koncert OZN v New Yorku, Ženevi in Parizu. II. program 7.30, 8.30, 13.30, 14.30, 19.30 — Poročila; 8.45 Poje F. Bongusto; 9.10 Harmonikar Germ; 9.20 Dva glasova — dva stila; 9.40 Orkester Mueller; 9.55 Vesela glasba; 10.20 Ansambel Papworth; 10.35 Izbrane plošče; 11.40 Skladbe za orkester; 14.05 Pevci; 14.45 Glasbena paleta: 15.00 Ital. akvareli; 15.35 Koncert; 1 16.00 Rapsodija; 16.38 Skladbe za godala; 16.50 Tenorist Tito Schipa; 17.35 Poljudna enciklopedija; 17.45 GaldQs - Moriconi: »Misericordia«; 18.10 Orkester Vukevich; 18.35 E-notni razred; 18.50 Vaši izbranci; 21.00 Nove francoske plošče; 21.40 Plesna glasba. III. program 18.30 Tosatijeve skladbe; 18.45 Upor na Madžarskem 1956; 19.15 Koncert; 20.30 Revija; 21.25 P. Ustinov: «Photo Finish«, tridejanka. Slovenija 6.00, 7.00, 10.00, 13 00, 15.00,19.30 — Poročila; 8.05 Glasbena matineja; 8.55 Za mlade radovedneže; 9.10 Lahka glasba; 9.45 »Cicibanov svet«; 10.15 D. Švara: Briljantna uvertura; 10.35 St. Spender: Spomini na Elliota; 11.00 Turistični napotki: 11.15 Sodobna lahka glasba: 12.05 Slovenske zahavne melodije; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Tuji pihalni orkestri; 13.30 Priporočajo vam...; 14.05 Jug. solistična in ansambelska glasba; 16.00 Vsak dan z.a vas; 17.05 Ooer-ni koncert: 18.00 Aktualnosti: 18 15 Zvočni razgledi; 18.45 Dr Milčinski: Medicina v boju proti alkoholizmu: 19.00 Lahko noč, otroci!: 19 15 Glasbene razglednice; 20 00 Koncert; 21.40 Skladbe za harfo; 2210 Melodije za lahko noč: 22.50 Literarni nokturno — J. Menart: Pesmi; 23.05 Jazz v noči Ital. televizija 17.30 Dnevnik: 17.45 Spored za najmlajše; 18.45 TV priredba: «Ena noč v motelu«; 19.15 Knjižne novosti, 19.45 Športne vesti in ital. kronike; 20.30 Dnevnik: 21.00 Dvajset let republike: »Dežela se spreminja«; 22.00 Glasbena prireditev; 23.00 Dnevnik. II. kanal 21.00 Dnevnik; 21.15 Dreyerjev film «Gertrud». SP/IPD JIIG. TELEVIZIJE 01) 23.1)0 29,-X. NEDELJA, 23. oktobra 9 05 Poročila; 9.10 Divja oslica z zahoda — film; 10.00 Kmetijska oddaja; 10.45 Tisočkrat zakaj?; 11.30 Trpljenja je konec — film; 17.45 Pokaži, kaj znaš — posnetek javne oddaje; 18.30 Ponavljamo za vas; 19 05 Ivo štivičič; Dialogi — m'ad. igra; 20.00 Dnevnik; 20.45 Cikcak; 20 50 Schlesinger-Tomšič: Ravni pot — najboljši pot — stara domača igra; 21.25 Zavarovana ljubezen — film; 21.50 Poročila. PONEDELJEK. 24. oktobra 9.40, 11 40, 14.50 TV v šoli; 10.40 in 15.50 Ruščina: Zgodba o somu; 16.50 Poročila; 16.55 Angleščina; 17.25 Otroci in metulj; 17.35 Pri racmanu Jaki — film; 18.25 Obzornik; 18.45 Mlečna koruza — kuharski nasveti; 19.15 športni pregled; 19.40 Kaieidoskop — domače zanimivosti; 20.00 Dnevnik; 20.30 Koralni otoki — film; 21.05 Pariz: koncert ob dnevu OZN; 22.10 Poročila. TOREK. 25. oktobra 18.30 Torkov večer; 18.50 Potopljeni zakladi — oddaja o morju; 19.40 Obzornik; 20.00 Liga gent-lemanov — film; 21.55 Poročila. SREDA, 26. oktobra 9.40 in 14.50 TV v šoli; 10.35 in 15.45 Angleščina; 11.00 in 16.10 Osnove splošne izobrazbe; 16.55 Glasbeni pouk; 17.35 Poročila; 17.40 Volk in kozlički — lutke; 18.25 Obzornik; 18.45 Studio Sarajevo; 19 05 Gostje našega studia; 19.30 Mozaik kratkega filma; 20.00 Dnevnik: 20 35 Michelangelo — II-del; 21.30 Madrid: nogometno srečanje Real-Penarol; 22.15 Poročila- ČETRTEK, 27. oktobra 9.40, 14.50 in 17.10 TV v šoli; 11.00 Angleščina; 11.30 Glasbeni pouk; 17.35 Poročila; 17.40 Združenje radovednežev; 18.25 Obzornik; 18.45 Človek in proizvodnja; 19.10 Glasbene marginalije; 19.40 TV prospekt; 20.00 Dnevnik; 20.30 Aktualni pogovori; 21.15 Ekran na ekranu, 22.15 Dnevnik. PETEK, 28. oktobra 9.40 in 14.50 TV v šoli; 10.35 in 14.45 Angleščina; 11.00 in 16.10 Osnove splošne izobrazbe; 17.55 Poročila; 18.00 Oddaja za otroke; 18.25 Obzornik; 18.45 Brez parole: 19.30 Iz otroške poezije; 20.00 Dnevnik; 20.35 Fara sv. Janeza — madžarski, film; 22.00 Poročila. SOBOTA. 29. oktobra 9.40 in 14.50 TV v šoli; 17.10 Poročila; 17.15 Zviti Pejo — lutke; 17 35 Kje je, kaj je; 17.50 Studio Titograd; 18.10 Vsako soboto; 18.25 Obzornik; 18.45 O našem govorjenju; 19.10 Komorna glasba; 20.00 Dnevnik; 20.30 Skale mrtvih — film; 21.00 Ljudje in papige — humoristična oddaja; 22.00 Stanllo in Olio — 22.50 Art Farmer — jazz; 23.15 Poročila. HAL DRESNER: Tašča ie najboljša Moja tašča me je najbrž zamenjala s hudičem, kajti ko ji je moj tast v pravični jezi rekel, naj gre k vragu, je prišla k meni na dol-predolgi obisk. Prišla pa je tudi v zelo nepravem času. Z mojim prijateljem Herbom Baloffom sva vodila malo podjetje, ki je ravno na dan ta-sčinega obiska izgubilo svojega najboljšega odjemalca. Moj solastnik mi je nato izjavil, da izstopa lz podjetja. Toliko sem vložil vanj denarja, da bi me njegov odstop tiničil. Vso pot domov sem premišljeval, skrbi pa so me popolnoma izčrpale. Moja žena Doris je šarila po kuhinji; ker ji nisem hotel takoj povedati slabe novice, sem odšel v dnevno sobo, da bi se okrepil s požirkom žganja. Nalil sem si dvojni scotch in postavil steklenico nazaj v omarico, ko sem opazil obisk. V mojem naslanjaču je sedela tašča in me gledala s svojimi sivimi ostrimi očmi. Gotovo je dremala, jaz pa sem jo zbudil. »Ah, Louis,» je rekla s tako rezkim^ glasom, da bi z njim lahko Prežagala steklo. »Ah, dober večer, mama,* sem odgovoril prijazno in ji dahnil poljub na lice. Sladkobni vonj po vijoličnem parfumu mi je napolnil nos. »Kako pa to, da si nas obiska-sem jo začudeno vprašal, že tri leta je namreč ni bilo pri nas. »Doris me je povabila,* je predrzno odgovorila. «Hčerka si tudi •nkrat zaželi svoje matere.* Vedel sem, da je Doris ni povabila. Vljudno sem jo vprašal, ce želi kaj piti. »Na noben način,* je odvrnila. »Upam pa, da ne piješ alkohola.* ^ gnusom je gledala na moj komarček s scotchom. »Seveda ne pijem alkohola, sa-n>° pred večerjo kozarček, da si °6rejem želodec,* sem v zadregi zamrmral in hitro požrl žganje. Doris je stopila v sobo. «Dober večer,* tne je pozdravila. . »Ali ni prijetno, da nas je obiskala mama? Tako sem vesela, da se je odzvala mojemu povabilu.* Besedo povabilu je podčrtala tako, da sem takoj vse ra-*umel. , Sedli smo k večerji. Pogovor se je sukal seveda o taščinem zdravju. «Zdravnik sicer trdi, da sem Popolnoma zdrava. Jaz pa vem, da_ moja jetra niso v redu, zato se držim stroge, neslane diete. Soli ie morem več videti.* Hotel sem si ravno posoliti, pa je tašča takoj vzela solnico iz ‘°k. «Tudi zate je boljša neslana brana.* »Poskusil sem že jesti neslano, P® mi jedi niso dišale.* »Se boš že navadil,* mi je ve-*elo zatrjevala tašča. «Mnogo bolje Se boš počutil.* Potem pa sem se zelo slabo počutil, ker sem imel s podjetjem te-zuve. Po večerji sem pomagal ženi kuhinji pospraviti posodo, nato P® sem si hotel z nekaj kozarčki scotcah pregnati skrbi. Ko pa sem ®t°pil v sobo, je sedela tašča v b)°jem naslanjaču in gledala tele-'riijski prenos «Tašča je najboljša*. »Že vem, Louis, kaj bi rad. Bodi P°8umen in ne pij alkohola. Kdor ne zna premagati, ne bo nikoli mc dosegel.* Sedel sem na neudoben stol in ** hotel prižgati cigaro. »Prosim te, ne kadi,* je ukazala ,®sca. «Cigare so zelo škodljive, Ulma pa Spi0h ne prenesem, ker 'uoram potem kašljati.* Hotel sem pritisniti na gumb, ® bi gledal kavbojko, pa je tašča ®klicala; «pustj, prosim, pravkar o prenos kinoteke «Naši stari JUbljenci*. Te igralce sem videla e y mladih letih.* . Gledal sem njene ljubljence, na-l p® je bila tašča utrujena in ..er je spala v dnevni sobi, sem 1* Pripravil kavč in se poslovil. Končno sva bila z Doris sama. * oliko časa pa bo mama ostala,* jo vprašal. «Ne vem,* je odvrnila žena. «Jaz ' nisem povabila. Z očetom sta sprla in pravi, da ne bo šla js®^tdomov, dokler je ne bo prišel *Ho, to bomo pa dolgo čakali.* a m etn’ ^® H Sre na z*vce- Louis, mpak moja mati je in prosim p°trpi malo.* , stiri dni sem že jedel neslano . s.®0, pil grenak čaj in prenašal scine opazke. Nekega večera pa V} Pripeljal k večerji svojega J®telja Baloffa, ki je še vedno Pr ..1’ d® izstopi iz podjetja, h aPr‘čati sem ga hotel pri do-8uba k°zarcu’ da bo to moja P°‘ slaŽeno Sem prosil, naj pripravi u? večerjo, vino in kavo. hnn ®j Pa če bi odpustila usluž-p®’* sem dejal Baloffu. otem boš pa ti imel preveč ®-» je odgovoril. _mi nič ne de,» sem odvrnil. .]. tjcčloveško je koga odpustiti iz Vež •'* se je vmešala tašča. «Re-ni kriv, če vama podjetje ne Va?6Va- Tebi P® bo tudi škodo-no k b°š preveč delal. Dnev- • berem o srčnem infarktu. Ljudje Preveč delajo, jedo in pijejo. sedaj zanemarjaš dom.* h0 Us*užbencu bomo priskrbeli služ-ko’ k16 s'irb' za to- mama. Neka-bomo morali urediti najino trgovino.* *Haj ne «Prosim, oprostite, moram iti. Hvala za povabilo, bil je res prijeten večer.* «Počakaj malo. Saj se še nisva nič pogovorila. Imam načrt, kako bi uredila podjetje.* »Mi boš pa jutri razložil. Danes sem že utrujen, še enkrat hvala lepa.* Izginil je. «Kako prijeten človek je ta Ba-loff,» je vzhičeno izjavila tašča, i »Posebno ti si mu bila všeč,* i sem zaklical. «Res, samo doma ima človekj najboljšo priložnost, da se pogovori) s prijateljem.* «Posebno, če posluša neumno go; vorjenje tašče.* Vse je kipelo meni od jeze. Doris me je miril jaz pa sem tašči temeljito povi dal svoje mnenje, če ne moi/e shajati z možem, naj se vsaj bri zetu primerno obnaša. Najprej rji e je začudeno gledala, končno pa sva sklenila premirje. Oprostil sfm sc. zahteval pa sem slano hrano, alkohol, svoj naslanjač in kavbojke. Upal sem, da ne bo pristala na pogoje in odpotovala, pa sem se zmotil. Njen mož jo je preveč užalil, da bi se vrnil:.. V podjetju pa je bilo vedno težje. Nekega dne mi je Baloff rekel, da je dobil drugo mesto in bo končno odšel. Bil sem uničen. Prosil sem ga, naj še enkrat pride k meni na dom, da bova mirno pregledala knjige, preden se gre predstavit drugam. Pristal je in prišel naslednji dan ob desetih dopoldne. Žene ni bilo doma, tudi tašče nisem videl nikjer. Šla sva dnevno sobo, da bi vse premislila. Pet let sva skupaj delala, deset let pa sva bila prijatelja. Nikakor ga nisem mogel prepričati, da je njegov izstop zame poguba. «Res mi žal, toda ne morem drugače. Sedaj pa sem že pozen, iti moram.* Napravil je nekaj korakov, jaz pa sem ga s silo potegnil nazaj za suknjič. Iztrgal se mi je sunkoma iz rok in napravil velik korak proti vratom, pri tem pa mu je spodrsnilo na parketu, zgubil je ravnotežje, padel nazaj in z glavo udaril ob rob kamina. «Baloff,» sem zavpil. Dvignil sem mu glavo. Bil je mrtev. Naenkrat sem zaslišal ledeni glas: «Ti si ga umoril.* Tašča je stala za menoj, kot da bi zrasla iz tal. «Vse sem slišala. Ti me nisi videl. Pobil si ga na tla in vrgel ob kamin. To je umor. Vse bom povedala policiji.* »Ni res,* sem zakričal. »Ti si nora. Nesreča je bila. Spodrsnilo mu je na parketu in pri tem...* Kar onemel sem, tako se mi je smejala v obraz. To je bil najstrašnejši smeh. Policija bo verjela meni, Louis. Verjela bi mi pa tudi, če bi trdila obratno. V mojih rokah si. Odloči se, dragi zet, roka roko umije. Saj me razumeš.* «To je izsiljevanje,* sem komaj slišno dahnil. Videl sem, kako so se ji hudobno svetlikale njene sive oči in da mi ne preostane nič drugega, kot da se ji podredim. Zame pa so na mah ugasnile vse zvezde in vsa mala veselja tega sveta. Vedel sem, da zame ni več scotcha, cigar, kave in kavbojk. Jesti bom moral neslano hrano po sto receptih. Ko sem poklical policijo, je tašča prijazno potrdila, da je Baloff tako nesrečno padel, da si je zlomil tilnik. Zvečer pa me je peljala k televizijskemu sprejemniku, da sem občudoval film kinoteke: «Naši nekdanji ljubljenci* in nato 283. prenos «Tašča je najboljša*. V PETEK, 28. t.m. V KULTURNEM DOMU KONCERT Orkestra Slovenske filharmonije lil "' Ifll 11v - ii11 i' '' V petek, 28. t.m. bo v Kulturnem domu nastopil orkester Slovenske filharmonije iz Ljubljane pod vodstvom dirigenta Sama Hubada in s solistom - violinistom Dejanom Bravničarjem. To bo — odkar imamo Kulturni dom — prvi nastop reprezentativnega slovenskega glasbenega telesa v Trstu in zato dogodek velikega kulturnega in umetniškega pomena za vso našo zamejsko narodno skupnost. Ob tej priložnosti ne bo odveč, če se vsaj v glavnih potezah seznanimo z zgodovino Slovenske filharmonije, katere začetki segajo tja v daljno leto 1701, ko so prijatelji glasbe v Ljubljani ustanovili »Academio philoharmonicorum*, ki je prirejala javne koncerte z lastnim orkestrom in zborom. Bilo je to v času, ko so v Angliji dajali pr-'o javne koncerte in kakih 20 let pred slovitim «Concerts spirituels* v Parizu. Leta 1794 je bilo ustanovljeno «Filharmonično društvo*, ki je v začetku sledilo glasbenemu doga- liuiiiiiiiiuiiiiHiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii(iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuuiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiM«iiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiHiiniiiuiiiiiiiiiiiiiuiiiiiimiiiiiiiiiiiiiii OTVORITVENA PREMIERA V SEZONI 1966-67 Pomemben umetniški dosežek SG z dramo Maksima Gorkega «Na dnu» Drama Maksima Gorkega «Na dnu*, s katero je Slovensko gledališče v Trstu začelo svojo dvaindvajseto povojno sezono in tretjo v Kulturnem domu, je pretresljiva drama človeških usod, napisana nevsiljivo kot močna umetniška izpoved pisca, ki je živel z revolucijo svojega ljudstva in videl svoj življenjski smoter v revolucionarnih prizadevanjih za boljše in pravičnejše življenje ljudi. Junaki v njegovi drami so ljudje, ki jih je življenje udarilo, razočaralo, pognalo v obup in na dnu socialne lestvice povezalo v sklop zemeljskih bitij, ki od tega sveta, od te družbe, ničesar več ne pričakujejo. V filozofiranju bednih modrujejo. o svojem, jprji-padu in o smislu svojega življenja, prihajajo do "nihilističnih ali vsaj do resigniranih zaključkov in čeprav je v skoraj v vsakem od njih vendarle ostalo od prejšnjih ljudi še nekaj človečnosti, ne najdejo poti, ki bi jih popeljala iz «dna». Hrepenenje, ki je v njih, se izgublja ob njihovi lastni nemoči in ostane samo še kot poetični priind, ki ga je s svojo dobroto vnesel mednje stari popotnik Luka. A ob teh bednih eksistencah je vendarle čutiti globoko humano noto Gorkega, glasnika razžaljenih in ponižanih. Z ničemer jih neposredno ne obsoja. Slika jih take kakršni so, z vsemi njihovimi dvomi, z vso njihovo vero in nevero, z vso njihovo zagrenjenostjo in čutiti je, kako jim skuša človeško pomagati na pot do svetlejših obzorij. Z njimi je, poosebljen v podobi razumevajočega popotnika Luke, in z njihovimi usodami izreka obtožnico družbi, takratni in vsem kasnejšim z današnjo vred, kajti še vedno je pravična zemlja, o kateri pripoveduje popotnik Luka, hrepeneči sen človeštva, katerega vsa njegova prizadevanja doslej Knjižna M polica mister Baloff,* se je vin*5118 ^ča. »Vedno sama trgaje To res ni v življenju vse.* VUKOVO, gotovo, gospa,* je ° oc^°voril Baloff. Dnti-°Jega moža tudi samo njegov roč’l zanima- Komaj sva se pote h i s.em že morala poslušati dolgočasne stvari.* es nestrpen je rekel Baloff: Leto I. 20. oktober 1966 Vse o knjigi — knjižne novosti v tem mesecu — srečanja z avtorji — kritike knjig — odlomki iz najpomembnejših in pravkar izdanih knjih — knjižničarstvo — jezikovni pogovori —- delo klubov in odborov Prešernove družbe in drugih — načrti in obvestila založb. To je vsebina novega lista, ki vas bo vsak mesec vodil po slovenskem knjižnem trgu in vam prinašal veliko prijetnega branja. Z letno naročnino 8 N-din postanete tudi redni član Prešernove družbe. Naročnino oz. vpisnino prijavite poverjeniku, v knjigarni ali upravi: PREŠERNOVA DRUŽBA, LJUBLJANA p.p. 41/1 Tekoči račun štev. 501-8-18 REDNI ČLANI IMAJO TELE UGODNOSTI: — za doplačilo 12 N-din (skupaj torej 20 N-din) še lahko dobijo redno knjižno zbirko, ki bo izšla novembra letos; — pri nakupu knjig drugih založb, ki bodo na posebnem seznamu (ca 30) bodo imeli prihodnje leto 15% popust; — lahko se bodo posluževali za varčevanje in nakup knjig drugih založb servisa Prešernove družbe; — in so člani področnih klubov ljubiteljev knjig oz. klubov Prešernove družbe. Pišite nam, da Vam pošljemo list na ogled in če ga ne boste-vrnili, Vas bomo vpisali v redno članstvo Prešernove družbe. Naj bo tudi knjiga Vaša dnevna potreba tako, kakor Vam je že časopis, revija, radio, televizija in drugo. še niso mogla uresničiti. In če bi Gorki živel danes, bi prav tako lahko napisal dramo «Na dnu» seveda z drugačnimi izraznimi sredstvi, toda z istim bistvenim problemom: kako iz «dna», kako iz «dniq n S ns nS 29“ 30 " 31 II 1? 33 34 si 37 il! 38 Tl« rrS 39 • 40 si 4? KS 43 a IL n ŽT“ 47 48 , 49 nalepil na razglednico in tako so si mogli neumni mladoletniki nabaviti drobec obleke svojega vroče ljubljenega Johnnyja «samo» za tri franke. Tudi ta kupčija je bila za Michela tako donosna, da si je nabavil še druge tri Halli-dayeve obleke. Seveda, je tudi te nadvse skrbno in natančno razcefral na čim manjša vlakna, da je na ta način dal možnost čim večjemu številu njegovih oboževalcev, da so dobili delček oblačila svojega idola... Michel Bonnard poseda sedaj pred svojo ribiško hišico v Saint Tropezu in razmišlja o tem, kako in s čim bi svoj trgovski podvig nadaljeval. Zdi se, da ga je zelo prizadela novica, ki je prispela iz Amerike, da ga je neki Amerikanec v iznajdljivosti in prebrisanosti daleč prekosil. Ta je namreč odkupil dirkalni avto filmskega igralca Deana Jamesa, največjega idola mladoletnikov vseh časov, in s katerim se je smrtno ponesrečil. Ta avto je kupec razrezal na 500 tisoč delcev in jih potem razprodal. V dveh dneh ni bilo o Deanovem avtomobilu niti sledu več. Iznajdljivi Amerikanec pa je pri tem zaslužil več kot milijon dolarjev. Lahko smo prepričani, da si bo tudi Michel Bonnard kmalu zopet kaj izmislil in bomo morda v bližnji prihodnosti slišali o njem, da je postal milijonar. Saj mu poslovnega duha ne manjka... A ta Michel je zgolj eden od številnih njemu podobnih «poslovnih» ljudi, ki znajo čim veško neumnost izkoristiti sebi v prid. Kaj bi jim zamerili, če pa so ljudje tako nespametni...-..... .............. S. A- VODORAVNO: 1. koprsko avtobusno podjetje, 8. močna ovijalka, 14. okusna morska riba, 15. država v zahodnem planinskem delu ZDA, 16. knjižni format, os-merka, 17. pritok Kame v Rusiji, 19. nevisok, 20. geometrijski lik, 21. del telesa, 23. zgornji del stopala, 24. planinski masiv ob severnem robu Sahare, imenovan tudi Asben, 5. letalski vijak, elisa, 27. začetnici središča Vojvodine, 28. turistično zelo razvit jadranski otok, 29. nevarna bolezen, 30. kratica na koncu pisem, 32. zna- čaj, lastnost, poštenjak, 35. zemeljski tečaj, 36. starocerkveno-slovanski glas, 38. po vojni umrli tržaški slikar (Albert), 39. največji slovenski dnevnik, 40. mesto v južni Turčiji, 42. italijanski veletok, 43. starejši sovjetski šahovski velemojster, 44. najdaljša reka v Veliki Britaniji, dolga 388 km, 46. antikva, 48. najvišja gora v Turčiji, 49. ameriški telekomunikacijski satelit. NAVPIČNO: 1. slovensko ime za kenguruja, 2. starogrška po- REŠITEV PREJŠNJE KRIŽANKE VODORAVNO: 1. stolp, 6. snaga, 11. pretep, 12. Verona, 14. prerod, 15. Gamal, 16. F(rance) P(rešeren), 18. Rodan, 19. Norik, 20. Orr, 21. stan, 22. dolar, 23. oris, 24. ko, 25. satan, 26. trakt, 27. naivnež, 30. greda, 31. trias, 32. Meuse, 33. tabla, 34. telstar, 36. Larnia, 37. Petit, 38. up, 40. ELAS, 41. teren, 42. Saba, 44. sen, 45. motor, 46. Keres, 47. KN, 48. Peter, 49. patent, 50. trener, 52. kodeks, 53. Adams, 54. oliva. Kratke zanimivosti BUDIMPEŠTA, oktobra — Orgle, katerih starost cenijo na okoli 2000 let in ki izhajajo še iz rimljanske dobe, so ponovno zaigrale v madžarskem kraju, ki se je v rimski dobi imenovalo Aquincum. Kakor poroča madžarska tiskovna a-gencija, so orgle izkopali leta 1931, ko so odkopavali temelje neke stare hiše. V začetku so menili, da gre za orgle «na vodo«, pozneje pa so ugotovili, da gre za orgle na zrak. Iz napisa, ki je bil vlit v bronasto ploščo, so razbrali, da je orgle leta 228 po našem štet- A R G 0 N A V T 1 ju daroval krajevni gasilski četi tedanji prefekt Gaius Ju-lius Viatorinus. Seveda so od tedanjih orgel ostali le kovinski deli, toda orgle so ponovno obnovili na osnovi temeljitih raziskav strokovnjakov. In danes morejo gostje tega kraja in turisti stare orgle ne le videti, pač pa tudi slišati njihov glas. Znani madžarski orglar Sebestyen Pecsi je na njih spremljal pevko Mario Werner in njun koncert so registrirali za neko ameriško filmsko družbo. * * * WASHINGTON, oktobra — Ameriška komisija za jedrsko energijo sporoča, da je zaključila preizkušnjo novega jedrskega generatorja, ki so ga tri mesece podvrgli skrajnim temperaturam, kakršne vladajo na Luni in sicer od 148 stopinj pod ničlo do 111 stopinj nad ničlo. Poskus, ki je uspel, po mnenju strokovnjakov, odpira novo pot glede uporabe atomskih baterij za vesoljske poskuse. Sandra Milo s hčerko Časopisje je v zadnjih tednih ogromno pisalo o «primeru» Sandre Milo. O njem pa so razpravljali tudi v vseh italijanskih družinah, saj gre za pravo .. .družinsko . .dramo.,, za mater, ki je po zakonu kot tujka za lastno hčerko. Ljudje so pač čustveni in ne morejo ostati hladni spričo takega dejstva. Vsa stvar pa ni le o-sebna. marveč je tudi važen socialni problem. Vsako leto sc namreč rodi v Italiji izven zakona 20.000 otrok; od teh jih 17.000 priznajo, 3.000 pa jih ostane brez očeta in matere. Tako se je v zadnjih petnajstih letih rodilo nad 350.000 «nezakonskih» otrok. Zaradi tega je pač nujno, da je pismo Sandre Milo podpredsedniku Nenniju sprožilo tak val zanimanja, pa naj je bilo upravičeno ali sad igralskih muh, saj je vsako sredstvo dobro za reklamo. Na vsak način je sedaj nastalo vprašanje revizije družinskega prava, ki je v sedanji obliki pravi skupek nečloveških in nekulturnih norm. Te norme je treba spremeniti. Poleg tega pa gre še za človeško vprašanje ženske Sandre. Razni časopisi, ki so poročali o incidentu v ruloti, so dali o tem vsaj štiri verzije. Nekateri so trdili, da se je Sandra sama ranila med snemanjem filma «11 conigliac-cio«, drugi da jo je njen dejanski mož Moris Ergas oklofutal ter ji celo prebil boben-ček v ušesu, zaradi česar bi se morala zdraviti dvajset dni. Ko je bila v kliniki, je Sandra Milo prejela od vseh strani nešteto pisem žensk, ki so ji dajale prav in jo spodbujale Neka ženska je celo napisala frazo, ki je spominjala na polpretekli čas in ki se je glasila: «Forza Sandra, sei tut-te noi.» Druga ji je pisala, da bo ugrabila Deborah ter da ne bo nikoli dovolila, da bi jo Sandri iztrgali. Niso pa vse ženske tako navdušene za Sandro. Zlasti nekatere novinarke znajo biti strupene in ni hujšega kot so ženske, ki si niso simpatične med seboj. Tako je neka časnikarka zapisala stvari, ki ne bi jih mogla ženska s čutečim srcem. Slog je bil res sijajen, a vsebina je bila slabo spričevalo zanjo. Časnikarji so šli na lov za Ergasom in Sandro. Seveda sta oba branila vsak svoje stališče, tako da človek ne more razumeti, kakšna je objektivna resnica. Vsakdo se opredeljuje po svojih čustvih in kot smo pri tem videli, ne igra niti spol glavne vloge. Kdor instiktivno čuti, da je življenje zelo zapletena zadeva, ve, da je Sandra Milo pravzaprav nesrečna ženska. V njenem otroštvu so bile doma same ženske, stara mati, mati in ona. Razumljivo je, da so čutile potrebo «močne roke«, to je da bi bil pri hiši vsaj en moški. To je poudarjala zlasti njena mati, češ da bi bilo življenje lažje in bi jih vsi bolj spoštovali. Ko je torej Sandra, stara komaj 15 let, srečala moškega, ki jih je imel 24, se je zaljubila vanj in je bila prepričana, da je našla ((Moškega« z veliko začetnico. Mislila je, da bo on prevzel nase vsaj del skrbi, ki so jo težile. Toda ona pravi, da se je razočarala in da se ni čutila zaščiteno. Poleg tega je zanosila, a otrok Veljaven od 23. do 29. oktobra OVEN (od 21. 3. do f \ 4-) V ljubezen- [ j skih zadevah bodite J ] strogi s samim seboj, če hočete doseči, kar želite. Na delu boste sodelovali s spretnimi in premetenimi ljudmi. Imeli boste mnogo priložnosti dobrega zaslužka. Kar se zdravja tiče, vas bo bolela glava. Skušajte počivati malo več. BIK (od 21. 4. do 20. 4.) V ljubezni u-godne priložnosti za navezavo prijateljstva z ljudmi iz vzvišenih krogov. Na delu boste pokazali vse svoje sposobnosti in boste imeli od tega korist. Zdravje bo precej dobro, če se boste pazili. Potujte, razvedrite se, bodite optimisti! DVOJČKA (od 21. 5. do 20. 6.) Nikoli niste bili toliko zaželeni in ljubljeni. Od-podite žalostne misli. Na delu boste imeli srečo, pa naj se razvijejo stvari kakor koli. Svoje proste ure posvečajte športu in razvedrilu. Bodite bolj vedrih misli in veselega razpoloženja. RAK (od 21. 6. do 22. 7.) Odnosi z osebo, ki vas ima rada, se bodo razvijali na ravni spoštovanja. Na delu imate zelo dobre perspektive glede poslov, ki terjajo potovanje. Zelo boste zdravi, toda ne smete pretiravati in morate biti previdni zlasti pri jedači. LEV (od 23. 7. do 22. 8.) V čustvenih j odnosih vabljiva sre-] čanja. Vendar ne zapustite gotovega za negotovo. Na delu boste polni iznajdljivih zamisli in si boste zagotovili lepo gmotna bodočnost. Boste zdravi in polni energij. Razmišljajte manj in se raje opirajte na svoj optimizem. DEVICA (od 23. 8. * V\ do 22. 9.) čustveni j odnosi se bodo redil// J no razvijali in j/ možem boste v polnem soglasju, ginili bodo namreč vsi Na delu boste doživeli len preokret. Kar se zdravja tiče, boste občutili ugodni vpliv novih zdravil. Zboljšajte odnose z bližnjimi. Z" z po-Iz-dvomi. odloči- TEHTNICA (od 23. 9. do 23. 10.) Prizadeli boste občutljivost osebe, ki jo imate radi. Na delu pojde vse prav, toda povečati morate svoje energije. Ta teden boste zelo zdravi in v kar najboljšem fiziološkem stanju. Premagajte svojo lenobo in ne odlagajte na jutri, kar lahko storite danes. ŠKORPIJON (od 24. 10. do 21. 11.) V ljubezenskih zadevah bodo izginili vsi dvomi in boste lahko začeli razdobje resnične sreče. Na delu boste odstranili tistega, ki vam onemogoča uspeh. Glede zdravja boste imeli nekatere motnje s črevesjem. Ne bodite sentimentalni. STRELEC (od 22. 11. do 21. 12.) Določene osebe vam bodo pokazale simpatije ter vam dale kakšen dar, kar vam bo ((dvignilo moralo« in vam okrepilo voljo. Na delu bo samo od vaše pobude odvisno, ali boste dosegli večje uspehe. Zdravje bo dobro. Ne razočarajte neke osebe. . kozorog (od 22. / \\ 12. do 2«. 1.) V ču- 1) stvenih zadevah sku-\V '^7/ šajte uveljaviti svo-\» | y je stališče. Nekdo izmed obeh partnerjev bo sprejel odločilen sklep. Izogibajte se zadolžitev, ki bi utegnile škodovati vašim uspehom na delu. Glede zdravja posvetujte se z zdravnikom Nekoliko več stvarnosti vam ne bi škodovalo. VODNAR (od 21. 1. do 19. 2.) V čustvenih zadevah si boste pridobili svobodo akcije ter boste odstranili vse nakane. Na delu ne bodo vaši no-vatorski predlogi vedno sprejeti. Ko vozite avto, bodite zelo pazljivi. Bodite skromni, toda bolj konstruktivni. RIBI (od 20. 2. do 20. 3.) Ste preveč ponosni, kar vam onemogoča, da bi se sprostili. Na delu boste imeli zelo nagle reflekse, zaradi česar se vam bo tudi nasmihal uspeh. Glede zdravja pazite na svoj krvni obtok. Bodite bolj vztrajni v vseh življenjskih zadevah. Dl SKOOOV8 Vnet župan Newyorški župan John Lindsay je naročil, naj mu postavijo v letne prostore županstva posteljo in namestijo telefon, da ju bo uporabljal v »izrednih* časih. Odkar je preteklega januarja postal župan, je Linday moral prebiti več noči v svoji pisarni zaradi stavk uslužbencev podzemeljske železnice, racističnih iz-gredov, in številnih stavk časnikarjev in tiskarjev. Lindsay j« vodil svojo volilno kampanjo pod geslom: «Obnovil bom mesto od kraja do konca*. iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiMiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii,lunin,niiniimmumnunuiai DRUŽINSKA DRAMA, KI JE PRETRESLA JAVNOST Obe plati zvona o Sandri Milo Samo obupen krik matere, ali tudi malce igralske reklame? je umrl, preden se je rodil. Ker sta bila drug nad drugim razočarana, sta sklenila, da gresta sporazumno narazen. Nič ju ni namreč več vezalo. Sandra je prišla v Rim ih tu je srečala Morisa, v družbi v baru «Excelsior» so ga Ji predstavili, ko se ji je nenadoma približal. Zdel se ji je sicer precej hrupen, vsiljiv, saJ jo je od tistega trenutka naravnost ((bombardiral« s telefonskimi pozivi in vabili. Ona mu je vedno rekla ne. Toda nekega večera sta šla skupaj na sprehod in nato sta hodila in živela skupaj dvanajst let. Tudi on je bil ločen in pred nekaj leti so mu razveljavili poroko. Je pač Grk po državljanstvu in se je poročil v Italiji civilno. Kakor v primerih mnogih filmskih igralcev sta se tudi onadva razšla. Ergas trdi, da mu je silno žal, da pa se ni Sandra obnašala kot naj bi se dejanska zakonska žena. Tako omenja, da je vsa stvar prekipela, ko je Sandra odpotovala v Benetke, kjer naj bi se obnašala bolj po švedski kot po italijanski morali. (Ni rečeno da je švedska morala slabša od italijanske). Ce pa ljubi Sandra «minigonne», ji tega pač ni mogoče zameriti, saj jo premaguje občutek, da Ji leta bežijo, kar mora biti seveda za igralke nekaj strašnega. Zato se skuša na vse načine na zunaj ((pomladiti«-Sandra pa pravi, da pravzaprav ni hotela iti v Benetke in da je le on silil. Ni se namreč hotela ločiti od male Deborah, na katero je tako hudo navezana, da bi bila pripravljena tudi napraviti samomor, raje kakor da bi se ji odrekla. Toda Ergas Moris pravi, da ji ni nikoli branil k hčerki, katera stanuje pri svoji stari materi. Toda pri tem je treba upoštevati še neki psihološki moment: italijanski zakon je na njegovi strani in to gotovo ne more pomirjevalno vplivati nanjo. Zato je razumljivo njeno prizadevanje (glej pismo Nenniju), da bi se družinsko pravo glede tega spremenilo, tako da bi bolj spoštovalo človeška čustva in naravne pravice matere. V tem svojem prizadevanju pa ni sama, ker ima za seboj nešteto ((zakonskih« mater. ..................................................... - ................................. 11 m —i— r— y PgpP^^s Ir 1= iii> = = X*M\v!\l .•.v. v. vJ mm mf •ttlvM ilš®yd0W m m jš #-w* ==: II., I! vMv! || 11 ■Tj7!v.”.‘/.’.\J7!y777!rvIv?Iv!rvTvyv^- ■•Xv-X\\v!\vXv'\\\v’.vX;XvXvX\*- !*!%* __ n = I ;X;Xv:\; w*:*x*x >.*XvXv .v.v.v.v ?:&:•:$ vXv!vX •.•.•.•••.• v. Mm .•.v.v.v.v IIP :::XvX 11...... m •XvX,X‘X v.v.v.v.;. !J| *x-x‘x*x**x*X£ BhlmWl Jp.; x:\ v';-il ,11 jgfl? tfBM IW/Ai/ VOLITVAMI NA TRŽAŠKEM Tržaška občina in pokrajina se bosta morali bolj zavzemati za probleme kmetijskega gospodarstva Bližajo se upravne volitve za «°v pokrajinski svet in nov treski občinski svet. čez dober •nesec bomo po vseh občinah na Tržaškem izbirali nove po-inske svetovalce, v tržaški ocini pa tudi občinske sveto s^ce. Volilna kampanja se je ®ie začela in se bo stopnjeva- * Proti koncu predvolilne dobe. v^nke’ !ti bodo nastopale na outvah, bodo seveda predložijo volivcem svoje volilne programe: naštevali bodo, kaj vse ,v prejšnji dobi naredile in Poljubljale bodo, kaj vse bodo 2r®dile v prihodnji dobi. Ne '»urno spuščati se v polemiko nobeno stranko, niti «navija-v, ,Za tega ali onega kandidata. 3jš kmečki človek je že toliko ij?*tično dozorel in ima že to-vu2 dušenj, da bo znal pra-uno uporabiti svojo volilno Pravico. Tudi ob teh volitvah ™ ®°ramo poudariti, da zlasti ekatere občinske uprave, kakor v tržažlca. premalo upošteva-Jo koristi kmetijskega gospodar-, va in unravičene zahteve kme-valcev. Res .je sicer, da občin-e uprave nimajo dede kmeti,j-J*1} dovolj pristojnosti in mož-U^ti, toda z dobro voljo in več-Lm razumevanjem bi lahko fursikaj napravile v korist kme-sert •' Tržaška občina ni do t^ua.j še dala pobude npr. za ta£S^av° domačih vin, čeprav li&£e razstave prirejajo vse oko-sn . ^čine in ie dokazano, da ° take prireditve zelo koristne. * večkrat smo noudarili, da je wrav v tržaški občini sorazmer- ° največli vinski pridelek na področiu in da imamo v rraski občini prvovrstna vina. .Vinogradniki iz nekaterih pre-eiov tržaške občine (Piščanci, rosek, Kor.tovel, Križ) se že let pritožujejo zaradi slabih ki peljejo v vinograde. Po-j.1 so take, da po njih ni moč vozom še manj pa z motor-im vozilom. Po strmih, razde-J®nih poteh morajo kmetje no-‘^j1 grozdje na ramah. O upora-k kmetijskih strojev ne more ltl niti govora. Pri pomanjka-'u kmečke delovne sile pa si e moremo predstavljati r.a-j»v neRa kmetijstva brez stro-f ■ Zaradi tega je vedno več »Puščenih vinogradov in njiv jk^na področju, k.jer bi bili a1 boljši pogoji ne samo za vi-.“^radništvo, ampak tudi za etličarstvo in vrtnarstvo. >.precejšnje področje tam pod v,,, ?.vel°m in Križem je v re-j.~*aei.jskem načrtu določeno za metijstvo. Taka področja so tu-sn *mgod. toda, kaj pomaga, če j. ta zemljišča določena za kme-]stv° če pristojne oblasti ne skrbijo za infrastrukture, ki eden izmed glavnih pogojev a razvoj kmetijske dejavnosti. razpravami o občinskih sve^a^unih so nekateri občinski skn °Valci sicer opozorili občin-stv uprav° na potrebe kmetij-a m so navedli konkretne pri-sir« ter predloge, toda nič, ali °raJ nič se ni zganilo. volitvah bomo dobili novo ucinsko upravo v Trstu in no-Pokrajinsko upravo. Tudi za kmetijstvo. Pred leti je delo-1 do morali biti ljudje, ki se bodo vala na pokrajini komisija za za te stvari zanimali in zavze-kmeti.jstvo, nato pa je njeno de- mali, in to ne samo enkrat na lovanje zamrlo. Upati je, da bo leto ob razpravah o občinskih prihodnja pokrajinska uprava proračunih. Isto velja tudi za posvečala dovolj pozornosti tudi vprašanju kmetijstva. Komisija za kmetijske probleme je potrebna tako pri pokrajinski kot pri občinski upravi. Tudi o tem je bilo že govora na sejah tržaškega občinskega sveta, a je vse ostalo na mrtvi točki. Morda se bosta novi občinski svet in novi odbor boli zanimala za vprašanja, ki se tičejo naših kmetov in kmetijstva. Zanimanje pa ne bo prišlo samo od sebe. V občinskem svetu bo- pokrajino. Te dni bomo videli, kaj predlagajo razne stranke v svojih volilnih programih za kmetijstvo; po volitvah pa bomo lahko primerjali obljube z dejanji. Tako nrimerjavo pa bomo naredili tudi zdaj, preden bomo šli na volišče. Primerjali bomo obljube ob zadnjih volitvah z dejanji, ki so jim sledila. To je najboljše merilo za ocenitev volilnih programov in kandidatov. A.B. MALO DELA V TRŽAŠKIH PODJETJIH IRt Sv. Marko in Tovarna strojev sta v avgustu obratovala le z 20 odst. zmogljivosti Tudi v zasebnih ladjedelskih podjetjih nimajo mnogo naročil V tržaških ladjedelnicah je danes v gradnji 10 večjih in manjših ladij. V največjem obratu, to je v ladjedelnici Sv. Marka, ki pripada Združenim jadranskim ladjedelnicam (Fincantieri) gradijo istočasno dve ladji, namreč 23.725-tonsko dZiemio Gdans«o» in drugo enako ladjo, obe za varšavsko pomorsko družbo «Centromor». «Ziemio Gdansko* pravkar dokončujejo. Ladjedelnica Sv. Marka deluje v zadnjem času v zelo skrčenem obsegu, čeprav ima v načrtu poleg že omenjenih dveh ladij še gradnjo dveh enakih ladij za dubrovniško pomorsko podjetje »Atlantsko plovidbo*. Po podatkih, ki jih je pred časom objavila trgovinska zbornica, je niiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiill|||||||iiiiiiiiiii,„M|,„lMIM|ll„|ll|im„l|„||„ll||||l,|l||,|,|l|,,l||,|||||„,||||,l||,|||IM,|||l„|,||||||||||||,|||imiimi|||||||||iiiiiiiiiiiiii Naše ptice niso nadloga Fazan je hudič in napravi v vinogradu škod' ki si je re morete misliti; merili jo je treba z bren-tači, ne s kilog.ami. Pa je še druga reč. Kosi, šoje in druge ptice so bile tod tudi prej; a nikoli se nismo mogli pritoževati, da zobljejo grozdje. Naše ptice pa niso neumne živali in sledijo fazanom, češ: če si upate vi, lahko si grozdje privoščimo tudi mi. In tako se v vinogradih gostijo tudi kosi in šoje, seveda v bolj skromni meri kot gosposki fazani. Tako meni o fazanih naš kmet-vinogradnik. ki zelo uvažuje dohodek iz vi arstva. Pravi, da so ti leteči tatovi mnogo bolj nevarni kot dvonožni, ker se jih je težko ubraniti ali jih postaviti pred sodnike. Imajo r vojega gospodarja samo z., lov, ne pa ko je treba plačati njiho-'o škouo. In te nadloge — namreč samo za kmeta — je vsako leto več. fi fazani vred se tudi nekatere druge ptice spreminjajo v nadlogo. Če je tako — kar pa velja le za nekatera bolj stranska področja — ne smemo tega imeti za nadlogo. Nekatere vrste ptic so si izbrale tod svoj življenjski prostor že v pradavnini, ko so imele dovolj hrane in zatišja. Ta — gozdna (detli itd.), poljska (škrjanci), se-nožetna (pastirice), vaška (lasta-vice) in druga perjad trebi škod-' ce (gosenice, hrošče itd.), ki jim človek ni mogel in ne more do živega, in tako vrši v naravi neko ravnovesje, čemur bi rekli po domače, da skrbijo, da se ti škodljivci ne razmnožijo in postanejo usodna nadloga. Če so ptičje družine zaradi kr- -čenja lesa živele vedno v težjih | ini.iti prijatelji, saj so ptice ljubili, in sovražniki, ker so jih plašili. Kjer se torej gozd nemoteno razvija in ni več paše in pastirjev, tam so za ptice boljši pogoji, da se nemoteno množijo, To ne moremo imenovati nadlogo. Čim več je našega domačega ptičjega zbora, tem bolje je zg kmete, ker na splošno mu ptice neprimerno bolj koristijo kot pa škodujejo. Le nekatere ptice postanejo škodljivke ob trgatvi. Ver-jchio pa je, da se to dogaja zaradi razmnožitve fazanov. J. F. razmerah in se niso mogle množiti so se razmere po drugi svetovni vojni zasukale njim v korist. Zastala je sečnja in drevje se je raz-rastlo. Pašnike- pokriva razno nizko drevje in grmičevje, saj ni več paše in ni živine, ki je prej razen skromne trave žvečila veje in po ganjke drevja. Ni pastirjev, da bi stikali za gnezdi in bili hkrati ptičji MAVHINJl ŠEMPOLAJ Naš otroški vrtec je še vedno v prostorih stare šole. Staro šol. sko poslopje je že davno zamenjala nova moderna zgradba, po leffi in slogu ena naj lepših v naši pokrajini. Kaj pa z vrtcem? Ali bo tudi ta deležen nekaj podobnega? Občina se že nekaj let ukvarja s tem vprašanjem in se je zanimala za primerno stavbišče. Končno se je — kot slišimo — odločila za prostor med osnovno šolo in ootjo iz vasi proti pokopališču. Ta odločitev preseneča prebivalce iz našega šolskega okoliša, saj smatrajo ta prostor za najmanj primeren. če poznamo vzgojno nalogo otroškega vrtca, moramo priznati, da je njihova sodba pravilna. Nova stavba bi rešila vprašanje notranje ureditve (prostorov), nikakor pa tistega, novo mnogo bolj pomembno kot za osnovno šolo. V predšolski dobi je otroku vse uganka; po svoje gre v svet, ga otipava, o njem poizveduje in ga postopno spoznava. V to mu je treba nuditi čim več prilik da se lahko čim bolj uveljavlja s svojo igro. Pod smotrnim vodstvom vrtnarice pridobiva igra na smotrni dejavnosti in se tako spreminja v —■ delo. Brez primernega okolja je vzgoja te dece v temelju okrnjena. Tako bi bilo z otroškim vrtcem na zgoraj omenjenem prostoru. Bilo bi umestno, če bi se prizadete občane o tej važni zadevi pravočasno seznanilo na u-streznem sestanku, kjer bi se mogle iznesti dobre misli. Saj vendar gre za zadevo, ki se tiče ki se tiče neposrednega okolja, vzgoje njihovih otrok, in je traj. to vzgojno usta- I ne vrednosti. Pomoč za škodo, povzročeno lani po toči, ni bila v sorazmerju s škodo, ki so jo vinogradnik) utrpeli. To je izzvalo kritike in slabo kri. Oblast je na podlagi dokazov to uvidela in popravila z dodatno pomočjo, ki jo je potem občina nakazala prizadetim. že včeraj je bilo «na krožniku* vprašanje pokrajinske poti šempolaj — Mavhlnje — Ses-ljan. Odvečno bi bilo dokazovati, kako zelo narašča na tej cesti promet. Ponovno oa podčrta, mo, da je pot zlasti proti Prečniku izredno škrbasta in obtožuje cestno upravo. Vedno slišimo o pomanjkanju sredstev. Mogoče pa se bo v tem kaj spremenilo. Kot čitamo, je deželna uprava določila nekaj milijard za ureditev (asfaltiranje) cest r.a njenem področju. Deželna u-prava bo prispevala do 80% vso. te potrebne za ureditev teh cest, ostalo (20%) bo dala pokrajina, oziroma občina za občinske poti, ki tudi pridejo pri tem v poštev. Smemo upati, da bodo te pomoči čimprej deležne ta in druge poti naše občine. obrat Sv. Marka v avgustu obratoval šele z 20 dost. svojih zmogljivosti; mimogrede naj omenimo, da se ni drugim državnim obratom s področja kovinarske industrije v istem razdobju godilo nič bolje, saj je Tovarna strojev pri Sv. Andreju obratovala lavno tako le z 20 odst. svojih zmogljivosti; z delavnico, ki proizvaja mostove in žerjave («OfflcIna Pontl e Gru») pa se je godilo še slabše, saj je ta obratoval le s 16 odst. svoje zmogljivosti, preračunane glede na zmogljivost naprav in na število razpoložljivih delavcev. V Tovarni strojev pri Sv. Andreju gradijo zdaj sedem večjih motorjev, 24 reduktorjev za turbinske motorje in 14 električnih agregatov, v obratu «Offi-clne Pont! e Gru» pa je v gradnji i več raznovrstnih žerjavov, ki so jih naročila nekatera -podjetja Iz notranjosti Italije in iz Argentine. Tudi v zasebnih ladjedelnicah našega področja poteka delo precej počasi. V obratu Felszegy v Miljah pravkar dokončujejo 12.050-tonsko potniško ladjo «ltalia», za sardlnj-sko podjetje «Sunsarda S.p.A.», 1599-tonsko petrolejsko ladjo «Fla-minlo* v gradnji za tržaško družbo «Navigazione Europea Trasporti Li-quldl», 89-tonsko potniško ladjo za nekega zasebnika iz Londona ter 2050-tonsko petrolejsko enoto za podjetje "Bulgarlan United Corporation of Shipbilding and Ship-plng» iz Sofije; pred kratkim so v obratu dokončali večjo trajektno ladjo za nekega naročnika iz Kjo-benhavna. V ladjedelnici Felszegy je danes zaposlenih okoli 450 delavcev in nekaj čez 50 uradnikov. V ladjedelnici Sv. Justa so pravkar dokončali delo na 600-tonski ribiški ladji, ki jo je pred časom naročilo sardlnjsko podjetje «Sar-datlantlc*, sedaj pa sta v gradnji še dve enaki ribiški ladji za tržaško podjetje "Unlpesca S.p.A.s; poleg tega gradijo v tem obratu dva enaka vlačilca s po 185 ton, ki ju je naročilo tukajšnje pomorsko podjetje Tripcovich. Karnet naročal ladjedelnice obsega še dve 600-tonski ribiški ladji za že omenjeno družbo «Unipesca», ki Ima svoj sedež v našem mestu. V tem obratu je poleg tega stalno na popravilu po nekaj starih ladij. V njem je danes zaposlenih okoli 130 delavcev in uslužbencev. Pogled na Boljunec iiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiinmiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiniuiiiiniimiiiiiiiiiiittitiiimimiiimiiiimiimiiiimMimtmiiiintiiiimmiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiliniuimiiiiiiiiiimiiimfl VESTI Z ONSTRAN MEJE Obnova vinogradov na Koprskem Kolektiv koprske kmetijske zadruge si v zadnjih letih močno prizadeva, da bi ne samo izboljšal, povečal in moderniziral proizvodnjo na sedanjih površinah, ampak da bi si pridobil še nove površine. Kajti potreba po zgodnjih pridelkih, sadju in zelenjavi stalno narašča tako v zalednih središčih kot tudi v naglo se razvijajočih obalnih mestih. Objavljamo članek kmetijskega strokovnjaka za vinogradništvo in sadjarstvo inž. Mirana Marušiča o perspektivi obnove vinogradniških površin na območju koprske zadruge. Večji del območja kmetijske zadruge Koper ima ugodne ekološke pogoje za razvoj vinske trte. To dokazujejo tudi sedanji nasadi, ki ponekod tudi v starosti nad 50 let dajejo bogat pridelek. Vendar pridejo za sodobno S AL EŽ • Razne kmetijske stroje In potrebščine dobite po ugodnih cenah in z najboljšimi pogoji pri Kmetijski zadrugi v Trstu — lil. Foscolo 1 in njenih podružnicah v Ul. Flavia ter v Miljah. ajiiiaivu upiavu. x uui rvi oc Kr&jina lahko nekaj napravi To pa je za to vzgojno usta- feN|,)l|||||,|||n|||||||||||||miMn||||||||||||||||||M|||||||||||||||||||||||||||||||||||||||,l|||l||,|,,|||||||||||l,,|,||||l||||||,,||,uTiiiiHiiiiiniiiiiHiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiliiiiiiiiiliiiiilllilllllllllllllllllllllllllllllUIIII IVAN LAHARNAR - kmet in skladatelj Poleg Gregorčičevega slavi Tol-ski j 8 letos še stoletnico rojstva dat r te^a Ivana Laharnarja. Skla-sk -ev° 'me Je današnja sloven-,na Javn°st že precej pozabila, po-ski Pa 8a glasbeni krogi. Ko je lir -atelJ še živel, se je v v II. in • številki Našega glasa, ki je po >, } Svetovni vnini ivhaial v Trstu. ?irše svetovni vojni izhajal v Trstu, razpisal o njegovem življenju u iijeguvem zivijcuju srnt- u P*satelj Ciril Drekonja. Dragi Cvetko ga omenja v ni. knji-5, Zgodovine slovenske umetnosti. f°sebi tel; n° P°svetilo pa je o sklada-0L| napisal v memorialu ob 10. toau ci nJegove smrti tudi prof. obi i- ^imik. Ta prispevek je bil čuH ^en v »Primorskih novicah*, iz i pa je. da tolminski zbornik fl 'e*a 1956 skladatelja ni uvrstil ed mecene. har k? odveč, če ob stoletnici La-Parievega rojstva spregovorimo **st° tistih, ki so za to pokli-Pa molčijo. jjji Privoljenjem pisca sem upora-So .Zaeetne misli iz gradiva profe-nihJa črnika, ko govori o kultur-Su f?zmerah na Tolminskem v ča-skladateljeve največje ustvarjal-so ^r°f- Pirnik ugotavlja, da sti’ Cl‘alnice na Tolminskem v tirna cas'h razmajale družbeno-na-onostni, a tudi kulturni obraz vse . zahodnega dela Slovenije. Kul-no-prosvetni večeri, ki so jih or-"'zirali čitalničarji so poleg dru-:. zahtevali tudi pesrH za pevce zbore. Prav zato se je na Tol- minskem razmahnila pevska rast. Take in tolikšne zahteve čitalnic S' iskale nove pevce, vižarje, folkloriste in naposled skladatelje (Gabrijel Bevk, Danilo Fajgelj, Anton Harmel, Fran Ilovar, Ivan Kokošar, Hrabroslav Volarič), ki so tvorili pevsko glasbeno vodstvo. Ustvarjali so in oblikovali pevsko rast do tolikšne višine, kot jo je imela le malokatera slovenska dežela od leta 1862 dalje, Prav v tem zboru tolminskih glasbenikov pa zavzema častno mesto tudi Ivan Laharnar. Kmet-skladatelj se je rodil leta 18 ; pri Spičku na šentviški gori. Njegova p-.irojena inteligenca in nadarjenost za glasbo ni ušla njegovemu vzgojitelju Franu Ilovarju, tedanjemu župniku na Šentviški gori, ki ga je prvi uvajal v osnovo petja, orglanja in pevovodstva. Pravijo, da je Laharnar že v desetem letu starosti, prav gotovo pa že v zgodnji mladosti, vodil pevski zbor v domačem kraju. Ker ni bilo denarja, je deček hočeš nočeš moral ostati na kmetiji Naslonil pa se ie na svoje glasbene učitelje v domačen kraju. Tako ga je Harmel do polnil v glasbeni teoriji. Kokošar v modulaciji, kontrapunktu in har | m ni ji Prvo sk'adbo «Vina brž na I mizo* je še zelo mlad podari) Har- I melu, ta pa jo ' objavil v idrijski «Soči», Kmalu je postal organist, z’ irovodja cerkvene narodne in umetne pesmi. Vzporedno s tem pa je postal mojster vokalne melodije. Laharnarjev pevski zbor je slovel daleč naokoli, kot eden med najboljšimi. Po njegovem ustnem izročilu pa je prav ta pevski zbor prvi zapel Gregorčičevo pesem »Nazaj v planinski raj*, ki jo je Laharnar v originalnem rokopisu dobil na posodo od skladatelja. La-hainar je izučil 17 organistov in zborovodij. Med njegovimi učenci sta tudi Rijavec iz Idrije in Rojc iz Cerknega. Njegovi zborovodski sodobniki so bili Kosmač na Slapu, Lapajne v Ponikvah, Kmet na Pečinah in številni drugi, katerih imen nimam na razpolago. Po Laharnar-jevi zaslugi so na Gori takrat imeli tu< godbo -> pihala. Kot skladatelj in glasbenik je bil najbolj plodo' 't od 20. do 35. leta, v tem času je ustvaril najboljša dela. Leta 1892 je bil na Dunaju častni, naveden v Vereinskatalogu za Ir.tinsko liturgično skladbo mašo Ora pro nobis Zložil jo je za 700-letniu gorske fare. Oceno sta napisala zel pohvalno Mueller in Schenk. Laharnar pa se ne pojav-1 ; '.mo kot romantičen ustvarja- 1 'C, ampak prihaja polagoma na umetnostno ljudsk > melodijo in nazadnje na partizanske skladbe, ki so Lile zaradi vojnih razmer uničene, žal ne i - bi bile objavljene. so enostavne in prozorne, melodije izvirne in zanimive ter so sveže in prepričljive še za današnji čas, pravi Makso Pirnik. Med drugim je napisal Gorske cvetlice, Gorske oc\ ,ieve, Planike, Mi vstajamo, Moja domovina, ljuL. ) klavirsko skladbo v transkripciji Nocoj je prav 1 več. -• in druge. Fašistične metode raznarodovanja je Laharnar mrzil iz dna duše. Misel na emigracijo je opustil pod vplivom svojih prijateljev, ki so ga nagovarjali, naj ostane med ljudstvom. V najhujših letih fašistične okupacije je na Praprotnem il._..iO vodi’ ITčlanski moški pevski zbor, ki so ga tvorili večinoma aktivni člani tigrovske organizacije in so pozneje nekatere obsodila fa-r' tična sodišča, skoraj vsi pa so se pozneje vključili v NOB. Žalosten epilog je skladateljevo slovo od življenja. Umrl je 27. decembra 19'4. Prav tiste dni je šentviško planoto zajel val okupa-LvsL. zimske ofenzive. Ko je skladatelja sp. .mljala na zadnji poti peščica njegovih najožjih sorodni k v vaščanov, so Nemci aretira njego ta sina Franceta, ki je prišel iz partizanske edinice, da bi obiskal umirajoč-, a očeta. Zažgali so odrske kulise prosvetnega društva, ki jih je skladatelj dal iz- Laharnarjevo skladateljsko delo deMj ,eta 19,2 ,j več par čeprav je pisal | tizanskih domač;j. skladbe. Prire-1 .o . lahkem slogu, harmonije l STANE JAN je precej ob žno, čeprav predvsem v>kaln. jene Ko je vinska letina pod streho se umirimo, ker smatramo, da ,ie gospodarsko leto s tem zaključeno. Kar še ostane na polju, spada pretežno k povrt-nlnam in h krmi. Letos je krme obilo. To na ie važno, ker je živir.oreia glavni steber našega gospodarjenja. Zato smo si izboljšali hleve in uredili gnojišča. Tako lahko bolje skrbimo za gnoj, ki ga imamo za naš prvi in najvažnejši pridelek, a ga je vedno premalo. Narastlo je število krav - mlekaric, vole na nadomešča motorizacija. Stroj je v nekaj primerih prodrl tudi v hlev kot molzač. Tako narekuje gospodarski račun, A ta račun nam tudi nalaga, da odvečno gotovino vložimo tako, da služi gospodarskemu napredku. Spoznali smo, da Je blago denar in denar blago. Le tako smo iz nekdanjega pomanjkanja postopno zlezli k boljšim življenjskim razmeram. Po drugi svetovni vojni smo se vneto lotili vinogradništva in dosegli razmeroma lepe uspehe. Glede letošnje letine velja tudi za nas, kar je ta list že poročal. Kratko bi rekli, da je letos bila srednja vinska letina z dobro kakovostjo; seveda je bolj pozna trgatev kakovost dvignila. To se bo poznalo posebno pri refošku. če smo lani večino vina stočili doma, ga bomo toliko laže letos. Vsaka hiša se več ali manj bav; s poljskim vrtnarstvom, ki je že postalo važna gospodarska postavka, ker izvozimo na trg znatne količine vrtnin in cvetja. Kaže, da bo ta stroka še napredovala, saj se nekateri vaščani v tem samopobudno izpopolnjujejo — pravimo samopobudno, ker ustreznega nauka ni od nikoder. Osebja, zaposlenega za razvoj in napredek kmetijskega go. spodarstva, ie veliko, a kmetijstvo nima od tega nobene koristi in mora v to vpreči lastno glavo. Tudi mi se čudimo in ugibamo kaj je krivo, da češnje naglo hirajo. Kaže, da bomo prihodnje leto brez tega sadja. A drugega sadnega drevja je zelo malo, ker smo sadjarstvo iz več vzrokov preveč zanemarili. Poglavitni vzrok pa je menda v tem, da sadje kot zdravo hrano vse premalo cenimo- A samo gospodarstvo ni naš edini cilj. Delovnemu človeku je potrebna tudi duševna hrana, ki ga oprosti vsakdanjih skrbi. Najbolj nam ustreza pesem. Za to skrbi naša «Rdeča zvezda*, s svojim požrtvovalnim pevovodjo Obadom, ki ie s svojim mešanim zborom že nekajkrat tukaj in tam uspešno nastopil. Pevski zbor vključuje tudi pevce iz Zgonika. če bi uspeli prirediti kakšno veselico, bi to pomenilo pomemben premik r.a kulturno-prosvetnem področju. NABREŽINA Izredno dolga je bila procesija vaščanov, ki so razen številnega sorodstva v torek spremili na zadnji poti Anico Caharija ki je tako nenadno omahnila komaj v 55. letu. Za njo r.e žabi jejo le svojci, amoak je mena nepričakovana smrt pretresla vse vaščane. Saj smo m kot domačinko iz znane rodbine Gruden dobro nožna]:. B'la ie vedno telesno čvrsta, moralno uravnovešena žena, skrbna mati in gospodinja. Narodno osvobodilna borba je imela v tej hiši znatno oporo, saj je bila nod to streho močno razvita narodna zavest s čutom dolžnosti, ki je r.arekova. la določene naloge. Nihče od nas si ne bi bil mislil, da bo ta naša priljubljena vaščanka tako rano legla k večnemu počitku. Ohranili jo bomo v blagem spominu. Lahka ji domača gruda. Svojcem izrekamo naše i-skrer.o sočustvovanje. * • * Ob priliki vinske razstave je kot znano, pri nas gostovala idrijska godba. Naša godba je takrat obljubila, da bo to Idrijčanom vrnila. To obljubo je izpolnila v nedeljo. Godbenikom (kakih 40 po številu) se je pridružilo še okroe 100 domačinov (en avtobus in zasebna vozila), ker Jih je zanimala Idriia, a menda še bolj iskreni, živahni in družabni Idrijčani. Sprejem gostov, uspeli koncert, izredna gostoljubnost in družabnost tega ljudstva, postrežba, ki nas je presenetljivo vzadovoljila, vse to je vklesalo nepozaben vtis. Nad vse prijetne, a prekratke ure, ki smo jih prebili med nrebivalci tega zanimivega mesta s svojevrstno prirodo in čednimi ter vabljivimi domovi, ne morejo v pozabo in vsi izletniki želijo, da bi takšen stik obnovili, Nazaj grede so se izletniki ustavili v Ajdovščini, kjer so zapeli več narodnih, partizanskih in drugih pesmi. Dobre volje je bilo na pretek. A dobra volja le najbolj a. Je pač res, da so taki stiki z matično zemljo v vsakem pogledu koristni in si i ih še želimo. obnovo v poštev le večje, blago 1 nagnjene (do 30 odst.) površine,1 kjer so obnovitveni stroški bistveno nižji, proizvodnja pa višja in cenejša. Zato bi danes težko govorili o obnovi nasadov na tradicionalnih vinogradniških površinah, starih terasah itd., kjer je sicer možno doseči višjo kvaliteto, ki pa je vinski trg ne ceni dovolj, da bi se taka proizvodnja splar čala. Tam, kjer ni mogoče obdelave in zaščite nasadov kompleksno mehanizirati, je treba površine izkoristiti z drugimi kulturami kot so npr. oljka, češnja, višnja in zgodnje vrtnine, če sta lega iri ekspozicija 'ugodni, sicer pa pogozditi. Urejanje manjših nasadov vinske trte v takih pogojih tudi ni rentabilno in ne sme nas zavajati misel, da kooperant lahko ceneje proizvaja, ker je to lahko le prividno in začasno, vinograd pa traja okrog 30 let. V kolikor bi bilo drugače, bi si težko pojasnili naglo propadanje zasebne vinogradniške proizvodnje na Koprskem. V letih 1951—19G1 je bilo na območju današnje kmetijske zadruge Koper obnovljeno nekaj več kot 600 ha vinogradov, od tega na družbenih površinah 280, ostalo pa v kooperaciji. Poleg tega imamo še okrog 500 ha starih vinogradov v zasebni lastnini in 50 hektarov novih nasadov, ki jih je zadruga uredila v zadnjih petih letih. V celoti torej gre za okoli 1150 ha vinogradov, ki bi morali dati povprečno najmanj 650—700 vagonov grozdla, v resnici pa je pridelek znatno manjši. Vse to govori o nujnosti, da začnemo čimprej s smotrno obnovo vinogradov in dohitimo zamujeno Katastrski podatki namreč kažejo, da smo imeli na istem območju pred vojno okrog 2000 hektarov pod vinsko trto. Ce vzamemo za osnovo sedanjih 1150 ha vinogradov, bi morali obnoviti vsako leto 40 ha, če pa upoštevamo dotrajanost večine nasadov, bi že navadna reprodukcija zahtevala letno 75 do 80 ha obnove. Pri tem sploh nismo upoštevali predvojnega stanja niti zahtev razširjene reprodukcije, ki bi bila glede na terenske možnosti ter zahteve domačega trga in izvoza po kvalitetnih istrskih vinih popolnoma upravičena. Pri perspektivni obnovi vinogradniških nasadov bo kmetijska zadruga vsekakor morala upoštevati prednosti večje koncentracije objektov in dati prednost tistim sektorjem, ki to omogočajo. Tako bi kazalo pospešiti v prvih letih obnovo na centralnem območju med Škocjanom — Bertoki, Pobegi in Vanganelom, kjer so pogoji za razvoj vinske trte zelo dobri in površine (okrog 300 ha) le delno izkoriščene. Drugi širši kompleks je na območju Sergašev, Šmarij, Puč, kjer je možna ureditev nadaljnjih 300 ha in končno Ko-štabona — Labor — Brič z o-krog 200 ha slabo izkoriščenih, za vinsko trto pa zelo primernih terenov. Razumljivo, da sama osnova ne zadostuje. Ne samo, da je treba za tako začrtano obnovo imeti dovolj sredstev (o-krog 4 milijone S-din na ha), temveč je treba zagotoviti oz. obnoviti težko mehanizacijo, solidno proizvodnjo sadilnega materiala, zadostne količine armar ture, predvsem pa zbrali kvalitetne strokovne kadre. Zato je kmetijska zadruga Ko- per izdelala nekoliko ožji program obnove vinogradov do leta 1970, ki predvideva obnovo 113 ha oz. okrog 25 ha letno, kar je možno tudi realno doseči, v kolikor bodo investicijska sredstva pravočasno odobrena. Glede sadilnega materiala je danes stanje nekoliko težje. Zadruga ima sicer dovolj matičnih trsov refoška, merlota, kaberneta, malvazije, kraljice vinogradov in kardinala za nabiranje cepičev, nima pa potrebnega ma-tičnjaka ameriških podlag. Zato je orientirana na proizvodnio trsničarskega obrata KVZ Vipava, ki pa žal mora dobavljati podlago — ključe od drugod, kar ustvarja razne komplikacije glede čistosti tega materiala ali Pa prenašanja različnih bolezni. Zal je tako stanje posledica najprej kampanjske obnove in potem zastoja v preteklih letih, ko so nodjetia cepila ali izkrčila matičnjake, da bi se izognila vsakoletnim izgubam (okrog 17 ha na Primorskem). Zato bi morali sedaj takoj urediti najmanj 5 ha matičnjaka, ki bi dal s proizvodnjo okrog 500.000 ključev vsaj minimalno jamstvo za postopno obnovo. Omenimo naj, da mislimo u-smeriti nadaljnjo obnovo predvsem na sorti refošk in malvazija od vinskih trt ter kraljico vinograda m kardinal od namiznih. Te so se Dokazale kot najboljše v pogojih slovenske Istre in novi nasadi bodo omogočili solidnejšo preskrbo obalnega območja, ki zlasti v turistični sezoni zahteva kvalitetne proizvode S tem bomo dosegli tudi boljše izkoriščanje zmogljivosti kleti in sortnih skladišč ter s tem rentabilnejšo poslovanje. Glede na uspehe, ki jih je zadruga dosegla v preteklih letih v novo urelerih in na visoko vzgojo rekonstruiranih vinogradov. je prevladalo mnenje, da je treba tudi v bodoče ostati pri enaki vzgoji (letniki in dvostranska ribja kost) in tehnologiji, ki omogočata visoke donose ob maksimalnem izkoriščanju mehanizacije in materiala sploh, s čim manjšim vlaganjem ročnega dela. Tako danes odpade na enega vinogradnika 4 ha, v novih nasadih pa celo 5 ha vinograda, torej 15 000 do 18 000 trt oziroma proizvodnja 5—7 vagonov grozdja, kar v sedanjih pogojih zadošča. Glede na organizacijo specializiranih skupin, delovnih enot in obratov pa se poraja sedaj nov problem Medtem ko je pri nizkih in srednjevisokih vzgojnih sistemih bilo Dotrebno za iz-valanje ampe'otebnike v poletnih mesecih 60—80 delovnih dni na ha in je Drlšlo do pada krivulje zaposlenosti vinogradnikov šele v avgustu, se to zgodi pri visokih vzgojnih sistemih že v prvi polovici junija. Tako pridemo do dveh možnosti: ali začeti s širšo obnovo nasadov (če so sredstva na razpolago) že v poletnih mesecih, ali organizirati kombinirane vino gradniškosadjarske ali vinograd-niškovrtnarske enote, s proizvodnim programom, ki bi orno gočil smotrnejšo zaposlitev delovne sile skozi vso sezono in s tem višje osebne dohodke. In prav to vprašanje je sedaj v centru pozornosti strokovnjakov pri kmetijski zadrugi Ko per, ki so zastavili na nekaterih objektih ustrezne poskuse, ki bodo v prihodnjih dveh do treh letih dali točne podatke, kako usmeriti nadaljnje delo. (Primorske novice) PrijnorsJcnTm*™): Vrem« včeraj: najvišja temperatura 18,8, najnižja 14. ob 19 uri 16.6, zračni Uak 1021.2 narašča, vlaga 75 odst., nebo jasno morje mirno, temperatura morja 20 stopinj. Tržaški dnevnik IZVAJANJE NEDAVNIH ODLOČITEV CIPE Včeraj so v Trstu formalno ustanovili novo ladjedelsko družbo «Italcantieri» V Trstu bosta pravni sedež in glavno ravnateljstvo * Tupini imenovan za predsednika nove družbe Včeraj so v Trstu ustanovili Ital-cantieri, novo družbo, v katero se bodo spojile ladjedelske družbe skupine IRI. Celotni naslov nove družbe je «Cantieri Navali Italiani (An-saldo - CRDA - Navalmeccanica) -Italcanlieri«. V Trstu bosta pravni sedež in glavno ravnateljstvo. V upravni svet so bili imenovani: on. Giorgio Tupini, dr. Gaetano Cortesi, dr. Alberto Cesaroni, dr. Arnaldo Giannini, dr. Ermanno Guani, inž. Manlio Perotta in inž. Guido Vi-gnuzzi. V nadzorni odbor pa so bili imenovani: za predsednika dr. Girolamo Manzutto, za člana dr. Fabio Dinola in dr. Giuseppe Tolo, za namestnika nadzornikov pa dr. Beniamino Vigoriti in dr. Mario Menzinger. Upravni svet, ki se je sestal takoj po ustanovitvi družbe, je imenoval za predsednika on. Tu-pinija in za pooblaščenega upravnika dr. Cortesija. Tiskovni urad IRI je izdal v zvezi z ustanovitvijo Italcantieri poročilo, v katerem razlaga razloge nje. gove ustanovitve. V njem pravi, da je IRI komaj 15 dni po sklepih CIPE pripravil instrument, s katerim bo lahko uresničil enotno organizacijsko preosnovo za njegov ladjedelski sektor. To preosnovo je IRI že dolgo predlagal in medministrski odbor za načrtovanje je sprejel svoje sklepe na podlagi napotil komisije Caron. Ta nova ureditev, ki pomeni okrepitev ladje-delstva IRI in ne njegovega skrčenja, bo s pomočjo specializacije v proizvodnji prispevala k povečanju proizvodnosti in k bolj aktivni udeležbi italijanskega ladjedelstva na svetovnem ladjedelskem tržišču. Sedaj so namreč pred Italijo razne druge države, ki so že pred več leti prilagodile tehnični ustroj in organizacijo ladjedelnic ravni tehnološkega napredka, tako da bodo lahko kos zahtevam mednarodnega trga. Z ustanovitvijo nove družbe so bili ustvarjeni pogoji, da se pozitivno rešijo vprašanja tega važnega sektorja proizvodnje naše države. Italijanskemu ladjedelstvu ni namreč vse od ustanovitve Italije uspelo, da bi se uspešno vključil v mednarodno tržišče. Nova država je že leta 1866 sprejela razne ukrepe, ki pa so pomenili le podpiranje ladjedelstva in olajšave. Toda ladjedelnice so morale nabavljati razni material v državi po višjih cenah, kot so bile na mednarodnem tržišču. Zato niso imele državne podpore ladjedelstvu pravega haska. Ravno zato pa se tudi ni ladjedelstvo do prve svetovne vojne dovolj razvilo, ker so ladjarji raje kupovali ladje na tujem tržišču. Leta 1913 je bilo tri četrt italijanskega trgovinskega ladjevja zgrajenega v inozemstvu, zlasti pa v Angliji. Zato se je lahko italijansko ladjedelstvo preživljalo predvsem z gradnjo vojne mornarice. Pred prvo svetovno vojno in po njej je predstavljala vojna mornarica 50 odstotkov vse ladjedelske proizvodnje. V ladjedelnicah IRI so pred zadnjo vojno zgradili na leto lahko le 200 tisoč ton ladij, in od tega polovico vojnih. Med vojno so bile ladjedelnice skoraj do tal porušene, a ladjedelstvo so kmalu obnovili, tako da je znašala proizvodna zmogljivost leta 1954 o-krog 220 tisoč ton. Leta 1964 pa je dosegla 550 tisoč ton. Ta napredek je bil dosežen sredi neštetih težkoč, pri čemer je treba zlasti upoštevati, da so odpadla naročila za vojne ladje, ki so bila tako važna celo stolet- je. K temu je treba dodati še izredni napredek japonskega ladjedelstva. Nadalje je je treba ohraniti iz socialnih razlogov odvečno delovno silo, kar pomeni za IRI veliko breme. V desetletju 1954-64 je znašalo to breme 16 milijard lir, ki bi jih lahko porabili za obnovitev ladjedelnic in za uvedbo nove tehnike. Kljub temu je IRI deloval z veliko zavzetostjo, saj je dosegal da se je proizvodna zmogljivost njegovih ladjedelnic podvojila. Prve osnove za racionalizacijo ladjedelstva so postavili leta 1959 z odcepitvijo Fincantieri od Fin-meccanica. Zatem so ugotovili, katere ladjedelnice bi se lahko modernizirale, t.j. «Genova Sestri,), Castellamare di Stabia in Tržič, kjer opravljajo velika obnovitvena in razširitvena dela. Hkrati je IRI ukinil ladjedelnice v Livornu in Tarantu in poskrbel za nove pobude na področju Finsider, t. j. v železarstvu. Ravno z železarstvom pa so nadomestili izgubljeno ladjedelsko dejavnost. IRI je tudi dosegel bolj učinkovito organizacijo dela s tem, da je izključi! iz svojih podjetij določena dela, ki niso bila stalna in ki jih je bilo bolje oddajati tretjim podjetjem v najem. Da bi ladjedelnice bolj avtonomno skrbele za raziskovalna in načrtovalna dela, je leta 1962 IRI ustanovil center za pomorsko tehniko CETENA. Vsi ti napori za obnovitev ladjedelnic so rodili sadove, saj sta se povečali bodisi proizvodna sposobnost bodisi proizvodnost dela. V primerjavi s predvojno, če se odšteje gradnja vojnih ladij, se je proizvodnja pravzaprav povečala za petkrat. Od leta 1948 do leta 1965 je znašala vrednost naložb (investicij) 97 milijard lir, kar pomeni 120 milijard po sedanjih cenah. Nad polovico te vsote so dali na razpolago po letu 1960, tj. po ustanovitvi Fincantieri. Za bližnjo prihodnost je IRI že sklenil, da bo investiral 49,5 milijarde lir. Upoštevati pa je treba, da so bili v ladjedelnicah kljub tem obnovitvam veliki primanjkljaji. Ta položaj se ni mogel več nadaljevati. Ne le zato, ker je moral IRI porabljati za kritje izgub fonde, ki bi jih lahko drugače investiral v proizvodne namene, marveč tudi zato, ker se je treba zaradi obveznosti proti EGS prilagoditi politiki manjših podpor za gradnjo ladij. Potreben je bil torej program pre-osnove, ki ga je IRI v svojih poročilih k proračunom že večkrat nakazal. To sta sedaj komisija Caron in CIPE v glavnem upoštevala in sprejela v svojih sklepih. Tako je CIPE dne 7. oktobra sprejel sklepe, ki so že znani vsem. Včeraj se je.z ustanovitvijo Italcantieri postavil temeljni kamen za uresničenje programa, ki bo lahko privedel do tega, da bo tudi italijanska ladjedelska industrija konkurenčna vsaj kar se Evrope tiče. Ta program predvideva koncentracijo treh ladjedelskih podjetij IRI v edino družbo. Nadalje koncentracijo sedanjih proizvodnih možnosti v najboljših središčih. Kakor je IRI že poskrbel za nadomestne dejavnosti v Livornu in Tarantu, tako je storil tudi za Trst, s sklepom, da u-stanovi veliko tovarno motorjev Diesel z udeležbo FIAT. Druga pot Je specializacija ladjedelnic, za kar pa je potrebna koncentracija. To je najbolj primerno sredstvo, da se doseže konkurenčnost ladjedelnic. Specializacija se bo tikala predvsem ladij, ki jih bo treba graditi, kar je nuj- no zlasti zato, ker je vedno manjše povpraševanje po potniških ladjah, za katere so bile naše ladjedelnice najbolj opremljene. Pokrajinski tajnik KD dr. Botteri je v zvezi s formalno ustanovitvijo nove enotne ladjedelske družbe »Italcantieri« med sejo pokrajinskega odbora stranke dejal, da gre za pozitivno dejanje političnega in psihološkega pomena, ker utrjuje prepričanje, da so sprejeti sklepi CIPE resni, premišljeni, konkretni in v svojih glavnih potezah dokončni. Prav tako gre po mnenju dr. Botterija za pozitivno dejstvo, zato ker dokazuje podjetniško dinamičnost IRI, ki namerava zelo pospešiti usposobitev in racionalizacijo ladjedelske industrije in jo dvigniti na mednarodno konkurenčno raven. To daje upati — je dejal Botteri —- da bo celotni vladni načrt konkretno in hitro uresničen Slovenski šolniki pri senatorju Koffiju Včeraj popoldne je bil na sedežu tržaške federacije KPI v Ul. Capi-tolina razgovor med slovenskimi šolniki in senatorjem Roffijem o razmerah in problemih slovenskega šolstva v Italiji. Senator Roffi, ki je znatno prispeval za uzakonitev slovenskega šolstva v Italiji, že dobro pozna problematiko našega šolstva. Na včerajšnjem razgovoru pa je bil podrobno seznanjen z vsemi problemi, ki se tičejo slovenske šole in šolnikov. Po izčrpnem razgovoru je senator Roffi obljubil šolnikom, da se bo s pomoč, jo svoje stranke še naprej in še z večjo vnemo zavzemal za pravično rešitev vseh problemov slovenske šole in slovenskih šolnikov. Obnovitev pogodbe za gradbeno stroko FILCA-CISL sporoča, da so včeraj v Rimu združenje lastnikov podjetnikov ANCE ter vsi trije sindikati sklenili sporazum za obnovitev delovne pogodbe gradbincev, ki je zapadla 31. decembra lani. Pogodba začne veljati 31. decembra letos in bo zapadla 30. novembra 1969. Pogodba vsebuje naslednje izboljšave: zvišanje mezd za 4 odst., znižanje delovnega urnika za eno uro na teden od 1. januarja 1968 ter še za eno uro 1. januarja 1969. Nadalje bodo v pogodbo u-vedli nov člen, s katerim se priznava starostna doba z določenimi u-godnostmi. Prav tako bodo izboljšali odstotek doklade za nevarna dela ter ustanovili vsedržavno komisije za določanje akordnih dodatkov, tehnične pokrajinske komisijo za določanje akordnih do-državno komisijo za blagajne gradbene stroke. Tajmštvo FILCA-CISL ki se je sestalo sinoči v Trstu in proučilo pogodbo, je ugotovilo, da niso vsi delodajalci sprejeli vseh zahtev stroke, vendar je pogodba ob upoštevanju sedanjega položaja še kar zadovoljiva. V sredo 26. t.m. ob 18. uri bo na sedežu sindikata FILCA-CISL, v Ul. Carducci št. 35 sestanek, na katerem bodo orisali članom vsebino nove delovne GLASBENA MATICA - TRST KULTURNI DOM V TRSTU V petek, 28. oktobra 1966, ob 21. uri Koncert orkestra Slovenske filharmonije Dirigent: SAMO HUBAD Solist: DEJAN BRAVNIČAR (violina) Spored: A. SREBOTNJAK: KRAŠKA SUITA Bori Samota Finale F. MENDELSSOHN: KONCERT ZA VIOLINO IN ORKESTER v e-molu op. 64 Allegro molto moderato Andante Allegretto non troppo — Allegro molto vivace pogodbe ...........................................................................iiimiiiiiiiiimimii.min.......................iiimiiihmiiii.....milim NA SEJI MESTNEGA IN POKRAJINSKEGA ODBORA Sestavljeni kandidatni listi KD za občinske in pokrajinske volitve Za župana kandidira stranka inž. Spaccinija, za predsednika pokrajine pa ponovno dr. Savona Mestni in pokrajinski odbor Kr- dine, ki ga je priredila ustanova iiliiiiiililiiiiiliiiiiiiiiiilliiliiiiliiillillliiiillliuiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiijiiiiiiniiiiiiiinii V DVORANI CENTRA ZA DIAGNOZO IN ZDRAVLJENJE RAKA Zanimivo predavanje o organizaciji borbe proti raku na ženskih organih Prof. Tortora je zlasti poudaril važnost zdravstvene vzgoje in rednih pregledov, ki omogočajo učinkovito zdravljenje V dvorani tržaškega centra za dagnozo in zdravljenje rakastih ibolenj, je ravnatelj ginekološke :linike univerze v Ferrari prof. dario Tortora imel zanimivo pre-lavanje o organizacijskih plateh oorbe proti raku na maternici. Prof. Tortora, ki je leta 1952 v neapeljski ginekološki kliniki začel prvi v Italiji uvajati preventivno zdravljenje raka na ženskih spolovilih odnosno na nožnici, je številnim zdravnikom prikazal veliko, rekli bi usodno pomembnost preventivnega ugotavljanja in zdravljenje raka na ženskih spolovilih, na katerih je mogoče z enostavnim postopkom ugotoviti prve znake prizadetih tkivnih celic, s čimer se lahko začne z uspešnim zdravljenjem. Med predavanjem je prikazal zanimive statistike v svetu o pojavih in zdravljenju raznih oblik obolenj ter je zaključil svoje predavanje z ugotovitvijo, da je dejansko zdravljenje rana na ženskih spolovilih predvsem vprašanje zdravstvene vzgoje žensk, pri kateri imajo glav. no vlogo ravno zdravniki, katerih dolžnost je, da pozovejo ženske na redne preglede, ker samo tako se lahko predhodno ugotovijo prvi klici bolezni, ki jo je mogoče skoraj gotovo ozdraviti. ZBOROVANJA KPI Danes dopoldne ob 10.30 bo na Trgu Goldoni manifestacija mladinske federacije KPI za mir, med katero bosta imela volilna govora tajnik FIGC Dario Supancich in Achille Ochetto, član vsedržavnega vodstva KPI. Med prireditvijo bo nastopila skupina iiNuovo Canzo-niere Italiano« s programom pesmi za mir pod naslovom ((Kitare proti vojni« na temo «Mir in svoboda za Vietnam«. Danes bo KPI imela še naslednja volilna zborovanja: ob 10. v Trnovci (Sonja Bajs), ob 10. v Ul. Pa-gliericci - Ul. Brandesia (Roncelli Luciano), ob 10.30 v Ul. Solferi-no 10 (Giorgio Rossetti), ob 10.15 v Miljah - ribarnica, ob 11. v Lo-njerju na trgu (Marija Bernetič in Silvano Bacicchi), 11. v Podlo- njerju - Cesta proti Lonjerju 171 (Semilli), ob 11. na Cesti proti Lonjerju 20-22 (Zecchini), ob 11. v Praprotu (Sergej Lipovec), ob 11.15 v Naselju S. Cristoforo, ob 11.30 v Ul Aldegardi, ob 12.. v Ul. S. Ciljno - Ul. Damiano Chiesa (Zecchini), ob 12.30 na Monte S. Vale-rio 40 (Vrdelski hrib) (Roncelli), ob 18.30 v krožku «Zvezda» v Pod-lonjerju (inž. Antonino Cuffaro). Predvajali bodo tudi film «Kri na pesku«. Na županstvu umestitev treh posvetovalnih komisij Sinoči je župan Franzil v navzočnosti odbornika za šolstvo in kulturne ustanove dr. Babilleja, načelnika oddelka za javno šolstvo, ter ravnateljev prizadetih ustanov umestil posvetovalne komisije treh kulturnih ustanov tržaške občine. Za posvetovalno komisijo mestne knjižnice so bili navzoči, prof. Manlio Udina, prof. Elio Apih, prof. A-nita Slatti in gospa Giovanna Hrovatin; za posvetovalno komisijo naravoslovnega muzeja prof. Silvio Polli in prof. Carlo D’Ambrosi ter za posvetovalno komisijo mestnih muzejev za zgodovino in umetnost prof. Luigi Dalla Rossa, prof. Decio Gioseffi, prof. Teodoro Sala in prog. Vito Levi. Zupan je izrekel članom komisij tople želje za važne naloge, ki jih bodo opravljali v prid mestnim ustanovam. Prošnje stojničarjev za Miklavžev sejem Od 2. do 9. dec. 1966 bo vzdolž Drevoreda XX. Settembre tradicionalni Miklavžev sejem. Krajevni stojničarji in oni iz drugih pokrajin, ki si hočejo zagotoviti prostor (v največjem obsegu 4x2 m), morajo do 15. nov. vložiti prošnjo na kolkovanem papirju na tržaško občino. Razpoložljivih mest je največ 300. ščanske demokracije je soglasno o-dobrll kandidatni listi za občinske in pokrajinske volitve ter upravni program, ki so ga izdelale študijske komisije. Dr. Botteri je izrekel v imenu stranke in odbora posebno zahvalo županu dr. Franzilu za opravljeno delo. Odbor je vzel z obžalovanjem na znanje Franzilov sklep, da ne bo več kandidiral. Botteri je rekel, da je znal dr. Franzil združiti lastnosti sposobnega in vestnega upravljavca ter doslednega tolmača politike leve sredine, ki pomeni za Trst premostitev ostrih nacionalističnih nasprotij in ljudsko u-pravljanje javnih ustanov. Odbor KD se je zahvalil tudi vsem upravljavcem, ki tokrat ne bodo več kandidirali. Odbor je vzel na znanje, da so se za volitve odrekli kandidaturi občinski odborniki Egidio Babille, Arnaldo Fant asi a in Paolo Venier ter svetovalci' Fernanda Bastianl,' Sergio Coloni, Antonio Susovsky in Raimondo Visintin. Odbor je soglasno odobril predlog, da se imenuje za nosilca liste inž. Marcello Spaccini, ki je bil v letih 1958-62 odbornik za ekonomat, nato za mestne industrijske službe, sedaj pa za urbanistiko. Za pokrajinske volitve pa sta se odrekla kandidaturi odbornika Gen-naro Degano in Arturo Viglni, ki pa bo kandidiral za občinske volitve. Svetovalec Mariano Malj, ki je bil Izvoljen v pokrajinsko nadzorno komisijo, ne bo kandidiral, ker mu ta funkcija tega ne dopušča. Krščanska demokracija je določila, da bo ponovno kandidirala dr. Alberta Savono za predsednika tržaške pokrajine. Dr. Savona je bil pokrajinski predsednik od januarja 1965 do začetka letošnjega leta, ko so pokrajinski svet razpustili. Bil je že pokrajinski podpredsednik od leta 1960 do 1964. Pokrajinski odbor je tudi soglasno odobril poziv, ki ga bo stranka naslovila na volivce. Kandidatna lista za občinske volitve je naslednja: nosilec liste Spaccini Mar-cello, drugi kandidati slede po abecednem redu: Abate Ennio, Adovasio Domeni-cantonio, Bartolozzi Alfredo, Ben-ni Luciana, Blasina Gaetano, Bor-tuzzo Elisabetta, Ceschia Lucio, Chlcco Giulio, Cimarosti Romano, elemente Isidoro, Colautti Loren-zo, Corsi Rita, Cotterle Aurelio, Cuffersin Vlco, D’Angelo Giotto, Davide Corrado, De Luca Antonio, Dimnig Giorgio, De Rota Adriano, De Simon Iolanda, Dreossi Luciano, Fabiani Guglielmo, Famea Ita-lo, Feletti Livio, Feliciani in Fara-guna Elvia, Flego Giuseppe, Fumo Narciso, Gasparo Sergio, Gašperini Vinlcio, Gombač Albino, Leva Ferrucclo, Longo Francesco, Lon-zar Livio, Marsillio Trlstano, Mat,-tini Germano, Michelazzi Ferruc-cio, Orlando Ugo, Paoletti Bruno, Paron Mario, Prato Italo, Puppi Ervine, Rinaldi Dario, Ritossa Angelo, Romano Redento, Sai Silvano, Sartori Ermenegildo, Savadori Nel-lo, Schillanl Valeria, Sega Sergio, Slatti Anita, Spadaro Caterina, Thorel Antonio, Umani Bruno, Vascotto Iginio, Vecchlato Luigi, Vergerio Ranieri, Verza Ugo, Višini Arturo, Zacutti Arrigo. Kandidatna lista za pokrajinske volitve pa je naslednja: Okrožje Devin - Nabrežina: Re-migio Lenarduzzi; okrožje Milje: Postogna Amelia; okrožje Dolina: Federico Bevilacqua; okrožje Trst 1: Celil Carlo; okrožje Trst 2: Ra-mani Nicolč; okrožje Trst 3: Cha-tilš, Adia; okrožje Trst 4: Tombesi Giorgio; okrožje Trst 5: Sergio Vižintini; okrožje Trst 6: Foschi Mario; okrožje Trst 7 Coslovich Antonio; okrožje Trst 8: Passagnoli Bruno; okrožje Trst 9: Masutto Luigi; okrožje Trst 10: Gostissa Giuseppe; okrožje Trst 11: Savona Alberto; okrožje Trst 12: Giorgi Italo; okrožje Trst 13: Stopper Nereo; okrožje Trst 14 Dassovich Mario; okrožje Trst 15: Badiali Gina; o-krožje Trst 16: Coloni Sergio; o-krožje Trst 17: Bologna Giacomo; okrožje Trst 18: Sambri Claudio; okrožje Trst 19: Belci Corrado; o-krožje Trst 20: Caidassi Romano; okrožje Trst 21 Franzin Giulio. «Luigi Einaudu). Srečanja se je udeležilo okoli 100 delegatov iz Italije in tudi iz inozemstva (Avstrije, Švice, Luksemburga in Holandske). Na začetek zasedanja je novinar dr. Armando Zimolo, vsedržavni tajnik italijanske liberalne mladine in evropski podtajnik JEL pozdravil goste Sledilo je poročilo znanega ameriškega pisatelja in političnega delavca Sidneya Hymana, ki je govoril o temi: ((Atlantska skupnost in njen idejni in politični pomen«. Hyman se intenzivno udejstvuje v ameriškem političnem življenju. Bil je tudi v Trstu leta 1953. Sedaj pri. baja iz Avstrije, kjer je predaval o raznih političnih temah. Novinarjem je izjavil, da bo v kratkem odpotoval v Jugoslavijo, kjer bo na zagrebškem in beograjskem vseučilišču predaval o temi: «Vloga ameriškega predsednika«. Hyman je bil svoj čas Stevvensov asistent ter je tudi sodeloval s Kennedyjem in Johnsonom. Na popoldanskem zasedanju je govoril dr.. Armando Zimolo, ki je precej obširno obravnaval vprašanja odnosov in stikov med vzhodom in zahodom, Fašistično izzivanje Na srečanju liberalne mladine Sidney Hyman (ZDA) o Atlantski skupnosti Včeraj zjutraj ob 9.30 se je začelo v hotelu Excelsior Mednarodno študijsko srečanje liberalne mla- Proti današnjemu izzivalnemu Zborovanju misovske mladine iz severne Italije ob udeležbi nekaterih vodilnih članov osrednjega vodstva stranke iz Rima, so se o-gorčeno izrekle stranke KPI, PSI, PSDI, PSIUP, mladinsko gibanje KD in druge protifašistične organizacije ter združenja. V stališčih vseh teh strank in združenj je bil poudarjen izzivalen in hujska, ški značaj tega zborovanja, katerega očiten namen je motiti jav- ni red in mir v našem mestu in seveda gonja proti Slovencem pod krinko demagoške parole «obrambe dostojanstvu domovinskih meja* Izzivalnega značaja tega fašističnega zborovanja v Trstu v predvolilnem vzdušju, ne skriva niti fašistično glasilo «/! Secolo d’Itaha*, ki v svoji petkovi številki pravi med drugim: «Mladina bo v nedeljo v Trstu povedala, da je nastopil čas, da se odločno manifestira globok odpor naroda proti vladni politiki, ki ne najde moči, da bi reagirala proti Titovemu napadu na naše nesrečne brate v Istri in Dalmaciji. Ze danes smo prepričani, da bo manifestacija veličastna in v znamenju enotnosti mladih in starih, združenih še enkrat v veliki veri in v veliki ljubezni do domovine.» Kaj pomenijo te besede v fašističnem žargonu, zlasti še v Trstu, je lahko vsakomur jasno, predvsem pa bi moralo biti jasno odgovornim oblastem, ki so kljub odporu vse tržaške demokratične javnosti, to izzivalno fašistično manifestacijo s «pohodom po tržaških ulicah*, kot piše omenjeni list, dovolile. ZBOROVANJA PSIUP Današnji zborovanji PSIUP: ob 10.30 v Boljuncu (Elio Luches, član pokrajinskega izvršnega odbora), ob 11.30 v Dolini (Ezio Martone, tajnik tržaške federacije). Popravek V poročevalski naglici smo včeraj v našem poročilu o predstavi beograjskega gledališča «Atelje 212* v Kulturnem domu, na dveh mestih zamenjali imeni avtorja u-prizorjenega dela in enega, izmed igralcev. V podnaslovu bi moralo biti ime Miodrag Petrovič-Ckalja in ne Miodrag Popovič-Ckalja, v sredini teksta pa bi moralo biti pravilno Aleksandar Popovič in ne Aleksandar Petrovič. HUPA HESREČt V TOVARNI FOMT V UL. DELlfl TESA Pod delavcem se je udrla streha tovarniškega oddelka Pri padcu v globino 6 m si je povzročil zlome in hude udarce M. MUSORGSKI - RAVEL — SLIKE Z RAZSTAVE Promenada Spaček Stari grad Tuilleries Bydlo (voz z volovsko vprego) Ples piščancev v lupinah Samuel Goldenberg in Schmyle Sejmišče v Limogesu Katakombe — Con mortuis in lingua mortua Koča Jage Babe Velika kijevska vrata Vstopnine: parter — 1.000 lir, balkon — 600 lir, dijaki —400 lir Rezervacije in prodaja vstopnic od srede 26. t.m. dalje v Tržaški knjigarni v Ul. sv. Frančiška ter eno uro pred začetkom koncerta pri blagajni kulturnega doma. Slovensko gledališče v Trstu Kulturni dom XXII. sezona 1966-1967 OTVORITVENA PREDSTAVA MAKSIM GORKI IN A DNU drama v štirih dejanjih Prevod' PAVEL GOLIA Scena: NIKO MATUL Kostumi ANJA DOLENČEVA Glasbena oprema: MARJAN VODOPIVEC Režija J02E BABIC Danes, 23. t m. ob 16. uri (okoliški abonma) V sredo, 26. t. m. ob 20 uri (študentski abonma > ABONMAJI ZA SEZONO 1966-1967 so na razpolago v Kulturnem domu vsak dan od 12. do 14. ure. Prodaja vstopnio«od 12. do 14. ure ter eno uro pred pričetkom predstav pri blagajni Kulturnega doma. Tel. 734265. SLOVENSKO GLEDALIŠČE obvešča svoje abonente, da bo avtobus za okoliški abonma vozil danes, 23. oktobra po sledečih progah in voznem redu: AVTOBUS ŠTEV.1 Koludrovca 14.30 Salež 14.35 Sv. Križ 14 50 Prosek 14.55 Kontovel 15.00 AVTOBUS ŠTEV. 2 Mavhinje 14.25 Cerovlje 14.35 Vižovlje 14.45 Sesljan 14,50 Nabrežina 15.00 Sedeži na avtobusih so rezervirani za abonente, V tovarni «Fonderie Officine Mec-caniche Triestine« v Ul. della Te-sa 46 se je včeraj zjutraj pripetila huda nesreča na delu. Okrog 8.30 se je 35-letni električar Giorgio Giombetti s Trga Giarizzole 9, u-službenec omenjene tovarne, povzpel na streho tovarniškega oddelka, kjer bi bil moral popraviti električni motorček, ki je tam vgra. jen. Giombetti je komaj pričel popravljati, ko se je pod njegovimi nogami predrla ploskev eternita in potem udrla še streha. Giombetti se ni utegnil oprijeti, ko mu je pod nogami zmanjkalo opore in je skozi luknjo v strehi padel v oddelek z višine približno šestih metrov in ranjen obležal na tleh. Delovni tovariši so hitro poklicali pomoč in nekaj minut kasneje so ponesrečenca z rešilnim avtom odpeljali v bolnišnico. Sprejeli so ga na ortopedski oddelek, kjer se bo moral zdraviti mesec dni zaradi zloma desnega podlakta, verjetnega zloma nadlakta in rame, ran po nogah in udarcev po hrbtu in glavi. NA TRŽAŠKI UNIVERZI Zanimivo predavanje sovjetskega znanstvenika Na tržaški univerzi je snoči Vladimir Aleksandrovič Negovskij, ravnatelj laboratorija za oživljanje znanstvene akademije Sovjetske zveze, predaval o »eksperimentalnih raziskavah o oživljanju organizma«. Negovskij, ki je prejel Stalinovo nagrado, vodi od leta 1936 v Moskvi laboratorij eksperimentalne fiziologije za oživljanje organizma. Prav on je ta laboratorij tudi ustanovil. Predavanju so prisostvovali raziskovalci, znanstveniki, profesorji in pred stavniki oblasti. Vladnega komi Prijava cen za tujske sobe Pokrajinska turistična ustanova opozarja vse tiste osebe, ki imajo dovoljenje Javne varnosti za oddajanje sob, da morajo v smislu čl. 10 zakona št. 1111 z dne 16. jun J939 takoj prijaviti ustanovi v Ul. Rossini 6 cene posameznim sobam ali stanovanjem, kakor tudi cene za eventualno hrano, ki jih nameravajo uvesti za leto 1967. Prijavljene cene bodo veljale kot maksimalne in jih ne bo mogoče povišati. V torek, 25. oktobra 1966 ob 20.30 OTVORITEV 5. SEZONE Sodelovala bosta instrumentalni trio in vokalni kvartet iz Doline. Stari in novi prijatelji vljudno vabljeni! C Zaradi vzdrževalnih del na ogrevalni napravi bo v Dnevnem hotelu na Trgu Liberta od ponedeljka, 24. t. m. začasno prekinjeno uporabljanje kadi in prh. Redno pa bodo poslovale brivnica, frizerski salon in pediker. .............................................""""..M.....I„l„................................................................................... ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Nesreča delavca na jugoslovanski ladji V Novem pristanišču se je včeraj okrog poldne ponesrečil 18-let-ni delavec Adriano Ghira z Erte SanfAnna 66. Na neki jugoslovanski ladji, zasidrani ob skladišču štev. 21, je Ghira v podpalubju zapiral neka vrata, pri tem pa ga je zadel kos železa pritrjen na omenjenih vratih. Ghiro so z rešilnim avtom odpeljali v bolnišnico kjer se bo moral na ortopedskem oddelku zdraviti dva tedna. Pri nesreči je zadobil rane in udar. "““‘»•t" ncaieui je zuuuun rane in uaar. sarja je na predavanju zastopal | ce po desnem gležju in si verjetno podprefekt Sannini. I zlomil stopalo. Slovenska prosvetna zveza P. d. «Prešeren» - Boljunec P. d. «S. Skamperle» - Trst obveščajo, da bo v nedeljo, 30. oktobra svečan prenos po-zemskib ostankov pokojnega slovenskega skladatelja FRANA VENTURINIJA s pokopališča pri Sv. Ani na pokopališče v Boljunec. Spored celotne svečanosti: Ob 15.15 krene sprevod izpred pokopališča pri Sv. Ani v Boljunec. Ob 15.30 na pokopališču v Boljuncu nagovor, položitev krste v grobnico in petje nagrob-nic. Ob 16. uri odkritje spomniske plošče na rojstni hiši na Gorici (trg) v Boljuncu. Ob 17.30 v kino dvorani KONCERT pevskih zborov iz Brega. Sodelujejo zbori: ((PREŠEREN« — iz Boljunca ((VODNIK« — iz Doline «SLAVEC» — iz Ricmanj ((SLOVENEC« — iz Boršta Vstopnina za koncert: 200 Ur odrasli, 100 lir otroci. — Prodaja vstopnic pol ure pred začetkom. Cenjeno javnost opozarjamo, da se bodo svečanosti vršile točno po napovedanem času. Vabljeni! Ljubitelje zborovskega petja opozarjamo, da bo prihodnjo soboto in nedeljo v Gorici mednarodno tekmovanje pevskih zborov. Prireditev bo v veliki dvorani Unior.e Ginnastica Go-riziana in se bodo nastopi nevskih zborov pričeli že v soboto popoldne. Tekmovanja se bosta udeležila tudi naša slovenska zbora «Prosek . Kontovel« in «J. Gallus«. Nastopata že v soboto, in sicer Gallus ob 17.30, Prosek • Kontovel pa ob 20. uri. SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA Danes, NEDELJA, 23. oktobra Severin Sonce vzide ob 6.32 in zatone ob 17.07. Dolžina dneva 10.35. Luna vzide ob 15.16 ln zatone ob 0.02. Jutri, PONEDELJEK, 24. oktobra Rafael Razna obvestila} / Nazlonal« 14.30 ((Tom e Jerry per qualche formaggino in piu» Barvne risanke govorjene v italijanšfcl-ni. Excelsior 14,30 «Un mendo nuovo« Chrlstine Delaroche, Nino Castel-nuovo. Prepovedano mladini pod 18. letom, Fenice 14.00 «Beau Geste« Technico-lor. Guy Stockvvell, Leslie Nielsen. Eden 14.30 »Le Colt cantarono la morte e fu tempo dl massacro« Technicolor. Franco Nero, Nino Ca-stelnuovo. Prepovedano mladini pod 14. letom. Grattacielo 14.00 iiCome lmparal ad amare le donne« Eastmancolor. A-nita Ekberg, Romina Povver, Robert Hoffman, Sandra Milo. Prepovedano mladini pod 14. letom. Alabarda 14,30 «Una donna per Rin-go» Technicolor. Sean Flynn, Mil-ly in Phillis Baine. Ftlodrammatico 14.30 «Le ore nude» Rossana Podesta, Philippe Leroy. Prepovedano mladini pod 18. letom. Cristallo 15,00 »Starback« Technicolor Robert Woods, Nelga Andersen. Aurora 14.30 «Se tutte le donne del mondo (Operazione paradiso)«. Garibaldi 15.00 «Inno di battaglia« Technicolor. Marta Hiers, Rock Hudson. Capitol 13.30 «L’armata Bracaleone« Technicolor Vlttorio Gassman, Ca-therme Spaak Impero 14.30 «Rita la zanzara«. Moderno 14.30 «Marcia nuziale« Ugo Tognazzl, Shirley Anne Field, Gala Germani. Prepovedano mladini pod 18. letom. Vittorio Veneto 14.00 — «La gran-de corsa« Technicolor. Jack Lem-mon. Tony Curtis, Nathalie VVood. Astra 15,30 «Adios Grimgo«. Ideale 14.00 «Due mafiosi contro Al Capone« Technicolor. Franco Fran-chl Ciccio Ingrassia, Moira Orfel. Abbazia 14.30 «Uno straniero a Sa-cramento« Technicolor. Mike Har-gitay. ZLATARNA URARNA TRST, l*onte della Fabbra, I (Trg Goldoni) • URE OD 5.000 LIR DALJE • ROČNA OBDELAVA ZLATA PO NEPREKOSLJIVIH CENAH — K 18 Z JAMSTVOM mudcllina calzature klasični ln najnovejši model) čevljev najboljših znamk VELIKA IZBIRA ZA MOŠKE - ŽENSKE - OTROKE Ul K. Filzi 3, TRST, tel. 37-797 (vogal Ul Machiavelli) ŠIVALNI STROJI novi in rabljeni «SINGER», «NAUMANN», avtomatični zig-zag, omarice, nadomestni deli pri COSULL1, Via Manzoni, 4 Darovi in prispevki »..i.«.a. , ... la;. • Ob odkritju plošče na rojstni t skladatelja Frana Venturinija v 1 ljuncu darujejo na prosvetno d štvo Prešeren: Josip in Zdenka Ota 1000 lir, Li vik Maver 5C0 lir, Benjamin Zer 5000 lir, Uča In Miro 1000 lir. It rija im Silvica 1000 lir, Lidija Stano 10CO lir, Branko Žerjal 3! lir, Zala in Josip Ota 2000 lir, 1 bert Kozina 500 lir, Milan Bol 3000 lir V počastitev spomina ob drugi ( letnici smrti sestre Nevenke Toi cich roj. Sandalj daruje Zora 1 lojaz 5.000 lir za Dijaško mati ln 5.000 lir za Slovensko dobrodel društvo. V počastitev spomina pok. Stoja Pečarja z Opčin, darujeta Silvio Paolo 2.000 lir za Glasbeno mati) V počastitev spomina nepozabne Daria Sosiča darujejo starši in stra 3.000 lir za spomenik padi borcem na Opčinah, Prijateljici Dori Scnillanl v si min daruje Deka 15.000 lir za Di ško matico. Ob drugi obletnici tragične smrti Daria Sosiča se ga spominjajo neutolažljivi STARŠI in SESTRA 22. oktobra 1966 se je v Trstu rodilo 8 otrok, umrle pa so 4 osebe. UMRLI SO: 84-letni Giacomo Pit-tano, 81-letna Maria Anna Zanlno, 88jletna Vittoria Morelili vd. Buda, 56-letna Anna Oštir vd. San-tin. OKLICI: Inženir Federico Cera- soli in učiteljica Laura Maxia, pomorščak Danilo Vattl in gospodinja Laura Martini, delavec Lucio Gerbiz in delavka Giuseppina Bonazza. ind. izvedenec Claudio Pavan in uradnica Glavia Croci, težak Nerio Ros- Včeraj-danes URARNA - ZLATARNA •— LAURENTI Trst, Largo S. Santorio, 4 Tel 723240 Bogata izbira najboljših švl carskih znamk ur in zlatnine ZA POROKE in KRSTE Poseben popust 1 setiti in prodajalka Mirella Vogrig, delavec Bruno Garde in frizerka Franca Capoviilla, barist Claudio Sancin in gospodinja Ada Adele De Zordo, kovač Giovanni Zubalich m Siviilja Lucla Balbi, šofer Renato Cottiga in delavka Silvana Santini, delavec Silvio Guaglianone in de. lavka Maria Marzioti. delavec Dino Favento in delavka Maria Gangale, barist Sergio Degrassi in prodajalka Maria Luisa Pell.izer, podoficir Mas-simo Vidotto in gospodinja Giovanna Maria Piras, pomorščak Ferrucclo Apollomio in gospodinja Tihomira Si-kič, uradnik Bruno Lokar in gospodinja Edda Penso, fotograf Luigi Migi levi ch in delavka Violetta Iuris-sevich, finančni stražnik Nicola Ac-quaviva in delavka Maria De Ruvo, varilec Giordano Grava im gospodinja Maria Borrescio, trgovec Bruno PoUcreste in frizerka Limena Škrk, karabinjer Arnaldo DTppolito in frizerka Simonetta Gori, mizar Gianni Giadrossi ln šivilja Emilia Benčič, delavec Silvano Furlan in tiskarka Giovanna Smrke, težak Cataldo Ver-duno Im frizerka Nataša Kavs. LOTERIJA BARI 7 76 44 71 4 CAGLIARI 28 83 3 60 53 FIRENCE 86 65 44 18 20 GENOVA 72 62 5 65 34 MILAN 42 43 80 58 25 NEAPELJ 6 43 78 34 32 PALERMO 42 11 7 63 58 RIM 49 33 34 43 85 TURIN 86 22 53 48 21 BENETKE 32 47 ENALOTTO 58 48 85 112 2 X 1 X X 2 X x : I Kvote: 12 točk — 6.158.000 Ur, 11 točk — 243.000 lir, 10 točk — 19.700 Ur. LADJE V PRISTANIŠČU Carso, Giada, C. Colombo, Olim-pia, Tritone, Rosandra, Saipa II, Se-lene, Monte Berlco, Sacrum Cor, Aurora, Iris (It.); Bitola, Plitvice, Trbovlje (Jug.); Ronald, Old Oak (Pa.) Malka (Izr.); A. Gercen, Weter (ZSSR) ; Ann-ika, Georgios K. Belle (Gr.); Kuroshio Maru n. 18 (Jap); Orllk (Ce.). ZAHVALA Vsem, ki so spremili našo drago mamo Anico Caharija roj. Gruden na zadnji poti, se srčno zahvaljujemo. Posebna zahvala č.g. župniku in vsem darovalcem cvetja. Žalujoči družini: CAHARIJA in TOSCANO Nabrežina, 23. 10. 1966. SLUŽBA OBČINSKEGA ZDRAVNIKA. Za poklic v prazničnih dneh v primeru, če ni mogoče najti drugega zdravnika, je treba telefonirati na št. 90-235. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16. ure) Alla Baslllca, Ul. S. Giusto 1; Bu-solinl. Ul. P Revoltella 41; INAM Al Cedro, Trg Oberdari 2: Manzoni, Ul, Settefontane 2. NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19.30 do 8.30) AlPAngelo d’oro, Trg Goldoni 8; Vipolla, Ul. Belpoggio 4; Marchlo, Ul. Ginnastica 44; MvanI, Drevored Mtramare 117 (Barkovlje), ZAHVALA Toplo se zahvaljujemo vsem, k1 so z nami sočustvovali ob izgubi našega nepozabnega Alojzija Kosmača Posebna zahvala govornikom za ganljive besede, č. g. duhovniku, darovalcem vencev in cvetja ter vsem, ki so na kateri koli način počastili spomin pokojnika in g* spremili na. zadnji poti. Žena Frančiška, hčerka Mojca, sin Zvonko z družino, brata Nikolaj in Angel z družinama, vnukinja Suzana, družina Rapo. tee in drugo sorodstvo Ljubljana, Boršt, Dolina, 23.X.1966 ^HGOVINA pohištva Bruno — opre-rj* ** Kuhinje in dnevne soBe iz tor. 71;., • Lastna izdelava Fonderla St. s ‘JJ1«' bolnice) •CITROEN* — Samaritani in Mlceu “Servis v Utici Klttmayer 4-a. Kazim3 ln Prodaja avto potrebščin v UHci Glutia 41 SODAM ali oddam v najem po u-*odmi ceni kovaško elektromehanlčno 'lavnlco v centru. Pismene ponudbe a upravo «Prim. dnevnika* pod «De-JJ™«**, Trst. Ul. S. Francesco 20. STENA in zanesljiva mlajša upokojenka gre v pomoč gospodinjstvu krat tedensko ali stalno Samo Trst. trgnU^be na ADIT “ Ljubljana, Stari v„R?NA vseh vrst, elegantna, boljša rsta: plašči, krzneni šali in kute “r okraski in klobuki. Izredno nizke rene. Pelllcoerla CERVO, Ul XX. bebtembre, 16. ^KADBISCE v bližini Ilirske Bistri-I*j v Izmeri 200 kv.m v Jelša« ah, lo ugodno prodam. Primerno za Isradbo delavnlške stroke z vsem »atom. Informacije na naslovu ?H Artur, Jelšane 78. Zaželeno ^ašatl po 12. uri. OBO z uporabo kuhinje daje v na-iTJ upokojenec ženski sami ali s i rko. Telefonirati v ponedeljek na 732594. k„ Mo 16-letno dekle za prodajal-0 električnih kuhinjskih predmetov M ,C*Btru mesta. Naslov na upravi Ul. S. Francesco 20. Tel. 37-3,38. •rolKO in poldelavko išče kroja-^saion Mozetič. Plača dobra. Tel. Sintetične preproge in preproge za hodnike lz pia stike (cBALATUM* ln »MERA KLON* Moderno pokrivanje podov z gumo. «MOyUETTE» ih ploščice sRIKETT* ih «AJRMSTRON U» Bežna vrata ((ROLLPORTi), beneške zavese (tende venezlane) Hitra uredi tev s specializiranim osebjem A. R. P. IIALPLAST, Trst, Trg Ospedale št. B Tel »5-919 RIELLO GORILNIKI pri Agenciji v Trstu ORO P. I. OTELLO Ulica E. Severo 30 - Tel. 61-786 GORILNIKI NA NAFTO - TIHI IN KLIMATSKE NAPRAVE TRGOVINA S POHIŠTVOM PUP1S S E S L J A N - TEL. 20269 Velika izbira SODOBNEGA POHIŠTVA — Lastna proizvodnja — Cene konkurenčne Ugodni plačilni pogoji. Odprto tudi ob nedeljah. ZLATO 18 KAR. po najnižjih cenah v mestu. ZLATO ZA ZOBE 22 KAR. URE najboljših znamk od Lit. 2.500 dalje. VELIKA IZBIRA zlatih ln srebrnih okrasnih predmetov, ZLATARNA IN URARNA AVALA TRST, VIA ROMA št. 22 fotografski material S E C Ul IN £rst. Ul. Mazzini 53 telefon 733-361 '*bi prijatelje ln znance, naj obiščejo V MILANU so v proaan pri: CASIROLI - Piazza Duomo 31 tet. 80.66.74 PRIMORSKI DNEVNIK DELO Politika Vjesnik Borba Tovariš Pavliha Hotel TRIGLAV - Sežana VABI NA MESEC PERUTNINE IN DOMAČEGA VINA, KI GA PRIREJA OD 15. OKTOBRA DO 15. NOVEMBRA 1966. Znižane cene. HKRATI NUDIMO SPECIALITETE NA 2ARU, DIVJAČINO IN SOŠKE POSTRVI VLJUDNO VABLJENI! TOVARNA DEKORATIVNIH TKANIN LJUBI JANA VAM NUDI VEDNO N0VE izdelke PO SOLIDNIH CENAH: ^ - POHIŠTVENE TKANINE IN DRUGE DEKORATIVNE TKANINE Jelovška C. 280 ZA ZAVESE, VOLNENE IN SVILENE PLIŠE ZA DEKORACIJO IN OBLAČILA, ČIPKASTE IN TKANE ZAVESE, POSTELJNA PREGRINJALA, FROTTE BRISAČE, OKRASNE BLAZINE IN PREPROGE ROČNO IN STROJNO TKANE. NAVEDENE TKANINE IZDELUJEMO V MODERNIH VZORCIH IN BARVAH. ZA PRIJETNO IN MODERNO UREDITEV VAŠEGA DOMA IN DRUGIH PROSTOROV SE PRIPOROČA TOVARNA DEKORATIVNIH TKANIN - Ljubljana, Celovška c. 280 EKSKLUZIVNO ZASTOPSTVO IN PRODAJA TRIESTE - TRST UL S FRANCESCO 44 TEL 28-940 Takojšnja izročitev ali dostava vseh novih modelov skuter lev VESPA tn trikolesnih tovornih vozil A P E v ka teri koil krat v Jugoslaviji. Ekskluzivna prodaja vseh originalnih rezervnih delov ln orihora « P I A G G I O » m Boce.«!, a poiAR ARTEMID Telefon 28-373 tovorni prevozi v vse kraje tudi v "»ji- inozemstvo himna Predvaja danes 23. t.m. ob 15.30 Panavision eastmancolor drastični film Louisa Malleja VIVA MARIA! Igrajo: BRIGITTE BARDOT, JEANNE MOREAU, GEORGE HAMILTON ^ Ponedeljek 24. t.m. ob 18. uri ponovitev filma: VIVA MARIA! AUT0ACCESS0RI PIPAN POPOLNA IZBIRA NADOMESTNIH DELOV IN PRITIKLIN ODLIČNE KAKOVOSTI PO NAJGUDNEJSIH CENAH ^ > • « — — . .r t. n »e -( Širok in udoben parkirni prostor - Takojšnje montiranje TRST, Ul. Setlefontane, 34 Ulij» ruo»i:»i Predvaja danes, 23. t. m. ob 16. uri Cinemascope barvni film: ra ra mit a DELL 'iMPERO ROMANO (PADEC RIMSKEGA CESARSTVA) Nastopajo najboljši sedanji filmski igralci: SOFHIA LOREN, James mason/ stephen boyd. alec Guinness, omar ^HARij in drugi. Vaš avtomobil bo lepši in popolnejši... ...z lepim priborom, ki ga lahko kupite v trgovini ZAMCHI-Trst VIA DEL C0R0NE0 4 Vedno nove pošiljke za avtomobile vseh vrst. Kupile lahko vse kar potrebujele, da ho vaš avtomobil vedno kompleten in zanesljiv. Največja izbira nadomestnih delov za karoserijo. Pojasnila tudi v slovenščini in srbohrvaščini! Predvaja danes 23. t.m. ob 16. uri Cinemascope barvni film: Grande Paese (VELIKA DEŽELA) ^rajo: GREGQRY PEČK, JEAN SIMMONS, CARROLL BAKER 5000 nv IjlNO P K OSEK-KONTO VEL Predvaja danes 23. t.m ob 16. uri barvni film: Da un momento alFallro (OD TRENUTKA DO TRENUTKA) ‘Srajo: JEAN SEBERG, HONOR BLACKMAN, SEAN GARRISON in ARTHUR HILL RABUENEGA POHIŠTVA ZALOG STAREGA POHIŠTVA PO IZREDNIH CENAH DO IZČRPANJA ZALOGE na TRŽAŠKEM VELESEJMU PAV. SARAGAT V GORICI Sprejema v vladni palači so se udeležili tudi vsi župani gor iške pokrajine (Nadaljevanje s 1. strani) mi so me-ščani mahali in ploskali z rokami. Gorica je bila danes vsa praznična, svoj delež k prijetnemu ozračju je prispevalo tudi vreme; bil je krasen sončen jesenski dan, tipičen za naše mesto. Zvoki godbe pehotnega polka Nembo, ki je zaigrala koračnico, so pozdravili predsednika ob njegovem prihodu na Travnik Stopil je iz avtomobila ter se napotil proti postrojem častni četi, ki jo je pregledal, ustavil se je pred zastavo in se ji poklonil. Obrnil se je proti občinstvu ter mu v pozdrav pomahal z rokami. Prefekt Frincivalle je državnega poglavarja pospremil v prvo nadstropje vladne palače ter mu predstavil civilne, cerkvene in vojaške predstavnike, med temi so bili župani vseh občin goriške pokrajine, torej tudi župani Ceščut iz Sovodenj, Klanjšček iz Stevei-jana in Jarc iz Doberdoba, poslanci, predstavniki ustanov, organizacij, profesionalnih kategorij itd. Okoli poldne se je v spremstvu župana Michela Martine v odprtem avtomobilu odpeljal po Car-duccijevi ulici na Korn, kjer si je ogledal razstavo slik portretista Josipa Tominca, od tam pa na Grad, kjer ga je ob vstopu v dvorano deželnih stanov s ploskanjem pozdravilo številno občinstvo, med katerim smo opazili deželnega svetovalca Jarca, pokrajinskega odbornika VValtritscha, občinskega odbornika odv. Sfiligoja, občinske svetovalce odv. Sancina, dr. Bratino in dr. Bratuža ter druge. V nabito polni dvorani deželnih Stanov, razsvetljeni z žarometi za neposredni prenos dogajanja po vsedržavni televizijski mreži, je župan Michele Martina, govoreč o dogodkih pred 50 leti, dejal, da «smo uresničili poslanico ljudi, ki so padli v teh krajih, s proženjem roke sosednim narodom tako da z mirnim in civilnim sožitjem iščemo svojo funkcijo, da bi z dokončno za-ključitvijo razburkane davne in bližnje zgodovine dobila Gorica novo podobo in novo vlogo v Italijanski zgodovini ter odprla pot svoji prihodnosti*. Postopoma in s hudimi napori so bile premagane številne težave; 0e pa v naših krajih napredek ni tako zaznaven kot drugje, je potrebna solidarnost države, ki naj omogoči Gorici civilni in gospodarski razvoj, da bo dostojno zastopala Italijo ob tej meji, v plodnem in mirnem sodelovanju z narodi, ki ob njej živijo. Ta zemlja ne bi želela biti samo kraj spominov, ampak ravno v duhu, oporoke ljubezni tolikih pad.Kh — zemlja ljudi, ki gledajo v prihodnost ter se učijo in krepijo ia težke preteklosti. župan Martina je ob tej priložnosti izročil predsedniku spominski znak občinske uprave. Predsednik Saragat je v uvodu dejal, da je prišel v Gorico — v Trst ni mogel priti zavoljo volitev — zaključit proslave stoletnice priključitve Veneta in Furlanije k Italiji, ki jih je začel spomladi v ostalih beneških pokrajinah in v Mantovi. «Gorica je bila osvobojena 50 let kasneje, vendar gre za istega duha ljudi, ki so žrtvovali življenje za mejo na Brenerju*. «Mi, civilni ljudje imamo prvo svetovno vojno za kataklizmo, ki se je razbesnela nad svetom in zapletla narode Evrope z žalostno bratomorno vojno. Zaradi nesrečnih dogodkov, ki so sledili, je Italija zapustila preporodne tradicije ter zaostala v napredku. Navzlic temu pa ni zavrgla svojih moralnih načel; znova so oživela v osvobodilni vojni, v kateri je bila ustanovljena demokratična republika, ki prvič v zgodovini daje ljudstvu popolno oblast,.* Predsednik je nato govoril o vlogi posameznih kategorij v formiranju domovine, in samo po tem, kaj bodo s svojimi sposobnostmi ustvarile za potomce, bo mogoče soditi njih patriotizem. «Ne pozabljajmo, da slabljenje civilnih vrednot trga mednarodno bratstvo, kakor po drugi strani krepitev moralne, socialne in gospodarske življenjskosti države ne- zadržno izpodbuja človeško solidarnost z vsemi narodi na svetu. Združena, zavoljo skupnih koristi in idealov pri obrambi svoje neodvisnosti in varnosti, z velikimi demokracijami zahoda, prispeva Italija h krepitvi človeškega sporazumevanja med vsemi državami sveta* S temi besedami se je predsednik poslovil od občinstva v dvorani deželnih stanov, ki ga je še enkrat toplo pozdravilo, ter odšel v sosednjo dvorano, kjer se je najprej vpisal v spominsko knjigo, potem pa je prisostvoval zakuski, ki jo je občinska uprava priredila njemu na čast. Nekaj po 13. uri je predsednik odšel na prefekturo na kosilo, ob 15. uri se je odpeljal na Oslavje, kjer je položil venec h kostnici, potem pa nadaljeval pot skozi Krmin in Verso v letalsko bazo Rivolto, od koder se je zvečer vrnil v prestolnico. V soboto bo seja pokrajinskega sveta V soboto 29. t. m. z začetkom ob 16. uri bo ponovna seja pokrajinskega sveta, na kateri bodo o-bravnavab tiste točke dnevnega reda, ki so ostale nerešene od prejšnje seje’ Med temi je tudi resolucija z zahtevo, naj se gradi proto-sinhrotron v Doberdobu in resolucija za zaščito delavk - mater. Obe so predložili komunistični svetovalci. Prošnje za pokojnine civilnim invalidom Urad za krajevne ustanove v Gorici sporoča, da so določene norme za predložitev zadevnih prošenj za civilne invalide in pohabljeno« v zvezi z zakonom od 6. avgust« 1966 št. 625. Vsa podrobnejša pojasnila lahko dobijo prizadeti na prefekturi, pri pokrajinskem zdravniku, na pokrajinskem uradu za krajevne ustanove (Ul. Culiat, št. 7), na občinskih upravah in pri občinski ECA. MEDNARODNO TEKMOVANJE ZBOROV Na štirih koncertih nastopi 30 moških in mešanih zborov Med njimi so naj*avljeni tudi slovenski zbori iz Trsta, Proseka, Celovca. Ajdovščine, Kranja, Ptuja in Kamnika V soboto 29. in nedeljo 30. t.m bo v veliki dvorani UGG v Gorici organiziralo goriško pevsko društvo «C. A. Seghizzi* peto mednarodno tekmovanje moških in mešanih ter folklornih pevskih zborov. Za tekmovanje se je prijavilo okrog 30 pevskih zborov, ki se bodo zvrstili v dveh koncertih v soboto (ob 16. in ob 20. uri) ter v dveh v nedeljo (ob 10. in ob 15. uri). V soboto po drugem koncertu bosta nastopila prvi in drugi najboljši zbor z obeh tekmovanj, ki ju bodo ob tej priliki tudi nagradili. V nedeljo ob 21. uri pa bodo po delili nagrade zmagovalcem iz nate gorij C, D, ln E., ki bodo ob tej priliki zapeli še nekaj pesmi. V soboto pri prvem koncertu ob 16. uri bo nastopilo 7 zborov; med njimi bo «J. Gallus* lz Trsta ter trije zbori iz Jugoslavije in sicer iz Ajdovščine, Kamnika in Kranja. Pri drugem koncertu ob 20. uri bo nastopilo 6 zborov, ■ med katerimi je moški zbor s Proseka-Kon-tovela, zbor iz Ptuja ter dva'zbora iz Celovca. V nedeljo dopoldne bo nastopilo 9 zborov in popoldne še drugih 11. Med njimi bosta tudi zbor iz Ronk in CRDA iz Tržiča; prvič pa bo letos nastopil moški zbor planinskega društva CAI iz Gorice. V ocenjevalni komisiji so prof. Rodolfo Lipizer iz Gorice, ki je njen predsednik, ter člani; prof. vedno vrnili domovini Trento, Trst Rado Simoniti iz Ljubljane, prof. in Gorico ter za vedno začrtali Bruno Czeitschner iz Beljaka, prof. niiifiiiiiiiiiiiiiitiiiiiimiiiiimmmiiiiiiiiuiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiimmiiiiiiiitiiiMiiiiiiiiiiiiiimiitiiiiiiiiiiiiiiiiiii IZPRED OKROŽNEGA SODIŠČA V GORICI Podoknica nočnih razgrajačev se je zaključila pred sodniki Trojica pijanih mladeničev je klicala dekle in zbudila trgovca, s katerim se je zapletla v prepir Na svojem zadnjem zasedanju je goriško okrožno sodišče obravnavalo tudi zadevo treh veselih ponočnjakov, ki so prišli malo okrogli trkat na okno nekega dekleta ter pri tem skoro nehote vdrli v urad gorlškega špediterja, zaradi česar so prišli na zatožno klop. Bilo je 29. avgusta 1965 okrog ene po polnoči, ko so se 22-letni Walter Di Biaggio Iz Ul. Parcar 16, 21-letni Giovanni Albi iz Ul. Madon-nina 27, ter Silvano Brumat, 18-let, iz Ul. Cipriani 93, odpravili po končanem plesu in popivanju na «šagri» v Podturnu, v Ul. Giusti-niani, kjer stanuje Meri Cossar, v katero se je menda eden od trojice zaljubil in so jo šli klicat pod okno. Ker pa je bilo okno precej visoko, so se trije kavalirji postavili eden vrh drugega in najvišji Je začel tolči po oknu, ker mu nihče ni hotel odpreti. V pritličju je pisarna špediterja Ignazia Inter-bartoia, ki je bil takrat tam in so ga s svojim kričanjem ponočnjaki zbudili. Odprl je vrata in v istem trenutku se Je tudi živa piramida treh mladeničev podrla ter so padli v pisarno Interbartola, kjer je prišlo med njimi do prerekanja in groženj. V obtožnici je rečeno, da se je Walter Di Biaggio izdajal celo za policista in zahteval od Interbartola, naj mu izroči samokres, ki ga je imel v roki. Dalje so se morali vsi trije zagovarjati zaradi pijanosti na javnem prostoru in za. radi kaljenja nočnega miru. Vsa zadeva se je zaključila z aplikacijo amnestije, kar je bilo še lažje, ker Interbartolo ni nastopil kot tožilec. Branil jih je odv. De-vetag. Danes košarka Spluegen-lgnis Med športniki iz Gorice, Vidma I in Trsta vlada veliko zanimanje za današnjo košarkarsko tekmo v Gorici, pri kateri se bosta srečali domača ekipa Spluegen-Brau in Ignia Im Vareseja. Prodajo listkov bodo začeli že popoldne ob 14. uri. Ze včeraj pa so naročili številne rezervacije prostorov v dvorani iz Vareseja. Vidma, Trsta in Pordenona. Deček je podrl kolesarko Včeraj dopoldne ob 10.45 se je zatekla po prvo pomoč v goriško civilno bolnišnico 23-letna Clara Maisto iz Gorice, Ul. Scaramuzza 1. Ko se je peljala s kolesom po Kor-nu je križal njeno pot neki deček s svojim kolesom in jo pdrl. Pri tem si je Maisto odrgnila obe koleni. Okrevala bo v 6 dneh. Mestni stražnik, ki je bil takrat v službo pred pokrajinskim muzejem, ni mogel ugotoviti identitete dečka, ki je povzročil trčenje, ker se je ta med tem že odpeljal. Bruno Coltro iz Padove ter prof. Giulio Vlozzi iz Trsta. Tudi letos vlada veliko zanimanje za to lepo prireditev. Obeta se večji obisk tudi iz obmejnega področja na jugoslovanski strani, kjer so s slovenskimi lepaki objavili program vseh koncertnih nastopov Pa tudi na naši strani obeta do seči prireditev uspeh, zlasti še ker je zaradi bolj zgodnjega nastopa pričakovati, da bo tudi vreme bolj naklonjeno in ne bo mraza. Jutri v Sovodnjah seja občinskega sveta Sovodenjskl župan Jožef Ceščut Je sklical sejo občinskega sveta za ponedeljek 24. t.m. ob 19.30 uri. Na dnevnem redu je predlog, da bi občinska uprava zaprosila deželni, odnosiio državni prispevek za gradnjo občinske telovadnice, ld Je v tej občini v resnici potrebna. Dalje bodo zaprosili ustanovo Cre-dito fondiario iz Benetk pooblastilo za garancijsko pismo za državno blagajno v Rimu, za kritje posojil. Svetovalci bodo morali nadalje odobriti prodajo kosa občinskega zemljišča nekemu zasebniku ter obnovo zavarovanja proti tatvinam na županstvu. Končno se bodo pogovorili še o nekaterih drugih zadevah, ki niso izrecno na dnevnem redu. Odložena pogajanja za tekstilce v Sovodnjah Na sedežu zveze industrijcev v Gorici so se v petek popoldne sestali sindikalni predstavniki delavcev tekstilne tovarne v Sovodnjah z gospodarjem tega podjetja, da bi se pogovorili o nekaterih spornih zadevah. Sindikalni predstavniki so med drugim postavili svoje predloge glede akordnega dela in drugih zadev. Ker pa je bilo vodstvo tovarne nepopustljivo, so se sporazumeli, da se bodo ponovno sestali prihodnji petek ter poiskali kakšne stične točke za sporazum. Martinovanje SPD v Kobaridu iz no- Slovensko planinsko društvo Gorice priredi v nedeljo 13. vembra svoje tradicionalno martinovanje v Kobaridu v hotelu «Zvez-da». Na programu je tombola z lepimi dobitki, skupna večerja in prosta zabava. Večerja Je za člane brezplačna, za nečlane pa po 600 Ur. Vpisovanje je na sedežu SPZ v Gorici, Ul. Ascoli 1/1. do pone- Včeraj-danes ROJSTVA. SMRTI IN POROKE Od 16. do 22. oktobra se je v go-riški občini rodilo 22 otrok, umrlo je 16 oseb, bile so 4 poroke in 5 oklicev. ROJSTVA: Roberto Terpin, Raf-faele Soggiu, Roberto Borri, Dario Sain, Mareo Cotič, Nadia Moschion, Lucio Manik, Marta Bagolin, Mario Berzacola, Alessandro Križnic, Andrea Baracetti, Dino Visintin, Marco Franzb, Marco Weffort, Luciana Russian, Dorina Mocchiutti, Giuseppe Venier, Massimo Morittu, Anna Gamba, Fabiola Cabas, rojena mrtva, Lucio Maronese, rojen mrtev, Michela Modolo. SMRTI: upokojenec 67-letni Andrea Nanut, 78-letna Maria Zelen-covich, por. Iakovinovich, upokojenec 62-letni Guido Gregorutti, u-pokojenka 77-letna Maria Polo, u-pokojenec 69-letni Romano Tribus-son, upokojenec 71-letnl Antonio Pensiero, upokojenka 67-letna Paola Kralj, gospodinja 83-letna Gluha Visintin, 7 in pol ure star Mario Berzacola, 67-lej^ii dr. Egone Bre-lich, 71-letni Pietro Raspet, upokojenec 74-letni Giovanni Delme-stri, gospodinja 79-letna Giustina Fratnik, vd. Davanzo, 8 dni star Stefano Grandi, uradnik 58-letni Giovanni Rossi, upokojenka 81-let- na Luigia Stacul. POROKE; uradnik Enea Celso ln uradnica Ruth Rothenberg kapetan ital. vojske FiUppo Manto in poštna uradnica Renata Delneri, slaščičar Giorgio Gaier in gospodinja E-Usabetta Canali, kmetovalec Aldo Medeot in tekstilna delavka Nives Ferco. OKLICI: oficir ital. vojske Gian-carlo Bortoli in gospodinja Floria-na Marvin, električar Lino Borto-lan in delavka Gianclaudia Bregant, pek Giorgio Selva in gospodinja Graziella Troncon, električar Vlt-torio Saccon in Nives Lusnik, karabinjer Nicolb Nastasi in gospodinja Margherita Kavs. deljka 7. novembra. Za prehod meje je potrebna veljavna propustnica ali potni list. Vožja z avtobusom za člane po 550 in za nečlane po 650 Ur — vsak doplača še po 200 lir za vstop v dvorano. Odhod avtobusa s Travnika ob 13.30 — iz Podgore ob 13.45 in iz Standreža ob 14. uri Memorial «M. Filej» 1966 Odbojkarski1- turnir se bo začel v ponedeljek 24. t.m. ob 20. uri in se bo nadaljeval v sredo in v četrtek, vedno ob 20. uri. Turnir bo v telovadnici šole »Scuola d'Ar-te» v Gorici. Moštva, ki se ga nameravajo u-deležiti, naj se predstavijo v ponedeljek zaradi žrebanja (ali pa naj pošljejo vsaj zastopnika). Obvestilo živinorejcem iz Sovodenj Odbor društva za zavarovanje goveje živine v Sovodnjah obvešča vse svoje člane, da bodo cenili govejo živino, ki pride v poštev za zavarovanje, danes 23. oktobra. Ciortca VERDI. 15.15: «Requiem per un agente segreto*, S. Granger in D. Bianchi; ameriški kinemaskop v barvah. Mladini pod 14. letom prepovedan. CORSO. 14.00: «F.B.I. Operazione gatto», H. Mills in G. D. Jones. Ameriški barvni film. MODERNISSIMO. 14.13—22.30: «4 dollari di vendetta*, R. Woods, Ghia Arlen. Italijanski kinema-skopski film v barvah. VITTORIA. 15.00: «Per il gusto di uccidere*, C. Hill in G. Martin. Kinemaskopski film v barvah. CENTRALE. 15.15: «Appuntamen- to al km 424», J. Gabin in F. Arnoul. Francoski film; mladini pod 18. letom prepovedan. Iriie AZZURRO. 14—22: «Missione spe-ciale Lady Chaplin*, D. Bianchi in K. Clark. Kinemaskope v barvah. EXCELSIOR. 14—22: «Se tutte le donne del mondo... operazione paradiso*, M. Conner ln M Lee. Kinemaskope v barvah. PRINCIPE. 14—22: «1 nostri ma- riti», A. Sordi, Tognazzi in M. Mercier. S. MICHELE. 14—22: «Questo paz-zo, pazzo, mondo*; ameriški komiki. Hun km EXCELSlOR. 15—22: «Due mafiosl al Capone*, Franchi in Ingrassia, v barvah. RIO. 15—22: «Viva Maria*, B Bardot in J. Moreau, v barvah. DEŽURNA LEKARNA Danes ves dan in ponoči je od-pria v Gorici lekarna CRISTOFO-LETTI, na Travniku št. 14, tel. 29-72, DEŽURNA • •'•AKNA Danes, 23. oktobra je v Gorici odprta cvetličarna RETCHMANN, Korzo Italija št. 34, tel. 53-71. TEMPERATURA VČERAJ V Gorici najvišja 21 stopinje ob 14.40 in najnižja 7,8 stopinje ob 7.20; povprečna vlaga 65 od sto. PRIZNANO MEDNARODNO AVTOPREVOZNIŠKO PODJETJE GORIZIANA gorica - ul uuca er a os ta iso - reL 28-45 - gorica PREVZEMAMO PREVOZ VSAKOVRSTNEGA BLAGA ob sinočnji otvoritvi 9. sši Velik porast udeležencev in predvsem otrok nam je porok, da imajo slovenske zamejske športne igre zagotovljeno bodočnost v Govor predsednika SZ Bor D. Košute nost velikih vasi, kakršne so Križ in druge, ki imajo za seboj ne samo športne tradicije ampak tudi tradicije kulture in predanosti svojemu narodu in ki so za svobodo dale velike žrtve. Zato moramo v letu, ki nas še loči od proslave naše desetletnice, s prepričevanjem in trdnim delom zajeti še vse tiste, ki so ostali izven naših iger, postaviti nov organizacijski odbor SŠI, ki bo sestavljen iz predstavnikov vseh društev in ki bo podedoval in še bolj krepko nadaljeval dosedanje delo našega Bora. S tem bodo prav gotovo odpravljene še preostale pomanjkljivosti in praznine, ki se neizbežno pojavljajo pri tako velikem številu udeležencev. Mladina in še posebno velik porast števila udeleženih otrok in naraščajnikov pri naših igrah, nam je poroštvo, da imajo naše slovenske zamejske športne igre še dolgo in dolgo perspektivo. SPORED IN URNIK SSI Danes, 23. oktobra ob 7.30 — avtogimkana — Prijave samo do 7.30 ob 11.00 — motogimkana — Prijave samo do 11. ure ob 15.30 — streljanje (ženske) — Prijave samo do 16. ure Jutri, 24. oktobra ob 20. uri streljanje — moški (Kolarič, Repen, Opčine, Bar-kovlje, Kras, Sokol, Breg, Union in Zarja). Prija-ve samo do 21. ure Moški — kvalifikacije 30 točk; ženske — 25 točk s prvimi petimi streli. Prireditelji so podaljšali maksimalni čas streljanja na 6 minut (3 minute za vsako tarčo). Torek, 25. oktobra ob 20. uri streljanje moški (Dom Gorica, Škamperle, Cankar). Prijave samo do 21. ure. Prirediteljski odbor javlja, da bo tekmovanje v «Kvizu» v nedeljo, 30. t. m. po odbojkarski tekmi. TAPETNI PAPIR NAJBOLJŠIH DOMAČIH IN INOZEMSKIH PROIZVAJALCEV DOBITE PRI... C/ANO TRST • V1ALE XX SETTEMBRE 38-b iiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiMiiiiiniMHiiniiiiiiiiiiiiiiiiuiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiM «Hotel Mantova» Vrhnika in restavracija Močilnik NAMIINI TENIS Turnir SŠI ŠE D V A DNI TEKMO VANJA V okviru 9. slovenskih iger so bila v sredo in četrtek na sporedu tekmovanja v namiznem tenisu. Prireditelji so menili, da bodo v dveh dneh izvedli vse tekme do final, ki naj bi bile v ponedeljek 31. t. m. Zal pa jim je veliko število nastopajočih igralcev prekrižalo račune, tako da je ostala do---------------------- bra tretjina tekem še neodigranih. Da se izpopolni spored bo torej treba še en dodatni dan tekmovanja. V konkurenci mladincev ni bilo večjih presenečenj, saj sta se, kot smo predvidevali, uvrstila v finale za naslov brata Emil in Edi Bole z Opčin, medtem ko se bosta za tretje mesto potegovala Sergij Tavčar (Opčine) in Walter Kobal (Kras). Izkazali pa so se tudi ostali četrtfinalisti Gregorič (Cankar), Furlan (Barkovlje), Jančar (Cankar) in Cattonar (Sokol). Favorit za zmago je seveda Edi Bo- le, ki ima največjo možnost osvojitve naslova pri članih in skupno z bratom Emilom tudi v moških dvojicah. Turnir članic je prišel do polfinalov, kamor so se uvrstile Miranda Batista (Cankar) in kar tri predstavnice svet.oivanskega P. d. Škamperle — Neda Mijot, Norči Zavadlal in Nadja Švab. Zelo solidna je bila tudi četrta predstavnica škamperla Anica Hmeljak, ki je poskrbela za največje presenečenje, ko je že v prvem kolu izločila eno glavnih favoritinj za končno zmago Lidijo Kendovo (Can- Dva prizora s turnirja SŠI v namiznem tenisu kar). Ta se je sicer krčevito branila do konca, a je morala po treh napetih setih vendarle prepustiti zmago bolj razpoloženi nasprotnici. Hmeljakova pa se je morala v četrtfinalu predati po ostrem odporu svoji klubski tovarišici Švabovi, ki je morala po prvem izgubljenem setu vložiti v igro vse svoje znanje, da je lahko izenačila in kasneje tudi zmagala. Dobro sta zaigrali še Maja Furlan in Lučka Faletič, prva predstavnica Bar-kovelj, druga pa nabrežinskega Sokola. V turnirju članov ni bilo večjih presenečenj, razen morda nepredvidene zmage Franka Viteza (Cankar) nad Borisom Fabjanom (Rojan). Turnir je prišel le do sredine III. kola in ni izključeno, da bo zahteval še kako žrtev iz seznama favoritov. Najboljši igralci, ki so se vsi brez izjeme uvrstili v nadaljnje kolo, se še niso spoprijeli med seboj, tako da do sedaj še ni bilo tekem na visoki tehnični ravni. Od favoritov je imel težave le Fabio Posega v tekmi s Pertotom (Sokol), kateremu je moral prepustiti drugi set. Delni neuspeh Je svetoivanski predstavnik popravil v tretjem setu, katerega je, skupno s končno zmago, osvojil z relativno lahkoto. V turnirjih dvojic so žal odigrali le malo tekem. V ženskih in mešanih dvojicah niso zaključili niti I. kola, medtem ko je turnir moških dvojic pri četrtfinalu. V ženskih dvojicah imajo največ možnosti do končne zmage L. Kenda-M. Batista (Cankar), N. švab-N. Zavadlal (Škamperle) in A. Hme-ljak-N. Mijot (Škamperle), v mešanih dvojicah pa Norči Zavadlal-Adrijan Tavčar (Škamperle), Fla-vio Posega-Neda Mijot (Škamperle) in Nadja švab-Milan Tavčar (Škamperle). Težja so predvidevanja za moške dvojice, čeprav bi se morala omejiti borba za prva mesta na pare A. Tavčar-Tomšič (Škamperle), Edi Bole-Emil Bole (Opčine), E. Košuta-Kuret (Rojan) in Posega-M. Tavčar (Škamperle). Po že odigranih tekmah in po predvidevanjih kaže, da bo prosvetno društvo Škamperle osvojilo največ točk v namiznem tenisu in s tem tudi dokončno pokal J. E. Kreka. Nobeno drugo društvo namreč ne more več prekrižati računov letos res odličnim Svetoivančanom. T-ar Hotel «S0ČA most na soci tel. 7 Moderno urejeni hotel 5 Pristna auninja s specialitetami na žaru — goriška postrv Z Lep vrt g Vsak dan glasba In oles S Ribolov celo leto Z Lastna čolnarna Spoštovani gostje, mladinci in mladinke! Ko danes slovesno otvarjamo to našo športno vseslovensko zamejsko množično manifestacijo se lahko vnaprej veselimo, da se bližamo obletnici desetletnice športnega združenja Bor in tudi naših iger. Bližamo se tudi zaključku leta delovanja Bora, dosedanjega organizatorja teh iger, leto uspehov in izrednih dosežkov naše mladine. S ponosom lahko tudi rečemo, da je ta naša manifestacija ne samo največja med Slovenci v zamejstvu, temveč je tudi najbolj množična ne samo na Tržaškem in Goriškem, ampak na celotnem področju dežele Furlanije - Julijske krajine. Na športnih igrah sodelujejo številne slovenske športne organizacije, odnosno društva, katerih pomembno dejavnost predstavlja tudi šport. Dosedanje izkušnje, praksa in potrebe narekujejo nujnost tesnejšega sodelovanja med slovenskimi organizacijami, ki se ukvarjajo s športom, izmenjave izkušenj in koordinacije. Pa ne samo to. Menimo, da morajo preiti iz teh splošnih in dokaj ohlapnih okvirov v trdnejšo organizacijsko povezavo, ki mora dobiti določeno obliko in glede katere se bodo društva v bližnji bodočnosti med seboj pomenila. Saj ta zahteva izhaja iz njih potreb in želja. Te Športne igre predstavljajo spodbudo za športno delovanje vse naše mladine, da se izživlja v zdravem okolju in da se istočasno 0-krepi šport v celoti na našem področju. Igre so znaten prispevek k utrjevanju športnih društev, ki so včlanjena v vsedržavno organizacijo CONI in so obenem krepitev športa v naši deželi. Mi se ne želimo zapirati v neke ozke kroge, temveč hočemo široko sodelovanje z vsemi in predvsem seveda z domačimi športniki italijanske narodnosti. V naših društvih se ne vzgaja samo šport, temveč tudi kultura, olika, korektnost in lojalnost do vseh, brez razlik na politično, versko ali narodno pripadnost okolja v katerem živimo. V tem okviru beležijo naša društva pomembne uspehe in so celo na športnem polju prispevala s svojimi člani k sestavi italijanskih državnih reprezentanc. Zato je tudi logično, da nas s spoštovanjem priznavajo ne samo na športnem polju ampak tudi izven. Saj so nas počastili s svojo prisotnostjo na naših igrah na občinskem stadionu uradni predstavniki oblasti, in to župan dr. Franzil, odbornik za šport občine dr. Babile, deželni odbornik za šport prof. Cumbat, predsednik deželnega odbora CONI Combatti skupno s slovenskim odbornikom tržaške občine Dušanom Hreščakom. Povsem logična je torej tudi zahteva, da to priznanje dobi bolj konkretno obliko v učinkoviti, ne samo moralni, temveč tudi materialni podpori. Delno je do tega prišlo s strani dežele, vendar v manjšem obsegu in v korist samo enega športnega društva. Prepričani smo, da bo ta podpora v bodočem bistveno bolj učinkovita in širša, ne samo s strani dežele, občine in CONI, ampak tudi celotne naše manjšine. To bo omogočilo še večjo okrepitev našega delovanja in tudi težko in nujno pričakovano gradnjo nove športne dvorane. Z velikim veseljem moramo ugotoviti še stalni in sorazmerno veliki porast udeležencev, ki so letos prebili magični zid in do sedaj dosegli rekordno število približno 1200 atletov; večjo disciplino in samozavest vseh društev, ki so pristopila tej naši manifestaciji z velikim občutkom in odgovornostjo in nam pripomogla k uspehu; in še ugotovitev, da vsa naša mladina ne sodeluje samo športno, ampak je tudi dozorela, da se aktivno vključi v organizacijo naših iger. Na žalost pa moramo tudi beležiti brezbrižno in nerazumljivo odsot- jšijj-ilšjriinnšHiHiijsšjsIjsHitiHšniš-iHniKlITŠMŠSninsiniHiHKHsHHlSinirKiHSIlHIjiSHSJSHHUHKninsšHHšnišššsHiHKilsHHIsIišsjsnHšniiHsrssSnšHHnsntsH!:: DOMAČI NOGOMET DANES 23. t.m. Naraščajniki Ob 9. uri v Boljuncu BREG — MUGGESANA Juniorji Ob 11.15 v Boljuncu BREG — SAN GIOVANNI Prijateljske tekme Ob 14. uri v Borgu S. Sergio BREG - MUGGESANA Ob 10.30 v Nabrežini VESNA - TECNOFERRAMENTA Ob 14.30 v Boljuncu ROSANDRA Z. . TRIESTINA B ARETTA ULTRA T H1N med elegantnimi in preciznimi urami ie naiceneiša znamka Generalno zastopstvo < L A CLESS1DRAj> Trst • Piazza S. Antonio Nuovo N. 4-1. nadstropje IMPORT Prot,aJa na veliko in drobno Velika izbira zlatnine po tovarniških cenah! E\POR I Izreden popust — Garancija — UFfRFUME Ln^LOTORNE ".—’'"SKIMCIK TRST Vlale xx Settembre 16 tel. 96016 NABREŽINA (center) SESUAN (center) ZLATI ri\ SREBRNI OKRASNI PREDMETI hotel Poldanovec LOKVE PRI NOVI ROKIH - Tel. Cepin,™ j Odlična pestra nrana S Divjačina £ Dobra primorska vina S Moderne sobe Z Izposojevalnica rekvizitov za vse športe Z Balinišča Z Minigoli igrišče Z Izposojevanje konj lipicancev za Jahanje Z Izleti v naravo. Ne samo pozimi, na LOKVAH je lepo tudi poleti! Restavracija « LIP A » ŠEMPETER (Nova Gorica) tel. 21458 ^ Vedno izbrane jedi in pijače, cene zmerne ^ HOTEL SLON I..KIRI..1/IIUA TITOVA UL. 10 - TUL. 20641-43 HOTEL 2 MODERNIM K0NF0RT0M • PRIZNANA MEDNARODNA IN NARODNA RESTAVRACIJA • NOČNI BAR Z MEDNARODNIM ARTISTIČNIM PROGRAMOM • KAVARNA • SLAŠČIČARNA • KLUBSKI IN BANKETNI PROSTORI por in igralec ŠD Breg Severin Kozina in Sonja Kralj. ŠD Breg želi mladima zakoncema v novem življenju veliko sreče in zadovoljstva. SPL0SNA PLOVBA Pl RAN vzdržuje s svojim) tovorno-potniškimi ladjami-. redno linijo okoli sveta redno linijo z Južno Ameriko redno linijo z zahodno Afriko ter nudi prevoze po vsem »vetu t modernimi transportnimi ladjami od 8.000 do 18.000 ton nosilnosti Za vse informacije se obrnile aa upravo podjetja: »SPI.OSNA PLOVBA*, Piran Zupančičeva ul. 24 in na naše agente po vsem svetu. Tetexi: 035-22. 035-23 Telegrami: Plovba Piran Telefoni: 73-470 do 73-477 MARKET Turisti, izletniki - najveijo izbiro blaga z c vaše izlete imajo P • MARKETI v • KOPRU • SEŽANI • NOVI GORICI KOPER PREHRAMBENO BLAGO BLAGO ŠIRO’ ~ POTROŠNJE SPOMINKI TRAVEL PAKETI BIFE MENJALNICA 10 % POPUST PRI " AKUPD NEPREHRAM BENEGA BLAGA S TUJO VALUTO ODPRTO NEPREKINJENO OD 7. DO 20 URE. PA O" 7. X) 11 URE Rehrana OR NKDKL. ::::::::::::::::::::::::: W. SOMERSET MAUGHAM ČUDOVITA ZENSKA Zmeraj znova se je čudila, ko so se ljudje navduševali nad nečim, kar je uprizarjala na odru, saj se ji je njena igra zdela povsem naravna in si sploh ni mogla zamisliti, da bi lahko zaigrala kako drugače. Kritiki so predvsem občudovali njeno sposobnost prilagajanja. Hvalili so njeno moč vživljanja v vlogo. Julija ni bila prepričana, da hoče preračunano ugajati ljudem; vsakič, ko je študirala novo vlogo, so se v njej vzbujala nedoločena čustva. Vsakokrat je odkrila, da ve o karakterju, ki ga je treba oživiti, toliko stvari — vsega tega poprej ni niti slutila. Neprestano ji je ob študiju te vloge prihajal na misel kakšen znanec ali kdo, ki ga je mimogrede srečala na ulici ali v kakšni družbi. Tedaj, ko je take spomine in asociacije združila z lastnimi doživetji, je ustvarila like, ki so zrasli iz resničnosti. Ljudje so verjeli, da Julija igra samo, dokler je na odru, dve uri do tri na dan, niso pa vedeli, da tudi tedaj, ko se s kom pazljivo pogovarja, misli na kaj drugega ali pa karkoli proučuje. Pogostoma se ji je zdelo, da živita v njej dve osebnosti: igralka, ljubljenka občinstva, najlepše oblečena ženska Londona, kar je pravzaprav senca; in žena, ki je zvečer igrala, in ki ji je igra njena resničnost. «Naj me vrag vzame, če vem, kaj je genij,» je govorila sama sebi. «Toda zanesljivo vem: dala bi vse, kar imam, da bi bila še enkrat stara osemnajst let.» Julija je kljub temu natihem vedela, da to ni resnica. Ce bi se ji po kakem čudežu ponudila priložnost, da bi naenkrat spet postala mlada, ali bi to spremembo sprejela? Ne. Pravzaprav ne. Ne zaradi zdajšnje priljubljenosti in slave, za kar si je morala veliko prizadevati, pa tudi ne zaradi vpliva na občinstvo in iskrene ljubezni, ki jo ji je izkazovala, niti zaradi denarja, ki si ga je bila pridobila s svojo igro; predvsem zaradi moči, ki jo je čutila v sebi, moči, da vlada nad snovjo. Lahko je igrala kako vlogo, morebiti zelo srednje vrednosti, govorila neumen tekst, pa ga je s svojo osebnostjo in umetnostjo priklicala v življenje. Nikogar ni bilo, ki bi znal iz vloge toliko ustvariti kakor ona. Kdaj pa kdaj se je počutila enaka bogu. «Razen tega,« se je smehljala, «tedaj Toma še sploh ni bilo na svetu.« Navsezadnje Je bilo povsem umevno, da se je Tom rad podil z Rogerom naokoli. Pripadala sta isti generaciji. In seveda, bil je prvi dan počitnic: naj se zabava; ostalo ji bo kljub temu še polnih štirinajst dni. Še hitro se mu bo priskutilo preživljati po cele dneve s takim sedemnajstletnim zelencem. Roger je bil sicer dečko na mestu, vendar nadležen; Julije ni slepila materinska ljubezen. Prav pod nobenim pogojem pa ni smela razkriti, da se zbirata v njej jeza in srd. že od samega začetka je bila sklenila, da ne bo do Toma uveljavljala nobenih pravic; Tom nikoli ne sme imeti občutka, da ji nekaj dolguje. «Michael, zakaj tistega stanovanja v garaži ne oddaš Tomu? Daj mu ga zdaj, ker je opravil izpit In postal pooblaščeni računski revizor. Pravi, da nikakor ne more še naprej stanovati v tisti revno opremljeni sobi.« «To je dobra zamisel. Predlagal mu bom.« «S tem si prihranimo izdatek za posredovalca. Lahko mu pomagamo tudi pri opremi, saj imamo veliko za nas neuporabnega pohištva. Bolje bi bilo, da ga koristno uporabimo, kakor pa da se uniči.« Tom in Roger sta se vrnila na čaj. Pojedla sta velike količine, potem pa so igrali tenis vse do noči. Po večerji so igrali domino. Julija se je imenitno držala v vlogi še mlade matere, ki z očmi, polnimi ljubezni, opazuje sina in njegovega prijatelja. Vendar se je kmalu odpravila k počitku. Cez nekaj časa sta odšla spat tudi Roger in Tom. Njuni sobi sta bili natanko nad njeno sobo. Slišala je, kako je Roger odšel v Tomovo sobo. Začela sta se pogovarjati in ker so bila okna odprta, so glasovi njunega živahnega klepetanja prihajali do njenih ušes. Razočarana se je vpraševala, kaj si sploh imata drug drugemu povedati. Saj nobeden ni posebno zgovoren. Cez čas se je vpletel tudi Michaelov glas. In zdaj zapik, fanta. Pojdita v posteljo. Jutri bosta nadaljevala s pogovorom.« Slišala ju je, kako se smejeta. «V redu, očka.« «Taka sta kot kakšni klepetulji.« Znova je zaslišala Rogerov glas. «Torej, lahko noč, stari mladenič.« In Tomov prisrčen glas. «Na svidenje, stari.« «Idiotl,» je zamrmrala Julija jezno. Naslednjega jutra, medtem ko je zajtrkovala, je prišel k njej v sobo Michael. «Panta sta se odpeljala v Huntercombe, kjer bosta igrala golf. Zaželela sta igrati nekaj iger in zaprosila, da ne bi prišla na kosilo. Jaz sem jima zase dovolil.« ((Domnevam, da ni najbolje, če si Tom umišlja, da je naša hiša hotel.« «Toda, draga, saj sta še na pol otroka; naj se zabavata.« Tega dne Toma sploh ne bo videla, ker se bo med peto in šesto uro odpeljala v London, da bo pravočasno prišla v gledališče. Michaelu je lahko biti ustrežljiv. Počutila se je ponižana, skoraj bi bila zajokala. Očitno mu ni bilo niti najmanj do nje. Tom je bil tisti, na kogar je mislila; a upala je, da bo današnji dan povsem drugačen od včerajšnjega. Prebu- dila se je s trdnim sklepom, da bo jemala stvari potrpežljiv0’ takšne, kakršne so, toda na tak udarec v obraz ni bila Pri' pravljena. «Ali so prišli časopisi?« je vprašala vsa namrščena. V mesto se je odpeljala z jezo v srcu. Tudi naslednji dan ni potekal nič bolje. Fanta nista odš'8 igrat golf, pač pa sta zato igrala tenis. Julijo je jezila njd& neprestana zaposlenost. Tom v kratkih hlačah, golih nog in v srajci za cricket zares ni kazal več kakor šestnajst let. Ker so se kopali tri do štirikrat na dan, ni imel niti čaS»’ da bi si počesal lase. In brž ko so se mu posušili, so se skodrali ter mu obkrožili glavo z upornimi zavitki. To mu )e dajalo še mlajši in ljubkejši videz. Julijo je stisnilo pri sred; Zdelo se ji je, da se je v vedenju do nje čudno spremenil’ ko se je stalno družil z Rogerom je prenehal biti mlad človek iz mesta, ki se je vedno skrbno oblačil in pazil, da je bil zmeraj fant na mestu. Zdaj pa je spet postal mali neurejeni dijačeK-Z ničimer se ni izdajal, z najmanjšim pogledom ni pokaza« da je njen ljubimec. Do nje se je obnašal kakor do Rogerov® matere in nič več. Z vsako pripombo, z razposajenim vedenje111 in ustrežljivo dostojnostjo ji je dal čutiti, kako zelo sodi v starejšo generacijo. Njegovo vedenje do nje ni kazalo ničesaf razen plemenite ustrežljivosti, s kakršno se mlad človek sreč® z očarljivo žensko, in ki včasih spominja na potrpežljivo P1* jaznost, kakršno kažemo kakšni neomoženi tetki. Juliji je bilo skrajnje neprijetno, da se je Tom tako P°' slušno pridružil dečku, ki je toliko mlajši od njega. To Je kazalo na njegov upogljiv značaj. Vendar tega ni zameri'9 njemu, marveč Rogeru. Jezila se je na Rogerovo sebičnost’ za katero ga njegova mladost ni opravičevala. Ravnodušnost v odnosu do drugih in izključno prizadevanje, kako bi bi'0 njemu samemu najugodneje, so bila slaba znamenja za ft)e' go v značaj. (Nadaljevanje sledi) UREDNIŠTVO: TRST - UL. MONTECCHI 6, II., TELEFON 93-808 in 94 638 - Poštni predal 559 - PODRUŽNICA: GORICA: Ulica Silvio Pellico 1, II., Telefon 33-82 - UPRAVA: TRST — UL. SV. FRANČIŠKA št. 20 — Telefon 37-338, 95-823 — NAROČNINA: mesečna 800 lir - vnaprej’ četrtletna 2 250 lir, polletna 4.400 Ur celoletna 7 700 lir - SFRJ posamezna številka v tednu in nedeljo 50 para (50 starih dinarjev), mesečno 10 din (1.000 starih dinarjev), letno 100 din (10.000 starih dinarjev) — Poštni tekoči račun: Založništvo tržaškega tiska Trst 11-5374 -SFRJ- AD1T DZS, Ljubljana, Stari trg 3/1., telefon 22-207, tekoči račun pri Narodni banki v Ljubljani - 503-3-85 - OGLASI: Cena oglasov: Za vsak mm v širini enega stolpca: trgovski 150, finančno-uprivni 250, osmrtnice 150 lir. — Mali oglasi 40 lir beseda - Oglasi tržaške 10 goriške pokrajne se naročajo pri upravi. — Iz vseh drugih pokrajin Italije pri »Sooletk Pubbllciti Italiana« — Odgovorni urednikž STANISLAV RENKO — Izdaj« ln tiska Založništvo tržaškega tiska, Trst