u TRST, petek 8. marca 1957 Leto XIII . Št. 58 (3593) PRIMORSKI DNEVN K Cena 25 lir Tel. 94.638, 93.808, 37-338 Poštnina plačana v gotovini UREDNIŠTVO: UL.. MONTECCHI it. 6, II. nad. — TELEFON 9 Liti IN 94-43« — poit rti predal 559 — UPBAVA: UL. SV. FRANČIŠKA it. M — Tel. MALI OGLASI: 20 lir beseda. - NAROČNINA: mesečna 480, vnaprej; četrtletna 1300, polletna 2500, celoletna 4900 lir.-FLRJ: Izvod 10, mesečno 210 din. vil 8 ~ Podruž- GORICA: Ul. S. Pellico l-II.. Tel. 33-82 — OGLASI: od 8.-12.30 In od 15.-18. - Telefon 37-338 — CENE OGLASOV: Za vsak mm Poitnl tekoči račun Založništvo tržaškega tiska Trst 11-5374 — ZA FLRJ: Agencija demokratičnega Inozemskega tiska, Državna založba Slovenije, višine v Širini l stolpca: trgovski 80, finančno-upravni 120, osmrtnice 90 lir - Za FLRJ za vsak mm Širine 1 stolpca za vse vrste oglasov po 60 din. Ljubljana, Stritarjeva 3-1., tel. 21-928, tekoči račun pri Komunalni banki v Ljubljani 60 . KB - 1 - Z - 375 - izdala založništvo tržaškega tiska D.ZOZ-Trst Sile OZN so zasedle vse področje Gaze Sueški prekop od danes odprt za plovbo Zamenjava oblasti se je izvršila brez incidentov - Ha tisoče arabskih beguncev se vrača v Gazo - Danes pred skupščino OZN Hammarskjoeldovo poročilo - Eisenhou/er ponavlja, da je Tiranska ožina mednarodna vodna pot - Dokončno odobrena cEisenhou/erjeva doktrina* JERUZALEM, 7. Izraelska vlada je nocoj sporočila, fla je zaključila umik svojih čet iz Gaze. Gen. Burns Je poslal glavnemu tajniku OZN Hammarskjoeldu po-sS ■ v katerem javlja, da so se varnostne sile OZN sedaj razmestile na vsem področju Gaze, ki so ga «raelske čete izpraznile. V Kairu pa so danes javili, da bo od jutri dalje *>ueski prekop odprt za--------------------------- Ptdvbo ladij s tonažo pod WX) ton. V svojem poročilu Hammarskjoeldu pravi gen. ourns, da je določil svoj glavni štab v mestu Gazi. famenjava čet se je izvršila v skladu z načrti in brez incidentov. Poročilo •, dabe» da so v mednarodnih silah, ki so prišle v j3.20. danski, norveški, indj^ kolumbijski in švedski oddelki. KiP?1' ®urns je izdal na pre-jvalstvo področja Gaze pro-j»Vs> s katerim ga poziva, naj OVvr ■ Z vanTostnimi silami hi pni vzdrževanju reca in -j™ na področju. Proglas j. teva predvsem, naj nihče jiiik npsl ?r°žja ali eksploziv-- . sn°Vii. Policijsika ura, ki •-1'0.uvedli včeraj zaradi ne-v »v-1 utoldentov. bo ostala jje. oljsvii. Proglas pravi da-• »Do nadaljnjega sporazu-a prevzema UNER odgovorni j-.23 civilne zadeve v Ga-• Organizacija združenih naše a i-Za homoč beguncem bo ni« . skrbela za dobavlja-šoin ttvL,13 čirugih potrebna^ U?,EF in UNRWA bosta dosthT11 VSe da za- bivsut. nu-lnim potrebam pre-štuite , °stanite mirni, spo-Na zakon i® red» * , e Arabcev prihaja roči,, področij na pod- jo v ?aze- Arabci se vrača-jL .* Gazo ^dročje zapustili pred 125 potem ko so to dneviT"'1^ zaPustili pred 12: kinom lzraelskem napadu. Poli^ .so naleteli na minska in u-, n^° bila še očiščenj eoee c ie več žrtev- Ra' ce 7a - sPreJeli v bolnišmi-jc jdruzenih narodov. ^vedsfcL ? iz-iavil poveljnik sedel ga bataljona. ki je za-Stevenkt>droeie Rafah. P°lk-rabcev rg' mn°si oč teh A-®ile n7,?ls? .pravi begunci. Čine nta skuša.io na vse nanje or°vati to premiika- ?aP ustil1 izraeIsk' vojak je io„. m področje Gaze ob nek»: 2 • krajevnem času in 8k* net?'nut P°tem so šved-Prave 2 zasedle vojaške na-venbe.ro • Rafi?hu- Polk. Stepete! v ie lzjavil, da je na-ski u na prijatelj- ebdržat ,’ da Pa j® sklenil M®dtelmP° isko uro' Posebni i° sP0ročili. da bo ta)nika ““Poslanec glavnega obiskal Ralph Bunche nebel;n ®lavpi štab Gaze v * Podr^ 'k izraelskih čet bi se ~ Akabskega zaliva bote. oral zaključiti v sc- nada*W»i Sl°UpŠ3ina OZN bo v zvezT ? . razpravo s tem r°Čilo oi -iPiri popoldne Po-Piarski^^jneEa tajnika Hsm-•kih Ao, v 0 umiku izrrel-»ej,o. bo objavljeno pred tdnaj?/,6?.- Je, 'udi G.raelski dovin-jf, PllniKte'r objavil »zgo-v°jaškeirn proS’Ias izraelskega V tem 1 8uvernerja v Gazi. rselski P’roKtasu zatrjuje iz-raelske fuyerner, da so iz-ročje e Prišle na pod- jejp reri'z?' da tam »vzdržu- yi®nost ter HVarnost ter pra’ reditev k ra Pripravijo u-Pea ?i napravila ko- bolranjosu m dejanjem v ga ozemiil ‘1, zunanjosti te-1,8 konn,. Guverner poziva vuklom!" Prebivalstvo, naj se Jjdenjen pi bi Večeli.' Cesar doslej k bil vedai' zaslišan beneški -v.,, . Augusto Torresin. d° Valli . sllSal Ali- Pip/si • ko je telefonirala ga razburjeno J^ioniju j/Sdl 03pravil? Kaj se ti °r«i si L .. t:m dekletom? ‘Cl oj m.-niciUIIII Vedeti ' J1 bpznal! Hotela bi . kaj misli Ugo . . 6li 1® tekla16 i?°dal' da ne v<> «Dgo» ali pa «on» toda zdi »e mu. da je rekla Ugo. Nato je prišel Jej lastpik kavarne Giudrcca v Benetkah, za njim pa še znani poslanec Nennijeve PSI Giovanni To-netti. Prvi je povedal, da je Alida Valli res telefonirala iz njegovega lokala, toda da ni slišal, kaj je govorilu. Tonelti je dejal, da mu je Torresin povedal, kaj je govorila po telefonu Vallijeva in da je poskušal ugotoviti resnico o vsebini razgovora, kar pa da mu ni docela uspelo. Na vrsto je prišel nato pomočnik filmskega režiserja Sold atija Oli-viero Cesari, ki je bil ta*. Istočasno pa se KD pripravlja na volitve in pri tem se poskuša razširiti na levo in desno; v tem pogledu je značilna nova politika CISL, katere večja svoboda pomeni, da se je zmanjšala nevarnost in strah, da si opomorejo ((protidemokratične sile*. Po nekaterih uspehih Se-gnijeve vlade so se okrepili nekateri notranji tokovi v KD (Piccionijeva, Pellova, Scelbo va skupina) ter poskusi, da se Segnijeva vlada potopi. Značilen je «cinizem» Fanfa-nija. ki vodi podtalno akcijo proti Segmju, katerega hoče nadomestiti predstavljajoč se kot «edina alternativa*. »Krizo pa je začela CISL, je nadaljeval Matteotti. ki so se ji pridružili republikanci. Zaradi tega pada sedaj vsa odgovornost na socialno- demokracijo, potem ko se je tudi Pacciardi približal La Malfi.* Potem ko je Matteotti opisal, kako je prišlo do glasovanja o zaupnici v poslanski zbornici na podlagi predloga, ki ni obvezoval glede izpreminjeval-nih predlogov, je izjavil: «To glasovanje je potrdilo obstoječi razdor v okviru večine, medtem ko je bila izdana Laurovim pristašem menica in biancou. Ostaja še odprto vprašanje izpreminjevalnih predlogov, ki pa ne dopušča kakih rožnatih obetov zarad: vzrajanja Malagodija in Pa-storeja na njihovih stališčih, ki so diametralno nasprotna. Matteotti pa je podprl zahteve UIL. O imenovanju Tognija je govornik poudaril, da je storil, kolikor je bilo v njegovi moči, da bi ga preprečil. Se-gni je v četrtek govoril z njim tako. kot bi ne bilo se nikake sile za imenovanje; toda v soboto je bil dekret o imenovanju podpisan, ne da bi on za to vedel. Lahko pride do glasovanja o zaupnici v zvezi z imenovanjem Tognija in tudi tedaj se bo lahko pokazalo, da ni notranje harmonije V KD. ((Sedaj ni več homogene večine, je nadaljeval Matteotti. Segni je moral sprejeti pridružitev drugih, vlada ne more več sestaviti kakega resnega programa, razen če sklene tajne dogovore s temi tujimi elementi.* Fanfani ne mara proučiti položaja in vedno večje postajajo nevarnosti, če se obnovi diskusija. Glede vprašanja socialistične združitve je dejal Matteotti, da ne soglaša z levico in je za ločen nastop pri volitvah, ne da bi pri tem izgubil z vida združitev tudi zaradi koristi internacionale. Vodstvo se mora o tem izreči jasno 'er se odločiti o izstopu iz vlade. Odslej bodo namreč držale vlado desne struje ki se bodo trudile za najbolj absolutno negibnost in politiko zavlačevanja. Svoje poročilo je Matteotti končni z zahtevo po takojš- dajo na pozicije Nen-nija. Potem je Saragat še enkrat ponovil svojo oguljeno pesem o tem, kako se morajo socialisti popolnoma ločiti od komunistov ter pri tern pretrgati vsako zvezo tako v občinskih upravah, v zadružnih organizacijah in predvsem v sindikatih; nadalje se morajo pomakniti na pozicije atlantske solidarnosti, kajti stati v sredi pomeni, po Saragatu, podrejati se sovjetski politiki. Iz sodelovanja v vladi pa prihaja moč stranke, kajti obračun tega sodelovanja je zelo pozitiven, je dejal Saragat. V nadaljevanju svojega govora je dejal, da nudi kongres v juniju možnost, da se končno zatre «ofenziva lažne enotnosti*, ki jo zagovarjajo komunisti in fiilokomunisti. Temu kongresu bodo prisostvovali tudi predstavniki Soc. internacionale in nihče se ne bo mogel več odtegniti svojim odgovornostim. Potem je govoril predstavnik levice Bonfantini, ki se je izrekel za takojšnji izstop iz vlade. V fem smislu se glasi tudi resolucija, ki jo je predložil in ki pravi, da vodstvo odobrava poročilo tajnika ter izjavlja, da so prenehali pogoji za sodelovanje P SDI v sedanji vladni koalicij.; zavrača ostavko tajnika PSDf in sklene, da se skliče kongres stranke v juniju. Poleg Bonfantiriija so to resolucijo podpisali Dalla Chiesa, Gri-maldi, Faravelli, Mondolfo, Paresce in Žagani. Treves, Simonini in Canini pa so se pridružili tezam Sa- j Med nadaljevanjem seje je bil sestanek izvršnega odbora PSDI, kjer je Matteotti vztrajal pri svojih sklepih. Zvečer pa je bil še en sestanek, na katerem so poskušali priti do kompromisa raed člani večine v vodstvu stranke in Matteottijem. Na daljšem sestanku so zvečer predstavniki večine sestavljali tudi dokument, s katerim naj bi se jutri končalo zasedanje vodstva PSDI. Ugotovilo se je, da je precej soglasnosti o osnovnih črtah Matteottijevega poročila in Saragatovega govora. Tako večina kot manjšina se strinjata vsaj v teh dveh točkah: ostavka Matteottija se ne sprejme, kongres se skliče za junij. Saragat Je danes obiskal predsednika republ.ke. Kaj sta govorila, se seveda ne ve, toda v dobro obveščenih krogih zatrjujejo, da je Saragat izrazil Gronchiju svoje prepričanje, da bo PSDI ostala v vladi. Baje se je celo izrekel za takojšnjo prisego Tognija. ki je bilo odložena. Sedanje stanje je precej dobro označil Pacciardi, ki je dejal, da ima vlada po izstopu republikancev iz večinske koalicije ter po tako imenovanem glasovanju o zaupnici zopet težko dihanje. In če bo premagala ta napad naduhe, bodo kmalu sledili drugi. Vprašamo se, je dejal Pacciardi, če je koristno za ugled vlade in države nadaljevati na tak način. V poslanski zbornici so danes razdelili pregled proraču njem vzhodu in na Ma džarskem, ki so poslabšali splošno ozračje m ustvarili nevarnost novih sporov in poživili blokovsko politiko. Nadaljnja pomembna značilnost mednarodnega razvoja v preteklem letu je krepitev vloge Združenih narodov, sprejem novih članov in dejstvo, da je zboljšanje odnosov na mednarodnem, političnem in gospodarskem področju v prvem polletju o-mogočila konstruktivnejše načenjanje mednarodnih jgispo-darskih vprašanj. Splošna načela ragata. Zadevna resolucija bi "a Rrosvelnega ministrstva ........................ ■ - Proračun navaja 379 milijard in 641 milijonov lir izdatkov, kar je za 73 milijard in 408 milijonov več kot prejšnje leto. Iz Londona pa je prispela vest, da bo ' voditelj angleške laburistične stranke Hugh Gaitskell prišel v Rim. Baje ga je povabil Saragat. A. p, strankinega glasila «Avanti! imela te bistvene točke: formalni protest zaradi postopka pri imenovanju Tognija za ministra, odložitev vsake odločitve o izstopu iz vlade do kongresa v juniju, sklicanje razjasnjevalnih sestankov v okviru tristranske koalicije o primeru Tognija in a-grarnih pogodb. ■iiiiiiii m iimiiiMii uh iiiiiiiiMiilHiifi iiiii ■iiiitiniiiiiiiiiiiititMiiiiiittMtiiiiiHMitiiiiiiiiiiiiiiitaimiiiiiiiiiiiiiiiiiafiititiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiintiii De Valera dobil večino pri volitvah na Irskem Od 147 poslancev v parlamentu jih je njegova stranka dobila 78 v kavarni, k0 je Vallijeva tele- njem sklicanju kongresa fonirala. Povedal je, da je ' ’J-~ Lila zelo nemirna. Slišal je besede: »Torej *i jo poznal?* Nato je sodišče zaslišalo še radijskega napovedovalca An-tonella Picciau ter bivšo Sobarico pri Montesijevih An-nunziato Gioinni. Ko se je popoldne seja nadaljevala je govoril Saragat. Poudaril je nujnost in umestnost. da PSDI s svojimi od- ločitvami ne pospeši vladne krize, ki bi se končala z enobarvno formacijo in bi potisnila PSDI v brezpogojno pre- DUBLIN, 7. — Stranka Ramena De Valere, Fianna Fail. je pri volitvah na Irskem dobila absolutno večino v novem dailu (parlamentu). Od gkupnih 147 poslancev je pripadlo tej stranki 78. De Va-lera se bo vrnil na vlačo po treh letih opozicije. Končni rezultati so sledeči: Fianna Fail 78, Fine Gael (dosedanji predsednik vlade Co-stello) 40. laburisti 12, Sinn Fein 4, kmetje 3. republikanci 1. neodvisni 9. Men volilno kampanjo je j De Valera poudarjal, da je vlada ene same stranke boljša stvar kakior koalicija za reševanje gospodarskih vprašanj v deželi, med katerimi je glavno vprašanje 92.000 brezposelnih in močno izseljevanje v Veliiko Britanijo. Njegova zmaga pomeni, ča bo ponovno postal ministrski predsednik in zavzel mesto, ki ga Je zavzemal približno 20 let v zadnjih 25 letih. De Valera je ustanovil svojo stranko okoli leta 1920, da se bori proti pogodbi o neodvisnosti, ki je odrezala od irske republike šest severnih grofij. De Valero bodo podpirali tudi nekateri neodvisni. John Costello bo ostal na oblasti, dokler se ne bo 20. marca sestal novi parlament. Tedaj bo predlagana izvolitev De Valere za ministrskega predsednika. Med presenečenji pri sedanjih volitvah je tudi uspeh štirih kandidatov gibanja Sinn Fein, ki je politično gibanje irske republikanske vojske, ki je ilegalna Sinn Fein je predložilo 19 kandidatov, od katerih je polovica zaprtih v irski republiki ali pa na Severni Irski zaradi napadov irske vojske. Gibanje pa je sporočilo, da ne bo poslalo nobenega od svojih izvoljenih poslancev v parlament v znak protesta proti temu, kar označuje »nesposobnost* večjih strank glede pritiska, da se preneha razdelitev Irske Ce ne bo nobeden od izvoljenih poslancev Sinn Fein izboljšanje dobrih sosedskih odnosov. Odnosi z Bolgarijo še vedno niso na tisti višini, na kateri bi lahko bili glede na to. da so dani objektivni pogoji za tesnejše in vsestransko sodelovanje. Jugoslovanska vlada ugotavlja. da sodelovanje med Jugoslavijo, Grčijo in Turčijo odgovarja trajnim interesom njihovih narodov, in z obžalovanjem ugotavlja, da v preteklem letu ni bil zabeležen napredek na področju trojnega sodelovanja, medtem ko so jugoslovansko - grški odnosi precej napredovali. Ti odnosi temeljijo na skupnem interesu medsebojnega razumevanja in tradicionalnem prijateljstvu. Odnosi med Jugoslavijo in Turčijo temeljijo na pozitivnih načelih ankarskega in blejskega sporazuma. V odnosih z Madžarsko je bilo doseženo precejšnjo izboljšanje. Prav tako so bili v letu 1956 postavljeni trdnejši temelji za vsestransko konstruktivno in prijateljsko sodelovanje z Romunijo. Odnosi z Italijo Z Italijo je bil v preteklem letu dosežen nadaljnji razvoj odnosov. Med drugim so bili storjeni koraki, da se rešiijo še ostala vprašanja v zvezi z bivšim Tržaškim ozemljem. To so vprašanje prenosa denarnih sretstev Italijanov, k' so se izselili, vprašanje pravic Jugoslovanov, ki živijo na tržaškem področju, vprašanje v zvezi z obveznostmi iz spomenice o soglasju in vprašanje opcij in kulturnih resti-tucij v smislu mirovne pogodbe. V zvezii s tem nerešenim vprašanjem so se v ek tobru 1956 začela pogajanja med obema vladama, ki so bila na žalost prekinjena že v samem začetku zaradi bistvenih razlik pri načenjanju teh vprašanj. Jugoslovanska vlada je pripravljena in želi nadaljevanje pogajanj tudi v teh vprašanjih, kii jih je treba rešiti v okviru obveznosti ki jih imata obe vladi po dosedanjih podpisanih instrumentih. Zvezni izvršni svet ugotavlja dalje ugoden razvoj gospoč arskih odnosov : Italijo in da so leta 1956 ita-lijanska sodišča začela sodni postopek proti posameznim osebam jugoslovanske narod, nostj zaradi njihove udeležbe v akcijah za rešitev vprašanja bivšega Tržaškega ozem Ija pred sporazumom, čeprav se je italijanska vlada rbve-zala, da ne bo sodno postopala proti tem osebam. Poleg tega italijanska sodišča dva. najst let po končani vojni, v kateri je bila Jugoslavija napadena, vodijo sodni postopek proti bivši beneški četi, katere pripadniki so se borili v vrstah narodnoosvobodilne vojske Jugoslavije. Takšno ravnanje, poudarja poročilo, se ne more opravičiti in to tem bolj, ker se je italijanska vlada s čl. 16 mirovne pogodbe slovesno obvezala, da ne bo storila nobenih korakov zaradi delovanja teh o-seb. Takšni ukrepi italijanskih oblasti ne morejo prispevati k razvoju dobrih sosed skih odnosov. Jugoslovanska vlada upa. da bodo odstranjene te in podobne ovire, ki očitno niso niti v jugoslovanskem niti v italijanskem interesu. Jugoslovanska vlada sodi, da so dani vsi pogoji, da se odnosi s sosedno Italijo razvijejo na podlagi prijateljskega sodelovanja, na načelih medsebojnega spoštovanja, pravic in obveznosti. Treba je pričakovati, da bodo z obojestranskimi napori doseženi rezultati na področju sodelovanja razširjeni na vedno večje število področij. Jugoslovanska vlada j® mnenja, da je vprašanje nemške združitve stvar samega nemškega naroda in da je za rešitev tega najvažnejšega evropskega vprašanja potrebna večja stopnja mednarodnega zaupanja. To vprašanje se po mnenju zveznega izvršnega sveta ne bo moglo rešiti ločeno od rešitve splošnega kompleksa odnosov med V^0-dom in Zahodom, Poljska, SZ in ZDA Zvezni izvršni svet ugotavlja nato ugoden razvoj odnosov s posameznimi evropskimi državami ter ugotavlja glede odnosov s Poljsko, da so bile lansko leto ustvarjene ugodne možnosti za široko prijateljsko sodelovanje in približanju stališč v mnogih vprašanjih. Doseženi rezultati v medsebojnih odnosih so zelo ugodni. Razširitev prijateljskih odnosov s Poljsko bo koristila ne le obema državama, temveč tudi svetovne-škodo z razstrelitvijo dinamu- i mu miru in mednarodnemu nih nabojev. | sodelovanju. Aktivnost Jugoslavije v preteklem letu je bila v skladu z načeli njene zunanje politike. Tako je med drugim prišlo v preteklem letu do nadaljnje ureditve odnosov z državami Vzhodne Evrope. Jugoslovanska vlada meni, da uresničenje načel beograjske in moskovske deklaracije’ v odnosih med socialističnimi državami odgovarja medsebojnim interesom teh držav in splošnim interesom miru. Jugoslovanska vlada sodi, da razlika v pogledih na posamezna vprašanja ne sme ovirati razvoja teh odnosov ter vplivati na stopnjo in obseg medsebojnega sodelovanja. Z zahodnimi državami se je jugoslovanska vlada trudila razširiti in utrditi odnose držeč se načela neodvisnosti in enakopravnosti in medsebojnega spoštovanja, nevmeiavanja v notranje zadeve, splošnih interesov miru in čim širšega razvoja mednarodnega sodelovanja. Za preteklo leto je bil značilen tudi razvoj gospodarskih odnosov z inozemstvom. Aktivnost Jugoslavije na gospodarskem področju je prišla do izraza ne le v ureditvi dvostranskih odnosov, temveč tudi v aktivnosti v mednarodnih gospodarskih organizacijah. Razvoj odnosov s sosedni mi državami je potekal v o-kviru splošnih načel jugoslovanske zunanje politike aktivne in miroljubne koeksistence in razvoja mednarodnega sodelovanja na načelih enakopravnosti. Albanska vlada, poudarja poročilo, ni tako kakor prejšnja leta pokazala večjega zanimanja za normalizacijo odnosov z Jugoslavijo, kar kaže, da na albanski strani ni želje za izboljšanje medsebojnih odnosov. S sosedno Avstrijo so po u-reditvi določenih spornih vprašanj ustvarjeni ugodni pogoji za nadaljnji razvoj in iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiintitiiiitiiiiiii Delegacija PSI obišče 25. t. m. Jugoslavijo BEOGRAD, 7. — Kot poroča dopisnik Anse, bo 25. t. m. prispela v Jugoslavijo na obisk delegacija italijanske socialistične stranke. Delegacijo bo vodil član vodstva PSI poslanec Vecchietti, ki je bil do beneškega kongresa stranke glavni urednik prišel v parlament, bo število poslancev v parlamentu znašalo 143. Druge manjše stranke so utrpele izgube; kmetje, ki so bili v Costellovi koaliciji, so zgubili dva sedeža, republikanci 3, med katerimi tudi poslanec McBride, ki je zahteval predčasne volitve, i tem da je v začetku tega leta umaknil svojo podporo koaliciji. Preteklo noč so irski nacionalisti, oboroženi z avtomatičnim orožjem, napadli policijsko poveljstvo v Derry-linu v Ulsteru. Po dolgem streljanju so se napadalci u maknili. Ranjen je bil en policijski agent. V zadnjih tednih je to že tretji napad na omenjeno policijsko poveljstvo. Včeraj pa so irski nacionalisti napadli neki center za rekrutiranje angleške vojske v Newry (Ulster). Napadalci so povzročili precejšnjo Beograjska deklaracija, ki je bila podpisana 2- junija 1955 je osnova, na kateri so se razvijali odnosi med Jugoslavijo in Sovjetsko zvezo. V razvoju odnosov s Sovjetsko zvezo je jugoslovanska vlada dosledno spoštovala načela beograjske in moskovske deklaracije. Jugoslovanska vlada se bo še dalje trudila za krepitev odnosov na načelih teh dveh deklaracij. Prepričana je, da razlike v pogledih o nekaterih ideoloških vprašanjih in nekatere druge težave, ki so se pojavile zlasti zadnje čase, ne bi smele ovirati plodnega medsebojnega sodelovanja. Jugoslovanska zunanja politika, ki temelji na izven-blokovskih načelih miroljubne in aktivne koeksistence med državami, je prišla do izraza tudi v širokem sodelovanju z ZDA. Jugoslovanska vlada je ugodno ocenila tiste tendence ameriške zunanje politike, ki stremijo po krepitvi vloge in ugleda Združenih narodov. Odnosi z ZDA so se razvijali v duhu enakopravnega sodelovanja in medsebojnega razumevanja. Poročilo dalje ugotavlja ugoden razvoj odnosov z državami Latinske Amerike, Bližnjega in Srednjega vzhoda, Azije in Afrike. Jugoslovanska vlada ugotavlja na koncu, da so Združeni narodi osnovni inštrument mednarodnega sodelovanja za zagotovitev mi- ru. Zato se bo jugoslovanska vlada še dalje trudila za o-krepitev ugleda in vloge ZN. B. B. n*------ Popovič pri Van Ackerju BRUSELJ, 7. — Državni tajnik za zunanje zadeve FL RJ Koča Popovič je bil danes gost na kosilu, ki ga je njemu na čast priredil belgijski zunanji minister Spaak. Na kosilu sta Popovič in Spaak izrekla zadovoljstvo nad prisrčnim razvojem odnosov in poudarila potrebo nadaljnjih naporov za zboljšanje odnosov med Vzhodom in Zahodom. Popovič je obiskal tudi predsednika belgijske vlade Van Ackera. s katerim se je več časa razgovarjal. Danes je prišla v Bruselj tudi delegacija SZDLJ, ki so jo na železniški postaji pozdravili predstavniki belgijske socialistične stranke. Jutri se bodo začeli razgovori med delegati SZDLJ in belgijskimi socialisti. LION, 7. — Ker so bili zdravniki mnenja, da potrebuje Edouard Herriot posebno zdravniško nego. so ga danes popoldne sprejeli v bolnišnici »Sainte Eugenie* v bližini Liona. Illlllllllllllllllllltlllllllllllllllllllllllllllllltl IIIIIIII II lil II lil IIIIIIII III |l || MIH Hlinil m 1111111111111111 prazniku žena Pol stoletja je že tega, I stavlja sedanji položaj pred kar je postal 8. marec praznik vseh naprednih, svobodoljubnih in demokratičnih zena v svetu ier predstavlja simbol njihove borbe za priznanje enakopravnosti in njihovih pravic. V tem času so žene dosegle mnogo zmag ter si zagotovile v družbi prostor, ki jim pripada, čeprav še ne povsod. Dosegle so volilno pravico, poleg tega pa so se uveljavile v vseh družbenih panogah in organizacijah. S svojo borbo so napredne žene v veliki meri pripomogle tudi k rešitvi drugih problemov, ki zajemajo politično, socialno in gospodarsko področje in s tem k izgradnji temeljev za boljšo in srečnejšo bodočnost svojih otrok. Naloga naprednih in demokratičnih zena s tem seveda ni zaključena. Politični in gospodarski položaj v svetu zahteva od njih še nadaljnje borbe predvsem za to, da se ohrani in zagotovi mir v svetu, nato pa še, da se rešijo razna gospodarska vprašanja, od katerih je odvisno izboljšanje delovnih in življenjskih pogojev vsega delavstva. Zagotovitev mini v svetu je brez dvoma glavna naloga in lahko rečemo tudi glavna zahteva in želja vseh navrednih žena v svetu. Nedavni dogodki na Bližnjem vzhodu, kot tudi dogodki na Madžarskem, so nam resno opozorilo, kako velika je nevarnost nove vojne. Preveč je danes v svetu navzkrižnih interesov, da bi si lahko zapirali oči pred stvarnostjo ter upali, da se bo vse rešilo v korist miru, brez naše aktivne borbe za njegovo ohranitev. Politika ustvarjanja blokov je vripeljala že nekajkrat po drugi volni svet pred nevarnost novega svetovnega pokola, zato moramo tako politiko odločno obsoditi. Ni čuda, če je imela zamisel in zahteva po mirnem sožitju med narodi, po spoštovanju pravic in enakopravnosti vseh malih in velikih narodov tako včlik odmev med vsemi naprednimi množicami v svetu. In prat) ta velik odmev je najboljši dokaz, da si ljudje žele miru ter da odklanjajo vsakršne spletke in manevre, ki ta mir ogražajo. Ko ugotavljamo, da so v svetu povzročitelji vojnih spopadov še vedno na delu, pa, moramo tudi z zadovoljstvom ugotoviti, da se socialistična zavest naprednih množic vedno bolj krepi ter da se s tem krepi težnja po mirnem, človeka dostojnem življenju. In zopet smo prav me žene poklicane, da se lotimo novih nalog, ki jih po* nas. že smo omenili več uspehov, toda še mnogo bo treba storiti. Naj bo zato današnji praznik ne samo priznanje za že storjeno delo, temveč spodbuda pri gradnji lepšega in srečnejšega življenja. Naj veljajo zato naše čestitke vsem ženam v svetu, ki prispevajo s svojim delom k napredku v tovarnah, ustanovah in v raznih drugih poklicih, ki skrbe za vzgojo mladega rodu ter za uveljavitev načel, ki zagotavljajo enakopravno mesto ženski v naši družbi. Naj veljajo naše čestitke predvsem vsem naprednim ženam tržaškega področja, ki zavzemajo častno mesto v vrstah demokratičnih žena v svetu. Skupno s čestitkami naj sprejmejo tudi naše iskrene želje za rešitev vseh problemov, ki zadevajo njihovo življenje. In teh problemov ni malo. Že večkrat smo morali ugotoviti, da se gospodarska kriza na tržaškem področju iz dneva v dan veča ter da je niso mogli do sedaj omiliti niti zmanjšati razni ukrepi, ki so jih oblasti storile. Zaradi naraščanja gospodarske krize ostaja nerešeno vprašanje brezposelnosti, ki je našlo edini izhod v izseljevanju delavcev z njihovimi družinami v tujino. S tem p zvezi ostaja nerešeno vprašanje zaposlitve mladine, pri tem še posebej slovenske mladine, ki so ji zaprta vrata v javne urade in druge podobne ustanove. Prav tako ostaja nerešeno vprašanje ustanovitve proste cone, ki jo tržaško prebivalstvo skorajda enotno zahteva, nato še vprašanje tržaškega pomorstva, za nas Slovence pa še vprašanje pravične uzakonitve slovenskih šol itd. Problemov je toliko, da bi bilo nemogoče pristopiti k njihovemu reševanju, če ne bi bilo mogoče računati na čim širšo podporo vseh naprednih množic — v našem primem vseh naprednih žena. Potrebo po enotnosti občutijo danes vse šene. ki so mnenia, da bodo lahko le z enotnim borbenim nastopom pristopile k uspešnemu reševaniu vseh problemov. Zato odklanjajo vsak poskus zaviranja pri ustvarianiu pogojev za dosego te enotnosti ter obsojajo poskuse vsilievania neenakopravnih odnosov. Na-vredne žene hočero in želijo, da se njihovi borbi pridružijo vse žene, ki so jim ti problemi skupni, ki hočejo kot one ohranitev miru ter zagotovitev mirnega in srečnejšega šit>-Ijenja. Živel 8. marec, praznik vseh naprednih demokratičnih ženaI Vreme včeraj: Najvišja temperatura 9,7, najnižja 7,5, zratnl pritisk 1009,5, vlaga 95 odst,, temperatura morja 8. Vreme danes: Pretežno oblačno vreme, možnost padavin. Temperatura brez bistvenih siprememb. Tržaški dnevnik Danes. PETEK, 3. marca Janez, Božena Sonce vzide ob 6.32 in zatone ob 18.01, Dolžina dneva 11.29. Luna vzide ob 9.43 in zatone ob 0.11. Jutri, SOBOTA, 9. marca Frančiška, Bojka Po izstopu socialdemokratskih predstavnikov iz upravne komisije Zaostritev odnosov zaradi stavke in med strankami odbora položaja v Acegatu Župan ni sprejel zahteve tretjine opozicijskih svetovalcev za takojšnje sklicanje izredne seje občinskega sveta - Na torkovi seji splošna debata o Acegal Občinsko tajništvo je včeraj sporočilo občinskim svetovalcem, da bo prihodnja seja občinskega sveta šele v torek- Obenem pa se je zvedelo. ca je župan določil da bo ta seja izrednega značaja in da bodo na njej obravnavali naslednja vprašanja: 1. Zvišanje tarif uslug in dobav Acegata; 2. izvolitev nove upravne komisije Acegata; 3. poročilo o letošnjem občinskem proračunu. S tem sklepom se je hotel odbor oziroma demokristjani, ki imajo večino, izogniti jutrišnji seji, na kateri so pričakovali, da bodo opozicijski svetovalci načeli vprašanje podjetja Acegat v zvezi s nn araiisužH m/a ZcniSKS SKKCUfl - TKST vabi vse demokratične žene na proslavo mednarodnega praznika žena ki bo v nedeljo 10. marca ob 16. uri na stadionu «Prvi maji, Vrdelska c. 7 Pri kulturnem programu sodelujejo: ZENSKI KVARTET »Večernica« s slovenskimi in dalmatinskimi narodnimi. ZENSKI PEVSKI ZBOR «1. Cankar« s slovenskimi narodnimi. GOJENCI BALETNE SOLE pri SNG s klasičnimi plesi. FOLKLORNA SKUPINA iz Brega bo izvajala hrvatske narodne plese. GOJENCI GLASBENE MATICE, ki bodo nastopili s solo točkami na Klavir, violino in harmoniko. Jutri 9. marca ob 20. uri v Borštu priredi borštanska mladina Proslavo 8. marca Nastopil bo pevski zbor, folklorna skupina, recitatorji. V nedeljo, 10. t, m. ob 16. uri v Križu skupna proslava 8: marca Govor, pevski zbori, enodejanka, recitacije. kot ena tretjina svetovalcev zahtevala od župana, da se skliče drevi seja občinskega sveta. Glavna točka seje bo položaj v Acegatu. Pričakovati je, da bo opozicija zahtevala od odborovih strank, naj si odkrito prevzamejo odgovornost za nastali položaj. Cas je, da se napravi konec sedanjemu stanju in da občinski svet začne korenito reševati celotno vprašanje, začenši z imenovanjem upravne komisije. To imenovanje je sedaj toliko bolj nujno, ker sta iz sedanje komisije izstopila dva socialdemokrata in je v komisiji sedaj samo še pet članov namesto predpisanih sedem članov. Jasno je, da ni mogoče pustiti tako veliko in tako važno javno podjetje v rokah ljudi, ki so pokazali, da ne znajo upravljati tega podjetja in da jih je treba zato čimprej odstraniti. Pozno zvečer pa se je zvedelo, da župan ni sprejel zahteve opozicijskih svetovalcev, naj skliče sejo občinskega sveta za drevi. Zato bo seja šele prihodnji torek. Na sinočnjem sestanku med županom in podžupanom s petimi člani upravne komisije ACEGAT niso prišli do nobenega sporazuma. Clam upravne komisije so vztrajali na svojem negativnem stališču glede zahtev uslužbencev in so celo preklicali nekatere obljube, ki so jih dali na popoldanskem sestanku. Zaradi tega ostaja položaj ACEGAT in stavke še vedno zapleten in ni pričakovati, da bo rešen v prihodnjih dneh. Z zaostritvijo položaja v A-CEGAT se zaostruje tudi položaj med političnimi strankami odbora. Zaradi te zaostritve in da bi našli izhod iz te zagate, v katero so zašli zaradi trdovratne demokris*-janske politike v ACEGAT, bo danes sestanek predstavnikov demokristjanskega, socialdemokratskega in republikanskega vodstva. Na sinočnji seji občinskega odbora pa so razpravljali o predlogu za zvišanje tarif u-slug in dobav ACEGAT. Zaradi odsotnosti župana in podžupana, odbor ni prišel do nobenega zaključka in se bo ponovno sestal prihodnji ponedeljek. Glede vprašanja Acegata smo dobili od tržaške sekcije »Umita popolare« naslednjo izjavo: «V zvezi z negotovo in zavlačevalno politiko upravne komisije Acegata in občinskega odbora in zaradi zaostritve položaja v mestu, ki ga je povzročila ta politika in nadaljevanje stavke, je tržaška sekcija «Unita Eopolare« mnenja. da mora celotno vprašanje javno obravnavati občinski sve,. V tej obravnavi morajo biti pojasnjene vse splošno stavko osebja tega podjetja, ki traja že nekaj dni. 7>vedeli pa smo. da so včeraj vse stranke in skupine leve opozicije ter svetovalca MEN zahtevali od župana, naj skliče za drevi ob 18. uri sejo občinskega sveta. Opozicijski svetovalci zahtevajo Čim obširnejšo razpravo o položaju v omenjenem občinskem podjetju, ki se je s splošno stavko in z odstopom socialdemokratskih predstavnikov iz Acegatove upravne komisije skrajno zaostril. Stavka Acegatovih uslužbencev povzroča velike težave celotnemu prebivalstvu in obenem veliko gospocarsko škodo podjetju samemu, ki že itak preživlja hudo finančno krizo. V zadnjih dneh smo že mnogo pisali o vzrokih stavke. Kljub temu >e potrebno poudariti tudi dejstvo, da bi upravna komisija lahko preprečila zaostritev položaja, če bj pristala na predloge in pogoje, ki so ji jih postavile sindikalne organizacije. Po vseh znakih sodeč pa kaže. da ima nekdo mec demokristjani namen zaostriti odnps med njimi in socialdemokrati ne samo v upravni komisiji Acegata. ampak tudi v občinskem odboru samem. Kar se tiče upravne komisije tega podjetja, moramo omeniti, da sta bila dva socialdemokratska člana, in sicer predsednik komisije odv. Si-nigaglia in član Weber za to ca se sprejmejo zahteve u-službencev. Demokristjani, republikanci in liberalci pa »o bili proti. Zaradi tega sta o-ba socialdemokrata podala o-stavko. ki je bila včeraj tudi uradno potrjena. Kot torej vadimo. se je spor med socialdemokrati in demokristjani ter republikanci hudo zaostril in ni izključeno, da se bo razširil tudi na občinsko upravo- Prert nedavnim smo pisali, da je Romanova skupina v krščanski demokraciji začela spletkariti proti sedanjemu občinskemu odboru z namenom, da povzroči krizo in da ge nato sestavi enobarvni de-mokristjanski odbor. Zato ni izključeno, da bo ta demo-krist janska skupina izkoristila položaj v Acegatu, da povzroči padec občinskega odbora. ,,, , . Kot smo že omenili, je več odgovornosti, da bo prebivalstvo točno obveščeno o dejanskem stanju, «Unita Popolare« izjavlja, da so zahteve uslužbencev A-cegata upravičene in da jim je treba priznati novo normativno delovno pogodbo, ki so jo predložili sindikalni predstavniki na zahtevo ravnateljstva podjetja leta 1954 in ki še ni bila sprejeta. Obenem pa ponovno po-udarja, da bi bide s to pogodbo plače in pokojnine c elavcev in uradnikov podjetja postavljene na raven ostalih uslužbencev te kategorije v državi, medtem ko se zdijo v resnici pretirane samo plače in odpravnine vodilnega osebja, ki ga je de- Sestanek delavcev tovarne Cambissa V soboto ob 15. uri bo na sedežu CGIL v Ul. Zonta 2 sestanek delavcev in nameščencev tovarne Cambissa. Razpravljali bodo o nameravanih dvajsetih odpustih v podjetju. V nedeljo ob 10. uri pa bo v Ul. Zonta 2 skupščina po-moriča ov, članov FILM. Na skupščini bodo razpravljali o vprašanjih svoje stroke in o pripravah za vsedržavno zasedanje pomorščakov FILM, ki bo v Rimu 22. in 23. marca. ZADNJA VEST Republikanci izstopili iz obCinskeoa odbora Vodstvo tržaške federacije Italijanske republikanske stranke ie na svoji sinočnji seji skier.ilo prekinitev sodelovanja zastopnikov njenih občinskih svetovalcev v sedanjem trojnem koalicijskem odboru tržaške občine, kakor tudi sodelovanje v vseh občinskih ustanovah. Vzrok prekinitve sodelovanja je zadržanje socialdemokratskih članov v upravni komisiji Acegat. Vodstva tržaške PRI bo ta svoj sklep predložilo skupščini svojega članstva v odobritev. Skupščina bo v soboto. Predvideva se, da bo sklep odobrila. Skupščina uslužbencev Delavskih zadrug Danes bo v Ul. Zonta 2 skupščina uslužbencev Delavskih zadrug, na kateri bodo razpravljali o svojih mezdnih in drugih zahtevah. jansko preveč.« Po podatkih vladnega generalnega komisariata Vedno več smrti liot rojstev in vedno več izseljevanja V zadnjih treh letih se je iz našega področja izselilo skupno 13.8.52 oseb - Število prebivalstva v posameznih občinah Poročali smo že, da je statistični urad vladnega generalnega komisariata izdal obsežnejšo publikacijo, v kateri objavlja indekse o stanju v Trstu v preteklem letu ter primerjavo s prejšnjimi leti. Med objavljenimi podatki so številni zelo zanimivi in vredni posebne pažnje. Zelo zanimiva je tako že tabela št. 1, ki se nanaša na gibanje števila prebivalcev. Iz te tabele izvemo, da je znašalo število stalno bivajočih prebivalcev na Tržaškem ozemlju 31. decembra 1954. leta 295.955 oseb, 31. decembra 1955 305.385 oseb in 31. decembra 1956 310.294 oseb. Število oseb se ni enakomerno dvigalo v vseh občinah, temveč je predvsem naraslo v tržaški občini. 31. decembra 1954 je bilo v devinsko - na-brežinski občini 5.223 oseb. ob zaključku preteklega leta lani se je rodilo 2.843 otrok, umrlo pa je 3.800 oseb. Kot vidimo, je torej lani umrlo 957 oseb več, kot se je rodilo otrok. Značilno je, da je bil pred vojno ta odnos ugodnejši saj se je 1938. leta samo v tržaški občini rodilo 3.820 otrok, umrlo pa je 3.629 oseb. V zvezi z nataliteto so zanimivi tudi podatki o številu sklenjenih porok. Y 3954 so sklenili na Tržaškem ozemlju 2387 porok, od česar je bilo 202 civilnih; v letu 1955 so sklenili 2512 porok (195); 1956. leta 1937 (126). Pred vojno leta 1938 so sklenili 2101 poroko. Znižanje števila porok v preteklem letu kot tudi znižani odnos med številom porok in številom celotnega prebivalstva, ki je znašal leta 1954 8,07, 1955 8,42 in lani samo še 6.26*, odraža nedvomno tudi splošen gospo- tisoč 14 oseb, odnosno 11.993; v dolinski 4.879 — 5.249; v zgoniški 1.345 — 1.325; v tržaški 270.919 — 285.530. V teh letih je torej naraslo število prebivalstva Tržaškega ozemlja kar za 14.339 oseb. Vzroki tega povečanja niso v naravnem prirastku prebivalstva, saj se v Trstu iz leta v leto rodi manj ljudi kot jih umre. Leta 1954 se je tako na celotnem ozemlju rodilo 2-635 otrok, umrlo pa je 3.117 oseb. Leta 1955 se je rodilo 2.795 otrok, umrlo pa je 3.292 oseb in končno iiiiiiimitiiiiitiniiiiintiimintftMtiiiiititiiiimiiiiiiiiiiiHiiiiHimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimitiiiiiiHiiiii Vrsta nezgod na delu Drobci marmornate plošče so mu porezali Kovinska plošča, ki je zdrsnila s kupa, poškodovala delavčevo nogo Peti dan stavke uslužbencev Acegata Demokrščanski delavci protestirajo proti predstavnikom stranke v upravni komisiji Med delom v Tržaškem ar-ini svoji seji soglasno in s po-zenalu se je včeraj čopoldne U*bnim odobravanjem *.nHna ponesrečil 52-letni Antonio Vascottio iž Milj. Zaposlen je bil na parniku, ki je tam v popravilu, ko je s kupa zdrsnila kovinska plošča in ga ranila po nogah. Z zasebnim avtomobilom so ponesrečenca odpeljali v bolnitmco, kjer so ga sprejeli na opazovani oddelek. Ozdravel bo v dobrem tednu, Malo pozneje pa so sprejeli na ortopedski oddelek 43-iet-nega delavca Franca Ncvša-ka iz Ul. Sette Fontane 97, ki se je ponesrečil med delom v pristanišču že na pustni torek. Takrat je namreč natovarjal zaboje na železniški voz, pa je nerodno pačel in se pobil po desnem ko. e-nu. Skraja je mislil, da ne bo hudega, ker pa bolečine niso prenehale, je včeraj dopoldne sam odšel v bolnišnico, O-zdravel bo v dobrih dveh tednih. Ko je včeraj okrog poldne 44-letni Silvio Hrovatin iz U-lice Costalunga 129 raztovarjal marmornate plošče z železniškega voza v pristanišču pred hangarjem št. 53. se mu je razbila plošča in si Je z drobci porezal roko. Z rešilnim avtom so Hrovatina odpeljali v glavno bolnišnico, kjer se bo moral na prvem loir. oddelku zdraviti dober teden. JlidtniuL ubedni<štoci GLASBENA MATICA v Trstu Je na svoji včerajšnji odborovi seji razpravljala in obračunavala o svojih dveh februarskih prireditvah In Je z zadoščenjem ugotovila nad vse zadovoljiv materialni In moralni uspeh. Do tega uspeha nam Je v obilni m-eri pripomoglo uredništvo našega »Primorskega dnevnika«, ki nam Je s tovariško m prijateljsko gostoljubnostjo odprle ko. ione svojega lista, da se Je lahko izvršila primerna priprava in propaganda za imenovani prire-d it vi. Zato Je naš odbor na omenje- pa 5.623; v miljski občini 13 darski položaj, čeprav je po " drugi plati deloma tudi posledica urejenejših razmer. Vzrok za izredno povečanje prebivalstva je predvsem v vpisu ezulov v spiske stalnega prebivalstva ter v znatnem dotoku oseb iz ostalih italijanskih pokrajin. Gre za novejši pojav, saj so leta 1954 vpisali v spisek stalnega prebivalstva le 3.062 osebi, medtem ko so istočasno iz- brisali 3.654 oseb. V tem letu se je torej število stalnega prebivalstva našega ozemlja celo znižalo. Leta 1955 pa se je* položaj obrnil, saj so vpisali kar 18.257 oseb in zbrisali 8.312. Približno enak je ostal položaj tudi lani, ko so vpisali 16.040 oseb in zbrisali 10.331. S tem naravnost množičnim vpisovanjem novega prebivalstva in istočasnim brisanjem starega, se je bistve- no spremenila struktura tržaškega prebivalstva, saj zajamejo vpisi in izbrisi v zadnjih treh letih skupaj skoro 60.000 oseb, kar se nujno mora odražati na strukturi prebivalstva in kar ima tudi svoje posledice na najrazličnejših področjih. Ti podatki so tako obsežni, da odražajo dejansko izpremenjeno sliko Trsta ter pojasnjujejo tudi nekatere volilne rezultate. _ , Medtem ko se je v Trst za stalno vselilo na desetti-soče priseljencev iz Italije in ezulov, pa so se številni Tržačani morali izseliti v Avstralijo in druge dežele. Val izseljevanja se je pričel 19,«4. leta, ko se je izselilo iz Trsta 2.321 oseba. To število se je več kot podvojilo leta 1955, ko se je izselilo 4.893 oseb in skoro potrojilo lani, ko se je izselilo iz Trsta 6,638 oseb. Značilno je, da se je leta 1938 po podatkih za tržaško občino izselilo samo 226 oseb. Skupaj se je v treh letih izselilo 13.852 Tržačanov. «»—— prisrčna zahvala za izkazano gostoljubnost, in Je namen tega pisma, da Vas obvestimo o tem sklepu. Priporočamo se Vam tudi za v bodoče za prijazno pomoč pri delu. ki nam je vsem skupno, za kulturni In splošni napredek našega slovenskega življa v Trstu. S ponovno zahvalo Vam pošiljamo prisrčen, tovariški pozdrav! — Trst, 5. marca 1957. Predsednik (Dr. F. Mikuletič, 1. r.) # * * VredniStvo sprejema z zadoščenjem v vednost gornje pismo in Želi noši Glasbeni Matici tudi v prihodnosti o-bilo uspehov. Pri njenem delu ji ho naš dnevnik po svojih močeh vedno pomagal. O Včeraj je ravnateljstvo za javna čela vladnega generalnega komisariata odobrilo gradnjo drugega dela kanali- Stavka uslužbencev podjetja Acegat traja že peti dan in vsaj do sinoči ni nič kazalo, da bo upravna komisija pristala na zahteve uslužbencev kar je pogoj za prenehanje stavke. Kot poročamo obširneje na drugem mestu, se je zaradi položaja v Acegatu sestal občinski odbor, župan Bartoli pa se je na drugem sestanku srečal z upravno komisijo. Zdi se, da pristajajo preostali člani te komisije le na zahtevo uslužbencev, da se njihova mezdna pogodba naveže na vsedržavno, kolektivno pogodbo uslužbencev občinskih električnih podjetij. Ta zahteva pa ni pravzaprav neposredno povezana z zahtevo uslužbencev po sklenitvi nove normativne pogodbe, kar je glavni vzrok stavke. Za u-službence Acegata je namreč že veljala omenjena kolektivna mezdna pogodba in jo je upravna komisija Acegata lani v novembru le preklicala. Proti stališču demokrščan-skih predstavnikov v upravni komisiji so včeraj protestirali tudi demokrščanski delavci Acegata, ki so se v ta namen zbrali na posebnem sestanku. Zato bo ta protest omajal tudi položaj teh predstavnikov v komisiji. Zaradi stavke so tudi včeraj ves dan počivali tramvaji, filobusi m avtobusi _ Acegata v remizah in garažah. Kot prejšnje dni se je nadaljevala zasilna in pomožna prevozna služba z avtobusi zasebnih podjetij. Po ulicah je bilo videti tudi večje število avtobusov iz Gorice. Zaprti so bili tudi vsi upravni uradi v Ulici Genova. Dobava toka, vode in plina je v glavnem redno potekala, toda ravnateljstvo še vedno poziva potrošnike. naj varčujejo zlasti s plinqm Kljub dobavi glavnih uslug pa povzroča stavka prebivalstvu razne težkoče in nevšečnosti. Tako niso te dni kolav-dirali nobene nove napeljave, posebno pa gre ljudem na živce dejstvo, da ne vozijo tramvaji in filo-busi bodisi zaradi višje cene prevozov na zasebnih avtobusih bodisi zaradi dolgega čakanja in velike gneče. Zato je razumljivo, da se ljudje jezijo in se vprašujejo, kaj čaka upravna komisija, da ne ugodi zahtev uslužbencev. Stavka uslužbencev zavarovalnih ustanov Tudi včeraj se je ves dan nadaljevala stavka uslužbencev poldržavnih zavarovalnih ustanov INAM, INAIL, INPS, INADEL in EMPAS. Zaradi tega so bile zaprte vse ambulante INAM in so zavarovanci že tri dni brez zdravniške oskrbe. Stavka uslužbencev vseh teh zavarovalnih terem je bilo moško in žensko perilo ter usnjena aktovka. Policijski organi so takoj uvedli preiskavo in so slučajno zvedeli, da sta dva moška obiskala nekaj družin in prodala perilo po zelo nizki ceni, Ker se jim je stvar zdela sumljiva, so karabinjerji začeli iskati in tudi v kratkem zasledili razprodaj alea tega blaga- Med zasliševanjem sta 37-letni Danilo G-ril-ld iz Ul. Camipanelle 58 ter 41-letni Marcello Canciani od Spodnje Magdalene 1520 priznala, da sta prodajala perilo, ki jima ga je izročil neki «Costante». Po takih podatkih ni bilo karabinjerjem težavno ugotoviti, da se pod tem imenom skriva 53-letni Costante Cer-lienco iz Ul. Ma-iolica 11. Mož je med zasliševanjem priznal tatvino in je to svoje dejanje opravičeval, češ da je bil v skrajni stiski in da je potreboval nekaj čenarja. Cer-lienca so prijavili sodnim oblastem zaradi tatvine, oba razpečevalca pa se bosta morala tudi zagovarjati pred sodiščem. -------------««------ O Danes dopoldne ob 10. uri bo odplula iz Trsta motorna ladja «Saturnda», na katero se bo vkrcalo 550 ezulov, ki se bodo pričeli vkrcavali ob 6. un zjutraj. MinliiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiliiiimimtliiiiiiiiiiiuililllllliiiiiiiiilliiiiiiimim . Izpred kazenskega sodišča Zaradi tatvine puloverja obsojen na 6 me Ostali obtožbi sta odpadli, in sicer zaradi pomanjkanja dokazov oziroma zaradi pomanjkanja tožbe Aretiran tat Skoraj pred dvema tednoma je zastopnik trgovskega zacije med Sv. Rokom in Mi- podjetja »Confezioni ljami v vrednosti 17.200.000 *” lir. Naročilo je dobilo podjetje Arh. Gastone de Mattoni iz Trsta. Electa« prijavil na poveljstvu karabinjerjev v Ul. Cologna, da so mu ponoči neznanci odnesli iz avtomobila kovček, v ka- Ce bi 56-1 etn i Giovanni Gusso iz Benetk, ki 6e včasih peča z ribolovom, vedel, da je 29-letni Savino Carone iz Ul. čel Rivo nagnjen k tatvinam, bi mil prav gotovo ne dovolil, da bi prenočeval v njegovem ribiškem čolnu, ki je bil zasidran pri pomolu Ve-nezia. Mož verjetno mi niti vedel, da je imel Caroni že precejkrat opravka s sodiščem in da je bil tudi pod policijskim nadzorstvom. Zato mu je dovolil, da je prenočeval na čolnu in mu ga tako tudi varoval. Toda oč tega ni imel nobene koristi: nasprotno, Carone ga je septembra 1955 okradel. 12. septembra je namreč Gusso opazil, da mu je izginil volnen pulover in ker je z njim izginil tudi Carone. je mož vložil prijavo na policiji. V vlogi je navedel, da je tat brez dvoma Carone, pri katerem je videl pulover. Carone mu je tedaj obljubil, da mu ga bo vrnil, k*o se m*u bo njegov posušil. Toda to še me bilo vse. Gusso je Caro-nu dal tudi 1300 lir s prošnjo, ča mu odnese legalizirati potrdilo o popravilu motorja ribiškega čolna, a nepridiprav tega ni storil, tem- v<• v'.* v• iMžAMVUVMf 'v.fViVVTv'-*.ff. Pogled ntt novo tržnico, kfl bo 16. t .m. svečano ot varjena več i® izginil brez sledu. V isti vlogi je Gusso izrazil mnenje, da je Carone skoraj gotovo ukradel Francu Godini. ki m,u je v nočnih urah popravljal motor čolna, denarnico z dokumenti in 500 lirami Policija je takoj začela i-skati osumljenega, vendar ga ni mogla najti nikjer. Medtem so bili preiskovalni organi obveščeni ,da je Godina dobil denarnico z dokumenti, ki mu jih je dostavila poštna uprava. Listnico je namreč tat vrgel v poštni nabiralnik, a si je pridržal denar. Končno je prišlo obvestilo, da je Carone v padovanskih zaporih in 4. čeeembra 1955 so ga končno pripeljali v Trst. Tu je v glavnem potrdil, kar je že izjavil padovan-skemu preiskovalnemu sodniku. to je, da ni ukradel ničesar in da mu Gusso ni dal 1300 lir, temveč samo 300 lir in še to kot posojilo. Povedal je tudi, da je »prt z družinskimi člani in da je zato prisiljen prenočevati po ljudskih prenočiščih in občinskih o-grevalnicah. Zato je sklenil oditi v Francijo, a že v Tre-visu so ga aretirali in ga nato z izgonskim listom poslali čomov. Toda Carone se je zadržal po raznih krajih in v Padovi so ga ponovno ujeli. Ker so ugotovili, da je kiršil zakon, ker se mi takoj vrnil v Trst, so ga obsodili na 45 dni zapora. Pred sodišče je prišel Carone kar s tremi obtožbami, to je, da je ukradel pulover in kompas Gussu. dalje, da je ukradel denarnico Godini in končno, ča si je pridržal 1300 lir. Zato je tožilec zahteval, da ga sodišče »pozna za krivega in ga obsodi na 2 leti zapora in 20 000 lir globe, vendar je bilo sodišče drugačnega mnenja. Tatvine denarnice ga je oprostilo zaradi pomanjkanja dokazov, medtem ko so v zvezi z ilegalno prisvojitvijo denarja prekinili postopek zaradi pomanjkanja tožbe. Obsodilo pa ga je zaradi tatvine puloverja m kompasa, zarači česar bo moral Carone ostati v zaporu 6 meiecev in plačati poleg sodnih stroškov tudi 60011 lir globe. ustanov razen INPS se konča danes opolnoči. Uslužbenci INPS pa bodo stavkali tudi v soboto in se torej vrnejo na delo šele v ponedeljek. Za nujno zdravniško pomoč na dom pa se zavarovanci lahko obrnejo v Ul. Pieta 9, vsak dan od 1Q. do 15. ure. «»------ Zaključno zasedanje italijanskih geodetov Včeraj se je končalo zasedanje geodetov. Na včerajšnjih sestankih so razpravljali o geofizičnem letu in o počasnem gibanju tal v Italiji-Tako so na pr,mer bili navedeni zanimivi podatki, da se je ozemlje okoli Mestre v začnjih petih letih dvignilo za pol metra. Predstavnik vojnega geodetskega zavoda je tudi sporočil, da bodo letos opremili tri ladje za merjenje morskega dna. (kmtike 1\ POB*čila) Prvi nastop Calindri jevedružine Chodorov — Fields: »Valček za obletnico« Vrnili so se E mesto Cahn-dri, Lina I olonghi in drugi ki sestavljajo prijetno gledališko družino, ki jo vedno radi zopet pozdravimo. Lahko rečemo, da vemo do neke mere že vnaprej, vkako bo» in ni nam treba biti razočarani. Calindri in njegova gledališka družina odigrajo svoje komedije gladko, tekoče brez vsakih zatikljajev in z veliko veščino. V svojem žanru so gotovo dobri igralci In ker ostanejo pri nas le nekaj večerov, da nam odigrajo pet komedij, se niti ne sprašujemo, kako bi se obnesli o drugačnih vlogah. Za to bodo prišli drugi-V »Valčku za obletnico# J. Chodorova in J. Eieldsa se za 15-letnico poroke in še nekaj dni nato govori m smeje na račun nekaterih posebnosti a-meriške družine, vzgoje v šoli, smešijo se konvencionalnosti, na vrsto pa pridejo tudi predzakonske izkušnje in nekoliko tudi razmišljanje o ločitvi. Toda na koncu se vse lepo konča in kaže. da bo ta zakon, ki traja že(!) petnajst let. vzdržal še naprej. Igrali so dobro. Seveda brez kakih odkritij. Vendar je .treba priznati, da je bila Enri-ca Corti najboljša. Calindri, Lina Volonghi in vsi ostali do malega Cristiana Minella so prijetno zabavali. rho Posredovanje Santija za uslužbenec bivše ZVU Zveza uslužbencev vladnega generalnega komisariata sporoča, da je tajnik CGIL in poslanec Santi postavil predsedniku vlade Segniju vprašanje, kaj misli ukreniti za zadovoljitev raznih zahtev u-službencev bivše ZVU. Santi je vprašal, kdaj bodo upoštevali prošnje za napredovanje, ki so jih vložili pri bivši upravi Tržaškega ozemlja kvalificirani uradniki že septembra 1952; kdaj bodo zopet začeli izplačevati uslužbencem periodične poviške, ki so ustavljeni od oktobra 1954 in kdaj jim izplačajo zaostanke; kdaj bodo izplačali uslužbencem nadure, ki so jih o-pravili od novembra 1954 dalje; kdaj bodo izplačali uslužbencem 10 dvanajstink trinajste plače za leto 1954; ali nameravajo obnoviti sklad za posojila uslužbencem ter končno, kdaj bodo poenotili bivšim uslužbencem ZVU njihove plače. »». — OPOZORILO KROŠNJARJEM SNG za Tržaško ozemlje Jutri 9. t. m. ob 18. uri v prosvetnem domu na Opčinah Hans Fitz Srebrna lilija mladinska igra v sestih slikah V nedeljo, 10. t.m. ob 16.30 na Kontovelu Renato Lelli NA NOČNIH POTEH ( GLEDALIŠČA ) VERDI Danes oO 21. uri veseloigra A. Biratoeaua «Spomni se, ljubezen moja». Jutri Shawow «Major Barbara«. V nedeljo ob 11. uri prvi od petih nedeljskih koncertov Tržaškega filharmoničnega orkestra. Dirigent Antonio Brainovich, violinist Dtcio ivicevic, SLOVENSKA PROSVETNA MATICA priredi jutri 9. marca t. 1. ob 21. uri v Avditoriju KONCERT KOMORNE GLASBE sodelujejo: godalni kvartet Sancin, klavir Mirca Sancin. Vstopnice: Ul. Machia- velli 22/11., tel. 3-62-75 17.15 Operni odlomki; 18.00-19.30 Spored iz Ljubljane; 19.30 Poj* Bing Crosby; 20.00 Zuna-nje-poli-tiCni pregled; 20.00-23.00 Spored iz Ljubljane; 23.10 Nočni koncert lahke glasbe. SLOVENIJA 327.1 m, 2112,1 m, 212.4 m Poročila od 5.00. 6.00. 7.00. 13.00 15 UO 17.00 19.00. 22.00 11.00 Prenos reportaže z mednarodnega tekmovanja v smuških poletih v Planici (reporterji Drago Ulaga in Slavko Tiran)! 12.00 Za prijetno opoldne (spb; red domačih pesmi in napevov)! 12.40 K, Mendelssohn - Barthoidv: An-dante in rondo ra-priccioso. Variacije v d-molu (igra pianist Cor de Uroot); 13.15 Ritmi melodije; 14.05 Radijska šola z» nižjo stopnjo — Aleksa Miki*! Darilo; 14.35 Naši poslušalci če-stitajo m pozdravljajo; 15*0 Utrinki iz literature: Sodobna jugoslovanska ženska lirika; 16.00 Popoldanski simfonični koncert; 17.10 Športniki, pozori; 17.30 Zabavna in plesna glasba na tekočem traku; 18.00 Ljudje med seboj — Dr. Leon Žlebnik: Od-nos do zakona v Juči ankete! 18.15 Slovenske narodne v priredbi Cirila Preglja poje vokalni kvintet Anton Neffat; IM* Igra instrumentalni duo Soly-mosi-Beamter iz Budimpešte; 19.20 Reportaža z mednarodnega te* movanja v smuških poletih (pr*r nos iz Planice); 20.00 Tedenski zonanje-politični pregled; 20.19 »Zena v glasbi« (glasbena H®" mentirana odadja). •VELE VIZIJ A 17.30 Za žene; 18.15 Spored ** otroke; 20.30 Vesti; 21.00 Arnaid* Vacchiari: «Ribiči». IZLETI Na prošnjo Zveze malih trgovcev in Delavske zbornice CGIL so odložili rok za plačilo takse za zasedbo javnega prostora po krošnjarjih in branjevcih, od 28. februarja na 15. marec. «»-------- V predoru Baiamonti padla z vespe Ko se je včeraj dopoldne 30-letna medicinska sestra Si-donija Socal od Spodnje Magdalene 1485 peljala z vespo po predoru Baiamonti proti Zavijam, je zaradi spolzke Ceste zgubila oblast nad vozilom, začela ob pločnik in padla. Prisotni so ponesrečen-ki takoj priskočili na pomoč in poklicali rešilni avto, s katerim so jo odpeljali v glavno bolni&nioo. kier so jo sprejeli na prvi loir. oddelek s pridržano prognozo. Zenska se je pri padcu moč no ranila in pobila po čelu ter dobila pretres možgan. Na kraj nesreče so kmalu nato prišli karabinjerji iz Istrske ulice zaradi potrebnih ugotovitev. Vožnja z motornimi vozili po omenjenem predoru je vedno nevarna, zlasti pa v deževnem vremenu, ko voda pronica, cestni tlak pa ni r.% to primerno urejen. «> _ — Nevarna igra Včeraj popoldne se je 14-letni dijak Bruno Dagri i Opčin igral s svojimi sovrstniki na dvorišču otroškega naselja na Opčinah. Nenadoma so ga njegovi prijatelji med igro sunili, da je padel in »i verjetno zlomil gleženj desne noge. Dečka s-o z rešilnim avtom odpeljali v bol Hišnico, kier so ga sprejeli na ortopedski oddelek. Ozdravel bo v 10 ali 30 dneh. thaniuski izlet i Biauico. Slovensko planinsko društvo v Trstu priredi planinski izlet v Planico ob priliki mednarodnih smu. čarskih poletov na veliki, 120-metrski skakalnici v Planici, dne 10. marca t. 1., z avtobusom skozi Trbiž in čez blok v Beli peči (Fusine - Laghi) - Rateče. Vpisovanje in pojasnila v društvenih prostorih v Ul. R. Manna 29-11. vsak dan od 19. do 20. ure. 4> * * Odhod v nedeljo iz Ul. F. Se-vero ob 5. uri. Avtobus gre preko Opčin. Prosimo točnost. OD VČERAJ DO DANES ROJSTVA. SMRTI IN POROKE Dne 7. marca se Je v Trstu rodilo 7 otrok, umrlo je 11 oseb, porok je bilo 15. POROČILI SO SE: podoricir ameriške vojske Monte E. Flovd in gospodinja Eiisabetta Cecchi. ni, prodajalec Mario Covi in prodajalka 'leresa Silvana Matelič, tolmač Mario Gino Bonini in gospodinja Egie Uermelii, gasilec Paolo petruz in prodajalka Marceilina Cesmi, slikar Gior-gio Zacchigna in gospodinja Ida Ravalico, mehanik Aldo Colom in gospodinja Olga Giovannini šofer Giordano Porett! in prodajalka Ondina Michelazzi, mehanik Sereno Bruno Zampa in gospodinja Maria Svetina, mizar Umberto Carli in šivilja Silvana Cressiach, tesar Augusto Tu-rella in gospodinja Gueriglia Gentile, strugar Daniele Smot-lak in gospodinja Giovanna An-dretti, tkalec Giuseppe Fonda in gospodinja Vittona Pettarosso, radioehnik Giuseppe Sfregola in šivilja Zaira Ferracin, elekričar Silvano Mmca In gospodinja Laura Fioresi. UMRLI SO: 74-letna Vittoria Depase vd. Ohelleri, 78-letna Mana Intihar vd. Olari, 50-letna An na Rovatti, 38-letni Eduardo CGSsutta. 77-letna Maria Krui-cich vd. Krutclch, 83-letni Mi chele Cossutta, 58-letna Maria Bratassevich vd. Aceri, 62-letna Francesca Vltatl por. Bologna 93-1 et na Drsela Crun vd. Vol. cieh, 73-letnt Adriano Gramenu da, 54-letni Andrea Scucchi. NOČNA SLUŽBA LEKARN (v marcu) All’Alabarda, Istrska cesta de Leitenburg, Trg S. Giovanni 5; Praxmarer, Trg Unita 4; Pren. dim. Ul. Tiziano Vecellio 24. Excelsior. 15.30: «Paris Pala« Hotel«, C. Boyer, F. Arnoul Ot R. Russo, Eastmancolor. Fenice. 15.30: «Plaza de Torosn-Ljubezenska zgodba na vročih tleh arene. D. Orlega, A. Biefl-venida, E. Vera. Teehnicoktfj Nazionale. 15.30: «Zadnja no* ljubezni« z Marto Toren, Arn*-deom Nazzarijefh in R. D* Cordovo. Ferraniacolor. Filodrammatico. 16.00: »Opoldanski... strah«, J. Levvis, D. Martin in L. Nelson. Grattadelo. 16.00: «5 proti kazini«, Kirn Novak, Guy Madison in B. Kent. Supercinema. 16.00: «Ubogi, toda lepi« z Mariso Allasio Arcobaieno. 15.30: »Anastazijaa* Fox, Ctnemascope. Ingrid Belima n, Vui Brynner in Bel*“ Astra Rojan. 16 00: «Kralj ^ jaz«. Krasen Cinemascope . Technicolor. D. Kerr in Brynner. - Caoitol 16.00: «zene in volovL£ («Moglie e buoi...»), Fed«’'** Ranchi, Valter Chiari, Ginv Cervi, Nino Tacamo. CrBtallo, 16.00: »Jesensko listje* J Crawford. Alabarda. 16.00: »Največja bi«®' borba«. Cinemascope v barv« z Michelom Hayem. RKO fon Ariston 16.00: «Mlster Roberts« Zabavni film o življenju " morju. Cinemascope v tecnr» colorju. H Fonda, J. Cagn*«1 W Powell in J. I emmon. Arraonia. 15.00: «Vroča kri«, Tbert Mjtchpm. Siedi zabav variete: «Ljubezen, nasproti* RADIO PETEK. ». marca 1957 TRSI POSTAJA A 11.30 Lahki orkestri; 12.00 Življenja in usode: »Karl de Fou cauld, junak Sahare«; 12.10 £a vsakogar nekaj; 1245 V svet kulture; 12.55 Gounod: Prolog iz opere »Faust«; 17.30 Plesna Č3-janka; 18.00 Mozarl: Odlomka iz opere «OrfeJ»; 18.30 Z začarane police: »O polžku, ki ni maral hišice«; 18.40 Zenski tercet »Me luljček«; 19.00 Edivard Grieg Holberg’ suita; 19.15 Rsdljsk univerza — Astronomija in astro fizika; 19.30 Pestra glasba;; 20.00 Šport; 20.05 Orkester Percy Faith 20.30 Vokalni kvintet »Niko Štritof«; 20.45 Liszt: Preludij — sim. fomčna pesnitev št. 3; 2100 Umetnost In prireditve v Trstu 21.15 velika deia slavnih mojstrov; 21.45 Orkester Roger; 22 00 Književnost in umetnost v sve. tu: »Rainer Maria Rilke, pesni Devinskih elegij«; 22.15 Brahms Simfonija St. 1 v c-molu, op, (18 23,05 Orkester David Rose. i* n s t i. 11.30 Nove popevke; 12.10 Pesmi s festivala v Samemu; 17.00 Koncert sopranistke Mirke Be reny; 21.00 Simfonični koncert radijskega orkestra v Turinu. KOPER Poročila v slovenščini: 600 7.00, 7.15. 13.30. 14.15. 15.00. 19.00 22 00 PoročRa v Italijanščini: 6.30, 1230, 19.45 23.00 5.00-6.15 Spored Iz Ljubi Jan 6.15 Jutranja glasba; 7.00-7.15 Spored iz Ljubljane; 7.15 Glasba za dobro jutro; 800-12,00 Spored iz Ljubljane; 13 45 Igra godba na pihala; 14.00 Tisoč in en takt (pisan sipored solistične In orke. siralne glasbe); 14 30 Ob 8. m-ar cu, prazniku žena; 14.40 Vedre nvelodile; 15.10 Zabavna glasba 15.25 Koroške narodne; 1540-16.00 Spored Iz Ljubljane; 16.00 Ritmi in popevke; 16.43 Lahka glasba KINO D Aurora. •roka». 16.00: »Črni botort. stavision. Technicolor. A. St*** in M Sandri. Garibaldi. Zaprto. Ideale. 16.00: »Vihar nad NU01"? Cinemascope. Technicolor. Steel, L. Harwey in M. ur. Impero. 16.00: «Kon-gres se , bava«. Romantična zgodba ' dvoru. Cine«1*' Dan*1? z»- avstrijskem scope. Italia. 16 00: «Revizor». Kaye. S. Marco. 16.00: »Zena za *** Dramatična zgodba z živlJe -v cirkusu; D. Cilento m Ba-rker. ue- Moderno. 16.00: «V ■vrtincu«; . lti troscope. Technicolor. C. g ^ V. Leigh, L. Hovvard In On* de Haviliand. Savona. 16 00: «Clrkus S "F,,, arenami«. Vtstavislon. Ie^t coior. D. Martin in J. Viale 16.00: «Jekleni morski * kovi«, W. Holden, N. Olson--,, Vitt. Ven-eto, 16.00: «Gaby«. -.j, nemascope. Technicolor. L. ron, J. Kerr. t Belvedere. 15.30: «Dvobo) džun-grli«. Pustolovski techm lor. J. Crain in D. Andre** , Marroni. 16.00: »Veter Iz dah dežel«. Cinemascope. tecnn lor. G. Ford, E. Borgnm* K. Steiger. ..nu Massimo. 16.00: «KralJ P%ryH hov«. Technicolor. Kau* Grayson, Rita Moreno. Novo cine. 16 00: «LJudstvO mra«, G. Grant. k Odeon. 16 00: »Moje življenje )( tvoje« z Albo Arnovo. jjJ, Achille Togi lani. Glasbeni) Radio. 16.00: «Mala berw (< Pretresljiv film s Herto z* m Paulom Klingerjem. ( MALI OGLASI^ -Al, MOTOGUZZI. Klasični pro^ig-HREZ ŠOFERSKEGA DOVOL NJA1 Cardelllno 73. Zigol® Galletto 193. Ercollno 192- ^j|-torni tricikel na bencin, " tt nost 350 s kabino ln pres>*v «o-vožnjo nazaj. LODOLA vost 19571 RAZSTAVA: Cfe scoli, Ul. F. Severo 11. rr^ OcetiU Ufi* dikfi v zibelki, pil krožniku, z igračami, .j pred torto s sveiic»*® Kličite tel. štev. 30 *71 SLIKE ki jih je posnel Magajna na raznih P sih in na otroškem * Janja v dvorani na * dionu »Prvi maj«, *° ogled v Tržaški ni, Ul. sv. Frančišk* JO. • v {pr J. ..i •, . ., .. PRIMORSKI DNEVNIK — 3 — 8- marca 1961 TUDI V SOCIALISTIČNI DRUŽBI SO Z ENAKOPRAVNOSTJO TEŽAVE ima pravico do pokojnine Clen 37 italijanske ustave | tu, je vprašanje socialnega priznava za enako delo enako plačo tako ženski kot moškemu. Pred kratkim pa je Italija to načelo, ki je bilo •Prejeto v italijansk i ustavi, ki pa se v praksi še ne izva-1*. potrdila tudi s podpisom konvencije mednarodnega u-rada za delo v Ženevi, ki v “"islu načel listin Združenih narodov zahteva za enako k*lo enako plačilo ne glede ®a »pol, je_ upajmo, vendarle en korak naprej k u-^•ničenju zahteve, za katero ** v Italiji napredne množica »n še posebno napredna ienska združenja toliko let borijo. Posebno je to pereče f*. kmečke delavke, kajti kljub številnim akcijam v Parlamentu, da bi se delovni Pogoji kmečkih delavk izbolj-aall, je ostala razlika med moškimi In ženskami zelo ve-*> Posebno zaradi tega, ker kmečki delavki ne priznavajo brezposelnosti, češ da kmeč-* delavke itak spadajo k družini, d . torej opravljajo gospodinjsko delo in da so, P° tej logiki, s tem zaposlene. To je prav gotovo eno iz- **ed najbolj nujnih vprašanj, • katerim se bodo morali u-v ar jati poslanci v parlamentu, saj obstajajo glede **» že številni predlogi, ki •kušajo temu problemu dati Ustrezen in pravičen okvir, rat,- pa je vprašanje soeial-0lu odnosov na podeželju Vpr*v na dnevnem redu. Drugo vprašanje, ki bo ®r*v ta mesec na dnevnem redu v rimskem parlamen- ltaliJanske gospodinje se bore 13 Prijetnejše stare dni skrbstva in pokojnine ženskam - gospodinjam. Parlamentu *o bili doslej predloženi štirje načrti v zvezi z ureditvijo socialnega skrbstva žensk - gospodinj. Da je to vprašanje nele pereče, ampak tudi izredno občuteno, nam dokazuje dejstvo, da so ustrezen zakonski predlog, pa čeprav z različnega strankarskega vidika, predložili tako republikanci kot krščanski demokrati, socialisti, komunisti in celo italijanske desničarske stranke, ki so, kot vemo, glede tega vedno starokopitne in se nikakor ne nagibajo k »novotarijam«. Tu si bomo na kratko ogledali zakonske osnutke, ki so jih predložile posamezne stranke: Republikanci so predlagali ustanovitev nekakih vzajemnih podpornih skladov ter zdravniško zavarovanje, ki bi bilo v bistvu precej podobno zdravniškemu zavarovanju neposrednih obdelovalcev zemlje, ki je bilo uvedeno lani in se j« začelo že takoj izvajati. Zavarovanje v to bolniško blagajno bi bilo prostovoljno in gospodinje bi vlagale v te bolniške blagajne, ki bi se osnovale po posameznih občinah, svoj delež ali prispevek v znesku 2400 lir na leto. Te prostovoljne bolniške blagajne bi — po načrtih republikancev — zavarovankam zagotavljal* splošno zdravniško oskrbo na domu in v posebnih ambulantah, nadalje popolno zdravniško oskrbo v bolnišnicah, po potrebi oskrbo zdravnikov specialistov, nadalje bi jim ta bolniška blagajna nudila brezplačna zdravila in pa ob porodih babi-žko nego. Končno predvideva načrt, ki so ga predložili- republikanci, tudi starostno zavarovanje. Tudi načrt, ki ga je predložila Krščanska demokracija predvideva prostovoljno zavarovanje, ki bi predvidevalo invalidsko pokojnino in starostno pokojnino ter tudi pokojnino preostalim, v primeru smrti zavarovanke. Za tovrstno prostovoljno zavarovanje pa bi gospodinja morala vplačevati svoj delež ali prispevek v smislu obsfA-ječih zakonov, to se pravi v smislu zakonov, ki so v veljavi glede obveznih socialnih zavarovanj. Ti deleži bi šli v pokojninski sklad. Socialistična stranka ter komunistična partije Italije sta prav tako predložili svoj zakonski predlog, ki v bistvu predvideva ustanovitev pokojnine ter zdravniškega zavarovanja prav tako na conovi prostovoljnosti za vse log je bul predložen v dveh delih. Prvi del predloga predvideva pokojnino za vse gospodinje po 55 letu starosti, toda le če ne bi že uživale kake druge pokojnine v znesku nad 5000 lir na mesec. Drugi pogoj pa je. da ne spadajo v družino, katere skupni letni dohodki presegajo 600.000 lir. Tem gospodinjam bi ne bilo potrebno, da bi ble vpisane v katerokoli zavarovalno ustanovo niti bi ne vplačevale deleža oziroma prispevka. Ob 55. letu pa bi začenjale dobivati po 3000 lir na mesec pokojnine. Sredstva za te pokojnine bi prihajala iz neposrednih državnih sredstev (aO odst.), ostalih 50 odst. pa iz dajatev, ki bi jih morala plačevati državi velika industrijska podjetja in veleposestva. Drugi del tega zakonskega predloga pa predvideva fakultativno zavarovanje za invalidnost in starost za gospodinje med 18- in 45. letom starosti. S' tem načinom bi si gospodinje do svojega 55. leta starosti preskrbele in zagotovile starostno pokojnino, v potrebi pa invalidnino. Ta možnost se predvideva za vse one gospodinje, ki jih ne predvideva prejšnji zakonski predlog. To velja torej za one gospodinje, katerih skupni družinski dohodki znašajo nad 600.000 lir na leto. V to vrsto zavarovanja pa se — po istem zakonskem predlogu — lahko vključijo tudi one gospodinje, Jki jih predvideva prejš-zakonski predlog, vendar , pogojem da bi v tem primeru vlagale tudi svoj delež v sklad in to v znesku 2400 lir na leto, kar bi pa lahko vplačevale v mesečnih obrokih po 200 lir. Kar se tega tiče, predvideva zakonski načrt tudi večje deleže, oziroma prispevke, čemur pa u-streza tudi višja pokojnina, ki lahko seže tudi do 15 tisoč lir na mesec. Ce računamo, da je delež, ki ga s svojim delom gospodinja v okviru družinskega proračuna in posredno po tem v okviru nacionalnega dohodka, izredno velik, bi- bilo odveč poudarjati u-pravičenost, ki jo ima gospodinja do pokojnine in v primeru pohabljenosti tudi do invalidnine. Zato je upati, da bo na prihodnjih zasedanjih parlamenta, ko se bodo poslanci in senatorji lotili obravnavanja teh predlogov, prišlo do pozitivne rešitve in bodo tako žene - gospodinje po svojem dolgoletnem delu nagrajene za svoje skrbi in trud, ki so ga dale tako gospodinje. Ta zakonski pred- i družini, kakor tudi državi. Zdenko Kalin: MATI Z DETEIOM V prvih mesecih tega leta so bila v Zagrebu, Beogradu in Ljubljani posvetovanja o družini, ki so jih organizirala Društva prijateljev mladine. Predvsem so bila ta posvetovanja namenjena razglabljanju o položaju žene v družini v novem družbenem sistemu Jugoslavije, ki je z uveljavitvijo enakopravnosti dala ženi možnost, da se sicer gospodarsko osamosvoji, toda načela je tudi vrsto drugih vprašanj, katerim so omenjena posvetovanja posvetila pozornost. Nove možnosti, ki se odpirajo ženi in s tem družini v vseh industrijskih državah, ustvarjajo vrsto objektivnih in subjektivnih nerešenih problemov, ki povzročajo mnoge konflikte in vplivajo tako na družino kot na družbo. Ob tem novem procesu namreč se bistveno spreminjajo odnosi in način življenja v družini. Ženina biološka funkcija jo sili k ustaljeni, varni in urejeni obliki življenja, ki se običajno uresniči z zakonsko zvezo in v družini. Na ženi materi še vedno leži glavno breme vzgoje otrok, kar je vsekakor med najvažnejšimi funkcijami, ki so še ostale družini v njenem zgodovinskem razvoju. Dalje ostaja žena kljub vsemu še vedno gospodinja in družba ji nudi pri tem le skromno pomoč. Močan činitelj, ki veže ženo na gospodinjstvo, pa je tudi tradicija, ki se ji žene marsikje le težko upirajo. Pri tem pa se žena vedno bolj zaposluje izven družine, k čemur jo silita predvsem dva momenta: s svojim zaslužkom prispeva k materialni osnovi družine, na drugi strani pa jo sili k temu njena lastna težnja po uresničitvi svoje enakopravnosti in gospodarske neodvisnosti. Ta proces ženine družbene uveljavitve srečujemo v vseh industrijskih državah, le iiiiiimmiiiiiiiimimimiiiMiiimtiiiMiiiitiiiimiiiNnHiiifiiuiiiiiiimiiiiiiHiiiiitHiimiiitimittiiiMDMiuiiiiimitiiiiiiiimitMiimiiiimiiiiiiitiin SLIKE IZ VSAKODNEVNEGA ŽIVLJENJA NASE DELOVNE ZENE Navajene tudi na jih podpira vera v boljšo bodočnost Obisk pri materi treh padlih v protifašistični borbi in pri delavki, ki si - v trajni življenjski stiski - delno pomaga s pranjem Delavka in gospodinja Kdor se v prvih dneh vsakega tedna nameni v Dolino in bližnje vasi, je ob sončnih dneh presenečen nad količino sušečega se perila. Ker se ta prizor ponavlja vsak teden, in ker v perilu prevladujejo rjuhe, namizni prti in podobno, bi človek morda prišel do napačnega zaključka, da dajo tamkajšnji prebivalci bolj na »nočno« in ((gospodinjsko«, kot na osebno čistočo. To pa ni tako: to perilo v glavnem ni njihovo, ampak pripada tržaškim družinam, kjer ga perice vzamejo vsak ponedeljek, čez teden dni pa ga, opranega, vrnejo. Od torka do sobote torej traja «žehta» tistega perila, ki ga tržaške gospodinje, gospe, ali tudi preproste žene nočejo, Hill MII,, IIHIIMII UMI,II 1(11 II,,,M,(Ulili,IIII, llltllHlIltllHIIIIIIIminillMIlUlllimiMIUHItllHIIIIIIIIIHimilllHIIIIIIIIIIIHIIimillllllllHIIIIIIIIlillllllHIltlllllllllllHIIIIIIIIIIIII k dnevnika Frank tto Frank se je kot nem- '. dud v začetku velikih v Is**itskih grozodejstev v v "U-iji umaknil z družino Ar*.sterdam- Toda tudl sterdam je postal plen je iftln zato se rankova družina umak-nip' V podstrvšno stanova- ^ na periferiji mesta, kjer skušala odtegniti vsem Brnim očem in v tem lvr'Va’i«u želela dočakati Za njih0V0 Rkri' 0, , e vesta le dve zaupni , ki jih oskrbujeta s - n°' Kljub temu pa 4. •koUSta ,0 se r>ravl va na Pragu svobode, str *-° gestapnvci v pod- odne'?.-Predmestne hlSe ln , ^jejo vso družino. Fran- hčerk?*«’ l0dij° °d iene in odpeli!. •!" V,P "ltUpHi ud v koncentracijsko čiii°r'^e v Delsenu v Nem- le ' ?dk°der se vrne edino- stal°Ce' Po *en’ mu ni °" noben spomin, pač Je hči zapustila de- hogast°’ k' 3e po zastvu postala dediščina An človeštvu. Gre za čel? dnevnik- ža Je za-v, . p's*fi v skritem stanc* u Amsterdamu 14. ju- ski* na navaden šol- Pokln?iZek’ M 80 Ra bili r^istn ‘ °b Pjenem n n m dnevu in za ved- . Prekinila tri dni pred 'acilo, 1- avgusta 1944. thean'i dnevnik je ena iz-“levilnih prič tedanje kar j* dobe, hkrati pa doda ’ a bila 8e tako mlaji,, na Frank roiena za hika r°’ V ob,iki dn,“v- rni.r k' Ba Je pisala na-An« priJaleljici Keti, je 0D . Pokazala izreden dar m-oi an^a 'n tenkočutnosti, i* k*! °*ebnost, pa čeprav vSB *e tako mlada. Iz n* i dnevnika odseva nje-člov.i?1'8 P0 življenju po V . vredni bodočnosti. 'Se dnevniku se odraža Janja lk Plemenitega življe- Pretivh»adega d,kl*ta- kl »ivija ytm »trahot« ple- menskega poniževanja, ki pa hkrati, kljub mraku, v katerem živi. ohranja svoj človeški lik in ve ločiti grdo od lepega, ter hkrati ve, kaj hoče. Cilj vsega njenega Življenja je bil, kot sama v dnevniku piše, »da bi Živela tudi po smrti« in vprav ta dnevnik ji je to zagotovil. Danes so na številnih repertoarjih v svetu gledališka dela, katerih osnova je vprav Anin dnevnik. Iz tega dnevnika bomo navedli odlomek. Sobota, 15. julija 1944 Draga Keti, «Pritegnila sem Petra k sebi mnogo bol) kot se je on tega zavedal. Sedaj se je on privil k meni in za sedaj ne morem najti načina, kako bi ga ločila in ga postavila na njegove lastne noge. Ko sem dojela, da mi ne more biti prijatelj, kot si to jaz zamišljam, sem želela vsaj poskusiti, da bi ga potegnila iz njegove ozkosti in ga navedla na to, da bi od svoje mladosti nekaj ustvaril». »Kajti mladost je v svojih najbolj skritih globinah bol) osamljena od starosti«. ttTa izrek sem prečitala v neki knjigi in čedno pomnim in opaiam, da je točen. Tako Je italijanska igralka Annamana Guarnien podala malo Ano Frank, ko so v Htmu predvajali za gledališče prirejen Anin dnevnika Ali je torej res, da je odraslim teže kot nam? Ne, Vem, da ni! Starejši ljudje so si svoje mnenje o vsem že formirali in glede svojih postopkov ne kolebajo. Dvakrat tele je mladim, da bi se ohranili pri svojem in ohranili svoje mišljenje in to v dobi, ko se vsi ideali razbijajo in uničujejo; ko ljudje kažejo svojo najslabšo stran in ne vedo, ali naj še verujejo v resi nico in pravico». «Vsakdo, kdor trdi, da je starejšim teže, gotovo na razume, kako nas tiščijo naša vprašanja, za katera smo verjetno premladi, ki pa se rušijo na nas stalno, vse dotlej, dokler po dolgem času ne pomislimo, da smo našli rešitev. Toda rešitev se ne zdi, da bi bila sposobna upreti se dejstvom, ki jo ponovno razbijajo v nič. To so težave naše dobe: ideali, snovi in ljubljeni upi rastejo v nas samo zato, da bi se srečali s strahotno resnico in se razbili«. eVsakdo se lahko vpraša, Čemu nisem opustila svojih idealov, ker so tako absurdni in jih je nemogoče izvesti. Kljub temu jih o-hranjam, jim ostajam zvesta, ker, kljub vsemu, še vedno verujem, da so ljudje v srcu dobri. Enostavno si ne morem zgraditi tipov na temelju, ki sestoji iz kaosa, nesreče in smrti. Vidim, kako svet postopoma divja in čujem grmenje, ki »e stalno približuje in ki bo tudi na« uničilo. Čutim trpljenje milijonov in vendar, ko pogledam v nebo, verujem, da se bo vse uredilo, da se bo ta surovost prenehala in da se bo mir in pokoj spet vrnil«. »Do tedaj pa moram gojiti svoje ideale, ker bo morda prišla doba, ko jih bom zmogla uresničiti. Tvoja ANNAa. I ali ne morejo same oprati, ali pa se jim služkinja sama upre, da bi ga prala. Zglasili smo se pri eni takih peric, pri Angeli Lovri-hovi iz Doline, da bi se seznanili z njenim vsakodnevnim življenjem. Kot smo sicer pričakovali, ima njeno življenje več temnih, kot svetlih strani. Angela Lovriha ima dve hčerki po prvem možu, ki so ga belogardisti ujeli pri Novem mestu, kjer je bil bolničar v neki enoti narodnoosvobodilne vojske. Izročili so ga Nemcem, ki so ga odpeljali najprej v Dachau, nato pa v Matthausen, kjer so ga v oktobru 1944 ustrelili samo zato, ker je izrazil svoje ogorčenje nad početjem Nemcev. Po drugem možu, ki je brezposeln, pa ima še osemletno hčerko. Petero otrok pa je umrlo že v zgodnji mladosti. Po prvem možu ima nekaj pokojnine, nekaj zasluži tudi najstarejša hčerka, a vse to ne zadošča za potrebe. Tako že 12 let pere tržaško umazano perilo, da bi bila kos potrebam doraščajočih otrok. To delo ji vrže povprečno od 2000 do 2500 tedensko, včasih tudi več, pogosto pa tudi manj. Ce odbijemo materialne stroške (soda, milo, prevoz itd.), je njen povprečni zaslužek 1500 do 2000 lir tedensko. Ko smo se temu začudili, nam je navedla nekaj cen; za oprano rjuho dobi 120 lir, če je velika; za malo 60; za moško spalno srajco 50, za žensko 70 (to le pozimi, ker so takrat ženske spalne srajce debelejše); za brisače od 20 do 25 lir; za nogavice 5 do 10, za robce 5 itd. In še pri takšnih cenah (ki se v teh poslednjih petih letih niso bistveno spremenile) mora večkrat poslušati pritožbe kake gospe, češ da je 30 lir preveč za spodnje hlače njenega precej obilnega moža! Ogledali smo se tudi javne pralnice, kjer perice o-pravljajo to naporno in neprijetno delo. V njih smo našli precejšnje pomanjkljivosti. V Dolini imajo tri take pralnice; prvo, najstarejšo, nad vasjo, so si vaščani sami postavili; ostali dve (od katerih ima ena streho, druga pa je brez nje) pa je zgradila občina. Od teh imata dve izvirno vodo, ostala pa črpa iz vodovoda. Ker mora to vodo občina plačevati, se pogosto zgodi, da v tej pralnici ni vode, če občinska upra- va ugotovi da se je pora- I našega ljudstva, to je bilo bilo »preveč«. Sedaj je ta pralnica brez vode. Pa tudi sicer se perice te pralnice v zimskem času ne poslužujejo. ker je voda v njej dosti bolj mrzla, kot v ostalih dveh. Zaščita pred dežjem je pomanjkljiva, zaščite pred burjo pa sploh ni, tako da je pranje v deževnem in vetrovnem vremenu še posebna muka. Pralnica nad vasjo pa je poleg vsega, še brez razsvetljave (perice večkrat perejo pozno v noč). Z majhnimi stroški bi se vsem tem pomanjkljivostim dalo odpomoči, in bi to kazalo storiti čimprej, da bi perice obvarovali pred boleznimi (prehladi, revmatizmi itd.), ki so v takih razmerah njihove nujne spremljevalke. angela lovkiha MARIJA KOCIJAN/1C mati treh padlih Partizanska mati Kdo ne pozna Kocjančičeve Marije iz Krogelj pri Dolini? Pa tudi tistemu, ki je do sedaj še ni poznal, zadošča petminuten razgovor z njo, da mu ostane v trajnem spominu. Kocjančičeva Marija ima 72 let, a je tako živahna, vedra, polna življenja in kljub vsemu, kar je žalostnega doživela, tako preže*a z zdravim optimizmom, da človek odnese vtis. kakor da so leta zanjo povsem nepomembne številke. V razgovoru z hjo se obiskovalec takoj preseli v one nepozabne čase, ki so sicer bili polni nevarnosti, a jih je naše ljudstvo'sprejelo in premagovalo s tako trdno odločnostjo, pogumom in celo junaštvom, da najdemo v zgodovini le malo podobnih primeroč. Ti časi so Kocjančičevi Mariji, od petero otrok, odvzeli dve hčerki in erjega sina; 25-letna hčerka Vida je leta 1944 padla v borbi pri Temenici, 2 leti mlajšo Solzo pa so bili odpeljali v Au-schvvitz, od koder se ni več vrnila. Sin Friderik je bil aktivist in so ga fašisti ujeli februarja 1944 v Socerbu, od tam prepeljali na kvesturo, nato pa v zapore v Ulici Coroneo; pozneje so ga Nemci odpeljali v Dachau, od tam pa na prisilno delo v Chemnitz, od koder se ni več vrnil. Po treh otrocih dobiva sedaj 7000 (reci in piši; sedem tisoč) lir pokojnine. In s tem se ona preživlja! Vsa družina je bila povezana z osvobodilno borbo za Kocjančičevo Marijo tako samo po sebi razumljiva stvar, da bi ji nekaj druga sploh ne padlo na pamet. In še danes postane zelo zgovorna, če nanese pogovor na čase, ki so zahtevali tudi življenje treh njenih o-trok. Kako bistro se še danes spominja dogodkov, datumov ljudi in okoliščin, ki so tako usodno vplivali na njeno življenje in na življenje njene družine. V tistih časih je izgubila tudi svojega moža, in od tedaj se je skozi življenje prebijala sama, brez tarnanja brez obtoževanja, ker je pač tako moralo biti. In takšna je Kocjančičeva Marija še danes. Se dobro ni spremila k zadnjemu počitku znanca in zavednega moža, že se je živahno in sproščeno razgovorila o tem, kako bodo žene proslavile svoj letošnji praznik. «2e-ne smo se zmenile, da bomo vse skupno nastopile; Dolina in Kroglje bosta imeli skupno proslavo«, je dejala samozavestno. One od »Zveze demokratičnih žena« so sicer poskusile z nekimi svojimi pristopnicami za letošnje leto, a smo jim izkaznice vrnile, in vsa zadeva ni imela posledic. ((Zena mora delati, trdo delati — pravi, da pomaga možu in družini, ker moževa plača ne zadošča. Zato je tudi žena zainteresirana v borbi, ki jo delovni ljudje vodijo za svoje pravice, za boljše življenje za boljše, prijateljsko razumevanje med vsemi delovnimi ljudmi«. Kocjančičevi Mariji želimo, da bi nam še dolgo vrsto let pomagala s svojo vedrostjo duha, pogumom in optimizmom! da je v socialističnem družbenem sistemu hitrejši in bogatejši, ker ga zavestno pospešujejo tudi aktivne sile. Jugoslovanska družbena stvarnost daje ženi vse možnosti, da uresničuje svoje pravice do svobodnega življenja, do izobraževanja in do aktivne udeležbe v celotnem družbenem življenju. Vendar pa je žena danes v Jugoslaviji še v položaju, ki prav zato zahteva od nje precej fizičnih in duševnih energij ter zavesti, če hoče zmagar ti v tej borbi za enakopravnost in za višje etične vrednote socialističnega življenja. V jugoslovanskem ekonomskem razvoju je namreč gospodinjstvo še vedno precej zaostal člen in nujno zahteva sistematično reševanje, ker je v neprestanem konfliktu s više razvito zavestjo družinskih članov. Vsebina gospodinjstva, načina dela, tehnika v gospodinjstvu, neracionalna uporaba e-nergije vse to je v velikem nasprotju z razvojem tehnike in ekonomike. Zato je večina žena, ki se tega stanja zaveda, stalno pod nekim duševnim pritiskom, posebno, če jih njihova zavest vleče iz teh zaostalih okvirov v družbeno udejstvovanje in k izobrazbi. Zato je družba dolžna, da ženi v tem stalnem konfliktu po svojih močeh materialno in moralno pomaga. Z reševanjem tega problema se bodo sproščale v splošno korist ogromne ženine ustvarjalne energije. _______ «Gospodinjstvo» v osemletkah Reforma osemletne obvezne šole v Jugoslaviji, odnosno v Sloveniji predvideva tudi uvajanje gospodinjskega pouka za vse učence v vseh razredih. To je plod zavzemanja Zveze ženskih društev Slovenije, ki je izdelala tudi ustrezne predloge in o-snutke ter zbrala snov za ta pouk. Sklenjeno je bilo, da bo naziv predmeta ((domače gospodarstvo«. Zavod za proučevanje šolstva LRS bo predlagano snov vskladil z učno m vzgojno snovjo. Vsa učna snov «domačega gospodarstva«, naj bi bila po danih predlogih obvezna /.a vse učence ne glede na spol. Učni načrt predvideva, da se izvaja praktični del pouka v učilnici, na šolskem vrtu, v šolski kuhinji in v šolski delavnici. Nadvse pa bo potrebna tesna povezanost med šolo in učenčevo družino. UlllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllltinillllllllllllllllllTTIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllMIIIIIIIUi «Lepe cvetlice brez trnov rastejo na grenkih tleh» Banova mamica Malo naprej od osnovne šole na Proseku je skromna, a čedna hišica, pred njo pa lep vrt. Prazne so zdaj gredice in na vrtu ni nikogar. Cez nekaj tednov, od pomladi do pozne jeseni, pa bo vse v cvetju, vse polno lepih cvetlic, od tulipanov, spominčič in mečev itd. do zadnjih martink, ki jih bosta skrbno in z vso ljubeznijo negovali Banova mamica in njena hčerka Vida. Dosti je na Proseku družin, ki se ukvarjajo s cvetličarstvom, ob prazniku žena pa smo obiskali prav to družinico in malo pokramljali z Banovo mamico. Odkar se je mlajša hčerka poročila in odšla v Avstralijo, druga pa v sanatorij, živi Karla Ban sama s svojo hčerko Vido. Moža, ki je bil dolga lete zaposlen kot uradnik v Javnih skladiščih v Trstu, so Nemci 18. julija 1944 aretirali in odpeljali v internacijo v Nemčijo, kjer je 28. januarja 1945 umrl. To je bil hud u-darec za vso družino. Pri Banovih grenko pogrešajo svojega družinskega poglavarja. tembolj, ker nimajo pri hiši moške delovne sile. Kljub vsem težavam . n grenkobi pa ta kraška mati, proseška rožarica, ni klonila. Tarna in je zaskrbljena — saj ima dovolj vzrokov — pa je vendarle polna energije, elana in dobre volje. Pripoveduje grenke stvari, vmes pa se šah. Res prava, šegava, trdna kraška mati. «Dober dan, mamica. Kako vam gre? Kaj pravijo rožice?« »Oh, dober, dan, dober dan! Ste vendar prišel spet pogledat. Kaj bi pravila, kako nam gre. Zdaj počivamo, rožice pa še spijo. Zima je še. Na vrtu je pu- KARLA BAN sto in prazno. In če ni rož, ni zaslužka, dragi moj«. «No, no, mamica. Ko so, pa se dobro zasluži«. «Za sproti: Saj vidite. Sami sva. Kupiti je treba semena in gnoj; plačati kopača, okopavati in zalivati. Vode dosti porabimo in jo je treba plačati. Potem nabereš rože, jih neseš v Trst na trg, včasih jih moraš prinesti nazaj, ker jih nobeden noče kupiti. Zapraviš dan in denar za avtobus. Da bi jih pa sama prodajala, na drobno posameznikom niti misliti. Takoj je globa, če nimaš za to dovoljenja. Hči mi pomaga na vrtu, jaz pa nosim rože v Trst. No, če bi več posadili, bi bilo že bolje. Tistim, ki imajo dosti rož, mečev, tulipanov, martink, jim gre že bolje. Laže jim je, kjer imajo moške pri hiši. Tako pa je treba najeti kopača. Naredimo kar zmoremo. Za semena pa moraš računati s tistim, kar .maš pod palcem. Kaj pa zdaj nekaj govorijo o taksah na rože? Kaj jim je padlo v glavo? Vsi po vasi smo se podpisali za protest. Se to bi manjkalo, potem pa res ne vem, kako bomo »napredovali«. Samo pomisli, 4- 5 mečev pa je 1 kg. Ko j* njihov čas, jih prodajamo tudi po 20 lir. Saj ne bi bilo dovolj niti za plačilo te nove takse«. Se bi se pogovarjali, če se mi ne bi mudilo še po drugih opravkih. Poslovim se in si mislim: Lepe so rože, a večkrat rastejo na grenkih tleh. A. B. Proseske rozartce na triu PontaroaM V RIMSKEM PARLAMENTI BODO Gori§bo-bene§hi dnevnik Odločitev skupščine stavkajočih v Ronkah Nadaljevanje stavke električnih varilcev za izenačenje njihovih tarif s tržaškimi Spor traja že pet mesecev - Ravnateljstvo je pripravljeno na pričetek pogajanj po prenehanju stavke Stavka električnih varilcev tržišk* ladjedelnice, ki se je začela zaradi delodajalcev, ki niso ustregli zahtevi prizadetih, da se njihove tarife izenačijo s tarifami električnih varilcev v Trstu, uživa splošno podporo vse goriške javnosti in še posebej tržiških delavcev. Včeraj so sinčikalne organizacije CISL, Delavska zbornica im UIL izdale skupno sporočilo, v katerem pojasnjujejo svoje korake za rešitev spora. Enotno sporočilo pravi, da so se v četrtek ob 14-uri v dvorani Ragno d’oro v Ronkah sestali električni varilci in sindikalni predstavniki ter se pomenili o načinu borbe, ki naj jo prizadeti delavci in sindikati vodijo, da se doseže izenačenje tarif tržiških električnih varilcev s tarifami tržaških varilcev. S tem namenom je bil v sredo popoldne na uraču za delo v Gorici sestanek med predstavniki treh sindikatov in predstavniki ravnateljstva CRDA. Ravnateljstvo ni hotelo sprejeti predloga sindikatov za rešitev spora, ki zaradi skrajne nezainteresiranosti ravnateljstva za potrebe električnih varilcv traja že pet mesecev. Skupščina delavcev prizadete kategorije je po poročilu sindikalnih voditeljev soglasno sklenila, ča se stavka nadaljuje toliko časa, dokler ravnateljstvo ne prične razpravljati o zahtevah kategorije. Pozneje so se voditelji sindikalnih organizacij sestali in proučili položaj drugih kategorij CRDA. Naknadno smo zvedeli, da se osem predstavnikov ravnateljstva CRDA iz Tržiča sploh ni sestalo s predstavniki sindikalnih organizacij na uradu za delo v Gorici, ampak so se posluževali nekega posredovalca. Ravnateljstvo namreč prečiaga pričetek pogajanj po prenehanju stavke. ki izhajajo iz proste cone, ter da se okrepi industrijski sektor, zlasti tržiške ladjedelnice Če primerjamo stališče go-riških predstavnikov na sestanku PSI, ki je bil prav tako v nedeljo v Trstu, tedaj bomo ugotovili, da je to stališče v marsičem podobno stališču socialnih demokratov: tudi PSI zahteva ohranitev olajšav pri plačanju carine v v bodoči deželi. Koliko smo lani pokadili? Odrasti kadilec potrošil 25.000 lir Marsikateremu človeku je cigareta nedvomno najdjubši prijatelj. Tega ni mogoče dognati, ko z zaskrbljenostjo gleda okoli sebe, kadar je brez nje, ampak tudi na podlagi nekaterih številk, ki dokazujejo, da imamo v našem mestu zveste kadilce, k.i se nočejo odreči tej navadi, čeprav se v zadnjem času pojavljajo govorice o škodljivih posledicah nikotina. Statistike povedo, da smo lani pokadili v Gorici 50.992 kg cigaret, kar pomeni okoli 51 ton. Za te cigarete in tobak smo odrasli moški in ženske potrošili vsak po 25.000 lir. Ker pa je med nežnim spolom vsaj za sedaj manj kadilcev kot med moškimi (predvidoma imamo v Gori ci okoli 10.000 kadilcev), tedaj se število kadilcev neprimerno poveča. Naši žepi so res veliki sužnji te razvade. trgovcem —«»----- INTERPELACIJA ZUPANU je treba prikazati potrebe industrij lili Svetovalci mestnega občinskega sveta v Gorici Pizzul (PSI), Battello in Balti (KPI) so poslali županu dr. Bernar-disu interpelacijo, v kateri ga sprašujejo, če ne smatra za potrebno, da na prvi seji mestnega sveta predlaga izglasovanje resolucije novemu ministru za državne udeležbe Togniju, v kateri naj se ga uprizori na probleme državnih podjetij IRI v Gorici (livarna SAFOG), kjer delavci zahtevajo povečanje plač in sodelovanje pri upravi tovarne. Predlagatelji interpelacije o-čividno težijo za tem, da občinski svet pozove novega mi-nistra, naj skrbi za napredek industrij IRI, ki so državna last. — -«»----- AVTONOMIJA IN PSDI Za Gorico ohranitev carinskih olajšav Pred dnevi so se v Trstu sestali predstavniki tržaške, goriške in videmske federacije PSDI, ki so razpravljali o ustanovitvi avtonomne dežele Fur-lanija-Julijska krajina. Na tem sestanku so se goriški predstavniki zavzemali, da v predvideni deželi Gorica ohrani dosedanje carinske olajšave, Po posegu Zveze trgovcev na goriški občini in trgovin ski zbornici trgovci goriške in sovodenjske občine lahko izročijo odrezke živilskih izkaznic za sladkor in kavo proste cone za mesec februar do 15. marca. Aretacija tatu Za zahvalo, ker ga Je starka sprejela pod streho, jo je okradel — Prijava tatu kolesa srednješolca Goriška policija je 6 marca popoldne ob 16- uri na ukaz goriške preture z dne 4. marca tega leta aretirala 58-letnega brezposelnega Alberta Miona iz Ul. Baia-monti 1. Mion je brez stalnega bivališča, zato se ga je pred časom usmilila 77-letna Anna Marchioli iz Ul. Lunga 65 in ga vzela na stanovanje. Toda za zahvalo je Mion začel stikati za denarjem, ki ga je uboga starka hranila za slabše dni. Ugotovil je, da ga stalno nosi s seboj in da bo le težko prišel do njega-Toda nekega večera, ko je o-pazil, da je Marchiolijeva denar pozabila v plašču, je počakal, da je ženska zaspala, nato pa ji ukradel ves njen prihranek v znesku 50.000 lir. Seveda je drugega dne takoj spremenil bivališče, kar pa ga ni rešilo pred zaporom. * * * Sodnim oblastem Je goriška policija včeraj prijavila 45-letnega brezposelnega Amedea Bosca iz Ul. Capuceini 3, ker je 26. februarja ukradel kolo 15-letnemu dijaku Severu Tarcisu iz Ul. Cappella 13. Tarciso je pustil svoje kolo, kakor ostali njegovi sošolci na dvorišču industrijske šole v Ul. Boschetto. Med poukom pa se je Bosco prikradel na dvorišče in kolo odpeljal, ne da bi ga kdo o-pazil. Ker pa je bil kot obi- OBVESTILO SPD Kdor še želi v Planico naj pohiti s prijavo Planinsko društvo namerava organizirati še en avtobus Ker je Slovensko planinsko društvo v Gorici prejelo veliko število prijav izletnikov na mednarodne smučarske skoke v Planico, je sklenilo da bo še danes sprejemalo prijave zamudnikov. Doslej je en avtobus za Planico že zaseden, vendar bo glede na nove prijave društvo najbrž nabavilo drugega. Torej vsi zamudniki, ki bi si radi ogledali skoke v Planici, pojavite se takoj v trgovini Čermelj na Kornu. Vsak mora seveda imeti na propustnic: označen prehod Fusine La-ghi-Rateče. Odhod avtobusov bo v nedeljo zjutraj ob 4. uri s Travnika. Vsi ostali izletnik' ki bodo potovali z vlakom naj se zberejo na severni postaji nekaj časa pred odhodom vlaka, ki bo odpeljal ob 2. uri ponoči. iiMiitMNtiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimniiiiiiiniiiuiiiiiiiiiiimiiMiiiiitiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii Včeraj na goriški preturi Ženi pretil s smrtjo ako se ne vrne domov Maščevalni mož je bil obsojen na 2 meseca in 20 dni zapora-Pred sodiščem, ker se je poslužil tu jega kolesa čajno brez denarja, je ukradeno vozilo, vredno 15.000 lir, odpeljal na goriško zastavljalnico in tam prejel zanj 2.500 lir. Za svoje krivično dejanje se bo moral Bosco zagovarjati pred goriškim pre-torjem. «» ------ Jutri seja pokrajinskega sveta Jutri ob 16. uri se bo ponovno sestal pokrajinski svet. Glavni namen sestanka je diskusija o deželni avtonomiji. Tudi včeraj ni manjkala na preturi zgodba iz družinskega življenja dveh zakoncev, ki sta se po dolgih prepirih in skrajnem nesporazumu našla pred sodnikom. Obtoženi je bil 34-letni Giuseppe Bonfrate iz Ul. Favetti 16, tožiteljica pa njegova mlada žena Natalia Pipa- Naia-lia in Giuseppe sta se »vzela« šele pred nekaj leti, zdi se, da je Natalia nasedla lepim besedam južnjaka, ki je bil celo brez poklica, vendar ji je znal tako pričarati skupno življenje, da ni mogla drugače, kakor stopiti v zakon, ki pa se je kmalu pokazal za pravcati jarem. Bonfrate do dela namreč ni pokazal nobenega posebnega nagnjenja, niti potem, ko se je mladima zakoncema rodila srčkana punčka. Zaslužek mu je bil vedno zadnje vpra-anje, pa čeprav sta žena in otrok trpela lakoto. Toda poleg tega je bil do mlade žene osoren in ji ni niti z lepo besedo skušal omiliti slabega gmotnega stanja družine. Zena je bila končno primorana zapustiti moža, ki jo je vedno bolj zanemarjal, in se znova preseliti k staršem. Bonfrate seveda s tem ženinim postopkom ni bil zadovoljen, toda o tem ni u-tegnil dolgo premišljati, ker e romal v zapor, da prestane kazen, ki so mu jo sodniki dodelili zaradi prekrškov, ki jih je pred časom izvršil. Ze iz zapora je pošiljal navodila ženi, naj se vrne domov, toda vse njegovo prizadevanje je bilo zaman, in ko je prestal kazen, je našel stanovanje prazno. Zena je končno uvidela, koga ima za moža, in sklenila ostati s hčerko pri starših. Bonfrate se je naveličal čakati in je mladi ženi začel pošiljati resne opomine, naj se vrne domov. Končno jo je začel zasledovati na u-licah in ji v prisotnosti drugih oseb pretil, da jo bd u-bil, če ne izpolni njegove zahteve. To se je dogajalo skoro vsak dan; Natalia Pipa se je tega naveličala in moža prijavila policiji. Pred pretorjem smo včeraj lahki slišali ženine izjave in tudi priče, ki so bile zaslišane, so potrdile, da Je bil Bonfrate vse prej kot dober zakonski mož, predvsem pa pravi kolerik, ki ženi ni nikoli prizanesel. Pretor dr. Fabiani je tako Giuseppa Bonfrateja obsodil na 2 meseca in 20 dni zapora ter plačilo sodnih stroškov, * * * Marsikdaj se pripeti, da o-stanejo kolesarji v Gorici brez koles. Dovolj je, da pustiš kolo le za trenutek nezaklenjeno in že si lahko med tistimi nesrečneži, ki svoje vozilo nato zaman iščejo v bližnji okolici. Med takimi o-kradenci se je oktobra lanskega leta znaiel tudi 52-let-ni Samuele Rota iz Ul. Trento 1. 16. oktobra popoldne je pustil svoje kolo na vogalu Ul. Cocevia in pa Raštela le toliko časa, da je pozdravil prijatelja v Ul, Cocevia Ko se je vrnil, njegovega kolesa ni bilo več; ves razburjen pa je opazil, da je na istem mestu drugo kolo. Ker je mislil, da gre za nehoteno zamenjavo, je zagrabil tuje kolo in se odpeljal. Toda kako se je začudil, ko so ga drugega dne poklicali na policijo, kjer so ga obvestili, da so agenti javne varnosti našli njegovo kolo še istega dne zvečer pred gostilno «Alla delizia« na trgu pred kvesturo, potem pa so ga obtožili tatvine kolesa Virgila G:\Tasa, ki je istega dne prijavil policiji izginotje svojega kolesa iz Raštela. Tako je tudi nesrečni Rota prišel včeraj pred pretorja kot obtoženec in dolgo se je moral zagovarjati, da so ga končno oprostili zaradi pomanjkanja dokazov. Po pre-torjevem mnenju ni imel Rota nikakršne pravice prilastiti si tujega vozila, čeprav je ostal brez svojega. Poleg tega pa so še ugotovili, da je bil Rota omenjenega dne v' več gostilnah, in zdi se, da se je v gostilni »Alla delizia« tako napil, da je svoje kolo pustil pred njo. Sele kasneje se je najbrž spomnil na kolo, toda spomin se mu je že zameglil od zlate kapljice in tako je šel po kolo v Raštel, kjer ga seveda ni našel. V vinjenem stanju se je možak seveda razhudil in pobral prvo vozilo, ki mu je prišlo pod roko. Tako je prišel začasno Gallas ob kolo, Rota pa drugi dan pred policijo in včeraj po nepotrebnem na preturo. Športni dnevnik Izbirni skoki na 80-metrski skakalnici v Planici Recknagel potrdil sloves najboljšega letošnjega skakalca Od Jugoslovanov se je uvrstil Langus na 10. mesto - Nemci obeh Nemci j in Finci veliki favoriti (Od našega posebnega poročevalca) PLANICA, 7. — Po toliko sončnih, čeprav mrzlih dneh, je danes naenkrat prišlo do odjuge. Gosti in temni oblaki nad planiško kotlino so povzročili nemalo razočaranja in jeze med člani planiškega komiteja, ki so bili prepričani, da bo vreme držalo, kar bi bilo pač največje jamstvo za vsestranski uspeh letošnje planiške prireditve. Nič manj kislo se niso držali skakalci, kajti moker sneg zah‘eva posebno in dolgotrajno tehniko mazanja in skakalec do zadnjega ne ve, ali je smuči tako pripravil, da bodo drsele kot po suhem snegu. Toda pustimo vreme ob strani in poglejmo k skakalcem, ki so že zbrani v Planici. Prvi so prišli včeraj zjutraj Jugoslovani, k: so bili na dvodnevnem počitku, za njimi pa so se pripeljali češkos'ovaški in poljski skakalci, zvečer pa Finci, Nemci obeh Nemčiji ter Avstrijci. Danes dopoldne so bili vsi zbrani pred 30 m skakalnico. k: jo je posebna skupina delavcev pod vodstvom mojstra Kersteina in nadzorstvom ing. Bloudeka pripravila za današnje izbirno tekmovanje. Točno c-tll. uri se je s tričetrtinskega zaleta spustil prvi tekmovalec s startno številko 1 in sicer Jugoslovan Matija Franko, ki je pristal na 58 m in bii za skok ocenjen s povprečno 14 točkami. Nato o si v krrtkih presledkih sledili drugi tekmovalci, oa ks terih pa vse do Finca Kirko-nena, ki je imel startno številko 13. ni nihče dosegel 70 m. Njegov skok, čeprav razmeroma kratek, je bil o-cenjen s 17 točkami, kar je mnogo, če pomislimo, da so sodniki pri današnjem tekmovanju prisodili najvišjo oceno 18 točk oc; 20 možnih. Jasno je bilo, da se bo največja borba razvila med skakalci Vzhodne Nemčije, ki so na letošnjih evropskih tekmovanjih pobrali tako rekoč vsa najboljša mesta in Finci, ki za njimi ne zaostajajo, vsaj kar se stila tiče. iiilliiillliliiiuiniliHimiimliiiiimlllllliiliilii DEŽURNA LEKAHNA Danes posluje ves dan in ponoči lekarna Kuerner na Korzu Itaiia 4. tel. 25-76. — KINO — CORSO. 16.00: «Ljudje in volkovi«, Silvana Mangano Yves Montand, v cinemasco-pu in techmcolorju. VERDI. 16.80: «Variele in film «Pet revežev v avtomobilu«. VITTORIA. 17.00: «Gaby». J. Cerr, v c nemascopu in tech-nicolorju. CENTHALE. 17.00: »Megle nad Rokavskim prelivom«, E. Williams, F. Lamas, od 21. MODERNO. 17.00: »Mož v senci«. ‘10. n.arca ob 16. in 20. uri ponovno gostuje v Gorici SNG iz Trsta s komedijo J. Patricka VROČA KRI Vstopnice lahko nabavite na sedežu ZSPD v Ul, Ascoli 1, v kavarni Bratuš in eno uro pred pred-tavo pri blagajni dvorane. V prvi seriji skokov je največjo dolžino dosegel Hell-mut Recknagel (Vz. Nemčija) in sicer 78.5 m, medtem ko je Finec Kirjonen zaostal za njim za 1 in pol metra. V borbo je odločno posegel tudi Maks Bolkart (Zap. Nemčija) s sko kom 73,5 m, medtem ko so ostali tekmovalci prve dese-torice pristali pri 70 metrih V drugi seriji skokov je Recknagel povečal dolžino svojega prvega skoka za 1 m, medtem ko je Finec Kirjonen pri stal le pri 74 m in Bolkart pri 76 m. Za oba skoka je Recknagel prejel oceno 219.5 točk, Kirjonen 216, Bolkart pa 211.5 točke. Omeniti moramo, da je v Planici 41 tekmovalcev, vendar jih ;e danes skakalo le 38, kajti nastopila nista oba Francoza in Zidar. Med tekmovalce, ki so zasedli prvih 10 mest sc se na včerajšnjem tekmovanju plasirali štirje iz Vzhodne Nemčije, dva Finca, dva iz Zahodne Nemčije, en Avstrijec in Jugoslovan Jože Langus. Nekoliko je razočaral Poijaic Teiner, ki je zasedel 11. mesto ter najboljši Ceh Jebavy, ki je bil 18. Avstrijec Habersatter, ki je oil odličen na turneji po Švici, je danes odpovedal, predvsem zaradi kratkih saokov. Kot smo že omenili se je od Jugoslovanov med prvo de-setorico plasiral le Jože Langus s skokoma po 70 in 71 m za kar je bil ocenjen s 198.5 točkami. Odlikovala ga je lepa drža, dober odriv in siguren doskok. Ostali jugoslovanski tekmi.valci niso mogli resno poseči v hudo konkurenco evropske skakalne elite saj je Krznaiič zasedel sele 19. mesto, zadnji Gorišek, pa 36. mesto. Po končanem tekmovanju je vodja skupine skakalcev Vzhodne jNgWV5i.je gospod Recknagel izjavi!, da je tokrat prvič v Planici, da pa je o njej zelo mnogo slisal in da je zadovoljen, da je prišel sem s svojo ekipo. Poudaril je, da je skakalnica odlična, medtem ko je za mladega skakalca Recknagla dejal, da je tudi v Planici dokazal, da sodi v razred zase in lahko tekmuje s komerkoli, Skoke na 80 m skakalnici je posnel tudi nek dopisnik ameriške televizije, ki se bo zadržal v Planici do konca tekmovanja. Posebna komisija je sinoči odločila, da bodo na veliki 130 m skakalnici tekmovali naslednji jugoslovanski skakalci: Oman, Franko, Saksida, Rojina, Korenčan, Rogelj, Krznarič, Gorišek, Zidar in Langus. Jutrišnji poskusni skoki na 130 m skakalnici se bodo pričeli ob 10. uri dopoldne. Vsak skakalec bo izvedel po 4 sko | ke. Jutri bodo prispeli v Pia-j nico tudi prvi posebni vlaki, I tako da računajo na udeležbo! okoli 4000 gledalcev, v glavnem šolske mladine. Izid včerajšnjega tekmovanja na 80 m skakalnici: 1. Recknagel (V.N.) 219,5 točke, 78.5 — 79.5 m' 2. Kirjonen (F.) 216 točk, 76 — 74 m 3. Bolkart (Z.N.) 211,5 točke, 73.5 — 76 m 4. Glass (V.N.) 208.5 točke, 73 — 73 m 5. Kirkonen (F.) 206 točk, 71 — 74.5 m 6. Blesser (V.N.) 204.5 točke, 70.5 — 74 m 7. Heilinbrunner (V.N.) 204 točke, 70.5 — 72.5 m 8. Steinegger (A.) 202,5 točke, 70.5 — 74 m 9. Bleier (Z.N.) 190,5 točke, 72 — 71 10. Langus (J.) 198,5 točke, 70 — .71 m EGON KRAVS TENIS Rose zmagal v St. Andrewu KINGSTON, 7. — V finalu posameznikov na mednarodnem teniškem turnirju v St. Andrewu, je Avstralec Mer-vyn Rose premagal rojaka Dina Candyja (ki je v polfinalu izločil Merla) z rezultatom 2:6, 9:7, 6:2. Pogled na 130-metrsko skakalnico v Planici HmiiiMiiiiMiMMHiiimiimmiiMiiiimiiHHHiiiiiHiiiiiiiHiiiiiiiiieiMHiiiiiimiiiHMMimiiemiHHHMiHHMmiiiiHHiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiimiinllih* Priprava na dirko Milano-Sanremo Skoraj 200 kolesarjev na 43. Milano - Torino Sodelovala bodo skoraj vsa italijanska kolesarska moštva MILAN. 7. — Med tradicionalnimi dirkami letošnje kolesarske sezone je v nedelja na programu 43. dirka na pro gi Milan - Turin. Dirke se bo po dosedanjih prijavah sodeč udeležilo okrog 200 kolesarjev profesionalcev in neodvisnih, ki bodo tekmovali bodisi v moštvenih sestavih, bodisi kot posamezniki. Proga, ki je dolga 230 km, vključuje nekaj vrhov prve kategorije, med katerimi prelaza Serra in Rezza, H je komaj 23 kVn pred ciljem in ki zna odločilno vplivati na klasifikacijo posameznikov. Doslej sa se prijavila že naslednja italijanska kolesarska moštva: Faema-Guerra, Bottec-chia-Gripo, Chlorodont. Torpedo, Carpano-Coppi, Freyus, Atala-Lygle, San Pellegrino, Bianchi in Legnano. Od posa-meanikov izven moštev naj o-menimo le specialista za take dirke Spanca Pobleta. Lani je na tej lombardsko-piemontski dirki zmagal Svi car Kubler, povprečno rekordno hitrost pa drži že od leta 1950 Tržačan Grosso z 39,315 km na uro. NOGOMET Disciplinski ukrepi proti članom Honveda BUDIMPEŠTA, 7. — Disciplinska komisija madžarske nogometne zveze je danes razpravljala o ukrepih proti l-gralcem Ilonveda, ki so se udeležili nedovoljene turneje po Južni Ameriki in ki so se prejšnji t‘-den oz. še prej vrni li v domovino. Komisija je izrekla naslednje kazni: Igralci Br,nyai, Bozsik, Bu-dai II., Ferago, Ko*scoooo.300DOcoooGooooooooooooooooooooooooooc»ooooooooooooc oGOooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooGoooooococooooooooooooooeooooooooocjoo DOBRIČA ČOSIČ Drnec in sonce »Prvi bataljon levačke! Iščem pobratima Dronja,« je negotovo, pijano odgovoril četnik. »Ej, pobratim! Tu Vlada Buzda! Kje si, vraga?« Partizanska kolona je šla molče in naglo mimo patrulje. »Hudiči pa ste, ni kaj reči!« je dejal Vlada Buzda. »Tamle, kjer je svetlo, je štab,« je Vuku pošepnil vodič, ta pa je tiho povedal dalje po koloni. Vuku so prsti prirasli na kopito brzostrelke. Drhtel je. Sklonil se je kakor za skok in planil po ulici. Na drugi strani vasi je resknll rafal, zastokale so puške in se naglo zlile v vrvež streljanja. »Naskok!« je zavpil Vuk in stekel. Cetniški vodiči so polegli, vod pa je stekel, stežka, spodrsavajoče in planil za Vukom ter tolkel s torbicami in žvenketal z orožjem. Po vasi je nastalo loputanje vrat, klicanje in kletve čet-niških komandantov in komandirjev. Luč je ugasnila v vseh hišah, razen v tisti, kjer je bil nameščen štab. Partizani so naglo zdirjali proti štabu, ki ga je Vuk velel obkoliti. Štabska straža je vžgala iz mitraljeza. Ob lomljenju plotov in les so na partizane iz ulic zapele puške. Partizani so naglo obkolili hišo in z ognjem obsuli okna in vrata. V hiši je ugasnila luč. Četniki so planili k vratom. Partizanski rafali so jih nekaj podrli, drugim pa se je posrečilo prebiti. Vuk je pokleknil k drevesu in vžigal iz brzostrelke. Iz hiše so začeli četniki streljati z več mitraljezi. Hiša je bila obkoljena, tolkli so jo z vseh strani. V vasi je vrelo od streljanja, vpitja in klicanja. .Morda jo bodo ubili,’ je Vuku šinilo v glavo. Rafali so žvižgaje otepali okrog njega. Nameril je ogenj na okno, od koder ga je tolkel mitraljez. »Prva brigada naskok!« je kričal močan, debel glas iz hiše. «Tu Baloševič! Komunisti, poplačal vam bom!« «Lahko, major, lahko-o!» mu je odgovoril Djurdje. »Kri vam bom izpil!« je grozil tisti, toda njegov glas se Je Izgubljal v streljanju. »Tukaj Vuk!.., Tukaj Vuk!...« je Jclical on v želji, da bi ga slišala Branka, prsi pa so mu gorele v ognju. »Živel kralj Peter! Smrt komunistom!« je nenehoma grozil četnik z močnim glasom. »Predaj se, izdajalec! živega te bom spekel!« mu je vračal Vuk, toda šepetaje. Na partizane so vžgali izza hrbta. »Vsak drugi naj tolče nazaj!« je zaklical Vuk, ki se Je ustrašil, da se bo štab prebil. Četniki so silovito pritiskali, da bi razbili blokado hiše in rešili štab. Vuk je streljal kakor v omotici. Hrabril in prosil je partizane, naj vzdržijo, in jim grozil. Partizani so imeli izgube, toda nihče se ni skušal dvigniti. Četniki so besno pritiskali, se jim bližali in metali bombe. Več kakor pol ure Je trajala ogorčena bitka voda z brigado, ki je naskakovala in se poskušala prebiti do hiše. Ostali četniki iz vasi so se umikali k tem, ki jih je preganjala Pavletova skupina. Tisti, ki so obkoljevali Vuka, so se kmalu znašli med dvema ognjema in začeli drug za drugim bežati. Ko se je bitka z razbitimi četniki oddaljila od štaba, je Vuk vzkliknil: «Cetniki! Za vas ni več rešitve! Vaša vojska je razbita! Predajte se, zažgal bom hišo!« Iz hiše so mu odgovorili s psovkami in še srditejšim ognjem. Ni mogel več čakati: zapovedal je naskok, stekel k hiši in vrgel bombo; odbila se je od križa na oknu, eksplodirala pred njim in ga oglušila z detonacijo. Za njo je eksplodiralo še nekaj bomb, nekaj v hiši, kamor so bile vržene, nekaj pa zunaj, ker so se odbile od okna. V hiši so se razlegli stoki. Vuk in partizani so nehali streljati in prisluhnili. Četniki so vrgli nekaj bomb skozi okno. Streljanje se je za hip umirilo. Neka žena je vsa iz sebe vrisnila. «Branka!» je obupano vzkliknil Vuk. Mitraljez Je znova zaregljal iz hiše. Vuk je skočil, stekel k zidu, omahujoče postal in vrgel bombo skozi okno. Mitraljez je umolknil. Partizani so se začeli med seboj klicati. Na koncu vasi je bilo slišati slabo in redko streljanje. Bitka se je končavala. «Gremo noter?« je Djurdje zaklical Vuku, ki je stal naslonjen na zid, onemogel in brez moči. »Vuk, kaj ti je?« »Prvi bom jaz vstopil...« Vuk je prekoračil mrtve četnike na stopnicah in odšel k vratom. Odrinil je razbita vrata in, ne da bi se pazil, s prižgano žepno svetilko svetil v hišo. »Živel kralj!« je nekdo s slabotnim glasom zaklical in sprožil revolver. Vuk Je obstal in naravnal svetilko v smeri glasu in strela. Ogromen človek v oficirski bluzi brez epolet, z dolgimi lasmi in močno črno brado, ki se je bil sahi ustrelil, se je zgrudil ob zidu in izpustil revolver. »Vdajte se!« je vzkliknil Djurdje, ki je stal na vratih. »Vsi so mrtvi,« je rekel kakor sam zase Vuk, stopil po sobi in s svetilko svetil predse. Med razbitimi stvarmi, orožjem in trupli Je na zid prislonjena, kakor zamišljena sedela žena. Krvava proga ji je tekla iz čela, se spuščala med obrvmi, šla mimo nosa in malo odprtih ustnic in se skrivala v nedrje. Ustrelili so jo v čelo. Vuk se Je zamajal, stresel in naredil korak bliže ter se komaj obdržal na nogah. »Branka...« je zašepetal in obstal nepremično in nemo. Djurdje je stal za njim in pretreseno gledal v lepi beli obraz z rdečo progo v sredini. Vedel je, da je to Vukova žena. Oba sta togo molčala. V luči svetilke, ki je drhtela v Vukovi roki, so se svetlikali črni lasje pod belo ruto in se bleščala na obrazu proga krvi, ki se je spuščala na košček belega grla... »Ubili so jo, hudiči!« Je zašepetal Djurdje. Vuk je stal dolgo in nepremično. Oči in obraza mu v senci ni bilo videti. Roka, ki je držala svetilko, Je bolj in bolj drgetala. Pripognil se je in s trepetajočo kretnjo poravnal čopek las, ki je kukal izpod rute. Ob njegovem dotiku se J je glava malo nagnila, kakor bi skrivala oci. Zdrznil se j ob hladnem dotiku njenega čela. Nekaj suhega se mu j kakor prgišče sena dvigalo po grlu in obstalo v jabolku. Zraki je imel čedalje manj, hitreje, v krajših in krajših presledki! je dihal in gorel v vrocici. Za njima se je izza prevrnjene mize dvignil visok gologla človek v angleški uniformi. Djurdje se je naglo obrnil in zaklical: »Roke gor!« Človek v angleški uniformi je' stal na miru in ga p« padeno gledal. »Roke gor!« Je ponovil in mu nameril puško na prsi, P*! pravljen, da bo stisnil petelina, a ga je zmedel nenavadei pogled na človeka brez orožja in njegovo mirno vedenje, * je kazalo, da ga ni razumel. Vuk se sploh ni obmii. še vedno je stal in gledal mrtvi ženo. Djurdje in vojak v angleški uniformi sta gledala dru! drugega jn se čudila, kakor bi se že kje srečala. Ta Je * vedno s spuščenimi rokami začel nekaj hladnokrvno govorit v angleščini. »Aaaa, gospod Anglež!« se Je spomnil Djurdje. »Ti si tisti ki prinašaš četnikom orožje!« »Anglež, Anglež!« Je zamrmral Anglež. »Sram te bodi! Sram!... Roke gor, če tl rečem,« se j] razsrdil Djurdje. »Takole!« Je dodal in mu z rokami pokazal kaj hoče. V sobo je pridrvelo še nekaj partizanov in hrupno do kolilo Angleža. Anglež Je še vedno držal roke ob telesu, nekaj nagl( govoril v francoščini, ko pa Je videl, da ga ne razumejo, J* začel nemški, »Srbsko, tl slanik, srbsko govori, če si že prišel godli* kuhat po Srbiji!« je nanj kričal partizan. Na koncu je Anglež zajecljal v ruščini: »Ja sojuzni oficir... Sojuzni! Maskva-London!« ,(Nadaljevanje