. am* Satirdaja, PROSVETA GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE Uredniški in uprav miki projtori: M67 8. UwnOala A »a. Offtoa of PubllcaUoat >067 South LavodaU Avo. Tolopbono, Eookwoll 4904 .rEAR XXVHL C+* Mata jo tiOl laiMur M, lili, ai on •Um A* t O-fim 1 IT*. CHICAGO, ILL., PONDEIJKK, 19. AVGUSTA (AUG, 19}., BubocrtoUo. Kt.00 Tsarij. 6TBV.—NUMBER 161 AceopUnco for »ailing »t opodsl roto of poatogo proridod tur in ooction 1101. Act of Oct. 1917, authoHtad on Jaso 14. l»Ii. ussolini zahteva najmanj | vojaško okupacijo Abesiniie je povedal Mussolinijev delegat na konferenci f Parizu. Kaj Mussolini prav za prav hoče, p hotel povedati. Francija ae ogreva za komorni na podlagi katerega naj bo "volk sit koza cela." Anglija hoče imeti jasno izja-kaj Italija hoče. Abesinski cesar ponuja mske koncesije , 18. avg.. — AngltAko-ko-italijanska konferenca ^jujUem vprašanju se je * zjutraj razbila, ko je Mus-j uvrgel angleško-francoski ekonomskih koncesij v liji. h Rima je tudi pri-da je Mussolini pozval frnosrajčnike, naj poza-ja "diplomatične gobezda-'i Parizu in .se pripravijo [■Paritev — velikega faši-cesarstva . . . 17. avg. — Abesinija je ponudila ekonomske kon-Italiji, toda Mussolinijev r, ko je odklonil povedati jiiji in Franciji, kaj prav za r hoče, je ustvaril nove ovire i poskusih za od vrnitev vojne. r svoji poslanici, ki jo je ce-i Selassie naslovil pred-kom treh velesil, ki so se ali. da razpravljajo o ita-ko-abesinskem konfliktu, aril, da je on proti milita-ni okupaciji Abesinije. i nova ponudba je sledila razgovorom med repre-nti Francije, Anglije in I-, ko je bila konferenca for-i otvorjena. litavnik Anglije je izjavil, (bil narejen pritisk na na-itajanske delegacije ba- Aloisija, naj poda "odkrilo izjavo," kaj hoče Musso-. kar pa je odklonil. Namesto ije telefoniral Mussoliniju in ""iti! zborovalce. Selassie j r preko svoje-Nanika v Parizu informi-predstavnik«" Francije, An-■in Italije, da je pripravljen "ti na naslednje koncesije: Garancija varnosti za itali-P koloniji v vzhodni Afriki Han«ke državljane, ki žive l**xiniji. Ekonomske koncesije Italiji iiritvu, gradnji cest in o-,v»nju železni v Abesiniji. 5 Motnost se večjih agrarnih Httij. t**. 17. avg. Hm on Pom-načelnik italijanske J' je na predvečer konjih velesil informiral A. t-Predstavnika Velike Bri-J'' minimalna zahteva J* 1 "žirom na mirno po-'talijansko-abesinskega '^"pania Abesinije po ln>«i armadi. dejal, da je to Musso-Im t U omogoča en-ekonomskih privile-"" h n-kel Aloisi, ne ,!TMl »"Kakega načrta ne ^makih koncesij, ■'h ni hotel sesta-m Anglije, do- Irar Ti "*» m w *tudi zagotovila, da ^ ■■ pektirala. iz Italija imeti ' ,|lf' v vzhodni Afriki. • j r« | pridobil Pierre i premier. Po secirani krogi na- ",w,r ni prinesel Italijo in Angli- ; ni, da ae bo " 1 italijanske f"' ' pa je, da bo :i; • bo Abesini- promis. ki gs katerega bo ' kom Anglie ,r't« v Detajli "»bili objavlje- * ^a nudi i', Mus-1 r't°rijalne in '•"'J« v Abeiini- Vojaštvo zatrlo revolto v Albaniji Veliko število ubitih v bitki z vojaštvom Tirana, Albanija, 17. avg. Uradni komunike, ki je bil sinoči objavljen, se glasi, da so vladne čete zatrle revolto, ki je izbruhnila proti kralju Zogu. Policijski poročnik Musa Kraja in neki žurnalist po imenu Ce-krezi, voditelja revolte, sta pobegnila, toda večje število drugih je bilo aretiranih. ............ Revolta je izbruhnila v mestu Fieri in general I^eon De Ga-gliardi, osebni prijatelj kralja, ki je prišel v mesto, ko je pričela revolta, ter njegov šofer sta bila prvi žrtvi. Kraja, ki ga je podprla policija in nezadovoljno civilno prebivalstvo, je na čelu rebelev odkorakal v Lušinj, kjer je policija ostala lojalna kralju in zadrževala rebele toliko časa, da ji je prišlo na pomoč vojaštva Atene, Grška, 17. avg. — Albanski begunci, ki so prišli na grško ozemlje pred zatvoritvijo grško-albanske meje, so poročali, da je bilo 60 oseb ubitih v spopadu med vojaštvom in re-beli v bližini Tirane. Pod vodstvom načelnika Sefketa Va-hlalisja so rebeli odkorakali proti glavnemu mestu Albanije, toda na poti so naleteli na vojaštvo in sledila je bitka. I^ondon, 17. avg. — Poročilo britske časopisne agenture Keu-ter iz Belgrada javlja, da je bila meja med Albanijo in Jugoslavijo ponovno odprta, ko je albansko vojaštvo zatrlo revolto. V neuradnih krogih sodijo, da je v bitka/h med rebeli in vojaštvom padlo 60 rebelev in 11 vojakov. Vojna sodišča ao bila ustanovljena v raznih krajih in pričakuje se več eksekucij. > Dunajski poročevalec lista "Exchange Telegraph" javlja, da je morilec generala Gagliar-da priznal, da Je bil njegov namen ubiti kralja Zoga. Ker ae je general vozil v kraljevem avtomobilu, je morilec mislil, da se vozi v njem kralj, ko je izvršil napad. Senat sprejel novo davčno lestvico VVashington, I). O. — Senatna zbornica je zadnji četrtek nepričakovano sprejela novi davčni zakon z veliko večino glasov. Sedem inpetdeset senatorjev je glasovalo za zakon in 22 proti. Vsi poviški davka na male dohodke, ki so bili urinjeni v odseku, so bili zavrženi. Davčni načrt gre zdaj pred konferenčni odsek, kjer ga bodo izravnali. ji in prosto roko, da bo lahko po- lagoma širil svoj vpliv v afriš- kem cesarstvu na sličen način kakor Francija v Maroku. Ce bosta Italija in Anglija pristali na ta kompromis, tedaj ne bo vojn* v Afriki. Kaj Abesinija misli o načrtu, se tu ne smatra za važno stvar. Cessr Hsile Selassie. čigsr prestol je v nevsrnosti, »ploh ni bil povsbljen ns konferenco. Zastopniki treh velesil, ki «o |e zbrali v Parizu, ao mnenja, da Ihi Abesinija morala sprejeti njih odlok. Domače vesti Uspeh Peručkove razstave Chicago. — Razstava Peruš-kovih slik, ki je bila na hitro prirejena zadnji četrtek zvečer v dvorani SNPJ, je bila uspešna kljub temu, da ni bilo za njo nobene kampanje ali organizirane akcije, če odštejemo troje kratkih vesti v Prosveti in nekaj malega v Proletarcu. Razstavljenih je bilo 46 slik in od teh je bilo okrog dvajset prodanih. Udeležba je bila zelo dobra in o-biskovalci so se res zanimkli za Peruškove slike. Eno sliko je kupil gl. upr. odsek SNPJ za tajniški urad, drugo je vzela Cikaška federacija SNPJ in tretjo društvo Nada št. 102 SNPJ; ena slika je bila izžrebana in dobil jo je Frank Omahen. Vse ostale, kar je bilo razpečanih, so pa pokupili posamezniki. Perušek je izjavil, da je jako zadovoljen in na tem mestu izreka svojo toplo zahvalo rojakom in rojakinjam, ki so v tako lepem številu obiskali razstavo. V petek popoldne je Perušek odpotoval z ženo in hčerko v avtu proti Clevelandu. Mihvauške novice Milwaukee.—Miss Fannie Komar je bila operirana na vnetem slepiču. Operaciji \ se je moral podvreči tudi rojak Jos. Vihar. Y domači zdravniški oskrbi se nahajata Martin Savinc in žena Louisa) Zajca. — Frank Podkriž-nik mlajši, znani avtni mehanik in športnik, se je oženil z neko Poljakinjo. — Bružlni Math Ja-nežič se je narodil sin. — Amalija Hojnik je prejela žalostno vest iz starega kraja, da je v Sma«ti pri Kobaridu na Primorskem umrla njena sestra Kristina Sokol, stara 33 let. Tu zapušča dve sestri. Nov grob v Wisconsinu Sheboygan, VVis. — Zadnje dni je bila tu pokopana Mary 8uho-repec, stara 76 let, ki je umrla pri svojem sinu Johnu v Iron-woodu, Mich. Nov grob v New Yorku Brooklyn, N. V. — Pred nekaj dnevi je tu umrla Mary Vilar, stara 76 let in doma s Pešate pri ftt. Jakobu ob Savi. V Ameriki je bivala 14 let. Zapušča tri'sinove in šest hčera. vi L Nov grob na zapadu Reliance, Wyo. — Tu je umrla Lucija Kalan, stara 59 let in d'6-' ma jz Puštal pri Skofji Loki. V Ameriki je bila 15 let in tu zapušča moža, tri sinove in tri hčere.' Naciji žigosajo linčanja v Ameriki Gonja proti zidom in katolikom obnovljena Berlin, 17. avg. — Juiius Streicher, vodilna osebnost v antižidovski kampanji,, je v svojih dveh govorih napadel "linčarsko justico" v Združenih državah, Žide, katolike in repor-terje zunanjih liotov. O slednjih je dejal, da pošiljajo svojim listom zavajalna poročila, ker ne morejo širiti laži v Nemčiji. Okrtadil je tudi kristjane, ki ne verjamejo, da je bil Krist Nordik, ki so ga fcidje križali. Streicherjevih shodov, ki sta ae vršila v dveh največjih berlinskih dvoranah, ae je udeležilo nad 50,000 ljudi. Obe dvorani sta v distriktth, kjer tvorijo Žid je 21 odstotkov prebivalstva. Močni policijski oddelki so za-stražili ceste v bližini dvoran in židje so na nasvet svojih voditeljev ostali doma in zaradi tega ni bilo nemirov. Streicher je v ovojem govoru omenil nedavne antižidovske izgrede, ko so naciji izgnali židovske goste iz goatiln in restavracij ob bulevardu Kurfuersten-damm, središča berlinskega po-nočnega življenja. "Ljudstva zunaj Nemčije so se razburila zaradi tistih dogodkov, čeprav ni bil niti eden Žid ubit," je dejal Streicher. "Svetoval bi rad reporterjem, naj rajši poročajo o linčanjih v Ameriki, kar bi bilo bolj na meatu. Mi se ne zanimamo za ekoekucije zamorcev, zato se ne bi ameli tudHru-gi vtikati v naše rasne kampanje." Med poslušalci je bilo mnago vodilnih nacijev in Streicher je prvič govoril v Berlinu s popolnim Hitlerjevim odobravanjem. Informirani krogi so uverjeni, da je bil Streicherjev namen prikupiti se režimu s svojim govorom, da bi dobil visoko pozicijo v nemškem kapitolu v zameno za sedanjo službo kot go-verner Frankonije. Zunaj Berlina se antižidovska kampanja nadaljuje. Policija v Manoveru je zaprla vsa židovska gledališča v tem mestu po velikih nacijskih demonstracijah proti njim in suspendirala židovski list "lsraelitische Ami-lienblatt". SNOWDENVIDIWiDR.ger.in MOŽNOST NOVE SVETOVNE VOJNE Velesile poziva na odločen nastop proti Mussoliniju NEZMOŽNOST LIGE NARODOV Pričetek relifnih del v Illinoisu Angleški pisatelj umorjen na Kitajskem iLondon, 17. avg. — Iz Sang-haja je prišla vest, da Je bil Ga-reth Jones, 29-letni angleški avtor in žurnalist, umorjen po kitajskih banditih, ki so ga ugrabi-bili pred dvajsetimi dnevi v okolici Kalgana. Ugrabitelji ao sprva zahtevali za Joneaa $10,0 temu sledila nova svetovna vojna." Zelo majhna Je prilika, da se prepreči take posledire, Kdlno, če bodo evropske velesile skupno z Združenimi drtavami odločno nastopile proti MuHsoliniju in mu pokazale, da je vsa moralna ails aveta proti njemu, tedaj Je mož na od vrnitev svetovne vojne. Kini, 17. avg -- Italijanska vlada je naznanila, da bo Imela ob koncu prihodnjega meseca milijon mož jhmI orožjem. Z vpoklicem vojaških letnikov Kil I, 101.1 in 1014 pod zastavo, ki tvorijo 200,(KM) mož, bo armada na rasla na milijon. Musaolin! Je odredil mobilizacijo iz namena, da ojači obrambno silo doma, da ne bo trjM-l* zaradi odhoda Ntotivo* čev vojakov v italijanake kolonije v vzhodni Afriki. Irska cenzura zabranila Sinclairjevo knjigo Dublin, 17. avg Oficielni renuor je včersj pre|*»vedsl razširjanje "Knjige ljubezni", ki Je delo ameriškega pinatelja f'pto na Kirtclairja Prepovedanih j« bilo še /b vet drugih knjig iz Am« fjke. VODJA 2ELEZNI- WileyPortubita CARJEV ZA SPRE-I ■JETJE DODATKA Letalo je padlo v vodo v Alaski Polnt liarrovv, Alaska, 17. avg. — Letalo, v katerem sta prišla na počitniški polet v Alasko Wi-ley Post, znani letalec in Will Rogers, svetovno znani ameriški humorist in filmski igralec, je včeraj padlo v tukajšnjo z ledom natlačeno reko in oba niofža sta izgubila življenje. Motor je odpovedal v višini 60 čevljev čim sta se dvignila v zrak. I/ctalo se je razbilo. Trupli ponesrečencev sta bili prenešen! v bližnjo pro-testantuvsko bolnišnico, kjer so iu danes zjutraj naložili na leta o, ki je dospelo iz Fairbanksa In ju odvedli v ('alifornijo. Viley Post, star H6 let in doma iz Texasa, je zaslovel leta 1001, ko je v družbi z Avstralcem Haroldom Gatyjem Izvršil polet okoli sveta v osmih dneh jn 16 urah. Leto kasneje je sam 1+tel okoli aveta in skrajšal svoj prvi rekord za en dan. Na svojih letalskih avanturah je imel mnogo nesreč, a nobene nevarne. Nekoč je izrekel željo, da bl rad umrl v letalu, če mora umreti nasilne smrti. Lansko leto je trikrat poskusil s poletom v stratosferi preko ameriškega kontinenta, toda vsi ti poskusi so se mu ponesrečili. Post je bil energičen in drzen letalec. Njegova letalska kariera je trajala deset let. Y VVill Rogers. star Mi let, je bil rojen na farmi v Oklahoml, V mladih letih Je bil "cowboy" ali kravji pastir in naslov cowboy-skl humorist ae ga Je drtal vse njegovo življenje. Znan je bil j>o vsej Ameriki in v zunanjem svetu, koder Je precaj potoval, kot šaljlvec, ki je vedno zbijal šale In se norčeval zlasti iz politikov. Svoje norčije je redno objavljal v tisku. Bil je tudi dober filmski komik. Ta njegov }>oklicni humor mu Je prinesel.veliko premoženje. Svoje življenje Je ps zaključil s tragedijo. Množica ustavila dražbo farme Reprezentanta lastnika hipoteke tepena Mavavllle, Mo„ 17. avg. ~ Množica razkačenih farmarjev Je včeraj preprečila prodajo zadolžena farnte na Javril dražbi In pretepla zastopnika kompa-nije, ki ima posojilo na farmi. J. L. Andrevvs in K. C. Mc-Kissirk, zaupnika kompauija, sta dobila več udarcev, ko sta prišla na dvorišče sodnije, kjer Je imela biti dražba, |>oU*ni pa ao ju farmarji potisnili v avto-! mohil in Ju prisilili, da sta za pustila mesto. Na dvorišču ae je zbralo o-j krog dvesto farmarjev, ki so odprto zagrozili, da bodo pre-' prečili dražl>o farme Allena Hchottelte Med Jimi Jih je bilo' več, ki so prejšnji dan uatavill sodnijako prodajo neke druge' farme v PlattMburghu. Prijeli so namreč federalnega maršala in njegove tri pomočnike ter jih držali kot jetnike več ur. Ko je šerif ltoWt Daniels informiral Andrewsa, da mno 1 žica ne bo dopustila javni* draž , be, je slednji izjavil, da l*o stvar j odgodil. Farmarji p A a o rekli, da mu ne verjamejo, ker ao bili že enkrat prevarani, znto ae ne j bodo umaknili. Kmalu potem! je Nledil napad rn nasilni izgon Zaupnika družbe atji izpove dala, da Jimn je Aertf Dimiel«« obljubil protekcijo,-toda oblju-l In- ni držal. On je atsl mirno oh atraiu, ko Ju je množica napadla in pretepla. Karmsrji ao tudi zapretil), ds IhkIo prav ta ko naredili a federalnim sodni kom 'Miaom, ki Je izdal dovolje nje /a dražla), t v •« prikazal v lifttem kraju. Poslancem pravi, da je Hillquitov am^nd-ment potreben deželi GIBANJE VODI V NOVO STRANKO? Cleveland, O. — A. F. VVhlt-ney, predsednik Bratovščine pomožnih kondukterjev (train-men), je zadnje dni pismeno ur-giral vse člane justičnega odseka nižje zbornice kongresa na odobritev Hillqultovega amendmen-ta delavskih pravic. Pismo se glasi: "Jemljem si priliko, da vas pismeno obvestim, da srčno podpiram resolucijo obeh zbornic (llouse Joint Itesolutlon No. H27), ki Je poznana kot Amend-ment delavskih pravic zvezne u-stave. Ml v železniški Industriji smo si mnogo prizadevali, da dobimo zaželjeno socialno zakonodajo. Pri tem smo se morali večinoma zanašati na kongresno moč za reguliranje meddržavne trgovine. Ta Indlrektnl način je slab način za Izvojevknje take socialne reforme kakor je potrebna v tej d<*želi, Pik! vplivom modernega industrijskega in ekonomskega razvoja so že izginile državna meje vsaj kolikor se tiče rešitve današnjih |troblemov. Veliki socialni problemi niso več konflnlranl v posameznih državah, niti jih je mogoča reševati v državnih mejah. Verižne trgovine in ogromne knrporacije s centralno finančno kontrolo no poznajo nobenih državnih meja. Tudi operacije 'VVall streeta' ne poznajo državi tlih meja, marveč gredo celo preko narodnih meja. Problemi, ki so nastali radi tega razvoja, zahtevajo splošne akcije. Zdi se rn i torej, da zbornična resolucija ,'127 daje kon-su primerno In potrebno ustavno moč. Urglram vas, da se resno posvetite temu ustavnemu amend-mentu in ga odobrite." Indorsiranje amendmenta je priglasilo več nadaljnjih centralnih in krajevnih unij. Med prvimi so centralne unije v Hpo-kanu iu Kveretu, VVash., ter v Latrohu, Pn., in Monongahela Valley Trs*les and Labor Coun-cll, W. Va. Poleg organizacij ae Je Izreklo za amendment delavskih pravic tudi več unijakih voditeljev. Glasilo Bratovščine železniških klerkov, The ltailway ('lerk, pa vidi novo politično orientacijo v slučaju, da se organizirano delavstvo zavzame za ta amend ment. Nobena atarih strank ae ne bo izrekla /u revizijo ustave, vsaj ne /.a amendment delavskih pravic. Torij i v obeh strankah so že pokazali, da ao proti vsaki reviziji zvezne uatave; proti temu Je tudi ven velebizilis. In čeprav Je Itooaevelt po raz veljavlp iiju NI(A pokazal, da razume aituadjo In je govoril o potn-bi revizije ustave( je o'» prevelik opoftUni*t, da bl s«« spustil v boj /. reakcionarnimi silami d«Ve|e. Sigurno bl razcepil tudi svojo stranko, Itooaevelt te* ga ne I »o storil in ae Im prej pridružil nasprotnikom tega amend« menta Boj /a predlagano revizijo u-stave je torej stvar delavstva in reaniCno liberalnih sil d«*?.e|e Glasilo železničarjev zaključuje, da zna 11 tiya hoja vstati hlatvena farmarsko delavska atranka, ki bo slonela na atrokovnih unijah in farmarskili organizacijah Boj za fundameritelno revizijo usta ve zna prineati tudi fundamen-talno |Milth< no r«-orlenta« ijo socialnih akupin v deželi, ker bodo |a>d t< m vprašanjem ležali e-kofioRi ->kt problemi največje v a ž • lioati. - PIOlTIfl PROSVETA THE ENLUiH TEHMENT GLASILO IN LASTNINA SLOVSNaSE NASODNE rourogNK jrusoT* Organ W mmd prnUUk* to ik. tO..— NalMaal Narvtmaa: m Zdr*Un. drla>. (Ima CMmm) »« I« 00 n. Uiti«. Iiau pol M«. II t« " «*rt WU. « thk«o ,„ iw «7 M M «s 7« «a p* tau. - "^MrrtpM«. rataa i (or L'n»u4 *«*«-- <•»'•*« < • »4 CaaaAa M M Chkaa« and Ctaaro »7.M »-aar. forrlcn ruonlrm M M par jraar. bM ,«|mm* po (M«"''" JUiupM dostav la n»n«ru - P-Alli«..!*. U v al«*aja. f« j* priUAil postala«. . , Adv.rtka...« raua ^ a*r-*n.r,i M.nuaerlp«. tO aa«4ar i>uir <•»»•»■ ..........a«raaaa< and .uaH NaaW* ia »aa. bar i »a »tik a lutom f 1'KOMVETA MJT-it Ha U»a4al« < hira««. Illin»l. UKMHKN or TMK rMlKSATgU rBBSB llatom v ,AI»palM. na prlm»r «Jul» »I. IMA). poW« va»a«a bft»aa na na«lovu potna«.I. I« »w d i M 4aUiaa«m a*- ro/i.n.a l-onov.u ,« da .« >aai tta< M Zakon socialne zaščite Zakon socialnega zavarovanja je bil končno ■prejet v kongresu in zadnji teden ga je predsednik Roosevelt podpisal. Izvajati ae začne v dobrem poldrugem letu. To je prvi federalni zakon te vrste v Združenih državah, ki pa je priAel zelo pozno. Ideja socialnega zavarovanja je namreč te stara. Ameriški aocialiati in razni socialni re-formiiti ao agitirali za to idejo že pred tridesetimi leti in socialistični kongreimik Viktor Berger je predložil načrt socialnega zavarovanja v nižji kongresni zbornici pred več ko dvajsetimi leti. Ampak takrat je bila socialna zakonodaja v Ameriki tahu. Pri ameriAkih burboncih je Ae danea tabu. Oni ae ne bodo nikdar naučili, da je država dolžna podpirati brezposelne in »tare reveže; I>o njih "krepko-individualističnem" načelu mora Všakdo aam skrbeti za "deževne" in »tare dni, če pa tega ni zmogel, naj ae obrne na privatno dobrodelnoMt za miloAčino. Država ne sme podpirati nikogar! Kljub tej mogočni opoziciji, ki je mnogo desetletij stala kot nepremagljiva skala in zapi-rala pot socialni zakonodaji, je ideja socialne zaščite končno le zmagala. Ne bi bila v tako-zvanih normalnih časih! A v dobi največje krize, ko se je milijone in milijone delavcev znašlo pod kapom, brez vsakih sredstev eksi-stence, je bilo vsakemu Američanu, ki nima burbonske pameti, dovolj jasno, kaj je Amerika zamudila. Tedaj je tudi predsednik Roosevelt uvidel, da je treba nokaj storiti. Tako je pod pritiskom največje ekonomske krize priAlo prvo splošno socialno zavarovanje v Združenih državah. Razume ne, da prvi federalni zakon socialne zaAčite ni tak, kakršnega so si želeli pametni ameriAki delavci." Zelo je pomanjkljiv in luk-njičast. Hrezposelnostna podpora je skromna in zavisi od zakonodajnih ukrepov v posameznih državah; federalna vlada bo prispevala svoj delež Aele tedaj, kadar posamezni države sprejmejo zavarovanje proti brezposelnosti. Starostna pokojnina je različna. Zavisi od tega, kolikor Im> kdo prispeval. Prispevanje bo obligatno tudi za zavarovance. Najnižja me-sečna starostna podpora bo $80 in za polovico te vsote se zaveže federalna vlada, druga polovica mora pa priti od države. Poleg tega bo federalna vlada subvencionirala posamezne države za oskrbo slepih oseb, revnih vdov z otroci in otrok brez starAev. C'e hoče ameriiko delavstvo imeti poAteno socialno zavarovanje, ki bo krilo vse potrebne ljudi — danes krije le okrog UO milijonov oseb, ker so delavci na farmah in hiAni usluž-benci izključeni — in nudilo dovolj podpore, I»m treba A«- veliko boja in agitacije. Industrijske in vslt«d tega tudi delavske razmere s«» Iz-pri*minjajo od leta do leta in zato bo treba neprestano izpreminjati tudi zakon socialnega zavarovanja, če nočemo, da Im> v nekaj letih golo okostje brez mesa in krvi. V Ameriki je vse Alo in deloma gre Ae danes v se na — obroke Tudi zakon socialne zaičite je priAel v obrokih. Ne čudimo se, če je prvi obrok tako sku$t*'fta delavca. Pred tem obrokom ifi bilo nič — bila je trda ledina. Prvi obrok je komaj zoral ledino in ustvaril |x>dlugo bodočim obrokom, bo* d«N im revizijam socialnega zavarovanja in vsaka teh rev izij mora biti radikalnejša od prej-Anje, Ameriški ilelavci pa ne smejo misliti, da se Ih» aocialno zavarovanje izboljHuvalo samo od -eU- ali po milosti bodočih Kooseveltov. Ta miM'l in bila ogromna napaka Hrez boja ne nič' helavci ne smejo biti nikdar zadovoljni. Koomneltov zakon socialnega zavarovanja, »eprav je tnxiveno flab za ilelavca, je kljub temu va*eii zaradi tega, ker je ta zakon priznanje /ir» n nftrnltut j>tumin/i t ti f ilrirl H — nti ter velikega p«»mena ki veruj« jo v miren, nom«kegs drfavah. la ta« Za v !><• (in« d«'lav< k rat Krli in atiipli Risteina 'I ride«H let dela In ImiJs J« manj« Najbrž ne Ih« trelia n M ta priznanje oaiaiilt na| princi|*i\, v mi j uimrnu, «la n«- Mednarodno delavstvo proti vojni v Abesiniji Skupni manifest dveh internacional Bruselj, Belgija. — fl. — Glede spora med Italijo in Abe-sinijo in Mussolinijevih priprav za imperialistično vojno v Afriki so funkcionarji Htrokovne in-ternacionale in "druge" interna-cionaie izdali 31. julija sledeči manifest: "Mednarodna federacija strokovnih unij ter I)elav»ka in socialistična internacionala notirata z velikimi Mkrbmi alarmantno na-raAčanje znakov, da pride v Abe-siniji lahko vsak čas do izbruha vojne. Nadalje tudi beležita, da dosedanja prizadevanja za izravnavo spora med Italijo in Abesi-nijo niso prinesla nobenega rezultata. Vsled tega razglašata obe in-ternacionali emfatično svarilo. Predvsem svarita pred neizmernimi posledicami, ki bi neobhod države), ki niso storili vsega, kar je v njih moči za njeno preprečitev. In ko države, ki so članice Lige narodov, zalagajo faAiatično|boroieni državi, kakrAna je Ita- Abesinska duševnost Svojevrsten duhovai razvoj od velikega sveta odrezane dežele Mnogo smo že sliAali o abesin-tiki pogumnosti in samozavesti, ki napravi jata to ljudstvo za nevarnega nasprotnika tudi tako dobro organizirati in moderno o- Italijo z vsem, kar potrebuj« za ,jja Mai0 pa vemo o virih, iz ka-vojno, na drugi strani pa zabrar* terjh črpa Abeuinec to samoza-ju jejo dostavljanje municije in Vest in pogum. Čudna usoda U vojnega materiala ogrožani A- dežele, ki je na vse strani zaprta besiniji in ji s tem onemogočajo > proti zunanjemu svetu, ki je pri-obrambo svojega teritorija, tedaj hajala ž njim sicer v često do- jasno podpirajo napadalca. Obe internacionali apelirata na ves svet, naj se združi in soglasno protestira proti italijan tiko, a se tudi vedno znova in celo za dolga stoletja zapirala pred njim, je oblikovala značaj njenega ljudstva. Odkar je vla- no sledile taki vojni. Svetovni mir in mir Evrope sta neločljiva! jj0 eksikutive strokovnega kon Bilo bi nedopustno, ako bi svet fresa, defavske stranke in par-Lige narodov, ki je nedavno ob-1 lamentarnega kluba delavskih Hodil krAitev mednarodnih po- poslancev. skemu faAizmu, ki je vsak čas dal tej državi gioviti Menelik U., pripravljen, da razbije mir. Po- se ^jnosi z vnanjim svetom sicer zivata organizacije delavskega njio več pretrgali, vendar so o- gibanja in vse zagovornike de- Htall do danaAnjega dne Ae pre- mokracije n svobode naj priti- cej gkopi Abesinija je ostala v snejo na vlade svojih držav a bij4tvenih stvareh Ae vedno vase svojim kolektivnim vplivom in zaprta Bkrivnostna dežela, ki je podvzamejo vse možne akcije za dajed ^ življen8kega tempa mo- dosego mirne poravnave spora derne clviiizacije ln ki se čuti v med Italijo in Abesinijo. JiVoii osamljenosti v več nego e- V sličnem tonu se glasi tudi nem ^^ B bližjft yga. izjava angieAkega vrhovnega de- ka druga dežela na gvetu lavskega sveta, katerega tvori- godb po posameznih državah, zdaj dopustil odprto kršitev teh pogodb, kakor tudi mirovno pogodbo Lige narodov, po faAistič-oi Italiji,. . Bilo bi* nedopustno, ako Liga narodov, ki je baA v tem momen tu poverila posebni komisiji itu Vrhovni svet britskega delavstva zahteva od angleAke vlade, naj v Ženevi zahteva na odprti seji Lige narodov definiranje odgovornosti Italije ih Abesinije v zvezi z določbami mirovne pogodbe ter naznani svetu, da je kot članica Lige narodov pripra- diranje metod za apliciranje san;i vljena na izvajanje svojih obli- kcij proti posameznim krAitvam pogodb, ne bi hotela enforsirati provizij mirovne pogodbe proti Italiji, ki je napadalec. Če se Liga narodov v tem slučaju, v katerem je pravica od krivice tako jasna, ne posluii me- gacij brez strahu ali favorizma. Nadalje zahteva vrhovni svet angieAkega delavstva, naj Liga pošlje v Abesinijo nepristranske opazovalce. O Mussolinijevi haj-duAki pustolovAčini pa pravi: "Italijanski faAizem ponuja i tod, katere določa mirovna po- talijanskemu ljudstvu dvomljivo godba v zvezi z garancijo miru, slavo te afriške pustolovAčine kot in ne nastopi s sankcijami proti beg iz ekonomske, finančne, poli-napadalcu, tedaj lahko njena ie tične in kulturne dekadence, itak izničena oblast dobi smrt-1 Na razpolago ne sme biti nobeni udarec s posledicami, da bo nega tujega posojila, ki bi omo- uničen ves fundament kolektivnega mirovnega sistema. Ako bo napadalec vedel z gotovostjo, da bodo aplicirane vse sankcije mirovne pogodbe, bo to naj bolj Aa garancija za mir. • Obe internacionali emfatično razglašata, da bodo nosili odgovornost za izbruh vojne vsi (vse gočalo ubinjanje Afrikancev za ovenčanje novega fašističnega imperija. Pot do miru ne leži v prisiljenju Abesinije, da pristane na koncesije fašistični Italiji, mar-^ljo tega v mnogočem bistveno Stoletna odtujenosUAfcesinije nasproti ostalamu relM- je dala njenemu prebivalstvu potezo močne konservativnosti. Kratko* trajni stiki s svetom so to konservativnost samo krepili, kajti nestalnost vsega tega* kar jd prihajalo od zunaj, se je dokazovala tako reko£ sama, stara izročila pa so potrjevala svojo upra-vičnost preprosto s tem, da so obstala. Tako so se ohranili od pradavnih Časov neizpremenjeni ali skoraj neizpremenjeni speci fično abesinski običaji in šege, nazori in državne uredbe. Skupni temelj vsemu temu pa je glo-o,ooo članov med ameriškimi zamorci. V a|H*lu naglaAa, da b. uničenje krAčanske Abesinije zgražalo svetovni mir, tvorilo preklic krščanskih načel in povečalo odgovornost krAčanskih nanuiev. V a|M>lu zahteva, naj Liga narodov pošlje nevtralno komisijo v A-friko in podvzame tudi druge korake, da se zaAčiti neodvisnost Abesinije. morcev in belopoltcev v eno organizacijo. Obsojen je bil na podlagi nekega zakona iz časa telesne sužnosti. Zvezno vrhovno sodiAče je odklonilo njegov apel. Glavni stan stranke je poslal vsem klubom peticije za nabiranje podpisov. Zbrati jih namerava dva milijona. Peticije bodo predložene državni zbornici za črtanje infamnega zakona in go-vernerju Talmadgu za oprostitev Herndona. Moralen pritisk na državno vlado je edina pot, po kateri je mogoče izvojevati svobodo mlademu Herndonu. razlikuje od evropskega krščan stva, je umljivo. Abesinsko kri-čanstvo se izjavlja tudi zavestno za boljše in bolj krščansko nego vse vrste evropskih veroizpovedi. Križarskim vojnam so Abesinci n. pr. vedno energično ugovarjali, ker se jim je upiralo, da bi najmiroljubnejšo in najpopust-ljivejšo vero širili z mečem v roki. Križarske vojne smatrajo še danes za najočitnejši dokaz, kako je Bog Evropo zapustil, in po drugi strani, če kdo v Abesiniji kakorkoli zaničuje drugovernika, ga uradno postavijo na odgovor, ker se je pregrešil proti naukom svoje lastne krščanske vere, ki prepoveduje verski pritisk v vsaki obliki. UNITED 5TATE3 SHARE of V/ORLD INDVSTKIAL OUTPUT Ptr i to pri> trideset tocialnih Dve novi socialistični brošuri Chicago. — Prosvetni odbor socialistične stranke je izdal dve novi brošuri, ki se prodajajo po pet centov. "The Unions and the Socialista' je naslov prve, "The Farce of Farm Relief" pa na- J •lov druge brošure. Prvo je spi-. »al Ia , spisal (»eorge A. Nelson, vodja! Farmarskc unije v Wlaoon*inu in i socialistični kandidat za gover*' 1 nerja pri zadnjih volitvah Pri ! večjih naročilih je cena nitja. Naroča se pri Socialist Party,' f»P.» Randolph St., Chicago, Vil. I Akcija za osvoboditev Herndona <'his*go. - V smislu »klepa zadnje seje eksekutive je »ocia- j listična stranka pričela i akcijo, za oavoboditrv Angela Herndona, mladega zamorca il (»eorgije. | kjer je dobil 20 let zapora radi organiziranja brezposelnih ta- OBSOLE5CENT METAL V/ORKING CK Y C««t 60 AVAGHINE >>V M, III III ■ r*1 •4 60 14ro 1111 1111 1111 1111 10 30 10 fO - I Ml W HM tla mr Obsoleseent Power Plant rooo PRocessiNo / i»Yf«0M loaoY«a/aOU lot Y«crj0U m TCKTlLES lltON AND STt tL Tudi Amerika, kjer je industrija najbolj razvita, Ae vedno podeduje maAinerlju, tU»ti v reklarski industriji, ki bi morala biti I« davnu odpravljena, kakor kale risbi« Značilen primer za to mentali-teto abesinskega naroda, nam proži poročilo nekega evropskega trgovca, ki se je po triletnem bivanju v Addis Abebi vračal domov in je priAel k svojemu prijatelju, ataremu cerkvenemu dostojanstveniku, da se poslovi od njega. Za spomin mu je podaril duhoven eno izmed tistih čudnih abesinskih slik, ki nastajajo po strogih pravilih slikarske Ao-le v Gondarju in ki prožijo u-metnostnim zgodovinarjem Ae Ai» roko polje za raziskovanje. Slika je bila nekakšen triptih. V sredini je predstavljala Adama in E-vo ob padcu pod drevesom spoznanja, na desni njiju izgon iz raja, na levi pa nekaj nenavadnega: v stari cerkvi dve stilizi-rani podobi, ki je ena med njim« predstavljala Boga Očeta, druga pa žensko v enaki izdelavi. Na trgovčevo vpraAanje, kaj pomeni ta ženska, je dphovnik odgovoril, da je ta žerfska Sveti Duh in s tem sta načela pogovor, ki daje globoke vpoglede v abesinsko mišljenje. Sveta Trojica gotovo obstoji, je dejal Abesinec, a v povsem drugem smislu, nego si jo predstavljajo Evropci, ki si vsako predstavo skušajo komplicirati. Kako naj n. pr. JCvropci smiselno Odgovore na skrivnost, da je tvoje eno? Nasprotno pa nam kaže narava vsepovsod, da nastaja vsf iz spočenjajočega moškega in sprejemajočega ženskega principa, na ta način je potem Sveti Duh veliki ženski korelat močnega moškega in v sebi edinega Boga, Iz njiju zveze se je rodilo vse na svetu. Evropci imajo baje tudi neki pojem, ki ga imenujejo narava in ki ga spravljajo vedno v zvezo z Bogom, ta narava je celo povsod'ženskega spola. Evropci govore tudi o Vse materi Naravi, a pri tem je vendar ne istovetijo z> Bogom. V bistvu smo si edinit samo da E vropci pač ne pridejo do spoznanja tega, kar je najbolj preprosto in najbližje, ker jih zmoti vedno manija po zamotanosti. Zato so pa tako često v malem in velikem zapuščenih od Boga. Pomislimo samo, kakšna po Bogu zapuščena stvar je bila njih velika vojna pred nedavnim časom! Potem je ta preprosti in vendar tako modri mož, ki gotovo še ni bil slišal o sveti Ivani, začel razvijati iste nazore, ki jih oznanja ta svetnica v Shavvovi drami: Bog je dal vsaki deželi posebne pogoje, ki jih prenaša lahko samo eno ljudstvo, s tem je tudi vsakemu ljudstvu, ki noče slepiti samo sebe, prisodil namenjeno mu domovino. Toda večina evropskih narodov preprostosti tega dejstva ne sprevidi. 2e desetletja prežijo "tri hie-ne", Angleška, Francoska in Italija, pred vrati Abesinije in komaj čakajo, da jo požrejo, kakor so požrle somalske obale. Toda vsak otrok ve, da so somalske puščave za te hiene samo neplodno breme, ki jim povzroča samo izgube, dočim je Abesinija po drugi strani Bogu preblizu, da bi jo dal kdaj hienam v žrelo. Zaslepljene oči tujcev ne vidijo nI ti najočitnejših znakov. Ne vidijo, da je Abesinija po «voji legi kakor prava božja trdnjava na svoji nedostopni visoki plano-sti, ne vidijo sonca, s katerim jo Bog ožarja in ki s svojimi žarki tajca ubije, če se mu izpostavi samo za nekoliko trenutkov z golo glavo, dočim daje isto sonce Abesincu samo dobre misli. In Evropci, ki mislijo tako vzvišeno o sebi in gledajo tako prezir Ijivo na temnega Abesinca, bi morali pogledati samo nase, da bi videli na sebi znamenja, s katerimi zaznamuje Rog po Stari zavezi vse, ki jih je zapustil. A-li nimajo te vsi majhnih oči, ki so često grde barve? (Abesinci imajo velike, temne, žareče oči). Ali ne nosijo že mnogi stekel in drugih priprav na njih? (Ostrina abesinskih oči je naravnost čudovita in res ne potrebujejo naočnikov). Ali nima toliko tujcev kovinastih kosov namesto zob? Ali ni njih postava prečesto daleč od tega. kar bi bilo po božji podobi? (Abeninci so skoraj vsi krasnih, krepkih in vitkih postav.) Takšne stvari naj bi premislili tisti, ki gledajo zviška in t roparskimi nameni na Abesinijo. notem bi svojo misel morda spremenili. 7. ljudstvom, ki filozofira na , temelju svojega globokega ver- , škrga čuta tako ponosno o sebi in svojem poslanstvu, je seveda | težko opraviti s samimi diploma cijami, grožnjami in topori. —Po Jutru. ^deuekjs^vgvsu Pojoči pesekingrmeče Marko Polo, slavni potovalec iz 13 it/l, roda o hrupnih dovtipih hudih duhov ' * polnjujejo ozračje kitajskih pušča! « * muzikalnimi zvoki, bobnej.m in zJ^ orožja, da se potovalci v strahu ti^d 1 k drugemu. Podobno poročajo S dr,J ** starejših dob, a znamlnhfV^ Odorik iz Pordenona pripoveduje v 4 todlegel baje radi pomanjkanja vode. u jiirsko-biatriAki o-»Trnovem dobi državno posojilo julija 1935. — Kot smo jj( je moralo vodstvo za ilirsko-bistriški o-TVnovem prositi za likvi-Kako se je zadeva razvi-ni znano, vemo le, da _jno določen komisar, ki posojilnico tudi vo-pa se širijo vesti, je dr-ji na razpolago večje de-Beske vsem onim večjim m in zavodom, ki so si-obratovali, a so prišli leten položaj samo zara-krize. Med te zavode viteta tudi Posojilnica za utriški okraj v Trno-teri je priznano posojilo 0 1.500,000 lir. V koliko •ja ta vest resnici, nismo ifotoviti. >t mrtvih med delavci t AfriJtl julija 1935. — Predvi-da bo klima v Afriki 'like preglavice italijan-delavcem in vojakom, so se meri uresničila. Pred j inozemske agencije po-iz italijanskih kolonij Afrike, da vročina in tropske bolezni pridno ža-sed Italijani. Tudi naš list tem že poročal. Italijansko e seveda ni o tem poprej 1 Poročalo pa je o veli-itevilu bolnikov, ki so jih i v Italijo. Sedaj so fa- ii bili primorani, da ob-»pričo trditev inozemskih vsaj nekaj resnice o tem. fno obvestilo pravi, da je ijah umrlo samo med de-i trinajst oseb in povdar-> ni veliko število. Poro-i.da je veliko število de-Melo in celo umrlo tudi njo. i municije izgrajeni v o-Prave vasi, da bi «e mas-pred napadom jna, julija 1935. — Ce Ij« iz Postojne z avtobusi St. Vidu, zapaziš tik ijona drsni strani v Na-potforju na novo pozida-Na prvi pogled bo vsa-ll»l — nova vas. Ce si pa pobliije ogledamo to va» i ne bi vsakemu svetoval, pri zidanju je bil vsak »trojo zabranjen), videli Uk°J. 'ahko pod "in še več, ' '4*'»r i»» k J f MV* yi v (>j ne. To *1 J'* bil pri Jini Jul|i^i Kra- h, k . K /a. t vaeh rihaja- ki vla-'a po-«.a«u že »o pri- Talijansks vlada dela težkoče pri izdajanju potnih liatov Trst, julija 1985.—Znano je, da delajo fašisti pri izdajanju potnih listov velike težkoče, posebno tistim osebam, kj so politično sumljive. Sedaj pa neradi izdajajo potne liste tudi bogatejšim in imovitejšim, zlasti obrtnikom, trgovcem in industrijalcem. Pravijo, da je te. mu vzrok bojazen, da ne bi ti skrivaj nosili iz države prevelike vsote denarja. Umevno je, da je italijansko ljudstvo v strahu zlasti za prihranjen denar, posebno še, ker vedno bolj grozi devaluacija lire. Padec vrednosti lire je zlasti spričo velikanskih vojnih izdatkov skoro neizbežen, kar pričajo tudi zadnji borzni dogodki, Upokojenci in invalidi v Ajdov-ščini ko morali italijanizi-rati imena Ajdovščina, julija 1985.—Na ajdovski občinski urad so pred kratkim povabili vse upokojence in invalide radi prekrstitve imen. Dejali so jim, da je že skrajni čas, da si po dvajsetih letih "svobode" premenijo ime. Teden dni nato so že bila obešena na zidu imena nekaterih. Za pr.: Janušek-Janni, Bratuš-Ber-tossi, Vidmar-Vidmari, Bajc-Baci, Cesnik-Cessini, Hrovatin-Crovatti, Lavrenčič - Laurenti, Vodopivec-Bevilacqua itd. Strogo se gleda na to, da se vsak podpisuje z novim imenom, kdor bi se spozabil je kaznovan z denarno globo do 500 lir. Ce mislijo, da so si s tem pridobili par ducatov Italjanov, se presneto motijo, pač pa se zid med našimi in njihovimi ljudmi vedno više vspenje. Usoda naših konfinirancev Gorica, julija 1936. — Poročali smo že o aretaciji 28 letnega brivskega mojstra Stanka Prosena iz Ajdovščine. Imenovani je bil aretiran na podlagi denunciacije. Odpeljali so ga v Gorico v zapore, kjer ga je kon-finacijska komisija obsodila na petletno konfinacijo. Prvotno še nismo vedeli za kraj, kamor je bil odpeljan. Kakor pa smo v zadnjem času zvedeli, je bil deportiran na otok Ventottene, ki je postal zlasti znan po zadnjih velikih procesih, katere je izredno sodišče imelo nad konfi-niranci, kot ao pisali italijanski časopial, radi upora. Uradni popis živil Trnovo, julija 1935.—Konec meseca maja so občinski uradniki i>opiaali po trgovinah in drugih obratih vao zalogo moke, žita in drugih živil. 10 do 12 vojakov umre VKak dan v Eritreji in Somaliji Trst, julija 1935.—V našem listu smo prinesli že večkrat poročila in piama slovenskih vojakov iz Afrike, ki so pisali o zelo slabih razmerih, ki vladajo tam. To potrjujejo predvsem tudi zadnje vesti, ki jih prinaša inozemsko čaaopiaje. "Tempa," uradni francoski dnevnik, j« prinesel 19. t. m. vest. da vlada v Eritreji neinosna vročina. Zaradi tega. pa tudi na drugih po-•ledkah, umre dnevno 10 do 12 vojakov. Mnogo bolnih je bilo vkrranih v Mogadiiiriju (Soma bja) in ponlanih v Italijo. Isti čssopla prinaAa IH. t. m. telegram agencije Reuter iz Kaira, j da je bilo poalaruh v Italijo v zadnjih dveh tednih več kot 3,000 vojakov, ker niso mofli prenesti afriške klime. Sest vojakov so morali, zaradi njihovega nevarnega stanja, izkrcati že v Suezu, kjer jih je pet umrlo in bilo tudi tam pokopano. Vročina je neznosna tudi v Mas-saui (Eritreja) in znaša 50 stopinj v senci. Da ne bi prišlo do zastoja v izkrca vanju materiala, so morali poklicati iz Italije težake, ki so posebno odporni proti vročini. Tem plačujejo baje po 75 lir na dan. Veliki manevri italijanskega vojaštva v naših krajih Trst, julija 1935.—Italijanski časopisi so prinesli vest, da je Mussolini pdredil velike vojaške manevre. Ti se bodo vršili letošnje poletje v Sev. Italiji. Gotovo je, da se bo velik del teh vojaških zadev vršil predvsem naših obmejnih krajih. Kot se predvideva se bodo ti manevr vršili v vse večjem obsegu kot do sedaj. Naše ljudstvo bo ime lo od tega le prav malo dobička Veliko več pa bo imelo škode povzročene po vojakih, konjih in manevrih aamih. Znano je kak križev pot imajo naši kmetje ko se borijo, da jim priznajo vsaj del škode. Zaradi teh novic in bližajočih se manevrov je naše ljudstvo v velikih skrbeh Naši fantje vojaki na Dodeka-nezu Trst, julija 1935.—Radi ved no ponavljajočih se nemirov na Doaekanezu in nevarnosti, so morale italijanske oblasti pove čati tamkajšnje vojaške posad ke. Zlasti se je to zgodilo ob letošnjem uporu v Grčiji. Prv; transporti in mobilizacija prvih fantov, med katerimi je bilo tu di mnogo iz naših krajev, je bila deloma namenjena tudi za Do-dekanez. Zato se Često njih starši, ki prejemajo pisma iz Dodekaneza zelo čudijo, ker so bili prepričani, da so odšli vzhodno Afriko. Ker je dopiao-vanje zelo otežkočeno in omejeno, se od tam šele sedaj posa mezniki javljajo. Utrjevanje mejo Postojna, julija 19B5. — Kot poročajo iz obmejnih krajev pod Hrušico, ae v obširnih hru ševskih gozdovih, ki mejijo na Jugoslavijo, z vso naglico nada ljuje z utrjevalnimi deli. Zlast polagajo oblasti veliko važnoa, na žične ovire, za katere sekajo vzdolž meje več metrov širok pas. Male vesti V Velikem Dolu pri Komnu nameravajo sedanjo šolo dvig-niti za eno nadstropje. Komen-ska občinska uprava je v ta na men najela 18,000 lir posojila. Fašistični konzum ao pretekli teden ustanovili v vasi Dolenje v Brdih. Vas Dolenje je bila pred vojno prav na jezikovni furlan^ko-slovenski meji. Tedaj je bila večina prebivalstva še slovenska. V vsej Italiji Je bik) v me secu juniju brezposelnih 638,• 100, od teh 510,456 moških in 118,64.'* ženskih. V Julijski Krajini z Zadrom vred je tnašalo njih število 26,790. V Trstu ao dobili novega ar-mijakega komandanta. To lusk cijo je opravljal doalej neki di-vizijski general kot vršilec dolžnosti. Za novega poveljnika tržaškega armadnega zbora j* bil imenovan general Kubi j Scala, ki je pred leti poveljeval veron-ski diviziji. Fašistični tajnik v Nahrežinl ai pripravlja ponlovllni večer Trst, julija 11135. — Naš fašistični tajnik je nenadoma moral odpotovati, sami ne vemo ali prostovoljno ali neprostovoljno, v Abeainijo. Znan j« kot velik aovražnik naših ljudi, ka terim je kjerkoli je le mogel škodoval. Nenadoma pa ae je ob odhodu raznežnil in zazdelo at mu je, da mu morajo naši ljudje v zahvalo za vse "dobrote" pripravit i U-po odhodnico a pozdravnim večerom in primernim spominskim darilom. Toda vae mogoče, kar je ukrenil, da bi to prišlo Mpontano od ljudi, mu ni uapelo. Nj«-govi tajni pomočniki namreč mao mogli toliko vplivati na domačim*, da bi ae v rea-nici zahvalili i.% iz.«*dno dobroto t«ga fašiatu neg« "'dobrotnika". Ker mu m to uapelo in ae kljub vnemo m mogel vzdržati, da bi brez čaati in alave odš«i na odgovorno nacionalno delo, je aam organiziral v*« potrebno. Naj- PlfrfttlTS - l«— ■■■■ —rm—vrm~rrmr——rrmm=E—: prej je sklical vaščano k sebi, jim držal navdušen, mimo ušes žvižgajoč govor, nato pa je posegel v njih tepe in zahteval od vsakega po 5 lir za njegovo težko pot. Drugega dne je poslal po hišah posebnega nabiralca prostovoljnih prispevkov za darilo, ki ai ga bo na ta način v imenu vasi sam eebi poklonil. Ker mu pa vaščani niao hoteli ostati vsega dolini, ao mu pripravili na vratih res primerno darilo, na katero se bo brez dvoma »pomnil, ko bo zagledal Abesince in grosote, ki pripovedujejo o njih, zlaati če dobe ujetnika v svoje roke. Tako je zaalužtno končal svojo kariero človek, ki mu vae ljudstvo ne privošči nič dobrega, na njegovi poti, kakor tudi on ni niti ene ure olajšal našim ljudem. Nova karabinjerska postaja Hotedršica, julija 1936__V vasi Novi Svet pri Godoviču je popolnoma na novo otvorjena karabinjerska postaja, ki šteje 10 članov. Ta nova postojanka javne varnosti ob meji je najbrž« v zvezi z vojnimi utrdbami v obmejnem pasu ob Hotedršici, Godoviču in Novem Svetu. Gospodarsko stanje na (ioriAkem Zadnji uradni ot-nika, katerih eden je bil jugo-ajovanaki državljan, drugi pa neki obmejni lastnik, so kmalu izpustili. Kakor doznsvamo, ao Bajta obudili na petletno konfinacijo z popolnoma neznanih vzrokov. Domneva pa se, da je vmea de-nunciacijs in upamo, da ae bo posrečilo dokazati njegovo neprizadet oat. <*m»m t m* Vesti iz Jugoslavije UMRIJIVOST DECE V MESTIH Blizu 70 odstotkov naše dece nima socialne saššUe ____— Jugoelovenska unija za zaščito otrok izdaja revijo "Narodni podmladak", ki temeljito razpra vlja o vseh problemih varstva o-trok. V zadnjem zvezku te revije je ugledni javni in socialni delavec g. Slobodan 2. VldakovM napisal obširno razpravo o komu-nalno-socialni zaščiti otrok v ju-goslovenskih mestih. Razprava se opira na pregledne statistične podatke, zbrane od tajništva Zveze mest in od socialnih uradov raznih mestnih občin. Otroci žrtve tuberkuloze Statistika je ugotovila, da ae preko 17'« vaeh novorojenčkov v mestih že v prvih dneh življenja inficira z jetiko zaradi obupnih stanovanjskih razmer in splošne bede. Procent umrlih otrok do 14. lets starosti v primeru a splošno umrljivostjo za jetiko v naših mestih daje naslednje številke: V IJ^bljani 4.3, v Srem-aki Mitrovici 10, v Sisku 11, v Zagrebu l«^, v Hvaru 16, v Veliki Kikindi 20, v Beogradu 20.6, v KragujeVcu 29, v Beli cerkvi 30. _ Umrljivost dece, povzročena od vaeh bolezni, pa znaša v odstotkih napram številu rojstev v Ljubljani po statističnih podatkih lsnskegs leta 9.6 pri deci do enega luta starosti, pri deci do 14 leta starosti pa v primerjavi s številom vseh smrtnih primerov 19.7. V Zagrebu znaša odstotek umrljivoati enoletnih otrok 16.6, odatotek umrljivoati otrok do 14. leta v primerjavi z vaemi smrtnimi primeri pa 30.8. Podat, ki so zbrani za vsa mesta naše države. c Statistika pa se raztega tudi na stanovanjske in prehranjevalne razmere. Lani od maja do avgusta ao se vršile v vseh večjih mestih Jugoslavije ankete o ata-novsnjakih razmerah. Iz skupnega pregleda podatkov je anketa ugotovil«, da ima v naših mestih 8ti odstotkov tuberkuloznih družin samo po eno sobo za prebivanje, 14 odstotkov tuberkuloznih družin dve sobi, več sob pa ima samo 3.2 odstotka. V 20 odatotkov primerov živi v enem samem prostoru 6 do 7 oseb z malo doco. 86 tuberkuloznih bolnikov spi celo v isti postelji z zdravo deco. V Beogradu so preti tremi leti ugotovili pri šlrenju nalezljivih bolezni, da je bilo od 8.04 primerov Akrlatlce 260 primerov v stanovanjih do 100 kubičnih metrov velikosti, 82 primerov v stanovanjih do 200 ku bičnih metrov, a samo 12 primerov v stanovanjih preko 200 kubičnih metrov. Podobno je bilo tudi pri širjenju davice. I leda, najmočnejši pomočnik smrti Pri sAftistiki o umrljivosti dece ao navvdotii tudi poklici staršev. Na trgovce, Industrljce, ren- tirje in baplfrjejodpajla »•mo 10 odat. od At«wila Umrlih otrok. Na Po poklicih pa je življenjska doba po uradnih podatkih znašala za veletrgovini, bankirje iu industrije« 68. za odvetnike in zdravnike N3, za državne uradniki 47, za delavce —» profeaioniate 33, za nekvalificirane delavce 29. za ženake delovne moči v tovarniških obratih pa komaj 21 in pol leta. Uradni in statistični podatki beograjske občine od leta 1930. so ugotovili, da bi bil« vsa v Be ogrsdu konzumiranu hrana do-voljna kot minimum samo za 172.314 prebivalcev, dočim je i mel Beograd 226.065 prebivalcev. Računski povedano je torej manjkalo najpotrebnejše hrane za 53,615 prebivalcev. Ti podatki dokazujejo aestradanje širo kih mas, ki jih tvorijo siromašne rodbine z mnogoštevilnimi o-troki. Statist, podatki in ugotovitve raznih anket kažejo zdravstveno in socialno stanje mestne dece samo v splošnih potezah. Rezultat vsega statističnega materini* j« ta, da vpije 70 odatotkov jugoalovenakih otrok ali 5 in pol milijona mladih grl po najpotrebnejši socialni zaščiti. K temu žalostnemu dejstvu je pisatelj dodal: Kaj storijo mestne občine za varstvo otrok? Bodimo iskreni! Zelo malo! Razen pohvalnih primerov 50 večjih in naprednejših mest na čelu z Zagrebom, Beogradom in Ljubljano, ki daje 33 odstotkov vsega svojega socialnega proračuna za dtsčjo zaščito, storijo ostala mesta prav malo ln mnogokrat eelo nič na polju prave dečje zaščite. Pri neki u-radni anketi smo ugotovili, da 81 % vseh naših občin nima niti posebnega oddelka za varstvo o-trok, kaj šele kake dečje ustanove ali kakih pravilnikov in predpisov za zdravstveno, pravno, materialno in moralno zaščito dece. Alt sme tako ostati? Ali ni osnovna dolžnoat vsake mastne občine, da akrbi za avojo deco in da, žrtvujoč sedaj več za pravo varstvo otrok, črta v bodočnosti iz svojih proračunov visok« ppatavke za bolnlAnlce jirtiČnih, za policijo, za jetnišnice in za zavetišča v vsakem oziru škod Ijivih članov svoje skupnosti? -Tvterai <4 fiiliirM O. K. Waaser, visok uradnik AsMocisted Ga« K Klet trie to. Longov nasprotnik izgubil delo Izgubil g« je nn pritisk "Kingfiaha" Človek ob nevihti d<*lave<' (UA, na bodri* poklice ps 25', e In svo-tsradl vi- soke umrljivosti otrok in delavstva se je povprečna doba življenja v Beogradu znižala na 88 let. Da ae ol> nevihtah ne smemo zateči po«) drevesa, Je znano, vendar velja to pravilo ImIJ za posamezna drevesa in drevesne skupine, ki stoje na samem. V gozdu smo pred atrelom kollktu* toliko obvarovani, če ae Izognemo najvišjim In najbolj razvitim dreveaom, ki vlečejo strelo lian«« že zavoljo večje vlage (nai seboj. 0e nas preseneti nevihta n« prostem |>olju, tedaj je najbolje da letamo na tla in siccr po možnosti v sredo reate. Tudi v do-mil moramo biti previdni. Držimo se čim bolj daleč od vodovodnih ln plinskih na|>elj«v, od peči in večjih kovinaklh predmetov. Tudi ob oknu ni dobro stati, a to ne zavoljo zračnega loka, ki prenaša |*> sploAm-m na-, ,, . , ziranju n«Jr«jAl strelo h Mboj,« unij«. Hrlrika Kapreaa, ki temv«č zsvoljo teira, ker amo , Nevv Orleans, I .a. Ker je Gin »rge A. VVsIlaee, drugi pod-ptedNednik državne delavske federacije, odprto nastopil proti louirtianakeniu diktatorju 'King-fishu' Longu,. se zdaj nahaja med brezposelnimi. Odslovi jen je bil kot brivec v hotelu iient-ley v Alezundriji, I,a. Zgodilo ae je kakor je U>ng namignil po objavi dveh odprtih pisem, katera je Wsllsce pisal predsedniku državne delavske federacije iu urgiral organizirano delavstvo, naj pri prihodnjih volitvah pomaga poraziti zveznega senatorja la dvomijo v njegove motive." Long je nedavno pozval prednednika Itoosevelta ua debato, noče pa sprejeti poziva za debatiranje z Normanom Tho-maaom, ki bo iim«l v oktobru večje število shodov v l/oulalani. /Vi marajo po ghebih doBtuuljenih čehou Cleveland. Okrog 8000 delavcev cestne železnice je zadnjič odklonilo plačilne čeke, kater« so dostavili akebi v službi Urnik* Kkapresa kompsnij«, Pri t h j družbi je nastala stavka prve dni atgusta, ko je družba je Mil iivmji Is narsdll lo krssso Ali «tc naročeni na dnevnik "IVosveUT? 1'udplrajU avoj listi I*ndor daliea na ZdruAem r rancijo no mornarič vrAi v prih«i sne je boflU | 17 avg Anglija je anila, da je |*ovahila drsate, Ja|»onsko, ltalij«» na preliminar-čho konferenco, ki ae odnjf-m oktobru. Ka-abljeni tudi Nem- čija In HovjvUka unija. Zaroka na grobu POVEST Spiaal Mihcvc Nim — "Res? Kdo ga je ovadil? Povejte mi to, gospod doktor, prosim vas, sem ga prosila, prijela za roko in mu proseče pogledala v oči. — _ 'Toda gospodična, se li zavedate, da zahtevate nekaj, česar vam po svoji dolžnosti ne smem povedati? . . . Prepričan sem, da ljubite tega človeka; kako bi se sicer tako zanimali zanj! Lep je res, ali . . ." — — "Zelo se motite, gospod doktor," sem se zasmejala njegovi žalosti, ki ga je prevzela ob tej misli. "Ne ljubim ga, pač pa ga ljubi Ada Venturinijeva, moja nekdanja sošolka In prijateljica," sem se končno zresnila. "In vse se mi zdi," sem nadaljevala, "da je ovadba krivična in lažna, da gre tu za kako maščevanje ali zmoto, kajti poznam ga dobro, saj sva z Ado Venturinijevo bili z njim v gorah več ko teden dni. Tudi vem, zakaj je prišel sem, četudi od tistega časa še nisem govorila niti z njim niti z Ado. Radi nje je prišel sem, ker ona ga ljubi." — — "Je res, kar pravite, gospodična Sabini?" se je razveselil Montelli, obenem se pa tudi sam začel bolj zanimati za stvar. — — "Res Je, pri bogu," sem ga prepričevala, "sicer se pa lahko sami prepričate, saj . . ." — —- "Verjamem vam," mi je odvrnil in se zamislil, potem pa zopet |>očaai nadaljeval;— — 'Tudi meni je zatrjeval, d» Jo prišel sera zgolj radi Ade Venturinijeve. Vse to verjamem, saj tudi ovadba pravi, da je prišel sem radi nje; toda ovadba pravi tudi to, da Je gospodično Venturinijevo docela premamil s svojimi komunističnimi nazori, da je prišel semkaj z neko posebnojialogo, da iz nje izvablja denar za neke posebne namene, da ..." — "Kaj?I" je pri tem kriknila Ada in planila s stola. "Povej, povfcj takoj, kdo ga je ovadil, kdo je vse to . . ., kdo je tako . . .!" "Počakaj, potrpi l" jo je mirila Anita In s še večjo vnemo nadaljevala svoje pripovedovanje: "Do tega trenutka sem mislila, da mi je Montelli verjel, kar sem mu pripovedovala o Pavletu. Potem pa, ko mi je povedal vsebino ovadbe, sem spoznala, da je mislil nekaj drugega, ko me je vprašal, če je res, kar mu pripovedujem. Mislil je namreč, če je res, da ne ljubim Pavleta, in to ga je potem tako razveselilo, ko sem se mu zaklela, da govorim resnico." "Vidite, gospodična Sabini, tak človek je ta Umik. Ovadba pa navaja tudi docela verodostojno priča. Kaj pravite k temu? Sicer se vam pa ne čudim. Mladi ste še in naivni, vsakemu verjamete, jaz pa imam izkustva. Ne poznate teh prekanjencev; vsega so zmožni, zviti so, iznajdljivi, trdovratni in ponavadi celo zelo inteligentni in Izobraženi. Svetujem vam, da pustite to in se ne brigate dalje za to stvar. Pomirite tudi gospodično Venturinijevo ter ji takisto svetujte, naj bo pametna. Mi ji ne bomo delali sitnosti, ker je iz ugledne hiše, in tudi ovadba sama pravi, da je ta zapeljana, da Je orodje v UrnikovHi rokah in da je v resnici (Hivsem nedolžna." 'To me Je tako preplašilo, da som Se še bolj zagrizla in odločno sklenila, da ne popustim in da ga vsekakor prepričam o ničnosti ovsdbe. "Prisegam vam, da se motite, gospod Montelli," sem začela iznova. "Sicer pa zahtevam, da ste z menoj popolnoma iskreni in da vsaj v tem primeru ravnate po svoji vesti, ker sicer ne morete več u|>ati, da bi šo ostala prijatelja. Verjemite mi, da bi se kot prefektova hči ne spuščala v to, če bi ne bila trdno uver-jena, da je Urnik nedolžen in da gre za maščevanje ali kvečjemu pomoto. Povejte mi, kdo ga je ovadil!" sem postala že kar ostra. "No, če že hočete ... Scalpi, saj ga poznate," se je naposled vdal. "Scalpi?! sta zopet kriknUi obe hkratu — Ada in gospa Saivadorijeva. "Kako, da mi to že prej ni padlo v glavo!" je že skoro onemoglo in bolestno zašepetala Ada. "Potrpi še trenutek!" je nestrpno nadaljevala Anita, ki je že kar zardela od živahnega pripovedovanja. "Naposled sem ga vprašala še to, kdo da je tista priča, ki jo je prej omenil. Tudi to mi je povedal. In kdo, mislite—?" je Anita povzdignila ln zategnila glas ter z vprašujočim in zmagoslavnim pogledom oši-nila obe sobesednici. Kratek hip je pomolčala in ki maje z glavo ogorčeno in s poudarkom spregovorila: "V svoji hiši ga imate." "V moji hiši 7" se je na moč začudila Saivadorijeva, sklenila roki in stopila korak nazaj, kakor da ne verjame tega. "Pa, v vaši... gospotj £iusepj>o Turato., 7 Teta je pomolčala in kakor zmetan* blodila s pogledom iz kota v kot j)< . prgviš?" je naposled zašepetala. "On. |frVse sem spravila iz doktorja, vse vem, a jutri mi pokaže ovadbo." ' ^ Zdajci je Ada planila k Aniti in Jo bi4& bo-sede vroče poljubila na Čelo. Vsa je drhtela, potem pa 4e skoraj padla na otomano in se spustila v jok. Anita je isedla k nji in jo tolažila: "Ne jokaj, saj ti nisem še vsega povedala; vse se bo uredilo." Pri teh besedah se je Ada zganila in se okrenila proti prijateljici, a ihte-nja ni mogla zadušiti. Ada jo je nežno in ljubeče objela okrog tresočih ae ji ramen in zopet začela: "Ne le da sem vse spravila iz njega, ampak sem ga tudi prepričala, da je Pavle nedolžen. Pojasnila sem mu, kako je med teboj in tScal-pijem. Tudi on ga pozna in natibem zaničuje. Doušnika v srcu nikdo ne ceni; ovaduhi se celo sami med seboj zaničujejo in vsak se ponavadi tudi povsem zaveda svoje nizkotnosti, zato pa je potem tem zlobnejši. — Zdi se mi, da sem končno in po vsem trudu vendarle oživila nekaj tiste plemenitosti v Montelli ju, ki mu je še ni pokvaril njegov poklic. Ne prištevam ga med najslabše ljudi. Morda korenini njegovo nagnenje do mene rea v kaki človečnosti, zato sem mu potem lažje zganila to človečnost samo. Skratka: Obljubil mi je, da Pavleta te* kom enega tedna spravi fz zapora, aH pod pogojem, da še isti dan zapusti Italijo. — Vidim ti že na obrazu, da hočeš vprašati, zakaj šele čez en teden. Šele Čez en teden zato, da se bo medtem Informiral o njem v njegovi domovini, v resnici pa prej ko slej le zategadelj, da bi ne izgledalo sumljivo. Mislim, da se boji Scalpija. A tudi ficer nima povsem prostih rok. Obljubil mi je tudi, da ga ne bodo več pretepali. Kaj vse bi drevi počeli z njim! Hotela sem ga preprositi, da bi ga dal v boljši zapor in mu dovolil kake olajšave, a je vse to odbil, češ, da je povsem nemogoče. No, razumem ga, boji se." "Pa ga lahko ob iščem?" je goreče vprašala Ada, ki je že nehala jokati. *We, tudi oibakati ga ne moreš. Tam nikogar ni dovoljeno obiskati, da bi ljudje ne videli, kako j)h mučijo. , , (Dalj« prihodnji*.) Frank lleller: SIBIRSKI BRZOVLAK (Nadaljevanj*.) Ko je bil že daleč od kazine na pustih )>oljanah med Zoppotom in (»danskim, je o|>azil nekaj. Za Relnij je zaaliAal ljudi, ki so na vso moč tekli. Njihovi glasovi so ga zdramili iz zamišljenosti. Krik. ki ga je slišal za seboj, je pričal, da ti ljudje nekoga love. Toda žele počasi je spoznal, da je bil ta nekdo, ki so ga lovili, on sam, Zaničljivo se je nasmehnil v nočni temi. Lahko jim privoAči lov, če si ga žele. To ga je mikalo Sele ko je zaaliAal za seboj ren-čanje policijskega Ka je minil ameh. DKHKTO POGLAVJE Zarota malih in velikih mo). ganov Od trenutka, ko sta priAla Gerdt l.yman in Jakob lsiaki do zaključka, da je blaznežev denar po boOjem in čkiveškem pravu njuna last, je Gerdt Lyman za-pečatll ta zaključek Ae s i »H trni čaAicami konjaka To je |>omno-žilo število njegovih čašic konjaka tisti večer na trinajst. Ko je plaval zadnjo čaAko in grenko vodo Jakoba laorkega, ae je iz-kazalo, da mu je ostalo še >«>. de m* to mark. Jakob Uocki Je klical žiuga boga za pričo, da nima niti beliča. Sedemsto mark ni imelo nobenega pomena za ljudi, ki so *e pripravljali razlastiti prihodnjega dne milijon v zlatu. Nasprotno se je pa dalo mnogo priigrati v kazini s sedmimi stota-ki. Zato sta odAla v kazino igrat po sistemu Jakoba Isoekega. Saj je bil dosegel presenetljive uspehe, ko je igral za blazneža. Ko sta odhajala iz kazine, je bila ura dve po polnoči in imela sta skupaj tri marke. Vse drugo je p ■ i Ladijski zdravpik je sedel nekoč popoldne na krovu ladje, na vzhodni strani, ki je bila že v senci in zato hladnejša. Predsodki vzhoda in zapada ga niso zanimali. Zanj je bil Bengalec prav tako potnik kakor vsi drugi ko razliko med njimi in drugimi pa je moral ladijski zdravnik vsekakor ugotoviti: temnopolti potnik je bil zanimivejši kakor vsi drugi. V roki je imel zdravnik stekle-ničico zdravila rdečkasto rjave barve. Pravkar je bil prišel iz kabine, kjer je imel neko klijen-tko: nervozno (farno. •Po krovu se je plazila mačka, ki so jo imeli na ladji že bogve kako dolgo, da je postala čisto domača. 'Z našo mačko bom napravi nedolžen, neškodljiv poizkus," je dejal zdravnik Bengalcu. Na listič iz svoje beležnice je kanil nekaj kapljic iz steklenice in pomolil list mački. ifačka je list povohala, potem pa je postala čudno nemirna. Hlastno, sunkovito je premikala glavo sem in tja, cele sekunde se je vela kakor plešoč der viš in strmela z izbuljenimi očm okoli sebe kakor kakšno bitje, ki ima nenavadne privide. In čudno; tudi Bengalca je prevzelo skrivnostno razburjen je, ko je z drgetajočimi nosnicami vdihoval vonj kapljic. In roka mu je zlezla na čelo, na tepie, na vranje črne lase, kakor bi ga mučil strahoten spomin. "To je tinetura valerianea", je šepnil. "Da, v tej steklenički je tinetura valerianea," je začudeno po trdil ladijski zdravnik. "Baldria-nova tinktura". Izcedek iz bož-jastnice (božjastnica je valeria-na officirialis.). Mačke so zaljubljene v ta vonj, zato imenujejo božjastnico tudi mačje zelišče. Za človeka je baldrijan pomirjevalno sredstvo, zelo občutljivo mačko pa utegne spraviti prav v ne kakšno ekstazo, zamaknjenost. "In zaradi njega časih kar po-besne male mačice ... in tudi krvoločne velike mačke", je dodal Bengalec in glas mu je vzdrhtel. Ko se je nekoliko zbral, je za čel pripovedovati: "Pred nekaj leti je kazal v mestu Bomba ju neki indski kroti lec levov svoje umetnije. Bilo je v nekem cirkusu na glavnem bul-varju. Na krotilčevem sporedu je bila tudi točka, ki je sicer znana in pogosta, a vzlic temu zelo nevarna in tvegalna: lev odpre na stežaj svoje žrelo, krotilec zagrabi z obema rokama njegove Čelusti, kakor bi jih hotel držati vsaksebi, in vtakne potem svojo glavo v levje žrelo. Ta točka je nadvse učinkovita. Gledalca izpreleti, kakor bi tičala njegova glava v žrelu leva in prijetno olajAanje začuti, pa tudi nekoliko razočaranja, ko je krotilčeva glava spet is strašnega žrela. "Kralj kralja živali" — tako se je imenoval v svoji glumaAki bahavoati krotilec levov — je i-mel pomočnico, ki mu Je med njegovo najnevarnejšo točko pomagala v kletki. Rila Je očarljivo lepo dekle. meAanka nenavadno skladne, popolne is* ta ve. V njenih žilah sta tekli indska in e-vropska, najbrž portugalska kri. V lesketajoči se obleki, obšiti s steklenimi biseri, je čepela med predstavo v kotu kletke in piska-la na preprosto piščalko neko melodijo, podobno tisti, ki jo slišimo pri krotilcih kač. Zakaj se je iznenada zbudilo v srcu tega dekleta sovraštvo do krotilca levov? Kdo more to doumeti? Kdo ve, zakaj ženske neizmerno ljubijo, zakaj neizmerno sovražijo? Morda je bila ljubosumnost, morda ranjena niče-murnost tisto čuvstvo, ki je i-gralko pripravilo do sklepa, da u-mori svojega prijatelja in mojstra? • Nikoli si še ni nihče domislil zahrbtnejšega umora. Na vonju tega rastlinskega izcedka, te baldrijanove tinkture bi moral priplavati angel smrti. Preden je stopil krotilec zveri v kletko, se je njegovi pomočnici posrečilo, da je orosila njegove gladke lase z neko tekočino. To je storila skrivaj, ne da bi bil kdo opazil, kakor bi ga bila zaljubljeno božala. Tekočina je bila mešanica beldrijanove tinkture in nekega dražilnega soka, ki ga je odkrila med številnimi strupi indske-ga skrivnostnega čarovništva. je igralk* na piščalko hfop ordsilf krotflcu lase, trenutek, preden, se je začela predstava. Upala jf: če bo krotilec vtaknil glavo vtfevje žrelo^bo zver začutila dražilni vonj baldrijanove zmesi. Ogromno mačko bo prevzelo vznemirjenje. Savsnila bo, s podzavestnim gibom bo zaprla na široko odprto žrelo, in v človeško glavo v žrelu se bodo zasadili zobje roparice in jo do smrti ranili . . . Kakšen grozoten, a vendar osrečujoč pogled za žensko, ki hlepi po maščevanju! To je bil dobro premišljen morilski načrt krotilčeve pomočnice, igralke na piščalko. Ko je prišel pričakovani trenutek, je pognal krotilec leva kakor vselej na lesen podstavek, pregrnjen s preprogo. Svojemu krotilskemu vplivu je tako zaupal, da se je kakor zmerom približal živali z golimi rokami, brez strašilne pištole ali kakšne druge potrebščine, ki se dobro obnese v nerodnem položaju. Kakor prastara uspavanka se je začula pesem igralke. Kako čudno je gledala ta ženska moškega! Toda on tega ni opazil. Na svoji PONDKURK. iq Avcr [ Jflavi J1' 'mel z^ahrbtno tiri zapisano smrtno