Posam. štev. Din 1*—, četrtkova In sobotna številka Din 1»50 DR^HIŠTVO .Na- rorfneja lista- je v Mariboru, Jui* Čioeva ulica 4, I, nadstropje« *— Telefon interurban Stev. 276. , —• s==> Rokopisi se no vračajo v t=o» UP2AVA 30 ▼ Jurčičevi ul. st. 4, pritličje desno. — Telefon št. 24. SHS poštno*črk. račun za »Tabor*4 11.787, aa »Narodni list- 12-853. Na naročila brez denarja se ne ozira« Inscratnc cene po-dogovoru. iznica liceja Maribor, četrtek 1. novembra 1923. 0 Izvoz naših vin 248 (44). 'n trfTovska pogodba 7. A v st riti o. % ^ dai.s® prično trgovinska pogajanja eotlh' 'r30 Za s^*eP n°ve trgovinske po-Vpr *’ ^.a 'J3* Slovence je to zlasti važno kaša^11'16 ^'e za^° Pai*avn0» da se je ^ie t>avnos^ ze dolgo časa zanimala za aalo ,Iedv8eni pada v oči, da so bili v ce‘e£acijo imenovani trije — sicer pestovanja vredni — možje iz s. . dc*a, bi imajo — o tem lie dvomimoj Vo,3°V^ dobre volje in morda tudi do-*erjeSr'-0bT10sU za provedbo važne poln; 'g, e ib® naloge, katerim pa moramo str j j Q °^enci bot neposredni mejaši Av-Vanje °d^ebati vsakršno globlje pozna-gospodarskih razmer in’ — ^irvi- P^ed njimi načelnik iz tr- preVPRa ministrstva g. Savič, mož, ki našimi gospodarskimi krogi v da v ra javno izpovedal svoj »čredo«, ^ C6 kraje ne spada industrija, češ, *5(W°- Prev€Č na meji, in da so mora osredotočiti bolj v Srbiji in’ Ga Človek s takimi pojmi po bo zastopal interesov na-jasno, in zato tudi ne mo-vanj zaupanja. Vse to naša dobro čuti in vedno glasneja poti nami zadnji čas zahteva, da se v delegacijo za pogajanja z strokovnjaki iz Slovenije SloveITce ‘najvažnejšega po-Vprašanje izvoza naših vin v vra[iQir- Zato je naravno, da naše vino-^aijh . pogajanja z Avstrijo posebno ! i>0- $e in" "sadjarski odšek’ kmeti.i- Za ®^ovcn’i° v Mariboru ham to, j^. al tozadevno zelo poučno okrožni- toj j? Bi morala služiti našim delegatom ' 8i+aZa za P°l?aiania- Odsek pravir l$!j ’ Racija na vinskem trgu je daneš Se. da se vp]pj visoke avstrijsko uvoz- ^oio^he (60 zlatih' kron za hi) in vsled hvo^0 Avstrije, da morajo vsebovati 0a vina najmanj 13% alkohola, za v"6 **a ti^voziti — izvzemši kake po- ^>st»-.Valiteto — niti hektolitra vina v - fl3o. Jugoslovensko-bolgarska konferenca. Konferenca prekinjena. Beograd, 31. oktobra. Včeraj je dospel v Beograd predsednik našo delegacije v komisiji, ki zaseda v Sofiji, da uredi sporna vprašanja med našo državo in Bolgarijo. Predsednik dr. Milota Novakovič je prišel po navodila za hadalj-na pogajanja. Delo sofijske konference je namreč zaostalo, ker jo Bolgarija po- — Nove ihstrukcije. nudila prenizko odškodnino za rekvizi-cije, ki jih je izvršila med vojno Pa pašem ozemlju. Konferenca je bila Ha nekaj dni odgodena. Pričakovati je, da bo dobil dr. Novakovič take informacije, da se bodo mogla pogajanja takoj po njegovem povratku v Sofijo nadaljevati. Ministrski svet. Še vedho razvrstitev uradnlStva. Beograd, 31. oktobra. Včeraj zve- svet poveril pravosodnemu ministru g. Čer se je sestal ministrski svet, da nada- dr. Periču izdelavo osnutka o razvr-ljuje diskusijo o razvrstitvi uradništva stihu uraduištva. Ta osnutek je minister po kategorijah in grupah. Seja pa je bi- g. dr. Perič izdelal tekom dveh tednov la prekinjena, ker je bil ministrski pred- in o njem poročal na včerajšnji seji sodnik g. Paši c poklican na dvor. Ker ministrskga sv.eta, jo delo zelo komplicirano, je ministrski Rešitev saške krize. Pogajanje za sestavo fiovo vlade. — So cijalištični ministrski predsednik. — Pojemanje stavke. Dresden, 30. oktobra^ (Izv.) Pol- piki strank Sporazumeli v tem’ smislu, uradno se poroča, da se vrše med držav- da sc morajo sedanje nevzdržne razmere nim komisarjem in voditelji saksonskih čimprej odstraniti. Medstrankarski spo-strank pogajanja glede sestavo novevla- razum določa, da se mora mesto došeda-de. če bodo imela ta pogajanja uspeh, bo uje vlado izvoliti novi ministrski pred-sklican deželni zbor, ki naj izvoli novega bednik. Komunistični poslaHeci je nato ministrskega predsednika. Vendar pa ob- kot tajailc prečital pismo ministrskega ^5^' iti Madžarski je Avstrija zfii-t5 Hi ^.°Zno carino od 60 Ha 30 zlatih K h dal*19’ l^a ugodnost se bo skoro goji® fia« ^ '?0Sc?i Hudi za naša vina, če bo-emgati fo zahtevali. A žalibog a?:otinostjo samo tudi "no bi bilo j4 Avs^?’. zaradi že omenjene določbe. ^ Pod Dripnsti uvoza vina, ki p 8Vq. ^ nlkoKola, da .na ta način v9 *0ajj '0 ’astno vinogradništvo. Kakor njisih \Pa imajo Haša vina le redko (v k- alk0v .naiholjših vinskih1 letinah) £ ^ toret° i navadno pa precej manje n^ati ,Spl°b ne bi mogla v Avstrijo fet. Spr» Se ?° Pn^reči te avstrijske do-L °v ZaGlavni boj Haših dele Pogajanja z Avstrijo očbij biti naperjen' proti tej . ^ - to J J-Jl X £51110 |4U JtošGdlSe 25 Avstrijo posrečilo 5ligb » 'Je Italiji pri sklepu ^l»?°obo M°u0 Kewyork > 1 , Dunaj 0.0079, žig. krone 0.0079, Bu- dimpešta 0.03, Sofija 5.20. Zagrob, 31. oktobra. Pariz 5—5.05, Švica 15.125-15.20, London 381-383, Du- o oo no1B5 ~0'1903- Pra!^a 2.49—2.515. Milan’ c.ez'^-3.84, Jleivvork 84,75—85. niee, okrajni odbori in druge korporacijo, kletarska društva in vinsk© trgovIHO pa se naj pridružijo tem zahtevam' lij pošljejo tozadevne peticije pokrajinski! upravi v Ljubljano in Ministrstvu Polj o-privrede v Beograd! Politične vesti. : * Mučno sicer, pa značilno! Na nedelj-f škem protestnem zborovanju vi Mariboru je nastopil kot radikalskii govornik tajnik stranko Trošt. Ko je govoril! o Sas cijonalno čistem praporu radikalije, go iz množico Haroda začeli padati ostril zkliki: »Kaj pa vaša paktimnja z NenS-n cil« itd. Živa duša se ni postavila proti* tem vzklikom, ker so prihajali iz ogorčene duše ljudstva. In očividno je radi-kalskomu govorniku postalo zelo vroče,; ker jo jo kmalu odkurill z odra. ‘Je križ, če kdo nima čiste vesti. — Drugi značilen incident so je zgodil Ha protestni! skupščini v Dolnji Lendavi. Tam je nastopil neki' oštir Ki.ralyi iz lendavske o-kolice ter izjavil, da govori M imen« narodno radikalne stranke la v imenu madžarskega Haroda. Med navzočimi 0a-rodnim občinstvom je napravila izjava čudert vtis. G. Kiralyi je glasonJ poročila radikalskih' »Jutranjih Novosti« predsednik radikalske organizacije za Lendavo in okolico. Tako izgleda »rtaci-jonalno čisti« prapor radikalije v Sloveniji! -v* * Nišo za/pravili avtonomije! Namreč klerikalci! Tako krčevito vpijejo V zadnjem »Slov. Gosp.«. Kdo pa je bil tisti, ki je vedril im oblačil po prevratu V Sloveniji1? Ali niso bil prvi predsedniki deželnih’ Vlad Pogačnik in’ dr. Brejo klerikalci? Ali so hi pod njimi zapravila avtonomija Kranjske iiS Haše Štajerske in se oddale vše prej deželno Haprave Beogradu? Kaj pravijo bolnice ih naša zdravilišča! Ej, gospodje, Ho igTajte Se z besedami! in1 He varajte še Haprej ljudstva! Ali ni Bil dr, Korošec član Protl-čeve vlade, ki je prva upeljala najHujši centralizem1? In pravite, da se »Slovežf-ska ljudska stranka« nikdar ni združila' s kako srbijanško stranko. Seveda He, ker med Srbi Hi’ klerikalcev1. Če pa BI bili, bi že davno irfleli enotno klerikalnd stranko za celo državo. Združiti ge torej nište mogli, ker se niste imeli S KoHE, pa? pa varate javnost še danes 9 tem1, da imenujete svoj poslanski kluB »jugoslovanski klub1«, Svojo tiskarno »jugoslovansko tiskarno« itd. Kje pa1 je za vraga tu Vaša »slovenska avtonomija«!.Pa Ere« zamere! • KV’ ; V « Finančni odbor je začel pretresati državni proračun za leto 1923-24. Na včerajšnji 'šoji je finančni inifiišter podal daljši ekšpoze o sestavi proračuna, ki izkazuje popolno ravnotežje. Izgovarja ge, da^ radi volitev ni mogel proračuffa predložiti pravočasno, da pa je radi tega toc-Hejši in natančnejši. H koncu je Hagla-šal, da je stabilizacija dinarja najboljše jamstvo za to, da njegovi Hačrti HisO zgrajeni na pesku. Izvoljene so Bile na te tri sekcijo za razpravo Budžeta poedi-nih ministrstev. Bonar Law umrl. Iz Londona poročajo, da je včeraj umri bivši ministrski predsednik Bonar Laur, odličen’ angleški državnik in’ dolgoleten voditelj angleške konservativne stranke. ., > ■ j J * Rusija bo podprla komuHfSte V NcS-čiji? Reuterjev urad javlja, da je Šef generalnega štaba ruške rdeče armade sklical Ha posvet vso poveljnike rdečih čet. Podpredsednik vojaških šovietbV je izjavil, da je vlada sklenila podpreti' Hemške komuniste v slučaju nevarnosti, da bi šo komunistični pokret.^ v Nemčiji 'skušal S šilo od zunaj udusiti. Rnska fdeča armada jo koncentrirasa Ha me- gfr«B tf * >TABOK« (»iVAKUDJNi JjiaiVA MarrDor, r. novetnpfa lSZcf« 'jaB! Poljake z iiaMenoifl, da prepreči VSa-ko tujo intervencijo v Nemčiji. Stavljen je bil predlog, da se da nemškim komu-Histoiri vojaška pomoč, nakar je šef generalnega štaba izjavil, da je vlada za sedaj sklenila, da ostane nevtralna. Velike počitnice. J ': (Piše učitelj na deželi.) Prva dva meseca šole za novimi velikimi poletnimi počitnicami sta za nami. Uspeh pri pouku je skoro »ničev«. Ni mogoče drugače! Ljudstvo, nekaj iz potrebe, nekaj pa zaradi hujskarenja od Istrani duhovništva — je proti poletnim počitnicam' iri za prejšnje, jesenske. Zakaj bi se narodu Se pustila volja? Življenje je prvo! Ne gamo iz ozirov na drage delavske moči, iz ozirov na občutno pomanjkanje poljskih delavcev je kmet prisiljen uporabljati otroško pomoč. On Si tako zabit, da bi ne vedel, da škoduje deei, ako je no pošilja v šolo, toda kaj naj stori, če pa ni »babe« za dobiti, ki bi mu šla krompir kopat itd. itd. Ali naj pošilja deco v šolo, med tem1 ko mu pridelki na njivi zgirijajo? Glavni argument, zaradi katerega so se vpeljale namesto jesenskih poletne počitnice, je, da 'se V poletnih vročih dneh učenci ne na^ učijo toliko, kakor v jeseni. Toda, vprašam', ali iso vsa poletja enako vroča? Letošnje poletje n. pr. ni bilo prav nič vroče in' bi se v šoli lahko ves čas z naj-boljšiTTi uspehom poučevalo. V izredno Vročih poletjih' pa smo imeli svoj čas ■vročinske počitnice. Z upeljavo istih ni trpel pouk prav nič, razume sc, če je bilo učiteljstvo vestno in ni zlorabljalo tega privilegija. Odredba višjega šol. sveta vztraja na-IVzlič vsem prošnjami in protestom občin’, krajnih1 in1 okrajnih šol. svetov pri novih, to je poletnih počitnicah. To pa: 1. zaradi 'enotnosti istih’ v celi Sloveniji. »Enotnost« je gotovo prav lepa reč, ker omogoča hitro, pregledno, enakomerno uradovanje. Ta enotnost bi se dala ravno tako doseči z upeljavo starih jesenskih 'počitnic po oblastih. — Kar se tiče druge točke odredbe: zdravje in' učni uspehi, Sem že zgoraj omenil, da no drži v letih' z neprevročimi poletji. Naravnost •Sumljiva pa je tretja točka, ki veli, da (so ustreže po možnosti željam’ krajnih či-SPiteljeV a) S podaljšanjem' poletnega o-proščerija tistim’, ki so jih že deležni, b) 8 podel j en jem! istega tistim, ki So dopolnili1 V Mirin letni šol. letu šesto leto obiskovanja. Kaj naj stori učitelj s temi o-proščerief, ki bodo stopili Sredi leta v razredi Znova začeti je nemogoče, torej mora pustiti učitelj take učence, da sledijo pouku po Svoji zmožnosti iri dovzetnosti. Isrtotako So izgubljeni pismeni iri (risarski izdelki. Druga točka, ki Bi jo rada MoVa 'naredHa Spravila iz šole, je tukaj upofstavljeria v še slabši poziciji. ilTeseosko oproščerije pa Bo ‘dajalo (iri že daje!) tudi drugim’ zlasti najetim pastir- Slab' Vzgled: tudi teh ne Bo v šolo, ‘četudi niriria pravice do oproščerija. Poit am1 dva vzgleda H gornjim izvajanjem: Danes zjutraj se je oglasil pri meni po-.Keštriik, oBenerri oBrtnik, pameten" mož, tki je prehodil že dokaj sveta iri pravi: P. CeKovi ‘I V«? Pri gospodu poštarju. Pokopali Smo te dfii! mlado gospo našega Starega poštarja Sladkoperceva. — Ko je bila lepa ženica pod zemljo, smo Be podali po običaju naših dedov iri očetovi ria poštarjevo stanovanje, da se raj-Be »spominjamo«. Ko Bo prinesli Ha mizo cvrtnjak, je začel stari vdovec bridko jokati iri dejal: »Cvrtnjak ima prav tako zdravo, lepo rjavo barvo, kot jo je imela rajnica. Kavno tako lep je.« i »Bes je,« so pritrdili s svečani iri glasom priSotrii, prav lepo ženo ste imeli.. NjeHa postava je bila naravnost ime pitna.« ’ »Da -.. Kdor jo je Videl, jo je tudi ob’ hudoval... Toda, gospodje, ljubil jo ni-pem! zaradi trijorie izredrie lepote, tudi ne, ker je Bila tako dobrega Srca. Ti dve lastnosti sta že sploh v ženski naravi iri 'dobite ju zelo pogosto Ha temi svetu. Ljubil sem jo zaradi neke druge duševrio laStriosti. Ljubil Betri' namreč _ rajnico jjjBog ji daj Hcbeša!) zato, ker ^ jo vzlic • Jlvoji veselosti iri! živahnosti Bila Svojc-friu zakoHskoriJu Možu zvesta. Bila mi jo - je štela šele dvajsefc »Gospod, jaz vem, da otroku škodujem', če ga ne pošljem v šolo. Pa, ker mi ni mogoče dobiti delavcev, moram ga obdržati doma, dokler ne spravim pridelkov.« Otrok nima pravice do jesenskega opro-šeenja. — Opoldne mi drugi kmet pošlje glas po šolarju, da pastirja, »nucajo«, brez njega biti ne morejo, pa da bodo že rajši plačali, če pride kazen!-.. Sem za to, da se ljudstvu pustijo jesenske počitnice, kazni zaradi neobisko-vanja med šolskim letom zaradi poljskega dela pa se naj zvišajo in avtomatično stopnjujejo ih globe izterjavajo od finančnih ali davčnih oblasti, pa jie od načelni ko V-kmetov. Dosegli pa bomo to najprej z ustanovitvijo mariborske oblasti, kajti: pomagaj si sam, in pomaga ti Bog, pa ne naši politiČrii duhovnik, ki niso rte za kmeta iri ne za učitelja. i -r i !>*?.*• Dnevna kronika. — Kaj jo z agrarno reformo? Mariborski okrožni agrarni urad rias prosi, da objavimo: V zvezi z novinskimi vestmi, da se ukirie ministstvo za agrarno reformo, so so raznesle govorice, da se s tem' ukirie agrarna reforma sploh. Take govorice so brez vsake podlago iri se razširjajo iz gotovega namena, da se zanese razburjenje in nezaupanje v agrarno reformo med one siromašne sloje tia deželi, ki so ria njeni izvedbi interesirani. Zato je potrebno pojasniti, da so v slučaju ukinitve ministrstva agrane reforme ukinejo le nekateri njegovi oddelki, dočim vse ostale agende preidejo ria ministrstvo poljedelstva, v Svoji funkciji pa ostanejo agrarne oblasti iri zlasti tudi okrožni agrarni uradi. — Zadnji odmev orjunaške afere v Slov. Bistrici. Kakor znano, je letos 7. aprila, ko se je vršil v Slov. Bistrici u-stariovni občni zbor Organizacije jogo-sloveriskili nacijonalistov, v veži hotela Neuhold ravno v trenutku, ko jo šla mimo povorka Orjunašev, eksplodirala bomba, iri ranila več oseb. Seveda je vse krivilo Orjuriaše, da so jo vrgli oni. Preiskava, ki je sledila, sicer ni mogla ugotoviti krivca, vendar pa se je potom o-gleda na licu mesta in mnenja izvedencev dognalo, da je bila bomba vržena iz veže hotela in namenjena Orjunašcm, da pa so so vežna vrata slučajno prehitro, zaprla, prodno je mogla bomba zleteti jz veže, vsled česar je padla na tla v veži iri ranila napadalce same. To je — vkljub vsem zavijanjem, s katerimi je Žebotovo glasilo skozi dolgo tedne po dogodku si-tilo svoje čitatelje — dejstvo, ki se more Tazvideti iz sodnih spisov. Preiskava radi težke telesne poškodbe se je zato ustavila, pač pa je državno pravdništvo predlagalo kaznovanje oblastnega predsednika Or. ju. na. v Ljubljani inž. Ferdiri. Kranjca ter predsednika mestne organizacije Or. ju. na. v Slovenski Bistrici dr. Dominika Drnovška, ki sta sklicala ozir. vodila zbor, radi prestopka po avstr. dr. zakonu iz leta 187(1. Prejšnji torek se jo o stvari vršila pred okrajnim sodiščem v Slov. Bistrici glavna razprava, pri kateri sta bila oba obdolženca oproščena, žev na hrbtu. Ni me varala riikdar, dasi-ravno sem bil starec proti njej!« Dijakori, ki je Sedel z nami pri mizi, jo pomenljivo zahrklal in zakašljal, da na ta način izrazi svoj dvom. »Torej mi ne verjamete?« je vprašal vdovec, obrnivši se k njemu. »Ne rečem, da bi no verjel«, odvrne di jaken v zadregi. »Saj sem samo hotel.. Veste, mlade ženske so dandanes precej... kako se naj izrazim... no sestanki, ples, večerja...« »Kakor vidim, dvomite o mojih besedah; takoj vam1 dokažem', da govorim resnico. Zavaroval sem si zvestobo svoje žene'z raznovrstnimi sredstvi, s sredstvi takorekoč strategiškega značaja, obdal sem jo z nekakšnimi okopi. Postopal sem tako prebrisano, da me žena ni nikakor mogla varati. Da obvarujem svojo zakonsko postelj nezvestobe, sem se poslu-žil neke posebne zvijače. Poznam neko besede, neko vrsto gesel .. Te besedo sem izrekel — in zadostovalo je; brez skrbi sem bil zaradi zvestobo moje ženo iri sem lahko mirno spak« »Katere Bo vendar te besedo?« »Tako priprosto kot lo kaj. Bazriošel seiri po mestu grdo novico, saj vam je gotovo liitfti JPoj oljt&v&lem ki met “ ' ' ' fjM II, Sani* ker so je sodišče' priključilo Mnenju zagovornika obdolžencev dr. Josipa Pučnika, da je avstrijski društveni zakon iz leta 1867 bil razveljavljen s poznejšimi jugoslovanskimi navedbami, ki pa so tudi že stopile iz veljave, ne da bi bile na njih mesto stopile druge tozadevne določbe, tako da danes faktično nimamo nobene določbe, ki bi urejevala društveno pravo. To je bilo znano tudi državnemu pravdništvu, ali bi Mu bilo vsaj moralo biti znano, čudno je, da državno pravdništvo spregleda, da je njegova naloga biti čuvar zakona in obtožuje radi faktov, za katerih kaznovanje manjka po njegovi vednosti vsako zakonite podlage. Naj si že bode vzrok temni prevelika gorečnost Hapram Orjuni ali karkoli, fakturni je, da taki poskusi niso vredni dostojanstva tako važne institucije, kakor jo državno pravdništvo, da zmanjšujejo ugled institucije pri sodnikih iri pri strankah in’ da so Sposobni omajati zaupanje do nje. Čudno se nami tudi zdi, da državno pravdništvo S tako vnemo išče v tej aferi napram. Orjuriašem dlako v jajcu, dočim’ ni smatralo za potrebno predlagati sodnijskega kaznovanja onih Hemčurjev, ki so istega večera napadli vlak, v katerem So se vračali tuji Orju-riaši iri streljali nanj, dasi so mu bila imena napadalcev zriaria, ampak je baje odstopilo spis politični oblasti, da to kaznuje napadalce radi — kaljenja nočnega miru! Ali jo 'streljanje na Orjuriaše v Jugoslaviji le kaljenje nočnega miru?! — Vojvodina poplavljena z madžarskimi Slikami. Vojvodinski oblikujoči umetniki so te dni sklicali sestanek, na katerem so energično protestirali proti uvažanju madžarskih' slik v našo državo, v času, ko sc ttaši domači umetniki bore za svoj obstanek. V Subotico jo pred par dnevi dospela Večja pošiljka manjvrednih madžarskih slik. za katere je samo carina znašala 35.000 D. Te slike sicer nimajo Hikake umetniške vrednosti, vendar pa resno ogrožajo eksistenco domačih umetnikov. Ddruženje umetnikov je znhtevalo od vlade, da prepove uvoz madžarskih umetniških slik v našo državo. — Strašen zločin 60-letnega 'Starca. V Velikem Bečkercku je bil pred par dnevi aretiran GO-letni mizarski pomočnik Jovan Halabriri. Nedavno se je seznanil z nekim 14-letnim, že precej pokvarjenim dekletom. Starec, ki je še precej krepek in zdrav, je pregovoril dekle, da jo pobegnilo od starišev ter prišlo k njemu. Seboj je prinesla tudi svojo 12-letno sestro. Z obema je fiO-letni starec živel v divjem zakonu. Ko so jo tega življenja čez mesec dni naveličal, je obe zapodil na ulico. Tako mu je prišla koflčno na sled policija, ki ga je predala sodišču, obe deklici pa sta morali radi težkih poškodb v bolnico. — Beg skozi okno prvega nadstropja. Pred par dnevi se je pripetila v Zagrebu nenavadna nesreča. Dvanajstletni Hranjo Kuafler, ki nima starišev, stanuje pri svojem stricu. Ta pa je udan pijači iri pijan doma večkrat razgraja. Tako je bilo tudi pred par dnevi. Tokrat je bil Franjo predmet prepira. Stric ga je začel pretepati in v strahu pred palico je deček skočil z okna v prvem nadstropji« ležečega stanovanja na ulico, n jc zlomil desno nogo. Na njeg°ve,- +er klice so prihiteli na pomoč ju Aljona mi ima razmerje s policijskim mojstrom Ivariom' Aleksejevičem' Zali-kvatskim.« To besede so zadostovale. Ni bilo moškega v mestu, ki bi se drznil dvoriti moji ženi, vsak se je tresel pred jezo policijskega mojstra. Zgodilo se je včasi, da so že bežali, ko so jo ugledali, da ne bi Zalihvatski začel česa sumiti. Hi, hi, hi! Kajti samo enkrat zaidi temu brkatemu tririogu v zelnik in ne boš imel miru do smrti. Takoj napravi s teboj zapisnik, da si se nesrečnež tu in tam pregrešil zoper higijeriske predpise. Ali na primer: tvojo mačko zagleda na cesti iri napravi zapisnik, kakor da bi bila živin-če, ki se brez nadzorstva klati po mestu.« »Torej vaša žena Sploh rii imela razmerja z Ivanom Aleksejevičem?« ga vprašamo z dolgimi obrazi. »I kaj še, to je bila sarrio moja zvijača... Hi, hi, hi... Da, da, mladiči, prav pošteno sem vas zvodil za nos, kaj ne? Vidite, tako so mora narediti!« Minilo je nekaj minut, ne da bi bil kdo izmed rias črhnil. Sedeli smo iri molčali; sramovali smo se, da rias je ta debeli, rdcčenoM starec tako zvijftčrio prekanil. ga prepeljali v bolnico. Deček je prosil, naj ga rešijo pijanega s r ’v^.vrnc k 'starim! običajem, ko so . ariSi izbirali svojim otrokom ženine "neveste. StariSi. ki imajo za ženitev tj ..®e otroke, bi se temu menda ne pro-,, ’’ vprašanje pa je, kaj poreče k te-,^adi svet, ki namerava stopiti v I *i zakonski stan... Mb ^Smanov koran zo/pet v rokah mu-*«**.• Osmanov koran so prišteva t^večje svetinje islamskega svet n. Ust j0 P° obsegu silno velika. Po izročilu jo je pisal Osman lastno-j0 ^ knjigi se baje še vedno poznala v •■°V* Osmanove krvi, ki je oškropi-jjjjJ13120« ko so ga neverniki med čita-J’rV'1,SV°.:’9ga rokopisa ubili v Medini. Ve]jK.Je ^a sveta knjiga shranjena v k0 j,1 Mošeji pred Samarkandom. Ko Rim USl' zavzeli Turkestan, so med dru-Vili ^Sesli tudi to knjigo ter jo spra- 1,0 je nriroi^n* muzei v Petrograd. Nedav-t8pi. 0(3šla posebna muslimanska depu-Vi^a v Moskvo, kjer je prosila boljše-vlado, naj vrne vernemu musli- *6tl 3o svetu to veliko relikvijo. Sovpada je prošnji ugodila in' te dni sttianov koran z veliko svečanost- mi 0 'in^^Serc nazaj v T alken t. Ruska vla-je te tem' svojim činom' na mah ^3^ simpatije t-urkestanskih in per- , Muslimanov. Oto °jen: samomorilec, ker ni imel h j9 lista. V Fiinfhausu v Avstriji Siff zan’m^v Proces, ki je kljub !*tuj »5aRičnosti vzbudil obilo smeha. 22-Jojjj , ar] Helbipr fee ni razumel z materni sklenil, da si konča življenje. Ku revolver in1 Se ob neki priliki u-l’f)j v levo strani prša. Helbifr se je ta-djn^fiil na tla. Ugodno naključje pa je ]^o, da so ga takoj opazili in1 prepe-Do8 ^ bližnjo bolnico. Zdravnikom Se je ŽiV|.C('i}°, da so mladeniča ohranili pri jliik n-in. Ko je zapustil bolnico, mu je tV^avljeria obtožnica državnega host ki ga je klicalo na odgovor- ^ t]» V 86 ie posluževal revolverja, ne '^i? v kil Smel orožni list. Ubogi Hel-l^bVv'0-1^ rn’sl^' da si je treba najprej Hfeli J-tl 0l'°žni list, preden1 še človek u-«il0 revolverja. Sodišče ga je obso- & Ali 20.00 k; globe iri na izgubo orož-ni:'°v®e tio hotel Vnovič ustreliti, se 1 j j r boljše streljati ali pa b'o za ^T>aZa °ro*ni lišt> da 110 zavarovan 'jaffrafi, če bi slučajno slabo meril. i. ^ru la 77---------------------------------=—;— ~ M ijv. -. Množici. »Sam vrag vedi, za.- ^ he k* *°. kiklje tako srečo! Moški r^v[Q , ° nikdar užival takšnih pred- ' ^ihiov, ženski. No, itf kaj jo h ^ bi -a na pajinih soprogah? Obe sta, j,’7-0nski običajne vrste, nič poseb- TJb8® •*u vendar spustili skozi; ria- j 0 'O1 meno Ho Ki spustili, v j,j* Sva državna svetnika.« 7!lmeir*’ kako moreta gospoda 'Oh,: “L1 St.vo« v^ar\ ^var tako napačno«, pripomni frCj?!6 Probkina z grajajočim ustirno vas skozi, se za-: Prerivati iri kaliti mir in 1,0 hiiV>i S° P3, obnaša vedno dostojno V**0' iiGar ^a^e® izpozahi!« 5Ha^.0?;*5atr>^arriOr^0 m’’ P°tpml .lih sploh Je v odvrne jezno Probkin. »Da-^oXi.,nCc! ■ ^ ki! se preriva. ^ ItlivTfA ti o m Attfii in *nier. .i1 ^irriotia mestu in gleda v ’ arna Pa maha z rokami in ot.e-«ebo ‘ ^ oKi°,10 kri2i» «»3 j* nLkar Me ’^tati; e< O temi se ne da nič več ' ?&ii*n "et1s^ci tePol je vedrio iri v vsa-•Ila boljšem kakor moški. — !W^ttS iJYlTn.:,ej0 k vojakom, k plesnim ka?3.0 P1"03* vstop, oproščerieso \ ^ ^1',,^ '' • Im vprašal bi vas, za N*v m o j-0- spusti dekle rutico na ^ nn M°^rati; če vstopi, moraš tio Sv°j sedež; kadar pa .ŠBtejaiift,, |Ia.yzejik — Povišanje davkov na Poljskem na predvojni podlagi. Poljski finančniki so izračunali, da so posredni davki na, sedanjem poljskem ozemlju iznašali pred vojno čez 424 milijonov; zlatih frankov, dočim so v prvi polovici leta 1923 prinesli poljski državi komaj 60 milijonov fr. Neposredni davki so dajali pred vojno 277 milijonov frankov, v prvi polovici 1. 1923 pa so dali komaj 33 milijonov. Vsled tega bo vlada uredila davke na predvojni podlagi, kar pomeni občutno povišanje dosedanjih davkov. — 15.000 vojnih slepcev. Glasom podatkov statističnega ur a cl a Rdečega križa v Ženevi jo oslepelo v svetovni vojni 15.000 ljudi. Na Nemčijo odpade 3349, na Francijo 3000, na Anglijo 1700, na Avstrijo 950 in na Češkoslovaško 570 vojnih slepcev. Na ostale države, ki so se udeležile svetovne vojn«, odpade manjše število. — Boj proti tretjemu spol«. Avstralski delegat na angleški državni konferenci je v nekem londonskem listu napisal oster članek proti takozv. »tretjemu spolu«, to je onim ženskam, ki hočejo biti povsod enake moškemu, ki se posvečajo javnemu življenju in najrazličnejšemu športu, dočim se odtujiijejo družini in popolnoma zanemarjajo svoj naravni poklic — materinstvo. Med drugim pravi dobesedno: Pri teh ženah sc razvijajo moške lastnosti, ki jih silijo, da opičje posnemajo moške in brbljajo enakopravnosti obeh spolov. Niso niti ženska niti moški in obstoja resna nevarnost, depo-pulacije za Anglijo. — Čehi izkopavajo starine na Grškem. S subvencijo češkoslovaške vlade in češke akademije jo praški arheološki zavod izvrši! važna arheološka izkopavanja na grškem1 otoku Samothraku. Odkrili so nove dele svetega hrama Kabei-rov. Tako se uveljavlja češko ime po svetu. f — Tatvina v Društvu narodov v Ženevi. V Žerievi je zbudila veliko senzacijo vest, da je bila v poslopju Društva narodov izvršena večja tatvina. Neznani storilci so ukradli iz velike razpravne dvorane zaboj z nabranimi darovi za ponesrečence o priliki potresa ria Japonskem. V zaboju je bilo tudi 10.000 frankov gotovine. Žefezrešca Rogatec—Krapina. Dne 29. oktobra je prispela iz Beograda vest, da je ireneralna direkcija državnih železnic sklenila vnesti v državni proračun za leto 1924 tudi potrebne kredite za gradnjo železniške progo Rogatec - Krapina. Tako bo končno rešeno vprašanje direktne žolezniške zveze Hr-vatskega Zagorja s Slovenijo, ki je bila doslej mogoča samo po ovinku čez Za-prešič in Zidani most, dasi gre samo za nekaj kilometrov med Rogatcem in Krapino in dasi je večji del procre (od Rogatca do Lupinjaka) že zgrajen'. Nad 20 let jo čakalo dograditve iri ležalo neiz-koriščanih menda le kakih 7 km. Z dogradnjo odseka Krapina - liupi-njak, ki bo predvidena v proračunu za 1. ■S2 mo vendar čiriovniške stopnje! Da se, rc-cimo, dokoplješ do državnega svetnika, se moraš vse svoje žive dni ubijati; dekle se pa poroči v teku kratke pol urice z državnim1 Svetnikom — iri takoj je tudi ona visoka osebnost. Ako bi me navdajala želja, da postanem knez ali grof, hi moral osvojiti velik kod sveta, zavzeti prelaz Sipko, nekaj časa biti minister; toda takšnalo Varcnka ali Kačenka, ki je še mokra za ušesi, se zasuče parkrat pred grofom s svojo vlečko, mu natnežik-ne z lepimi očesci — in ko bi trenil, ji morajo reči Vaša svetlost... Ti si ravnokar postal gubernijski tajnik. Kaj rie, treba je bilo obilo truda in znoja, da si dosegel ta čin; no, kaj pa tvoja Marija Fomišna? Za kakšne zaslugo je pa ona postala gospa subernijskega tajnika® Iz popove hčerke je kar rtiahoma postala činovnikova soproga. In vendar nima najmanjšega pojma o naši službi. Naj le za malo časa prevzame tvoj posel; glavo ti stavim, da vpiše vse prejete uradno spise med rešene.« »Zato pa mora "V bolečinah1 roditi 0-troke,« pripomni Svistkov. »Beži no, kaj bo tisto! to enkrat ria j stoji pred predstojnikom, kadar je ravno pasje volje, in naj zareži nad njo, pa se ji bodo zdelo vso bolečine pri porodu goisQ-d i|i as fizira 1924, dobi kopališče Rogaška Slatina zvezo s Zagrebom iri dalje na vzhod, Zagreb pa dobi drugo progo s Slovenijo severno od Grobelna. S tem bo razbremenjen' tudi del progo bivše južne železnice od Zaprešiča čez Zidani most do Grobelna. To upravi južno železnine ni dišalo in’ se je zato dogradnji proge Rogatec-Krapina z vso silo upirala. Saj so celo zagrebški gospodarski krogi svoj čas v tem vprašanju popustili od svojega prvotnega stališča, ker jim jo južna železnica obljubila in tudi dala razne ugodnosti. Razmere so seveda danes temeljito 'spremenjene iri je razveseljivo, da so važnost proge Rogatec-Krapina uvideli tudi na poklicanem inestu. Dopisi. Iz Slovenske Bislrice. V mariborski bolnici je po kratki bolezni umrl g. Edm. Lorger, kanclist pri tukajšnjem okraj, sodišču. Čitalnica izgubi v njem svojega tajnika, ki jo s posebno vnemo tudi aktivno sodeloval pri njenih gledaliških prireditvah. Težko prizadeti družini naše sožalje! — V nedeljo 28. okt. dopoldne so je vršil na Glavnem’ trgu mani-festacijski shod proti našilstvom’ italijanske vlade nad našimi brati v Primorja. Kot govornika sta nastopila gg. dr. B. Schnubaeh in nadučitelj Karbaš, nakar se jo soglasno sprejela resolucija, ki jo je predlagal: g. dr. Drnovšek. Čital-niSki pevski odsek je pri tem zapel pod vodstvom1 g. učitelja Šegula našo himno »Bože pravdo« in »Buči, morje adrijansko!«. Selnica ob’ Dravi. »Slov. Gospodar« od 25. okt. tl. piše o neki zagonetki iz Selnice ob’ Dravi. Čudno še riarn zdi, da v obče »Slov. Gospodar« tako neuriinpst sprejme. Je pač »Slov. Gospodar tak kakor njegovi čitatelji. Če 'se je godila res stranki krivica, ima sodnijo na razpolago, pa rie da se poštenim1 ljudem’ krade dobro ime po časopisju. Kakor izjavlja g. Trabe, je on naštel gospodinji denar iri je gospodinja potem sama denar dvakrat preštela. Zagonetka pa je res, da je tako pobožna gospodinja zmožna nekaj ur po sprejemu denarja še zahtevati 100 Diri. Ormož. V smislu poziva akcijskega odbora so priredila na inicijativo tukajšnjo podružnice Jugoslovensko Matice vsa ormoška prosvetna in strokovna društva iri vso politične stranke Skuprio javen shod, na katerem se jo ob številni udeležbi moščanov ter okoliškega ljudstva sklenil odločen protest proti nasilju, pnd katerim1 ječe naši bratje v zasedenem’ ozemlju. Zborovanjo jo otvoril predsednik tukajšnje podružnice g. nadučitelj Josip Rajšp, nakar je govoril g. Peter Zadravec, posestnik mlina v Ormožu. O-ba govornika sta v kratkih jederriatih besedah 'naslikala trpljenje podjarmljenih bratov. Na to je g. ravnatelj Janko Grivec preč ital resolucijo, ki vsebuje glasen iri oster protest proti italijanskim 'riasilfltvom! ter ob jednem poživlja kraljevsko vlado v Beogradu, da se zavzame z vsemi razpoložljivimi sredstvi za riaš narod v Primorju. Resolucija jo bila soglasno sprejeta. G. Josip Rajšp je na- imajo predpravice! Takšnalo-deklica ali žena iz srednjega stanu so smo napram generalu posluževati tako krepkih izrazov, kot so jih ti ne upaš rabiti 'niti tedaj, kadar imaš opravka z eksekutorjem. Da, tvoja Marija Fomišna se more osme-liti, da se na izprehodu prime državnega svetnika pod pazduho; toda pojdi ti tja iri stori tako! Pojdi, ti pravim, iri poskusi! .V naši hiši stanuje ravno pod nami profesor s soprogo. Mož je v generalskem činu, razumeš, in ima Anin red prvega razreda; pa ne mine dan, da ne bi slišali, kako kriči žena nnnj: »Ti tepec, tepec, tepec!« Tn pri tem je ona čisto priprosta ženska iz mrtlomeščariske družine. Vendar pa je vsaj njegova zakonska žena; naj bo v božjem imenu; kar svet sto;ii, jo tako urejeno, da zakonske žene zmerjajo svoje može. Toda ali tudi veš, kaj si vse dovoljujejo babnice, ki žive v divjem1 zakonu? Dokler bom živ, ne pozabim zgodbe, ki sem1 jo nekoč doživel. Skoro bi se bilo zame slabo izteklo in le vročim molitvam svojih staršev se imam zahvaliti, da stvar ni imela zame preveč hudih' posledic. Gotovo Se spominjaš, da me ne lansko leto vzel naš predstojnik, ko je potoval z dopustom ha svoje po-setvo na kmetih’, seboj, da mu vodim korespondenco. Dela senl imel prav malo; ssals dag, sa .Uilft kosai za- ^čle ai‘Q« to zaključil dobro uspeli shod. Resoluci-i ja se jo odposlala vladi v Beogradu iri! akcijskemu odboru v Ljubljani. Mozirje v Sav. dolini. Z driem 15. riovV tl. otvori v Mozirju v hiši štev. 13. gosp« Hinko Čop iz St. Jurja pri Radečah svojo sedlarsko, tapetarsko in pleskarsko delavnico in se priporoča cenj. občiristvu za obileri poset njegove delavnice. Z imenovanim pridobi naš trg potrebnega) spretnega iri solidnega obrtnika y tej stroki in ga vsem toplo priporočamo. ,1 f 1 M’ Tedenski pregled J za naročnike »Narodnega lista«. ’ I Petek, 2(j. oktobra: V roškem1 vpraša- 1 nju vlada še vedrio velika nejasnost. Vlada skrbno čuva Vsa pogajanja z Ita- , lijo v tajnosti. Ve se le, da so italijanske zahteve za nas nesprejemljive. V; Beogradu se neprestano vrše konference, ki1 pa ne vodijo do ni kakega rezultata. — Portugalski poslanik jo danes izročil kralju najvišjo odlikovaujo Portugalske. — V Nemčiji vlada sileri kaos. Nekatera države nočejo več priznati berlinske vlade. V Polzenju je izbruhnila meščariska vojna. Separatisti hočejo samostojno rensko republiko. Sobota, 27. okfiibra: Politični položaj v Beogradu neizpremenjeri. Narodna! skupščina danes ni poslovala. — Vladal je sprejela zakon' o centralni upravi. Mi« nistrstvo soeijalne politike, za ko n »ti tu- -anto in agrarno reformo je ukirijerio. <|' Nedelja. 28. oktolira: Daries so se vršili po Vsej Sloveniji protestni shodi zo-r-per nasilje Italije nad našim življem tf! Primorju, kjer so ukin jene vso 'slovenske šole. Narod je povsod enoglasno protestiral zoper italijansko barbarstvo. — V Nemčiji vlada vedrio večja draglrijal iri glad. V mestih so vrše krvavi boji med komunisti in separatisti. Vlada jel skoraj brez moči. Posamezne dežele se puntajo. — V Beogradu je umrl danes popoldne bivši ministrski predsednik Stojan Protid. ’ Porideljek, 29, oktofca; Narodna skup--ščina jo danes izglasovala zakori o taksah1, nakar je bila odgodena, dokler finančni odbor ne izdela državnega proračuna. — V Italiji proslavljajo obletnici fašistoVske zmage. — V Nemčiji narašča nerod. Uprla 'se je tudi Saksonska. Vlada je poslala v Dresden1 državno bramljo, da ukroti upornike. Saksonska vlada je odstavljena ter imenovan državni kome-sar. 1 Torek, 30. oktobra: V Beogradu' se 3eh vršila danes proslava rojstnega dne ru-i immske kraljice, matere naše kraljice#! — Te dni pričnejo trgovinska pogajarija;| med Avstrijo iri našo državo. — Turčija, je bila danes slovesno proglašena za republiko. Predsednik je Kemal-paša, Nemška državna banka je radi vednO rastoče draginje izdala 100-bili jonske' bankovce. Hleb kruha stane že 20 milici jard mark. Separatistični pokret v Pore-] nju so širi. I .. , — | Podpirajte Jug. laticoM Ko sem bil gotov, sem se šel izprehajattl po gozdu ali pa sem sedel v družiriskof; izbo in poslušal pesmi, ki so jih peli po^ sli- „ Naš predstojnik je star mladenič. V! hiši ima vsega na prebitek; poslov ima toliko, da delajo drug drugemu napotje}.] manjka mu samo pridne, zveste osebe* da bi mu vodila gospodinjstvo. Posli nočejo ubogati in no poznajo prav noberie-ga reda; v hiši zapoveduje gaždarica Vera Nikitišna, Oria nataka čaj iri ukazujaf pri obedu ter kriči nad služabniki. Grdal in hudobna babnica je, dragi moj; rdeča!1 jo in debela, glas ima vreščeč, da je Kolji podobna vragu kot človeku. Kadar naif* kom zareži iri začne vrešČRti, ga ni moža; ki bi^ jo mogel poslušati. Najhujše pa niso njene psovke, ampak to njerio strašno! vreščanje. Za Boga! Ne samo poslom, ampak tudi meni je nagajala ta coprfii-’ ca... ,Le počakaj,’ som1' oi mislil; ,saj Sd pride ugodna prilika, da te zatožim pr® predstojniku. Vse njegove misli so pri) uradnih poslih,’ som si mislil, ,irf Hiti rie* vidi, kako mu kradeš iri grdo ravnaš a ljudmi. Le čakaj, pošteno HSu Kočen? odpreti oči.’ Iri res sem mn odprl oči, drag? moj; pa odprl sem' mn jih tako, da fil1 bil pri tem’ skoro zaprl svoje za vednef in da mo -io še danes groza, kadar Sc spo- oxs\sui ...............T-^r*! A ti5“ '»TAtfOtt« ZAHODNI tIŠT«T Mariber; I. novembra 192& Mariborske vesti [, Maribor, 31. oktobra 1923. Železniška nesreča naTeznu. Brtovlak ireSl v tovorili Vlak. — 5 ra-^Bienfh. — Velika materijalria škoda. ?’ Železniške nesrečo so v, naši državi že Peka j tako vsakdanjega, da ne vzbujajo (več kake pose bno .senzaci je, so pa fflascri tmeroento merodajnim kropom', da kriči Wes naš promet po temeljitem popravilu, JiG eaioo železniških pragov im strojev, lampak tudi celokupnega železniškega »sobja, tako v gmotnem, kakor kvalifi-ikativuom oziru. Najmanj železniških rtc-isreo je doslej beležila Slovenija, izgle-Ida pa, da bo jo tudi v! tem1 oziru izvršila tv' zadnjem času izpremomba — nazaj, i Danes zjutraj ob 133 se je pripetila {ga premdkalnem1 kolodvoru mi Teznu rtežksi železniška nesreča in je pripisovali le srečnemu slučaju, da ni zahtevala Iveč človeških1: žrtev. Ob tem času prihaja fiz Pragerskega budimpeštanski brzovlak. iV istem! času1'pa je odšel ir, tezenske postaje tovorni vlak, ki je tam premikal. IRavrto na 'križišču tirov je zadel brzo-Ntfak, ki je vozil z žo pojemajočo brzino 50 km, v tovorni vlak, ki mu je še precej (počasi vozil nasproti. Udarec jo bil tako Rilen„d!a «ta s© lokomotivi zarili druga v (drugo, več vozovJjtzo.vIaka in tovornega fvlaka je skočilo s tira; trije vozovi tovornega vlaka go popolnoma razbiti, dočini jjp prtvi voz brzovlak a občutno poškodovan’. Na ravnost čuditi se moramo, da pri (toliki materijalni škodi in spričo tako Kudega udarca ni bilo več človeških žrtev. Ranjenih je bilo samo Ti oseb, od teh S težko dni sioer: kurjač brzovlak a Fra-®jo Kaiser, Star 25 let, stanujoč v Stu-tdericili, iki mai jo zmečkalo levo nogo nad teolettonf in1 Strojevodja tovornega vlaka, 58-letni' Karl Grosmann. Stanujoč v Macifooru, Kateremu je zmečkalo levo 5ft>go nad kolenom in težko razmesarilo Sdesrto roko. Oba sta bila prepeljana v; IBolnico. Manj težke poškodbe so nadalje Idobili: nad sprevodu i k brzovlaka Ivan' Kiichar, stanujoč v Einspielerjevi ulici, Katerega so prepeljali na stanovanje ter »potnika brzovlaka, Ludvik Zempliner iz iMiskolza ter Vamas Janos iz Nagy-Ifalve. I' Se 1® ob' 2. uri bilo obveščeno gas.il-gSo društvo, da je na tezenskem1 kolodvo-|m nastal1 — i>ožar. Vnel' se je namreč bvetilni plin1 v braovlaku. Pod poveljstvom (načelnika g. Vollerja jo takoj odrinilo ssasilno društvo s turbinsko brizgalno, rešilnim avtomobilom- irt rešilnim1 Irozom Ha lice toesta, kjer je predvsem: lobVezaJo ranjence in jih’ prepeljalo v Kotnico -in’ na stanovanja. Na pomoč je )Pri hitel tudi železniški zdravnik dr. Ma-kSnič. Še le čez eno uro je prisopihal železniški' rešilna inl pomtočni vlak, ker mo-^cajo najprej po stanovanjih iskati po-JbneHnoi osobje, da spravijo vlak skupaj. Kdo je,povzročil nesrečo, ni znano in fin ••ugotovila šeie uvedena preiskava. Predivseml pa--soodgovorni za to in vse tfesreče* oai:, ki se brezdušno igrajo z be-(do železničarjev, ki le še z zadnjimi p Greto torej po Sodniku in naenkrat lačujam' vreščanje. Najprvo sem mislil, tia'koljejo prešiča;.nato pa pazno vlečem Ba uho inl čujem', kako Vera Nikitišna toekoga psuje: .Takšen lopov! Živina! f rofcleti dedecP Koga pa zopet zmer-fta?’ mislim1. Naenkrat se odpro duri, ttragi nu>j, ifl naš predstojnik plane na hodnik rdeč ko kuhan’ rak, z izbuljenimi očmi, raztoršertih las. Ona "coprnica pa IsriSi za njimi: »Lopov! Proklcti dedec!« gk »*Beži, Beži! Kdo naj ti verjame!« . *Na mojo HeSedo, da govoritn resniSo. K7eš -v -Meni1 je vso zakipelo od jeze. Prod-^toinnk je zbežal v svojo sobo, jaz pa fiem »tal ko^ bute<$ aa hodniku in ni ste mi mogel umesti. Preprosta, neizobražena fcetffifca, navadna kuharica, dekla, pa se JJmfo takole postopati z njim' in ga Mro-(«*> znBerjaiti! Stvar sem s* tako razlagal: predstojnik jo jo hotel odpustiti iz slnž-fe, iif ker ni halo nobene priče, ise je pač fSanfeevato Kai prostaški način in' ga airo-Mo opsovala. No, pa vsaj enkrat izgine fiišet Bil sem) razkačen; šel sem: k njej Jojobo Sj» dejali ,Kakaso vendar drzneš, piovrettea babtiioa, tako sirovo zmerjati toBHerio osebo? Ali misliš, da ta je vse do-(otoljeno, ker je že onemogel, star mož jfc se nihče ae potone zanj?’ In1 Vsekal feeitn jo parkrafc prav salamensko po de- močmi1, gladjii ifl: Tiedni, ivtSe naporno Službo, \;vcJ,' -C- jul Na grobove! Na trgu je danes vSe pisano od krizantemi in zelenja. Jutri bodo grobovi pokriti s poslednjimi cvetijo cami, ki še cveto po vrtovih in čijih cveti spominjajo na mrtvaške sveče. »Umira« velika priroda in’ krizanteme ji svetijo Ob odru. A priroda kmalu zopet »vstane«, zakaj priroda je večno pokopališče. Na tem1 pokopališču pa ni »smrti«, zaka j vse njeno delo jo nepretrgano življenje. Padanje listja je takisto nujna posledica življenja, kakor je človeški grob nujni rezultat človekovega življenja. Od gro-' hov v življenje, iz življenja v grobove — to je naša pot. Malenkostni in slabotni srno pred veliko prirodo, a mogočni, pred samim1 Seboj, če smo prav razumeli svoje življenske naloge. Obiščimo jutri grobove, spomnimo se, da smo zemlja in da zemlja postanemo — ali spoznanje življenja in smrti naj nas vodi na pot dela in truda, kajti delo je edino zdravilo zoper smrt! To zdravilo je dala sama priroda drobni mravlji in razumnemu človeku. Proti smrti ne pomagajo zvonovi •in psalmi, m jen obraz ostane večno krut in neizprosen; zoper smrt pomaga edino življenje, ki ga moramo znati živeti. In v tem: naučiti se živeti, je vsa filozofija in v«a zmota sodobnega človeka! -us. nil General Sava Tripkcvic, komandant artiljerijske brigade, odhaja jutri po sklepu ministrskega sveta v Francijo, kjer se udeleži dvomesečnega leursa za divizijske generale, katerega priredi francosko vojno ministrstvo za francosko generaliteto. Sincči se je vršil v podoficirski šoli poslovilni večer, ki ga je priredil častniški in podčastniški zbor svojemu priljubljenemu komandantu. V prekrasnih besedah so je poslovil gosp. general od svojih častnikov, podčastnikov irt vojnikov-dijakov. Gospod general je bil komandant ljubeljskega odreda na Koroškem, in je z majhnimi četami zasedel Celovec. Gospod general, ki spada med najodličnejše oficirje naše vojske, je bil splošno priljubljen in mu iskreno čestitamo k temu odlikovanju ter želimo na pot: Srečno in na skorajšnje zopetno svidenje! _ m Na praznik ljudska knjižnica tj vi četrtelk dne !L novembra ne posluje zvečer, ampak dopoldne od 3^ 10.—%11, nero kakor ob nedeljah. To velja tudi za Vse druge praznike, ki padejo na četrtek ali soboto. mi Loize Bahovec. Prejeli smo: Kdo se ne spominja našega starega narodne ga borca Lojzeta1! Poznal ga je ves predvojni Maribor kot tihega narodnega delavca, ki se ni strašil nobenih žrtev in’ nobenega truda, kadar je šlo za kako narodno stvar. Pred: G. leti nam ga je ugrabila nemila smrt. Ni mu bilo usojeno, da bi bil doživel osvobojenje svojega naroda, ki ga je tako iskreno ljubil. Na pokopališču na Pobrežju se nahaja njegov grob, ki je bil1 dosedaj skrit brez vsakega Spomenika. Zdaj so se ga spomnili, ožji prijatelji ter mu pred nekaj dnevi postavili skromen nagrobni kamen. 1. novembra ob 15. uri mn bo pevsko društvo tuliti, kakor bi jo drli Ma mleli. Tiščal sem si ušesa in odšel v gozd. Nekaj ur nato mo pride mlad služabnik iskat. ,Gospod vas prosi, da izvolite k njemu.’ Grem1 tja in vstopim. Sedi pri mizi našopirjen kot razjarjen1 puran in me niti ne pogleda. Kaj ste pa naredili v moji hiši?’ začne. ,Kaj mislite, ekscelenca?’ ga vprašam. ,Če mislite dogodek z Vero Nikitišno, sem se vendar potegnil za vas, ekscelenca!’ ,To ni vaša stvar, vtikati se ■vi tujo družinsko zadeve!’ Kaj mie prav razumeš1! Družinske razmere, je dejal. Nato je začel razsajati in me zmerjati, da se mi jo kar v glavi vrtelo. Nekaj časa kriči, kakor da ima smrkavca pred seboj; naenkrat pa se zasmeje, ne da bi imel kaj vzroka. ,Kako za vraga ste se vendar upali nad Sjo1 Res čudovit pogum! Toda nadejam se, dragi moj, da ostane stvar med rtarni... Vašo silno jezo si lahko razlagam'; a sami uvidite, da ne morete nič vee ostati v moji hiši.’ Torej poglej, dragi prijatelj! Ni so mogel načuditi kako sem.' si wpal udariti to nesramno babnico! Cfeto ga j0 premamila. Tajni svetnik je, nosi Ted belega orla., nima ga predstojnika nad «eboj, pa nosi stara, ničvredna babnica hlače v hiši na-nresto njega... Da, velike, zelo velike predpravice uživa ženski spol, dragi , tTod^M.odteijva je}; Pfigreb že> .. ‘i* f 1 -Vi Vi«' J »Drava« zapelo na grobu zalostinko. Vabimo vse njegove številne prijatelje irt znance, da počaste na ta dan njegov spomin s tem, da obiščejo njegov grob. Pa še eden spi rta istem pokopališču popolnoma neopažen brez vsakega spomenika — Srečko Stegnar. Naj bi se ga vendar spomnil oni, ki so v to poklicani! m Predavan je o ruski revoluciji v Ljudski univerzi. Opozarjamo na drugo predavanje, ki ga priredi g. inž. Janko Kukovec v pondeljek dne 5. novem. v prostorih Ljudske univerze. V tem predavanju bo podal sliko sedanjo Rusijo in bo kar najbolj nepristransko in znanstveno pojasnil posledice revolucije. Predavanje bo izredno zanimivo irt sicer tudi za one, ki so niso mogli' udeležiti prvega predavanja. Začetek ob pol 20. uri. m Hrvatako pjevačko udruženje »Lisinski« i?; Zagreba priredi dne 4. novem, tl. svoj drugi Veliki koncert v Mariboru. Tokrat bo pel največjo cerkveno skladbo tj! Palestrina »Missa papae Marcelli« in še štiri druge njegove svetovno znane kompozicije kakor »La cruda mia Ucmi-ca«, »Ahla riva del Tebbro«, »Soave fia il morir«, »Tl dolce sonno« v hrvaškem jeziku. Vsi hrvatski listi so polni najvišje hvale o tem koncertu. Tako na pr. piše »Obzor«: »Lisinski« je odgajao i sebe i publiku od stepenice sve više i više a time je potaknuo i ostala lokalna udru-ženja na jednaki rad. Danas Lisinskije- vi koncerti doživljavaj-u dvije i tri ras-prodane reprize — publika otvorila je Srca serioznoj vokalnoj umjetnosti. »Lisinski« stavio se na čelo jednom nacio-nalnom kulturnom pokretn i izvojštio je potpunu uspjeh. — Pel bo zopet pri Go-tzu. Začetek' ob' 20. uri. Predprodaja vstopnic pri Hoferjn irt Brišnikovi. m Koncert Braudlova-Ličar. Skupen •nastop obeh znanih umetnikov na intimnem koncertu, ki se je vršil pred nekaj tedni na moškem učiteljišču, je pokazal, kako divrto se zliva umetniška interpretacija virtuozinje rta. goslih ge. Brand-love in pijartista g. prof. Ličarja. Ta prvi javni skupen nastop jo zapustil v udeležencih tako močne vtise, da ho nedvomno vsak izmed njih poagitiral v svojem krogu za kar največjo udeležbo rta koncertu, ki se vrši vi pondeljek dne 5. nov. V veliki GotzoVi dvorani. Program’ je izbran s posebno skrbjo in bo vsaka njegova točka spričo virtuoznosti obeh1 umetnikov nudila prvovrstni muzikalni užitek. Program objavimo v prihodnjih dneli. ml Kavarna V mfl&tnom parku. Se tri dni poje madame de Merve. Od danes naprej novi program. Začetek ob1 22. uri. m Nastop pevskih društev na dan Všeh svetnikov. Kakor običajno, zapojejo tudi letos o priliki cerkvenih svečanosti na pokopališču tukajšnja pevska društva običajne žalostinke in’ sicer: GlaSb1. Matica rta starem mestnem’ pokopališču. Zbirališče pevcev ob pol1 15. uri v društvenih prostorih pri Gotzu. Na novem mestnem pokopališču v Pobrežju nastopijo združeni zbori pevskih društev, »Drava«, »Jadran«, »Zarja«, »Luna« in »Krilato kolo«. Zbirališče pevcev ob pol 15. uri pred vliodom na pokopališče v Pobrežju, prihaja... Za Boga svetega, glej, kolikor redov noso pred krsto! No, čemu So pač pustili obe ženski tja spredaj; ali se mar kaj razumeta na rede?« Godba je začela igrati. Zapiski. Poezija iffl politika. Na slavnostnem dinerju, ki ga je dala angleška vlada na čast prezidenta Masaryka in ki mu je predsedoval lord Curzon, zunanji minister Velike Britanije, je lord Curzon slavil Masaryka kot državnika-filozofa. Prezident Masaryk je odvrnil z daljšo zdravico, naglasujoč zasluge lorda Cur-zona. Tu je tudi povedal besede, ki so vredno posebne omembe. »Vem, da ste izdali knjigo pesmi. To mi jo simpatično. Vedno sem bil preverjen, da Sta umetnost irt poezija v tesni zvezi s politiko. Tudi jaz sem zvest čitatelj pesniških zbirk. Poezija mi je potrebna. Poezija vzbuja v človeku imaginacijo irt v politiki potrebujemo imaginacijo; videti moramo v bodočnost in pronikati v tuje duše. Imaginacija omogoča politiku in zlasti državniku, da je Ijuheznjiv, da raznnieva narod in ljudstvo, z eno besedo: da je res na ovojem me&ttt,« m Recitacijskf večer pesnika G1® ‘ ka. Na povabilo društva »Jadran« 0 soboto 3. nov. tl. recitiral dr. Alojz ni k svoje pesmi, ki se nanašajo na ne ^ rešeno domovino. Začetek točno 01 uri v restavraciji Narodnega dom11-Vstopnine ni. Prijatelji društva < 0 y došli. . m Nova slovenska cvetliean,a- ' lea Ivan Jemec, ki ima svojo vrtnarij® Razlagovi ulici 11, je otvorila v ®!oV®0> ski ulici št. 8 svojo prodajalno. ^ čarno občinstvu, da se zlasti, 'se«83 vseh svetnikih poslužuje domačih venskih tvrdk, med katere spr.r!a u vrtnarija primorskega rojaka Jeme^- ■ ml Potu jem1 v Beograd ter prevzani' naročila. Fran Voršič, Slomškov trg ^ rti Odbor za sprejem Rastop®“cov hoslovaških gospodarfikih krogov v , riboni je za kritje stroškov tega . ma nabral pri industrijcih 6560 V< ^ trgovcih 2995 D, in pri denarnih zaV.^'-z. 3500 D, v celem 13.055 D. Ko bi se vršil prvotni vspored, ki ga je seS ^ odbor, bi ta svota za kritje stroškov^ maj zadostovala. Ker je pa vsled &' de gostov v zadnjem trenutku bilo -1 , prvotni vspored izdatno skrčiti- sn.(,fr padle ravno tiste točke, ki bi bile * povzročile največ stroškov. \ sle^ 334IP znašajo vsi stroški sprejema samo ^ 25 p irt prebitek 97.13.75 D. SprejenU1^^ bor je sklenil, prispevek denarnih * dov do. polovice pribiti prispevkom ^ dustrije, do polovice pa prispevk0 ^ tfl govine in v razmerju svot, ki jo način dobi, razdeliti čisti preb' ^pr-delež 6882.64 D izročiti blacrajni jub* ske skupino Zveze Industrijcev v ^ ljani, ostanek 3531.36 D pa trg°vS,^ (ia gremiju v Mariboru. Bil je mncnJ‘ ’ja* na ta način’ najbolje ustreže na®«0 rovalcev, katerim se za velikodusn spevke iskreno zahvaljuje. — Za 0 dr. Pipuš. ‘ .. z0-9)I- Kinjige, leposlovne \ :s, literarne Vrednosti, v kili, kupuje po najvišjih cenah »Ljudska knjižnica« ti MaribcrU’ rodni dom I. " ^deS m »Velik« požar v Pobrežju. ^ -g f, opoldne je stolpni čuvaj dal zna ’ i-^ po-neposredni bližini mesta nastal v ^rj. žar. Gasilno društvo je nemude^1 ^enj. nilo pi-oti Pobrežju, kjer naj bi jJ .0 nek Na licu mesta pa so ugotovili* ^0st<>‘ kmet zažigal neko staro slamo 1 pri-Ponovno so že bile izdane va| priJ stojnih' oblasti, da je vsak tak javiti gasilnemu društvu i® , r»v' čuvaju, vendar se ljudje navad n-o..^ najo po teh navodilih". S teni P° ^rOgk0 nepotrebno razburjenje, 3elo 1 ,ava f gasilnemu društvtr, ki itak n° .-v ^ izobilju. Kdo povrrie ognje:.. ^ so pustili delo in hiteli na Pla® ’rat,lj*' jeni čas, društvu pa stroške za . ni benzin? Bilo bi rta mestu, da kogar, ki opufštt prijavo ^^0^ nja, prisililo na povrnitev P° gkode! 1 „. -u l SamomOr. Nocoj ponooi J ka, samomor. Uslužbena j’e ^ pi varni električnih! žarnici »Vo ’ ^d® m aamomor. jnocoj _ inpv1 . Koroški cesti 31, neka žens^ ^ kratkim odpuščena. Zjutraj J*° ert delavec skozi okno jiSe ■ ^ so takoj vrv, toda bila jo %e .. pustila je več piseni, ▼ . ®t«r ^ koga naj se obvestijo ® rnur zapušča svoje imetje. rftaS'1’, slovi jen o na vodstvo tovarn - ^ ni mogla preboleti, da je bi na delavka odpuščena. jg1. Pf , par dnevi smo to Mož, ki živi fin račoH£ „v. poročali o neke® ^ _____________ „ itilrtah ter d° n6, V . je, potem1 pa brez plačila. V° ^g, r« t 's,a -ia T>f>lici.ii polšrecil , \ ^ , u ■u 1 \ raj :se ja policiji P^rec,1(iva(ltii 11 Vic ,Je to rtek Ivan Gorsič. te jjggfl' iz Ljubljane. Oddart je bi 40^ . :£•, drugi sličen ptiček je še »a V m’ Preseli smo od , tv^led J5.-' irničnik obvestilo, da . ggitio rtarja 15% znižanje cen ve J _t i Btran w & Gregorčič: Pozabljenim. Vseli mrtvih dan! 'Na tisto tiho domovanje, Kjer mnogi spe nevzdramno spanje, Kjer kmalu, kmalu dom bo moj In' —■ —,,— tvoj. Nocoj so vsul je roj močan, ®aj j a tri bo vseh mrtvih dan', Vseh mrtvih dan! Bledo trepeče nad grobovi Tisoč svetil, ■ In križe, kamne vrh gomil Jesenski venca j o cvetovi —> Vseh mrtvih dan! Kjer dragi spe jim po pokopi, Kleče, solze živočih tropi. Oh, dušo tre jim žal in bol; Pod zemljo pol, na nebu pol Nocoj jim1 je sreč: *^a ffrob lijo grenke solze, V nebo kipe gorke prošnjet 0> le klečite, le molite, nepozabnih vam solzite, Da bode grob od solz rosari, ®aj jutri bo vseh mrtvih dan! 'Jseh mrtvih dan! . Solzite, /golite!,.. In jaz? Ko misli vsakedo na svoje, , Koga, koga pa srce moje kporninja se tačas? /.as, zabljeni grobovi, Kjer križ, ne kamen ne Stoji, Ki niste venčarii S cvetovi, Kjer luč nobena ne brli. 5"» če nikdo ^ocoj 8e v£lg jje spomni, > T°zabil hi vas pevec skromni nebo! Narodno gledališče. REPERTOIRE; w ^reda, 3L oktobra »Zlatorog«, AB, E. J^anje g. Knittla. etrtek, 1. novembra »TraViata«, izv. I 5oni). Gostovanje g. Knittla. —n~— ^ *^ator°g«. Opozarjamo cenj. občiri-0 Ha današnjo predstavo Parmove o-]j r® »Zlatorog«, kjer poje na splošno žo-občinstva partijo Janeza zopet g. j^enko Knittl, član’ zagrebške opere. — ®našn'ji predstavi bo prisostvoval tudi ^natelj zagrebške opere g. Kojnovič. »Traviata«. Na Vseh svetnikov dan’ L °vembra se vprizori krasna Verdijeva /Pera »Traviata«. Vsebina opere je po-•£6^a po romantičnem1 romanu Dumas a .*~aMa g kamelijami«. PrvO dejanje se °Saja v Parizu na Violettiriem stano-j^oju, kjer je zbrana velika množica. ]. gosti Se nahaja 'Alfred, ki odkrije j,n ezcn' svoji oboževanki Violctti, kate-w. ,I^U v znak svidenja pokloni rožo ka-Cg''j0, Violetta, ki je doslej živela pre-Boi.-vazuz^ano življenje, prvič občuti rie-jj . ^ ljubezen'. Drugo dejanje Se vrši v ^riSki okolici, kjer živi Alfred Srečno s *zv°15enk’o, pozabeč pri tem tla £»,. .arije iriaterijelrie skrbi. Obadva sta v1 velike dolgove. Zato Se Alfred $ v Pariz, da ukrene vse potrebno, Vfoi .*i. . ^ertarja. Medtem pa pride v ®voi Alfredov oče, ki zahteva od rije kajti 'Alfredova sestra je iB v 'slučaju, da izve njen zaro-*08eft° ZVez* mer^ Alfredom in1 njo, bo zale^ ne(Ivomno ostavil svojo zaročon- Alfr l°^e^a Naposled privoli v to. Ko se >i 0(j povrne h Pariza^ se Violetta poslopje . n3eRa, ne da bi mu povedala, kaj jo freja.I>0^0 do tega,. Pač pa 'sklepa Al-^eserZ povahila, ki ga dobi Violetta na 1ji„5100 v hiši Kurtizane Flore, da ga ljubši ^aptt^ea. V tretjem dejanju smo v &lfre, ^ kjer je zelo živahno. Ko opazi Violetto, Vstopi vso z baronom banovo vzplamti v njeni 1 ja-!)e jg Violetta razlaga Alfredu, da ga fa a zapustiti. Tedaj ji Alfred vrže 51ačal Pre^ denarnico, češ: to je N&a tvo3*° ljubezen. Violetta se vslcd da Hapado omotica. 5tiot, se VrŠi v Violettini špal- * najdeirto nekdaj živahno Vio-^ed , a ^rtni postelji. Odkar jo je Al-Xar]a^rUs^'*' Violetta rie boji smrti. Por0£.,n-!ern trenutku pa dospe Alfred s ? 5fjo. je oče dovolil, da se poroči ^ prepozfto. Ko dospe še j0®®’ Pozdravi sinovo neve- '^3?* n^a basira f Alfredovih’ rokah'. kratketn vsebina, katero kras-- ^s§®g^Sia]p|oinjuie očarljiva ■&&& Ife . • dajeva glasba. Ta opera je gotovo zelo prikladna za tiho razpoloženje v vseh svetih in priporočamo občinstvu, da se v čim večjem' številu udeleži te predstave, ki se vrši sedaj zadnjič za izv. ah. in kupone. »Jesenske gosli«. Drama pripravlja v režiji g. Valo Bratine krasno Surgučevo dramo »Jesenske gosli«, ki se v najkrajšem času vprizori. Drama »Jesenske gosli«, o kateri se je že obširneje poročalo v podlistku v »Taboru«, so tiha peseni jesenskih dni: vse trepeče v zadnjih zdihljajih, kot bi hotelo vvse nanovo oživeti v bakrenem1 žaru sol n ca, a zaman — dozorelo listje odpada, starost se mora umakniti in zima pripravlja kali za novo življenje. Tudi Varvara Vasiljevna, žena Dimitrija Ivanoviča je že v »jesenskih letih«. Kljub temu hoče še »živeti«; zato ima ljubavno razmerje z za njo razmeroma mladim BaranoVskijcm. V hiši Dimitrija Ivanoviča pa živi še mlada Vjeročka, ki sta jo vzgojila Dimitrij Ivanovič in Vai-vara Vasiljevna kot svojo. — Mož Varvare Vasiljevne izve za nedopustno zvezo svoje ženo z Baranov-skitri. Po težkem! duševnem boju sklene pretrgati vse zvezo z Baranovskitn ter ga dovesti, da bi poročil Vjeročko, kar Se naposled tudi zgodi. Toliko v grobih potezah o vsebini, ki je prepletena z mehkimi jesenskim razpoloženjem: jesen' — listje odpada, starost se umika... — V drugem aktu, ki so dogaja v parku, sodeluje vojaška godba. — Glavne ozir. večje vloge so v rokah ge. Bukšekove in gdč. Jelenčeve, dalje g. Bratina in g. Groma. Koncert Betetto-Šimeric. Opozarjamo da se vrši 9. nov. v tuk. gledališču pevski koncert odličnih članov ljubljanske opere g. Betetta (bas) in g. Šimenca (tenor). 3DS. 4. Hov.: V Št. Petru pod Sv. Goir. dopoldne sestanek somišljenikov in ustanovitev krajevne organizacije. 4. nov.t V Podsredi popoldne javni shod. 4. nov.: V Konjicah ob 10. uri dopoldne okrajna konferenca zaupnikov. Velika demokratska skupščina v Sarajevu. V nedeljo se je vršil v Sarajevu shod demokratske stranke, katerega se je udeležilo nad 1000 ljudi. Predsedoval je direktor gimnazije g. Milan Čukovič. Glavni govornik jo bil g. Svetozar Pri-bičevič, ki je povdarjal, da se je demokratska stranka od svojega prvega shoda, ki si je vršil pred 5 leti v Sarajevu, vedno držala svojega programa, ki zahteva politični unitarizem, upravno dekoncentracijo tor samoupravno decentralizacijo. Ako stranka ni mogla svojih načel vednO in popolnoma izvajati, jo iskati zato vzroka v dejstvu, da demokratska stranka nikdar ni bila sama v vladi. Težino današnje situacije karak-terizirata dve činjenici: da imamo vlado, v kateri ni nobenega Hrvata in nobenega Slovenca, ter da je vlada odvisna od pomoči neslovanskih manjšin, od Turkov iit Neincev. Ves današnji režim obeležuje brezmejna korupcija in skrajni nepotizem!. Govornik jo tudi ostro obsodil politiko separatistov. Sokolstvo. p. e. Sokol, kdo si — in kaj hočeš? (Dalje). 23. Ves kulturni svet visoko spoštuje in’ ceni Sokolstvo, ker ima Sokolstvo najboljši, telovadni sistem in ker sta njegov cilj prosveta in povzdiga človečan-st'£a. Kdo pa zaničuje Sokola? Sokola zaničujejo tisti, ki nočejo da bi se našemu narodu kedaj boljše godilo; brezvestni ljudje, ki hočejo držati priprosto ljudstvo V temi in nazadnjaštvu ali k večjem v enostranski in po njihovem kopitu urejeni izobrazbi do gotove meje, in tisti, ki sokolske misli prav ne poznajo iri ne razumejo, ki so duševni hlapci svojih izkoriščevalcev. So ljudje in teh je mnogo, ki jih lastita oseba in korist tako obvladujeta, da uporabljajo vsa sredstva, da obdrže svojo tiransko moč Jn oblast ter da se ma-kar na solzah in žuljih svojega sočlove-ka-trpina vesele in uživajo. Ti brez ve st* ni ljudje nočejo učiti in vzgajati Ijud-Sfcy® tafco* da fel feilo doto« filemeni£Oj da bi spoštovalo zakone, ki so prvi Korak k svobodi, da bi imelo krščansko ljubezen ne samo na jeziku, temiVeč tudi v srcu ter bi sc odražali i v dejanjih; oni nočejo, da bi se njegova umska izobrazba vsestransko razvijala, da bi stopalo ljudstvo na pot napredka in kulture. Ti kruti ljudje nočejo, da bi vladal med ljudstvom mir, sloga in zadovoljnost, da bi iskalo ljudstvo v skupnent smotrenem delu blagostanja in sreče. Ti sebični ljudje hočejo med nami prepira, mržnje, sovraštva, razdora po rimskem receptu: Divide et impera (razdeli in vladaj!). Razdvoji jih in vladaj! Ti ljudje hočejo, da ždimo v nečloveški temi, da imamo na svojem vratu glavo brez misli, da verujemo to, kar slišimo, da prisegamo na to, kar oni mislijo in hočejo, kratko, da tako plešemo, kakor oni žvižgajo. Da pa bi jim kdo no očital nazadnja-štva, so si zmislili izobrazbo ljudstva iri vzgojo po čudovitem receptu: Ti, človek zemlje in pregrešno bitje, mi smo se te usmilili iri ti preskrbeli zemeljsko in večno plačilo. Živi po naših nezmotljivih naukih in delaj tako, kakor ti bomo mi pravili iri ukazoval. Čitaj in veruj to, kar bomo mi razglasili za edino pravo; (pri tem ne smeš misliti, ali smo učili lani morda kaj drugega ko letos). Samo v nas veruj, drugo robo zavrni, jo uniči, »kajti hudič hodi po svetu in išče, koga bi požrl«. Ne poslušaj tistega, ki ga mi sovražimo; izog’ni se mu in beži, da to rie bo pokvaril, ker pri nas si še čist iri rie-pokvarjen'. Vplivaj na svojega očeta, mater, sestro, brata, ženo, moža, ki ni naših misli, prigovarjaj mu, naj pride k nam, naj čita in se izobražuje samo iz naših knjig, naj postane veščak v naši politiki. Njegovo posestvo ali služba je postranska reč; glavno je, da je naš, vse drugo mu bo navrženo. Čo noče, začni z zvijačo, lažjo silo, obrekovanjem, kajti za riašo pravično stvar ni greha. Nekaj se ga bo že prijelo. Ti ne smeš vedeti in slišati, kar drugi govore in mislijo, kar drugi uče in pišejo. Ti si naš, samo naš. Ti tudi ne smeš več misliti, kakor ti mi ukažemo. Ti mora« kar samoob-sebi verovati, da je pravica samo na naši strani! Tako iri na enake načirie vzgajajo ti dobrotniki ljudstva v ovčjih kožah z volčjim srcem. Ti hinavci, farizeji in egoisti nočejo in 'ne poznajo pregovora, da je treba čuti dva zvona če naj se pravica prav spozna. Pri njih' zadostuje samo eden zvon, eden! edini zveličavni; vsi drugi so za nič. Zato se tudi tako peklensko boje, da bi dobil njihov pristaš kaj drugega v roko, da bi šel poslušat tudi druge iri potem primerjal, izbiral iri sodil sam. Ti grozni ljudje raje puste, da propade gospodarstvo, izobrazba, narod, država, da — še vera lahko dobi drugo lice, samo, da rie bi znalo ljudstvo rabiti Svojih možgan, evoje pameti. (Dalje prih.) 1—O—1 Sklepi odhorove seje Jugo-slovenskega SokoEskega Sa-veza v Ljubljani dne 29. septembra 1923. I. Neugodne naše notranje in zunanje politične razmere so povzročile, da so ustanovili v raznih delih našo države po mišljenju in udejstvovanju različne nacionalistične organizacije. Napram izvensokolskimj nacionalističnim organizacijam, ki fiiso nasprotne principom Sokolstva, je Jugoslovenski sokolski savez že ugotovil svoje stališče na svoji glavni skupščini dne 29. oktobra 1922 v Saborni dvorani v Zagrebu, poudarjajoč, da ne silimo v odbore ali k (sodelovanju pri teh organizacijah nikogar naših članov, kakor tudi ne branimo nikomur vstopa v odbore ali Sodelovanje, kadar jo to v skladu s sokolskimi načeli. V zadnjem času pa se je opetovario dogodilo, da so v nekaterih krajih člani izvensokofekih nacionalističnih organizacij, ki so obenem tudi člani sokolskih društev, hoteli drugo organizacije s sokolsko organizacijo indentificirati ter da so politične prepire iri prepire med svojimi izvensokotekimi organizacijami Prenesli v naša društva. Na ta načirt so motili nepolitično in smotreno delovanje Sokolskih društev. Jugošlovenski sokolski savez z ozi-rorri na ta dejstva odreja, da Maj poSa-mezna djru£tya e takih aejjiibih prime- rih SlporazumnO z župnimi Starešinstvi proti vsakomur, ki bi motil mirni poteki sokolskega delovanja, najstrožje pošto* pajo iri naj škodljivce izločijo iz sokol« skih’ vrst. Vedno veljaj pravilo, da je dolžnost vsakega člana sokolske organizacije, da' je njegovo vodenje vselej in povsod čaistrio, nikdar sramotno in' Sokolskimi načelom! nasprotrio. Tudi rie Sme nobed naš član' in' nobena naša članica nikidai! podpirati podjetij, ki bi bila y škodo80'« kolski stvari. ,1 Sokolstvo je tako visoka in važria ria,« rodna pridobitev, tako eminentna nacio« nalna organizacija, da pomeni vsako mo« tenje in oviranje njegovega, delovanja občim narodnim interesom1 protiVrio de« janje. Sokolska društva naj svoje čl ari« sT;vo tozadevno poučijo ter riaj z nois nimf sokolskim1 delovarijem privedejo K sokolski vzgoji čim več naše jugofclo« venske mladine. j j IL ^ Na temelju vidovdanske uštaVe sokol« skega sabora v Novem Sadu L 1919. gej bo vršil prihodnji sokolski sabor v Za« grehu 1. 1924. Čas sklicanja določita spo« razumno starešinstvo eaveza in župal Zagreb. Navodila določajo nastopilo: ~ L Izda se takoj poziv na celokupno jugoslovensko Sokolstvo, .v katerem1 ga ga opozarja na sokolski sabor. Poziv naj sestavi starešinstvo. 4 2. Vsa društva iri župief Sei poizovejo', da izrečejo Svoje želje glede sabora ifl stavijo predloge za predmete, o kaferlbj naj se razpravlja tia saboru. Vse to mJoN ra biti izvršeno do 1. decemlbra 1923. i 3. Na podlagi teh' predlogov in po laffE« ni inicijativi izdela starešinstvo načrti za delo sabora v mesecu decembru 1923, Določijo riaj 8e odseki, Si Bodo prfipra« vili materija!, ifl določijo gaj Be Ea£loyJ referatov. ^ 4. Veg pripravljeni iffaterijal se »3« pošlje žuiparif, ki inorajo V gotovem rO« ku, ki ga določi Starešinstvo, podati sVoU je mrienje ter določiti za vsaE referal Svojega župnega referenta. ’ ^ Tako zbrani materija! morajo ref®* renti jugosloveniškega sokolskega Save* za urediti. Ves materijal se da VI tfsk tog se odpošlje župami iri društvo®, 3a M pripravijo za Sabor. Za pošamezrie refen rate ge določijo odseki, v katere pošlje vsaka župa po enega referenta Ti o®» feeki ge riiorajo sestati pet’ drii pml saKon rom, da razpravljajo o referatih. Dv«l dni pred saboroSri1 sei eesfafie jo vsi odeteSS V plenumu te uredijo eriotriO Vse ref era« te, ki ie predložijo v odobrerije sokol« skenfu Saboru. Sajbor sarif Maj Bi bila ključna manifestacija Hu'gofcloveffl9lčeg«l Sokolstva, Vsi delegati za: Sabor riaj M skličejo šeTe’ sadrijai dVa drieva Š Tfkrrtb vanju ter riaj zlasti Sodelujejo pri aBb« rovanju plefluma VSeK odftekoV. 1 $l|' ITT, '■’'Plrw5:'; " ' teta 1924 go Bo Vršil polErajiri&lct riefi ria Vidov dan V SarajeVn oB priliki 10-letnico sarajevskih dogodkov, ki goi .bili prva etapa j ugosl o venskega ujedi« njenja. , • . IV. ■ " Pri savezu Haj se riastavl potreBad število potovalnih predrijakov, ki bod«l poleg tehničnega nadzorstva ia poui« imeli nalogo poučevati društva ia žutpa tudi V adminietrativriih poslih. V dira« štviH naj bi imeli tudi predavanja t«i obenem1 opozarjali Ha redno in pravilri ? O Sokolsko društvo V Studencih' priredi zabavni večer dne 3. nov. tl, ob' 8. uri ■ v. Sokolskem domu v Studencih. Plesi, Srečolov, šaljiva .pošta In" druge zabave. ■ S vira 'društveni orkester. Vstopnina za osebo 5.Din. Za dostojno in1 neprisiljeno y'Jb; skrbijenol' —Zdravol . Objave. § Slovensko trgovsko društvo v Mariboru prosi vse gg. trgovce, da mu od časa do časa javijo prosta mesta v njihovih trgovinah ozir. podjetjih. Sedaj iščejo mesta sledeče moči; a) za spediedjsko stroko, ozir. lesno ali trg. industrijsko ■podjetje; b) za večje trgovsko podjetje (mlin, veletrgovino z dež. pridelki ali podobno). Sprejme se en vajenec Vtrgovino Ib steklom in! porcelanom (z vso oskrbo); ena Vajenka za kuhinjski oddelek y 2e-lezninarski trgovini (brez oskrbe). § Inštrukcije za višjo in nižjo gimHa-fciio daje reven osmošolec. Naslov poye o® prijaznosti uprava »Tabora«. Naši državni dolgovi. j; i Dolgovi cele kraljevine. P Sestodstotheobresti riadržavtfc botfe 15 imiBjortovi dinarjev. Za izplačilo premij Ha državne bone V kronah 200.000 D. Za izplačilo glavnice na državnih bonih, v kronah iu dinarjih izdanih 1919 leta 5 milijonov dinarjev, 7% investicijsko posojilo iz leta 1921 v znesku1 500 milijonov j. 35 milijonov, 4% posojilo za finančno likvidacijo agrarnih poslov v Bosni jjjn Hercegovini iz leta 1921 t. j. 6,052.000 ©, 8% zunanje posojilo vi znesku 100 milijonov dolarjev za prvi obrok 1,204.000 D, &% provizija bankam1, čekovnim uradom df8 poštnim hranilnicam1, 7% investicijsko poBojilo 70.000 D, 4% posojilo za likvidacijo agrarnih poslov v Bosni in Hercegovini 12.000 D, skupno 82.000. Odplačilo 'na račun državnega dolga brez obresti na kronske rtoVčanice pri Narodni banki po členu 'V. prehodnih odredb zakona o Narodni banki irt sicer: celokupni delež na dobičku Narodne banke, preračunan na 30 milijonov D, Ha račun 'dohodkov državnih posestev 1 milijon, Skupno pri Narodni banki 31 milijonov. Dolgovi Srbije. 1 2% loterijsko posojilo iz leta 1881 t. j. 1,481,310 D, posojilo1 za dobitke leta 1888 (tobačne srečke) 285.250, 4% konvertirano .posojilo iz leta 1895 — 15,082.000 D; 5% .Posojilo iz 1902. leta (monopolno posojilo) 3,300.000 D; 4% % posojilo iz leta 1906 (za zgradbo železnic in obbrožetfjo vojske) 4,800.000; 414% posojilo iz leta 1909 (za .zgradbo železnic ) 7,500.000 D; in 5% posojilo Iz leta 1913 za likvidacijo najnujnejših’ vojnih potreb113,500.000 Din. Dolgovi Crnegore. ! 5% londonsko posojilo iz 1909. leta «50.000 funtsterlingoV, t. j. 375.000 Din. Stroški pri anuiteta! službi 125.000 Din.; Ha ime izplačila Ha avansu Bartquo de (Pariš in Sedeta Commercialc d’Oriont la Milano 1 milijon: Dinarjev, Dolgovi Bosne in Hercegovine. f 4% deželne posojilo iz 1895. leta 263.811 iD; 4%% železniško posojilo iz 3898 leta 265.280 D; 414 % železniško posojilo iz 1. £1902, 941.203 D, 5% železniško posojilo iz 1914. leta 401.721 D; 5% investicijsko podojilo iz 1914. leta 401.728 D. Stroški za {Ms ta posojila, tiskanj© in vezan je knjig itd. 52.216 D. ■ i i f1 Dolgovi Dalmacije, b Amortizacija, obresti in 'drugi Sffali 'jzdatki za dolgove bivše avtonomno pokrajinska uprave, 52.216 D. v~' v ^ Dolgovi Hrvatske irt Slavonije. 4% hrvatsko-slavonski zemljoradniški!^ dolg 173.195 D, 4Yi%o hrvatsko-slavonsko posojilo za odškodnino za pravico točenja pijač 395.676 D. Drugi mali izdatki za vsa ta posojila 20.000 D. ; '| Dolgovi Slovenije. p Deželno posojilo iz 1888. leta knježevi-ne Kranjsko 94.942 D; 4% % deželno me-moracijsko posojilo iz 1911. leta 112.50 D; 4Vi deželno posojilo iz 19.17. leta 67.505 D. Stroški za tiskanje, vezanje knjig itd. skupno 4.675 din, . ..; ■:«, I;i „Kraljev5č N3arko“ - za naše obmejne šoSe. ■Vsem' 'nami je znano, koliko zla je povzročil zloglasni »Schulvereirt« svoj čas S svojim počasnim, a sigurnim raznarodovanjem našega obmejnega ljudstva. Temin nasprotno je delovala C. M. družba. Mnogo je rešila, a Sal vsesa ni mogla. Po prevratu si je GM družba stavila [hvalevredno nalogo, dvigniti narodno zavest irt poglobiti državno idejo ob1 (noši severni meji, lansko leto jo izdala »Kraljeviča Marka«, lično itf spretno urejeno žepno knjižico za našo obmejno 'dečo. — Ravnokar sem1 dobil »Kraljeviča Marka« za leto 1924 in dovolim1 si rta to knjižico opozoriti' občinstvo in posebno učitelje irt učiteljice na severni meji naše širno domovine. »Kraljevič Marko« ima lično žepno obliko. Vsebuje praV lepe spise, pesmi, pregovore, citate in1 tudi koledarček za 1. 1924. Z veliko marljivostjo je zbiral gradivo g. Kompoljski (g. nadučitelj A. Hren). Trud ni ostal brez uspeha. Omenjam' le nekatere spisa Precej na 5. strani je pesmica »Molitev begunčkov«; Moj Bogec, glej tam preko rtiej’ jo naša hišica bela... itd. To pesmico in še nekatere druge 'spise je lepo ilustrira! g. Vokač. Slikica k omenjeni pesmici je naravnost ganljiva. Sredi polja razpelo. Pred njim1 moleča deček irt deklica begunčka. Spis »Ob’ Adriji« opisuje dogodek iz Barko vel,j pri Trstu. Mar-sikafe deček Iz naših” -krajev ob1 Severni niejf bd Se od teh fantkov lahko učil domoljubja irt spoštovanja do Svojega mn ter! n ega jezika. Poučen irt zanimiv je sni s: »Drava pripoveduje«. G. Kompoljski je zbral’ In uvrstil v knjižico tudi Vesele^ šale »Narodne šale iz Bosne«. Živo-topiš’ irt delovanje dr. Tavčarja« je isto-tako poučno'Irt vzgojno. V knjižici je čedna slika dr. Tavčarja. Na strani 25. citatno: »Zemlja domača ni pražila' beseda: Del je Tffojeg življenja, 'irt če Se mi vzame del nje, se mi' je vzelo tudi' življenje. Pomenljiva je sličica na str. 28. Na str. 32. zopet besedo pokojnega 'dr. Tavčarja: j»Narod Slovenski 'mora stati kakor večno drevo, kateremu korenine nikdar rte usahnejo. V to moramo 'delati vsi. na to moramo misliti takoj, ko se zavedamo življenja, misliti takrat, ko Se odločujemo za poklic« itd. Ali Hišo to zlata vredne besedo m Hašo šolsko im šoli odraslo mladi no 7 Bogato vzgojno vsebino iu zelo zanimive podatke ima tudi Spis »Judenburško žrtve«. Nekaj prav lepih pregovorov je tudi Iz rteodrešene Koroške. Spis »Boj vragu alkoholu« krasi lepa slika in tudi njegova vsebina je zelo poučna^ »Drobtine« vsebujejo zelo točne irt poučne podatke o prebivalstvu naše države, O Izvozu, uvozu, o vojaštvu itd. Mična in' jako lepa je pripovedka »Vojak Irt Sv. Peter« (Prekmurska). Na strani 14. »Slovenec je moje krstno ime, Jugoslovan moj priimek« itd. Ižep je tudi spis o Nj. Vel. kraljici Mariji. Krasi ga lepa slika naše vladarice. Tu So zgodovinski podatki, ki jih marsikdo rte pozna. Gena »Kraljeviča Marka« je jako nizka (5 D). --IT" To knjižico bi moral ImVtl1 VšrtR učitelj in vsak učenec na Saši severni meji. Priporoča se lahko v vsakem1 oziru. Na višji Stopnji v ljudskih šolah1 Se z uspehom1 uporablja' kot Izven čitanko V urah črtanja irt zlasti pa za narodno irt patriotsko^ vzgojo, kateri mrtramio posvečati v naših1 krajih Veliko pozorfioSt. Sezimo H° »Kraljeviču Marku«! Šolsko vodstvo v ^tudencih p. M. Ko imelo na razpolago večje število knjižic. 1 l:''"' Križman' Josip. N©kaJ iz teorije kmetijstva. . /(Dalje.) Razmerje med težo in prostornino Seka 1; :'i,l d;: • terih posevkov,, "f tu bo a -* -o Ji s -s < 1 tj o —J bo -r-i Q> ri l A* rt) —1 J.I>1.c ca čez pokrov. Poznejša oskrba ^ kakor pri kislem zelju. Glavm ^ ^ iti dobro ohranitev kisle rep® ,ie s ,.:0rfl-V' si Vin vse gnojilne snovi. To je treba upošteva- ! hladna Shramba. Nekateri s' d4 ti tudi pri gnojenju travnikov s kalijevo! likjo kislo repo tudi sivan-st t .■ .«6* 'nem; a) irtfe; priimek in b’/1, gfaf01 čeVega lastnika, b) pastila ta ^0ji itet in KarVo, kakor tudi krap geIrf P°(. Keč’. Za žrebce toplokrvni t gcC po štirimi leti itf za mrzlokrvne ' tremi leti Se V sploštfcm ne ' •. ^ i la. SvoječaSrTrt Se b"o raze k kdaj bode pregledovala h/00 _ >aja cloPn misija: priglašene žrebce m stila (licence). g Vinska trgatev v L^0d ricali. Kakor se nam ja'1 strani, je vinska trgatev P° . jj p#? " - prldelk1*^ l>o končana. Moštn ki to - - ^ glauv-j čerti teden! so imeli l^wk‘a bo Kvaliteta letošnjega nad vse pričakovanje č^brRl t^ ša, kakor sc je mislilo se_' _ —. — r : V — '-vi mr/1 glad i b° irtrt^kt0' le® mm pri/ bra. Kar so pa tiče množine vina, je ista nad vse pncak ^ k° kostna irt bo povprečno zn ae 4-5 hi na oral vinograda « 0eUe nos opozarjamo davčno obla- ta p« šta so 18-22 K liter; vatud^^e b° ven denar rti kupceV. I® vm . nastala kriza vsega mnogr jzV©.. se ne omogoči v najkrajšem o našiH viii# Tjnc ^i/» Tcden^i sejetn v Zaffre ju biJ • ^•Mioor,, 1.. novembra l»23. VTABOR« (»NARODNI LUši«), I. 950-10, n. 75^-8; Svinje T. 87.50—28, Jleta I. 22.50-27.50, n. 21.50-22.50 Din. jrrma za 1 met. st.: seno 75.0—120, dete-125, slamo 75—100. Drva za voz 400-475 Din, —O— K Splošne dolžnosti davkoplačevalcev i . četrtletju 1923. (Opozori,teV Trgov-I -6ij1*. °Brtniške zbornico za Slovenijo v Jubljani). I. Stanovanjski izkaz. Do dne • novembra t. L morajo vsi posestniki 18 v Sloveniji in v Perkmurju vložiti ttai ali po SVojili namestnikih pri pri-^°3nih davčnih oblastvih hišne : stano-^njske izkaze, če so hiše dane v najem, a v najem noo-ddana poslopja pa zaznamek prebivalcev takih poslopij. Tiskovi-e se dobivajo brezplačno pri vseh dav-jJ111 °blastvih in davčnih uradih. — II. na poslovni promet. Davčni zave-slnci- ki so dolžni voditi za davek na potno tVni/Pr °mpt knjigo opravljenega pro-’a. (poleg trgovskih družb, zadrug itd. i katerih promet je presegal v j vsoto 360.000 D) in omenj. davka j , . • četrtletje 1023 še niso odprem,iii, so ai_ ga odpremiti do 30. okt. tl. in hkratn . _ 0J opozore na. svojo dolžnost ali s po-Pozivom ali z javnim razglasom stihZ 1Zapre^'om uradne oceno ter redno-jz ^l°b. Kdor vloži nepravilno prijavo, dirVi Pravico pritožbe. III. Dospelost do? k davkov. Dne 1. novembra 1923 Četrto* v. Plačilo vsi direktni davki za ITI. jjj .. 1923. Davčni uradi so upravičenja novembru 1923 prisilno iz- in zaračunavati poleg 6% za-obresti še za opomin 4% terj.a-zneska. ! duhana je letos v naši državi kaka°S*^a 'ansko. Monopolska uprava to-pac,'10 ^klonila, da po kritju domače t°5a^a° ^vozi še 3000 kg nepredelanega J) stvu ,r0(taja 'starih sodov. Pri ravnatclj-Vrgii ^avnih železnic v Subotici se bo 15. novembra t. 1. dražba priredi . komadov starih sodov od olja. fe0i®tni oglas je v pisarni trgovske ■ 'riške zbornice v Ljubljani inte-ria vpogled. ^ laja staro obleke ifl raznih od-be vri upravi zavoda za izradu voj- ja. «« 11. v Sarajevu se bo vršila dne itd. j e!,'bra t. 1. prodaja stare obleke c'r raznih" odpadkov. Predmetni H t> Z nbančne jšimi podatki jo v pisar-ljanfttVske to’ obrtniške zbornice v Ljub- ter interesentom na vpogled. ijjjkjlobava krušno pšenične moke. Pri £M®danturi Savske divizijske oblasti v £ 'llebn se bo vršila dno 16. novembra kOta frt°rtalna licitacija glede dobave -000 kg pšenične krušne moke (80% tis lovski tip). Predmetni oglas jo v trgovske in obrtniške zbornice v ^^iohi interesentom! na vpogled. ^l^J^bava vozičkov za vreče in smeti iz, — Pri ravnateljstvu državnih želez-t, Subotica »o bo vršila dne 16. nov. ^°tertalna licitacija glede dobave 100 b>ar]af'°V vozičkov za vreče in’ 100 ko-^ete,V Voz,čkov za smeti iz železa. Pred-li^.’°slaš je v pisarni trgovske in o-*6nt, ^ zbornice v Ljubi.in ni iritere-: V «a vpogled. tli V —Q— davki v novem, državnem proračunu. ^Nct ,).r°ra®ui*škem letu 1922-23 so vrgli kiedvn ^avki mnogo več, kakor pa je tft>ragf eva-t Proračun. Zato so v novem dohodki te direktnih davkov s rimerno višje vračunani. Ti po-v Posameznih pokrajinah zelo ■ mo- i da^ei° jasno sliko tako dav-or davčne obremenitve po-, ta.vii ‘ £Tvatska-Slavonija 102,300.000, v’%0 p ,fi32-250, Bosna-Hercegovina n^-OOO Smaciia 8>983.000, in Crna.go- 6 i^^P^čahcga davka na vojne ir) !SW i° ^920 pričakuje finančni lflO> eon«7° 19a3-24 »kupno 187,000.000 ' t^ga Wa: Vojvodino jp Srbijo 24, kov so Bbsno-Heroegovano 15, Dalmacijo 7 in' Slovenijo 6 milijonov D. Na drugih davčnih' zaostankih mora plačati Slovenija 3 in Črna gora 3 milijone Din., dočim manjkajo za ostale pokrajine tozadevni podatki-, dasi je drugod mnogo več zaostalih davkov na -dolgu, kakor v Sloveniji. V zadnjem1 poročilu o plačanih davkih je finančni minister sam naglašal, da kaže plačevanje davkov zlasti na Hrvat-skemi in v Slavoniji1 razveseljiv, napredek. Ostali direktni davki, razen’ invalidskega, ki je odmerjen' na 59,150.000 Din’., niso porazdeljeni na posamezne pokrajine. Tako manjkajo podatki o prometnem davku ter o še letos uvedeni 80% dokladi. Iz kakih vzrokov finančni minister prikriva dohodke teh1 davkov iz posameznih pokrajin, ni znano. Za celo državo je predviden dohodek iz prometnega davka za L polletje s 250 milijoni din., 30% doklada pa na 200 milijonov dinarjev. Po najncTvejših vesteh te Beograda namerava vlada predložiti v mesecu novembru narodni skuščini tudi proračun' za leta 1924-25. O proračunu bomo o priliki še spregovorili. Sodjalna politika. Državna borza dela. Pri Državnih borzah dela v Ljubljani, Mariboru, Ptuju in Murski Soboti je iskalo v preteklem tednu od 7. oktobra do 13. oktobra 1923 dela 266 moških in 95 ženskih delavnih moči. Delodajalci so pa iskali 201 moških in 90 ženskih delavnih moči. Posredovanj se je izvršilo 144. Promet od 1. jan. do 13. oktobra 1923. izkazuje 38.370 strank in sicer 17.553 delodajalcev in 20.817 delojemalcev. Posredovanj se je izvršilo v tem času 11.395. Dela iščejo: Pri Državni borzi dela v Ljubljani: vrtnarji, kamnosek, steklar, stavbeni in Strojni ključavničarji, želozostrugarji, kleparji, kovači, zlatar, elektromonterji, mehaniki, mizarji, kolarji, žagar, sedlar, tiskarski strojnik, strojniki in kurjači, trgov, so-trudniki, ekonom, ekonomski pomočniki, oskrbnik, delovodja špirituoznih izdelkov, preddelavec za izdelovanje kvasa, gradbeni risar, risar narod, ornamentike, lesni skladiščnik, knjigovodje, konto-rist-praktikant, trgovski skladiščnik, pisar, moči, urad. sluge, vratarji, čuvaji, vzgojiteljice, trgovske sotrudnioe, koii-toristinje, restav. blagajničarka, natakarice, šivilje, delavke, vajenci, itd. — Pri Državni borzi dela v Mariboru: hlapci, dekle, viničarji, ekonomi, drvarji, poljed. in’ gozd. nadzornik, rudarji, kamnoseki, orodni kovači, podkovski kovači, kotlarji stavb, in stroj, ključavničar, mehaniki, urar, mizarji, kolarji, sodarji, žagar, usnjar, sedlarji; tapetnik, krojači, šivilje čevljarji, brivec, mlinarji, peki, slaščičarji, mesarji, natakarji, natakarice, hotel, sobarice, kuhar, laborant, slikarji, dimnikar, fotograf, skladiščnik, strojniki, sluge, trgov, sotrudniki, prodajalke, tovar. delavci, tov. delavke, kočijaš, pisar. moči, gospodinjo, kuharice, služkinje, vzgojiteljice, vajenci itd. — Pri Državni borzi dela v Ptuju: ekonom, gozdar, lovec, hlapci, viničarji, rudar, lončar, kovači, ključavničarji, mizarji,- kolarji, sedlarji, krojači, čevljarji, klobučar, kji-govez, mlinarji, peki, slaščičar, mesar, laborant, strojniki, kurjači, vratar, trgov, sotrudniki, skladiščnik, kočijaž, voznik, pisar, moči, bolničar, natakarice, služkinje, sobarice, blagajničarke, strojepiske, kontoristinje, vajenci, vajenko itd. — Pri Državni borzi dola v Murski Soboti: hlapec, strojni mehanik, mlinar itd. V delo so sprejmejo: Pri Državni borzi dola v Ljubljani: kovač, kotlarji, kovinski strugarji, žagarji za cirlcul. žago, žagarj. za polnojarmenik, žagarji za vodno žago, i; agar ji (gateristi), izdelovalec gamaš, čevljar, ščetar, kuhinjski mesar, mlinar, sodavičar, zidarji, potnik za kravate, nočni čuvaj, orožniška kuharica, služkinje, vajenci itd. Pri državni borzi dela v Mariboru: hlapci, dekle, viničarji, drvarji, rudarji, vrtnai-ji, kovači za orodje, podkovski kovač, železostrngarji, klepar, sodarji, lesni strugar, gateristi, sedlar (lakirer), čevljarji, mlinar, pek, zidarji, slikarji, dimnikar, tov. delavci, vajenci, šivilje za perilo, vzgojiteljice, varuške, služkinje, kuharice, sobarice, pisar, moč, izvežbana blagajničarka, vajenke za šivanje perila. Pri državni borzi, dela v Ptuju: pristavi za posestvo, viničarji, hlapci, rudarji, vrtnar, lončar, kovač, kolar, Sodar, strugar za izdelovanje pip, pletarji, sedlarji, jermenar, čevljarji, občinski tajnik dekle za kmečki poSel, kuharice, gospodinja', sobarica, služkinje, vajenci itd. Pri Držav-., ni borzi dela v Murski Soboti: hlapec,: krojač, krojaški vajenec itd. . -■-• 2 ti ' S Straa Z\ \z življenja in sveta. Komunizem iii ženitev v Rusiji. Moskovska »PraVda« prinaša v številki 212. značilno zgodbico o komunistu, ki se je moral zagovarjati pred sodiščem, ker se je -dal poročiti v cerkvi: »Tovariš Zulin', aktivni član RKSM. (ruskij komunističeskij sojuz molodeži), se je p ’"očil v cerkvi, s čemer se je diskreditiral v očeh nestrankarske mladine RKSM in prekršil § 24 zvezinih pravil.« — Obtoženec Zulin, — jo Vprašal predsednik — ali sc čutite krivega, da ste prekršili pravila RKSM1 — Da, čutim se in' ne čutim1, toda veste... Nisem hotel razžaliti nevesto, pa sem sklenil, da ugodim njeni želji. — Ali ste se zavedali, da vos bodo izključili iz zveze, ako se boste poročili v cerkvi 1 — Vedel sem. — Ste li prepričevali svojo nevesto, da vam kot članu organizacije, ki vodi protiversko propagando, ni mogoče izpolnjevati verskih obredov? — Nisem je hotel dolgo prepričevati, ker sem si mislil, da bo za to pozneje več časa. Zulinov zagovornik, nestrankarski delavec, je v svojem’ zagovoru povdarjal, da prestopek ne spada pred sodišče, temveč je zgolj moralna zadeva, ki se ima rešiti v krogu RKSM. — On — je mehak človek — je govoril o -obtožencu — nepremišljen; kdo pač ni bil mladi Po obtožcnČevem goVoru iii govoru zagovornika so Žli sodniki v posvetovalno sebo. V dvorani je postalo živahno. — Treba ga je izključiti iz RKSM. To je slab' človek. Danes je popustil nevesti in se je dal cerkveno poročiti, jutri bo dal krstiti otroka, potem pa postane še protirevolucijonaren. Taki ljudje nimajo mesta med nami — so Vpili tovariši iz organizacije. — Kakšen greli pa je to, da še je dal poročiti! Še pohvaliti bi ga bilo treba, da ne živi tako — jc govorila stara delavka. — Ej babica, čemu naj ga še hvalimo! Zato, da se je izneveril organizaciji! — je ugovarjal neki delavec. Sodniki so se vrnili. Predsednik je prebral obsodbo: »Civilno sodišče jo razsodilo: Ker je diskreditiral zvezo in' prekršil pravila RKSM, sc Zulin' izključi za vedno iz so-juza, z ozirom na njegovo proletarsko poreklo in odkritosrčno priznanjo pa Se izključi le na dobo 1 leta.« Ruski tnul ih' kriutovanje. Češto čitamo v zgodovinskih knjigah n ruskem »knutu«, ki je z njim carska Rusija bičala ljudi (beseda jc v ruščini meškega spola: knut, krnita). Zdaj ko je menda njegov čas minil, bo zanimalo vedeti, Kakšen je prav za prav bil ruski knut. Knut jc obstojal iz belega jermena, dolgega blizu en laket ruski; ta jermen jo bil trd kakor kost, po obeh straneh zapognjen1, tvoreč v sredini brazdo^ Pri udarjanju so ostri robovi žleba padali na pleča obsojenčeva. Knut je prebijal telo do kosti. Po izvestnem številu h-darcev se je knut zamenjal, ker sc je jermen' od krvi omehčal. Knutovanje se je vršilo javno, v Moskvi najprej na Rdečem1 trgu, pozneje ha Konjskem'. Na uro se je udarilo ne več ko dvajsetkrat,; tako da se je kaznovanje vleklo neredko! od solnčnega vzhoda do zahoda. Izkušen'/ krvnik je mogel s pomočjo par udarcev! s knutom usmrtiti najmočnejšega mo»| kega. Knut je imel svoje branitelje, kij so njega korist oznanjali z univerzitetskoJ katedre in v znanstvenih knjigah. »Knu-| tologija je imela ljudi, ki so jo kot svojdlj vero izpovedali, knutofilo«, pravi kulturni historik. »Profesor Baršev, je širokoi razlagal študentom s katedre, da fcmzfc predstavlja eno izmed form, iv kateri k ael je ideja resnice in pravice najpravilnejSs uresničila.« — L. 1845 se je knut odpravil in nadomestil z bičem, ki se je končava! v tri vrhe. Ta bič (»batog«) je moral imet predpisano obliko: glavni pas tako iffl tako dolg, in trije konci dolgi preko ente* ga lahta. Pas in konci so bili narejeni iz jermenov, izrezanih iz debele skorje. Isto,, dobno se je uvedlo žigosanje za one, S? so bili obsojeni na težka dela. »Medicinski Svet« je izdal instrukcije za padarjer z navodili za žigosanje in1 razposlali sat se instrumenti. Če se je žig tekam! čaš«; zbrisal, je bil med drugimi okrajni! zdravnik na odgovornost poklican'. —• »Zdravniški Svet« se je V šestem dtescjtk letju 19. stoletja pritoževal, da ni takega sredstva za žigosanje, ki bi vtisnil neizbrisna znamenja, ali vsaj pri današnje raj, stanju znanosti je to nedosegljivo: nitij razpaljeno železo ne odgovarja popolnoma pričakovanju.« (Kulturni M štorij Kucharzevvski, ki o tem poroča, do daješ j »Ta slučaj nezadovoljene skrbi za tiraj-; nost žiga je edini slučaj, da se v uradnonj, dokumentu te dobe najde pritožba o niz-j kem1 stanju ziiahosti«). — Tako je bilotj za »belih carjev«; za njimi so prišli »rde-.j či« — pravi avtor knjige »Od belega ca-j rata do rdečega«. (Varšava, 1923). j jJ ' i Lastnoročno pisane brzaifltvke. k/ ^ Na Francoskem so znašli nov javni aparat, S katerega pomočjo jo gočo pošiljati lastnoročno pisano brzO-j javke. Za pošiljanje takih brzojavk s«tj rabi posebne vrste črnilo, katera ko 'set posuši pusti na papirju zvrhane črk«. Tako napisano brzojavko vtaknejo vi poseben cilinder, ki obrača brzojavko)! pod posebnim aparatom podobnim foacn grafu. — Vsakokrat ko zadene igla tegat aparata na vzvišene črke ha papirju; preneha električni tok. In' vsakokrat ko je tok pri pošiijalnem aparatu pretrgat* posveti močan žarek na cilinder aparata, ki sprejema brzojavko. V teiifi 'cilindru se nahaja jako občuten papir. Ko ja brzojavljanje končatto — Sicer 100 besed na tri minute — vzamejo ta občuten papir iz cilindra in ga potem1 vtaknejo v) gotove raztopine, kjer se pokaže avto* grafična reprodukcija originalne brzojavke. t Pravijo, da je ta BačiiS Brzojavljenjal jako uspešen. , * !• vi isti' t; ■1 Poslano.* IZJAVA. Podpisani obžalujem, da Sem dne 21, avgusta 1923 žalil gospoda Andreja Rotarja, zastopnika družbe »Drave« v, gostilni Turk v Stojncih, in se mu zahvan lju jem, da je odstopil od sodnega zasledo-i vanju. j; Ptuj, dne 26. oktob. 1923. ‘ Glažer Tomaž, 'i —--------- r '"'T. *) Za poslano uredništvo ne odgovarja, NAZNANILO Cenjenemu občinstvu naznanjam, da sem svojo trgovino pečarskih in lončarskih izdelkov premestil iz Gosposko ulice 36 v nove prostore 6i» bregu 4. Delavnica se nahaja v Stritarjevi ulici št. 23. Priporočam sc ccnj. odjemalcem in naznanjam, da izvršujem vsa lončarska dela po nizki ceni, postavljam in dobavljam nove peči in štedilnike, izdelujem tudi kuhinjsko posodo. Z odličnim spoštovanjem A. STAUBER PEČAH IN LONČAR MARIBOR, 03 BREGU 4 DELAVNIKA 1 STRITARJEVA ««1,23 ijManeorrit' nsvetrrcf^'1^ Otiv&tnifc §Dr. RIHARD FAN1N6ER sporoča uljudno, da-je sporazumno z dediči prevzel odvetniško" pisarno blagopokojnega gosp. dr. Vladimira Sernec^,1 odvetnika v Mariboru,.Sodna ul. 1,4. 8—4. 2394 Srajce od 60 Din; kravate od 12 Din, klobuke - od 10S Din, ; Jopice od '*> Din, naprej f$ , «M»PKe ^ .-2230 samo'v modni^trgovini B. Veselinovič in dr. Maribor, Gosposka 26 po najnižji ceni! Goba a hrano za dva jgospo-W,.da ali dijaka se odda. Naslov ■ pove uprava fTabora“. 2411 fclddg* lepo meblovano sobo \ gospodu ali gospodični. Wil-'sonova nlica 23. . 2419 [Drevesca mariHcejin breskve b se dob« ▼ vrtnariji I. Jemec, ^Rszltgova ulim 11. 2420 ttlfljenlčna brivnica se vsem (. priporoča. Prvovrstnapcstrež-X »a. TjekoslavGjurin. Jurčičeva j^alka ».•: 1350 prvovrstna čevljarska de-c lavnlca R. Monjac, Mari-\bor, Jurčičeva ulica 9, ’ sprejema vse vrste naročil po meri ^,4n vsakovrstna čevljtrska po-ipravjla. Cene zmerne, Postrež-"■M solidna..- i 1118 Perilo 2165 klobuke : lepše® čevlje, dokolenice, dežnike ter razno modno in v galanterijsko blago najugodneje pri JAKOBU LAH, Maribor, Glavni trg 2, ..v Smederevu se proda. 'Pojasnila pri tvornid "bonbonov Brača Magdič Beograd 2425 Usojam si cetij. občinstvu vljudno naznaniti, da sera se preselil z mojo 2421 čevljarsko delavnico z Meljske ceste 1* na Grajski trg 1 (dvorišče). Zahvaljujoč se za dosedaj izkazano ml zaupanje, se priporočam za številna naročila. Jakob Koiros, čevljarski mojster MARIBOR, Grajski trg 1 (dvorišče). «AJCENE3iA mmmmum V ' t'. • Posteljno perje MF" puh "fSi se doBiva pri Frasia laler. mr . ,. ■ Glavni trg 9. 1346 Cenjemu občinstvu uljudno naznanjam, da dovolim začenši z pon* deljkotn, dne 29. oktobra 1923 vsem mojim odjemalcem pri nakupu 2152 Brilo za - pranje so vzame na dom po znižani ceni. —, ;Ypr*»ati pri Marij irS k r b i n e, iStrossmayerjeva ulica '3. Vsako količino prvovrstnega 212C ut damo fn otroke tepite »ajceneje pri tvrdki 2166 Anica Traun : Maribor, GrajsHtrg 1. se dobi v trgovini za drva in premog v Frančiškanski ulici štev. 11. na dosedanje cene. Priporočam vsakomur, da izrabi ugodno priliko ih si pred nakupom ogleda veliko zalogo vseh vrst mo toga blaga v trgovini Srebrna kolajna 1822. ; — Častno diploma I. rada 1023. . Vrtnarstvo in semenarstvo 2398 I V A N J E M E C, MARIBOR Razlagova ulica tl Slovenska ulica 8 ina*nstnja cenjen.>občinstva in narodnim,-društvom, da je otvoril Gveiiičarno v Slovanski ulici štev. 8 ter Wipriporo*a jtfij fažBih- priKkabjza naročila, poročnih šopkov,-fcrokor za taotike, aranžma poročnih 'vozov, svatbenih sob, vese-Mčmh dreian in gledališč. Sveži in suhi žalni venci, sveže cvet-Postrežba točna. Hce ia lončnice. Cene solidne. Maribor Gosposka ulica št. 15. JR TJ M in 24141 prtferje I po mrkih cenah vedno v | zalogi pri tvrdki K. VVorsche, Maribor | Gosposka ulica 10 Baterije za žepno svetiljke priporoča galanterijska trgovina Drago Rose n a Vetrinjska ulica. 2422 Zamenjava stanovanja! Krasno stanovanje v začetku Gosposke ulice, obstoječe iz 4 sob s parketom, predsobe, kopalne sobe, sobe za služkinjo in kuhinje, z električno lučjo, se zamenja za tri sobe, kopalno sobo in kuhinjo v bližini kolodvora. Ponudbe pod »Zamenjava stanovanja, nujno 62* na upravo. . 2410 2—l BISBHHBaHCHnHDBraBHffiHaBIEEBHSSBBBBHBilSSEgSEBS^ ■ i | Tera potom uljudno naznanjamo, da !ja principielno ne oddajamo blaga na ® * zasebnike. . Naši izdelki se dobijo v vsaki večji manufaktura! trgovini. ' pa tudi najlopse blago aa obleke, kakor sukno, hlačevina, volneno blas°‘ p!av!na, cefir, Sifon, piatno, Izgotovljena obleke, srajce, predpasniki, nogavice, robci, ode;a itd. se dobi prvovrstno Pr* M. Šoštarič, R/SariboJl Aleksandrova cesta štev. 13- Iiag&sSmemka Lloyd cS.d. ..■.v,-.'-.. MffiS58B©R 2424 E5 BI Sl m I 9 Efi Velika zaloga cementa, traverz, železa in dr. po ugodnih cenah. 2576 Pinfer & Lenard, Maribor, Aleksandrova cesta. nnm Mmm®m Oblastno načilsSvs JDS v BnBBHHHBHeHHEBHfflaHHHSBKHHBHraKHKBrSSSBHBS —- ■ ■ . mlsto strankinega taju&3 lurskl Soboti. ., • f,rniacy Glede p l a če in drugih pogojev daje inw ‘ ^ oblastno tajništvo JDS v Mariboru, C»n*8 0 uiica št. 1, kamor je naslavljati tudi ponudbe. razpisuje TOZOH 5 Trgovci manufaktumega »i«?.* ‘ Podružnica WUM PSCK MARIBOR - Aleksandrova cesta 26 audi blago za poznano nizko ceno kakor v v Zagrebu, j«a vs!!®*® Na veliko