PoStnina plačana v gotovini Leto IX.' št. 59 a(„jutro« xix., št. «$b) Ljubljana, ponedeljek 26. septembra 1938 Upravništvo: Ljubljana, Knafljeva 5 — Telefon št 3122. 3123. 3124, 3125, 3126. Inseratm oddelek: Ljubljana, gelen-burgova ul. — TeL 3492 in 2492. Podružnica Maribor: Grajski trg 7. Telefon št. 2455. Podružnica Celje: Kocenova ulica 2. — Telefon št- 190. Podružnica Jesenice: Pri kolodvoru št. 100. Podružnica Novo mesto: Ljubljanska cesta št. 42. Podružnica Trbovlje: v hiši dr. Baum-srartnerja. Ponedeljska Izdaja »Življenje in svet" Cena 2 Din Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva uL 5. Telefon št. 3122, 3123 3124. 3125 in 3126. Ponedeljska izdaja »Jutra« izna ja vsak ponedeljek zjutraj. — Naroča se posebej m velja ooštl prejemana Din 4.-. po r išal-cih dostavljena Din 5.- mesečno, Maribor Grajski trg št. 7, Telefon št. 2455. Celje, Strossmayerjeva ul. L Tel. 65. Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifu. klanja nove nemške zahteve Službeno češkoslovaško sporočilo o dogodkih zadnjih dveh dni in o m m mobilizacije - Tudi Anglija in Francija sta mnenja, da nemški memorandum m osnova za sporazum - Praška vlada v trajnih stikih z londonsko in pariško Praga, 25. septembra. AA. Po češkoslovaškem radiu je bilo danes ob 12.30 objavljeno naslednje poročilo: Sovražna propaganda širi v vseh jezikih najrazličnejše klevete o Češkoslovaški, da bi nas v svetu predstavila kot rušitelje miru. Danes se ta propaganda poslužuje naših mobilizacijskih ukrepov, ki jih označuje kot poskus, da bi se prekinila pogajanja med angleškim ministrskim predsednikom in nemškim kanclerjem v Godesbergu. Ta obrekovanja najkategoričneje zavračamo, ker nimajo absolutno nikake podlage Ves svet ve, da se mi ne poslužujemo takšnih sredstev, da bi varali javno mnenje, kakor je to navada sovražne propagande proti Češkoslovaški. Ves svet tudi ve. da naše izjave slone edino na neoporečni stvarnosti. Ponovno poudarjamo zaradi češkoslovaškega javnega mnenja, kakor tudi zaradi javnega mnenja v ostalem svetu, da to. kar hočemo zdaj sporočiti glede poteka dogodkov, predstavlja stvarnost, ki se ne naslanja samo na uradne listine češkoslovaške vlade, temveč tudi na uradna poročila angleške in francoske vlade. Ugotavljamo kot stvarnost, v katero nihče na svetu niti najmanj ne dvomi, da je čsl. vlada v noči od torka na sredo 21. septembra letos uradno pristala na načrt angleške in francoske vlade za resna pogajanja ter odstopitev gotovega dela češkoslovaškega ozemlja, ki je naseljen z nemškim prebivalstvom. Ta pozitivni odgovor je dala češkoslovaška vlada kljub temu. da je pri tem šla preko meja, ki so bile malo prej označene celo od strani sudetskih Nemcev kot primerna osnova za reševanje sudet-sko-nemškega vprašanja. Češkoslovaška vlada je sprejela težke pogoje na izrečno priporočilo dveh vlad, ki sta prevzeli nase vlogo posredovalca, to je vlade Velike Britanije in Francije, da ČSR ne bi bila obiožena, da je ovirala možnost za vzpostavitev splošnega miru v Evropi in v vsem svetu. Sprejeli smo težke pogoje v soglasju z nasveti zapadnih velesil. Ministrski predsednik Chamberlain ie zatem odpotoval h kanclerju Hitlerju s pozitivnim češkoslovaškim odgovorom. Toda čim ie predsednik angleške vlade v Godesbergu podal ta pozitivni odgovor, ie takoi sprejel čisto nove predloge, ki v veliki meri presegajo tisto, kar je bilo prej dogovorjenega v Berchtesgadenu. Tu se je ponovno manifestirala znana taktika, ki za pogodbeno stranko sestoji v tem da pri vsakem popustu druge pogodbene stranke postavlja večje zahteve Angleški ministrski predsednik je prinesel iz Godesberga nov osnutek in nove pogoje Nemčije, ki so fr.li danes dopoldne sooročeni češkoslovaški vladi Ze o priliki sprejema teh novih pogojev je bilo Chamberlainu jasno, da niti angleška niti francoska vla^a ne bi mogli priporočati Češkoslovaški, tla sprejme nove •pogrjo, da bi dalje svetovali Ce- niti Anglija niti Francija ne moreta prevzeti nase odgovornosti, ter so svetovali Češkoslovaški, naj se zadrži pasivno. To je pomenilo, da celo velesile niso smatrale novih pogojev za resno osnovo k sporazumu. Češkoslovaška vlada se je sestala v petek ob 20. takoj po tem sporočilu obeh diplomatov ter je prišla do zaključka, da mednarodni položaj absolutno zahteva, da je treba podvzeti obrambne ukrepe za vsako morebitnost. To toliko bolj, ker se je tedaj na naših mejah manifestirala večja aktivnost oboroženih tolp, ki so nosile orožje tujega porekla. Te tolpe so prišle iz tujega ozemlja ter napadale naše osamljene carinarnice in obmejne straže. Češkoslovaška vlada je pred tem ukazala vsem oblastem in organom na meji, da se strogo vzdržijo vsega, kar bi mogli drugi slabo tolmačiti, posebno pa, da se ne poslužujejo orožja niti v primeru velike nevarnosti. Češkoslovaški organi niso niti v enem primeru prestopili meje, ki je bila do malo prej na videz podvržena strogemu nadzorstvu, a je postala zdaj popolnoma svobodna, tako da so mogle tolpe napadalcev izvajati s puškami, strojnicami, ročnimi bombami in drugim orožjem napade s sosednjega nemškega ozemlja na češkoslovaško stran. Če bi bili takšno stanje gledali čisto pasivno, bi se samo po sebi sprevrglo v spopad. Zaradi tega je češkoslovaška vlada prišla do zaključka, da bi njena nadaljnja pasivnost mogla postati vzrok za spopad in da bi se ji nekega dne moglo očitati, da je z nezadostnimi varnostnimi ukrepi dovolila in celo povzročila kršitev miru. Zaradi tega je torej nekaj ur po obisku angleških in francoskih ministrov češkoslovaška vlada sklenila v petek zvečer proglasiti mobilizacijo. Češkoslovaška vlada je storila vse te korake z namenom, da ustvari pogoje, ki bi omogočili, da se pogajanja vodijo v miru in varnosti. Nobeno razumno bitje na svetu res ne bo moglo verovati, da bi* mobilizacija male Češkoslovaške mogla za kogarkoli predstavljati nevarnost. Ponavljamo torej — zaključuje na koncu češkoslovaški radio, — da do naše mobilizacije ni moglo priti v nasprotju z nasveti in navodili zapadnih velesil, ker češkoslovaška vlada ni storila nikakega koraka ves čas, kar traja ta konflikt in da o tem ne bi bile zapad-ne velesile obveščene. Propaganda, ki stvar predstavlja v drugi luči, je absolutno lažniva in ne gre niti malo za tem. da bi se ohranil mir. pač pa nasprotno dela na to. da se ta mir krši. Drevi bo govoril Hitler Berlin, 25. sept. AA. (Havasi Hitler se je sneči' vrnil v Berlin v spremstvu zu-nanj ga mini9tra Ribbentropa, Gobbelsa in nekaterih drugih visokih osebnosti, ki so ga bile spremljale v Godesberg. B rlin, 25- septembra. A A. (DNB) Mi- škoslovaški. naj ostane nasivna in naj j nister za propagando Gdbbels je objavil, sc ne pripravi na obrambo Zaradi tega so v petek 23 septembra ob 18.15 fr«ncoski in angleški zastopniki v Pragi po uradnem navodilu svojih vlad izjavili češkoslovaški vladi, da da bo v ponedeljek 26. septembra ob 8. zvečer gcvoril kancelar Hitler na velikih manifestacijah ki bodo v Sportpalastu. Ta govor bodo prenašale vse nemške ra-diopostaje ;aj zahtevajo Nemci Prve zanesljive informacije o vsebini memoranda Pariz. 25. sept. p. Po informacijah iz zanesljivega vira je vsebina nemškega memoranda naslednja: 1. češkoslovaška vojska in policija se morata s 1. oktobrom umakniti iz nemškega področja, ki ga takoj nato okupirata nemška vojska in policija. 2. Nemška vojska in policija zasedeta vse kraje, ki so označeni z rdečo barvo na karti, priloženi memorandu, katerega je Hitler izročil v noči od četrtka na petek ministrskemu predsedniku Chamberlainu. Na tej karti so določene nove meje Češko slovaške, kakor si jih želi Nemčija. 3. V ostalem češkoslovaškem ozemlju se izvrši plebiscit v vseh okrajih, kjer živi po nemških podatkih 30% Nemcev. Ti okraji so na karti obeleženi, po plebiscitu se izvrši izmenjava prebivalstva. 4. Urnik češkoslovaške vojske iz sudet-sko-nemškoga področja se mora izvršiti na enak način, kakor je bil leta 1918. izvršen umik nemške vojske iz krajev, ki so bili prepuščeni Franciji. 5. Nemčija bo pristala na jamstva za češkoslovaško, ki naj bi jih dala poleg Francije, Anglije in Italije, samo če bosta pristali na taka jamstva tudi Poljska in Madžarska. 6. Izmenjava prebivalstva se bo izvršila po organih nemške vojske in policije, a vse operacije bo lahko kontrolirala posebna francosko-angleško-nemška komisija. Memoradnu priložena karta kaže, da zahteva Nemčija poleg krajev, ki so čisto sudetsko-nemški, tudi kraje, kjer so Čehi v večini. Madžarski naj bi se prepustila južna Slovaška, Poljski tešinsko okrožje, aleja naj bi šla tako, da bi mesto Plzen pripadlo Nemčiji. Izven maesta ležeče Ško-dove tovarne bi ostale ČSR, a škodove rudnike, ki leže zapadno od mesta, bi dobila Nemčija, češkoslovaška bi bila razdeljena na dva dela, na češkega in na slova-ško-rusinskega. češkoslovaška nima pravice do utrjevanja svojih mej. Te nove nemške zahteve daloč presegajo koncesije, na katere je češkoslovaška že pristala na osnovi londonskega načrta. Po londonskem načrtu naj bi mednarodna komisija določila nove meje, in sicer tako, da bi kraji z nemško večino pripadli Nemčiji, oni s češkoslovaško večno pa češkoslovaški. Po memorandu naj bi Hitler sam določil te meje. Po londonskem načrtu bi se morali poleg razmejitve tudi evakuacija in izmenjava prebivalstva izvršiti po mednarodni komisiji v roku, ki bi bil za to potreben. Po memorandu naj bi evakuacijo, razmejitev in izmenjavo prebivalstva izvršile nemške oblasti ob kontroli mednarodne komisije, iz katere pa je ČSR izključena. Po londonskem načrtu naj bi se češkoslo- vaški dala mednarodna garancija za njen preostali teritorij, ki bi se uveljavila istočasno kakor ostale določbe načrta. To jamstvo je bilo po mnenju zapadno-evropskih državnikov glavni argument, spričo kate- rega je češkoslovaška popustila. Po memorandu se nemške garancije obljubljajo v daljni bodočnosti in to še pod pogojem, da pristaneta nanje tudi Madžarska in Poljska. Francoza zopet v Londonu Po dveurni seji francoske vlade sta ministrski predsednik Daladier in zunanji minister Bonnet snoči odletela v London Pariz, 25. sept. br. Francoska vlada se je sestala ob 14.30. Seja je trajala polni dve uri. Udeležili so se je vsi člani vlade, vrhovni poveljnik francoske vojske general Ga-melin in nekateri državni podtajniki. Ob 14 30 je zunanji minister Bonnet pred ministrskim predsedstvom prečital novinarjem naslednji komunike: »Vlada je na svoji seji sprejela na znanje poročili ministrskega predsednika Daladiera in zunanjega ministra Bonneta o mednarodnem položaju in o memorandumu, ki ga jc izročil kancelar Hitler ministrskemu predsedniku Chamberlainu za Češkoslovaško. Vlada je izrazila svoje popolno soglasje z izjavami, ki jih nameravata ministrski predsednik Daladier in zunanji minister Bonnet v Londonu sporočiti angleški vladi.« Novinarji so skušali dobiti od Bonneta več informacij o vsebini memoranda in o rezerviran. Iz ministrskega predsedstva se jc Bonnet odpeljal v zunanje ministrstvo, kjer je imel še kratke razgovore z japonskim, ameriškim in rumunskim poslanikom. Daladier pa se je v vojnem ministrstvu sestal še enkrat z generalom Gamelinom in finančnim ministrom Marchandeaujem. Ob 17. se je tudi Bonnet pripeljal v vojno ministrstvo. Skupno z Daladicrom se je nato odpeljal na bourgetsko ietalisee. odkoder sta ob 17.30 z letalom krenila na pot preko Rokavskega preliva v London. Uro pozneje sta pristala na hestonskem letališču v Londonu. Pozdravili so ju lord Halifax, sir Vansittart. Cadogan in še nekateri zastopniki angleške vlade ter francoski poslanik v Londonu Corbin. Z letališča sta se odpeljala v francosko poslaništvo, kjer sta ostala vse do 20. ure. Za 21. uro je bil napovedan njun sestanek z ministrskim predsednikom Chamberlainom, zuna- njegovem potovanju v London, a v obeh | njim ministrom Halifaxom in drugimi vodil stvareh je ostal zunanji minister skrajno r.imi angleškimi državniki. Seja angleške vlade Angleški ministrski svet Je zboroval ves dan — Zvečer sta prispela Daladier in Bonnet — čsl. odgovor na nemški memorandum izročen London, 25. sept. br. Najboljši dokaz, da se bližajo končne usodne odločitve, je dejstvo, da je angleška vlada že od včeraj v permanenci. Ministrski svet je razpravljal včeraj ves dan, danes pa se je zopet sestal ob pol 11. dopoldne. Navzoči so bili vsi ministri in pritegnjeni so bili tudi glavni referenti zunanjega ministrstva. Dopoldanska seja je trajala do 13. Po seji je predsednik Chamberlain odšel v dvor poročat kralju. Kralj ga je pri-držal na obedu. Ob 15. se je seja ministrskega sveta nadaljevala ter je trajala skoraj do 7. zvečer. Medtem se je v Parizu vršila seja francoske vlade. S seje je francoski min. predsednik Daladier sporočil, da pride z zunanjim ministrom Bonnetom zvečer v London. Na ulicah v bližini Downing Streeta so bile zlasti v opoldanskih in večernih urah zbrane ogromne množice naroda, ki v mrzlični napetosti pričakujejo odločitev. Med sejo ministrskega sveta je ob 18. prispel v Downing-Street češkoslovaški poslanik Jan Masaryk. Sprejela sta ga predsednik Chamberlain in zunanji minister Halifax. Poslanik Masaryk je izročil odgovor češkoslovaške vlade na nemški memorandum. Ko je četrt ure kasneje zapuščal zunanje ministrstvo, ga ie množica burno pozdravljala s klici »Živela Češkoslovaška! Mi smo z vami!« Izvedelo se je, da je češkoslovaški odgovor na nemški memorandum bil istočasno izročen tudi francoski vladi v Parizu. Popoldne se je tudi raznesla novica, da je prišlo med Češkoslovaško in Poljsko do sporazuma in da bo ČSR izročila Poljski nekatere kraje pri Tešinu, ki so naseljeni s prebivalstvom poljske narodnosti. Z ozirom na vesti o madžarski mobilizaciji se je v političnih krogih poudarjalo, da je po informacijah angleške vlade določba pakta Male antante, ki zagotavlja Češkoslovaški pomoč njenih zaveznikov v slučaju neizzvanega madžarskega napada, v polni veljavi. Te vesti so izzvale veliko zadovoljstvo. Globok vtis je napravila oficielna izjava češkoslovaške vlade, da je izvršila mobilizacijo po opozorilu Francije in Anglije, ki ji tudi nista mogli priporočiti pristanka na nove nemške zahteve. Iz tega se zaključuje, da je češkoslovaški odgovor na nemški memorandum v bistvu odklonilen. ČSR vztraja pri svoji Angliji in Franciji dani besedi v pogledu od-stopitve nemškega ozemlja, ne more pa sprejeti zahtev, ki jih smatra za naperjene proti svojemu obstoju. Daladier in Bonnet sta prispela po 19. uri z letalom v London in se ob 20.30 se-staneta s Chamberlainom. Ponočna konSerenca London, 23. sept. br. Na croixdonskem letališču, kjer je nocoj ob 18. 52 pristalo letalo z Daladierom, Bonnetom in njunimi sotrudniki iz vojnega in zunanjega ministrstva, se je že okrog 18. zbrala velika množica ljudi. K sprejemu francoskih državnikov je prišlo tudi nekaj novinarjev. Daladiera so vprašali, ali se je sploh še mogoče nadejati, da bo mir ohranjen. Francoski državnik jim je dejal: »Mi v Evropi moramo vedno upati.« Bil je v ostalem dobre volje in se je nato takoj s Halifaxom, Bonnetom, Corbinom in ostalim spremstvom odpeljal z letališča. Ob 21.20 so se Daladier, Bonnet ter njuni spremljevalci pripeljali na Dovvnings Street. Tam sta jih sprejela ministrski predsednik Chamberlain in zunanji minister lord Ha-lifa.v. Vsi štirje državniki so se takoj umaknili v Chamberlainov kabinet, kjer se je 10 minut pozneje pričel posvet. Ob 24. uri je konferenca še trajala. Tik pred konferenco sta se Chamberlain in Halifax še enkrat sestala s češkoslovaškim poslanikom Masarvkoni, ki je bil nato sredi konference zopet pozvan na Dovvnings Street in je nekaj časa prisostvoval razgovorom. Kakor se je naknadno izvedelo, je poslanik 3Iasaryk na konferenci podal še nekatera pojasnila o stališču, ki ga je češkoslovaška vlada zavzela glede memoranda. Po informacijah iz zanesljivih virov se je češkoslovaška vlada postavila na stališče, da je ultimativni rok, v katerem naj bi se izvršila evakuacija sudetsko-nemških krajev nesprejemljiv in da so prav tako nesprejemljive tudi še nekatere druge zahteve izražene v njem. V tukajšnjih francoskih diplomatskih krogih poudarjajo, da francoska vlada pri še tako skrbnem proučevanju novih nemških zahtev ni mogla najti načina, kako bi bilo mogoče spraviti v sklad novi nemški memorandum in načrt od pretekle nedelje, na katerega je češkoslovaška vlada pristala kot na poslednje, zanjo sprejemljive koncesije. Protiletalska obramba Berlina Berlin, 25. sept. v. Nemška prestolnica je bila do včeraj še dokaj mirna. Danes pa so bili izvršeni tudi v Berlinu vojaški ukrepi. ki so vznemirili BerHnčane ter jim na mah odkrili resnost položaja. Tekom dopoldneva so se pojavile na berlinskih ulicah in trgih protiletalske baterije ter se postavile na raznih pozicijah. Opazovalci teh baterij so zasedli vse visoke stavbe, predvsem pa zvonike, na katerih so montirali svoje optične instrumente. Na raznih trgih se nahajajo tudi veliki žarometi in prisluškovalci za letala Moštvo pri protiletalskih baterijah žarometih in prisluškovalcih je v polni bojni opremi in stanju pripravljenosti. Dopoldne so bili nalepljeni po berlinskih ulicah tudi letaki z navodil-' za obrambo ci-vilnesa prebivalstva v slučaju letalskega napada. Obenem je odredMo ministrstvo za letalstvo, da morajo biti člani tako zvane protiletalske civilne obrambe stalno pripravljeni na svojih mestih in da ne smejo zapustiti poslopij, v katerih morajo opravljati svojo funkcijo. Dalje je bilo sporočeno Berlinčanom. da bo od nocoj Berlin že delno zatemenien ter da naj pripravijo v stanovanjih potrebni material za zatemnitev oken. V zadnjih dveh dneh so bila v Berlinu rekvirirani skoraj vsi avtobusi in avtoka-mjonl. »Teden pričakovanja« Mussolini v Vicenzi London, 25. septembra. AA (Reuter.) Iz Rima poročajo: Ministrski predsednik Mussolini je imel danes v Vicenci kratek govor, ki je trajal vsega skupaj samo 7 minut. Med drugim je Mussolini dejal, da se je zdaj za Evropo začel teden pričakovanja. Poudaril je, da Italija ni podvzela nikakega vojaškega ukrepa, da pa naj se nihče nikar ne čudi, če se bo tudi Italija začela pripravljati v primeru, ako bodo druge države še dalje pozivale rezerviste ali zbirale pomorske sile. Zdaj ves svet prizna — je nadaljeval Mussolini — da so se delale o priliki sklepanja mirovnih pogodb napake. Kaj je treba proti temu ukreniti? Treba je popraviti ono, kar ni dobro. Naš rimski poslanik pri ministru Cianu Rim. 25. sept br. Italijanski zunanji minister grof Ciano je snoči sprejel jugoslo-venskesia poslanika Kasidolca. Kakor ooro-ča agencija Štefani, sta imela daljši razgovor o mednarodnem položaju. Izmenjala sta si svoje informacije o najnovejšem razvoju dosiodkov v Sredmjii Evropi. Varnostni ukrepi v raznih državah Pariz, 25. septembra, o. Francoska vlada je razširila svojo mobilizacijo tudi na pomorske in letalske sile in na vsa prometna sredstva. Vzporedno z mobilizacijo v Franciji je tudi Anglija izvedla mobilizacijo pomorskih in letalskih sil. Zatrjujejo, da je tudi Poljska izdala nalog za pojačenje obmejnih čet na poljsko-češkoslovaški meji, prav tako tudi Madžarska. Haag, 25. septembra. AA. (Havas). Vsa Holandija spremlja v največji mirnosti raz voj mednarodnega položaja. Vendar je javno mnenje nekoliko vznemirjeno. Vsa Holandija soglaša v tem. da je treba obdržati nevtralnost. Na meji se vrše pospešeno vse priprave, da bi se zagotovila obramba holandskega ozemlja. V vojaških krogih smatrajo, da so podvzeti vsi potrebni ukrepi za obrambo države. London, 25. sept. AA. (Štefani). Poveljstvo mesta Gibraltarja je objavilo, da so bili izdani mekk pomorski ukrepi, »katerih pravega smisla ni potrebno še posebej poudarjati. Ukrepi so docela krajevnega značaja. Pariz, 25. sept. AA. (DNB) Uradni list objavlja danes uredbo, po kateri se zakon o organizaciji naroda za primer vojne nanaša tudi na Alžir. Kaj bo storila Amerika ? Washington, 25. septembra. AA. (Havas.) Stališče, ki bi ga zavzele Združene ameriške države v primeru evropskega spopada, je še dalje predmet političnega razpravljanja. V tem smislu je imel včeraj senator King, član demokratske stranke in eden najbolj navdušenih pristašev one str u je, ki je zahtevala, da gredo USA v Zvezo narodov, govor po radiu. Dejal je med drugim, da so Združene ameriške države v mnogočem odgovorne za sedanji položaj na svetu, ker niso podpisale versajske pogodbe in niso pristopile k Zvezi narodov. Dočim se o stališču USA v ameriški javnosti živahno razpravlja, ostaja vlada rezervirana. Washington, 25. septembra. AA. (Havas.) V ameriškem zunanjem ministrstvu poudarjajo, da se smer ameriške zunanje politike ne bo spremenila. Združene ameriške države so še nadalje prepričane, da se češkoslovaško vprašanje kakor tudi vsa druga aktualna vprašanja morejo rešiti s pogajanji. Newyork, 25. septembra. AA. (Havas) »Newyork Times« smatra, da bo Cordell Hull ponovil svoje mnogoštevilne pozive k miru, ki jih je izrekel pred letom dni in so izraženi v šestih točkah Prevladuje prepričanje, da bo v vsakem primeru vztrajal na tem, da morajo narodi držati svoje obveznosti in urediti medsebojna nesoglasja na miren način in z mirnimi sredstvi, ki se skladajo z načeli mednarodnega prava. »Newyork Times« na kon-su svojega poročila piše: V ostalem se zdi, da so na splošno vsi prepričani, da nas v primeru, če bi vojna nekaj časa trajala, vsaj toliko kot prejšnja, ne bi mogel varovati noben jez pred plimo strasti. »Newyork Herald Tribune« piše, da se je že našla neka stvarna prilika za USA, da dajo svoj prispevek k ohranitvi miru s kakšnim vplivanjem, pozivom ali komentarjem. Takšna prilika more nastopiti in v tem primeru bi jo Roosevelt gotovo izkoristil. Washington, 25. sept. AA (Havas) Senator Green se je vrnil s potovanja iz Južne Amerike. Ob tej priliki je dal izjavo časnikarjem, v kateri pravi, da čedalje večji trgovinski promet med Nemčijo in Južno Ameriko resno ogroža gospodarske interese USA. Obstoji nevarnost, da se bodo gospodarski odnošaji med USA in Južno Ameriko v znatni meri poslabšali. Senator Green je v nadaljnjem izjavil, da mora poživitev nemške trgovine v Južni Ameriki imeti za posledico povečanje nemškega vpliva v tem delu sveta. ----» Glej tudi poročila na 3. In 4* strani >JUTRO«, ponedeljska Izdaja 2 Ponedeljek, 26. IX. 1838 Kronika od sobote do ponedeljka Ljubljana, 25. septembra Nedelja je v splošnem minila brez večjih dogodkov. Rameroma lepo vreme je množice Ljubljančanov zvabilo, da so šli preživljat svoj weekend v okolico in na Gorenjsko, in tako se je v mestu za 24 ur polegla živahnost, ki smo jo doživljali zadnje dni. Policija je bila ves dan brez opravka, a neKajkrat so morali intervenirati reševalci. Ranjenci v bolnišnici Na križišču Gasilske ulice m Celovške c;este v šiški je malo pred 16. prišlo do i-azburliivega karambola med motocikli-fitom in avtobusom. Po Gasilski ulici je privozil natakar Slamičeve restavracije Feliks Kocbek na svojem motociklu, po cesti pa je prihitel avtobus. Kocbek seje b precejšnjo silo zaletel v avtobus, da je pri padcu dobil nerodne poškodbe po nogah in po obrazu in je padel v nezavest. V bolnici so Kocbeku, ki se je kmalu spet opomogel, obvezali rane, nakar je lahko odšel v domačo oskrbo. Dopoldne so morali reševalci na Fužine, Irjer se ponesrečil pleskarski oomounik Rajko Renko iz Spodnje Hrušice. Na vrtu neke gostilne je za zabavo stopil na gu-galnico, pa je padel z nje in se poškodoval na vratu. Iz Iške vasi pa so morali davi prepeljati v bolnišnico posestnikove-ga sina Jožefa Japlja. Japelj je v soboto zvečer po sedel v neki gostilni pa je prišlo med fanti do prepira in pretepa. Nekdo ga je z no žem sunil v levo pleče, a je upal, da si bo lahko doma izlečil rano. č z noč pa se mu je stanje poslabšalo, da so motali poklicati reševalce. Iz kulturnega življenja Z nastopom jeseni se je v mestu živ«je razgibalo kulturno življenje. Za »Carjem Fjodorjem« smo v soboto v drami doživeli novo premisro, Finžjarjevo »Verigo«, v Skrbinškovi režiji. Gledališče je bilo zvrhano polno, kar priča, da kriza, o Kateri je bilo zadnji čas toliko govora, ni odvrnila publike od našega Talijinega hrama. Občinstvo je domače delo sprejelo s toplimi simpatijami in je igralce ponovno k aplavzom priklicalo pred zastor. Kolektivna razstava akad. kiparja Borisa Kalina v Jakopičevem paviljonu je bila dopoldne spet d ležna izredro številnega obiska. Dosedanji uspeh nazorno izpričuje, da je prepad med umetniškim tvorcem in publiko, o kater m od časa do časa čuje-mo toliko tožba, lahko premostiti, če umetnikovo delo ostaja blizu življenja in resnice, živahen promet je bil ves dan tudi v plesni dvorani Kazine, kjer razstavlja popularni Kondor svoje karikature. Karikaturist, ki je v Ljubljani — kljub dejstvu, da je v svojem jedru popotnik v umetnosti — dodobra pognal korenine, ima stalno tudi polne roke dela, da iz zanimivejših obrazov izlušči človekovo bistvo in značaj. Povratek naših visokoSolcev iz Prage V nedeljskem jutru na vse zgodaj se je vrnila v Ljubljano skupina naših visoko-šolcev članov Jč lige, ki je bila pred 18 etnevi odpotovala na študijski izlet po Češkoslovaški. Mobilizacija je zatekla naše visokošolce v čeških Budjejevicah. Kazalo je že, da se bodo morali vrniti domov k velilcim ovinkom čez Rumunijo, t dodeli odlikovanje. Starešina dravske žirpe inž. Pengov je v imenu župe s toplimi besedami pozdravil vse članstvo in izpregovorii nekaj vzpcdfruja-jočih besed mlademu pakc'e modele, ki so pokazali, da nikakor ne zaostajajo za tistimi, ki eo nam jih pred nedavnim na itrtem letališči; pokazali člani mednarodne tekme. Izmed obilice modelov _ tekmovalo je vsega. 17 tekmovalcev, od katerih je večina poslala v borbo po več jadralnih modelov, štirje pa modele motornih letal — eo se že takoj po prvih letih izločili nekateri nepremagljivi favoriti, ki eo nepogrešljivo vzdržatli konkurenco vse do kr^ja tekmovanja. Zal so marsikateri zaostajali za njimi zaradi nagajir veta v Hra, ki v jadraistvu poveern pristransko po muhastih simpatijah pošilja lepa ponosno visoko v zrak. drugega pa nemilo potisne v tla. Toda pravi'a tekmovanja so taka, da je treba vzeti v poštev muhavost prijatelja vetra in komisija,_ v kateri, sta merila časovno trajanje vzdržljivosti modelov v zraku med drugimi načelnik sekcije modelarjev g. prof. Ovsenik in član kluba g. Svetozar Hribar, je morala marsikdaj neusmiljeno zastaviti uro, ko se je model komaj po kratkem utripu v zraku onemoglo vrnil na zemljo. Po triurnih usnelih in neuspelih podvigih v zrak se je komisija umaknila za »zeleno mizo«, sedela časovne uspehe in po kratkem posvetovanju razglasila izid tekmovanja ter razdelila nagrade, ki jih je tekmovalcem podaril oblastni odbor. Za prvo in drugo mesto v skupini modelov jadral je Wiederwollen prejel prehodno nagrado: bronastega orla na kamenit-em podstavku in pa brezplačen polet nad Ljubljano, za tretie mesto v isti skupil pa Medvedšek Save Mikiča »Zgodovino jugoslovenskega letalstva«. V skupini modftlov motornih letal si je prvo in .^Tugo mesto osvojil Petek. Samoprodaja za Ljubljano: FRANC GOLOB — LJUBLJANA Samoprodaja za Maribor: PINTER I LENARD — MARIBOR ki se bo za prvo nagrado brezplačno pope-Ijai z letalom na Sušak in nazaj, kot drugo nagradto pa je prejel ličen kovinast modelček aeropl. aa. Tretje mesto v tej skupini ja komisija prisodila spe, Medvedšku in ga nagradila z brezplačnim poletom nad Ljubljano. Druga »Zgodovina jugoslovanskega letalstva« je bila prisojena navdušenemu prijatelju >Naših kril« invalidu g. Snoju, ki je dosegel najboljši uspeh s svojimi modeli izven konkurence. Tekmovanje, ki je bilo vseskoz- spremljane od občinstva z velikim zanimanjem, je zaključil dr. Orel z zahvalo vsem tekmovalcem. ki naj jih današnji uspehi vzpodbudijo k nadaljnjenr: marljivemu delu pri model arstvu. Ufti&dS je gostoljubnega mlinarja Po dolgem iskanju prijet reparski morilec Zagreb, 25. septembra V slavonski vasi Subocki gre/1 pri Da-ruvaru je bil umorjen stari rrdl-iar Jovo šejatovič. Dolgo ro iskali mori1 ca, zdaj je vendar tudi tu prišla resnica na dan. Sredi poletja je prišel k staremu mlinarju šejatoviču mlad tujec, prosil je za hrano in stanovanje. Stari mlinar, ki je prebival na samoti, je bil daleč naokoli znan kot velik dobričina. Usmilil se je tujca in ga vzel pod streho. Lepo ga je pogostil in mu odkazai sobico, Ivjer se je tujec lahko takoj v legel k počitku, stari mlinar pa je prenočeval v drugi sobi, kjer je shranj v 1 moko. Naslrdnje jutro so kmetje, ki so prišli v mlin po moko, našli starega, dobrega mlinarja umorjenega. Imel je strašno rano na glavi, stanovanje pa je bilo popol- } noma izropano. Orožniki .<*"> vsenaokrog ' iskali sumljivega potepuha. xldaj so izvedeli, da se skriva v daruvarsk^m in ga-rešničkem okraju. Razposlane so bile patrulje in ma izmed njih je vlovila sun»-ljivega tujca v vasi Vukovju. Potepuh je 221Mela«, Tvrševa cesto). Ženski modni čevlji (nakupijeni m nastavljeni pri tvrdki »Peko«. Selenburgo** ulica). Damski dežnik, (nakupijen in razstavlje* pri tvrdki St Vidmar, Prešernova Damski klobuk, (najnovejši model sa». na T. Nosen. Maklošičeva cesta). Našim damam v Ljubljani je tedaj kino Union pripravil dvojno veselje m siper 0 tem da bodo videle in uživale film, kn pil popelje v kraljestvo najlepše razko«* £ode, pole* tega pa bo ^kato^ deto*-na še nagrade, ko bo prejela danto, seveda le v tem primeru, če ji bo zreb nakto- nfeP.