SPOMNITE SE SLOVENSKIH BEGUNCEV S KAKIM DAROM! AMfc. .;SKft AMERICAN IN SPIRIT—FOREIGN IN LANGUAGE ONLY DOMOVINA txxxxxxxxxxxxxxxxx: AMERICAN HOME SLOVENIAN MORNING NEWSPAPER NO. 224 CLEVELAND 3, 0., THURSDAY MORNING, NOVEMBER 14, 1946 LETO XLVIII—VOL. XL VIII DROBNE VESTI IZ SLOVENIJEv držay; ^lorad° na vse kriplje resu- (Došle preko Trsta) KAKO SE LIKVIDIRA. — Frančiškanski pater Justin črneči', bivši konzultor belgrajske Nadškofije in tajnik bivšega Nadškofa Rodiča, je bival zadnje case kot gvardijan v Slavonski Požegi. V Požegi je taborišče za 'nternirance. Nekega dne v septembru je šel pater, da bi spove-(loval internirance. Straža mu ni dovolila vstopiti. Ko se je zaman prerekal s stražo, se je obr-ml, da odide. Komaj je napravil I)ar korakov, ga je vojak ustrelil. BELGRAJSKI GENERALNI VIKAR Matija Petlič je že tudi okusil dobrote novega režima.1 Zaprt je bil tri mesece. Sicer ni j veliko v primeri s škofi, vendar: tudi ta kazen priča, da partizani j skušajo zlasti vplivnejše osebe ponižati. Pesnik je zapisal: "Le na visoki vrh lete iz neba strele." NEKAJ O JUGOSLOVANSKEM VOJAŠTVU. — Po novejši naredbi jugoslovanski čast jejo zamelene Ponekod so zameti po 10 do 18 čevljev visoko naneseni Denver. — Reševalne akcije so noč in dan na delu po vzhodnem in južnem delu države Colorado, kjer je najbolj razsajal snežni vihar in kjer je nanesel niki ne smejo "nositi angleške1 fa.]več snega. Rešujejo iz zatoe- obleke. Menda je vse, kar ni ko-1 tov, ^ Toplomer je munistično fašistično in tega se!^1 P0( mf°> (la se ^ mc ne topi. Dozdaj so našteli že 15 (Dalje na 2. strani) Republikanci bodo mižali davke za najmanj 20% Olajšali bodo davčno breme že za leto 1947, so obljubili Washington. — Vodja repu-"'•kanske večine v poslanski JJornici, Joseph W. Martin iz Massachusetts, je izjavil, da bo l?1"va naloga republikanske veči-e v kongresu, da zniža davke najmanj 20%. To znižanje tflvkov bo prišlo v veljavo že za leto 1947, je obljubil poslanec %rtin, ki bo najbrže izbran za 'Peakerja poslanske zbornice 80. "^Hgresa, ki se bo zbral k zasegu 3. januarja. Poslanec Martin je prepričan, ta bo predlog za 20% znižanje aykov sprejet od novega konusa z lahkoto. Poslanec Ha-Knutson iz Minnesote, ki je ^lje časa zagovarjal znižanje clilvkov za 20%, bo v novem konusu imenovan za načelnika od-^ka, ki določa dajatve in pre-Jemke, torej bo imel tudi tukaj ^'edlog priliko biti sprejet. v Kongres se bo tudi bavil z na-trt°m glede namestnika predniku, če bi sedanji umrl in ni lenega podpredsednika. Po u^avi hi v tem slupaju postal j^dsednik državni tajnik. Mr. l'Uttian je priporočil kongresu, 'aj bi sprejel postavo, da bi po-predsednik v slučaju smrti '^dsednika Zed. držav, načelnik 1 sReaker poslanske zbornice. ^-o--— Zenith radio je dražji od 4 do 25% človeških žrtev snežnega viharja. Vihar je nanesel ponekod od 10 do 18 čevljev visoko snega. Na tisoče glav drobnice in goveje živine je v snegu, ki ni dobila krme že 10 dni. Ta živina radi mraza in lakote, ker ljudje ne morejo do rjje. Oddaljeni ranči so izolirani že 11 dni. Radio jim je naročil, naj narede v snegu križ, da ga bo lahko videti z letal, ki krožijo nad pokrajino. Kjer potrebujejo takoj živež, naj narede en križ, kjer potrebujejo zdravniško pomoč, naj narede dva križa. * * * Los Angeles. — Od Pacifika jt v torek prihrumel Vihar čez Kalifornijo in prinesel močne nalive v nižinah, po višinah je pa zapadel sneg. --o- Kongres in predsednik si bodo v laseh zaradi znižanja davkov Washington. — Dasi se od obeh strani zatrjuje, da bo ad-J ministracija predsednika Tru-j mana in republikanska večina v j Co Chi, cago. Zenith Radio teh rP. naznanja, da je podražila :v°je izdelke od 4 do 25%. Vzrok dražji kabinet in drugi ma-ei>ial, ki je potreben za sestavo radijskih aparatov. .---o- belgijski ministri so odstopili Belgijska vlada Br 1'Useli. . od končane vojne že šesto adno krizo. Odstopili so nam-štirje ministri-komunisti, ki R'užili v koalicijski vladi. O Sfska in Italija sta podpisali pogodbo Rim. __ Italija in Ogrska sta 0(1Pisali trgovsko pogodbo. Izdali si bosta letno blaga za ,t.,0°0,000. Ogrska bo dajala 'bralna olja in poljske pri- Profesor trdi, da je vojna med Zed. državami in Rusijo neizogibna Cleveland, O. — Wallace! je zapisana poginu Rusterholtz, profesor angleščine na Case inženirski šoli v Cleve-landu, trdi, da je vojna med Zed. državami in Rusijo neizogibna in samo vprašanje časa. Rusterholtz je služil v armadi od 1942 do okt. 1945 in sicer je bil tri leta v Teheranu pride-ljen tamkajšnjemu ameriškemu štabu kot veščak perzijskih razmer. Bil je tudi svetovalec polkovnika John Boettigerja, zeta predsednika Roosevelta ter je bil tudi navzoč pri konferenci velikih treh v Teheranu. To, kar je slišal tam in kar je opazil pri občevanju /. Rusi v Perziji m na Osrednjem vzhodu, mu je dalo priliko ustvariti si mnenje o Rusih, pravi profesor. In dalje, da dozdaj še ni našel vzroka, da bi to svoje mnenje o Rusih spremenil. -o- Iz raznih naselbin Ely, Minn. — Jos. Markovich, 5537 E. Sheridan St. se nahaja v Shipman bolnišnici vsled težke operacije na slepiču. Madison, O. — Mr. in Mrs. Anton Struna iz 1161 Norwood Rd., Cleveland, O., sta se peljala obiskat svojega sinkota Eddie-ja, ki študira na Ohio State univerzi v Columbus, O. Z njima sta se peljala tudi Mr. in Mrs. William in Engie Leskovic. Spotoma so obiskali tudi družino bratranca Andy Jerina v Cincinnati, O., ki je zaposlen kot delovodja v Proctor & Gamble tovarni. Pravijo, da so se prav imet-no imeli. — Mrs. Tončka Leskovic, svakinja, iz zapadne strani Clevelanda, ie obiskala Leskovi-čeve na Hubbard Rd. Franclju sta prinesla za rojstni dan bon-bončkov. Maple Heights, O. — Kdor se želi dobro zabavati in imeti dobro večerjo, je vabljen v soboto 16. novembra v SNI), Maple Heights, O. članice Gospodinjskega kluba bodo namreč pripravile fino puranovo pečenko z vsem, kar spada zraven. Za boljšo prebavo bodo pa potem skrbeli Eddie Zabak in njegov orkester. "Stric" bo odslovil 115,000 oseb Hitler je bil dokaj drag Večina teh je v civilni službi pri armadi in mornarici, drugi so pri OP A; odslovljeni bodo še pred 1. januarjem, ker vlada pravi, da bo začela hraniti. vladar za Nemčijo Berlin. — Nemški časnikar Kari Brammer piše, da je Hitler zapravi) v 12 letih vladanja nič manj kot $122,000,000 iz svojega žepa. Seveda, denar je pa do- Washington. — Do novega leta bo odslovljenih iz vladnih služb do 115,000 civilistov in sicer jih je 93,400 v službi bil od vlade kot plačo in za ra- pri armadi in mornarici v raznih uradih. Vrhu tega je dob/I o jO,000 uslužbencev pri OPA obvestilo, da niso več potrebni, nadaljnih 12,000 pri istem uradu bo dobilo isto obvestilo še pred koncem tega meseca. Tudi druge vladne agencije poročajo, da bodo skrčile urad-ništvo še ta mesec. S tem splo-Volivci šnim Reduciranjem vladnega zne uradne izdatke. —-o--_ V državi Wisconsin so porazili predlog za buse katol. otrokom Milwaukee, Wis. države Wisconsin so pri zadnjih uredništva upajo, da bo padla volitvah porazili predlog, da bi plačiina lista pod 2,250,000, do-imeli vsi šolski otroci pravico do čim jih je bilo ob koncu vojne z šolskih busov. Neuradno štetje Japonci več kot 3,000,000. je pokazalo, da je bilcvoddanih Vladni uradniki hitijo zatrje-proti predlogu 434,01 Oglasov, za vati, da je to Čisto vladni pro-pa 330,443. Predlog bi dal pra- gram in da ni morda posledica vico otrokom, ki pohajajo v za- republikanske zmage pri zadnjih sebne ali katoliške šoie prav ta- volitvah. ko pravico do vožnje na javnih j Armadi je bilo ukazano, da busih kot otroci, ki pohajajo v zniža svoje civilno uradništvo javne šole. Protestanti so v prizorih silno kampanjo proti temu in so ob-državali shode po vseh mestih. Rekli so. da bi bilo to proti ustavi, ki loči cerkev od države. do prvega četrtletja 1947 na 528,000. Ob koncu vojne je štelo njeno civilno uradništvo nič manj kot 1,325,920 oseb. NOVI GROBOVI Henry Lesar Včeraj popoldne je nagloma umrl, zadet od srčne kapi, Henry Lesar, star 46 let, stanujoč na 1403 E. 47. St. Tukaj zapušča brata George, sestri Marie in Madeline ter več sorodnikov. Pogreb bo v soboto zjutraj ob 8:45 iz želetovega pogrebnega zavoda na St. Clair Ave. v cerkve Brezmadež. Spočetja na Superior in 41. cesta ter na Kalva-rijo. John Jarnevič V mestni bolnišnici je umrl John Jarnevič, star 63 let, sta- Mornarica je imela takrat 691,- nujoč na 1018 E. 70. St. Doma 202 civilnih oseb v službi. Zdaj Katoličani so pa rekli, če pla-; ie dobila ukaz, da zniža to števi -čujejo prav tako šolske davke! j0 pod 363,000. kot drugi, pa poleg tega' na svoje stroške vzdržujejo svoje šole, naj bi imeli vsafcf ds-biwn, za katere plačujejo v davkih, tal.o pravico kot drugi. Po mnenju protestantov bi torej tudi mestna policija ne smela gasiti hiš katoličanov in tudi mestna ali državna policija bi ne imela nobene pravice ali oblasti do katoličanov, če hočemo biti tako natančni. --o--- kongresu složno delovala, pa pri- j Milo se je podražilo za čakujejo poznavalci razmer J cjq odstotkov ostrega boja kmalu po novem' , . Nem York. — Izdelovalci mila poročajo, da se je podražilo letu. Republikanci namreč naznanjajo, da bodo šli na celi črti v boj, da se znižajo davki za najmanj 20%. Predsednik Truman je pa že večkrat poudarjal, da je absolutno proti vsakemu znižanju davkov sedaj. Mr. Truman trdi, da sta dva glavna vzroka, da se zaenkrat še ne sme znižati davkov in sicer milo za 50' - odkar ni več pod vladno kontrolo. Dražji material, dražje delo — vse to je vzrok dražjega mila. Toda manjkalo ga pa ne bo, trdi industrija. -o-- V Cleveland pride 42 dostojanstvenikov Dozdaj se je prigalsilo že 7 1), ker hi imel narod preveč, de-j nadškofov in 35 škofov, da pri-narja, kar bi povzročilo inflaci-1 dej o 21. novembra v Cleveland jo in 2), ker da naj sedanja ge-' na praznovanje srebrnega jubi-neracija plača velik de! za zad-jleja clevelandskega škofa Hoba ijo vojno, ne pa pustiti vse bre-( na. Slavnostni govor bo imel či-me poznejšim generacijam. j kaški nadškof, kardinal Stritch. 'lelk >H e> Italija pa tkanino, orodje Hvtomobile. .le S°nčna roža je imela 0 kar'BO cvetov L anton, Vt. — Ben Gravel r Vz»ojjl sončno rožo, ki je i-nič manj kot 60 cvetov na 6ltl steblu. ' Časnikarji ne smejo v rusko zono Berlin. — Ruske oblasti so obvestile ameriške vojaške oblasti da zaenkrat ne sme priti noben ameriški časnikar v rusko zased beno zono v Nemčiji. Mati je rodila 25 otrok v 33 letih Lamesa, Tekaš--Mrs. Lopez je te dni porodila 25. otroka Stara je 43 let. Poročila se je ko je bila stara 10 let. V 33 leti je rodila 25 otrok in misli, da je s tem dosegla svetovni rekord. Kar se« tiče drugih vladnih agencij bo največ oseb odpuščenih od poštnega urada. Pri pošti in pri veteranski administraciji je bilo nastavljenih od dneva konca vojne z Japonci 248,000 novh uslužbencev. Po božiču, ko ne bo več toliko dela na pošti, bodo odslovljeni vsi oni, ki so biii nastavljeni samo začasno. -o--- Les bo prihajal zopet na normalni trg Washington. — V času, ko je OPA kontrolirala lesno industrijo, je šlo do 80 % lesa na črno borzo, žage so prodajale les direktno črnoborzijancem, ki niso vprašali za cene, ampak na licu mesta plačevali z gotovino. Posledica tega je bila, da je bilo do 25,000 lesnik trgovcev skoro brez vsakega lesa. Zdaj bo to drugače, ker vlada cen več ne kontrolira. Lesa bo kmalu dovolj povsod, pa vendar pravijo, oa cene ne bodo znorele. -o-■ -- Cena kožam bo kmalu zopet padla Washington. — Cena kožam je poskočila na , 32 centov pri funtu takoj, ko je OPA izpustila kože iz rok. To je trikrat tolikšna cena, kot je bila za kože pred vojno. Toda ljudje nočejo kupovati dragih čevljev, kar bo imelo za posledico, da mora pa-^e zase-isti cena kožam in zatem cena obuvala. -o- Drugo leto bo morda več sladkorja Washington. — Odmerki za sladkor najbrže ne bodo nič zvišani pred drugo polovico 1947. j Takrat bo začela prihajati na j trg nova letina iz krajev, ki za-j lagajo Zed. države s sladkorjem. I* Toda če se ga bo še naprej v ta- Razne drobne novice iz Clevelanda in te okolice Poroka— Mr. in Mrs. John Znidaršič iz 6617 Schaefer Ave., naznanjata, da se bo poročila njiju hčerka Eleanore z Mr. Louis Prijatel, sinom Mr. in Mrs. Louis Prijatel iz 6507 St. Clair Ave. Poroka bo v soboto 16. nov. v cerkvi sv. Vida ob 9. Sorodniki in prijatelji so prijazno vabljeni k poročni maši. Novoporo-čenca bosta odšla na poročno potovanje za dva tedna v Florido. Želimo jima naj boljše v novem stanu. Zaroka— Mr. in Mrs. August Rijavec, 6836 Bayliss Ave., naznanjata, da se je zaročila njiju hčerka Dorothy z Mr. Charlesom Schmunk iz 11516 Moulton Ave. V Kaliforniji— Mrs. Mary Rijavec iz 6836 Bayliss Ave., je odšla za en mesec v Los Angeles, Kalifornija, kjer bo pri sorodnikih družine Jim Paulich. Želimo ji prav veselo bivanje v sončni Kaliforniji- Rojaka išče— Steve Marolt išče rojaka Louisa Peček, doma iz Skrlovi-ce št. 3. Pred leti je živel v Minnesoti. Prosi, naj bi se zgla-sil na naslov: Steve Marolt, 18900 Chickasaw Ave., Cleveland 19, Ohio. Pisma imajo pri nas— Pri nas ima pismo Hanika Ban, piše ji Anica Oblat iz Ljubljane. Dalje je pismo za Mrs. Lauro Kastelan (Hrvatica), paše ji Sonja Bostič. Sveža zelenjava— V Marinkovem Fruit Market, 416 E. 156. St. dobite vedno prvovrstno zelenjavo in najboljše sveže sadje. Nakupite si ga za .zimo zdaj, ko ga je dosti. Odprtija prodajalne— Slovenska zadružna zveza bo odprla novo moderno prodajalno na 712-14 E. 200. St. V ta namen bodo v petek in soboto posebno znižane cene na vsem blagu, kakor lahko razvidite iz oglasa v današnjem listu. Gospodinja dobi tukaj prav vse. kar potrebuje v kuhinji. Oltarno dr. vabi— Nocoj po pobožnosti bo seja Oltarnega društva fare sv. Vida. Naj pridejo kolikor mogoče vse članice, ker je treba rešiti več važnih zadev. nerainega štaba, ne bo resigni-j prevgem po(fje(ja_. ral iz tega urada, kot se je pisalo j Mr. in Mrs. Louis Tanko sta po časopisih. Reklo se je, da je kupi,a posiopje z dvorano in tr-general nezadovoljen, ker arma-( fcy0vin0 od Mr> in Mrs. George da ne bo dobila dovolj velike vso- Tureka na 16011 Waterloo Rd. i Priporočata se rojakom za na- -o--daljni obisk prostorov. Riža bo dosti, toda bo šel West Side vabi— iz dežele I Društvo sv. Križa št. 214 Washington. — Ameriška le- KSKJ vabi v nedeljo 17. nov. na tina riža bo znašala letos 70 mi- veselico v SND na 6818 Denison lijohov bušljev. To je veliko,'Ave. Postrežba z jedjo in pija-toda 40'/, od tega bo šlo v ino- čo ter splošna fina zabava ga-zemstvo, torej bo doma še vedno rantirana. moral biti pod vladno kontrolo. je bil iz sela Bosiljevo na Hrvaškem, odkoder je prišel v Cleveland pred 32 leti. žena Barbara ,mu je umrla pred 7 leti. Tukaj •zapušča dva sinova, George in Josipa, hčer Frances in 6 vnukov. Pogreb bo.v petek zjutraj ob 9:30 iz Zakrajškovega pogrebnega zavoda v cerkev sv. Pavla na 40. cesti in na Kalva-rijo. Magda Uzelae Včeraj zjutraj je umrla v St. Lukes bolnišnici Magda Uzelac, roj. Ruklich, stara 47 let, stanujoča na 1566 E. 34. St. Rojena je bila v Samoboru na Hrvaškem. Zapušča moža Nicka in 3 otroke: Petra, Mary in Mrs. Millie Burkhart ter 2 vnuka. Bila je članica dr. sv. Save št. 1. Truplo bo ležalo na mrtvaškem odru v hiši žalosti do sobote popoldne, ob 1 bo pa prepeljano \ cerkev sv. Save na 36. cesti, od koder bo pogreb na rusko pokopališče. Do svoje bolezni je bila zaposlena pri White Motor Co. Pogreb ima v oskrbi Grdinov pogrebni zavod. -o,-- Eisenhower se ne bo odpovedal Washington. — Genera Eisenhower, načelnik, ameriškega ge- Vse ruske železnice so popravljene Moskva. — Vse ruske Železniki) veliki meri izvažalo v Evro- ce, ki so jih razdrli Nemci, zdaj Agitacija ra list po, ga bo tukaj še vedno manj: kot bodo pa zahteve zanj. Tudi bančni uslužbenci so stavkali. — Zgornja slika nam kaže skupino bančnih uslužbencev pred Bankers Trust Co. v New Yorku, lcjer so nosili napise: "Vse se je dvignilo, samo naše plače ne." V ameriški zoni dela 6,000,000 Nemcev Berlin. — V ameriškem za-sedbenem pasu je zdaj zaposlenih 6,062,000 Nemcev. V tej zoni je pripravljenega za $15,000,-000 lesa za izvoz v Anglijo. zopet obratujejo. Vrhu tega je Rusija dogradila po vojni že 622 milj novih prog. Rusi so zgradili prvi balon Frank Leskovic, naš zastopnik i;. Madtsona, O. nam je poslal včeraj dva nova naročnika. Iz tako malega kraja pa kar dva nova naročnika, to pa že nekaj šteje in kaže, da je Mr. Leskovic pridno na delu, ne samo Moskva. — Rusi so zgradili okrog rož, ampak tudi za na-prvi zrakoplov ali vodilni balon ročniki. Prav tako, Frank! po vojn\. Vodil ga bo en pilot, Naš vrli zastopnik John Mla-potnikov bo pa lahko peljal do kar nam je tudi poslal enega no-12. Na uro bo letel 62 milj. vega iz Chicaga. "AMERIŠKA DOMOVINA" AMERICAN HOME SLOVENIAN MORNING NEWSPAPER (JAMES DEBEVEC, Editor) «117 St. Clair Ave. HEnilerson 0628 Cleveland 3. Ohio Published daily except Saturdays, Sundays and Holidays NABOČN1NA: Za Ameriko na leto $7.00; za Cleveland in Kanado po poŠti za eno leto $8.00. Za Ameriko pol leta $4.00; za Cleveland in Kanado po pošti pol leta $4.50. Za Ameriko Četrt leta $2.50; sa Cleveland in Kanado po poiti četrt leta $2.75. Za Cleveland ta okolico po rtusnaialcih: celo leto $7.00, pol leta $4.00, 6«trt leta $2.50. PoiamMtna Številk« stane 5 centov. SUBSCRIPTION RATES: United States $7.00 per yew; Cleveland and Canada by mall $8.00 per year. O. S. »4.03 for 0 moattw. Cleveland *nd C*ns4a by mail $4.50 for S months. U. S. $2.50 for 2 months. Cleveland and Canada by mail $2.75 far 3 months. Cleveland and suburb« by Carrier 97.00 per year, $4.00 for 8 months. <12.50 for 3 month«. Single copies 6 cent« each. Entered as second-cliuw matter January 6th 1808, mt the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act at March 3rd 1878. No. 224 Thurs., Nov. 14, 1946 Komunisti - uničevalci slovenske kulture v preteklosti ii. Gradove so požigali in opremo uničevali s prav posebno naslado. Bral sem že tedaj, po prihodu komunistov na oblast, v nekem njihovem glasilu pesem z refrenom:*"Grad gori, grof beži!" Rekli so od vsega početja, da je treba gradove podreti, ker so to priče našega, tlačanstva. Tega izgovora si druhal ni mogla izmisliti, kajti preprosto ljudstvo že tako dolgo ni čutilo pritiska graščinske gospode — vsaj po Kranjskem in Štajerskem — da je že davnp pozabilo na kakršnokoli maščevaje. Saj bo vedar poteklo že skoraj 200 let od zadnjega kmečkega punta na Tolimnskem. "Priče tla-čanastva" so zgolj plod "kulturnikov," potrebe za netivo razdejanja željni druhali. Po zemljiških reformah Marije Terezije in Jožefa II. se je odnos graščakov do domačega ljudstva tako bistveno spremenil, da popolna odprava pod-ložništva ljudem ni bila povsod zaželjena. Poleg tega so ravno plemiči posegli zelo delovno v slovensko zavestno narodno kulturno delo. Zaslug Zoisov, Erbergov, Teuffererjev, Codellijev, Breckerfedov ali Busetov so se mogli "kulturniki" naučiti pri svoji lastni največji avtoriteti na tem področju prof. Francetu Kidriču. Zgoreli so pa tudi gradovi slo-veskih svobodoljubnežev, Prešernovih prijateljev in gostiteljev, kakor Smoleta, Rudeža in drugih. Lastniki večine sedaj uničenih graščin so bili sproletarizirani nekdanji od-ličniki! Naj omenim prirrter lastnice gradu Lesno brdo pri Vrhniki: živela je v slabših gmotnih razmerah kot kateri koli kmet v okolici; njena svakinja in prevžitkarica je dobesedno beračila. Toda grad je zgorel kot "priča tlačanstva," čeprav nikoli podložnikov imel ni, kajti bil je le lovski gradič polhograjskih baronov Marka Antona I. in II., ki ju štejemo med največje podpiratelje slovenskega baročnega slikarstva. Podobno je bilo z graščino na Bokalcah, kjer so živeli prevžitkarji in je bila last ljubljanske Vincencijeve družbe in Marijanišča pod patronanco samega F. S. Fin-žgarja, sedaj nosilca visokega Titovega'odlikovanja, ob požigu Bokale pa jeznega ogorčenca, ki je nasproti meni ta požar naravnost po gorjansko obsojal. Prišla pa je doba novih izgovorov, ko so se vendar preveč pojavljali izrazi ogorčenja. Morda se je kdo izmed kulturnikov spomnil na Lunačarskega razstavo "davniji mali-kov," ko je ta sovjetski prosvetni komisar ali danes bi rekli 'minister' zbral iz ruševin ruskih samostonov in svetišč zbirko svetih podob — ikon, z namenom, da pokaže svetu rusko umetnostno izročilo in višina sovjetskega spomeniškega varstva. Zato so tedaj na Slovenskem razglasili, da je bilo potrebno rušiti cerkve in gradove, pa. tudi farovže in šole in izobraževalne domove zato, ker so bile trdnjave bele garde. Zgodovina pa bo imela laj^ko stališče to pobiti. Tistih stavb namreč, kjer je bila bela garda, niso največkrat niti napadli, ker se jih niso upali, kaj šefe, da bi jih razrušili. Za svojo okolico vem, da niti na Lesnem brdu niti na Bokalcah, pa tudi v gabrski in hruševski cerkvi ni bilo ne vaške straže ne domobrancev. Turjak je le ena redkih izjem. Sicer pa je dobršna polovica cerkva in gradov pogorela, preden so bile vaške straže ustanovljene. Če so to komunisti nasprotno ugotovili, ti je svet rekel, da bi v tisto stavbo pač bela garda gotovo prišla, če je ne bi bili oni prej porušili. To spominja na takega očeta, ki je šel zdoma, prej je pa še vse otroke pošteno pretepel, češ, da bodo gotovo ta čas, ko njega ne bo doma, kakšno lumparijo napravili! Spet nam je pravi namen tega početja razgalil že zdaj po prihodu komunistov na oblast, slikar Frances Mihelič. V eni izmed junijskih ali majskih številk lanskega Slovenskega poročevalca piše, navdušujoč se nad tendenčno partizansko urriet-ostjo, da si predstavlja sliko s sodobno snovjo na primer takšno, ki kaže spredaj partizanske vojake, prihajajoče od požiga gradu, priče nekdanjega tlačanstva, ki ga je še videti gorečega v ozadju prizorišča. Tako dokazuje znova komunistični umetnik, da je bil izgoyor s tedanjimi ali morebitnimi poznejšimi belogardističimi oporišči v gradovih — kot tudi v cerkvah in prosvetnih domovih— jalov in da gre pri vsej stvari le za perverzne izlive neke pokvarjene lažikuK turnosti sodobnih dekadentov v pravem pomenu besede. Spomeniški urad je*vodil ta čas, ko se je vse to dogajalo, dr. Francg Mesesnel, asistiran pa mu je dr. Stane Mikuž, brat dr. Metoda Mikuža. Oba ta dva uradnika državnega urada za varstvo umetniških spomenikov, sta bila Mečkar-ja. Če si tam omenil, kaj se dogaja, so sicer navidezno ogorčeno zmajevali z glavo, toda v tiskanih poročilih Spomeniškega urada, ki jih je prinašal Zbornik za umetnostno zgodovino, ni bil zabeležen niti en primer komunističnega atentata na umetnostni spomenik, čeprav so sicer ta poročila javila vsako količkaj pomembno poškodbo umetnine. V Narodni galeriji je o teh stvareh sprožil debato marsikak odbornik, toda Narodna galerija si po svojih predstavnikih ni upala javno nastopiti. Spomeniški urad pa je smel celo opustiti svojo uradno dolžnost, čeprav je bilo občevanje in sodelovanje dr. Mesesnela s fašističnimi referenti (Franco in drug;) v pravem pomenu kolaboracijonistično in so -— občevali ti oblastniki z vsemi tozadevnimi zavodi in u'stanova-rtii le s posredovanjem dr. Mesesnela. Ta mož se je v zadnjem času tik pred nastopom grajskih požigalcev celo neka- ko specializiral za proučevanje grajskega stavbarstva in umetne opreme ter slik, ki jih je prav on nekaj izredno važnih odkril. Kot tak bi moral ugotoviti — kar je meni sedaj po natančnejšem spoznavanju obrobne alpske pa še bolj italijanske grajske in palačne arhitekture postalo še bolj jasno —, da je vprav slovensko grajsko stavbarstvo od srednjeveškega primerka tudi porušene mirenske graščine pa do rokokojevskih prizidav — tako izrazito samonikel naš pojav, da vzdrži po svoji važnosti za slovensko umetnost z njo primero kvečjem le Še kranjski gotski presbiterij ali pa ljubljanski poznj'barok. Dr. Mesesnel pa je molčal in delal — za partizane, ki so rušili najizrazitejše področje njegovega znanstvenega raziskavanja. Bog ve, če ne z njegovim — privoljenjem. Po množini uničenih spomenikov še večja, za naše kulturno bogastvo pa nič manj usodna je tudi druga nesreča: požig vasi in posameznih naselij ter s tem uničenje narodnega gradiva. To gradivo je bilo v stavbah v oddaljenih vaseh in je uničeno vsaj do 75%. Požigali pa so te zaklade ljudske umetnosti poleg partizanov v približno enaki meri tudi okupatorji. Toda — povod za to so dali zopet komunistični revolucionarji! To drži in bo držalo! Res je, da početja okupatorjev ni mogoče oprostiti, tem manj je mogoče enako početje odpustiti domačemu skrunilcu ljudskih svetinj: znamenj, križev, podob itd. in njihovemu izzivanju okupatorja za maščevanje nad nedolžnimi lastniki lepih gorskih hiš in ljudsko umetnostnih starin. Vso težo te izgube bi mogel ugotoviti Šele slovenski narodopisec; toda tudi umetostni zgodovinar se čuti bridko prizadet spričo te katastrofe v njemu najsorodnejši stroki. Če so zdaj v zasmeh svojemu lastnemu početju ljubljanski oblastodržci obnovili spomeniško varstvo, je to le pesek v oči. _ Prepričani smo, da naše kulturne preteklosti ne bodo nikoli spoštovali, ker so ji iz prepričanja1 nasprotni. Ali pa rajši varujejo — ruševine, kakor pa prej, ko bi ši lahko ohranili v pravi podobi? Če bodo ostali oni na oblasti, sem prepričan, da bo grad?vo:, ki je še ostalo (križi, leseni svetniki, podobe na steklu itd, itd) v najboljšem primeru le še trgovsko blago, česar pa nas varuj Bog, ki je narodu dovolil njegovo svojsko in samonikla kulturno rast! 1 Iz Girarda BESEDA IZ NARODA I rfti, kakšen med smo lizali pod republikansko administracijo in bomo videli, kakšnega bomo pa prihodnje leto. Naj zadostuje za danes, pa drugič še kaj. John Anžiček. Girard, O. — Veselica naše podružnice Slovenske moške zveze je minila. Dvorana "je bila napolnjena do zadnjega kotička, kar vam lahko potrdita Mr. in Mrs. Matt F. Intihar, ki sta bila navzoča.4 Saj mi je celo rekel: Anžiček, kam boš pa djal vse ljudi, ko je že vse polno in še vedno prihajajo? Mr. Intfhar je bil jako zadovoljen in se je izrazil, da kaj takega ni pričakoval V tako majhni naselbini in da ob priliki zopet pride, ker ga veseli, da je imela SMZ tako lep uspeh. Volitve so zopet minile, a na žalost, kaj takega nisem pričakoval, da bi tako izpadlo. Tukaj smo jako dobro naredili, kajti v Trumbull in Mahoning okrajih smo dali demokratom večino. Drugi okraji pa so se bolj slabo pokazali. Mislim pa, da so tega poraza največ krivi v Washing'tonu, ker zadnje čase tako slabo komandira-jo, da so se s tem vsem ljudem zamerili in ti so pa ob času volitev pokazali, da niso zadovoljni s tako vlado. Seveda, ti, ki so sedaj pri volitvah izgubili, niso tega krivi sami, ampak njih stranka. Zdi se mi, dti so ženske še najbolj volile republikansko, ker se niso strinjale s temi odmerki. Največ pa je škodovalo, ker so vsega pošiljali v Evropo in druge dežele in tukaj je pa primanjkovalo. Prav za prav povsod so se vtikali, samo tja ne, kjer bi bilo 'treba. Za Ameriko so se premalo brigali, zato so se pa zapeljali tako daleč, da jih volivci ne marajo več. Seveda, Mr. Lausche ni tega kriv, kajti on je poštenjak. Pa kaj pomaga, ko pa danes poštenjak ne velja dosti; vsak j drugi ima več uspeha, pa naj i bo v politiki ali pa v privatnem j življenju. Zdaj ne bomo imeli | Slovenci nikdar več jtake prili-! ke,- da bi imeli svojega rojaka v tako visokem uradu, ga ni bi-I lo prej in ga ne bo tudi pozne-jje, ker ni glasov zanj. V res-; niči ga lahko srce boli. Seve-i da, nekateri pravijo, saj ni za ; nas nič naredil. . . Koliko so- pa naredili guvernerji pred njim, j saj jih je bilo že veliko? No, bomo videli, kaj bo pa prihodnji guverner naredil za nas, saj imamo i skušnje v preteklo- Kakšna je "Baragova Pratika" za leto 1947 "BARAGOVA PRATIKA" gre letos šestič na pot med svoje slovenske ljudi po Ameriki in v precejšnjem številu tudi v Kanado, Jugoslavijo in druge kraje po svetu. Je zelo praktična knjižica. Že na zunaj ima prikupljivo obliko in že tu vsakega spominja s svojim imenom in sliko na prveg asloven-ikega pionirja v Ameriki, ki je prišel pred 117 leti v ta novi svet Ameriko, na svetniškega slovenskega škofa med Indijanci, Friderika Ireneja Barago. Zanimiva je tudi po svoji vsebini. Na svoji drugi in tretji strani začenja z vsemi pojasnili za letopis leta 1947. Nato sledi koledarski del s podobami nekaterih svetnikov in svetnic in z vsemi koledarskimi označbami. Za tem sledi kratek uvodnik, tabela o premakljivih praznikih za dolgo let: naprej. Članek o Baragi, ki povdarja, kaj pomeni Baraga kot pionir, civilizator in misijonar za slovenske potomce v Ameriki. Zanimiv rodopis apostolov. Kratek opis hierarhije Katoliške | cerkve. Seznam slovenskih župnij in duhovnikov v Ameriki. Sledi zanimiva humoreska: — "Kako so zdravili Andreja?" Opis vlade Združenih držav. Pojasnila o vseh kabinetnih u-rad'ih in seznam tajnikov (ministrov) vseh oddelkov in najvišjega sodišča. O zakono-dajstvu, poštne informacije. E-na stran zanimivih narodnih zastavic. Seznam vseh predsednikov Združenih držav. Rubrika "Vsakega malo" vsebuje nadvse zanimive zgodovinske in druge poučne podatke. Zelo poučna in zanimiva za mnoge bodo pojasnila o merah in vagah. Koliko ljudi danes povprašuje o razlikah med ak-ri in hektari. V starem kraju namreč vlada dovoljuje le toliko hektarov zemle posamezniku za obdelavo. Na podlagi pojasnil o tem v Pratiki bo to lahko vsak sam izračunal, koliko zemlje je 'to. Dalje je vrlo zanimiv seznam o nezgodah v ameriških premogokopih in — Najstarejši mlin na veter je v kraju Nantucketu na Niz°" zemskem. že sto let melje, Pa ni bil še nikdar popravljen. iiimmiiiiiiuiii če verjamete al' pa ne, iiiiiiiummiiNi Saj bi bili morda res odrinili na nedeljo 22: sept. takoj po.pr- rodniWh tek^TaMh « let i V\maši> to ^ ob 6:30> ali ^ nuti zatem, da se ni naš ljubi Interesanten je "Pogled na svet," ki ga je sestavil znani slovenski pisatelj Rev. J. M. Trunk. Temu sledi humoreska: "O Marku, ki je z uhlji strigel," kako je potolažil dva sprta vladarja in prišel sam do visoke slave. Temu sledijo še zanimive črtice: — "Pokora," "Invazija," "Novoletni strah," "Cigan in terice," "O kometih in repaticah" in "Pot v smrt." Pratika je dalje polna zanimivih slik. Taka je Baragova Pratika za leto 1947. Vsled podražitve papirja in dela stane letos 50 centov za Ameriko in stari kraj s poštnino vred. Vsled omejitve papirja, ki je še vedno v veljavi, smo je letos izdali malo manj kot lani. Naročite jo, dokler je v zalogi. Leto;-, j vam bo žal, če boste čakali I predolgo in boste ostali bre:; nje. Naročnino 50 centov po-! šljite v Money Ordru, čeku ali la dajati tehtne veroke, enčeš- Predsednik Lincoln in svinja (Fr. W. Foerster.) Ko je nekoč ameriški predsednik Lincoln jahal na deželo, zagleda svinjo, ki bi se bila v močvirju skoro utopila in ki se je zaman trudila, da se reši iz blata. Predsednik stopi s konja ter pomaga svinji iz močvirja — pri tem pa se seveda prav pošteno oblati. Zgodbica se je kmalu raznesla in vsakdo se je čudil, kako da si gre predsednik prizadeval toliko truda zaradi navadne svinje. On pa je rekel: — "Nisem storil tega samo radi svinje, temveč tudi zavoljo samega sebe." Kaj je hotel s tem povedati? Da se pač naše dejanje ne tiče samo teh, lt%nal requirements. ON Ell DAY borci pravi malomeščani. Kolektivni konsum res ne more biti komunizem v strogo marksističnem smislu. Toda živimo v talyh okolnostih, da moramo to medsebojno podpiranje šteti za aktivno delovanje za stranko. Odločno odbijamo nami-gavanje na pospešitev razvoja "lumpenproletarske ideologije", ker smo prepričani, da je večina tovarišev, ki so odšli na svobodo, takoj .vstopila v vrste revolucionarnega gibanja. Uva-ževati moramo dejstvo, da nas bo stranka pozvala na odgovor za to, kar smo delali v zaporu. Tudi s stališčem, izraženim v tretjem vprašanju, da se namreč protirevolucionarni elementi ne smejo sprejeti v 'za-jednico',' se popolnoma strinjamo. Ne more pa to načelo veljati za ljudi, ki so v preiskavi le po naključju napravili napako. Napaka je samo dokaz aktivnega delovanja, ker samo kdor ne dela, ne more grešiti. V četrtem vprašanju se v celoti strinjamo z vami. Le nekaj bi pripomnil. 'Zajednica' misli, da je bilo njeno vedenje nasproti nečlanom vedno pravilno v smislu marksistično-le-ninističnega nauka. Izključitev in bojkot sta v razrednem boju sama po sebi razumljiva. Če pa niste člani komune, je vaša krivda, ki jo s priznanjem in vstopom v organizacijo lahko zbrišete. Ce stavku j oči kriminalci niso občevali z nestaV-lui j očimi komunisti, se mora to pripisati visoki razredni zavesti in vplivu komunistične ideologije, katero smo jim prav mi vcepili. Opazili smo tudi, da je nekaj tovarišev izven 'zajednice' še premalo utrjenih, ker so zaradi telesnih napadov takoj užaljeni. V njih tiči še vse preveč malomeščanstva, saj pravi boljševik mora vendar sprejeti upravičene klofute brez godrnjanja, če je prišel v kazenski zapor zaradi naše ideje. Da, še h/valežen nam mora biti, če mu morebiti tudi s pestjo uravnamo njegovo iz-krviljeno razredno zavest. Opazovali in kontrolirali smo nečlane, ker smo za to pooblaščeni od kominterne. Glede akcije pa ste na popolnoma napačnem stališču, ki je tipično reformističnega značaja. Vse akcije so imele odlično propa-gandistiični namen ter so vzbudile velik odmev po vsej državi in tudi v inozemstvu. Delavstvo naj vidi, kako se mora boriti proti buržoaziji. Mi ne smemo biti (zadovoljni z nobenimi olajšavami, boj moramo gnati naprej do zloma kapitalističnega družabnega reda. Končam svoja izvajanja z ugotovitvijo, da so malenkostne razlike med nami in vami sedaj pojasnjene in morete, če priznate svojo krivdo, stopiti v 'zajednico.' Opozarjam vas pa, da je t,o skrajni čas, sicer računajte z maščevanjem komunistične stranke in s tem, da boste proglašeni za protirevolu-cionarje, ki jih čakajo v svetovni revoluciji, ki že prihaja, vislice." MAO OGLASI Trgatev Dober kup Hiša 6 sob na Lockyear Ave. in 74. cesta se proda hitremu kupcu po zmerni ceni. Furnez, garaža, vse v dobrem stanju. Se lahko vselite v 60 dneh. Za več informacij pokličite po 5 uri popoldne HE 6054. (225) Hiša za dve družini Radi odhoda iz mesta se proda hiša za 2 družini, 5 in 3 sobe; poseben vhod za vsako stanovanje; beneški zastori, garaža. Nahaja se na 18619 Chapman Ave. Za več pojasnila vprašajte na gornjem naslovu. (225) Kruh in vino sta najžlahtnej-ša pridelka. Zanju se poti in trudi .slovenski gospoldar, zanju ob vseh pretečih nevarnostih za njuno rast priporoča Bogu. Zato je pa tudi tedaj, ko žanje in mlati in kruh spravlja v kaščo, veselo in srečno njegovo srce. Ko se pa približa čas trgatve in naloži na voz po-lovnjake in s trgači odrine v gorico, je kar svetek v njegovi duši. Trgatev se na Slovenskem začne ob času, kot pač kraj, bolj ali manj topel, grozdje zmedi. Najzgodnejša je primorska trgatev. Tu se "bendima" (ven-dima) ponekod, n. pr. v Beneški 'Sloveniji, včasi začne že po Mali maši (8. sept.). V Brdih pa sv. Meho (Mihael) "odpira kleti in vendimo." Tudi v Istri in na Vipavskem je zgodnja trgatev. Na Kranjskem, po Dolenjskem in v Beli Krajini, jo tudi navadno že sv. Mihael napove, medtem ko je na Štajerskem vse v branju o Tereziji-nem, v sredi oktobra. Vsepovsod po Slovenskem je trgatev velik praznik. Na Štajerskem, n. pr. na Ptujskem polju, gospodarji in gospodinje marljivim delavcem jn prijateljem že vse leto obljubljajo, da jih bodo v jeseni vzeli s seboj v branje ali bratvo tja v Haloze ali na Goričko (Slovenske gorice). To je za težake kar prava počastitev. Ko se oglasijo klopotci in prično s svojimi macleki prijetno nabijati po črešnjevi deski ali železni kosi, je pričakovanje vedno večje. Zlasti viničarji pridno pregledujejo goreo in težko čakajo trenutka, da bodo gospodarju, "gazdi," poročiti, naj pride. Dobro vedo, da ne bo prišel praznih rok. Za branje zako-Ijejo namreč gazde prvega jesenskega, nalašč'za-branje zre-jenega prašiča, debelega "pro-lenka." Pa tudi gospodinja, ki | pri branju ne mara biti prikrajšana, saj navadno ona gospodarju priženi gorice, skrbno pripravi iz dvojve sira in vrhnja in bele moke za pogače, tudi kako "kučet" (peršut) in klobas še kje globoko v tuenki skriva. Sicer pa za branje tudi marsikak kokot, kokoš, gos ali puran smrt stori. No ja, branje je samo enkrat na leto in biti mora veselo, da bodo vsi pomnili, kdaj so bili v branju. Dobro otovorjen z raznimi "dobrotami" in vinskimi posodami se gazda poda v gorice. Malo dečico pelje s sabo na vozu, večji otroci pa jo kar s trgači ("berači") mahnejo po bližnjici, po ladji preko Drave ali drugod do vinogradov. Ej, taka pot preko DDrave in potem med vinogradi v, ranem rosnem jesenskem jutru ob tolikem bogastvu jesenskih barv in tako židani volji mladine je nekaj izrednega! Viničarju se kar ■smeje, ko pomaga raztovarjati. Dečica gazdova in viničarje-va .se hitro spoprijateljijo in je kmalu v viničariji pravi živžav. No, pa tudi mladina mora pomagati trgati, če hoče pogače jesti. Po dva in dva "berača" se postavita v eno red/ k eni plan-ti, kot pravijo na Primorskem. Preden se trgatev začne, marsikje po Slovenskem po stari navadi prej ustrelijo. Verni gospodar se pokriža ali vsaj pobožno vzdihne. Trgači imajo pri sebi lesene škafe ter s posebnimi nogi, "vinjeki" ali "kljukči," kot jim ptravijo v Brdih odrezujejo grozde. Trgati začno navadno na spodnjem koncu, se pravi, pri spodnji "grabici" (parceli), pri spodnji "baži," spodnji "le-hi" ali na spodnjih "stopnicah," potem pa se dvigajo vedno više proti vrhu gorice ali k "sepu." Zastavni fantje si o-prtajo "pute" ali "brente," v roko pa palico, v katero vrezu" jejo vsako nošnjo, da potem gospodar iz njih števila lahko približno izračuna, koliko bo vi- na. Nosači, "brjentači" so navadno tisti težaki, ki so si za vinograd že stekli kaj zaslug, ali so, recimo, pomagali "rigo-lati." zemljo kakih 80 cm globoko prekopavati, ali so *"koli-li," kolje k trsom potsavljali, ali tej e obrezovali ali pa pomagali pri veizatvi, ko so z ra-fijo ali rženo slamo ali z ličjem aH tudi z vrbovimi vitrami trsje privezovali h kolju. Na vsak način imajo prednost tisti, ki so pri kopi vihteli težki pikon. Trgači so navadno zelo veseli. Poj o in vriskajo in zbijajo Šale, da je kaj. Radi pona-gajajo tudi trgačem v sosednji gorici, zlasti ko se jim bolj približajo. Na Štajerskem si zlasti radi oponašajo grbe, ki jih v Slovenskih goricah ima vsak vrh in vsaka graba. Taki grbi so, n. pr.: kokot, (kakor pri Sv. Urbanu pri Ptuju), rak, žaba, repa, oreh lešnik grozd, tudi klobasa in še. drugi. V rimah si potem drugi drugim "štenkajo," malo za šalo malo za res. Trgači so splošno dobro postrežem. Za trgatev je navadno bel kruh in še celo orehova potica. Pijače, nove in stare, je na pretek. V Brdih prinese gospodinja kosilo v bra j do pod kostanj. Na Štajerskem se pa razpoložijo na sepu ali pa gredo v sobo v viničai*jo. Glavna gostija je pa vedno zvečer, na Primorskem navadno (koštrun na krom p i r j e v i polenti, na štajerskem razne vrste pogač in mesa. Po večerji uprizo-re trgači razne ljudske igre ali pa gredo ven pod milo nebo, kjer zakurijo kres in si pečejo kostanj. Oglasi se tudi harmonika in vesela narodna pesem. Mati gospodinja poskrbi in popazi, da je vsa zabava dostojna in poštena. Tudi očetu gospodarju je veliko na tem, da se v njegovi gorici ne godi kaj nerodnega,- da bi se potem po fari ne govorilo. Zato tujci niso dobrodošli, od domačih pa lahko vsakdo ve, da je zadnjič v branju, če se ne bo "dobro zadržal." Ta resnoba z očetove ali materine strani pa nič ne moti pravega poštenega veselja. Je le skrben opomin. Fantje morajo od časa do Časa pomagati tudi pri preši. Ze čez dan, ko nosijo v brentah grozdje v ozke kadi na vozu, v tako imenovane "ornice," ali pa naravnost v prešo na pod, morajo večkrat pomagati narediti prešo. Ce je preša novejša ' moderna," je treba posebne veščnosti, če pa starejša, pa še veliko bolj. Po prastarem na- činu so svoj čas na Dolenjskem in v Beli Krajini grozdje spravili v kadi in korita, po njem hodili ali ga s kiji in koli tolkli. Mošt je tekel v posod je pod koriti. Na Vzhodnem Štajerskem moški po nabranem grozdju v široki krnici, nizki štiri-oglati kadi (preši), najprej z* bosmi nogami poplešejo in grozdje tako zmečkajo. In sicer delajo to kar sproti, čez dan, medtem ko v Brdih čakajo večera, da tedaj fantje grozdje zmastijo. Tropine gredo potem v prešo. Možje naredijo koš ali kletko, kamor natlačijo zmečkano grozdje. Koš ali kletka morata biti v preši (kadi) skrbno in pravilno naložena, da (Dalje na 5. stkani) "MALI OGLASf 4 sobe iščejo Zakonski par z 2 otrokoma išče stanovanje 4 sob, spodaj. Kdor ima kaj primernega, naj pokliče BR 0021. (225) Sobe išče Slovensko dekle išče dve ne-opremljeni sobi v Collinwoodu. Kdor ima kaj primernega, naj pokliče pred 2 uro popoldne LI 6823. (225) DELO BOBIJO BELO B0BIJ0 Vas muči revmatizem? Mi imamo nekaj posebnega proti revmatizmu. Vprašajte nas. Mandel Drug 15702 Waterloo Rd. slovenska lekarna RE NU AUTO BODY CO. Popravimo vaš avto in prebarvamo, da bo kot nov. Popravljamo body Jn fenderjo. Welding I JOHN J. POZMIK QLenvUle 3830. __ 982 East 152ml St. East 61st St. Garage FRANK RICH, lastnik 1109 E. 61st St. UEndermn 9231 Se priporoča za popravila In barvanje vafteea avtomobila. Delo točno in dobro '11" "l^ičha^^aršhoS MICHAEL SUHADOLC, lastnik Cvetlice za vse namene 5823 Superior Ave. EX 3408 (Thurs.) Fit. MIHčIč CAFE ~~ 7114 St. Clair Ave. ENdicott 8350 G% pivo. vino, žganje in dober prigrizek. Se priporočamo za obisk Odprto do 2:30 zjutraj Kraška kamnoseška obrt 15425 Waterloo Rd. IVanhoc 2237 EDINA SLOVENSKA IZDELOVALNI-OA NAGROBNIH SPOMENIKOV i jfiL?: i'- tir ¥ BLAG SPOMIN NAŠEGA POKOJNEGA OČETA IN DOBRE MATERE' . . m 1 ki je za vedno zatisnil svoje oči 14. nov. 1940 Kako pozabit to gomilo, kjer vajino blago spi srce, Helen Mahne ki so nas za vedno zapustili dne 15., novembra 1944 Zdaj bivata vrh višave jasne, kjer ni mraku, kjer ni noči., ki nam brezmejno vdano bilo resnice sonce ne stemni, ves čas do zadnjega je dne. tam sonce sreče vama ne ugasne. Žalujoči ostali: OTROCI, SESTRA in BRAT Cleveland, O., 14. nov. 1946. TAKOJ SE POTREBUJE MOŠKE NEIZVEŽBANE TEŽAKE ZA točilni in oddajni oddelek Nočni šift 4:30 pop. do 2:30 zjutraj Pet dni delo v tednu, stalno delo DOBRA PLAČA NA URO, TEDENSKA PLAČA Počitnice s plačo—zavarovalnina Zglasite se v Employment uradu vsak dan razen v soboto od 8 z j. do 5 pop. (ARLING'S BREWERY 9400 QUINCY AVE. Sprejme se ženske za zavijanje paketov Poln čas ali 5 ur na dan. Plača. Zglasite se v Employment office 8. nadstropje The Halle Bros. Co. (225) Ženska za čiščenje v uradih Plača Od 5 po. do 10 zveč. Vsak dan razen v soboto Najraje tako iz Euclida, O. Geometric Stamping Co. VEČ POMOČNIC ZA (AFETERIJO SE SPREJME Delo je v čisti, *4r»vl okolici Morajo razumeti in govbriti angleško Samo snažne, čiste In lične mlade ženske od 20 do 35 let starosti naj se prlgincijo $29 za 40 ur dels na teden Hrana in uniforme zastonj. Zglasite se v The Ohio Bell Telephone Company soba 901 700 Prospect Ave. 1111 E. 200 St. (225) Za čiščenje Na delo se sprejme ženske za čiščenje in pranje. Stalno delo. Pokličite IV 2460. (x) ¥A[J OGLASI Odhod iz mesta Ker odhajam iz mesta prodam hišo za 2 družini na E. 149 St., blizu Lake Shore Blvd. Je za 2 družini, dvojna garaža, v jako finem stanju. Porath Realty 10522 Superior Ave. RA 5777 Mr. Pausic—KE 8064 (225) , Dobra služba | Sprejme se delavca za splošna ! dela na farmi; stalno delo, dober dom in dobra plača. Zgla- pri Mr. George J. Wulff Nickel Plate R. R. Co. E. 9th St Broadway (226) ženske se sprejme | za pomoč v kafeteriji pomivanje posode delo pri mizah Udobni delovni pogoji Lepa plača od ure Zglasite se v uradu The Telling-Belle Vernon Co. 3740 Carnegie Ave. (228) Pomagajte Ameriki, kupujte Victory bonde in znamke. Slike iz Willarda Cleveland, O. — Mr. Ludvig Perushek, pionirski farmar iz Willarda, je v A. D. nas izletnike naslikal vsakega po svojem mnenju tako, kakor smo se njemu zdeli na zunanje. Seveda ni on videl nam v srce, videl je Ie našo zunanjost in dal vsakemu slavnostno priznanje. ,Vse priznanje Mr. Perushku kajti če bi ne bilo njega tam na Willardu, bi najbrže moja malenkost ne obiskala tega zna-menitfega Willarda tolikokrat, kolikor ga je. Ko smo se zavzemali za naraščaj članstva KSKJ, sem dobival kot predsednik veliko oporo iz te zaslužne naselbine, kjer se nahaja družba zaslužnih katoliških pionirjev, katerim smo lahko hvaležni, da so s svojimi katoliškimi značaji pripomogli, da je ta naselbina še danes na površju iste značajnosti, kakor je bila od začetka naseljevanja. Dočim so se naselbine v mno- V BLAG SPOMIN SEDME OBLETNICE ODKAR JE IZDIHNIL NAŠ LJUBLJENI SOPROG, SIN, OČE IN BRAT Frank Bambic ki je za vedno zatisnil svoje oči dne 13. novembra 1939 v najlepši moški dobi, star sele 31 let. Mesec november je zopet v deželi, pozne jeseni razslplje se ki'as, mi pa ne moremo biti veseli, ker je najtužnejši mesec za nas. Dolgih sedmih let te zemlja že krije, na božji njivi ti truplo trohni, luč naj nebeška tam v raju ti sije, dokler se skupaj ne snidemo vsi. Žalujoči ostali: SOPROGA in OTROCI. MATI ill SESTRA. Cleveland, O., 14. novembra 1946. V BLAG SPOMIN PETNAJSTE OBLETNICE SMRTI NAŠEGA BLAGOPOKOUNEGA SOPROGA IN OČETA Ignac Luznar ki je m vedno zatisnil svoje mile oči dne 14. novembra 1931. Mesec november je zopet v deželi, zgodnje jeseni razslplje se kras, mi pa ne moremo biti veseli, ker je najtuznejši mesec za nas. Hladna Te zemlja že dolgo let krije, v tihi gomili pokojno zdaj spiš, sonce jesensko na grob ti zdaj sije, v duhu pa večno med nami živiš, Žalujoči ostali: SOPROGA in HČI. Cleveland, O.. 14. novembra 194(3. gih krajih izneverile ciljem naših vernih očetov in mater katoliškega naziranja, se to ne more reči o Willardu. Tako sem se spoznal s temi pionirji, katere bom ohranil v lepem in hvaležnem spominu. Od tedaj sem se mudil že večkrat med njimi in jih blagroval. Smatram namreč, da je življenje našega slovenskega far marja najbolj zadovoljno in srečno. Na svoji zemlji bo slovenski farmar ohranil najlož je in v najdaljne čase svoje narodne in svoje verske svetinje, kar je vredno največ. Vse drugo, ki se naziva v naprednost, je proti temu prazna sanjarija. Kdor bc* ohranil versko prepričanje in upošteval še svojo narodnost, bo največji junak naše dobe. Tako so ti naši farmarji, dasi so šli preko neizmernih preizkušenj, dela in trpljenja, prispeli do svojega stalnega krova in si vzgojili tudi številne zdrave in izobražene sinove in hčere, kateri so se izšolali, toda se kljub temu o-prijeli tudi dela na farmi po zgledu svojih staršev. Pripovedovali so mi, da so nekateri že poskusili iti v mesta v službe, toda so se vrnili na svoje domove in so zadovoljnejši z obdelovanjem zemlje, s 'hrano in z vsem, kar je na farmi. Sedaj pa o slikah Da bo nam, ki smo se vrnili iz Willarda,, dolg čas, smo vedeli že .v naprej. Tista gostoljubnost pri farmarjih, nas je razvadila. Mr. Debevec še ni v njegovi koloni razkril vseh dobrot, ki smo jih tam vživali, zato smo posneli tudi mi nekaj slik od njih, kakor je Ludvig Perushek posnel slike nas, to smo storili za to, da se ob priliki spomnimo nai^je, ko se nam bo tožilo po Willardu. Slike se začno v Milwaukee pred Mr. in Mrs. Frank Stau-tovo hišo, ki je krasna rezidenca, da malo lepših. Naša družba prihaja iz hiše med krasnimi nasadi, čestitamo Stauto-vim. Prvi sestanek na sliki je bil na vrtu Frank Lunka na Wilar-du, kjer so naši potniki željni jabolk, iste trgali z drevja, kakor smo nekdaj delali pastirji; med prvimi je bil urednik Ja-ca Debevec in Judi Jakšič ni bil pri ta- zadnjih. Imenovani gospodar farme, Frank Lunka, je bil ves razve-seljen, da ga je doletela taka čast clevelandske delegacije, pozabil pa je, da tresemo jab lane na vrtu. Pa to je bila le prva čast, da smo se znašli na Lunkatovem vrtu, ker smo slutili, da je to zlata družina, smo čakali, da so nas še enkrat povabili, storili so to res in . nas povabili na kosilo. Ne vem koliko kokodajsk je za to storilo smrt, da so nas častno pogostili, nekdo je rekel, da šest. Kakor bilo, Lunkatovi so se vedno šteli za srečne,, da smo jih ob iskali. Mi pa tudi nismo ugo varjali, vzeli smo tako, kakor so vzeli oni, katere smo vzeli na piko, da jih obiščemo in počastimo že na potu tje. Ker je sledilo okrepčilo za okrepčilom, smo se počutili kar dobro. In, ker je zunaj sijalo lepo svetlo sonce po zeleni trati, smo se šli malo senčit na dvorišče. Tukaj se je pričelo šele pravo domače zborovanje. Pred hišo so Lunkatovi nekaj dni'poprej nažagali iz hlodov veliko kopico drv z namenom, da se bodo s tem branili pred zimo. Ker je bila tam tudi sekira, se je začela naša četvori-ca bahati, kdo bo zadel v sredo polena, da se bo razletelo na dvoje. Debevec je zopet nosil zastavo. Potem si umislijo naši kmečki fantje klepati in brusiti koso. Zopet komedije, kosa in kosje, kakor smo to zvali doma, kar ne pristaja kakor bi moralo, le s težavo se je dalo nekaj spraviti skupaj. Oče Lunka se je pa še vedno rado-val, da ima krog sebe nekda- nje svoje prijatelje, ki niso pozabili nanj. Tu je. nanesel pogovor tudi na dom v Žerovnici in tistih hiš, v katerih podstreš ji'h delajo lastavice svoje gnezdo. Rečem, da je bilo kar težko ločiti se od Lunkatovih, ne samo od očeta, prav tako od o-stalih domačih, ki so vsi dobro razumeli naše obiske in odno-šaje. Povabili smo jih na slike in odšli naprej do sosedov, obiskali par težko bolnih farmarjev, ki so naše obiske vzeli zelo hvaležno naznanje, želeč jim okrevanja. Naš dom pri Debevcu Ob prihodu na Willard, še prej preko Greenwooda, smo se ustavili in pozdravili Rev. John Novaka, od tu je pa 9 milj do Willarda. Mnogi vedo, da je bil g. Novak svoje čase kaplan pri fari sv. Vida, odtod poznanje. Bilo je deževno jutro. Do tu nas je spremljal težak dež. Druga postaja je bila v župnišču slovenske fare sv. Družine. Tu naznanimo naš prihod. Od tu gre pa sporočilo do Debevčevih, do katerih je bil naš cilj, da pridemo. Kmalu je dospel gospodar velike farme, spoštovani in zaslužni (tako so nam tam povedali drugi), Mr. Anton Debevec in nas povabi, da gremo z njim 15 minut hoda. Tu smo našli naš hotel s hrano in stanovanjem prve vrste. O vsem tem bo še poročano bolj na široko. Za enkrat naj velja le toliko, da se nam ni že dolgo tako dobro godilo, veliko se i-mamo za to zahvaliti Debev-čevi pionirski mamici. Bog naj jo živi! Okrog Debevčevega doma se je začela tudi naša slikarska galerija. Vzeli smo na piko to farmo, da jo prikažemo kot vzorec, kako se obratuje te farme, kajti, kar je ena, tako je druga, tretja in vse farme e- nako. Za to je v podrobnosti le ena, da odgovarja za vse o stale našž farmarje Willardske okolice. Na kratko: Willardski farmar se bavi s kravami in sirom. Ko to pišem, je v omari samo še majhen del od težkega kosa sira, ki smo ga dobili po posredovanju našega dobrega farmarja Debevca. Boljšega sira še nisem jedel v Ameriki. Sedaj bo uganka, kako in na kakšen način bo mogoče zopet kupiti tak sir. Naj še povem, kako se prideluje ta sir. Videl sem na svoje oči. To povem vam, ki to. berete, da jaz lahko zapišem, V BLAG SPOMIN PETE OBLETNICE PREZGODNJE SMRTI NAŠEGA NEPOZABNEGA SOPROGA IN DOBREGA OČETA Jerneja Knausa ki nas je tako nenadoma zapustil in odšel v večnost 13. novembra 1941. Kako pozabit to gomilo, kjer blago Tvoje spi srce, ki nam brezmejno vdano bilo ves čas do zadnjega je dne. Zdaj bivaš vrh višave jasne, kjer ni mraku, kjer ni noči, resnice sonce ne stemni, tam sonce sreče Ti ne vgasne. Žalujoči ostali: SOPROGA in OTROCI, Cleveland, o. 14. novembra 1946. ne more pa to zapisati Mr. Jack Debevec, ker je tam leno bo pasel. Ko tam zjutraj mol-zejo krave, vstanejo zgodaj, tega pa pri Jakatu Debevcu ni bilo, vsaj ne tam na Willardu. Ko smo ga vsak večer opominjali, naj zjutraj vendar vstane, ko molzejo krave, da bi videl, kako.se dela ta sir, ki ga je sicer pri mizi rad jedel; kako je treba zgodaj zjutraj začeti molzti krave. On se je pa enostavno izgovarjal, češ, da ni prišel semkaj krave molzt, pač pa počivat, da bo dobil več 'žive vage.' Končno je bil pa še tako grob, da je rekel: če hočete, da bom videl, kako se krave molze, pa mi priženite kravo k postelji v 2. nadstropje. Tako smo videli, da ne bo Jaka nikoli videlj kako se molze willardske krave, sir je pa jedel, in še kako,! Ko sem se mudil pred leti na Willardu, sem posnel sliko v izdelovalnici, kako se iz mleka, ki je pofnolženo isto jutro, naredi še isti dan sir. Ta slika je zanimiva, da bi jo tudi v stari domovini videli, kako v A-meriki slovenski farmarji iz mleka delajo sir, sem ta film v celoti poslal v staro domovino. /' Na kratko. 'Ko vsako jutro farmarji dopeljajo mleko (od istega jutra) v to tvornico, so tam priprave, recimo veliko korito, katero drži 12,000 funtov mleka. Tam so potem priprave, sopara in mešalnice. Takih sirovih izdelovalnic je tam več slovenskih. Torej, willardski farmar se ne ukvarja z mlekarijo direktno, le izdelava sira je tam v splošnem, ki ga potem družbe razprodajajo širom sveta. — Vsak farmar pa ima od 25 do 40 krav in to najboljše vrste, katere so tudi med vojsko pri-(Dalje na 5. strani) PKESODITE to 2c hJredno prej ko kupite NOVO PEC Rekordi kažejo, da stane manj kot dva centa povprečno za ves dan kuhe z ekonomskim, priročim plinom. Presodite, kaj vam ta 2c prineseta — vso udobnost današnje avtomatične 'plinske peči, pravilno kontrolo kuhe in peke v temperaturi, pražnje brez dima, stalni burnerji, vse jed skuhana, dočim ste vi v trgovini ali na obisku. THE EAST OHIO GAS COMPANY AMD GOSPODINJE, PRIDITE IN SI NAKUPITE PRI NAS SVEŽO ZELENJAVO IN SADJE ZELNATE GLAVE, ZIMSKI KROMPIR (Ohio in Main), JABOLKA, ČEBULO. Za zimsko zalogo si preskrbite razno blago pri nas, ki je najboljše kvalitete. MARINKO FRUIT MARKET 416 E. 156. ST. IZŠLA JE i BARAGOVA PRATIKA ZA LETO 1947 Stane s poštnino 50 CENTOV Za Ameriko in stari kraj Zelo informativna in praktična knjiga za vsakega slovenskega človeka. Naročite jo dokler je v zalogi! Naročnino pošljite v Money Ordru, čeku ali v gotovini na naslov: BARAGOVA PRATIKA 1849 WEST CERMAK ROAD,—CHICAGO 8, ILLINOIS LAST0VATI DOM JE ZDAJ LAŽJE x Mi dajemo G. I. posojila, na vknjižbo ter F. H. A. zavarovana posojila. Mi vam zagotovimo vso ekonomijo, udobnost in protekcijo pri nakupu, zidavi ali refinanciranju hiš. Zglasite se pri nas . . . ali pokličite MAin 8100. "KOMPLETNA ESCROW POSLUGA" BANK OF OHIO poprej THE MORRIS PLAN BANK 921 Huron Road in podružnice 4 1 Pokličite KE 5200 | | DA VAM SČISTIM0 FURNEZ ŠE DAJNES! | Čistimo furneze, dimnike in dimniške cevi z vacuum 2 = čistilcem. Računamo po $4 in več. 5 I Adams Heating Service f | 550 EAST 200. ST., VOGAL MONTEREY šmiiiiiiiiimiiii........................um................................................ Naznanilo Cenjenemu občinstvu, prijateljem in znancem sporočamo, da smo prekupili od George Turek-a, dobro poznano poslopje in dvorano ter trgovino na 16011 Waterloo Rd. kjer vam bomo odslej najbolje postregli. Se priporočamo za naklonjenost. MR. in MRS. LOUIS TANKO 16011 WATERLOO RD. -5/ jiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiri: I VELIKO VESELICO I mm priredi S DRUŠTVO SV. KRIŽA ŠT. 214 KSKJ | V NEDELJO 17. NOVEMBRA v prostorih Slovenskega narodnega doma 5 6818 Denison Ave. Pripravljalni odbor jamči dobro postrežbo v vseh ozi- | | rih, bodisi glede pijače kot jedi. Igra Johnny Orkester. S Vsi ste prijazno vabljeni. § ~M 1111111111M1111111 ■ 1111111111M111M11 ■ M MIM11111 (1111111 i 111111111111111111111111 i 111 ■ 1111111 >■ I > 48482353235323535348482323535353235323482353238989532353235348 SLIKE IZ WILLARDA (Nadaljevanje z 4. strani) Pomogle veliko za hrano, to je ko je mesa manjkalo. Slika bo Pokazala krave na pašniku in Pri koritu na dvorišču. Pastirja ni treba, v škodo drugam ne Korejo. Farmar napelje okoli Pašnika "živo" žico (na baterijo), in ako hoče krava preko jo speče in strese in se hitro umakne nazaj. Na misel mi je prišlo, zakaj take iznajdbe šele sedaj, zakaj ne že takrat, ko smo mi krave pasli, ko bi tako radi bili svinko ali kozo, Pa smo krave zgubili, šle so v škodo in mi ubogi pastirčki smo Jih "fasali" od očeta, če bi takrat imeli tako živo žico, bi že krave navadili manire. Vse bo še, ko nas več ne bo. Svet pa res hitro napreduje. Na sliki bomo videli tudi, kako pobirajo to žico, ker po zimi ne bo več treba take umetnosti. Naredili smo tudi izlet k jezeru. Willardčani im&jo res prijetno jezero in še slapove. Za-grajeno jezero naredi lep vodo-pad, vse to smo si privoščili. Z nami je bilo lepo rumeno solnce. Nazaj grede smo pa zapeljali k našemu Ribančanu Ludviku, da se malo pogovorimo; povabilo na kosilo smo mu odrekli, ker smo hoteli biti v našem hotelu, kjer je za nas skrbela vzorna Debev-ceva mama, na kar nas je vsaki-krat povabila že za naprej, za to nismo dovolili nikomur dru- Odprto v nedeljo od 10 zj. do 2 pop. Ob delovnikih od 10 zj. do 5 pop. JVeKjaj Krasnega Velika vrednost v finih KOZUHASTi SUKNJAH Velika izbira po samo *259 in 20% Sederal davek • Izjemna kakovost PERSIAN LAMB • Superbna severna MUSKRAT • Najfinejša naravno siva kitajska KIDSKIN • Krasno pikasta LEOPARD CAT i » • Weiss ima zopet zalogo! Tukaj jg izjemna skupina najboljše ko-zuhovine . . . cena čudovito znižana KER kupite direktno od klz-narja, ki izdeluje te suknje sam. Vsaka suknja ,ie perfektne kakovosti — in jamčena od 3 generacij najfinejše izdelave v kožuhovi-ni. Mere se vse. ZADNJI DAN V SOBOTO Mouton Lamb kožuhaste suknje z kožuhasto torbico Tukaj je največja kakovost v MOUTONS ... in WEISS kranarji nudijo ZASTONJ krasno mouton ročno torbico z vašo $128 mouton suknjo. in davek Lahko plačate tudi ha otroke Odprto v nedeljo od 10 z j. do 2 pop. Znani krznarji že 3 generacije H. & H. WEISS FURS, ln< vogal 25. St. in Superior 25 kratkih blokov od Public Square gemu, da bi se mešal v naše jedilne programe. PRESENEČENJE. — To povem samo na tiho, kakšno izne-nadenje je sledilo v župnišču pri gospodu župniku Rev. pater Bernardu Ambroziču OFM. ko je nas vse iznenadil, takoj ob našem prihodu na Will ar d, župnik iz San Francisca, Rev. Vital Vodušek. Vsi smo menili, da je dospel s zrakoplovom, le ker isti ne pristane na Wil-lardu, smo ugotovili, da se je pripeljal za nami z brzino 90 milj na uro. Dobrodošel naš novi gost, ni se mudil dolgo in odpeljal nam je našega sopotnika, Rev. Franc Gabrovška. Zdrčala sta v Minnesoto in obiskala vse železno okrožje, drugi dan sta bila že nazaj med nami. V nadomestilo nas je pa posetil parkrat že imenovani župnik iz Greenwooda, Rev. John Novak. Tako se je množila naša družba samih zanimivih presenečenj, da je čas zginjal kakor mogla in le prekratki so bili določeni dnevi. Sijajna je bila udeležba navzočih iz bližne in daljne okolice naših rojakov, ki so videli slike iz naših mest, in domovine. Res, prehitro smo morali od ha jati in pustiti tam tako prijazne in naklonjene rojake. Čas ras hitro mineva in s časom se zgubljajo tudi spomini, toda, spomin na Willard bo pa še dolgo ostal kljub vsem skr bem in zaposlenju. Mogoče, da se nam še posreči kaj sličnega, čg" pa ne, pa ostanejo sladki in hvaležni spomini, posebno družni, kjer smo vživali toliko gostoljubja. Naj bo z vsemi tam božji mir in blagoslov. Vdane pozdrave vsem. Anton Grdina. TRGATEV (Nadaljevanje z 3. strani) prideta točno pod velik, težak, navadno par sto let star hrastov hlod ali "prešpanj," ki je na enem koncu vtaknjen med visoki "preslici" in zgoraj in spodaj založen z "rigli," na drugem koncu pa moli daleč ven iz preše in je skozenj zvrtan "žmek" (matica), skoz katerega gre debelo vreteno s težkim kamnom spodaj. Kadar je 'kletka" ali "koš" naložen in postavijo med "koš" in "prešpanj' močno okroglo podlogo, :ačno vreteno vrteti in "prešpanj' obešati. Podloga se vedno bolj pogreza v "koš" ali i irnost za njih s0 našli v a d6nar Rešljivega - P°leg .fTnarnil, m j 1849 • • • denar tukaj <» ^ na- denar lo velia sveta V tu,di sa Soriftij f>" Sailings Ustanovljena 1849 Ljudska banka na Public Square AUGUST HOLLANDER v Slov. Narodnem Domu, 6419 ST. CLAIR AVENUE, POŠILJA DENAR v Jugoslavijo, Trst, Gorico, Avstrijo, Italijo in druge kraje, vsaka pošiljatev je jam čena; PRODAJA ZABOJE za pošiljanje hrane in obleke v staro domovino in sprejema take zaboje za odpošiljahje v stari kraj. Pri Hollander ju boste vedno dobro postrežem. "kletko," mošt kar brizga ven. "Koš" ima seveda močne obroče, odnosno kletka trdne "žvin-ge,' ki so nanje nabite deske kletke. Ti obroči ali "žvinge" tvorijo tako imenovani "jarem." Pri stari leseni preši pravijo Brici spodnjemu delu "pod." To je glavni podstavek. V sredini poda je postavljen kol, nekak vijak, ki ga nazivajo "tur klja" ali pa "strženka." Na ta stržen ali strženo navijajo leseno težilo, tako imenovano "pogačo," na "pogačo" pa pritisnejo še "koštrona," težko leseno težilo, da stisne "pogačo," da tako stisnjene in z vrvjo navezane tropine izločijo zadnje sokove "prešanine." To je veselja, ko vrtijo prešo, ko mošt, teče, kot bi izviral iz skale. Kar teče samo, nazivajo v Brdih "vinski cvet." "Prešenino" brž spravljajo v razne posode. V Brdih pravijo največjim posodam, ki držijo 4-12 hI, "lodrica." "Kvinč" je posoda za 85 hI ali 6 veder. Eno "vedro" je torej šestina "kvin-ča." Belokranjci spravljajo svoja vina v "vedra" (kakih 28 litrov) in v za polovico manjša barilca. Štajerci se postavljajo z velikimi štrtinjaki, polov-njaki K300 litrov) in štirkami (100 litrov). Proti jutru "kletko" ali "koš razkopljejo, na tropine naiijejo vodo, pomešajo in znova spre šajo. To je potem tako imenovani "pitjot" ("petijot,," "pivo") a'li "pikolit,' ki ga rabijo za delavce. Prav tako je tudi iz prvega, še nezrelega ali nekoliko nagnilega grozdja, ki ga podbirajo pred trgatvijo, pila-ča "podpor' dobra za žejo. Vinska preša je vinogradniku zelo draga. Tu se vinski pri deiek, za katerega je toliko truda in skrbj, pretvarja v mošt in potem v denar in kruh, prav kakor poje pesem: "Prišel bo sveti Martin v naše gorice, Z mošta bo stopil vin', z vina petice." Veren slovenski vinogradnik se dobro zaveda, da je ves pridelek božji dar in da vse zavisi od božjega varstva in blagoslova. Zato tudi na prešo spomladi na cvetno nedeljo dene blagoslovljeni presmec ali oljko. Ponekod krasi prešo poleg križa tudi kaka sveta podoba. Neki kmeti si je v Bišečkem vrhu v Slovenskih goricah izrezljal prav lepega Kristusa z a-postoli in ga postavil na vrh preše. Prijetni so dnevi trgatve. Cim bolj gre h koncu, toliko bolj so trgači živahni in veseli. Gospodar rad pride med nje, malo pogledat, če preveč ne puščajo za paberkovanje, kar bodo opravili razni pastirji in mimoidoči. Trgači se pred gospodarjem tudi radi pohvalijo, češ da so natrgali, da ga bo vina za vse svetke in petke, pa da bo vino tako, da bo imelo "hrbet," kot se izražajo Brici. Zadovoljno posluša gospodar. Ce bo tako, potem bodo tudi trgači kdaj povabljeni "na eno dogo* najboljšega. Zdaj ga itak lahko po mili volji pijejo. Je navada, da se trgač lahko nazoblje, kolikor se hoče, in tudi sladkega mošta si za lastno potrebo zajame lahko, kolikor želi. Tudi mimoidoči so ob trgatvi postrežem. Zadnji trsi so na vrsti. Gospodar in gospodinja že spočetka poskrbita, da se nekaj najlepših trsov z grozdi vred o-dreže za domov, za zimski čas. Včasih ostane tja do velike noči grozdje sveže, zlasti tisto, ki ga dajo v klet na sode. Pri zadnjem trsu marsikje v Slovenskih goricah naredijo nekak svečan obred. Gospodar ali gospodinja veli trgačem: "Dajte trseku piti!" Nato trgači z grozda odtrgajo jagodo in jo postavijo na kol pri trsu. To je za trto hvaležna plačilo za njen sad. Jagoda namreč na kolu naj bi med letom bila trtina pijača ! "Sveti križ božji prekriži!", nanj. Vso čast poslej dobi most'vseh svetih, "vahtov," ali do sv. trgatev je končana. Rumeno • in vino. J Martina. Šele potem novi mošt perje bo odpadlo, kakšen revež! Mošt spravijo v kleti. Po sta- ali prav za prav novo vino na- ali popotnik bo na trsu ali med perjem našel še kako jagodo, potem pa bo trt je čez zimo samevalo in čakalo spet sončnih spomladanskih dni in novega rem so v Brdih na sodih "veko" obdali z ilovico, da med vret-jem ni butnil mošt ven. Pravijo, da se sodi med vretjem pogovarjajo. Tekočina se namreč življenja. Razen gospodarja1 meša in daje razne glasove. Ta nihče ne bo med tem mislil več razgovor med sodi traja do loži j o vipavski in briški in razni drugi vozniki na vozove in ajd z njim v širni svet. Zlasti ponosni so Kraševci, ki vozijo teran. Rdeči ali črnikasti teran namreč po njih sodbi ni vino, marveč samo teran. 1877 1946 JVaznanilo in Z,ah*t)ala V globoki žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je Angel smrti odvzel iz naše srede našo iskreno ljubljeno in nikdar pozabljeno soprogo in mater Jennie ROJENA SVETE ki je po dolgi bolezni in sprevidena s svetimi zakramenti izdihnila svojo blago ciu:o .r. v Bogu za vedno zaspala dne 7. oktobra 1946 v starosti 69 let. Doma je bila iz Kamnika, fara Preserje. Po opravljeni pogrebni sveti maši v cerkvi sv. NVida smo jo položili k večnemu počitku na Calvary pokopališče dne 11. oktobra 1946. V hvaležnosti si štejemo v dolžnost, da se prisrčno zahvalimo Rev. Francis Baragi za podeljene svete zakramente, za opravljene molitve ob krsti pred pogrebom, za spremstvo iz A. Grdina in Sinovi pogrebne kapele v Cerkev in na pokopališče, za opravljeno sveto mašo in cerkvene pogrebne obrede in za ganljiv tolažilni govor v cerkvi. Prav prisrčno se želimo zahvaliti vsem, ki so nam bili v prvo pomoč in tolažbo ter nam kaj dobrega storili na en način ali drugi v teh žalostnih dnevih, kakor tudi lepa hvala vsem, ki so jo prišli pokropit, vseip, ki so culi in molili ob krsti ter se udeležili svete maše in pogreba. Globoko hvaležni se želimo zahvaliti vsem, ki so v zadnji pozdrav pokojni okrasili krsto s krasnimi venci, enako tudi vsem, ki so v njen blag spomin darovali za svete maše, ki se bodo brale za mir duše pokojnice, kot tudi vsem, ki ste dali svoje avtomobile ria razpolago pri pogrebu. Ravno tako lepa hvala sosedom za krasni skupni venec in dar za svete maše. Nadalje prisrčna hvala vsem, ki so nam izrazili sožalje osebno ali pa s poslanimi pismi, kartami in telegrami. Iskrena zahvala naj velja članicam društva Marije Magdalene št 162 KSKJ, društva svete Neže št. 139 C. K. of Ohio in društvo podružnice št, 25 Slovenske ženske Zveze, ki so se utfeležile skupne molitve ter se poslo- - vile od "je ob krsti in se udeležile pogrebne svete maše in za častno spremstvo do groba. Našo prisrčno zahvalo želimo izreči pogrebnemu zavodu A. Grdina in Sinovi za vso naklonjenost in pomoč v dneh žalosti ter za lepo urejen pogreb. Končana je Tvoja živlenska pot, ljubljena soproga in draga mati Vsegamogočnemu Bogu se je dopadlo, da Te je poklical k sebi, da sprej-meš plačilo iz Njegovih rok za vse, kar si storila dobrega v življenju. Naša hiša je prazna, ker te ni več med nami. Solze so v očeh in bridkost je v naših srcih, saj smo Te vsi ljubili. Tolaži nas le zavest, da se snidemo enkrat tam, kjer ni solz in ne trpljenja. žalujoči ostali: • JOHN, soprog; , JENNIE YELITZ in MILDRED, hčeri; JOHN, WILLIAM, EMIL, JOSEPH in VICTOR, sinovi; FAY, SOPHIE in JOAN, sinahe; MICHAEL YELITZ, zet; WARREN, MELVIN, JAMES'in GARY, vnuki; JUDITH, vnukinja. Cleveland, O. 13. nov. 1946. V službi kalita ZGODOVINSKI ROMAN _J — Poslušaj dalje. Glasom poročil in vsega, kar sem slišal in videl, se pripravlja odločen preobrat v državi. Berberi, ki ki so proglasili Solimana za edinega pravega preclstavitelja kulii'ata, so se zediiiili s kristjani, grofom Sanchom Garcezom. Kristjani, in Arabci gredo nad Ko; dovo proti kalifu Muhame-tiu, ki sicer zbira svojo vojsko, vendar precenjuje svoje moči. Vse kaže, da pride do velike bitke pri Quintozu. Nikdo ne more vedeti naprej, kdo zmaga. Treba nam je biti opreznim. Zmaga Soliman, uniči tudi nas, kot zveste in vdane pristaše kalifa Muhameda, in naša zvezda zatone za vedno. In ta sijaj, s katerim je jela svetiti hrvatska zvezda, zatone v mrak. Zgodi se nam to, kar našim prednikom. — Kakor je sojeno. — Sojeno, kaj sojeno! Vsekakor bo sojeno, ako bomo stavili naše glave na raženj.Vsak človek je sam svoje sreče kovač. Usodo držimo v svojih rokah. -— Kaj nam je tedaj storiti? — Da smo pametni. Mar iti v Salimanov tabor? — Kaj je nam Soliman, kaj Muhamed? Igrače. Mi lahko prsetopimo k SoMmanu. —Ali prisegli smo zvestobo Muhamedu. — Da, ali malo prej si rekel, da si pripravljen ubiti kalifa, ako bo to moja volja. — Storim to, ali uverjen sem, da bi ti to ukazal le tedaj, ko o i sprevidel, da sedanji kalif ni nič druzega, nego usurpator. Wadha ga živo pogleda in prime za roko. — Ti nekaj veš . . . — Ničesar. Ali to vem da brez važnega razloga ne boš dajal takih ukazov, ker vem, da si pameten človek. — Prav praviš. Kaj misliš, če bi na primer stari pokojni kalif Hešam še bil živ, kaj so potem Soliman in Muhamed? — Ej, tedaj. Bog se usmili njegove duše, tedaj bi bila So-liman in Muhamed usurpator-ja. Ali Hešam leži v grobu . . Ali nisi nikdar slišal, da Alah mrliče iz važnih vzrokov vzbudi k novemu življenju. — Ah, svetli hadžib, mrliči ne vstajajo nikdar iz groba. Ko razpade njih telo v prah,1 kdo ga zbere — se nasmehne j častnik. — In vendar, ali ti ni zna-; no, da verujejo kristjani, da so' že mrtvi ljudje zopet oživeli?1 Ali ne veš, da je Jezus, njihov prerok, oživel že nagnilega Lazarja? — Vem. Ali to so najbrž krščanske bajke, ali pa je morda bilo nekdaj. — Jaz sem pa mnenja, da bi Alah lahko iz važnih razlogov vzbudil pokojnega Hešama. — Kaki so li važni razlogi? — Ali ves današnji položaj ni tak? Nered, poboji, rušenje drug drugega s prestola. Ali ni to dovolj ? Meščanska vojna grozi državi. Propast preti islamu, ako ne pride odrešenik? — In ta odrešenik? — Je lahko oni, ki vstane iz groba. — O, Wadha el Ameri. Še nikdar te nisem slišal govoriti tako živo, in še o tako fantastičnih rečeh. Ako bi bil pesnik in sanjač, bi se ne čudil, ali ker si mirne, resne in trezne narave? . . — Uprav zato ne smeš podcenjevati mojih besed. In veš, zakaj govorim vse to? — Zakaj? — Za to, da ti dokažem, da sta v mojih očeh Muhamed in Soliman usurpatorja, ljudje, kakor midva in da nimajo nobene pravice do prestola in da ju nebo nekaj časa samo trpi, a da se bliža dan osvete nebes. — Misliš? — Mislim in pri tem mi postaja jasno, kako se moramo mi Hrvatje vesti napram nji-ma. —Ako sta oba usurpatorja, ako se, kakor praviš, kar se mi zdi zelo neverjetno, zopet pojavi sultan Hešam, potem smo dolžni zvestobo samo njemu. — Tako je. In zato sta nami Soliman in Muhamed ničli.' Zdrobimo ju lako in odvržemo.1 A da bi se za enega ali drugega žrtvovali, bi bilo bedasto, nevarno in bi se lahko mačeva-lo. —(Tvoja volja je torej? —Moja volja je, da nismo in konjskih, plamen zapaljenih ne na to, ne lia ono stran. ivasi, krhanje orožja . . hej, — Ali kako storiš to? ;to bo nekaj za nas, da bomo — Misli in razmišljaj. To je]gledali mirno, z naslado . . . I tvoja stvar. Morda, da prideš Zakaj to bo osveta za naše trp-iprepozno, ali kaj koli. jljenje, za kri naše krvi, za sol- i — To je nemogoče. Kot te- ze, za okove, ki so nam glodali lesna straža kalifova, moramo roke. In na pogorišču naših biti vedno pri njem. jtlačiteljev, se bomo solnčili ka- — Pa izberi kateri drug na-jkor kačo, zakaj tudi kače veščin. Vedi samo, da zahteva od j do, kaj delajo, ko se v Sahari (nas modrost, da priznamo moč-j solucijo na truplih onih, katere (ne j šega, a slabejšega pustimo j so zastrupile, na cedilu. Kordovčanom pri-j —Kakor kak prerok, tako si .poročimo, da pripoznajo zma- strašen v teh besedah, Wadha govalca brez upora za gospo- jel Ameri. Tvoje oči so, kakor 'darja in naj bo, kdor koli. In j blisk, tvoje besede, kakor šum ta zmagovalec bo vedel, da smo reke Quadalkvivira ob povod-mu mi Hrvatje pripomogli do nji. jimi pisanimi zastavicami so se videle iz gruč vojske, kakor mali hribčki. Orožje je blestelo v solnčnih žarkih, iz očes vojščakov pa je seval bes in odločnost borbe na življenje in smrt. Bojna vrata je bila tudi tokrat, kakor vedno pri Arabcih, podolgovati četverokot. Prva, kakor druga vojska, ki sta bili videti na prvi pogled obe enako močni, si nista upali navaliti druga na drugo, in sta se obotavljali prva otvoriti boj, akoprav je v srcih vojščakov kipel bes mržnje in osvete ter j so eni, kakor drugi komaj čakali, da prelijejo kri sovrago-vo. , V Že dva dni sa si stali voj-I ski nasproti, grdeč in psujoč se, izpuščajoč tu in tam kako pušico. Vendar vse to ni P°" spešilo boja. S strašno naglico sta si hiteli vojski nasproti tja do gore QuintoS, hoteč vsaka, da zesede prva najugodnejše mesto, a glej, ko sta se zagledali iz oči v oči, pa so jeli vojskovodje zborovati in zborovati, a do boja ne pride. oblasti. Za to nam bo hvale- Prerok sem, in hočem biti že. Mi se tako vzdržimo, in to; v tem trenutku prerok —' naje glavno. Kako se bo imeno-, daljuje hadžib. — Ne daj val kalif, ali Muhamed ali So-|Alah,da umrem prej, predno liman, to nam je vseeno. , doživim dan osvete in pravice. — Prav praviš! Za nas ve-! Tedaj, ko bo osveta v mojih ro-lja vzkik: Wadha el Ameri in kah, ko bo cela Kordova v moji Hrvati! To bo naše geslo, 'oblasti, ko bo drhtel pred me- — In če pomislimo, ali ni ta- noj kalif pravovernih Arabcev, ko prav? Kaj so nam ti ljudje? tedaj, da, tedaj bom srečen, in Iz dragih rodnih domov, iz ob- z menoj vred Jbodo srečni vsi jemov očeta in od prsi materi- zvesti Hrvatje. Tedaj zaprem nih so nas ugrabili in iztragaii. | mirno svoje oči z vzdihlajem: Privedli so nas čez morje in go- Bil sem maščevalec tlačenih, rovje, da jim služimo, da smo bil sem meč v roki večne pra-jim sužnji. Ali v nas kipi kri, vice. utriplje. junaško srce. Mi ne — Ti govoriš o smrti, gospo-maramo biti sužnji. Ne mara- dar, dočim ti sije zvezda velimo, da bi nas teptali tujci. Mi ke bodočnosti. Ne spominjaj smo ustvarjeni za kaj drugfega. se sedaj smrti, zakt« ona je Mi hočemo gospodovati svojim še daleč. gospodarjem. Naj se bijejo — Alah govori iz tebe — in koljejo med seboj, mi jih bo- vzdihne Wadha el Ameri. mo gledali. Smejoč še, bomo XXII. gledali njihovo kri, ker to bo Gora Quintos je bila obdana osveta za solze naših roditljev s črnimi oblaki, kakor da sluti, . . To bodi osveta za one pro- kaj se bo godilo pod njo. klete ure, ki smo jih preživeli Tam doli se je razprostiralo pod udarci njihovih bičev. Hro- prostano polje, a na polju so penje umirajočih, plač zapuš- taborile vojske, Muhamedovli čenih, bledost, mrtvaških lic, in Solimariova. Silne povorke smrad gnilih truDeli. človeških kamel, ki so nosile živež s svo-j -AND THE WORST IS YET TO COME —in najhujše šele pride / GRMI) OPENING PRI NOVI Slovenski Zadružni GROCERIJA IN MESO 712-714 East 200th Street v petek in soboto 15. in 16. nov. Prijazno ste vabljeni, da pridete in kupujete v moderni "Jell Service" prodajalni m m*?'5 FOOD VALUES DICED CARROTS........ ...|4c MIXED VEGETABLES...2 for 25c BAKED SOY BEANS, 17 oz.........................16c PEAS and CARROTS.............................17C FIG JAM, Imported, 1 lb..........................38c IMPORTED PLUM PRESERVES, 1 lb.................39c APRICOT PRESERVES 44C APPLEBUTTER.....:.."|6c CHILI CON CARNE......39c PICKLES, Whole..........27c APRICOTS ...............39c KITCHEN CLEANSER... 3 for 9c Vse vrste zveže meso! FRUIT JUICES i i No. 2 Can ORANGE JUICE GRAPEFRUIT JUICE, un"d ORANGE JUICE, GRAPEFRUIT JUICE, PRUNE JUICE, 46 oz. Can unsweetened 46 oz. Can .....24c .....39c .....57c 2 for 31c .....26c 'TUKAJ VEČ DOBITE ZA VAS DENAR!" VSE TE STVARI SO PO NOVIH NIZKIH CENAH SARDINES ... RICE TUNA FISH CANNED FRUITS SOAP FLORIDA ORANGES,dw 19c GRAPES,2"» 29c HOT HOUSE TOMATOES,1 lb 27c FLOUR,5* Kadar se nahajafe v tej okolici, se ustavite v eni ali drugi teh naših trgovin: 667 E. 152 St. — 16201 WATERLOO RD. 821 E. 222 St.